the oldest and most POPULAR SLOVENIA* iewspape* IK UNITED STATES 015 America. Amerikanski LOVENEC PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: Za vero In narod — za pravico in resnico — od boja 'do zmage! GLASILO SLOV KATOH. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU, IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO. S. E DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI »NAJSTAREJU. IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST y KDRUZENI* drŽavam hmeriSkih, ŠTEV. (No CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 15. APRILA — THURSDAY, APRIL 15, 1926. LETNIK XXXV. rnalpKROG 1000 PROSTOVOLJCEV JE ZAPOSLENIH PRI GAŠENJU GOZDNEGA POŽARA, KI JE OGROŽAL MESTO HILO. — PREBIVALSTVO WAIAKEA OKRAJA JE BILO PRIMORANO ZAPUSTITI SVOJA DOMOVJA. in«? si i bi Honolulu, Hawaii. — Od tu- iaLJ poročajo o strašnem gozd-Požaru, ki zavzema pro- 1 im * d° 4' milj- Okrog 1°00 e 1i,0°Z' Prostovoljcev, je zaposleni pri gašenju, potreba je pa a> da so poleg tega še vojaš-Poklicali na pomoč. Prebi-r, L Waiakea okraja je bilo ■m1 it ueb liji ■a •gr s' Vl3jl ifl del»1 in Ai len5 or Vs izr« «1» Wnors Hov 1>a»o zapustiti svoja do- »ker so vse tamkajšne 1 v nevarnosti. Nasprotni ve-Q,e °tel mesto Hilo, za ka- ^ljeeJe Žlmislil0' daje iZ" ■• m bo postalo pogori- W • Je za^el Pihati na-ni Veter> in nevarnost je daj -a enkrat odvrnjena. Dose-0iiiž |odSae bilo človeških žrtev, Pa je že ogromna. sProti otočja poročajo o loj an3u ognjenika Mauna ti j'ePa tudi ognjenik Kilauea, I^U v bližini Hilo, bo po za-% ?aka' dr" Thomas Ja£- ?avn-' Je nastavljen na dr-1 opazovalnici, v kratkem kuhati. CERKEV IN DELAVSTVO ZA SKUPNO AKCIJO. Slika nam predstavlja trdnjavo Mc-Henry v Baltimore, katero so predelali in olepšali. Bilo je leta 1914. ko je ta trdnjava vstrajala in se ni podala Angležem, ki so jo bombardirali iz morja. Tukaj je Francis Scott Key spisal "The Star Spangled Banner." STARA T RDNJAVA McHENRY V BALTIMORE. II........ MEIl' so v torek zopet ob- se? ]or % 2 ot»i5' SEDNO STANJE V GARFIELD OKRAJU. t(f Hpc. N. J. _ Delavci tek-St^dustl'ije, ki se nahajajo Kako/*o, peto izkoriščevalcev. V le bilo poročano, je I, t stavkajočih 10,000. Stav- ^ljejŠe Vedno taki ljudje- ki jn 0 kruh iz rok sodelav- stu Mašijo v usta kapita- fslt to so stavkokazi. V to- (atjev pl'i§lo kakih 5000 stav- pred vrata tvrdke la že dolgo časa, ker se Ea i !ann & Hullman v Gar-11 P-aJ6r delaj'° stavkokazi. lin a \ k' Se na Povelje policistov m. m iHT" hi»S.n.a povel3e policistov un^Jft- lunaški" policaji nava Pref e° ene trpine li 1" M) ,!etePali, »"•tiled 'and vs Vse- Moč , tiiej aretirali so 17 o-? San? mi tudi žensko, Nan-ki je izborna 4 v°diteljica. To pa še kapitalizma je taji mi L? temu okraju, da 'eih, So .. sestankov stavka-\lasj}; zaprli dvorano in J^'jehiT obsedno stanje. ni v?ostor lzPraznjen, V p0 videti drugega, le ste. Oseba, katera bi" bo"1 ■rs«- f> :f 4 / Iie Prol°ikvri P°velju v času ' ' 9o lahvaSen° obsed»° 0 kaznuje z globo- i b, asen° obsedno sta-0 ""KO J ?2000^Pa do 15 let sMrt es M AVIATIKA. h Iowa. - Ray- f'o> poJr-'se je naha-iai OV V lptnln % erciai i v letalu nad \S*v pta?ču v visočini ^Nu je • Radi defekta pri letalo zagrmelo Av > J'e bil name- il^°tnik je zadobil da bo naj- 1 p°dlegel. v ^'cjr — sta]1 W^t Adams Des X5al P, >est Park, ni V^lita^^j^egu vlaka 1 'to na meatu SLOVENCA." Katoliška cerkev in delavske organizacije odločno protestirajo predlogu za kontrolo vlade nad imetjem državljanov v slučaju vojne. Washington, D. C. — Tako-zvani Capper-Johnson predlog, po katerem bi se v slučaju vojne moštvo, imetje in industrija morala podvreči popolni kontroli vlade, je naletel na hud odpor pri vodstvu katoliške cerkve, delavskih organizacijah in društvih, ki se zavzemajo za svetovni mir. Voditelji nasprotnikov predloga, ki diši po najhujšem diktatorstvu in kršenju osebne svobode, je ka-^ toliški duhovnik Father John A. Ryan, iz katoliške univerze in član narodnega sveta za pre-prečenje vojne. Poleg tega moža je tudi zelo aktiven za dobro stvar, Rev. Samuel M. Ca-vert, vrhovni tajnik zveznega cerkvenega sveta _ v Ameriki. Kot zastopnik ameriške delavske federacije, katera tudi odločno nasprotuje predlogu, je Edgar Wallace. Gori navedeni možje in še drugi so pred odborom senata za vojaške zadeve kritizirali predlog, katerega odobruje vojni tajnik, po katerem bi bil v slučaju vojne predsednik — diktator. "Ta predlog, bi napravil predsednika nad — carja. Njemu bi bilo le treba reči — vojna nevarnost je tukaj — in že bi imel kontrolo nad 115,000,-000 osebami, njih imetjem in industrijo. Toraj v slučaju vojne bi vladala nad narodom najhujša birokracija." Tako je dejal Father Ryan. Zastopnik delavske federacije obsoja imenovani predlog iz stališča, ker bi v slučaju vojne, kakor se glasi predlog, bili vsi delavci podvrženi konskrip-ciji, kar pomeni industrijsko su-ženstvo. VOLIVNI DAN V CHICAGO. Chicago, 111. — V torek je bilo že v zgodnji jutranji uri vse živo po vogalih našega mesta. Na voliščih je bila velika vdeležba. Veliko so si prizadevali agenti republikanske stranke, ki je razcepljena na več taborov, da bi privlekli več volivcev na svojo stran. Največ je bilo videti onih po vogalih, ki so imeli trakove z napisom Deneen-Lundin ali Barrett-Ci'owe-Thompson. V splošnem je vladal mir po voliščih, le do malenkostnih incidentov je prišlo na nekaterih krajih. V enem slučaju je streljal policist na nekega sodnika in v drugem slučaju so nekega sodnika pobili na tla pred vrat-mi njegovega volišča. Pet agentov, ki so agitirali za Deneena so bili vgr.nbljeni od nasprotnikov in neznano kam odpeljani. Tudi dva klerka iz volišča sta nekam odšla, da ju ni bilo na svoja meflta pri volitvah. V ta-kozvani, "the valley" je bil boj med pristaši Deneen-Lundin in Barrett - Crowe - Thmopson, najhujši. Iz Jugoslavije » V LJUBLJANI NAMERAVAJO ZGRADITI "SLOMŠKOV DOM," V KATEREM NAJ BI SE VZGAJALI BODOČI UČITELJI. — DRUGE ZANIMIVE VESTI. ZA OBMEJNO STRAŽO 15,000 MOŽ. Zahtevajo povečanje straže ob meji, da se prepreči tihotapstvo prepovedane pijače v Zedinjene države. Washington, D. C. — Ustanoviti nameravajo zvezno obmejno patruljo, "ki bi štela od 12,000 do 15,000 mož, s katerimi bi patruljirali ob točkah na meji, kjer se vtihotaplja v Zedinjene države ' prepoved.ana pijača in morfij, kakor tudi inozemce. Tozadevni predlog je predložil pomožni zakladni-čarski tajnik Andrews tozadevnemu odboru. S tem predlogom se pa tudi strinja vrhovni nasel-niški komisar Harry Hull in kapitan J. P. Jackson. Vsi se zavedajo, da je taka patrulja potrebna, vendar se ne strinjajo, pod katero oblastjo bo taka patrulja zastopana. Gen. Andrews je mnenja, da bi se imenovana patrulja uvrstila k ju-stičnemu oddelku, dočim meni General Hull, da bi bila pod oblastjo naseliiiškeg.a odbora. Kapitan Jackson pa pravi, da bi si ustanovila svoj odbor v delavskem departments kakor je že bilo enkrat predlagano. Ni že toliko na temu, pod kakšno oblastjo bo, f.akt je, da je taka patrulja potrebna, da se z njo ščiti "domačo industrijo prepovedane pijače" in za-brani tihotapstvo iz drugih držav, zlasti iz Kanade, kjer jih je že veliko obogatelo s tihotapstvom. CENA KORUZI BO VIŠJA. Chicago, 111. — Neki višji u-j-adnik International Harvester' kompanije je rekel, da bo v jeseni cena koruzi veliko višja, kakor je bila do sedaj. Tudi če bo letna dobro pokazala, je za pričakovati višje cene. V splošnem, tako pravi uradnik, ni od lanskega leta ostalo veliko blaga. Le po nekaterih krajih, kjer so farmarji prodali veliko svoje živine, tam imajo nakopičeno še lanske koruze. 85 odst. koruze, katero se po-rabi v Ameriki, gre za hrano živini. _Pariz, Francija. — Iz Pariza v Tokio v štirih .dneh je načrt francoske zračne službe, katero nameravajo v kratkem vpeljati. KRIŽEM SVETA. — Oshkosh, Wis. — Otto Krueger, Manitowoc, ki je bil zasačen, ko je nameraval z di-namitom spustiti v zrak salun last Carl Schwanke v Darien, Wis., je bil obsojen na sedem let. ječe. Ker je še mladoleten, se bo pokoril v Green Bay po-boljševalnici. — Chicago, 111. — 54 let je bil v obratu Windsor-Clifton hotel na Wabash avenue in Monroe cesti, sedaj se pa bo mogel umakniti novemu modernemu poslopju. Z delom se bo začelo 15. aprila. — Peoria, 111. — Mrs. Andrew Headley, je bila svojemu možu nezvesta. V nedeljo je peljal z avto prijatelj Harold Hitchcock Mrs. Headley in za-peljivca na neko zabavo. Mož nezveste žene je pa iz zasede streljal na trojico z namenom, da bi usmrtil zapeljivca, po nesreči je pa zadel le prijatelja, ki je bil na mestu mrtev. — Gary, Irid. — Potnik, ki je prišel ob življenje pri koli-ziji dveh vlakov električne železnice v bližini Gary, je bil organist Fred Greeves iz Crown Point, Ind. —:-o- ZA MIR Z MAROČANI. PO JEČAH IZDELANI PREDMETI ZA KANADO. Velikanska množina blaga, ki se ga izdela po ameriških ječah, se vtihotaplja v Kanado. Ottawa, Ont. — Percy Sparks, zastopnik "Commercial Protective" unije je izpovedal kanadskenru eolninskemu preiskovalnemu odboru, da se po ameriških ječah narejenih predmetov v velikanski množini tajno uvaža v Kanado. Pristavil je tudi, da ni veliko upanja, da bi se delo po ječah od strani vlade odpravilo — to pa največ zato, ker je jetniško delo, — vir iz katerega dobičkom se krijejo stroški za politične kampanje Za zgradbo poslopja "Slomškov dom." "Slomškov dom" bo zavod za približno 60—1000 gojencev-učiteljiščnikov. V njem bodo imeli kolikor mogoče cena, po možnosti najrevnejši celo brezplačna stanovanja in vso oskrbo. Strogo krščansko vzgojo bosta vodila pedagoški vodja in duhovni voditelj. Poleg vseh modernih higienskih prostorov bo v zavodu tudi kapelica, v kateri se bodo gojenci spominjali z duhovnim voditeljem vred vseh zavodovih dobrotnikov. Ustanovitev pripravniškega doma je v sedanjem času pravo delo krščanske ljubezni. V Ljubljani raste število šol. Že sedaj imamo tri gimnazije, realko, srednjo tehniško šolo, trgovsko šolo, trgovsko akademijo, univerzo itd. To pomeni, da znaša število dijakov na tisoče. Z grozo se moramo vprašati, kje stanujejo vsi ti dijaki in kdo jih vzgaja? Dijaških domov v Ljubljani sploh ni, če izvzamemo Marijanišče. In če pomislimo na strašno stanovanjsko bedo, se moramo s strahom zavedati nesrečnega položaja naše učeče se mladine. Po kakšnih luknjah brez luči in zraka se morajo potikati oni, ki bodo enkrat vzgajali naš narod. VESTI IZ LITIJE. Avto-podjetje. — G. Dolšek" Albin, lesni trgovec, si je nabavil prevozni avto ter je vpeljal redne avto-vožnje od vsakega vlaka. Nadeja se, da bo prevzel poštne vožnje na Vače in v Sv. Križ ter Šmartno pri Litiji. To bi mu namreč'v precejšnji meri omogočalo obstoj tega novega podjetja. Vprašanje je seveda samo, če bodo naše podeželske ceste prenesle te vožnje. Vsekakor pa pomenja to podjetje za Litijo nov napredek ter je' g. Dolšku le želeti pri novem podjetju mnogo uspeha. Kopanje svinca. — Rudarska družba v Litiji, ki koplje svinčeno rudo v starih rudokopih' na Sitarjevcu, bo v kratkem začela z vrtanjem novega rova in sicer pri Cogliču, tako zvani Savaštellen, ki bo dolg preko 1200 metrov. Upajo na ta način priti na večja ležišča svinca. Sedaj imajo zaposlenih o-koli 40 rudarjev ter so že precej svinčene rude nakopali, katero žal, ker je tukajšna topilnica pred letom ustavila obra« tovanje, ne morejo tukaj preto* piti, ampak jo pošiljajo v Nemčijo. Če se tej družbi posreči priti na izdatnejša ležišča svinčene rude, potem mislijo ali kupiti topilnico ali pa zgraditi v Podšentjurju novo. Želeti je na vsak način, da bi se podjet« Ali ni najsvetejša dolžnost je razširilo ter zopet začelo z (vseh onih, ki se morajo zavze- obratovanjem topilnice. Mr. Sparks je tudi rekel, da matj ZlSV vzgojo, da skrbe pred- Francozi in Španci so pripravljeni podpisati pogodbo za premirje, da se ustayi klanje. — V petek se začnejo pogajanja. Pariz, Francija. — Premier Aristide Briand izjavlja, da so francoski, kakor tudi španski voditelji, pripravljeni podpisati mirovno pogodbo, bojijo se pa, da bo Abd-el Krim, vodja Rifi-jancev neizprosen in se branil podpisati. Pogajanja za mir se pričnejo jutri v Oujda. Že naprej prerokujejo, da ni upanja, da bi se prišlo do sporazuma, v kkterem slučaju ne bodo pogajanja dolgo trajala in s sovražnostmi se bo nadaljevalo. Abd-el Krim odločno odklanja pogoje, katere so mu stavili zastopniki španske, od-nosno francoske vlade. Strašno klanje je za pričakovati, ako se bodo mirovna pogajanja izjalovila. "Poštenje je najboljša smernica politike," a vendar ta dobra stvarca nima prilike priti na površje. je po preiskavi razmer o jet-| vsem za zdrav učiteljski na- Smrt zakoncev i niškem delu prišel nato, da je; raščaj ? | y Mo§njah gmo 10 m tako ameriškim delavskim ka-, v dosego tega plemenitega kopa]i Ano Finžgar iz Črnivca, kor kapitalističnim organizaa- nažrta pa potrebujejo tozadev- Tri dni pozneje gmo ložiK K jam ljubo, da se predmeti iz-, na društva najmanj 1 in pol večnemu počitku na desno po-delani po ameriških ječah iz- miiijona kapitala, kar pa nas leg nje njenega moža jakob,a.. važajo, ker drugače bi se ame- ne sme 0plašiti. Pomislimo, da Po poroki j 1866 sta se trudi]a riški trg s temi predmeti pre-. ima že skoro vsaka župnija svoj 60 let skupaj Sedaj pa poči_ plavil. j "Prosvetni dom," ki so ga vata skupaj( dokler ju ne zbudi Poročilo delavskega depart- zgradiii požrtvovalni in zaved- angeijska tromba. Skupaj sttf menta od leta 1925 pokazuje, ni župljani na svoje stroške. In bila stara 170 ]et( m,ož g mege-> da je bilo v enem letu v ame- po vsej pravici lahko upamo, ce nad 85) žena pa dva pod 8g riških ječah izdelano 14,000,da b0 krščansko-zavedno ,iet. „ 000 srajc. Letno se naredji po ijudstvo zgradilo tudi dom za _Q_ ~ ■ ameriških ječah obleke in po- vzgojo bodočih krščanskih in širite "AMER. SLOVENCA." domoljubnih učiteljev. ) ^ S tem pa si bo postavil slovenski narod trajen spomenik največjega pedagoga, Antona Martina Slomška, ki bo pričal, da Slomškove ideje niso in ne bodo zamrle med nami. hištva v znesku $76,000,000. Te številke govore, koliko je jetniško delo na kvar ameriškemu delavstvu. OČE ŠTIRIH OTROK PRIŠEL POD KOLESA TOVORNEGA VLAKA. Umrl je Chicago, 111. — Mairo Migli- pri Sv. Križu pri Litiji Matija Hostnik, star 76 let. Rajni je bil oče g. kaplana Jožefa Host-nika. — Nesrečno je padla z lestve in se ubila 62 let stara oraco, 239 East 21. cesta, u-službenec pri Durand Steel Locker kompaniji, Chicago Heights je skočil na tovorni vlak, pri tem je pa prišel pod kolesa, ki so mu odtrgala obe nogi pod kolenom. Prepeljan je bil v bolnišnico, kjer pa je takoj umrl. Zapušča vdovo in štiri nepreskrbljene otroke. — Whitewater, Wis. — Kenneth Davis, je bil obdolžen, da je ukradel pet kokoši, ki so bile vredne $7.00. Za kokošjim tatom je bil poslan detektiv, kar je stalo $200.00 za potne stroš ke. Stroški sodnije so nanesli nad $1000, toraj obravnava za radi tatvine v znesku $7.00 stane državo Wis. nad $1000 vdova nika. Franca Novak z Gob- Dename pošiljatve. V JUGOSLAVIJO, ITALIJO. AVSTRIJO, itd. Naša banka ima svoje lastne zreli s pošto in zanesljivimi bankami t starem kraja in naše pošiljatve tO do* stavljene prejemnika na dom ali nI zadnjo pošto točno in brez vsakegt odbitka. < Prvi ženski dnevnik v Jugoslaviji? Društvo za izobrazbo gospo dinj in mater v Belgradu začne v kratkem izdajati tednik "Naša žena." List se kasneje izpre meni v dnevnik. l)rejevan bo poljudno. Vodile in urejevale ga bodo izključno žene. To bo menda prvi ženski dnevnik ne samo v Jugoslaviji, marveč v Evropi. KATOLIČAN BREZ KATOLIŠKEGA LISTA JE NIČI Naše cen« za pošiljk« ▼ diatrjlS H lirah ao bUe včeraj sledeč«: Skupno ■ poštnino: 300 « Din. _f 9.51 ' 1,000 — Din. _ 9 18.75 2,500 p- Din. _ 9 46.79 5,000 m Din.__I 93.00 10,000 — Din._____$185.00 100 ~ Lir-9 4-70 200 « Lit___- 9 9.03 500 Lir___ 9 21.73 1,000 - Lir-----9 4X25 Pri pošiljitvah nad 10,000 Din. al nad 2000 lir posebe« popust Ker ae cena d»nar}a čeftokrat m* nja, dostikrat docela nepričakovan*, je absolutno nemogoče določiti cedi vnaprej. Zat« se pošiljatve nakaže]« po cenah onega dne, ko mi »ptejm^ mo denar. DOLARJE POŠILJAMO MI TUDI V JUGOSLAVIJO IN SICER PO POŠTI KAKOR TUDI BRZOJAVNO. Vse pošiljatve naslovite na SLQi VENSKO BANKO ZAKRAJŠEK & CESAREK U55 W. «nd St.. NEW YORK, N. Y. AMERIKANSKI SLOVENEC Amerikanski Slovenec Krvi in pajatartjii ilovipiki list t Ameriki. . § D*Unorljen leta IHl Ivhaja dan raxun aedtlj, pon-«*Uk»v hi inrov v* »rtnJkUt I—r " Izdaja in tiakai EDINOST PUBLISHING CO Naslov uredništva la «pr»ve] 1849 W. 22nd St., Chicaco, 1». Telefon: Canal 0091, Naročnina? Ca celo leto ........... .......|5.00 Ca pol leta _2J0 Za Chicago, Kanado In ErrpM Za celo leto .......- . 6.00 Za pol leta _ 8.00 Th« first ud thm oldwrt Slovenian newspaper in America. Established J89JU laanad dally, azcapt Boa day, day. Ud tk« day alt« MMui. Published by: EDINOST PUBLISHING CO Address of publication pfficaj 1849 W. 22nd St., Chicago, III. 'Phone: Canal 009«, 15.00 2.50 Babacriptioal For one year___ For half a year______ Chicago, Canada and Eorapaj For one year , .............6.00 For half a yea#__3.00 DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti dopoalanl na ■redniitvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izida list.—Za zadnjo Itevilk« v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira. POZOR:—številka poleg Vaiega naslova na listu znači, do kedaj imate lat plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker a tem veliko pomagate lista. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Zločini in postave. Mnogoštevilni zločini, ki se dogajajo dandanes po različnih krajih Amerike, se tudi na različne načine razlagajo. Ne maramo se izražati pristransko o nobenem mestu, vendar tu navajamo le to, kar je očividno in je že obče znano, da stoji namreč Chicago glede števila zločinov na enem izmed prvih mest. Res je sicer, da vzdržuje to. največje mesto v Illinoisu v svojih mejah velikansko množico prebivalstva, vendar bi bilo obžalovanja vredno, da bi se vsled tega vzdignilo število zločinov do kritične stopnje. Upajmo pa, da do tega ne pride, ampak, da bodo možje, ki so poklicani v to, storili vse, da se znižajo zločini na najnižji minimum, ki je mogoč. Chicaški časopis "Chicago Tribune" navaja neko primero, ki zasluži, da jo mestni oblastniki dobro premislijo. Pripoveduje namreč o nekem žepnem tatu, ki je pred dvemi leti okra-del nekega chicaškega državljana, in proti kateremu se pa še zdaj ni vršila preiskava. Nedavno so ga privedli nazaj v Chicago, ker je nameraval žrtvovati svoje poroštvo (bond) in se skriti nekje v New Yorku. Sodnijski zapiski izpričujejo, da se je dala temu možu že petnajstkrat prilika, da je nadaljeval s svojimi temnimi čini; in le vztrajnosti žrtev, ki so bile po njem oškodovane, se je najbrže zahvaliti, da se cela zadeva že ni opustila kot brezuspešna in da ni že davno pozabljena. Da pokaže razliko, navaja isti list neki slučaj, ki se je nedavno primeril v Milwaukee. Štirje možje so skušali oropati neko posojilnico. Policija pa jih je ujela in enega ranila, ko je mislil ubežati. Rešili so tudi njih plen, $15,000. In tekom 24 ur po izvršitvi zločina je bila cela četvorica že na potu proti jet-nišnici. Kolovodja je prejel kazen od treh do trideset let, njegovi trije pomagači pa od treh do dvajset let. In vsi štirje se nahajajo zdaj v jetniških celicah. " Milwaukee," pravi Tribune dalje, "imajo postave, ki delajo za ljudi, v Chicago pa postave delajo ljudi, ki jih postavljajo. Namesto, da bi postave delovale za poštene državljane, bolj ščitijo zločince. Zato se ni čuditi, da se temni elementi izogibajo Milwaukee in se zatekajo v Chicago." Marsikdo bo dejal, da se v Milwaukee pretirano pritiska na izvrševanje postav, dooim je v Chicago ta pritisk premajhen. Ne izrekamo o tem svojega mnenja, pač pa odločno izjavljamo, da mora ves v to poklicani ustroj delovati na to, da se v korist človeške družbe spoštujejo postave in vzdržuje red in da se tudi, ako treba, pritiska na to s skrajnimi sredstvi. Pri tem pa seveda mora vladati pravičnost in se dati vsakomur, ki je osumljen ali obdolžen zločina, brezpogojno priložnost in vsa mogoča sredstva na razpolago, da se zagovarja. Ko govorimo o zločinih, ne smemo se ozirati samo na Chicago, kot bi bila to edina črna točka v celi deželi. Tudi drugim mestom niso zločinska dejanja neznana, ki po svoji kaznjivosti nič ne zaostajajo za chicaškimi. Trdno pa upamo, da prihodnji evharistični kongres ne bo zgrešil svojega vpliva in bo ne samo v Chicago, ampak po celi deželi ublažil brezvestno posu-rovelost nekaterih in jim ogrel srce za vzvišenejše ideale življenja. „ -o- Evropa in Rusija. dejanje je že izvršeno. Sporočila je namreč javnosti o svoji vojaški moči in pripravljenosti. Ta poročila javljajo o 1 in pol milijonu izvežbanih vojakov, o vojaški vzgoji'mladine od šolskih let pa do aktivno bojnih sredstvih. Rusija ve, da je v E-vropi, ki še vedno tako militaristično misli, najprvo sredstvo, pridobiti si ugled, če poropoče s sabljo. Učinek te propagande ni izostal. Evropa se je začela sistematično zanimati za Rusijo. Vsi časopisi so polni člankov o njej. Na licu mesta se hočejo prepričati, če je stanje v Rusiji res takšno. Na povabilo, naj obišče Rusijo, se je prvi odločil kot poročajo angleški listi, Lloyd George, angleški politični krmar. Njega posebno zanima, v koliko je Rusija napredovala v svoji trgovini in industriji. Ogledal si bo posebno petrolejske vrelce v Baku, Grosmyju in v Embi, kjer so preje gospodarili Angleži, pa jim je' sovjetska Rusija ta podjetja konfiscirala. Istočasno je v Berlinu posebna ruska komisija, ki bo kupila 50 ladij za prevažanje tega petroleja. Pri tem nakupu so Rusi nastopili kot najboljši kupci v Evropi, plačajo takoj. Tudi na velesejmu v Lipskem so to pokazali. Zato je res že čas, da gre angleški trgovec — pogledat rusko trgovino! Za Rusijo se zanima seveda tudi Amerika. Znani severnoameriški senator'Borah, ki nastopa za sporazum z Rusijo, se bo celi meseo mudil v Rusiji. Z njim so se odločili iti tudi drugi senatorji njegovega mišljenja. V Rusiji.se pripravljajo na primeren sprejem, ker pripisujejo temu obisku veliko važnost. Po tem obisku namreč se pričakuje, da se uredijo med Rusijo in Severno Ameriko državnopravni odnošaji in se sklenejo razne politične in gospodarske pogodbe. kot samo en par zarukanih,! brezverskih fanatikov z dolgi-( mi ušesi. Rev. Hribar in z njim vsak katoliški duhovnik uči, da PISMO IZ STARE DOMOVINE. Ig pri Ljubljani. Iz Iga je v Ameriki precej je Bog, in da čaka človeka pla-j rojakov. Največ jih je v me-čilo po smrti, to pa rudečim stih: Chicago, Cleveland, Lo-bratcem ni prav, hoteli bi, da' rain in Barberton. Pretekle dni bi duhovniki vse kaj druzega' nam je vzela Amerika med propovedovali, kakor temelje drugimi tudi štiri fante-Orle. V resnice; izkušnja nas uči, da' Združene države v mesto Lo-ravno socializem je tista klika,1 rain, O., je odšel v torek, dne ki neti sovraštvo in nezado-| 2. marca Ivan Stoje z Iga. V voljnost med našimi delavci in Kanado, v mesto Winnipeg, so jih pogreza v vedno širši in' pa odšli 26. februarja letos Jo-daljši prepad. Pereča delavska| žef Smole iz vasi Kremenca, vprašanja se zamorejo rešiti Anton Tancek in Ivan Kumše, edino le v cerkvi; nobeden ka-j oba z Iga. Vsi ti štirje fantje toliški duhovnik ne uči sovra-J so bili člani Orla na Igu. Zato žiti svojega bližnjega, kakor, jim je Orel na Igu napravil 23. delate to vi v vaših brezverskih; februarja poslovilen večer v časopisih, pa še si upate trditi J znak priznanja in hvaležnosti v ovčjih oblačilih, kako ljubite za vse njihovo delo pri Orlu slovenskega delavca — hinav- bodisi kot telovadci, pevci in ci» igralci. Orel na Igu je zgubil z Antonius pravi nadalje v! njimi dobre, delovne fante, ka-svojem dopisu, naj bi Rev. Hri- terih nikdar ne pozabi. S tež-bar tudi živel tako, kakor uči;, kim srcem smo se ločili od vseh sedaj mi pa, "rudeči pater,", štirih fantov, katere nam je ZNIŽANE PRISTOJBINE^ VIZE. j Združene države in Jugos'aVI sta vzajemno znižali viz" na $2.00. Ameriški konzulati so zo na inozemskih potnih 1'®' potrebno za prihod v Združi' države, do pred kratkim vali v vseh slučajih pris' deset dolarjev. Vsled tegjj tudi druge inozemske cli'zS zahtevale $10 od .ameriS® žavljanov za vizo, potrebno|®. prihod v dotično državo provzročalo velike stroSfej] J. tujočim Amerikancem, < ako so si morali nabaviti raznih držav. Lani je Kongres opo .Inoin" m Rusijo smatrajo posebno nemški tehniki vseh vrst kot svo- ;povej, kako bi moral Rev. Hri-i vzela Amerika, a upajmo, da jo obljubljeno deželo. Za gospodarski dvig te obširne, po ca- Lar in z njjm katoliški du- ^ne za vedno. Mi ohranimo te rizmu zatirane, po boljševizmu zrušene Rusije, je potrebno ve- živeti, da bi ustregel i fante v najlepšem spominu in liko tehničnih strokovnjakov. Samo z Dunaja namerava Rusija J vašim gorečim željam! Anto-.j želimo, da bi jih tujina ne od-poklicati 150 inženerjev za kovinsko industrijo. jnius> kakor se je sam podpisal, jtivjila domači zemlji. V daljni Nekatere države se Rusije še vedno zelo bojijo. Istina je je nekdaj tudi hodil dolga leta!Ameriki jim želimo veliko sre-sicer, da Rusija dela boljševiško propagando po vsej Evropi, v cerkev, kakor sam v dopisu če in božjega blagoslova ter da vendar se mora priznati, da ji to ni uspelo. Uspelo pa ji bo, ce se še tako branimo njenega vpliva, ako bodo državne oblasti raznih držav tako neprevidno tlačile narode k tlom in jim jemale svobodo in ovirale njihov gospodarski razvoj. Najboljše sredstvo proti vplivu boljševizma je pravično vladanje, v katero narodi zaupajo in nihče ne bo niti mislil na — boljševiške metode. Pri nekaterih vladah seveda ni najti tega pojmovanja. Naše mnenje glede Rusije je, da naj jo Evropa skuša spraviti na pot rednega državnega gospodarstva in krščanskega življenja, s tem pa bo Evropa rešila največji krščanski in slovanski narod, rešila pa bo tudi sebe pred nevarnostjo boljševizma. MALO ODGOVORA "RDE ČIM KLERIKALCEM." Cleveland-Collinwood, O. Mnogi brezverski prenapete-ži imajo pač čudne nazore; ob istem času, ko tako hvalijo in slavijo svoje hinavsko napred-njaštvo, češ, le v socializmu najde delavec odrešenje in si pribori zmago nad krivičnim kapitalističnim, sistemom, izražajo istočasno svojo farizejsko "bojazen" za vero in cerkev ter v svoji nadutosti "branijo" in "zagovarjajo" versko mišljenje katoliških delavcev ter skušajo celo usiliti navodila, po katerih bi morali katoličani živeti. To vrsto ljudi je Rev. Trunk tako izrazito označil za "rude-če klerikalce," med katerimi tudi rudečih duhovnov in rude-čih patrov ne manjka. Eden tak rudeči pater se je oglasil v Pro-sveti št. 73 in je v obliki dopisa iz Collinwooda podal svojim "vernikom" svoje mnenje. Na koncu dopisa se je pa mož še pošteno razkoračil in se podpi- ]v naš list glavne poteze znamenitega govora, kjer je Rev. Hribar podal jasen dokaz, da je Bog in da se izplača hoditi v cerkev ; to je pa rudečega An-toniusa tako v srce zadelo, da se je moral hitro zateči k tetki Prosveti ter potožiti svoje gorje uredniku — rudečemu du-Ihovnu. Antonius pravi v dopisu, da mu je žal za sotrpine, ki hodijo v cerkev iskati odrešenja, mesto da bi isti iskali odrešenje tam kjer je; vemo, vemo, da mu sotrpini ležijo na srcu in da on žaluje za njimi in toči bridke solze, čeprav so te solze le krokodilske. Jaz bi "rudečemu patru" priporočal, naj si on poišče odrešenje najprvo sam' zase in potem naj pove, sedaj pa ko ne hodi več, ni nič na slabšem, še nekoliko mu je lažje pri srcu, pripoveduje nadalje hinavec. Ako bi ti bilo boljše in bi imel lahko bi se prej ali slej srečni vrnili na svoj dom. Ker marsikateri dobri, zlati slovenski materi krvavi srce žalosti, ko vidi, da njeni najboljši sinovi odhajajo est, ne bi stresal tvojega srca j v tujino in da jih morda ne vidi več! Vsem tem štirim fantom pa kličemo : z Bogom, nepozabni fantje! z Bogom! Na Igu je letos bil sv. misij on Prosveto, temveč bi pustil vse na miru, naj katoličani delajo, kar hočejo; ampak tukaj je že zopet dokaz, da te peče in gri ze vest, in da si jo nekoliko o-,in sicer je trajal cel teden od lajšaš, udrihaš po veri, po cer-121. do 28. marca. Dne 23. apri-kvi, farjih in po nas zavednih la je pa sv. birma. predsednika, da zniža, oz popolnoma odpravi p»stoJ za vizo državljanom om1 žav, ki so voljne storiti ist0^ pram ameriškim državic _ Vsled tega se je umeril da dogovorila z raznimi, zemskimi državami in & bina za vizo je bila vza-'' znižana ali pa celo odpi;" na. Med državo, s kateri bil dosežen sporazum' tudi Jugoslavija. V poštev pa prihajajo J« za one potnike, ki niso P ljenci v zmislu zakona. I"0 ci morajo za priseljeni^0 še vedno plačati $10 Izmed ameriških ki so popolnoma odpra^ stojbino za vizo ali pa P vize sploh, spadajo ^^ druge republike v f; ji lih 2 je, sajs le | btfttda delavcih. Zakaj pa nas ne pustite pri miru; ako ti odgovarjam z dopisom, branim s tem svoje mišljenje, drugače se mi $1,000,000 DARILO K 18. ROJSTNEMU DNEVU. San Diego, Cal. — Ko je bine" brigamo za vas in vaš rude- jla Miss Ethel Painter Hood iz či tabor, ker mi ostanemo trdni Coronado še majhno dete, ji je in neomajeni v veri in načelih njena stara mati, Mrs. William Ameriki. Od so popolnoma evropski odP«fP sledeče: Dansko, Eston^ sko, Nemčija, Švedsko^ « carsko. Ameriški jJ torej, ki potujejo v te J ne plačujejo nič za viz° ^ lil naših dedov in pradedov. ."lirast se omaja in hrib, Zvestoba Slovencu ne gane !" Karol Skebe. Painter iz Baltimore, volila $1,000,000, katere se ji izroči, ko bo dopolnila 18. leto. Minulo soboto je bil ta srečni dan za -o- Požar v Šoštanju. Ogenj je izbruhnil v znani vili Prode za hotelom "Jugoslavija" in sicer v priključenem gospodarskem poslopju. Vžga-g la se je slama, ki je gorela z velikanskim plamenom in ogro- jem potnem listu. it Na i^i Švica pa sploh niti ne c t" ta nikake vize. potniki (razun priseljeI* teh dežel ne plačujejo za ameriško vizo, ki Pa trebna v vsakem slučaj Evropske dežele, žale pristojbino za Bulgarsko, Špansko so viz0' Av DR ,1 Voc ftia k Peli pre; cep, Eck flso ijker T»ji Pob itfvlj sreč dos( ipaf^u fon lica] Ho V 'Unit t«. 180 11 Hov. 'C! '"'isl "Ho I Tiar< feit ter kj ri in Jugoslavija. Večino^ la pristojbina za viz° od $10 na $2. •;„ Sporazum z Jugosi» stopil v veljavo dne 1-ja. Ameriški nil se pa ni zdrav in več pripeljan je bil - mrtev. ^^ Zadela ga lekap^Pokojmza^ ^ d(, pušča žalujočo vdovo Fiances ^ ki so to v Ameriki na goren/em naslovu ^^ ^ ^ in v starem kraju dva brata 1 joči v Jugoslavijo, PlaL'^0< daj le $2 za jugoslova'^,/ Prošnja za vizo je Za vizo, potrebno Zadnji čas se Evropa vedno bolj ozira proti Rusiji. Sama se zaveda, da je nanjo navezana, z njo organično združena. Nemogoče je napraviti kitajski zid ob evropskih mejah Rusije. |sai z latinskim imenom Anto-Iiusija sama pa, ki si je v tem času že pridobila svoj vpliv v A- njus; ko sem ugledal tisti pod-ziji, si tudi prizadeva, da bi si pridobila v Evropi mesto, ki ji j pis, bi mi bila kmalu sapa ušla, gre. I k sreči sem pa le trikrat zakaš SMRTNA KOSA. Chicago, itn. Nihče ne ve ne ure ne dneva. Zjutraj vstane človek zdrav in vesel, zvečer je pa že mogoče na mrtvaškem odru. Tudi naš rojak, Mr. John Pečnik, 1533 Le So. 60th St., dober mozinpo- mestne. šten človek ie zdrav m vesel društva ter dru- sedel v portdeljek v svoj avto JJ^ ^^ in vdenja in se odpeljal po in pa okolščini, da ni bilo vetra, ' se moramo zahvaliti, da se ni Jugoslavijo, "transit visa," P^^V oziroma $1 za pot tJa ^ „? čez Jugoslavijo. ^ jugoslovanski državu* ^ v,.i v, u vnHl'w'ze itak hudo prizadetim pogo-1' nam da nasvet, da ga bomo sli Bil je clan "Bishop Ketteler(j^^ ^^ ^^ ^^ _n tudi mi poiskati, posebno jaz, Council K. of C. !meso. Zlasti sta oškodovana z mojo veliko družino, hočem Pogreb bo danes (četrtek,! p.nik Jn Kozlevčar. Naj biti prvi. Pater Antonius se ze- 15. t. m.) ob 8:30 » cerkve-v. j« ^ ^ ^^ kaznovalI! lo zanima tudi za mojo druži- Štefana na Resurection poko-,_ ^ ^^ ^ n_ no, ki šteje skupaj 10 članovj paliSfie. Preostalim naše iskre- • ^ ^ nedeijo 21 m m. ter pravi, da trpi pomanjka ■ ]10 sožalje! je'pa bil dobro viden požar v nje, ampak jaz dvomim, če on| -o sploh katerega izmed nas po- joči v Zdaj je začela Rusija s svojo propagando v Evropi. Prvo jljal. Pred par tedni sem poslal prj n, zna, kajti drugače bi mu mojij | otroci pokazali, kje je veselje ^ in zadovoljnost doma ; seveda' iemu ni, ko nima družine,' je pa j Plešivcu. Zgorelo je gospodar-zapre 3ko poslopje posestnika Volka. Modrijan velikokrat _ . . „ . svoje oči, da ne vidi, kar bi mu ' Baje .so zažgali neprevidni fan-ne bilo treba videti — norec, pa . tje s cigaretami. le takrat, ko se namaže z mil-) ——-o- nico. 1 ŠIRITE "AMER. SLOVENCA." Ameriko, ra2l!!L jim treba priseljen* ^ plačujejo le $2 za vizo. ■ {oi'f Ameriški državlj*" J[lfo hočejo iti na obisk „ri vijo, plačujejo od st> le $2 za jugoslovans« ^ jo morajo dobiti na 3 skem konzulatu. ^ Glede ostalih .t# si«*' v( !^el ie še ostalo Pr'' ^ mm italijansko vi ko treba n. pr. \ fala fiier h tjtnt Nti D s N S'. K S Si 2fa] Ki Pri I i VJ, 10 ZGODBA 0 NEVIDNEM CL0YEKU Angleški spisal H. G. Well« Prevedel Paulus Postopal sem še po manj obljudenih prostorih, končno pa sem krog enajste ure odšel iz "Omniuma," ko je bilo zunaj že nekoliko topleje. XXII. Nevidni človek se naredi vidnega. Moj položaj je bil zelo nesrečen. Nisem imel ne strehe ne obleke. In če bi se bil tudi našemil, bi bil izgledal kakor strašilo in vzbujal bi bil pozornost. Povrh sem moral biti večjidel tešč. Kajti neprebavljena jed je bila vidna v mojem nevidnem želodcu." "Na to nisem mislil!" se je zavzel dr. Kemp. "Pa še več! Sneg! Po snegu nixem smel hoditi. Kopičil bi se mi bil na telesu, vsaj na laseh, a čudno bi izgledala snežena kapa, ki bi se prosto v zraku sprehajala po ulicah! Sneg bi se mi prijemal na noge in kaj to pomeni, sem si že izkusil. Dež, — mokrota vobče bi očrtala moje nevidno telo z vodenimi obrisi, izgledal bi kakor mehur. M'egla! Tudi v megli bi bila moja postava vidna kakor prazni, zračni mehurčki v vodi. — In dim in prah in nesnaga se mi je nabirala po telesu, ko sem postopal po londonskih ulicah in ne vem, kako dolgo bi še bilo trajalo, pa bi bil viden tudi iz tega vzroka !" '"V Londonu gotovo ne dolgo!" "Dolgo se torej nisem smel izpostavljati tem nevarnostim. — Spomnil som se stari-narja, ki je prodajal gledališke kostime in sličpe reči. Imel je prodajalno v severnem mestu in tja sem se napotil. Maskirati sem se hotel, — to je bilo vsekakor še najmanjše zlo. Mrzlo je bilo in bodeč sever je pihal. — Spet sem se prehladil in le s težavo sem zadušil dražeče kihce, ki bi me bili sicer izdali mimoidočim. Končno sem stal pred umazano, nizko prodajalno. V oknu so bili razloženi obno- šeni kostimi, lasulje, slike gledaliških igralk, šminke, nosovi in druga drobnarija. Pogledal sem skozi nesnažne šipe. Nikogar ni bilo v prodajalni in vstopil sem. Zazvonila je nekje, ko sem odprl. Pustil sem vrata odprta, se skril za obešalnikom in čakal. Celo minuto ni bilo nikogar. Potem pa so priropotali drsavi koraki. Nizek, grbast človek je prišel, dolgih rok in kratkih, krivih noj*. Videti je bilo, da sem ga motil pri obedu. Pričakovaje je stal pri vratih in gledal po prodajalni. Ker ni nikogar videl, se je Ujezil. "Vražji fantali-zagodrnjal. Pogledal je na ulico, sunil vrata z nogo in se mrmraje m i" je se vrni] obrnil. Stopil sem izza obešalnika, da bi šel za njim. Rahli šum moje kretnje pa je vzbudil njegovo pozornost — siluo oster posluh je imel ta človek! — ustavil se je kakor uko-pan. Tudi jaz sem obstal. Gledal je nekaj časa naravnost vame, nato pa je šel in mi zaloputnil vrata v obraz. Tiho sem čakal. Njegovi drobni, nagli koraki so se spet približali in vrata so se odprla. Obstal je na pragu kakor človek, ki se ne počuti popolnoma mirnega in varnega. Godrnjaje je pogledal za prodajalno mizo in v omare. Še ni bil zadovoljen. Postal je sredi sobe in pomišljal. Vrata so bila odprta in izmuznil sem se v notranje prostore. V nizki, siromašni sobici sem bil. Kup mask je ležal v kotu. Miza je .bila pokrita, sredi obeda sem ga motil in neusmiljena muka, Kemp, je bila zame, da sem moral vohati njegovo kavo in ga gledati, kako je mirno jedel, in čakati, da je dokončal. Stal sem vrhu tega na prepihu in komaj lom v zadnjem hipu zadušil kihec. Pobral je krožnike in sklede in žlice ter odšel nekam po stopnicah navzdol. Stopil sem za njim in videl, da je lastnoročno u-mival posodo, — najbrž je bil sam v hramu. — Pustil sem ga in so vrnil v prodajalno. Sklenil sem, da porabim čas, si po-iščeni obleko in krinko ali pa vsaj nos ter izginem na ulico. (•a :1 Precej časa sem iskal in lT,t()Sti''1 popolnoma pozabil na dedčeva • i* roP° < Povoj stare obleke se mi Je )a> mak nil iz predala in padel na • eta so prihiteli koraki, in končaj, ^ vzravnal in izpustil stare hlac^ ^ S je stal med vrati. Topot je inlJ.uP f1 seboj. Začuden jo strmel na ki sem ga naredil na mizi« ves besen zaklenil oboje vra in začel stikati s namokreson1 omarah za "tatom." lil® Mirno in rahlo sem se ir,l'| ,ilJv pa deska je zaškripala -— 1' ob mene. — Zakričal je In todaj — sam nisem v'' „ Pobil sem ga na KeitiP" uto1 njam. "Pobili? se je zavzel Pograbil s jO1' "Da, pobil! ril po glavi." "Ampak — to je un' i" to ti v Pri '»M: Poj Pre •vse lof bo] Pr, iti Ms «ti ve sti h< i>( sla* jrizo eckener o bodočnosti cepelinov. y Curihu je te dni predaval v°dja cepelinske družbe in Jani zrakoplovni strokovnjak Eckener, ki je preplul s ce-Pelinom kot prvi Atlantski oce-jbn«1 an> o cepelinih in o bodočnosti ,. To; zrakoplova. Ker so njegova iz-zelo podučne narave, MPrinašamo v izvlečku : z izidom svetovne vojne, ki Je Potlačila Nemčijo, in z ver-a]skimi mirovnimi pogodbami / btl zadan cepelinom težak 1)1 :aa,,ec, ker so zapadne velesile nili Prepovedale nadaljno gradnjo isto » L listi .ruž8' 7j(S| tojbi< tegsi dr if »lcihl iti iom« stoji «1 Uer mnenja, da velesile *Xs tem koristile človeštvu, 11 so cepelini prav nedolžno _ . . . . . „ . ^no orožje, ki se d,a z lahkoto iZa n je zrak°Plov zasel v sPeJ° v zavod prepozno, se po-;ajei» Pobijati. Že med vojno se jepo-'goste megle in v močan veter šiljajo le v izolacijsko sobo, posegi gl'aditi C6Peline' W S° $j . *emu Pa so bili izpostav-1' ^ " cepelini nevarnim stre-j^111 Zadostovala je sa-1 ena strelica, namočena v vile 1 k $ die ij* inc i> j* , s" 11» "J ,ijo ni. t «5*1 d se pelinov večjega obsega. Dr. BCKr- da bi se ne dala odstraniti potom dobrega krmarja, zlasti pri vertikalnih manevrih. Nesrečo amerikanskega zrakoplova "Shenandoah" treba po mnenju dr. Eckenerja pripisati skoposti vojaške uprave, ki ni hotela staviti na razpolago zadosti helija, da bi se bil zrakoplov izognil nevarnosti viharja, ki je pridrvel iz višjih plasti. Nasprotno pa je dokazal polet cepelina preko oceana, kako treba krmariti in voditi zrakoplov brez nesreče. Polet preko oceana je trajal od 11. do 14. oktobra 1924, torej približno 70 ur. Dr. Eckener je o-pisoval konstrukcijo ladje, o-premo, razpoloženje moštva in odhod preko Francije na Azore. gubernije so žrtev besnih mačk. Nekega starega pastirja je u-griznila celo besna krava (žrtev pobesnelega volka). Več otrok v vladimirski gu-berniji je bilo napadenih od puranov, katere je ugriznil stekel pes. Psi povzročajo seveda največ slučajev stekline — približno 87 odstotkov. Ljudje zdihujejo pri spominu na lakoto 1. 1921. Takrat ni bilo nobenega p&a in mačke, zdaj pa jih je preveč, in tudi volkovi so se zaredili. V Moskvi pa prednja-čijo podgane. Ena je zadnjič okužila 27 otrok na dvorišču velike delavske hiše. Drugače pa je v Moskvi sami do 60.000 psov brez gospodarja, a na-deželi so jih cela krdela. Hranijo se po smetiščih in trgih, tekajo okrog in napravijo deset in desettisoče kilometrov poti od enega mesta do drugega. Grizejo se tudi z volkovi. Lani je obtekel besen volk štiri vasi, napadel je več desetin ljudi in psov. Bolniki, ki do- Le malo je onih, ki denar mdž£a le iz slabega napraviti še delajo, veliko pa tistih, ki si ga slabše. morajo zaslužiti. Nesreča je pogosto le beseda, ki se jo rabi namesto — neprevidnost ali slab.a špekulacija. Tarnati nad svojo usodo po- R. PAVIMI Slovenski fotografiat 719 No. Chicago St. JOLIET, ILL. Se priporoča slovenskemu občinstvu v naklonjenost! VABILO NA VESELICO katero priredi BOO pilili »ežilo graditi "tepeHne 'ki ^so katerim se -ie moral izogniti. Z kjer umrejo v strašnih mukah. :!li ^°Segli višino 7000 metrov .zrakoplova so se potom radija Lani je bilo 27 takih nesrečne-Ip^ljub temn no ™ u.-K I informirali o vetru in vremenu, žev. ker so se sicer bali, da poide bencin. N.a podlagi vremenskih radiovesti je zrakoplov izpre-menil svojo smer in se izognil središču depresije, s čimer je bil polet siguran. Odtod je gnal močan veter zrakoplov proti amerikanski obali, kjer je moral znova dokazati svojo spo-, . —čne novotarije, ki sobnost. V višini 2000 metrov plačale stabilnost čepeli- Je dlvjal Vlhar' kateref* seJe da 3e vžgala cepelin in ■ zrakoplov visoko na ne-hitrost ■5j je biLa stopnjevana Prvotnih 70 km na uro na Razven tega so se pri wnjl cepelinov uporabile ne tehnič i pelini so na ta način po- ^koplov izognil na ta nacm - S'8(15,10 sredstvo, ki bo v bo'- da se -ie sP!lstl1 ^esto™J.na ™> a °Sti ompgočalo prekooce- ™d ™°rsk° gladl"°' Č}1 Promet. P0 vojni sta se oktobra zJutrai -le zrakoPlov dva mala cekina, ki Preplul Newyork. Transocean-' ski promet z zrakoplovi bo po- i i.0KS!'!lamed Juz- in Sever- Komisije je morala a tudi ta dva cepelina NAJSTAREJSA ANGLEŠKA URA. Najstarejša ura na Angleškem se nah.aja na fasadi cerkve v mestu Rye. Izdelana je bila leta 1515 ; kolesje je iz kovanega železa, osi in valji pa* so leseni. Nihalo pa je tako dolgo, da sega dol v cerkev, saj meri sedem metrov;.teži so iz pre-topljenih topovskih krogel. Pred tedni se je ura ustavila in morali so jo docela renovirati. V to s vrh o je razpisala cerkvena občina subskripcijo med ta-mošnjimi športniki, ki se vsako sezono zbirajo v Ryeju. Popravilo stalo nad 100 funtov, do-skim nevarnostim. Dr. Ecknerj čim je stala leta 1915 komplet-je izrazil upanje, da postane vj na ura z inštaliranjem vred 2 funta 15 šilingov. Na delo rojaki za katoliško časopisje! O""1'0 in ki starše odlično Polnoma. varen; kadar se bo Vsled prepovedi med- ,,tl0g0Ce 1ZOgmt+! ........... "" komisije vsem vremen- Vpadnim zaveznikom lbodočnosti Zeppelmova ideja L * obvezati, da ne ho več Prednik med narodi m glas-110vih cepelinov z nad ,nik mednarodnega miru. "e. k kubičnih metrov vsebi-l'aia je Amerika zahte-Nemčije, da ji zgradi veliko «er CELA GORA SE RUŠI. Švicarski topografski urad ,, zračno ladjo s či-! poroča, da je gora Motto d' Ar- bila zaposlena več let bino (2244 m) pri Bellinzoni v li!'Hžb 1 P°djetja cepelinske . kantonu Tessin v nevarnosti, vij" ^eiie -V ^^edridhshafnu. Dr. J da se poruši. To goro opazujejo Na ?.pr|čakuje, da bo an- že 40 let. Ugotovili so, da je o-J V°'ila ^ |lgnila Prepoved in do-'gromna stena, ki meri okrog dne 18. aprila V FRANK SVETETOVI DVORANI. PROGRAM: 1.) Overtui-a ..............................by Holy Name Orchestra 2.) Sijaj, sijaj soliičice ....................Happy Four Quartet 3.) ? ? ? ..............................................Ukaleli Girls 4.) LaPaloma. Saxaphone Duet..............by Joe Pustaver and John Chamernik. 5.) The Prisoner........................................by Four Sheiks 6.) Surprise .................................................. Ukaleli Girls 7.) The Happy Two ............................................? ? ? 8.) Tic me to your apron-string again............Happy Four Quartet. 9.) Igra: "PRI SODNIKU." Osebe: Blaž ................John Artach Gašper............Joe Pustaver Sodnik ..............Math Slana Janez ..............Joe Grimsic 10.) Let's go .............................................by Mocking Birds 11.) PROSTA ZABAVA in PLES. Vstopnina 50 centov. — Začetek točno ob pol osmih zvečer. K obilni udeležbi vabi odbor DE. SV. JOŽEFA št. 53, KSKJ. DR. MARIJE POMAGAJ št. 79, KSKJ. ŽOGARSKI ODBOR. MALI OGLASI. HIŠE IN LOTE. LESENO POSLOPJE, 3 nadstropja, na 1739 Wabansia Ave. H. L. Lathe,. 7223 Dobson Ave., Chicago, 111. 230-p do p. DVONADSTROPNA zidana hiša s 6 in 7 sobami, hrastova tla, garaža za dve kari. 934 W. SOth PL, Chicago, 111. 228-p do p POSLOPJE z 10 sobami na prodaj Garaža za dve kari, hot water heat, v bližini Sheridan Rd. "L" postaje« $13,500. — 935 Dakin St., Chicago, 111. 237-p do p LASTNIK PRODA na Austin & Queen Ave., zidani bungalow s 5 sobami spodaj in 3 sobe v podstrešju, hot water heat, vse moderno. 5442 Kammerliug Ave., Chicago, Tli. 245-s„s, MODERNO POSLOPJE s 6 sobami, vse svetlp, lota 37^x125. Hrastova tla, Hedge screens, in zifnska Potov, Hst začenl'a Šele 1 nh nad 20()° m. Tu- Sv. Am«nko, ki sta t<",f!i y\ j Ž ie" rf 5 i Vi ■of v J Prometa, kljub ogro- žiio u ,llaPredku, ki ga bele- , v Povojnem času. Še %ka reŠeno vPrašanie pri- li sr Poto- sicer hitrejše ^Uanfvl0 Za vsak«gar. Pri PoletnI2"''' 1)0 Nemčiji seh 3,/^om prek- ^eSŽirjev z novinarji bi to oceana je celo se -p , — vzbudili iz tlKo sigurni so bili fes, »t-ele d, > Od V'''Rk°Plo navj da ni varno nobeno letalo °v. Tu vse od-, -11Hvi ccije in pred-or] JS?1^ umetno v4i W°vu "aČU,il vodstva. Na %t ^tota °''a Padati naj-^^ jo Uhlr« minierno kon-UeVaZ^d«tranimo sh '^pr, strel('- Tudi Še nikdar ni prišel k tebi sladkejši, okusnejši duh od cigarete kot od Camels. V Camels ni cigaretnega pookusa, ali utrujenega okusa, ne glede na to, koliko jih pokadiš. Samo prijeten in sladek duh, globoka zadovoljnost, kadarkoli in kjerkoli ste zažgali Camel. Kadar odpreš sloviti zavitek Camels, poznaš prijetnost in zadovoljivost, ki prinaša srečo miljonom. Nobena cigareta na svetu ni taka kot Camel. Camels imajo najbolj izbran turški in ameriški tobak. Mešanica Camels je triumf izurjenih mešalcev. Celo cigaretni papir Camels je najboljši in se izdeluje za nje v Franciji. V to posebno vrsto cigaret je osredotočena iskušenost in vežba največje tobačne organizacije na svetu. Ako «e ne poznate kakovosti Camels, poskusite. Postavite Camel med sebe in eno uži-galico in poskusite najsladkejšo, najprijetnej-šo mešanico tobaka, iz katere se je kdaj delala cigareta. Najdite najzvestejšega kadilnega prijatelja, katerega je še našel človek. Vzemite Camel! PET AKROV 1ZČIŠČENE SADNE FARME, cesta tlakovana. 1 miljo od Benton Harbor, osminka milje do kare, v bližini šola. 8 sob moderno poslopje, dober hlev in kokošnjak. 4 akre grozdja in sadna drevesa. TAKOJ ZA PRODATI. Cena $13,00». takoj $6000, ostale na lahke pbroke. D. C. Cook, Amcr. National Bank, Benton Harbor, Midi. 272-č,p,s. LEPE FARME ZA VRTNARSTVO 63 akrov, fina hiša in gospodarsko poslopje, $23,000. 52 akrov fina hiša in gospodarsko poslopje, $21,500. 40 akrov, dobra hiša in gospodarsko poslopje, $21,500. Te farme se prodajo za polovico takoj, ostalo na vknjižbo. Zemlja je prvovrstna za vrtnarstvo in zelenjavo sploh, ker je v bližini Chicago, se. vse lahko proda. Cesta lepa. do mesta je 40 milj. Pišite na D. K. Russell, Gurnee. III. 262-č do č. "CANDY ROUTE" na prodaj, dobro vpeljano, lepa prilika. 2257 X. Kost-' Her Ave., Chicago, 111. 274-č do č. _ UGODNA PRILIKA "BATTERY & IGNITION Station" se proda zelo po ceni. 4900 W. Division St., Chicago, 111. 248-tsrč. 'SHOE OUTFIT", dobro opremljeno, tudi mala zaloga čevljev ako kupec hoče. Proda se za polovično ceno, dobro mešto. Pišite ali brzojavite na O H. Hanson, Soldiers Grove. Wis. _249-asrč. "BEAUTY SHOP" na dobrem prostoru za "marceller", stanovanje v hiši, pridite v nedeljo. — 1908 E. 79th St.. Chicago, 111. 251-tsrč. POHIŠTVO NA PRODAJ. ŽRTVE STEKLINE V RUSIJI. Moskovska "Izvestja" pišejo, da še nikoli od leta 1886. (ko je bil ustanovljen Pasteurjev institut V Moskvi) ni bilo toliko žrtev stekline kakor zdaj. Stekle živali napadjo povprečno po tisoč ljudi na mesec. Samo leta 1925. se je zglasilo v zavodu nad 10.000 oklanih ljudi, ni tolikšna,{Obvezani kmetje iz rjazanske Camel CIGARET SKUPAJ ali vsak kos posebej pohištva za 6 sob proda Max J. Rosenberg, 3706 Lake Park Ave. Flat 9.. Chi-cago. 111._ 253-tdot PRODA SFI pohištvo, stole, mize, postelje, preproge in drugo za jako nizko ceno. Mrs. Heads, 5309 Ken-more Ave., Chicago, 111. _259-sr£sr. POHIŠTVO za jedilno sobo, sun parlor set, piano, vso za nizko ceno. 3925 West Adams St. 2nd. Chicago, 111.. Phone Kedzie 5246. 268-čdoč Material garantiran po nizkih Cenah PEOPLES PLUMBING & HEATING SUPPLY CO. 490 Milwaukee Av., Haymarket 4221 461 N. Halsted St., Haymarket 1018 DR. N. SCHRAYER zanesljivi dentist 866 Milwaukee Ave., Chicago, 111. Vogal Racine Ave. Phone Haymarket 3304. Najbolje delo potoni najnovejšega sistema po najnižji ceni. Delo garantirano 10 let. 127 4 AMERIKANSKI SLOVENEC V Gospodarica sveta AVANTURISTIČEN ROMAN, ^ Karl Figdor — prevel R. R. V svoji hotelski sobi se Allan še zadnjič posvetuje z ž njim dospelimi inženirji. Njegov obraz je mračen, kajti ravno sedaj v zadnjem trenutku, ko bi imel stopiti pred javnost, je dobil od mednarodnega velekapitala odklonilno izjavo. Jasno pa je pri tem, da milijarderji Amerike in Evrope niso iz lastnega nagiba preklicali svojega prvotnega soglaša-nja z ustanovitvijo velike mednarodne zaščitne družbe za Zvezo narodov. Ze nekaj časa poprej je bil opazil, da so nevidni temni uplivi na delu, da mu zaprejo kjer in Jcolikor mogoče pot do izvršitve tega velikega načrta. Določnih podrobnosti o tem, odkod prihaja vse to, pa doslej vendarle še ni mogel izslediti. ♦ "Torej pojdite, gospodje!" reče končno obema inženirjema, ki stojita pred njim. "V pol ure pridem za vama. Glejta, da bo vse pripravljeno za odločilni trenutek." Preteklo je pol ure. Allan vzame ravno klobuk hoteč oditi, ko nenadoma nekdo potrka na njegova vrata. V sobo stopi hotelski sluga s posetnico. "Baron Murphy? Ne poznam ga! Recite mu, da ga ne morem sprejeti." "Gospod je rekel, da mora na vsak način govoriti z vami!" reče sluga, ne da bi se odstranil, v misli na kneževsko napitnino, katero je bil prejel. "Zadeva je nad vse važna, je rekel." "Naj bo torej. Sprejmem ga, toda le za par minut!" Par trenutkov nato si že stojita nasproti oba moža. Mavda je bila Allanu povedala vsq zgodbo svojega živlienja, le imena onega človeka, ki jo je uprQpastil, mu ni izckila. Baron Murphy je zaradi tega za Allana nepoznan tujec. "Nočem vas zadrževati dolgo," spregovori baron, "vem, da se vam mudi. Toda par minut pogovora mi morate vendarle dovoliti. Moj poset se tiče vaše ižriajdbe." Baron napravi kratek odmor. "Javno preizkušnjo stroja morate odpovedati !" Začudeno pogleda Allan tega vsiljivega posetnika. Za trenotek misli, da ima opravka z blaznežem. "Cujte me!" spregovori zopet baron s hladnim, stvarnim glasom. "Moja vlada želi, da .ne bi prišel ta tako važen inštrument v ne-nadzirljive roke.množice, ki se bo kakor doslej tudi v bodoče dala le zlorabljati v gotove, nečedne namene. Prepričan sem, da je podlaga vašemu početju čist idealizem, toda ravno radi tega ne smete izpeljati tega, kar nameravate, ako nočete sam sodelovati pri tem, da se vaši ideali spremene ravno v nasprotno. Na svetu bodo živeli — z ali brez Zveze narodov — vedno močnejši in šibkejši, pametnejši in neiimnejši. Kaj hočete doseči? Srečo človeštva? Ta leži v jedi in pijači, v krotenju gladu in ljubezni! Mar mislite res, da priložnostno- krvoprelitje ni boljše kakor popolno poneumljenje vsled varnosti pred vsako nevarnostjo? Mar niste še nikoli slišali o največjem vseh spoznanj, katero nam potrjujeta v enaki meri zgodovina in narava: zakon o' nadvladi močnejšega? Prišel sem, da vam pokažem edino pravo pot, po kateri vam1 je treba hoditi. Verujte mi, samo ena pot je in druge nobene: Vaša iznajdba mora priti v roke eni sami močni državi. Le na ta način se bo spremenila vojna v pravljico in le tako bo množica, katero vi tako ljubite, postala tako srečna, kakor sploh more postati. Pogoje za to lahko stavite vi sam! Jaz z moje strani vam stavim samo en sam pogoj: Javnost ne sme nikdar na lastne oči videti, kaj zmore vaš stroj. Javna preizkušnja se ne sme vršiti." Allan posluša barona najprej z začudenjem, potem pa z vedno bolj naraščajočim strahom. To je torej oni sovražnik! Sedaj so se končno torej pokazale one temne sile, ki so mu stopale ves čas na pot, v pravi podobi. Bolje tako, nego drugače! Sedaj stopi ž njimi lahko v časten, odprt boj. "Vaš poizkus je brezpomemben," spregovori končno počasi. "Prihranili bi si bili lahko vse te nepotrebne besede. Ravno radi tega, da preprečim to, za kar me hočete pridobiti, izročam mojo iznajdbo ljudstvu! — Ljudstvu — proti onim, ki so napravili iz njega proti njegovi volji brezpravno maso, za kakršno ga smatrate. Trikrat zofistična, trikrat zlagana je vsaka beseda, ki ste mi jo povedali. Moči posameznikom hočem napraviti konec. V življenju je itak dovolj že drugih bojev in ti boji bodo in morajo ostati, toda cilji morajo postati drugačni. Takoj bo izginilo sovraštvo med narodi, ako izginejo sredstva, ki dajejo možnost enemu, napasti drugega. Ravno sedaj, gospod baron, tudi če bi doslej še ne bil imel tega namena, bi moral oditi tja, kjer me množice že težko pričakujejo! Sedaj, danes, to uro hočem odpreti svetu oči, hočem mu pokazati, da bo odslej samo in edino od njega še odvisno, ali se prepreči mori-tev med narodi in uničevanje njihovega mirnega dela ali ne! "Gospod baron, recite vašim ministrom: da je konec vladanja samovoljnežev. Odslej bodo govorili in odločevali vsi narodi brez razlike, veliki in majhni sami!" V naslednjem trenutku je bil baron sam. "Za vraga!" je siknil skozi zobe. "To je trikratni norec!" Cez par sekund pa se je že zopet pomiril. Bliskovito naglo pogleda krog sebe, potem u-dari trikrat z nogo ob tla. V naslednjem trenutku se začuje pod njegovimi nogami škripanje. Baron zgrabi nagld preprogo, s katero- so pokrita tla in jo odstrani. V sredini se pokažejo tajna vrata, ki se polagoma odpro. Izza njih se prikaže dvoje gladko obritih detektivov. Toda v istem trenotku se začujejo pred vrati pritajeni, drsajoči koraki. Skokoma plane baron k vhodu in istotako naglo izgineta tudi zopet detektiva v odprtini, nad katero se zopet poveznejo tajna vrata. Baron stopi za par korakov nazaj. Vrata se odpro. "Ah, vi ste," reče Murphy. "Zaslužili ste si pošteno vaše plačilo. Ta neumni inženir vam je šel kar tako na lepem v past. To sobo bomo rabili lahko še večkrat." Katoliška Tiskarna BE PRIPOROČA V NAKLONJENOST. ""JI. —Tiem slovenskim društvom in organizacij««, —▼•em slovenskim trgovcem in obrtnikom, —za vsakovrstna tiskarska naročila« —Naročila Iz dalja jemo lično, točno In hitre, naie cene se rodno med najnižjimi, —poizkusita in prepričajte lii —Naša špecijaliteta so zlasti društvena dela« —društvena pravila, in vse druge tiskovine, —izvršujemo prestave na angleško in obratno. KADAR RABITE KAKIH TISKOVIN, PlSlTE VEDNO NAJPRVO NA SVOJO KATOLIŠKO TISKARNO t Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILIi Vpr.: Pri nas bomo imeli v kratkem pojedino, na katero bomo povabili tudi guvernerja. Ali je prav tako, da bi gospodinja sedela na njegovi desni strani ? Odg.: Nikakor ne. Guverner ofuj 'ojfoj ousap z of azjqftfu sedite na stol. H! * $ .Učitelj: No, Johnny, bi bil ti rad nekoč predsednik Zedinje- nih držav? Johnny: Ne, gospod učitelj, jaz bi rajše imel kakšno stalno delo. PRIPOROČAM SE rojakom na Ely, Minn., da kdor potrebuje sveže rože in vence, dobi največjo izbero pri meni. FR. PENGAL, F PISANO POUEi J. M. Trunk. Nove spomladanske obleke z dvojnimi hlačami Mi smo pripravljeni z veliko izbero najnovejših vzorcev. Z eno ali dvojno vrsto gumbov. Posebno lepa izbe-ra za mladeniče in konservativni vzorci za od-rasle. j ggjfffifi Najboljše vrste so: $30., $35., $40., $50. M. H. JELINEK, lastnik COR. BLUE ISLAND AVE. & 18th ST., CHICAGO Za one, ki živijo zunaj mesta je prav pripravno, ako pridejo k nam kupovat ob torkih, četrtkih in sobotah zvečer ali pa v nedeljo dopoldne. ij J Te utegne dobiti Čarli. Miha Pavlih a, Roundup, Mont., pravi v žarkometu, da "so tukajšnji Jugoslovani brez pastirja in strižača." Poživlja "pater Kozja mera," da naj hitro pošlje sem na Wild West '/eno valiso. "Trunka ni treba," meni, "ker bo hitro spravil, kar še ni zgubljenega." Pejte mu hvalo, ako je tako. Pa ga ni treba in zopet pravi': "Hurry, hurry," ker Čarli Novakov a-gent je tam1, "in nagovarja lju di za svojo cerkev.' 'Utegne jih dobro "ostriči" in dobi "zadnjo pest volne." sls sS * Res pravi trarara tutiti. . . Pridni Old Moulder, Terre Haute, Ind., servira žarkometu prispevka za zajuterk. V št. 43 Prosvete je prispevek, kakršne sem jaz označil z izrazom tra-rar tutiti. . "Černe predsednik; Kazimir blagajnik S. N. P. J. Slavni pisatelj Trunk pa ured nik Prosvete." Pust je minul, pustne šeme pa še hodijo okoli. Nekaj je še. Glede procesa proti Antonu Bimbu priporoča žarkometar nasvet A. Brisbana, "naj bi sodbo v tem slučaju pripustili Bogu." Vse pride na vrsto. Meni pa žarkometar, da u-tegne biti t kakem arhivu kak zakon, "naj se nalije vrelega olja v usta vsakemu, ki verjame, da je zemlja okrogla." Ljudje imajo svoje zakone, Bog pa tudi. Jaz vem le toliko, da ni treba Brisbanovega nasveta, ako bi kdo res trdil, da zemlja ni okrogla. Established 1857 Ni boljšega časa kakor sedanji i da začnete z varčevanjem in polagate sistematično gotovo vsoto v našo banko. Presenečeni boste, ko boste videli, kako naglo raste vaše premoženje, ki vam bo nekdaj prišlo prav. Za-toraj ne pozabite položiti gotovo vsoto vsaki plačilni dan v našo banko. Začnite potovanje po poti finančne neodvisnosti DANES in takoj vložite gotovo vsoto v našo banko. Premoženje te banka znaša $13.000,00000 Za drugo pa ji povem, bo nikoli prestara. Seve, seve. .. Zapisal sem nekaj o Žarkometar je rekel in da so krtine le na i* vi, "polju." Pri dokazih za trditve je junak. Pravi: deča Neža je imela prav, pisala v Žarkometu, da so ne na Trunkovem polju."®' mo, da Bodeča Neža ni ^ kovega brata brat, temveč1 mo zelo uslužen pomočnik1 čem pomočnica, je tako &[ zovanje prav vse, sanio ne hominem," kakor se g'331 izraz vsaj med "kr.amP31 mi" filozofi. ? JL Sicer pa 11. pr. holanski1; Tlo narji krtine zelo cenijo. p raj med krtinami in k^11 razlika. 1 Vedno isti. Glas Svobode piše v št« k; b. s Kaj vse ljudi vznemirja. Avstrijski škofje so v skupnem' pismu dali vernikom ne-. _____ kaj navodil glede ženske oble- Prav ™benega čudeZ,>il L ke, kopanja in telovadbe. Vi cimo- da bi "nekdo odg iff» Sr rl„w™Vi stavim, da bi svobod« j okvirju : "Duhovniki še (je res za scagat, ko svo ^ miselno prizadevanje tak° 10 zaleže) pridigujejo, <>a, usliši prošnje, in vsako se dvigajo pod cerkveneo molitve za eno in drugo ^ milost. Toda znano je '' da na te prošnje nihče & govarja, in da jih mhce.vjj sliši'. . ." Svobodomiseln ske krvi in naših dni s° ^ čice podobni svobodo^, j judovske krvi in starih je Spasitelj visel .na klicali farizeji: "StoPjL križa in verovali botfio^ je živ šel ne samo s oak celo iz groba, pa so v 11 ? Kaj še ? Svojo ne vet'0 ^ trjevali s pričami, ki Molitev je nekaj n0l'V in uslišanje molitve ne m Inomostu pa so baje duhovniki j VIWIYlj .. -.'(JU proti strahovito protestirali ^ • začeli neko kampanjo pruu -------— »------ i.0 disekciji. Strašno, kaj ne? Pro-1 kemu — odgovoru. 1«* sveta piše očividno vsa prestra-j Je '30- __ # šena: "Klerikalna reakcija dvi-J . ju!< ga svojo glavo v Avstriji." Ali Duševne kolobocije m stoje progresisti na tako slabih ^ tlJ®' jcj 1 nogah, da jih vznemirja že ka- ^ ako Re po vsl, 131 avob0' ka — ženska obleka? Jiaziva to> kar Glas b l! Samo, da je. — ------- - ------ nOl"" Frank Lipar, Miners Mill, naravnost gorostasne j „.»._' . , , • kolohoHra- "Med kriS™ 1 t**1 I postavi pohlevnim cl na mizo. O kakem du*1 Pa. piše večinoma o rudarski stavki, pa blekne med drugim: kolobocira: "Med kn^.. vedno ni rešeno vpflaS „i| se bo mogoče pokazala ravno pri nas." Da je le nekaj o evo- Dasi Trunk zanika evolucijo,!^ l)rišel sveti duh "Li> kot duh ali pa v ma«1. ^ bliki." Prespali ste $ luciji. Čudna mora biti ta stvarca, v katero Mr. Lipar veruje z dušo in telesom, a "se bo morda šele pokazala." Ali bo držalo? Ljubiteljica žarkometa gladi g. Moleku brado, ker je odklonil farovške kuharice iz svoje kolone. Zapreti mu z — divor-sem, če bi postal stari grešnik. Ali pojde brez predpasnikov farovških kuharic? In kako dolgo ? j $ w * * Tudi jaz sem odrastel. Bivša cerkvena miš pravi, da peče, ko je ona iz cerkvene miši postala bivša cerkvena miš. Baje je konec kontrole. Haha.. 30eEE®E0EeeseHBBeHeaEi Gospodinje na Ely, pozor!!!!! VELIK PRIPOMOČEK PRI DELU. Dobil sem pralne stroje najnovejšega modela. Poskusil ja je pokazala, da prekašajo vse dosedanje. Dobi se prav na lahke obroke, zato ste uljudno vabljeni, da si pridete to koristno novost ogledati. Joseph Mantel Trgovina z železnino in pohištvom in vsemi hišnimi potrebščinami, kakor olje, varniši ,vrata, okna, kleparija in plumberstvo. ELY, MINN. gospoda, ker kristij^ i budalosti ne poznajo. prašuje Naravo", lcf,:e,)jPi Uršo, pravi, da se "živ)J $ zapusti človeško ^ več ne povrne," tora.l P ^ je življenje, ki se tudi ^ itd., itd. — -brezkon fine! 'o S EC 91P ^ ^ POTOKA"^ S V < se vrši na najboljšem ff'1$V I niku PARIS, ki odpb»«e ka na 1. MAJA 1926.V J v, Za potnike tega Pot°v,ien« U parniku in na vlaku Pr,re^ # , ugodnosti. Poleg tega ji izkušen uradnik bank« ^ do Ljubljane in skrb«' ^ # potnikov, zlasti bo prtljago. Vsak rojak i Potniki bo° j,r», najlepšem casUi(,j» - se pridruži, mov v naj priliko. Priglasite s« nadaljna pojasnila o s nju, kakor tudi glede o pišite na: SLOVENSKO - ZAKRAJŠEK «Jln 455 W. 42d ST.. N** /i Obrnite se na na*° v ' / Kadar pošiljate defi* .ih »' i bodisi v dinarjih, ,f f valutah: . . jenf>r' J Kadar hočete dobit« » j » krtja; . , ^ J Kadar »te namenj*" $ J< oaebo iz »t»reg« kraj«' , K' Kadar imate opr®v»* Udcvff v ■t*Jr«UJ ^