Uredništvo in upravnifitvo v Ljubljani, Narodni dom, I. nadstropje. Telefon 77. Izhaja vsako soboto. Priloga: „Tedenske slike*4. Mesečna naročnina ...... 6 dinarjev, za Inozemstvo...............8 dinarjev. Svarimo! V naši državi zakonodajnega dola ne poznamo. Vso preveč časa nam vzame politiziranje. Strankam ni za to, da bi težile za resnim, doglednim zakonodajnim delom v skupščini, one vse svoje moči in čas uporabijo za to1, da prih a ja jo in odhajajo na vlado in da čas na vladi prav hitro 'n dobro izrabijo v svoje strankarsko-politične koristi. Za to imajo v rokah zelo priprosto sredstvo: pooblastila ministrom, s pomočjo katerih morejo ministri sami broz sodelovanja skupščine in drugih interesentov izdajati uredbe in naredbe najbolj dalekosežnega značaja. Vsa zakonodajna moč je skupščini vzeta in prenesena na posamezne osebe, dasi je po naši ustavi samo skupščina ona, ki predstavlja zakonodajno moč v državi. Naše zakone izdajajo ministri1, ne skupščine. Tako smo prišli v dobo absolutizma, v kateri se vlada brez ljudstva, brez sodelovanja interesentov, dasi je ustava osvojila načelo tesnega sodelovanja interesentov zlasti pri vseh socijalnih in gospodarskih vprašanjih. V to svrho predvideva ustava delovanje posebnega gospodarskega sveta. Prišlo je v navado, da dobivajo posamezni ministri pooblastila, da morejo najvažnejše zakone spreminjati in dopolnjevati le iz stališča svojih lastnih nazorov in iz stališča stranke, katere eksponenti so. I ako smo v letošnjem proračunu dosegli srečo, da imajo ministri vseh resorov možnost, da sami s svojim uradništvom zakone spreminjajo in dopolnjujejo. Poslanci so nepotrebni. Naredili so dosti, ako so ministrom dali pooblastila, da mesto njih delajo. Prihodnje !?to moremo doživeti, da bo notranji minister dobil pooblastilo, da more in smo s svojo naredilo spremeniti) tudi ustavo, kajti ustava je ravno tako zakon, kakor je to vsak drugi zakon, h tem smo zabredli v pravno negotovost prvega reda in nobeno čudo ne bo, akoi dobe tudi veliki župani ali okrajni glavarji, kot predstavniki ministrstev na deželi, pooblastila, da smejo v imenu ministrov zakone s svojimi odredbami spreminjati in izpopolnjevati po svoji dragi volji. Pooblastila, katera, dajo finančni zakon raznim ministrom, so spričevala naše revščine in ubo- drneih dv*’ ^ pri ms, par,amentarizma ni. V minhio VSC Zak°ne SI>rejcmaio in spre- minjaj le parlamenti v dolgih razpravah, upoštevajoč Pravo ljudsko voljo. Pri nas vlade nimajo časa, da bi izdelale in pripravile razne zakonske osnutke in da bi j,h predložile skupščini v razpravljanje. Uberejo lažjo, toda nevarnejšo pot1 vso moč dajo ministrom. tozadevno zakonodajo za celo državo in da je bilo s tem zakonom zadoščeno (deloma) našim mednarodnim obveznostim, ki smo jih sprejeli1 s podpisom mirovnih pogodb in naši ustavi, ki zavarovanje smatra za enoi temeljnih pravic delavstva. Vsekakor važen zakon. Tako važen, da bi o njegovi spremembi morali voditi v skupščini dolge in stvarne dtebate in da bi vsako spremembo morali temeljito pripraviti, da bi sprememba ne imela za posledico poslabšanje zavarovanja v državi ali morda celo nevarnost, da se zavarovanje sploh ukine ali da postane tako, da ne bi moglo vršiti svojih nalog, zlasti v onih dolih države, kjer tla za to nežno cvetko niso ugodha. Nobenega dvoma ni, d!a je ravno v naši državi socijalno zavarovanje posebno kočljiva stvar, deloma radi splošnega nerazumevanja širše javnosti za to vprašanje, deloma radi različnih gospodarskih, socijalnih in kulturnih razmer v posameznih d'elih države, deloma radi splošno neurejenih upravnih razmer, kar zmanjšuje čut odgovornosti. 1 Pa pustimo, kar je. Minister ima pooblastilo1, da zakon spremeni, predvsem v organizacijskih določilih. Ne vemo za načrte ministra, zato o njih ne moremo govoriti. Toda nekaj je, kar moramo z vso odločnostjo poudariti: pri spremembi zakona o našem zavarovanju mora sodelovati prizadeto1 delavstvo po svojih zakonitih zastopnikih, kar so predvsem delavske zbornice in pri njih registrirane strokovne organizacije. Zakon se tiče usode delavstva v primeru bolezni1, nezgod, starosti in smrti in zato ni' samo demokratično, ampak gospodarsko nujno potrebno, da o tako važnih spremembah soodloča tudi najbolj prizadeti faktor, to je delavstvo. Lanska skupščina Delavskih zbornic v Beogradu je ostro protestirala proti načinu, s katerim se je hotelo urediti zavarovanje rudarjev brez rudarjev. Delavskim zbornicam je po zakonu začrtan delokrog. V ta delokrog spada tudi določilo, da morajo zbornice sodelovati pri vseh vprašanjih, ki se posredno ali neposredno tičejo delavstva. Svarimo pred možnostjo, da bi se prezrle Delavske zbornice, da bi se delavstvu usililo nekaj, kar bi bilo proti njegovi volji in interesom! Klevetnikom! Nas zanima usoda socijalno-političnc zakono-,• Minister za socijalno politiko je dr. Gosar, predstavnik krščansko-socijalnega delavstva, ki vedno poudarja načelo, da veljaj le to, kar je ljudska volja. Dr. Gosar je kot minister socijalno Politike med drugim dobil tudi pooblastilo, da sme z naied o spremeniti naš najvažnejši zakon, to je zakon o socijalnem zavarol-Va n j u. Ta zakon je v veljavi za celo državo. Nočemo razpravljat, o tem, v koliko je zakon dejansko Potreben sprememb. Poudarimo, da je to prvi in skoroda edini zakon, ki je izenačil Nasprotnikom ni všeč razvoj naše strokovne organizacije. V svojem časopisju so nas pričeli napadati. Vsi napadi pa nosijo pečat klevet. Ne socijalni demokrati vseh frakcij in no tako zvani krščanski socijalci se ne morejo pri presojamju našega gibanja dVigniti na stališče nepristranskega in stvarnega razmotrivanja. Višek svoje kritiko vidijo v psovanju in v deinagoškom zavijanju dejstev. Označuje se Narodno-strokovno zvezoi kot podjetniško organizacijo. To se pravi, da ne sme organizacija ničesar ukreniti, kar bi ne bilo v skladu z interesi podjetnikov, ali v kar bi podjetniki ne privolili. Svojih trditev pa socijalni demokrait in krščanski socijalci ne utemelje s konkretnimi dokazi. Za podkrepitev svojih trditev jim služijo samo pavšalna sumničenja. Razsoden delavec na klevete ne more ničesar dati. Zanj jo merodajno delovanje Narodno strokovne zveze, na podlagi katerega si ustvarja svojo sodbo. In prav ta sodba razsodnega delavstva je za nas ugodna in se zato tudi naše organizacije širijo. Kjerkoli se je udejstvovala Narodno-strokovna zveza, je dokazala, d'a je odločna bojevnica za interese delavstva. Kje morejo naši nasprotniki pokazati le na en primer, da ni naša organizacija v vseh mezdnih in socijalnih bojih najboljšo in najvztrajnejše zagovarjala zahtev delavstva. Podtem pa delovanje naših zastopnikov v socijalnih institucijah! Ali so kdaj naši zastopniki v Delavr ski zbornici, ali v Okrožnem uradu za zavarovanje delavstva zastopali podjetniška mnenja? Ali niso bili vedno konsekventni branilci delavskih pravic? Naši nasprotniki bi nam lahko oči- argument protti zastopnikom Narodno-strokovne zveze: kleveta! Brez vsakega pretiravanja celo trdimo, da so zastopniki naših organizacij še radikalneje nastopali v obrambo delavskih interesov, kakor pa tisti naši nasprotniki, ki se postavljajo pred' nas kot vzgled' najčistejših in najvnetejših zagovornikov delavstva. Kako pa je prav za prav s krščanskimi socijalci? So to samo socijalisti v besedah, dočim .se v vsem svojem udejstvovanju brezpogojno podrejujejo socijalno nazadnjaškemu vodstvu SLS. V Ljubljani n. pr. trdijo krščanski socijalci, da imajo večino' v klerikalnih političnih organizacijah. Pri volitvah v oblastno skupščino, so pa morali ljubljanski krščanski socijalci na diktat stranke glasovati za najizrazitejše velepodjetnike. Svojih kandidatov niso1 smeli postaviti. SLS jim je postavila za kandidata veleindustrijca g. Ro-jino, ki je v zadnjem času v mezdnem boju s svojimi delavci nastopil brezobzirno, varujoč izključno le svoje velepodjotniške interese. V mezdnem boju jo g. Rojina odpustil večino svojih delavcev, potem jih je pa sprejel nazaj v službo za ono nizke mezde, radi katerih so delavci pričeli z mezdnim gibanjem. Gospod Rojina je izrabil slabo konjunkturo, v kateri se nahaja delavstvo in pod zaščito SLS, h kateri se prištevajo krščanski socijalci, pritisnil na delavstvo, da si z nizkimi mezdami obvaruje na račun delavstva svoje podjetniške dobičke. Navzlic temu kričečemu dejstvu imajo krščanski socijalci še pogum, da nam očitajo, da smo podjetniška organizacija, dočim se sami uvrščajo pod zastavoi podjetnika, ki vodi protidelavsko politiko. Za krščanske so- tali protidelavska stremljenja, če bi navedli samo [ cijalce je dokazano, da so pod komando vele-en i>rimcr, da smo s svojim nastopom škodovali, podjetnikov, dočim nam, ki smo organizirani pri tej ali oni akciji za dobrobit delavstva. A, ničesar, Narodhi strokovni zvezi, ne more nihče navesti nam ne morejo predbacivati in je edini njihov I niti enega primera, da smo direktno ali indirektno podpirali, ali celo volili ljudi, katerim je. socijalni in gmotni dobrobit delavstva deveta briga. Tudi socijalni demokrati z vsemi svojimi frak-„ cijami veliko modrejše ravnajo, če molče o tem, kdo predVsem škoduje delavskemu pokretu. Ne bomo klicali socijalnim demokratom v spomin vse njiliove kapitalistično razpoložene zastopnike, ki so pustili delavstvo' v najkritičnejših trenutkih na cedilu. Dovolj bo, če ponovno ugotovimo, da so ravno marksisti krivi, da je danes v Sloveniji in v vsej državi strokovni pokret na tleh. Socijalni demokrati in bivši komunisti so razbili svoje strokovne organizacije in jih razkosali na številne brezpomembne drobce. Z demagogijo so zanesli med delavstvo nezaupanje do strokovnih organizacij. Z neresnim bojem in s postavljanjem neizvedljivih zahtev so diskreditirali ves delavski pokret in ga speljali na mrtvo točko; iz katere se še dolgo ne bo mogel premakniti. Kdo ima škodo od; tega? Delavstvo! Bolj ni mogel nihče delati za račun velepodjetniških interesov, kot so to delali socijalni demokrati in komunisti. Delavstvo je danes s svojimi razbitimi strokovnimi organizacijami brezmočno proti enotni in dobro organizirani podjetniški organizaciji. Če so se razmere v strokovnem gibanju pre-okrenile na bolje, je gotovo1 velika zasluga na- Eno najvažnejših italijanskih vprašanj, ki je posebno po vojni stopilo v ospredje, je vprašanje, kam s prebitkom prebivalstva, ki se ne more preživeti doma. Stremljenje fašizma ustvariti iz Italije industrijsko državo prvega reda, dosedaj ni uspelo in najbrže tudi nikdar ne bo uspelo, ker manjkajo zato osnovni pogoji: Italija nima potrebnih surovin, predlvsem premoga in železa. Mase delavcev, ki so pred vojno zaplavljale celo srednjo Evropo, so se selile po vojni v prvi vrsti v Francijo, kjer so še najlažje našle zaposlitev, medtem ko v ostalih državah niti za domače delavstvo ni bilo dovolj posla. Po poslednji statistiki je prebivalstvo Italije narastlo po vojni za celih 10 odstotkov in je prekoračilo število štirideset milijonov. Ta razvoj se po vseh znakih bodoča leta ne bo izpremenil in z ozirom na nove za- Ivan Albreht: (Nadaljevanje.) Zgodba o Brlogarju. (Sen iz davnine.) «Anu malu je trejba, de pride žegn iz nejba,» se je nasmejal, pomežiknil in pomolil beračku šmarnice pod nos. «Kateri jih daš?» je vprašal berač. «Ej, k e j!» je zamahnil Štefuc, «ma kej te tu skrbi!?» Potem so se pomenkovali. Poroka, tako sta vedela povedati oba moja tovariša, je bila davi. Takrat ni vredno hoditi blizu, ker je vse narobe Brlogar ne trpi nič cerkvenega. Pri vsaki taki priliki je mfk in sploh tak, da ni nič ž njim. Drži se ko Judež na vrvi in nikogar ne mara. Ko pa to enkrat mine, se da spet govoriti ž njim, samo Boga mu človek ne sme preveč spominjati. Urša, Alenkina sestra, je menda dobila sila bogatega ženina. Trgovec je in strašno založen in podkovan. Med takim razgovorom so prišli do Brlo-garjevili. Res, kdor je zagledal to ponosno domačijo, je moral misliti, da stoji pred mogočno grajsko pristavo, ne pa pred vsakdanjo kmetijo. Janez je obstal. Venomer je iskal z očmi, kje bi ugledal Alenko. Pred hišo je stalo polno okrašenih voz. Res so bili kmetski vozovi s križnimi kolesi, rodnega delavstva. S svojim resnim nastopom pridobiva narodno delavstvo zopet ugled in uva-že vanje delavskemu strokovnemu gibanju, ki so ga demagoški delavski voditelji zapravili. S stvo-ritvijo enotne fronte narodnega delavstva je pokazana pot, poi kateri naj hodijo tudi druge danes še razdvojene delavske organizacije. V splošnem delavskem interesu je, da sprejmejo nastop Narodne strokovne organizacije, načelno ji nasprotne smeri, kot vzgled, kako naj urede svoje zavožene organizacije. Mesto1, da se brezplodno zaganjajo v Narodno strokovno organizacijo, naj raje grade v svojih vrstah. Skrajni čas je, da spoznajo, da mora biti razbijanja in kričanja enkrat konec. Za_vse je dovolj prostora. Vsaj je komaj ena petina delavstva strokovno organiziranega. Sicer se pa marksistični in psevdo-krščanski socijalni nasprotniki varajo, če mislijo, da bodo ustavili napredtek Narodno-strokovne zveze. Štirideset organizacij šteje naša zveza in se ustanavljajo še nove. Nepremagljive so te trdnjave narodnega delavstva in zmožne odbiti vsak napad1, pa bodisi da pride ta od nasprotnih strokovnih organizacij, ali pa od! podjetništva. Mi gremo naprej! ★ a fašizma. kone, ki ženejo samce k poroki in sploh podpirajo rodbinsko življenje in s tem pospešujejo naraščanje prebivalstva, postane rešitev izseljeniškega vprašanja šc nujnejša, pa tudi težavnejša. Najugodnejša rešitev tega problema bi bilo izseljevanje odvečnega prebivalstva v lastne kolonije, v katerih bi tudi nadalje delovali za svojo očetnjavo. Italija ima sicer v Afriki svoje lastne kolonije (Tripolis, Eritreja in Somali), toda živ-Ijenski pogoji v teh so — predvsem radi pomanjkanja kapitala za potrebne investicije — tako ne-povoljni, da živi na primer v Eritreji, ozemlju, ki obsega 116.000 kvadratnih kilometrov, komaj okoli- 4000 Italijanov, v Somaliju pa, ki obsega 485 tisoč kvadratnih kilometrov, pa niti ne celih 1000. Pri teh okolnostih se naseljujejo tokovi izseljencev, ki odhajajo v Afriko1, po francoskih ko- a lepi so le bili, tako lepi, da se Janez ni mogel načuditi. Iz hiše je odmevala muzika, petje in ukanje. Pred hišo, na dvorišču in okrog hlevov je bilo po vozeh vse polno voglarjev. V škafih so imeli vino, po ročicah so pa bili nataknjeni kolači in plečeta. Včasih se je zavrtel vročekrven par kar po pesku na dvorišču. Take pisane druščine Janez še ni videl. Nekateri so bili tako našemljeni, kakor da praznujejo pustni torek. Oba berača sta kmalu izginila v gneči. Janez jc ostal čisto sam sredi tega pijanega vrvenja. Tu in tam ga je nagovoril fant: «Pij, da boš znal ukati!» Janez se je nasmehnil, pil pa ni. Kinalu je slišal, kako so se jeli norčevati iz njega: «Glej ga no, glej, svetega Valentina, ubožček!» Vendar se ni zmenil za to. Rad bi bil videl nevesto, družico, ženina in Brlogarja samega, pa nikakor ni mogel v hišo. Tok ljudi ga je rinil zdaj sem, zdaj tja, vendar nikoli ne proti hišnim vratom, ampak venomer le bolj in bolj proč od njih. Naenkrat ga je streslo. Zdelo se mu je, kakor da se nekdo zabada vanj. Ko se okrene, zagleda v oknu Brlogarja, toda skoro ga ne bi bil več spoznal. O nekdanji vojaški zastavnosti ni nobenega sledu več na njem. Mož je zgrbljen in suh, da cunje kar bingljajo na njem. Siva brada resasto štrli na vse strani kot pri nekaterih psih. oči pa so skrite lonijah, posebno po Tunizu in Alžiru, kjer sO pogoji1 za emigrante mnogo povoljnejši. Naravno je, da ti Italijani prispevajo: k napredovanju ozemlja, kjer se naselijo, toda ne gre na korist Italije. Mussolini je prav dobro spoznal, da so prvič uspehi, ki jih je dosedaj dosegla italijanska ko-lonijalna politika, enaki ničli, da so drugič uspehi, ki jih dosega Francoska v svojih kolonijah, posledica dolgotrajne, širokopotezne politike in da je tretjič treba za uresničenje kolonijalne politike, ki naj privede k cilju, potrebno mnogo kapitala, ki spočetka nič ne nese, ki se niti ne obrestuje. K izvajanju take politike pa nima fašistovska vlada niti nagnjenja niti denarja, posebno pa ne časa. Toda mesto za italijanske izseljenike se mora najti in vsled tega se je izzvalo tako zvano tuniško vprašanje. Margarita Sarfatti, avtorka nedavno izišlega Mussolinijevega življenjepisa in njegova najintimnejša sotrudnica v vseh listih od «Avantija» do «Popolo d’ Italia», je napisala že pred kakima dvema letoma knjigo, v kateri razpravlja izključno O italijanskem kolonijalnem vprašanju. H knjigi, ki je vse prej kot Franciji prijazna, je uvod napisal sam Mussolini in v njem pravi, da je bila največja napaka, da si Italija za časa svetovne vojne ni zagotovila svojih pravic na I unis. Po izdaji te knjige se je po vseli italijanskih listih pričela živahna kampanja proti Franciji in za spojitev Tunisa k Italiji. «Giornale d’ Italia», «Ra-segna Italiana» in drugi listi so naravnost zapisali takrat, «da je Italija za vse Italijane premajhna. Ali nam Francija prepusti del svojih kolonij prostovoljno, ali pa si jih vzamemo sami.» Kot najbolj jasen dokaz, da ima Italija pravico do Tunisa, se navaja dejstvo, da živi tam mnogo več Italijanov kot Francozov; sicer pa da ima Italija pravico do Tunisa že iz dob Julija Cezarja. (Zanimivo je, da v Egiptu, ki je pod angleškim protektoratom, živi 40.000 Italijanov, pa samo 25.000 Angležev, toda čeprav je to narodnostno razmerje za Italijane mnogo bolj ugodno kot v Tunisu; vendar ni skušal še nobeden skonstruirati kakšnih italijanskih pravic na Egipt.) Samo po sebi umevno francoski novinarji svojim italijanskim tovarišem niso ostali dolžni odgovora in so ostro odklonili kakršnokoli kombinacijo s francoskimi kolonijami, posebno pa s Tunisom. Celo tuniško daleč pod kapaste obrvi, da je^ skozi rumenkasto sivino komaj še mogoče opaziti nekoliko plahe luči. Janez obstane kakor prikovan. Z roko hoče zamahniti v pozdrav, pa ne mQre, tako je utesnen med ljudi. Brlogar mu mežika, češ, naj počaka ali kaj. Janez ne razume njegovih kretenj in samo gleda, dokler Brlogar ne izgine. Tedaj začne otepavati okrog sebe in pride na konec hiše. Splazi se tesno ob zidu na vrt, kjer pod košato jablano nenadoma stoji spet Brlogar pred njim. «Dobrodošel, fant!» Janez nekaj zamrmra v odgovor, pa §e sam ne ve, kaj. «Dolgo si hodil,» meni Brlogar. Njegov glas je zdaj votel in suh, čisto brez zvoka in soka. «Seve,» pravi Janez in prestopa v zadregi. «Zakaj pa ne greš med svate ?» ga lokavo pogleda Brlogar. «Zdi se mi. da te Alenka išče.» «Alenka,» vzdihne Janez. «No, no, le ne delaj se tako nevednega—« «Saj res,» pravi Janez in misli zraven: «To sem neumen! Alenka me išče, pa stojim tukaj ko štor ... Kaj le neki je z menoj?!» Nekje pojo. Janez prisluhne. Pesem je vroča in žgoča, besede pa ni mogoče razumeti nobene. vprašanje pa seveda ni utrdilo francosko-itali-janskih ^tikov. Tekom polemike o francoskih kolonijah pa so fašistični listi prezentirali tudi še druge načrte za zaokroženje italijanskega ozemlja. Po teli si lasti Italija pravico na francosko rivijero vse do Nizze, vštevši kneževino Monaco, dalje na .otoke Korziko in Malto z okoli ležečimi otočki in na del francoskih kolonij v Afriki. Nadaljnje točke tega načrta za razširjenje italijanskega ozemlja so: pripojitev švicarskega kantona, tesinškega in gri-zonskega, republika San Marino, večjega dela Tirolske in od nas bi radi Italijani vso Dalmacijo. S tem, da smo navedli ta ozemlja, smo že tudi imenovali kraje, kamor so fašisti poslali svoje agitatorje v svrho, da bi pripravili tla. Vsi odgovorni činitelji fašizma, novinarji, pisatelji in politiki govore o Nizzi, Monaku, Korziki, Tunisu in Dalmaciji kot o krajih, kjer se ima izvajati živahna propaganda iredentizma in katerih priključitev k Italiji je samo vprašanje časa. Mussolini sam ne taji, da je največja naloga, ki si jo je stavil fašizem, ta, da napravi Rim za prestolico velike kontinentalne in kolonijalne države in postaviti Italijane na prvo mesto med romanskimi narodi. Po njegovih napovedih postane v dvajsetem stoletju ne samo Jadransko, temveč vse Sredozemsko morje «Mare nostro». Politični pregled. Glasovanje o proračunih se vrši naglo, ker hoče vlada še pravočasno, spraviti proračun pod streho, to je vsaj do 1. aprila. Vladni poslanci se sploh ne oglašajo k besedi in govori samo opozicija. Seje se prično zgodaj zjutraj in trajajo pozno v noč. Proračun ministrstva za poljedelstvo znaša 288,920.260 Din. Minister je ugotovil, d'a se nahaja poljedelstvo vi veliki krizi. Navedel je zato statistični materijah iz katerega izhaja, da je pri nas produkcija še silno Primitivna in v primeri z drugimi agrarnimi državami nezadostna. Minister je obljubil ustanovitev kmetijskih zbornic. Proračun ministrstva vojske in mornarice znaša 2348 milijonov dinarjev. Proračun vojnega ministrstva znaša v Franciji 18%, v Italiji 28%', v Bolgariji 18%. v Turčiji 36%, na Grškem 32% in pri nas 20%. Hrana za 1 vojaka je proraču-njena na 7 dinarjev. Minister posebno naglaša, da se mora posvečati pažnjo mornarici, ki mora biti, četudi ne velika, pa vsaj tolika, kolikor nam je potrebna. Proračun ministrstva za j a v n a dela izkazuje, da mora država skrbeti za 13.680 km državnih cest, od teh v področju ljubljanskega ravnateljstva 666 km. Minister je odredil, da se izdela zakon o javnih cestah. V ekspozeju o p r o r ačunu ministrstva za šume in rude se ugotavlja, da ima država v! svoji režiji 14 premogovnikov, 2 rudnika železa; l solarno, 1 železarno in 2 manjši kovinski podjetji. Dohodki državnih rudarskih podjetij so znašali v proračunskem letu 1924/25 395,496.000 dinarjev, v proračunskem letu 1925/26 pa 313 milijonov 404 tisoč dinarjev. Za prihodnje proračunsko' leto je predvidenih 290,585.625 Din dohodkov. Čisti dohodek državnih podjetij je bil 1.1924/25 65,827.000 Din, leta 1925/26 32,431.000 Din. Za prihodnje leto je predvidenih 37,356.759 Din. Pri ekspozeju ministrstva za s o c i j a 1 n o politiko sc je pritoževal minister dr. Gosar nad pomanjkanjem kreditov. Povedati ni vedel veliko, kaj bo lahko pozitivnega ustvaril. Ves ekspoze je bil velika obljuba, ki se pa bržkone nikdar ne bo izpolnila. O proračunu m i n i-strstva za agrarno reformo je podal ekspoze minister Simonovič, ki je trdil,'d'a je njegov resort že prav za prav končal svoje delo. Pravilno bi pa moral izjaviti, da se agrarna reforma pri nas sploh šp ni izvedla in da je veleposest ostala zaščitena, dočim kmetje reveži, ki nimajo najnujnejših sredstev za preživljanje, niso prišli db zemlje. Amandementi. Poročali smo že, da vsebuje finančni zakon številne amandemente, ki globoko posegajo v naše gospodarsko, socijalno in kulturno življenje. Vendar ne v dobrem zmislu. Veliko je amandementov, ki so reakcionarni in bo njihovi izvedba škodljiva. Tako se pooblašča finančni minister, da prevedb razen policijskih vse zvaničnike in sluge v državni službi v dnev- | ničarje. Posledica tega bo, d& bodb1 zvaničniki in sluge izgubili pravico do pokojnine in ostalih dajatev, ki so jim sedaj zasigurane po zakonu o državnih nameščencih. Tudi je dana možnost, da se jih vsak čas brez odpovedi lahko postavi na oesto. — Dalje se bodo v bodoče sodniki, ki so položili izpit v enem delu države, mogli nameščati po vsej državi. Z ozirom na neenotnost zakonodaje in pravniškega študija se bo zgodilo, d‘a pridejo tudi v naše kraje pravniki, ki bodo slabo poznali našo zakonodajo in še manj pa razmere, v katerih jim bo> razsojati. Zaenkrat je ta amandement gotovo škodljiv za točno funcijoni-ranjc našega pravosodstva. — Z amandementom se predpisuje za trgovske, obrtniške in industrijske zbornice nov volilni red, in sicer na' podlagi proporca z enakim in tajnim glasovanjem. Volitve po kategorijah posameznih gospodarskih panog so odpravljene. Gospodarske organizacije so upravičeno protestirale proti novemu volilnemu redu. katerega edini namen je ta, zagotoviti SLS večino v trgovski, obrtniški in industrijski zbornici. ^".•eilna demokratska zmaga na beogradskeui vseučilišču. Te dni so se vršile volitve upravnega oaboia za «Fond siromašnih dijakov'», kjer imajo volilno pravico vsi dijaki beogradskega vseučilišča. Izid volitev je bil ta-Ie: demokratje 539 glasov, radikali 488 glasov, komunisti 286 glasov, samostojni demokrati 241 glasov, republikanci 93 glasov in zemljoradniki 55 glasov. Radikali so ostali v1 Ogromni manjšini. Volilni rezultat jasno kaže, kako gre z radikalno stranko navzdol, odkar se je poslovil od1 tega sveta Nikola Pašič. Cene tujemu denarju. Na zagrebški borzi se je dobilo 29. marca 1.1. v devizah: 100 avstrijskih šilingov za 80075 do 80375 dinarja; 100 nemških mark za 1352 do 1355 Din; 100 madažrskih pengov za 99450 do 997'50 dinarja; 100 italijanskih lir za 260’65 do 262‘65 Din; 1 dolar za 5675 do 5695 Din; «To so naši godci,» pojasni Brlogar in se smehlja, a Janezu se zdi tudi njegov smeli nekam trhel in suh . «A godci,» ponovi za njim in spet obmolkne. Brlogar mu naznači, naj gre za njim. Spotoma opazi, da Brlogar nima sence. Proti večeru je že, ko so sence dolge. Drevje jih jrna, plot okrog vrta tudi, Janezova je dolga, hodi Goljat po vrtu. Brlogar pa je brez nje. «To je hudičevo delo,» pomisli Janez. Ko prideta do hiše, se Skalarjevemu zazdi, da cuje nekakšno ječanje. Stokanje je rahlo in tako nekam čudno oddaljeno, kakor >z groba. Brlogar se zdrzne. «Eden se ga je preveč navlekel,« pravi, ko opazi, da Janez posluša. Skalarjev molči in premišljuje, kaj mu je bil povedal beraček. Po hiši se vse tare ljudi. Ženin in nevesta sta vsa v cvetju, vendar se Skalarjevemu zdi nevesta dokaj potrta. Dasi ji je dokaj po- o, 5 jn 59 dinarjev ročilom je poslati denar. mestu in se je teh cen držati. Zahtevajte od vaših trgovcev, da inserirajo v našem listu. Kdor podpira nas, tega bomo1 mi. Tega načela se bomo 1 , x.„ odslej držali. Vse podružnice naj poskrbijo, da | :liaA!Y!^.LPln°f hi™ nam pošljejo vsaj en inserat. Če store to vse po- Dopisi. SPODNJA ŠIŠKA. Družabni večer priredita krajevni organizaciji NSS in SDS za Spodnjo Šiško v soboto 9. aprila ob 8. uri zvečer v gostilni Batič (Valjavec). Na večeru sodeluje godba in pevski zbor društva «Sloge». Ker se udeležijo tega večera tudi oblastni poslanci g. dr. Puc in tov. Tavčar ter drugi voditelji obeh strank, se bomo lahko o marsičem prijateljsko pogovorili. Vstop samo proti vabilu in v družbi vabljenih. pri tajništvu. Z na- družnicc, bo naš list aktiven. Sedaj se borimo1 z njegovo izdajo. Vedite, da je tisk zelo1 drag. Na delo torej vsi za «Novo Pravdo«. Prvi1 majski teden v boj in na delo vsi za «Novo Pravdo«. ŠT. PAVEL. Podružnica N a r odn o - s t rokov n e zveze v Št. Pavlu priredi v nedeljo, dne 3. aprila ob pol 10. uri dopoldne v dvorani kina zdravstveno predavanje. O jetiki bo predaval zdravnik Predavanja. V zadnji številki smo našteli celo državnega higienskega zavoda iz Ljubljane. Pre vrsto najrazličnejših predavanj, katere lahko pri-redimo s skioptikonom pri podružnicah. One podružnice, ki bi rade priredile eno ali drugo predavanje, naj to čimprej javijo tajništvu. Zelo važno predavanje je ono o nalogah društvenih huikcijonarjev, zato naj ga podružnice sigurno priredijo, Za predavanja je odmerjena še zelo kratka doba, zato jo je čimprej izrabiti. Majski teden «Nove Pravde«. Zc v zadnji številki smo povedali, da bomo letošnji 1. maj Proslavili v znamenju agitacijskega tedna za naš strokovni list. Naš agitacijski teden ni nič novega. Vse strokovne organizacije jih prirejajo in dajo tako članstvu možnost, da nekaj storijo za svoj da vanje bo spremljal lep poučen film. Vstop k predavanju prost. Vabimo vse člane in ostalo občinstvo, da se udeleži tega predavanja v kar največjem številu. PTUJ. Tukajšnja podružnica Narodno-strokovne zveze priredi v soboto 9. t. m. ob 8. uri zvečer v prostorih Društvenega doma skioptično predavanje. Predava tov. Kravos o1 odkritju Amerike in o življenju v njej. Predavanje spremlja lepo število krasnih barvnih skioptičnih slik. Vstop k predavanju prost. K mnogobrojni ud'c-ležbi vabi odbor. PREVALJE. V. soboto 26. marca se je vršil .. — —.jv, .... o,v,J pri nas članski sestanek, na katerem je poročal »t. Ud članstva je danes prav težko zahtevati okrožni tajnik tov. Tumpej iz Maribora. Zaninra-Ivt'!'arnc Podpore, ker je v zelo težkem gmotnem' nje na sestanku je pokazalo, da je treba članstvu > ozaju, lahko pa se zahteva, da agitira za list. prirejati več sestankov in jim dati1 tako možnost mu pridobi vsaj enega novega naročnika. Naša1 medsebojnega razgovora. Z ozirom na odhod Vso p prost, prostovoljni prispevki se ne bodo odklanjali. Ako kdo pomotoma ne prejme vabila, naj ga reklamira pri tov. Tonetu Malgaju. CELJE. Dne 24. t. m. se je vršilo v mali dvorani «Narodnega doma« v Celju zborovanje gre-mija trgovcev v Celju. Delegati pomočniškega zbora, ki so prisostvovali temu zborovanju, nam poročajo, da je gremij trgovcev na tem zborovanju stavil med drugim zahtevo, da se v Celju takoj uvede splošen d'esetumi delovnik. 1 a zahteva je bila od' občnega zbora gremija trgovcev z absolutno večino glasov sprejeta. — Ravnokar smo dokončali borbo proti podaljšanju delovnega časa za eno uro ob sobotah in dnevih pred' praznikih, kjer nam je uspelo zaradi enotnega nastopa tako naše organizacije kakor tudi pomočniškega zbora zahteve gremija trgovcev ovreči in že uvedeno podaljšanje delovnega časa zopet ukiniti. Sedaj pa stavlja gremij trgovcev zoi>et zahteve, s katerimi se nikakor ne moremo strinah. Ne več podaljšan delovni čas ob sobotah, dnevnih pred prazniki in ob potrebi tudi dneve, kakor zadnjič, temveč splošno podaljšanje delovnega časa zahtevajo! Vsak dan deset ur dela, vsak dan do sedmih zvečer! Pi»ipoi»očajte in šir*ite „NOVO PRAVDO«! Tedenske vesti. * «Ras na etika Jugoslovenov in Vidovičev l»okret». Izšla je knjiga Ilije Bosanca pod' navedenim naslovom. Pisatelj očrtava odličnosti naše rase, kratki historijat etičnega življenja v našem narodu in naše odnošaje napram zapadni' civilizaciji in podrobneje obravnava ideologijo VidO-vičevega pokreta. Knjiga se naroča pri založništvu «Uzgajatelj» v Sarajevu in stane 10 Din. — V istem založnštvu je izšla knjiga «1 deje in proiblemi», ki prinaša celo vrsto člankov in razprav ustanovitelja prosvetno-etičnega pokreta M. Vidoviča. Knjiga obsega 268 strani in stane 30 Din. Obe knjigi našim čitateljem priporočamo. * Poziv h glavnini naborom češkoslovaških državljanov v Sloveniji in Prekmurju. Dne 7. in 8. aprila 1927. se vrše redni nabori letnikov 1905., 1906. in 1907. v prostorih konzulata češkoslovaške republike v Ljubljani, Breg 8/1, vsakokrat od devetih dopoldne, in sicer: dne 7. aprila t. 1. za vse češkoslovaške državljane, rojene v letih 1905., 1906. in 1907., stanujoče na področju ljubljanskega velikega županstva, in dne 8. aprila 1.1. za vse ofie navedenih letnikov, ki prebivajo.na področju mariborskega velikega župana. Vsak nabornik se mora izkazati z rednim češkoslovaškim potnim listom ali domovnico ali spričevalom identitete ter prinesti s seboj znesek 40 Din kot pristojbino za zdravniški pregled. Naborom se imajo1 odzvati tudi vsi oni, ki svoji naborni obveznosti iz kateregakoli vzroka niso zadostili. Zoper vsakega, ki se ne odzove temu pozivu, se bo postopalo v zmislu obstoječih zakonov. * čekovne položnice s pismenimi sporočili morajo biti frankirane. Ljubljanska podružnica Poštne hranilnice se pritožuje, da dobiva zadnji čas vedno več položnic, ki imajo na drugi strani srednjega dela pismena sporočila, ki niso fran-kirana. Ker trpi zaradi tega poštna uprava škodo, naj stranke položnice s pisemskimi sporočili frankirajo s frankovnimi znamkami tiste vrednosti, ki je določena za frankiranje dopisnic. * Veliko odpuščanje osebja pri železnici v Mariboru. Brezobzirno odpuščanje uslužbencev v železniškem ministrstvu bo zadelo tudi Maribor. S 1. aprilom bo na glavnem kolodvoru odpuščenih 36 uradnikov in uslužbencev, od katerih še nobeden ni obveščen o grozeči usodi. Pač pa je že iz ministrstva odrejeno, kdo bo odrezan in je že odrejena ustavitev plače s 1. aprilom. Kam naj se obrnejo žrtve ob sedanji kruti gospodarski krizi, zato se sedanja vlada ne briga. Brez odpovedi bodo vestni državni uslužbenci čez noč na cesti. * Člani Vodnikove družbe bi morala biti vsa naša narodna in kulturna društva. Pričakujemo, da bodo pristopile k družbi vse naše čitalnice, bralna, pevska, zlasti pa sokolska društva. Predvsem pa bi morali biti družbini člani vsi naši denarni zavodi, banke, hranilnice in posojilnice. Priporočamo našim ljudem, ki imajo besedo v raznih društvih in denarnih zavodih, naj ne pozabijo na Vodnikovo družbo. Kolikor naprednih glasov pri zadnjih oblastnih volitvah, najmanj toliko mora imeti članov Vodnikova družba! Poverjeniki, na Vas je, da se to zgodi! * Popis prebivalstva v Celju. Sreski poglavar razglaša, da se bo pričelo 1. aprila t. 1. zaradi predpisa velikega župana mariborske oblasti popisovanje prebivalstva v policijskem rajonu celjskem. Popisovanje se bo vršilo potom hišnih pol in izkazov stanovalcev po stanju 1. aprila t. 1. Hišnim lastnikom bodo v to svrho dostavljen^ potrebne tiskovine. Popisi vanje mora biti končano do 6. aprila t. 1. * Zaradi nesrečne ljubezni. V Zagrebu je v soboto popoldne 201etna privatna uradnica Kija Hermanova, rodom iz Maribora, skočila med obiskom pri svoji prijateljici z drugega nadstropja na dvorišče ter se pri padcu težko poškodovala. Storila je to tako nenadoma, da njena prijateljica čina ni mogla preprečiti. Na mizi je pustila poslovilno pisemce za svojega ljubimca. Rijo so prepeljali v bolnico. * Ciganka hotela ukrasti otroka. Te dni se je neka ciganka neopaženo splazila na hodnik beograjske kavarne «Siško», kjer sta se igrala kavar-narjev sinček in hčerkica. Ciganka je popadla dekletce, ga zbasala v vrečo in ga hotela odnesti. Sreča je nanesla, da se je baš s trga vrnila mati obeh otok. Vpitje obeh otrok jo je prizvalo iz kuhinje, kjer je odlagala kupljene stvari. Od prizora, ki ga je ugledala na mračnem hodniku, je vsa odrevenela. Črna močna ciganka je pod pazduho držaia vrečo, v katero je tlačila malo dekletce, obupno vpijoče in opletajoče z nogami, dočim je bratec vihtel šibo, s katero se je prej igral, ter tepel ciganko, da bi rešil sestrico. Ka-varnarka Mihajlovička je bila tako prepadena, da ni mogla poklicati na pomoč. Glas ji je zastal v grlu, noge so ji odrevenele. Videč, da se ciganka pripravlja k odhodu, je zbrala vse svoje moči, skočila za ciganko in potegnila svojo hčerkico za noge iz vreče. Tako je rešila dete, ni pa ji niti padlo v glavo, da bi zasledovala ciganko, ki je naglo odnesla pete skozi vrata in se izgubila. * Samomor narednika. Te dni ponoči so za-čuli zadaj za vojaško bolnico v Ljubljani močan revolverski strel. Stražnik in drugi ljudje so pohiteli na kraj strela ter našli v krvi mladega vojaka. Pozneje so ugotovili, da je bil to narednik bolničarske čete Fran Levstik. Pognal si je kroglo iz službenega samokresa skozi desno sence ter bil takoj mrtev. Pravijo, da je šel mladi narednik v smrt zaradi nesrečne ljubezni. * Sestrico obstrelil. V Veliki Loki na Dolenjskem se je 131etni Rafael Kravčar igral v sobi s flobertovko. Med igranjem se mu je nabita flo-bertovka sprožila in je strel po nesreči zadel navzočo llletno sestrico Slavko v spodnji del trebuha. Težko ranjeno in nezavestno so iz Velike Loke z dolenjskim vlakom prepeljali v ljubljansko javno bolnico. * Tatvina v vlaku. Francetu Lukancu iz Pristave je neznan žepar ukradel v vlaku med vožnjo iz Radeč do Zidanega mosta listnico, v kateri je imel 6000 Din gotovine. Zadnje čase postajajo tatvine na progi Ljubljana—Zidani most—Zagreb sploh pogoste, kar kaže, da je na delu dobro organizirana žeparska družba. * Trboveljske novice. V petek 25. marca sta se vršila v Trbovljah in v Hrastniku javna ženska shoda, ki sta bila zelo dobro obiskana. V Trbovljah sta nastopili dve govornici: ga. Rakovčeva iz Ljubljane in ga. Špilerjeva iz Trbovelj. Prav tako tudi v Hrastniku. Na obeh shodih so se žene izrekle proti vojni, za starostno in nezgodno zavarovanje, za odpravo §§ 144. do 148. in uvedbo zakona glede pomoči bolnim in revnim materam, ki ne morejo preživljati otrok, da preprečijo nadaljnjo nosečnost in končno za žensko volilno pravico. — V Hrastniku bo pričela TPD v kratkem graditi novo separacijo. Stala bo baje do 10 milijonov dinarjev. — Za povzdigo živinoreje je določil okrajni zastop vsoto 200.000 Din. S tem denarjem se namerava nakupiti plemenska živina murodolske pasme in jo za polovično ceno odstopiti kmetovalcem pod raznimi obvezami. — Veliki župan dr. Vodopivec je vrnil občini vlog«; županstva za priklopitev Hrastnika k trgu Trbovlje, češ, da je Hrastnik krajevno ločen od Trbovelj in da mu zato ni mogoče podati notranjemu ministrstvu dodatnega, oziroma spreminjevalnega predloga, da bi se tudi še ostali kraji v področju občine Trbovlje priklopili k sedanjemu trgu Trbovlje. — V kratkem bo otvorjen v občini 'že četrti kino. Za Trbovlje jih bo menda preveč, saj jih ima Ljubljana komaj tri. — V četrtek 24. marca t. 1. se je vršila plenarna seja občinskega zastopa. Izmed več zadev, ki so bile spre- | jete, omenjamo regulacijski načrt Trbovelj, po katerem se bo treba v bodoče ravnati pri zidanju hiš. — Uradni dan okrajnega sodišča se bo vršil v Trbovljah v soboto 2.. aprila 1.1. * Pred vlakom. Zadnji petek popoldne bi se bila kmalu dogodila v bližini Podnarta velika železniška nesreča, katero so preprečili v zadnjem trenutku. Voznik lesnega industrijca A. iz Krope je brezskrbno stopal za težko obloženim vozom. Malo, preden se zavije okrajna cesta, vodeča iz Podnarta proti Kropi in Kamni gorici, v dolino Lipnice, je konj zavil na prehod, ki vodi mimo železniške čuvajnice h Kožarjevemu mlinu, in to baš v trenutku, ko je hotel čuvaj zapreti železniške zatvornice zaradi prihajajočega vlaka. Voznik je priskočil h konju, kar je slednjega preplašilo, da je povlekel voz namesto čez progo po železniški progi. Nesreča je hotela, da je stopil konj pri bližnjem, čez potok Lipnico vodečem mostičku med tračnico in mostni brun. Ker ni mogel noge več izvleči, je padel. Medtem pa je bilo že slišati hropenje prihajajočega vlaka. Nevarnost, da se vlak zaleti v konja in voz, je bila velika, ker se baš na kraju nesreče proga zavije in ograja mostiča zakriva razgled. Ljudje, ki so prihiteli in poskušali dvigniti konja in odstraniti voz, so se trudili zaman. Imeli pa so pač toliko duševne prisotnosti, da je eden izmed navzočih skočil v železniško čuvajnico in telefoni ral na postajo, naj prometnik hitro postavi uvozni signal, ki je par korakov pred mostičem, na «Stoj!». V zadnjem trenutku se je vlak ustavil. Medtem konja še niso mogli rešiti. Nekateri so bili mnenja, da bo treba ubogi živali odbiti nogo. Ko je vlak že nekaj minut stal, so s cepinom izvlekli nogo, konja potegnili s proge, kjer se je že nahajal voz in tako odstranili zapreko. Kadi voznikove neprevidnosti ima gospodar veliko škodo, ker je bil konj še mlad in dober. * Zarota bolgarskih komitašev v Skoplju. Policija v Skoplju je te dni na prav nenavaden način razkrila zaroto bolgarskih komitašev in njihovih pomočnikov. Vsi krivci so že pod ključem. O zadevi se doznavajo naslednje podrobnosti: V sodnih zaporih v Skoplju se je že nekaj časa nahajal 281etni Boris Gonevič, sin bolgarskega vojvode, ki je pred leti padel v borbi z jugosloven-skimi orožniki. Vojvoda je bil osebni prijatelj bolgarskega generala Protogerova, ki dobro pozna tudi sina Borisa Goneviča in ga želi osvoboditi iz rok naših oblastev. Ni še dognano, na kak način je Protogerovu uspelo, da je stopil v stike z bolgarskim komitaškim organizatorjem in atentatorjem čipuševičem, ki se je zadnje čase skrival v Skoplju in okolici. Čipuševič je stopil v zvezo z nekim Dušanom, ki je bil med vojno interniran v Bolgariji ter se popolnoma naučil bolgarskega jezika. Skušal ga je pridobiti za načrt, da Goneviča osvobodita ter izvedeta komitaško organizacijo okrog Kumanova. Dušan je na videz pristal na čipuševičevo ponudbo ter /■ nj'm do podrobnosti izdelal načrt za osvoboditev Goneviča. Ko je bilo vse dogovorjeno, se je Dušan podal v Skoplje naravnost k velikemu županu .ViIdoviču in mu izdal ves načrt. Orožnikom je tekom zadnjih dni uspelo, da so polovili vse zarotnike. * čudna aretacija muslimank v Sarajevu. Te dni zvečer je sarajevska policija izvršila običajno racijo po javnih lokalih. Polovila je 1,1 muslimank, ki so mirno sedele v kavarni. Za čas mohamedanskega ramazanskega posta, ki zdaj traja, se za muslimane noč pretvarja v dan, dan pa v noč. Stara je navada, da se po večerni molitvi vršijo obiski in da se v kavarnah pije črna kava in pušijo cigarete. To ni zabranjeno niti ženskam, ki imajo razen tega v omenjeni kavarni svoj poseben oddelek. Čeprav torej ženske niso zagrešile ničesar, jih je dal policijski uradnik odgnati v zapor. Ker je naslednji dan bila nedelja in polieja ni uradovala, so aretiranke preležale v zaporu d'o ponedeljka opoldne, torej celih 30 ur. Pri zaslišanju jc uradni komisar moral ugotoviti, da so vse aretiranke poštene žene in dekleta. Sarajevski časopisi protestirajo proti aretacijam. Pogovor o tem in onem. Kava, čaj, kakao, tobak. Rastlinstvo daje človeku razen snovi, ki mu služijo za hrano, še mnogo, česar ne uživa zaradi prehrane, temveč predvsem zato, ker mu diši, sa draži, poživlja, mu nudi užitke, ki so seveda večkrat le namišljeni. K najvažnejšim rastlinam, ki nam dajejo take užitke, spadajo: vinska trta, kavovec, čajevec, kakaovec, sladkorni trs, sladkorna pesa, tobak in številne začimbe. Vinska trta raste po vsej južni in tudi skoro po vsej srednji Evropi. Kot domovina vinski trti veljajo pokrajine ob Kavkazu, ob Araratu in Taurusu. Tam nosi marsikatera trta nad 100 kg grozdja; posamezni grozdi so^ 5 do 6 kg težki. Po tisočletni gojitvi pod različnimi podnebji in na različnih tleh so nastale najrazličnejše vrste. Nekatere vrste nam dajejo imenitno namizno grozdje, kakor je n. pr. grozdje iz doline okoli Merana na Tirolskem. Zopet so druge vrste priljubljene zaradi velike množine sladkorja, ki ga imajo v sebi; te vrste goje zlasti zato, da dobivajo iz njih rozine Največji del grozdja pa nam daje vino, ki nam nudi užitke brez pravil redilnih snovi, dočim nam sad vinske trte sam, to je grozdje, daje precej človeku potrebnih snovi. Prva vinska dežela na svetu je Francoska, ki daje 30 do 40 milijonov hektolitrov vina. Ta številka je zelo visoka, če pomislimo, da se pridela v vsej Evropi okoli 150 milijonov hektolitrov vitia in znaša množina vina, ki se pridela izven Evrope kakih 11 milijonov hektolitrov. Med vinorodne dežele spada tudi Jugoslavija; saj pridela dovoli vina skoro vsaka naša pokrajina. Kavo poznamo baje od srede 15. stoletja. N^ki pastir velblodov, tako se pripoveduje, je nekoč opazil, da so živali, ko so bile uživale neko rastlino, ostale sveže in so lahko prebile noč brez spanja. To je povedal nekaterim menihom in opat samostana je dal zavretek iz jagod te rastline, to je kavovca, piti menihom, da so ponoči laže čuli in molili. Kavovec raste v deželi Kafa, odkoder mu je ime. Od tu so ga prenesli leta 1450. po Kristusu v Moko. Na lepi ravnini med arabskim obrobnim Pogorjem in Rdečim morjem je uspevala imenitna vrsta kave, nazvana moka. Danes sicer ne raste več tam kava, a ime je ostalo. Učinki kave so najraznovrstnejši. Uživanje kave poživlja človeku domišljijo, ga dela živahnejšega, omiluje glavobol, lajša utrujenost; seveda kava, v preveliki meri užita, tudi zelo škoduje; pokažejo se neprijetne posledice, kakor so: nespanje, nemirnost, vročina, strah, vrtoglavost, tresenje udov in drugo. Vzrok vsem tem pojavom c strup, kj se nahaja v kavinem zrnu: kofein. Do 19. stoletja so kavo uživali samo najvišji stanovi, danadanes pa je postala kava tako rekoč ljudska hrana. Se leta 1855. je bila množina vse pridelane kave tri milijone metrskih stotov; danes znaša kakih 9 milijonov metrskih stotov. Najvažnejše dcžele, v katerih pridelujejo kavo. so: Brazilija, k' daje nad polovico vsega svetovnega pridelka. Srednja Amerika, Holandska Indija in Angleška Indija. Arabska kava velja za najboljšo; za njo pride kava z indijskih otokov, dalje iz Zapadne Indije in slednjič iz Brazilije. 1 Na Kitajskem in Japonskem uživajo že tisoč- Sa čaj v takih množinah kakor pri nas vodo. Uavci. ga vzamejo s seboj na polje štiri do pet ntrov. Evropci so spoznali čaj šele v 16. stoletju, ko odkrili daljnji Vzhod. Prvi čaj so prinesli Holandci v začetku 17. stoletja v Evropo. Zato so olgo časa nazivali čaj «holatidski čaj». šele v začetku 18. stoletja so ga Angleži pripeljali naravnost s Kitajskega. Poleg tega pa je prihajalo mnogo čaja v zapadno in severno Evropo preko Sibirije in Rusije; odtod ime «ruski čaj». Ta čaj je mnogo boljši kakor čaj, ki ga dovažajo po morju, kjer se navleče mnogo vlage. Ko je prej zalagala Kitajska ves svetovni trg, je dobila v novejšem času močnega tekmeca v Indiji. Od vsega svetovnega pridelka odpade na Kitajsko več kot 700 milijonov, na Indijo in Cey-lon nad 400 milijonov funtov. čaj, ki prav tako kakor čista kava nima pomena kot hranivo, je med vsemi poživili najbolj razširjen. Čaj uživajo vsa vzhodna in severna Azija, severna Evropa, Severna Amerika in Avstralija; sedem sto do osem sto milijonov ljudi, torej polovica vseh ljudi na zemlji, uživa čaj. Kakao uživajo večinoma romanski rodovi Amerike in Evrope. Domovina kakavovca je Mehika v Ameriki; iz njegovega sadeža pridelujejo čokolado. Vedno večje važnosti je pridelovanje sladkorja, ki nam ne nudi samo užitkov zaradi svojega okusa, temveč je tudi redilen. Vsako leto zaužijemo cele gore sladkorja in če bi imeli pred seboj ves sladkor, ki ga zaužijemo vsako leto, bi mislili, da je človeštvo z njim preskrbljeno za stoletja. Sama Evropa použije vsako leto toliko množino sladkorja, da bi iz njega lahko sezidali stolp, čigar osnovna ploskev bi bila en kvadratni meter in bi bil visok 1600 km. V takih množinah uživa Evropa sladkor šele v novejšem času, kajti prej je bil sladkor luksus-no blago. Do začetka 19. stoletja so pridobivali sladkor iz sladkornega trsa, ki raste največ na otoku Javi. Dobrih sto let pridobivamo sladkor iz sladkorne pese. Skoro je ni rastline, ki bi jo ljudje tako častili kakor t o b a k, ki vsebuje strup nikotin. Pridelujejo ga na vsem svetu kakih 10 milijonov metrskih stotov. Ko so prišli prvi Evropci v Ameriko, so tam že kadili tobak. Vlade evropskih držav so se spočetka upirale tobaku; kmalu pa so uvidele, da ni nobena stvar tako prikladna za obdavčevanje, kakor je tobak. Danes je tobak za mnoge države izdaten vir dohodkov. ★ Brezno za oltarjem. (Pripovedka.) Naši davni predniki so poznali grič s prijazno cerkvico, kamor so prihajali številni romarji v dušnih in telesnih zadevah. Nihče ni obiskal tega svetišča, da bi ne bil ogledal čudovite jame za velikim oltarjem, o kateri je ohranjena nastopna pripovedka: Živel je duhovnik, delaven in požrtvovalen mož, ki se je hotel ovekovečiti s častnim spominom. Zaglobil se je v misel, da mora na griču sezidati cerkev — trajen spomenik svojega delovanja. Manjkalo pa mu je denarja, kar ga je trlo in žalostilo. lznenadil ga je resen možakar, prav ko je razmišljal, kako bi po najkrajši poti prišel do željenega smotra. Predstavil se mu je za zidarskega mojstra ter se ponudil prevzeti zidanje nove cerkve. «Prav iz nebes ste mi poslani,* se je razveselil duhovnik. Pokazal mu je načrt ter ga vprašal, pod kakšnimi pogoji bi izvršil delo. «Račun bom predložil, čim bo cerkev dozidana,* mu je odgovoril. »Pričakujem, da boste zadovoljni.® Duhovnik je potrdil dogovor in spremil zidarja na grič. kjer mu je pokazal prostor za romarsko svetišče. Ni se še odpravil v dolino, ko so začele pokati skale ter se valiti na odkazano mesto. Zamrgolela je množica zidarjev: nekateri so kopali temelj, drugi so zlagali kamenje v močen zid, tretji so pripravljali malto in ometa-vali zidovje, ki se je dvigalo v mogočno stavbo. Župnik je uvidel, da je nasedel vragu v podobi zidarja. Resno ga je zaskrbelo, kako se ga bo odkrižal, ko mu prinese račun. Več noči je prečul v molitvi za razsvetljenje. Zopet so se odprla vrata in zidarski mojster je stopil v njegovo sobo. «Cerkev je dozidana,* mu je sporočil. «Zdaj pa zahtevam plačilo.* «Kakšno?» je osupnil duhovnik. «Prvega romarja.* «Dobro. Jutri ti ga odpošljem.* Vrag se je zadovoljno zarežal in odhitel v cerkev čakat na obljubljeni plen. Drugi dan je duhovnik poklical svojega psa, katerega se je odločil žrtvovati vragu za plačilo. Okrog vratu mu je obesil romarsko.torbico z napisom: «Prvi romar.* Peljal ga je iz sobe ter ga je napotil navzgor proti cerkvi. Razumna žival se je zagnala v tek proti svetišču. Umela je povelje svojega gospodarja in vstopila v cerkev, hiteč pred glavni oltar. Zavila je okrog oltarja, kjer jo je zgrabil satan, prežeč na prvega romarja. Dvignil jo je in treščil z divjo silo ob tla. Na mestu, kamor je priletela', je nastalo globoko brezno, v katerega se je spustil prevarani zidar. Brezna pa vzlic prizadevanju niso mogli zasuti. S o t e š č a n. ★ X Mačka rešila svoje mladiče. Neki angleški kmetovalec je imel lepo mačko, ki je imela navado, da je ponoči hodila spat v pečico. Nekega dne je vrgla več mladičev in jih ponoči zaradi mraza zanesla v pečico. Zjutraj je prišla služkinja in ničesar hudega sluteč zaprla pečico ter zakurila, nato pa odšla po svojih opravkih. Ko se je kesneje vrnila, je čula obupno stokanje mačke v pečici. Odprla je pečico in nudil se ji je pretresljiv prizor: Stara mačka je potrpežljivo stala na razbeljeni plošči, dasi je imela ožgane že vse šape, na hrbtu pa so ji čepeli mladiči. Mačko z mladiči so seveda takoj rešili iz mučnega položaja. Dobila je sicer težke opekline po nogah, vendar je kmalu okrevala. X Število ubitih zveri v Indiji. Po uradnih podatkih je bilo tekom enega leta v Indiji ubitih 6000 leopardov, 3000 medvedov, 2000 volkov in okrog 3000 tigrov. Vsega skupaj je bilo ubitih okrog 25.000 zveri. Razen tega so pobili nad 60.000 kač. Nagrade, ki jih je vlada izplačala lovcem zveri, znašajo ogromne vsote. Bilo je pa tudi mnogo človeških žrtev, Nad 1500 lovcev so raztrgali tigri, okrog 500 volkovi in leopardi, okrog 700 medvedi in prav toliko sloni; 10 jih je našlo smrt v boju s hijenami. Vseh človeških žrtev je bilo 3360. Razen tega je v enem letu umrlo na posledicah kačjega pika 19.000 ljudi. t Podružnica Narodno-strokovne Zveze na Viču sporoča vsem članom tužno vest, da je umrl njen dobri član, zvesti tovariš Milan Sluga Pokojnika ohrani naša podružnica v trajnem spominu. Taiinstveni morilec deklet. (Nadaljevanje.) «Ampak, otrok, na takem odru je treba nastopati mnogokrat pozno ponoči.® «Lc do enajste ure, mati, znano mi je, da se morajo potem lokali zapreti. Ti prideš potem pome, da me medpotoma kak sirovež ne nadleguje. Pomisli vendar na zaslužek, draga mati, osemdeset mark mesečno, kako boš mogla potem Willyju postreči!« Mati se odločno protivi. «Maud, moje dete, ali si pa tudi pomislila, kakim mukam boš izpostavila svoje nedolžno srce? Obleči boš morala obleko, ki gotovo ni dostojna, četudi trdi gospa ravnateljica nasprotno. — Pred leti, ko je še živel tvoj oče, sem nekoč prisostvovala predstavi na takem odru, nastopile so dame s kratkimi oblačili, Maud, ne morem se sprijazniti z mislijo, da bi nastopala v takih oblekah.« Deklica se sedaj krčevito zgane. Potem pa se ozre na bledega brata, ki ždi poleg štedilnika. «Za Willyja!» šepne tiho. «Hočem, moram to storiti zaradi njega, mati, nevem za drug izhod!® Mati obupno vije roki. Vendar pa ne more prepričevalnim besedam svoje hčere ugovarjati, deklica ima navsezadnje vendarle prav. V tem }o podkrepi tudi še zavest, da trdega boja za vsakdanji kruh ne more več dolgo vzdržati, saj čuti, kako ji vsled pre-napora hirajo moči. Ce še sama zboli, potem morajo njeni trije otroci lakote umreti. In Willy? — Da, treba je doprinesti tudi to žrtev. Vendar pa se je mati odločila, da bo vedno pazila na svojo hčerko. Maud zre v dragi ji obraz svoje matere, čakajoč njene odločitve. «Ti privoliš?® šepne, «kajneda?» »Zaradi Willyja,» zastoče mati. «Toda le pod pogojem, da se takoj odpoveš službi kot pevka, čim ozdravi Willy. to mi moraš obljubiti.® «Da, da, mati,® vzklikne deklica solznih oči ter se ljubeče ovije svoji materi okrog vratu. Tako stojita obe dolgo, dolgo. Zganeta se šele, ko zopet zaslišita trkanje na vrata. V sobo iprišumi zopet gospa ravnateljica. En pogled zadošča izkušeni ženski, da je Maud Hopkins pripravljena sprejeti njeno ponudbo. «Prišla sem zopet kot sem obljubila,® prične gospa Miller s prežečim pogledom, ko se je usedla na stol, ki ga ji je ponudila uboga vdova «Ali ste se sedaj premislili?® «Da, moja hčerka se je odločila, da sprejme vašo ljubeznivo ponudbo.® Gospa ravnateljica le s težavo prikrije izraz zadovoljstva, ko ji je mati povedala hčerino odločitev. «Prav tako,® odvrne tuja gospa z vidnim zadovoljstvom, «jaz s svoje strani sc bom potrudila, da postane iz vaše hčerke res dobra pevka. 2e jutri zjutraj lahko pride k meni na Westminstrsko cesto št. . ., dopoldne od desetih do ene se vrše skušnje, potem pa je vaša hčerka prosta-do šestih zvečer. Oblačila bom preskrbela jaz, predstava pa traja od sedmih do enajstih zvečer.® Uboga vdova se sedaj oddahne, njena bojazen se spričo solidnih ipogojev kaj kmalu razbline. Gospa ravnateljica seže v denarnico ter privleče štiri lesketajoče se cekine iz nje. «Tu je vaša prva plača,» reče dostojanstveno, «jaz plačujem svoje ljudi vedno v naprej. In ta denar vam bo vsekakor prav prišel.® Vdova je skoro do solz ganjena. Gospa ravnateljica, katere ponudba jo je prvotno navdajala s toliko bojaznijo, se ji zdi sedaj kot rešilni angel. Tuja gospa se sedaj dvigne s stola, stopi k Maudi ter ji reče prijazno: «Jutri zjutraj torej pričnemo, bodite točno ob desetih pri meni, gospodična. Iz svoje garderobe vam bom dala nekaj oblt^t, da se vam ne bo treba sramovati ipred svojimi tovarišicami. Gospa Hopkins,® nadaljuje obrnivši se k vdovi, «to veselje mi morate že napraviti, saj to ni nobena miloščina, to storim le za- radi tega, da ne bodo druge dame napačno sodile vaše hčerke.® «Maud ima še svojo nedeljsko obleko,® ugovarja vdova. «2e prav, toda gotovo nima plašča in klobuka,® prekine gospa Miller vljudno, «oboje bom še danes poslala semkaj. Sedaj pa na svidenje — jutri!® Gospa Miller ponudi materi in hčerki svojo desnico, pokima mimogrede obema otrokoma, potem pa odide. Kako veselje zavlada sedaj pri bedni družini. Osemdeset mark! Znesek se jim zdi že veliko premoženje. Sedaj bo imel bolehni Willy z lahkoto potrebno postrežbo, pa še zdravnika bo mogoče plačati ter nakupiti zdravila. Oh, kako veselje, kolika sreča! Dočim gre mati po zdravnika, odide Maud v trgovino, k peku in mesarju, da nakupi vse potrebno za pripravo tečnega kosila, kakršnega siromaki že dolgo, dolgo časa niso imeli. In Maud v svoji blaženosti niti za hip ne misli na prihodnjost. V mislih ji je le sedanjost in najmanj ne sluti, kako težke preizkušnje jo še čakajo. Pustolovec se nadeja nove žrtve. Gospa ravnateljica Miller se je vrnila domov. Njen specijalni varijete za nastope pevk se je nahajal v kavarni Chantant, kjer se je pred nekaj dnevi iznenada pojavil Alfred. Ko je gospa ravnateljica stopila v svojo razkošno opremljeno sobo, je že čakal nanjo mladi pustolovec. «Strašno dolgo vas ni bilo nazaj, gospa Miller,® nagovori dokaj ozlovoljen vstopivšo ravnateljico. «No, le ne hudujte se tako,® odvrne s prijaznim smehljajem. «Dragi moj gospod, saj vendar vse storim, da bi vam mogla ustreči, tada tako lahko pa vendar mojega posla tudi ne smete vzeti.® Alfred sc zaničljivo nasmehne. «Spoštovana gospa Miller, vaš trgovski razum' zelo visoko cenim in vem, da imate navado, vsako zadevo kot prav posebno težavno naslikati le iz razloga, da morete zahtevati kar najbolj visoko nagrado. Saj se vendar že dovolj dolgo poznava.® Ravnateljica se sedaj usede. «To pot je bil moj posel res zelo težaven, moja častna beseda. Če ne bi najhujša beda prisilila deklice, da sprejme mojo ponudbo, potem bi se bila nedvomno brez uspeha vrnila.® «Oho!» vzklikne Alfred. «Da, tako je, ko Profesor: «Pridm otroci ostanejo dolgo v hiši, poredni pa se kmalu odstranijo.* Odkod je beseda samokres. Profesor je vprašal nekega dijaka, odkod izvira beseda esamokres*. Dijak: «Samokres je pristna slovenska beseda za revolver, ker stari Slovenci sa s a m o o kresu streljali.. .* Površna štorklja. Župnik botri pri krstu nezakonskega otroka: «Ako bi štorklja ne bila zanikrn ptič, bi z otrokom vred prinesla tudi očeta.® Baš zato. Dobrosrčnega človeka je popolnoma neznan človek nagovoril na cesti, naj mu posodi 1000 Din. «Kako vam morem posoditi, saj vas niti ne poznam!* Prosilec: «Baš zato vas prosim. Kdor me pozna, mi itak ne zaupa niti dinarja več.» Prav mu je! Možek: «Ali mi nočeš dati poljuba?* Ženka: «Ce ti dam enega, pa hočeš potem kar dva.» Možek: «Ne, ne, čisto gotovo ne!» Ženka: «Tako? Potem pa ne dobiš niti enega!> Priporočilo. Iz pisma: «Dragi Melhior! Včeraj me je obdarila moja žena z dvema krepkima dečkoma. Priporočam se tudi Tvoji gospe soprogi! Te pozdravlja Tvoj srečni Milia.® Še ni bil zaspan. Katehet je pripovedoval v dekliški šoli o egiptovskem Jožefu in Putifarki ter vprašal, zakaj se ni dal Jožef zapeljati. Deklica: