ВШХвтвЕЖвНТВрГСв 00& wHI
КдГдшапкпБо^е
Verlag und SchrifUeltra?: Klagenfurt, Btamarckrlng 18, PoBtfach 115 f Bemiyepreta (Un voraus «ahlbar) monatUch RM 1 — frd Haue (etnechlleBlIch RM 0.20 ZuatellgebUhr Abbeetellungen dw Zeitung f&r den nachfolgenden Monat warden niir echriftUch uod aur bie 36. dee laufenden Monate angenommen
Nr. 74.
Kraialfurg, den 18. September 1943.
s. Jshrgsng.
Težke krvave ignbe boljševikov
Sovražna mostišča pri Salernu še bol] zožena - Altavilla z nasl(ol(om zavzeta
Oberkommando der Wehrmacht je dne 16, sepetmbra objavilo;
Na obeh straneh Kuhana in v južnem odseku vzhodne fronte so bili odvmjeni sovražni napadi. Pri uničenju skupine sil, ki je bila odrezana od svojih zvez v ozadju, je sovražnik zgubil več tisoč mrtvih, 600 ujetnikov, 110 oklopnjakov in 84 topov.
V srednjem odseku fronte so prešli Sov-jeti z močno podporo oklopnjakov in zračnega orožja zahodno od Jelnje v pričakovani napad. Ubranili smo se ga ali prestregll po srditih bojih ob težkih krvavih zgubah sovražnika. Tudi južno od Belija in južno od Ladoškega jezera je sovražnik po močni topniški pripravi brezuspešno napadal. V obeh zadnjih dneh so Sov jeti zgubili 201 letalo.
' V prostoru pri Salernu in Eboliju so se tudi včeraj vršili srditi boji. Nekaj sovražnih skupin je bilo uničenih in mostišča izkrcanja nadalje zožena. Pri zavzetju AJta-ville 80 zgubili Amerikanci številne mrtve in ujetniJce. Zračno orožje je včeraj uničilo
eno prevozno ladjo z 8000 brt in poškodovalo enajst drugih ladij brodovja za izkrcanje.
Močne skupine britansko-sevemoameri-ških letalcev so v poznih večernih urah 15/ septembra napadle severno- in zahodno-francosko ozemlje. Zlasti v stanovanjskih četrtih pariškega mesta so nastale znatne razrušitve in zgube med prebivalstvom. V minuli, noči je priletelo malo število sovražnih letal na Severno in Zahodno Nemčijo. Posamezne odvržene bombe so povzročile le neznatne škode. Po doslej došlih, poročilih smo zbili devet sovražnih letal;
Nemška vojna letala so v pretekli noči bombardirala posamezne cilje v londonskem prostoru.
Moldersov oddelek lovskih letal je 15. septembra sestrelil 7000. sovražno letalo.
Oberleutnant Nowotny, vodnik neke skupine lovskih letal, je v zadnjih dneh sestrelil na vzhodni fronti dvanajst sovražnih letal in izvojeval s tem svojo 215. zračno smago.
• ''Ш
v ta odsek fronte Ima sovražnik stalno vpogled Dostavlituije niuHclje In prehrane čez svet, ki nima nobenega kritja, se more vrSlti le v polnem teku. Popolnoma rnzorana zemlja kaže, kako težak je bil sovražni ogenj.
(PK.-Aufnahme: Krlngsbcrichter Biihmor. Sch., M.)
Osiobodllei Mnssolinija-sveioina senzacija
Reuter: Brez dvoma eden izmed najbolf tveganiii In naisenzazijonalnejših činov
Stockholm, 17. septembra. Od obeh voj-ekujočih se strani so т ponedeljek zjutraj dali senzacionalen prispevek k italijanski drami. Redkokdaj je pač vzbudila kakšna vest o smelem činu posameznika na vsem svetu toliko pozornosti — čisto vseeno iz kateregakoli tabora, — kakor posebno poročilo iz Fuhrerhauptquartiera o svobb-ditvi Mussolinija.
Snov razgovora: Kako je pač bilo neki mogoče, da so Duceja oprostili naravnost iz krempljev njegovih smrtnih sovražnikov in izdajalcev? Iz Londona in New Yorka so že širokoustno naznanjali, kaj nameravajo bežeči člani Badoglijeve vlade in tako zva-ne kraljevske hiše napraviti z odvedenim Ducejem, ki so ga zavratno zvezali in odpeljali. Najprej večletni zapor, potem obsodba kot »vojnega zločinca«. Užaloščeni strojarji se sedaj lahko obrišejo. Gotovo bi jim bilo danes ljubše, da niso dali zelo neprevidno spoznati, koliko jim je bilo ravno do tega moža, čegar usodo so hoteli prikazati kot simbol. Sedaj je v resnici postala simbol.
Velikanska propaganda za
Na angleški strani niti ne poskušajo dvomiti o resničnosti nemškega opisa, ali pa zmanjšati pomen tega dogodka. S tem je bil tudi dan odgovor na zasmehovalna angleška vprašanja ,zakaj doslej ni bilo objavljeno, iz katerih osebnosti je sestavljena fašistična vlada, ki bi sodelovala z Nemčijo. Izdajstva, ki so ga zakrivili italijanska kraljeva hiša in za italijansko oboroženo silo odgovorni krogi, seveda tudi ne more spremeniti zopetni pojav Mussolinija na evropski pozornici. Italijanski narod mora prenašati strašno težo posledic tega zlo-činstva. Osvoboditev Mussolinija pa ostane svetel dogodek kot znak tega, česar so zmožni nemška zvestoba in nemški vojaki; poleg njega obledi vse, s čimer se je nasprotna stran doslej skušala z reklamo ponašati glede sličnih storitev: ponesrečeni napad nekega angleškega oddelka na Rom-melov glavni stan ali dvojni prelom častne besede ubeglega generala Girauda. Zlasti za ostane osvoboditev Duceja svetovna senzacija,' in, kakor soglasno ugotavljajo švedski poročevalci v Berlinu v svojih poročilih, velikanska propaganda. Nekateri pravijo, da je »fantastična kakor kak roman Jules Vema.<
Nasprotje tem blestečim junaškim činom okrog osebe največjega Italijana izza antične dobe — Fiihrerjeva beseda o Musso-linijevem pomenu učinkuje danes preroško
v dvojnem pomenu — dado Angleži z več-kolonskimi poročili v tisku o načinu, kako je uspelo Badoglijevo izdajstvo. Ta odkritja bi naj očitno bila senzacija za svet, toda t* »e je obrnila k drugemu dogodku.
Začudenje in ogrčenje v Angliji
Veet o osvoboditvi Duceja po nemških četah je povzročila v Angliji, kakor poroča agencija Exchange, globoko začudenje in veliko ogorčenje. To je tem večje, ker so še pred dvema dnevoiha izjavili, da je Duce zelo dobro zastražen in da so vrhu tega storjeni vsi ukrepi, da ga izroče zaveznikom, če bi obstajala kakršnakoli nevarnost za osvoboditev. Britanska agencija potrjuje potem še enkrat, da je bil podpisan med zastopniki Badoglijeve vlade in zavezniki ustrezen dogovor. Končuje svoje poročilo z besedami: »Brez dvoma bo ta zelo neprijetni pripetljaj imel še resne posledice.«
Kako ie bil Duce osvobojen
Berlin, 17. septembra. O okolnostih, pod katerimi se je pripravljala in končno posrečila osvoboditev Duceja poroča nemška po-ročevalna družba sledeče podrobnosti:
Podvzetje osvoboditve-, ki je imelo tako senzacionalen uspeh, je pripravil poseben oddelek varnostne službe pri in padalcev pod največjimi težavami. Badoglijeva vlada je z izrednimi ukrepi poskušala na vsak način držati Ducejvo bivališče v tajnosti. V stremljenju, da zabrišejo vsiko sled za Duce jevim bivališčem, so od 25. julija večkrat spreminjali njegovo bivališče. V zadnjem času so ga zavlekli vsake dva ali tri dni v nov zapor, v kasarne, na otoke in vojne ladje. Kot straža so bili določeni vedno veliki vojaški odredi, ki so se tqdi redno menjavali. Neposredno stražo je dal oddelek karabinerjev, ki je imel nalog, da Izceja takoj umori, če bi poskušal pobegniti.
Sele v fcadnjem času je uspelo ugotoviti sled 2a odvedenim tako natančno, da so izsledili ne le prejšnja bivališča, ampak tudi sedanje stanovaližče Duceja. Nazadnje so z gotovostjo ugotovili, da je bil Duce spravljen nekje v popolnoma nedostopnih gorah in da so ga tam pod najsramotnejšimi oko-
liščinttiii z ojačerto stražo držali ujetega. Ta gotovost je dala signal za start drznega, podjetja, ki ga je vodil odličen HauptsturmfUhrer des Sicher-heitsmienstes, ki je rodom iz Ostmarke.
Visoka odlikovanja za osvoboditev
Berlin. 17. septembra. Fiihrer je, kakor izvemo, podelil visoka odlikovanja možem policije, Waffen-^f in padalskih čet, ki so se udeležili akcije.
Telefonski pogovor s Flihrerjem
Berlin, 17. sepL. Kakor javlja nemška povečevalna služba, se je Duce takoj po osvo^ boditvi telefonično razgovarjal s FUhrer-« jem. Težko je izraziti z besedami čuvstva, ki so pri tem zgodovinskem razgovoru гахм gibala FUhrerja in Duceja. Роипеје se j« Duce podal k svoji obitelji, ki ga je pos»« ben oddelek policije pri rešil internacije,
Zadeli so na »odločnega sovražnika«
Zavezniki so presenečeni spričo nemškega odpora v Italiji
Bem, 17. septembra. Kako velike so iluzije, ki so jih glede nagle zasedbe Italije ustvarjali strategi pri pisalAih mizah v Londonu in Washingtonu v zvezi z izdajstvom Badoglija in Viktorja Emanuela, izhaja iz razočaranja, ki se sedaj naenkrat zrcali iz vseh sovražnih poročil. S posebno nevoljo ugotavljajo, da se Nemci silno branijo, s čimer nasprotniki očividno niso računali.
(fet SOucefeviA dnevnih povelf
Prevzel je zopel vodsivo iašizma
Siužba stranke zopet ustanoviiena - Exempiarično kaznovanje strahopetnežev
Rim, 17. sepetmbra. Benito Mussolini je dne 15. septembra zopet prevzel vodstvo fašizma v Italiji. Duce je ta dan izdal pet dnevnih povelj vlade, ki jih je razSirjal rimski radio:
Vladno dnevno povelje številka 1.;
»Mojim zvestim tovarišem v vsej Italiji! Od danes, dne 15. sepetmbra 1943. leta, prevzamem zopet vrhovno vodstvo fašizma v Italiji.	'Mussolini.«
Vladno povelje številka 2:
»Imenujem Aleksandra Pavolinija za začasnega tajnika fašistične nacionalne stranke, ki se bo od danes naprej imenovala Republikanska fašistična stranka.
Mussolini.«
Vladno povelje številka 3:
»Ukazujem, da vse vojaške, politične, upravne in šolske oblasti, kakor vse druge, ki jih Je vlada kapitulacije razrešila njihove službe, nismudoma nastopijo svoja me-eta in službe.	MuBsolini.«
Dnevno povelje številka 4:
»Ukazujem, da se zopet ustanovijo vsa službena mesta stranke s sledečimi nalogami:
a)	podpirati se mora dejavno in tovari-ško nemška oborožena sila, ki se bije s skupnim nasprotnikom na italijanskih tleh;
b)	narod bo dal takoj odločno moralično in materielno pomoč;
c)	pregledati se mora stanje strankinih članov v pogledu njihovega vedenja spričo državnega udara kapitulacije in nečasti ter eksemplariCno kaznovati strahopetneži in izdajalci.	Mussolini.«
Vladno dnevno povelje Številka 5:
»Ukazujem, da se ustanovijo vse zvfeze in specialni oddelki prostovoljne milice za narodno varstvo.	Mussolini.«
Tako so poročali dopisniki iz italijanske fronte in iz zavezniškega glavnega stana v Severni Afriki v ponedeljek zvečer, da so boji 5. armade v prostoru pri Neaplju in Salernu zadobili težak, da, obupen značaj, češ da so zavezniške čete pri Salernu naletele na »odločnega sovražnika«. Ta je zasedel močne višinske položaje in obstre--Ijuje z gričev severozapadno od Salerna ceste in železniške proge proti Neaplju z dobro merjenim ognjem. Obrežje med Ne? apljem in Salernom so Nemci spremenili v eno samo minsko polje, tako da je vsak korak smrtnonevaren. Reuterjev posebni dopisnik piše, da je mesto Salemo v teku težkih bojev večkrat spremenilo svojega posestnika. Odkar je bil zaključen vojni рон hod v Severni Afriki, še ni bilo nobenih tako silnih zračnih bojev kpt so tačas nad tem italijanskim mestom.
Iz tega se vidi, da so se vsi zelo iztreznili, če primerjamo s tem zmagoslavno vpitje anglo-amerikanskega tiska po itaKjanski kapitulaciji. Menili so, da bodo lahko večinoma brez boja zasedli Apeninski polotok in da bodo naleteli le na zelo majhen, po izdajalskih italijanskih ukrepih posebno ogrožen nemški prostor. »Daily Mail« je moral že uvotoviti, da se bojujejo Nemci v Italiji izredno spretno, velikopotezno in z omembe vrednim pogumom. Zavzetje Rinia in drugih važnih italijanskih center je prepričevalen dokaz za izmero sil, kateri morajo Anglo-Amerikanci stopiti nasproti. Bilo bi dobro, če se ne bi preveč veselili, ampak si predočili težave, ki še čakajo zaveznike v Italiji.
Zopet enkrat — kolikokrat že! — so v sovražnem taboru spoznali, da je treba v vojni računati z realnostmi, in da se človek
Strau 2. — štev. 74.
KARAW ANKEN BCTE
Sobota, 18. septembra 1943.
ne sme dati voditi po sanjah, ki si jih želi. Pridobili bodo še veliko pomembnejša »poznanja, ko bodo šele občutili nemško moč v polni meri, in bi se utegnili »časoma vendar močno majati njihovi dfrzni upi na zmago.
Nad 34 milijonov za DRE
Berlin, 17. septembra. Dne 21. in 22. avgusta nazadnje izvršena druga cestna zbirka vojne pomoči za Deutsches Rotes Kreuz 1943. je pokazala začagni izid 34,327.926,60 RM. Pri enaki jibirki lanskega leta so nabrali 29,328.418,77 RM. Priristek znaša torej 4,999.507,83 RM to je 17 odstotkov.
„Eden Izmed najboll vročih sprelemov"
Stockholm, 17. septembra. Anglo-ameri-kanske izjave o bojih pri Salernu postajajo vedno bolj malobesedne. Sicer tako bahaški minister severnoameriške mornarice Knox je rekel pred tiskom v Washingtonu, da so naletela v ozemlju pri Salemu izvršena izkrcanja na »eden izmed najbolj vročih sprejemov, ki jih je bilo,kedaj deležno kakšno izkrcanje«. Značilno Je, da primerjajo britanski vojaški krogi ondotni boj z bitko pri Gallipoliju v minuli vojni. Boje označujejo kot najtežje, kar so jih Anglo-Amerikanci doslej imeli prestati.
Izdajalski trtumvlrat na Siciliji
Stockholm, 17. septembra. Kralj Viktor Emanuel, prestolonaslednik Umberto In maršal Badoglio se nahajajo tačas v Pa-lermu na Siciliji ;tako javlja >Gvenig Stan-danl« iz Londona. Po »vojem pobegu iz Rima se je obrnil Viktor Emanuel na angleškega kralja Jurija in predsednika Roose-velta, da ga vzamejo pod zaščito zaveznikov.
Te profoija j« zelo značilna za kraljevskega izdajalca, k! se je šele pred 2 dnevoma obrnil v neki proklamaciji na italijanski narod, ki ga je bil izročil sovražnikovi brutalni samovoljnosti, in т tej proklamaciji cinično izrazil, da je on na varnem, da pa . računa na vse Italijane.
Otok Rhodos trdno v nemških rokah
Berlin, 17. septembra. Po naglem in odločnem postopanju enot nemške vojske in mornarice so padle nepoškodovane v nemške roke tudi na otoku Rhodos močne utrdbe in obalne baterije, ravno tako so se mogle spraviti na varno italijanske prevozne in specialne ladje, ter letališča zasesti po nemških četah.
Številni Italijanski vojaki otoške posadke, zlasti enote čmosrajčnikov, so kot fašisti odklonili, da bi se bojevali za izdajalsko vlado Badoglija. Podredili so se nemški oboroženi sili. Tudi v mestu Rhodos nastavljene enote karabinijerjev so strnjene prestopile k nemškim četam in so že povzele službo.	'
Moskva vztraja pri svoji zahtevi
Stockholm, 17. sepetmbra. Moskovska »Pravda« objavlja članek, ki lasti zaslugo na Badoglijevo kapitulacijo pred vsem sovjetskemu navalu proti nemškim vojskam na Vzhodu in znova pesti angleško-iamerikan-eka zaveznika, naj ne samo v Italiji aqipak tudi na Zapadu izvršita nagle in odločne akcije. Londonska poročevalna služba je v nedeljo objavila poročilo svojega moskovskega zastopnika o tem, kakšna je bila tam reakcija na italijanske dogodke. V tem poročilu reče prav realistično: Če bi se angle-ško-amerikanskim četam kdaj posrečilo, da Italijo naglo popolnoma zasedejo, bi to dobro vplivalo na sovjetsko javnost, toda nemška zasedba Rima je že zadušila navdušenje.
Če se primerja Complepe
Pariz, 17. septembra. Objava pogodbe o premirju, ki jo je podpisal izdajalec Badoglio, daje francoski javnosti, kakor je samo ob sebi razumljivo, povod, da primerja to pogodbo z nemško-francoskim premirjem 1940. Hude razlike padejo takoj v oči. Nemčija ni stavila Franciji niti ene oneča-ščujoče ali ponižujoče zahteve. Nemčija s premirjem tudi na noben način ni zahtevala, da bi Francija uporabljala svoje čete na nemški strani proti prejšnjemu zavezniku. Glasnik pariškega radija je izjavil, da se premirje, ki ga je sklenila Francija, sploh ne more primerjati a premirjem, ki ga je podpisal Badoglio. Odločilno pa je. da Nemčija sploh ni mislila na to, zahtevati od svojega nasprotnika podpis pogodbe, ki pomeni za vse čase onečaščcnje države, ki jnu ni primere.
Sknpna izjai/a Japonske in fVemčlje
Berlin, 17. septembra. Vlada Reicha in Japonska vlada sta skupno priobčili sledečo izjavo: >Verolomstvo vlade maršala Badoglija so na noben način ne dotika pakta treh sil, ki ostane neomejeno v velJavL Vlada Beicha in Japonska vlada «ta odločeni, da nadaljujeta vojno skupno i vsemi sredstvi, ki jih imata ma raspolago,. do končne zmage.*
Tokio, 17. septembra. Skupna jiemSko-ja-ponska izjava o neizpremenjenem nadaljnjem obstoju pakta treh sil je zadovoljila politične kroge v Tokiu. Bivši japonski veleposlanik v Rimu Siratori je Izjavil, da so s tem odpravljeni problemi, ki jih je sprožila Badoglijeva kapitulacija. Vsak ve sedaj, pri čem je. Predvsem ne more sovražna agitacija sedaj podcuSati, da ■ ščuva«
jočimi poročili napravi zmešnjavo. Izražena je volja japonskega in nemškega naroda, da nadaljujeta skupno vojno za skupni cilj v nezlomljivem eobojevništvu do zmagovitega konca. Japonski tisk je objavil
nemSko-japoneko izjavo v najdebelejšem tisku.
Se vedno se slišijo tudi v Vzhodni Aziji glasovi, ki obsojajo strahopetno izdajstvo Badoglijevo klike. Tako je izjavil glasnik japonskega veleposlanika v Sanghaju Hi-rota, da je sedanji tragični položaj italijanskega naroda povzročen po nezmožnosti kralja in njegovih aotrudnikov, da bi spoznali zgodovinske razvoje in preko vseh dinastifinih interesov pravo blaginjo naroda. Nemški protiukrepi so, tako je Hirota izjavil. Japonsko znova prepričali, da je Nemčija pripravljena za nadaljnje sodelovanje s svojim zaveznikom.
Težke zgnbe inglo-ilmerikancei/
silni boll severno od Salema - Sovražni ena krlžarka zažgan? - Sovjetski
Oberkominando der Wehrmacht J« dne 14. septembra objavilo:
V	Novoroeijsku eo spodleteli eovraini napadi т težkih pouličnih bojih. Na fronti od Krasnoarmejskoja do Vjazme je sovražnik napadal na dosedanjih težiščih x močnimi silami pehote in oklopnjakoT. V bistvu je bil odbit. Krajevne vdore smo zajezili.
V	prostoru pri Salernu so severno od mesta бе v teku silni boji z britanskimi divizijami, ki se obupno branijo.
Potem ko #o bili v predpoldanskih urah včerajšnjega dne v hudem boju krvavo odbiti sovražni napadi proti višinskim položajem južno od Ebolija, so tudi tukaj naše čete prešle na široki fronti v napad." Sovražni položaji 80 bili v naskoku zavzeti in sovražnik vržen nazaj na mesta, kjer se je
položaji Jnžno od Ebolila zavzeti - Zopet napadi pri Novorosijko spodleteli
izkrcal. Jugovzhodno od Ebolija so Se т teku hudi boji. Krvave zgube Britancev in Sevemoamerikancev so zelo težke.
ZKčno orožje je ponovno z dobrim uspehom napadalo zbiranja ladij т zalivu pri Salemu. Ena krlžarka je bila zažgana, tri prevozne ladje srednje velikosti eo bile poškodovane po bombnih zadetkih.
V Kalabriji in Apuliji je našim slabim zaščitnim odredom uspelo, da so se brez ovire odstavile od sovražnika. Ta jim sledi le obotavljaje, ker ga močno zadržujejo obsežna razdejanja cest in silni odpor zadnjih čet.
Bojna letala za boj na daljavo eo nad Atlantikom z bombami težko pogodila neko veliko sovražno prevozno ladjo.
Posamezna britanska vznemirjevalna letala so v minuli noči brez učinka odvrgla nekaj bomb nad Zapadno Nemčijo.
(шшт ШШ)
Dalje težka borba na vzhodni fronii
Veliki nemški uspehi pri Salemu - Stevfib plena In nfethlkoV pri Eboliju stalno narašča - Sovražna krlžarka torperdirana - Prevozna ladja uničujoče zadeta
Oberkommando der Wehrmacht je dne 15. septembra objavilo:
Ob kubanskem mostišču je bilo tudi včeraj živahno bojno delovanje. Pri brezuspešnih napadih v odseku pri Krimskaji eo Soviet! zgubili 32 oklopnjakov.
Na jugu in v sredini vzhodne fronte je sovražnik nadaljeval svoje prodorne poskuse, zlasti v odsekih pri Krasnoarmej-skoju, južno in zapadno od Harkova, na Desni in pri Kirovu. Ti napadi so bili večinoma odbiti v hudih borbah. Na raznih mestih vdora smo začeli z lastnimi nasprotnimi napadi. Novi silni napadi Sovjetov jugozahodno od Belija so spodleteli vzlic uporabi močnih sil pehote in oklopnjakov. V Finskem morskem zalivu so enote vojne mornarice potopile nek boljševiški brzi čoln in med bitko zbile dva napadajoča bombnika.
Zaščitne bojne sile nekega nemškega konvoja, odredi lovskih in rušilnih letalcev zračnega orožja so pred severno norveško obalo sestrelili 43 izmed napadajočih 55 sovjetskih lovskih bombnikov.
Pri težkih obrambnih bojih severno od Azovskega morja se je posebno odlikoval Obergefreiter Riell iz stptnije oklopnjakov nekega grenadirskega polka. Uničil je 11. septembra v kratkem yazdobju 10 izmed 27
oklopnjakov, ki so predrli v odseku njegove stotnije.
Napad proti britansko-sevemoameriSkim izkrcanim skupinam pri Salemu in Eboliju je imel včeraj velike uspehe. Ena skupina sovražnih sil je bila obkoljena, druga pa uničena. Številke plena in ujetnikov stalno naraščajo. Sovražnik, je bil pri Eboliju vržen nazaj, se je pod zaščito svojega ladijskega topništva v bližini obrežja ustavil k vnovičnemu odporu.
Zračno orožje je zapovrstjo napadalo sovražno brodovje za izkrcanje. Uničujoče je bila zadeta neka prevozna ladja z 4.000 brt., pet nadaljnjih ladij srednje velikosti smo pogodili z bombami težkega kalibra. Nemški brzi čolni so torpedirali neko sovražno križarko in ujeli dve italijanski mo-. torni jadrnici.
Na obali zasedenih zapadnih ozemelj in pri posameznih nočnih vznemirjevalnih poletih nad severnim ozemljem Reicha so sile zračne obramba zbile tri, enote vojne mornarice pa pet'sovražnih letal.
Izvedba transportov zahteva na vseh bojiščih od vseh prevoznih službenih mest najvišje napore. Pri nagli vzpostavitvi razdejanih prog ali pričetku obratovanja novih prog se vedno zopet znova odlikujejo železniški pionirji in obratna četa.
General pomaga pri gradnji mosta
Pot naprej-Slike iz fronte
PK. Posebno poročilo. Tu bomo poročali o poti, o poti na fronti južno od Ladoške-ga jezera. Pred več meseci so jo napravile naše čete. Kjer pelje skozi močvirje, so napravili močan nasip iz tenkih polen. Se do danes je ena izmed najvažnejših zveznih cest na tem neprevoznem ozemlju. Vsak vojak južno od Ladoškega jezera pozna njeno ime. Je pot stotnij, ki gredo v postojanke, je pot vozil, ki dovažajo municijo in pratež, je pot sani in selov. Ni druge pot na spredaj.
, Če postane temno, oživi promet. Kajti pot leži v območju sovjetskega topništva. In tam kjer pelje preko gole peščene yiii-
južno od ladošitega jezera
ne, jo 'lahko sovražnik točno pogodL Nekoč je bila tam majhna vas, v kateri je bomo živelo nekaj kolhoznih kmetov. Skromne koče so že davno stran pometene. Samo par ožganih tramov še kaže, da je bilo nekoč tu življenje. Gola in nizka je višina, kot da bi jo bila obrisala roka velikana. Tu sem ima sovražnik prost razgled. Ce mu pade v glavo, strelja s težkim topništvom na posameznega motoriziran*-ga sla, ki divje drvi preko nje, izogibajoč se lijakov. Tu velja samo eno. Natakniti jekleno čelado in voziti s polnim plinom! Vse drugo je neodvisno od nas.
Sel »podnjeSlezijskih lovcev se gelj« yeč-
V poživil na Italijane, bivajoče na Ni«oaem-skem^ objavlja fašistična deželna skupina, da ae Je na Nizozemskem nanovo ustanovila;.
Zaeega italijanskega premoienja т Egiptu ne bo razveljavljena, tako #o Izjavili v Lon-* donu. Enako Izjavo objavlja britanski Vlaokl komisar v Palestini.
Italijanski emigrmitje т yfew Torlcn ao po padcu ftussolinija odpotovali po želji severnoameriške vlade Iz New Yorka in dospeli v AN žir. Ker se je položaj Italije med tem spreme« nil, BO emigrantje ostali v Alžiru.
Italijani si morajo v Angleških premogovni^ kihsami kopati premog, ki ga potrebuje Italija. Takega mnenja eo po poročilu lista >Svenska Morgenbladetc iz Londona merodajni krogi Velike Britanije.
Oddelek ipanAklh lovtMh letal, ki N j« S« dva meseca bojeval v skupini nekega izmed najuspešnejših oddelkov nemških lovcev na vzhodni fronti. Je ▼ tej kratki dobi izvojeval že 50 zračnih zmag. Oddelek, ki mu poveljuje major Cuadra, je a tem dokazal da razpolaga s pristnimi zelo smelimi lovskimi letalci.
Severnoameriški velepoManik Steinhart #* je včeraj podal v Washington, da poroča o splošnem političnem poloAaju. Roosevelt Je bil zelo jezen zaradi trajne nevtralnosti turška vlade.
Severnoameriški zunanji minister Cordell
Hull je v nekem radijskem govoru zahteval ožja sodelovanje Zedinjenih držav In Anglije s Sovjetsko zvezo tudi po vojni, češ da Nemčija in Japonska ne razpolagata samo z močnimi po-mogki, ampak tudi Se z izredno eilo.
Britansko minlstmtvo za prehrano, Je po nekem poročilu iz Londona stopilo v stik z italijansko veletrgovino in zastopniki italijanskih Badoglijevlh oblasti, da nemudoma organizirajo dobavo zelenjadl, kitajskih naranč in citron v Anglijo. Trgovski posli so bili torej prva misel britanskih vsiljivcev.
Angleški nadškof je obiskal rtroje moskovske zločinske prijatelje. NewyorSki nadškof je po poročilu londonske poročevalne službe dospel v Moskvo. Od britanske strani dosedaj niso objavili, da 11 bo ta brezvestni katunskl nadškof morda Imenovan za častnega člana sovjetskih brezbo2nežev, ali pa da hoče morda obiskati neštete grobove v Sovjetski zvezi u-morjenlh duhovnikov.
krat po dnevi po tej poti. Dobro znana mu je, pa vendar vedno nova. Po njej je vozil že pozimi, ko je bila pot' na mnogih kraji'i kot vrezana globoka globina v mogočen pragozd.
Gozd je razcefran in razbit, eno samo polje uničenja. Ostala je pot, med žreli bomb in lijaki granat ozka vez, katero dnevno razbije ogenj sovražnega topništva; in je vsakokrat zopet popravljena. Kajll" druge poti naspred ni.
Dobro znana je pot. Tu je že vse zarjavelo razmetano ogrodje izgorelega tovornega avtomobila in tam je zapuščeno taborišče z razrušenimi bunkarji. Komaj še opazi oko vedno se vršeče delo uničevanja.
In vedno nova je pot. Kjer so pred eno uro bila še trdno položena okrogla polena nasipa krepeljcev, zija sedaj globoka kotanja. Voz prateža je razbila granata s svojimi drobci ter leže razbiti deli ob poti. Tu skozi ne more niti mali ljudski voz generala. Vsi so na delu, da bo pot zopet prosta. Od vozača prateža, ki je ravno ustrelil svojega poginjajočega jezdnega konja, pa do poveljnika spodnješlezijske divizije lovcev, ki lastnoročno prinaša debla, ki so bila ie pripravljena ob poti, da se premosti kotanja. Vsak, kdor se vozi po tej poti, je že ostal nekoč pred zevajočo zemljo, je poprijel in delal, dokler se ni moglo zopet voziti.
V postojanki
Z mrakom oživi pot. V velikih presledkih, mož za možem, korakajo stotnije v svoje položaje. Kot temne pošasti se počasi pomikajo naprej oklopnjaki tigri in topovi. Sovjeti obstreljujejo ves odsek z ognjem svojih baterij in topov za salve. V toči težkega orožja se privzdiguje zemlja. Z dolgimi trakovi dima padajo svetilne bombe v gostih svežnjih na zemljo. Zgoraj, kot v nevarno ogroženi nižini, pa krožijo sovjetski bombniki. Sedaj šumi v zraku, piska in poje. Razstrelne bombe! Padajo poleg poti, tam preko pri metalcih in težkih poljskih havbicah. Zopet ropotajo in se razkopavajo izstrelki. Eden pade točno med krepeljce nasipa. Se vedno krožijo letalci, vedno še strelja sovražno topništvo ■ iz vseh cevi. Eno, tudi dve uri vsako noč. Potem je mimo. ,
Medtem ko se ogenj omeji samo na motenje, je pot že zopet popravljena. Zopet se premikajo oklopnjaki tigri in napadni to-povL Stotnije korakajo na daleč raztegnjene. Mož za možem. Ni druge poti k prednjemu koncu.
Kriegsberiehter W. Beckmana.
Varili ond Drock' NS.-Oju»»rle* and Druckerei
Samstag, 18. September 1948.
KABAWANKEX BOTE
.Selte 3. —' Nr. 74.
Die Befreiung des Duce
Die sensafionellen Umslonde der Exstarmiing des Geffingnisses tn den Abruzzen — Hunderte von Carabinieri wurden iiberrnmptlt
Berlin, 17. September. Cbcr die Befreiung	des
Duce und das kiihne Unternehmen der Manner	der
Fallschirmtruppen. des Sicherheitsdienstes und	der
Waffcn-M erfahrt d&s Deutsche Nachrichtenbiiro	fol-Senie Einzelheitcn:
Der mit der Durchfiihrung d^s Befreiungsunter-nehmens beauftragte ff-Hauptsturmfiihrer hette durch mohrere jjetamte Erkundungcn festjestellt. daB de; Duce am 28. August von der Insel St. Maddalen« In das Gebiet des ii b e r 2900 Meter hohen Gran Sasso I m Abruzzenjebiet jebracht worden war, wo er in einem fril-hcren Berghotel von einijen liundert Carabinieri Sefanjienjjcliaiten wurde. Das Gebaude war aus dcra Tal nur durch eine Sejlbahn zu erreichen. die fur leden Vcrkehr gesperrt worden war und iederzeit von dcr Spitze aus unterbrochen werJen konnte, so daB der. Haftort vom Tal aus nur nach mehrstiindigem schwierigcra Aufstieg zuganglich war.
Das entdeckte Versteck
Nachdem durch Luftaufklarung und Spaher die ortlichen Verhaltnisse einigermaBen festgelegt waren. wurde der 12. September fiir die Ausfiihrung der Befreiungstat bestimmt. Der ff-Hauptsturmfilhrer crreichte an diesem Tage um 14.10 Uhr mit einer Gruppe von zunachst nur 9 Mann els erster das Bergmassiv. nachdem sein Flugzeug aus einer Hohe von 4500 m im Sturzfiug bis auf wenige hundert Meter auf das Ziel herabje.stoBen war. Mit welch en Gefahren die Landung in diesem zerkliifteten Ge-lande verbundcn war. geht daraus hervor, daB das Plateau, auf dem eich daa Gefangnis befand. eine Flachenausdehnung von nur wcnigen 100 Quadrat-oictem besLtft und ganz steil in Schlucbten abfallt.
t)berrumpelung der Wachen
Wahrend seine Leute sofort nach der I-andung vor dcm Hause ein Maschinengewchr gegen die aafgeregt durcheinandcrlaufenden Carabinieri te Stellung braditen, drangen der W-Hauptsturmfuhrer ond zwel Mann mit vorgehaltenen Maschlnenpistolen zunachst in den ihnen am niichsten gelegenen rfickwiirtigen Kellereingang in das Gebaude ein. der. wie ticb herausstellte, znm Funkraum flib rte. Mit einlgen Schlagen des Pistolenkolbens wurde die Funkstation zerstort. Da ein weiteres Eindringen In das Haus sich auf diesem Wege als nicht mSglich erwies. cilte die Gruppe auf dcr Suche nach einem neuea Eingang ins Freie zuriick. Inzwischen war der Kom-paniechef der Fallschimijager. ein Oberleutnant. mit weiteren Gruppcn Verstarkung und »chweren Weff«» gelandet. Auf den Schaltern seiner Leute erstieg der r-Hauptsturmfiihrer einen drei Meter hohen Vorban. sprang iiber eine Mauer and sah eich plotzlich vor dcm Haupteingang des Hauses, der von Carabinieri mit Maschinengewehren bewecht wurde.
' IMit Torgehaltener Maschinenpistole riefen der Hauptmann und seine Manner den Carabinieri zai »mane in ilto" (Hande hoch). Erschre&t and vSlIig verwirrt kamen sie dieser Aufforderune sofort nadi. In diesem Augenblick erblickte der W-Hauptstnrm-flihrer an dem Fenster eines Zimmers des iweiten Stod<es die Gestalt des Dace. Er rief dem Dace tu; I,Duce, Achtung, zuriick vom Fensterl"
Im gleichen Moment war an einem Fenster des dariiber gelegcnen Stockwerks ein Oberstleutnant der Carabinieri. der. wie sich spater herausstellte, der Kommandant der Wache war. erschienen. Der ff-Hauptsturmfiihror richtete unverziiglich auf ihn seine Maschinenpistole und rief ihm zu: ..H a n d e ho chl" Per Carabinierloffizier erhob sofort* die Arme und echrie; „Nicht schieSea, nichtechieSenl"
Die Botschaft des Fiihrers
Durch das Erscheinen des Duce am Fenster w»r dcr Hauptsturmfiihrer in die gluckliche Lage versetzt, den genauen Aufenthalt des gefangenen Duce *u , erkennen. Da inzwjschen weitere Verstarkunjen ge-landct waren, sturmte er mit wenigen Mannem, In-dem cr die aufgestellten italienischen Meschinen-gewehre mif dew FuBe beise'te stieB, Ins Haas, lief die Treppe hinauf, riB die TQr zum Zimmer des Duce auf und sah sich pl6tzt!di dem Dace, der audi im Zimmer noch von zwel Beamten der italienischen Geheim-poiizei bewacht warde, gegenfiber. Die beiden Be-wadier wurden von den n-Miinnem gewaltsam eaa dem Zimmer entfemt, der Hauptsturmfiihrer eiltt zum Fenster und rief seinen vor dem Haus In An-schlag stehenden Mannem weitere Befehle zu. Darauf naherte er sich dem Duce: „Duce, der FOhrer sdiickt mich, um Sie zo befreien. Sie stehen fetit anter meinem Schutz. Ich hoffe, daB alles geglQdct 1st." Dcr Duce trat wortlos auf ihn %u und amarmte ihn, auf das tiefste bewegt. Dann sagte er: „Ich habe e* gcahut und nie daran gezweifelt, daB der FOhrer alles tun wird, um mich hier wieder heraaszuholen."
Der M-Hanptstnrmfuhrer lieB nun den Duce unter dem Schutz zweier seiner W-Fflhrer zuriick und gab weitere Befehle fiir die Sicherung des Duce und die Vorbercitungen zum AbrUcken! Wahrend der Due# sich auf seinem Zimmer zum Aufbruch bcreit madite, bcfahl dcr Hauptsturmfuhrer einem Kommandanten der Carabinieri. daB sich did Mannschaften im Speise-saal des Gcbaudes versammein soUten. Er teilte denJ Kommandanten weiter mit, W an dir Talstation der Seilbahn ein deuWches Fallschirmiagerbataillon b'ereit stehe. Sodann wurde die Sprechfunkverbindnnj mit den im Tal befindlichen FallschirmiSgem. die Inzwischen die Talstation besctzt hatten. hfrgestellt.
Meisterleistung eines Piloten
Auf dem Bergmassiv war eine halbe Stunde nach idem Eintreffen der ersten Dcutschen Fie'clei Storchflugzeug unter schwierigsten Umstanden gelanaet, das, da eine and ere sichere Moglichkeit nicht dazu gegeben war. den Duce endgUltig in Sicherheit bringen solite. Der Duce bestieg mit seinem Befreier oa» Flugzeug. dessen Start auf der winzigcn von Fels-blodken Obersaten FlSche des Plateaus eine fliegeri-eche Meisterleistung des Piloten, eines Hauptmanns dcr Luftwaffe, war." Daa Flugzeug muBte brim An-rrllen einen Graben iiberspringcn nnj lieБ eich
đan'n in tine 500 Meter tiefe Fcls-schlucht fallen, ble Jer Pilot die M a -echlne wieder veil beherrechend. eie eicher dnrch die zerkliifteten Taler der Abruzzen etenern konnte. So wurde anch dle.ses letzte Hindernis auf dem Weje des Duce in die Freiheit iiberwunden.
Entwaffnung ohne Widerstand
Berlin, 17. Sept. Die Bewegungen der deutschen Truppen in Albanien, Montenegro und Kroatien sind auch weiterhin planmaBig verlaufen. Ober-all wurde die Entwaffnung der italienischen Truppen ohne Widerstand durchgefiihrt. Die ein-marschierenden deutsdien Gebirgsjager wurden in Albanien und Montenegro von der Bevolke-rung willkommen geheifien.
Das blitzschnelle F.ingrcifen deutscher Truppen verhinderte das Auslaufen mehrerer italienischer Finhelten aus dem Hafen Durazzo. Telle der Italienischen Wehrmacht, insbesondere die
SchwarzhemdfenverbSnde und albanischen Jager-r^gimenter. die den Badoglio-Verrat elnmUtig ablehnen, haben sich der dcutschen Fiihrung unterstellt. In Kroatien wurde die Entwaffnung der italienischen Truppen in Agram und Karl-stadt gemeinsam mit kroatischen Einhciten reibungslos durchgefiihrt. Auf der Insel Kreta erklSrten sich die dort eingesetzten italienischen Flakbatterien berelt, weiter in Stellung zu blei-ben, um den Kampf Seite an Selte mit den deutschen Kameraden bis zum endgiiltigen Sieg fort-zusetzen.
Neger und Juden sollten Italien besetzen
tc. Sofia, 17. Sept. Einige abessinische Regi-menter sollten, wie die jUdische Agentur Palcor aus Addis Abeba meldet, ,als Okkupationstruppen nach Italien entsandt werden, um auf dese Weise die Niederlage ihres Vaterlandes im Jahre 1936 symbolisch an Italien zu rachen. Audi die jiidische Presse in Tel Aviv hat die Juden Pa-lastinas aufgefordert, einige jiidische Abteilungcn nach Sizilien zu beordem. Dieser Gedanke habe bei den britischen Behorden vorbehaltlose Zu-stimmung gefunden.
Nachdem Feldmarschall Kesselring den Schutz der italienischen Kiiste organisiert hat. werden sich der „Lowe von Juda" und die jiidischen I.owen VOM Tel Aviv den Sprung auf das ita-lienisdie Festland wohl noch reichlich uberlegen.
Die erbjfferfen AbwehrkSmpfe an tier OsHront dauern welter an
Schwere blutige Verluste der Sowjets
landekdpfc bel Salerno weiter elngeengt - Altavllla gesttlmt - Ein groHer felnfl-liđier Transporter vernlditet - Neuer Terrorangrlff auf Paris
Aus dem FQhrerhauptqnartier, 16. September. Das Oberkommando der Wehrmadit gibt bekannt:
Beiderseits des Kuban und im sQdIidien Abedinitt der Ostfront wurden zahlreiche feindiidie Angriffe abgewiesen. Bel der Vemichtutig einer von ihren rii&wartlgen Verbindungen abgesdinittenen Kriifte-gruppem verier der Feind mehrere tausend Tote, 600 Gefangene, 110 Panzer und 84 Geschiitze.
Im mittleren Frontabschnitt traten die Sowjeta weatlidi Jelnja mit starker Panzer- und Luftwaffen-nnterstfitxung %o deraikcnrarteteo Angrlff an. Sie warden nadi erbitterten KSmpfen unter sdiwereo blutlgen Verlusten abgewehrt oder aufgefangen. Die Kampf# sind in Tollem Gange. Audi sfldlidi Bely) und sOdlidi des Ladogasee griff der Feind naA starker Artillerievorbereltung vergeblidi an. In den beiden ietzten Tagen verloren die Sowjets 201 Flog-zeuge.
Im Raum тоа Salerno and Eboli wurde audi ge-atem erblttert gekSmpft. Einige felndlldie Kampf. grđppen wurden remiditet, die LandekGpfe weiter elngeengt. Bei der ErstOrmung топ Altavllla ver-
loren die Amerikaner zahlreldie Tote und Gefangene. Die Luftwaffe vemiditete gestem einen Transporter von 8000 Brt und besdiadigte 11 weitere Sdiiffe der Landungsflotte.
Starke britisdi-nordamcrikanisdie FliegerverbSnde griffen in den spSten Abendstunden des 15. September nord- und westfranzosisches Gebiet an. Be-senders in Wohnviertein dcr Stadt Paris entstanden erheblldie Zerstorongen und Verluste unter der Be-vSlkerung. In der letzten Nadit flogen wenige feindiidie Flugzeuge nidi Nord- and Westdeutsdiland ein. Vereinzelte BombenwOrfe verursaditen nur un-bedeutende Sdiiiden. Nadi bisher vorliegenden Mel-dungen wurden nenn feindiidie Flugzeuge zum Ab-sturz gebradit.
Deutsdie Kampfflugzeuge bombardlerten In der vergangenen Nadit Einzelzicle im Raum von London.
Das Jagdgesdiwader Molders erzielte am 15. September den 7000. FlugzeugabsdiuB.
Oberleutnant Nowotny, Fiihrer einer Jagdflieger-gnippe, sdioB In den beiden letzten Tagen an der Ostfront 12 feindiidie Flugzeuge ab und errang da-mit seinen 215. Luftsieg.
Aufierste Entschlossenheit im Osten und Siiden
Harte Kampfe an der Ostfront- Dramatlsdie VorgSnge In der Sdiladit bel Salerno
rd. Berlin, 17. September. Die Herbstoffcnsive der Sowjets, In die allmahlldi die Sommerkampfe bin-Ubergewechselt aind. bat an der Slid, and Nlttel-front vom Raume westlidi Stalioo bU Wjasma zu neoen hirtea und ediweren Kampfeb (cfiihrt. Der Charakter dieser Kampfe w'rd wlederum, wie so oft echon im Verlaufe der sowjetlsdien Durdibruchsver-suche, von sowjetisdien Angriffen ond von den deut-вЛеп Gejenoperatlooen bestimmt, wobei unter Be-riicksichtlgung der deutschen Answelditaktlk eine zuncbmende Verzettelung der sowjetisdien Offensiv-kraft IB beobaditen 1st.
Die deutschen Gegenanjrlffe fQfen dcm an ver-sdiiedenen Stellen welt auseio^ndergezogenen Feind Nachteile zn. gchnelden v#rgeprellte. feindliche Ab-tellungen von Ihren riickwarttgen Verblndungen ab ond richten sich nicht nur gegcn Osten,, eondem auch gegen Westen. well die abgeSchnlttenen Abteilungcn eich znm G ros der eowjctischen Truppen durdizu-edilagen versuchen. So entstand eine neue bewcg-liche Phase in den Ostkampfm. deren weitere Ent-wicklung im Augenblick nocb nicht zu iibersehen let,
die aber ohne Zwelfel gegenilber den Absiditen der aowletlschen Fiihrung ein durchtus atorendes Moment darsteilt. In dieser B'xlehung machen eich die allgemeinen polltischen and milltarischen Erfolge Deutsdilands auch In drtiichen Kampfcreignissen an der Ostfront geltend frnmer wilder gelingt e*. die VorstoCe der Soviets Ib del Tiefe des riauptkampf-teiles aufzufangen und die fiir den Gegner vcrlust-reiche Zermiirbung der Angrlffskraft fortzufiihren.
Berelt# am 5. September b'trugen die Cesamtver-luste der Sowjeta In Ihrer SommeroffenstTe rand 1,8 Milllonen an Toten, Verwandeten und Gefan-genen.
Itallenlsche Truppen In Ostaslen entwaffnet
Teklo, .17. September. Wie aus einer Mittellung des kaiserlich japanlschen Hauptqunrtiers hervor-geht. haben. japanische Heeres- und Marineeinhciten nach AbschluB des Waffenstiilsiandsvcrtrages durch das Baidoglio-Reglme die In Ostasien stehenden Italienischen Truppen entwaffnet.
Eichenlnub mit Schweitern iiir Haupfmnnn Roll
Berlin, 17. September. Der Fiihrer verlleh dem Hauptmann Giinter Rail, Gruppenkomrnandeur in einem Jagdgcschwadcr, als 34. Soldaten der deutsdien Wchrmacht Ja» Eidienlaub mit Schwer-tern zum Ritterkreuz des Eisernen Kreuzes.
Hauptmann Giinter Rail erreidite nach Major Graf und Major Philipp als dritter deutscher Jagdflieger am 29. August die hohe Zahl von 200 Luftsiegen.
Hohe Auszeldmung fiir zwei Hauptwerk-meister von Panzer-Regimentern
Flihrerhauptquartler, 14. Sept. Der Fiihrer ver»
lieh am 13. September das Ritterkreuz des Kricgs-verdlenstkreuzcs mit Schwcrtern an die Heeree-Hauptwerkmeister Anton S e x 11 und Wilhclm B e n 0 i t.
AuGerordcntlich sind bei den s chweren Schlach-ten im Osten neben den Anforderungen, die an die kampfende Truppe gestellt werden rniissen, insbesondere bei den Panzertruppen die Auf-gaben der Werkstattkompanien. Immer wieder fallen durch feindlichen BeschuB, durch Auf-fahren auf Minen oder durch technische Schiiden Panzer aus. Die Kampftatigkeit der Truppe hangt dann zu einem erheblichen Tell davon ab, daB die'se Schaden schnell und griindlich besei-tigt werden, so dal5 die Verbande bald wieder Ober ihre Panzer verfugen konnen. Der Werk-meister einer Panzerwcrkstattkompanie, der in Zeiten schwerster Kampfe unter den primitivsten Verhiiltnissen im Osten alien Anforderungen der Truppe gerecht wird, muB oft Obermcnschliches leisten. Nunmehr hat dcr F (ihrer die Leistungcn dieser Miinncr anerkannt, indem er zwei von ihnen, die auf ihrem Gebietc hervorragend ge-arbeitet hatten, mit dem Ritterkreuz des Kriegs-verdienstkreuzes mit Schwertern ausgezelchnet hat.
Ein zweiter Flilirer-ErlaB iiber SanitSts- und Gesundheitswesen
Berlin, 17. September. Dcr Fiihrer hat den fol-genden zweitcn Erlafi iiber das Sanitats- und Gesundheitswesen vom 5. September 1943 unterzeichnet: ..In Erweiterung meincs Erlasses iiber das Sanitats-und Gesundheitswesen vom 28, Jul! 1942 ordne ich an:
Dcr Bevollmachtigte fiir das Sanitsts- nnd Gesundheitswesen Generalkommis.iar Professor Dr. med. Brandt 1st beauftragt, zentral die Aufgaben und Interessen des gesamten Sanitats- und Gesundheits-wescns zuaammenzufassen und weisungsgemaB zu steucm. SinngemaB ist diese Anordnung auch auf das Gebiet medlzinlscher Wissenschafi und For-schung sowie auf. organisatcrische Einrlchtungen, die sich mlt der Fertlgung und Vertellung von SanitSts-matcrial usw. bcfassen, zu flbertragen.
Dcr Bevollmachtigte fiir das Sanitats trad Ge-eundheitswesen 1st bercdifigt besondcre Beauftragt«^^' fur seine Aufgabcngcbiete zu trncnnen und zu be-vollmachtlgen."
Das neue Eabinett in Bulprlen
Sofia, 17. September In Bulgarien wurde die neue Regierung gebildet. Eg wurden emannt zum Minlster-prasidenten und Finanzminlster Dobri Boschilov. zum Innenminlster Dotsche Christov. zum Kriegsminister General Russl Russev. zum Handelsmlnister Iwen Wasov zum Landwirtschaftsminister Dr. Iwen Besdi-hov, zum Eiscnbahnminlster Chrlste Petrov, zum AuBenminlstcr Gesandter Sawa Kirow, zum Justiz-minister Dr. Partov. zum Unterrichtsmlnister Pro-* feasor Jotzov und zum Bautenminister Ingcnieur Wassilev.
Empfang der neuen bulgarischcn Regierung
Sofia, 17. September. Am Dlenstag vorwittag empfingen die Regeoten Im SchloB zu Sofia die Mitglicder der neuen bulgerischen Regierung. Im Namen der Regenten begriiBte Prlnz Kyrifl deu neuen Ministerrat mit einer Ansprache, In det er darauf hinwies. daB dies der erst'e Ministerrat sei, den die Regentschaft im Namen des Zaren Simeon II. gebildet habe.
Aus der Voigeschichte des schamlosen Verrats Badoglios
Die Phasen der Verhandiungen - Engiisdier General aus der Gefangensdiaft als „Bewels der Aufriditigkeit" entlassen
Stockholm, 17. Septemhe . Aua einir Veroffentli-diung dee englisdien Reuterbilros erfahrt man jctzt Einzelheiten die In eller -Eindeutigkeit den schamlosen Verrat Badoglios nnd seiner Clique bcweisen.
Wie der diplomatische Korrespondent der Renter« agentur meldet, informierte Badoglio bereits Mitte August die britische Regierung davon, daB „er. bereit sei, sich mit den Alliierten zu vereinen, sobald diese in Italien landeteri". Diese rerriterische Erklarung Badoglios fQhrte dann zum AbschluB des Waffen-stiilstandes.
Im einzelnen berichtcte Router ubpr die gehelmen Besprechangen die dem Waffenstillstand voraus-gtngcn, li, •. folgendes; Lissabon war die Szene des Heuptflktes des Dramas. Die Hauptdarsteller waren der britische Botschafter Sir Ronald H. Campbell and ein Italienischer General, dessen Name noch geheimgehalten wird.
In der ersten Woche des Monata August trate« itallenlsche Diplomaten auf Anordnung Badoglios an die britischen Vertrcter In zwel neutralen Landern heran. Sle wurden unterrichtet. daB die alliierten Rcglerungen nur die bedingungslose Kapitulation anerkennen konnten.
Mitte August stellte sich ein weitercr italienischer General mlt einem BeglauBlgungsschreiben Marschall Badoglios beim britischen Botschafter in Madrid. Sir Samuel Hoare, vor, und *m folgendeo Tage belm britischen Botschafter in Llssibon. Sir Ronald Campbell.
Der General erkliirte, er gel von Marschall Badoglio crmachtigt, )iu erklatcn; daB b«i einer Landung der Alliierten in Italien 'die italienische Rejierunj
bereit eel, eich mit ihnen gegcn Deutschland zo vereinen.
Diese Mittellung wurde an die britische Regie-rung weitergelcitet, die ihrerseits sofort die USA-Regierung unterrlchtete Die britische und amerika-nische Regierung beschlosscn. die itallenlsche Regie-rung durch den Italienischen General von den Be-dlngungen zu unterrichten, unter denen sie bereit waren. die Feindseligkeiten gegen Italien einzustellen.
Zuerst miisse Italien bedingungslos kapitulleren und danach dieienigen Bedingungen annehmen, deren Auferlegung die Alliierten beschlieBen wlirden. Hoher-gestellte Offiziere aus dem Hauptquartier General Eisenhowers begaben sich nach Lissabon und untcr-richteten den italienischen General von dicsen Bedingungen In eiifer Konferenz. bei der der britische Botsehafter den Vors'tz fiihrte und der amerikenische Geschiiftstrager zugegen war.
Der itallenlsche General der ohne Befragung seiner Regierung keine Antwort erteilen konnte, kehrte darauf mlt den Inzwischen bekannten alliierten Bedingungen nach Rom zuriick, Man erklarte dcm Beauf-tragten, es blelbe den Italienern iiber-lassen. durch I h r Betragen die Hal-tun g der Alliierten bei der Anwen-dung dieser Bedingungen zu beein-f I u s 8 e n.
Der Italienisdien VerrSterclique daucrten die Verhandiungen ihres Abgesandten zu lange, wie aus den weiteren Ausfiihrungrn des Reuterbiiror hervorgeht, darum sandte Badoglio, der inzwischen die deutschen Verbiindeten immer aufs neue von seiner „Treuc" %u Bberzeugeo sudite, noch einen zweiten italieni-
sdien General — dessen Namen Rcutei ebenfalls nicht nannte — nacb Lissabon.
Als Bevels „der Aufriditigkeit ihrer Absiditen" fibersandte die Badoglio-Regierung, wie Renter meldet, mlt diesem zwelte.: FarlamentSr den britischen General Carton de Wkrt, den man zu diesem Zweck aus der Gefangensdiaft entlassen hatte.
..Mittlerweile traf", so berichtcte die bdtisđie Agentur welter, „der crste itallenische General ver-abredungsgemaB mlt der Antwort der Badogllo-Regle-rung in Sizilien eili. Die Antwort bcstand darin, daB die Badogllo-Reglerung bereit sein wurde. den Wtinschen der Alliierten nachzukommen. Eseellhr aber unmdgllch. den WaffenatHlstand vor der alliierten Landung in Italien be-kanntzugeben. Dcm i<allenischAi General wurde erklart, die Alliierten konnten sich auf keine Abanderung des Abkommens elnlassen, worauf er nach Rom zuriickkehrte, um seine Regierung zu kon-sultieren. Eine endgiiltige Antwort wurde Innerhalb 24 Stunden gefordert.
Am darauffolgenden Tage wurde Im Hauptquartier General Eisenhowers die Botschaft ilbermitteit, daB die Badogllo-Reglerung die Bedingungen angenommcn habe und daB ihr Vcrtreter zuriickkehren werdc, um den Waffenstillstand zu unterzeidinen."
Tatsadilidi wurde, so stellt Renter absdilieBend fest, der Waffenstillstand in Anwesenheit General Eisenhowers und General Alexanders von General Bedel Smith, dcm" persSnlidien Gencralstabsdief Eisenhowers, and von General Castellano, dcr Marschall Badoglios Genetalstabsdief sein toll, unter-zeidmet. Das Datum war der 3. September.
Spite 4. — Nr. 74.
RAWANKEN BOTE
Dei Giiii шсћ Panama /
50 Mllllnnen Dollar lockon Л^' wit diesen wiederholten VorstoBcn war das Spiel, weBi8"stene zun&chat, gfewonnen. Fol-lowry verier einen groSen Tell seiner Anhan-ger. Der Senat befUrwortete elnen Kanal durch Panama unter der Voraussetzung, daB man wegen Uberlassung: der Kanalzone mit Ko-lumblen fcu elner gfUnatigen Verelnbarung ge-lange. Andernfalls allerdlng* solite trotz den Gefahren, die der vulkanlsche Boden blrgt, «4f das Nlcaragua-Projekt zurlickgegrlffea werden.
Dieses >Anđemfal]sc war verhangnisvoll und trUhte die Freude der Sieger, denn Kolumblen atellte In der Flnanrfrage, entgegen den WUn-schen seines Bundeestaates Panama, der sicti von dem Bau elnen wlrtschaftllchen Auf-sehwung vMi grofler Tragwelte versprach, Fordenmgefl, auf die die Verelnlgten Staaten nicht elngehen konnten. Aber Buneau-Varllla lies elch aiich jetzt nicht entmutlgen. Warum eoUte ihm Fortuna nicht welterhln hold sein? Кд- hatte lange gcnug auf die Gunst gewartet. I'>eiUch: zwingen muSte man das GlUck! Man clurtte nicht die Htinde tatenlos In den SchoS l*gen! Man muBte handeln!
'in ichlafloeen N&chten relfte ein verwege-ner, abenteuerllcher Plan heran. Mlttelsman-r.er unterbrelteten Ihn dem PrWdenten Theodore Rooaevelt dem Onkel dee jetzlgen gr6-Benwahnslnnigen Beherrecher des WelBen liauses, und wenn dleser auch offlzlell nichtm "on ihm wlssen wollte, nlchts von ihm wlssen (lurfte, er gab indirekt zu verstehen, dali er ihn bllllge. Er hatte anfangs auf eelten der Nicaragua-Anhilnger gestand'en, war aber (lann wle vlele der Senatoren zu anderer An-eicht gelangt und versuchte nun, die neuen yiane zu verwlrkllchen.
Panama hatte sich, nachdem 1921 General Fabrega der Herrtwhaft Spaniens ein Ende bereltet hatte, Kolumblen angeschlossen. Aber die Intereasen der belden Lander gingen jn vlelem auaelnander, und diese Gegene&tze wa-ren, «elt man sich mit dem Plan dee Kanal->iauee beachtiftigte, besonders groB geworden. Ks konnte daher nicht schwer seln, elne Auf-Mtandsbewegung gegen Kolumblen zu entfa-chen. Im Falle des Gelingene solite der neue >*elb«iUindige< Staat Panama von den Verei-niirten Stuiten fUofzig MllUonen Dollar er-haitw.
Ш.
So macht iwui elne »Rovotution«
Buneau-Varllla relate — es war Anfang des Jahres 1903 — nach Panama und nahm FUh-liing mit der dortigen Regierung. Preilich ge-schah das auch hler durch Mittelsmitnner.
Was er vorhatte, war alles andere als leicht, denn er verlangte Vertrauen und mutlges Be-kennen, aber er selbst konnte kclne amtliche Beglaublgung vorlegen. Er konnte nur die Zu-•Icherungen elnes >Prlvatmannes€ abgeben.
Dock er verfUgte Ubir die glelche Bered-samkelt und Uberzeugungskraft, wle sle einst eeln Meister Lesseps besessen hatte. Mlt einer verbindlichen LiebenswUrdigkeit verstand er es, alle Bedenken aus dem Felde zu schlagen.
Selbst die Angstliichen, die immer wleder verelcherten, daB in Mlttelamerika ein Men-echenleben nicht viel gelte. und sle nicht Lust hiltten, den Kopf zu verlieren, verstummten schlieBUeh mlt ihren Einwanden und BefUrch-tungen. Sle BAhen sich plStzIlcb, wenn sie auch letKten Ende« gesch&ftliche Intercssen ver-folgten, alt Helden, die vom Schicksal auaer-leten waren, Ihr Land von der Herrschaft Kolumblen* %u befreien.
NatUrllch epielten hlerbel auch Gelder, die man dlesem oder jenem in irgendelner Form Kukommen lassen muBte, elne Rolle. Ohne sle hKtte der Franzose als Agent der USA trotz
Wie einst die USA in den Besitz der Konal-Zone komen Von Dr. Horst Kdstner	3
alien selnen Fšlhlgkeiten nichts erreicht. Aber es standen ihm zahlrelche Quellen zur Ver-fUgung Er brauchte mlt diesen Hilfsmltteln nicht zu sparen.
So glng Biles nach Wunsch, und man sah schon den Tag heranrllcken, an welchem Panama zum selbstandigen Staat ausgerufen werden solite.
Kolumblen schickt Mllltiir
Da traf piatzlich die Nachrlcht ein, daB Kolumblen fUnfhundert Mann Milit&r nach Panama zu legen beabslchtige. Hatte man in Bogota von den Planen erfahren, und war man gewillt, sie mlt Waffengewait zunlchte zu m»-chcn? Es muBte wohl so sein! Es hatte je-mand seine Zunge nicht im Zaum gehalten und mlt unUberlegten Wortcn Verdacht errcgt Oder es hatte sich ein Patriot in die Verrater-kreise um Buneau-Varllla geschllchen!
Die Mdnner, die noch wenige Tage vorher den Mund nicht voll genug nehmen konnten und sich schon als Frelheitshelden verherr-licht sahen, erbleichten und versuchten, sich von der Verschworung zurUckzuziehen. Sle waren bisher der Meinung gcwesen, daB alles ohne Blutverglefien abgchen wiirde. Die Regierung von Kolumblen, so glaubte sle, wUrde sich plotzlich vor einer vollendeten Tatsache sfehen und wohl Oder iibel dem Abfall Panamas zustimmen miissen. Nun riickte Mllltar ani Da wUrde es ohne ZusammenstdBe nicht abgehen, und wer konnte sagen welchen Ver-lauf sie nehmen wUrden! Soldaten pf legen j a nicht mlt sich spaBen zu lassen, zumal man wahrschelnllch In Bogota die zuverlassigsten Draufganger au.sgewiihlt hatte!
Wenn wir die hochste Landerhebung des Erdballs mlt der jrroBten Meerestiefe verglei-chen, so zieht das Festland dabei den kUrze-»en. Denn der hochste Berg der Welt, der Mount Everest Im Himalaja, ist »nur« 8880 m lioch. Seine Spitze wUrde also noch nahezu 2000" Meter unter dem Wasserspiegei stehen, wenn wir ilm an jener.Stelle ins Meer versen-ken wiirden, wo man bis heute die groQte Meerestiefe gemessen hat.- Diese Stelle wurde siidlich von Tokio ermittelt, und Ihre Tiefe betrtlgt 1,0.783 Meter. In diesem Zusammen-hang ist die Feststellung interessant, daQ der SUdpol mit 3127 Metern elne gr5Qere H6he 'aufweist als etwa die Zugspitze. Neben dem Mount Everest nimmt sich die hSchste Erhe-bung Europas, der Montblanc, mit seinen 4810 itetern geradezu >nieđiich« aus. Den Montblanc konnte man bequem Uberall im Atlan-tiachen, Indischen oder Stiilen Ozean versen-ken, und nur aus dem Mittelmeer, das elne durchschnittliche Tiefe von 2600 Metern be-sitzt, wiirde er ein betrachtliches StUck em-porragen.
Der hOchste Bferg Amerikaa 1st der nur we-nig bekannte Acongagua, der 7040 Meter hoch in den Himmel hlneinragt. Der Acongagua llegt in den argentinischen Anden nahe der chilenischen Grenze. Im Jahre 1883 wurde erstmals ein Versuch unternommen, diesen Gi-ganten zu erstelgen. Man gelangte jedoch nur bis in etwa elne H6he von 6500 Metern. Erst 1897 wurde der Gipfel des htichsten amerika-niechen Berges von den Alpinlsten Zurbrlggen und Vines erreicht. Mit selnen 6010 Metern steht der Kilimandscharo an der Spitze der Berge Afrikas. Das Masslv des Kilimandscharo der sich in Deutsch-Ostafrika erhebt, 1st etwa so groJi Wle der Harz und wird von drei zu-sammenhiingendeh Vulkanen gebildet. Der SUd- und SUdwestfuB des Berges war in deut-scher Zeit blUhendes Farmgeblet.
Im Jah.re 1848 wurde der Kilimandscharo
Die Rebellen mobllielerMi
Buneau-Varllla hatt# e# wleder aiamal nleht leicht. Aber er hatte Khon jk> maneht Schwle-rlgkelt gemelatert, daB er auch Herr Шеаег
Panik wurde.
>Ein SchuS In die Luft!« «agte er Uberle-gen Iftchelnd. »So ein klelner Zwlachenfall kann vlellelcht alte Welber In Aufregung ver-setzen, aber er vermag MKnner nicht von Ihrem Vorhaben abzubrlngen!«
Er nahm mlt der Panama-Elaenbahn-Gesell-schait In Colon Ftihlung, deren Aktien zum groBten Tell den Banken New Yorlw gehGr-ten. Die Direktoren bewaffneten ihre dreihun-dert Angestellten. AuBerdem rief der Magistrat von Panama-City auf Vorschlag dee Agenten die Feuerwehrieute der Stadt zusam-men und drilckte ihnen statt der gewohnten SchlKuche und Leitern S&bel und Gewehre in die H&nde. Die 287 Mann waren plStziich zu elner Kampftruppe geworden.
Auf diese Weise verschaffte man sich In Elle ein »Heer« von fast sechehundert'Mann.
Doch das genUgte noch nicht. Man muBte den »tapferen Krlegemc auch den RUcken stiirken. Buneau-Varllla berichtete elnes Ta-ges, daB daa amerikanische Kriegsschiff »Nashville« unterwegs sel, um notigenfalls in den Kampf elnzugreifen. Er wuQte, dieses Pahrzeug kreuzte in der Nahe von Panama. DaB der Kapitan keinerlel Anwelaungen hatte, bei einem eventuellen Kampf Stellui^g zu neh^ men, brauchte nlemand zu wlssen. Es genUgte, daB man sich den gunstlgen Zufall zunutze macTite und man den Anschein weckte, als habe man aus Washington Hilfe geschlckt. Vlellelcht, das wuBte weder der Kapitan noch Buneau-Varilla, war es auch so! Nur daB Roosevelt zunttchst vorzog, sein Spiel zu ver-achlelern!	(Fortsetzung folgt)
von Krapf und Rebmann entdeckt. Der Kibo, einer der drei Vulkane des Berges, wurde aber erst 50 Jahre spKter, 1889, zum ersten Mai von dem Deutschen Hans Meyer bezwungen, wfthrend der benachbarte wildzerklUftete Ma-wensivulkan gar erst 1912 besiegt werden konnte, u. zw. von deh Bergateigem Klute und Ohler. Die hBchsten Erhebungen Australlens blelben noch hinter dem europaischen Rekord-berg, dem Montblanc, zurUck. Ei sind dies die Carstens-Spitze mit 4788 Metern und der Mt. Cook, der 3764 Meter hoch lit. Zu «rw&hn#n 1st noch, daB auch die SUdpolargegenden be-trSchtllche H6henerbebungen aufweisen, und zwar den Llaterberg in Viktorla, der unmittel-bar an der KUste des Rosa-Meerea emporragt und 4690 Meter hoch ist, der Mt. Erebua mit 4054 Metern und der Mt. Terror mlt 3277 Metern. Dagegen ist die hochste Erhebung im Berelch des Nordpols, die Newton-Spitze in Spltzbergen, nur 1750 Meter hoch.
WuBten Sie schon...
... daB die Kubua die uiwprtingllcbsten Men-schen der Erde alnd? Ihr Wohngebiet iat der undurchdfingliche sildsumatraische Urwald, den sie famllienweise auf st&ndiger Nahnrngi-auche durchschweifen.
... daB der grOBte Schftdllng des In Buropa wachsenden Nadelholzes der Hausbockklifer let, des sen 2—3 cm lange Larven den Splint-tell des Holzea zerfressen?
... daB das elektrische Fischfangen besonders den Vorteil hat, Raubffsche und nicht in das Wasser gehOrende Fische wie z. B. Hechte aus sonst nicht befischbaren Unter-st&nden in kUrzeste Zeit zu erbeuten?
• ■. daB im August des Jahres 1883 der Aua-bruch des Krakatau, die bisher groBte vulka-nlsche ErschUtterung, erfolgte, wobel die halbe Insel in die Luft flog?
Semester im Kolleg geiessen' batten und seitdem unter den Fahnen stehen. Sie werden zuriickkehren und von vorn beginnen. Ver-loren haben Sie nichts; iuCerlich die Jahre, dafOr haben Sie innerlich etwai gewonnen, was Ihnen in zehn Friedentjahren nicht h&tte gegeben werden кбппеп.*
Es wurde nicht viel von dem Kriegsver-letzten gesprochen. Die Gedanken, denen Tateachen zugrunde lagen, ergaben sich von selbst. Die Prau des Hauses splelte auf dem Klavier Liszt, Chopin, Mozart, und der Freund lac ein wenig vor.
Haddenhausen war nicht eingewiegt werden in diese Atmosphere. Er wurde sich aber elnes neuen Lebens bewuOt. Dieses hler war die andere Seite des Daseins, sein anderes Reich. Und es war grofi und herrlich. Das Soldatentum wflrde Dleiben, denn das ist elne Haltung, die nicht Immer an die Uniform gebunden seln kann. Das neue Land, far das er drauDen gestanden hat, braucht auch Ingenieure und Lehrer, Bauern und Ar-belter, Gelehrte und Handworker, Muslker und Dichter, es braucht Menschen, die „Ja* sagen zum Leben und zum Schaffen. Er setzte sich an den FlUgel, splelte Volkslie-der, wle er sle frOher gesungen, |enes von dem Wandsbecker Boten, „Der Mond 1st auf-gegangen", das der Freun«} eben gelesen hatte — „Am Brunnen vor dem Tore", Lieder von Schubert und Schumann und sum SchluO — es klang wie elne Befrelung — Beethovens schalkhafte „Wut flber den ver-lorenen Groschen", was er als Junge so oft gesplelt hatte und heute noch fast vollendet beherrschte.
Die grofien Fragen des Daseins — haute mehr denn )e fflhlte er ei — wollen g#16st seln. Haddenhausen hatte seln* soldatiiohe Haltung zurackgewonneft. Wleder lag |*n*r Glanz In selnen Augen, den seine Mfinner an ihm kannten, wenn es zum Sturme glng.
Und es glng auch heute wleder zum An-griff: Es gait, das andere Reich xu erobern, lu dem ein Brficlctnkopf bertUi gebildet war.
Samstag, IS. September 1943.
Шмш SCHATZKASILEIN
Werile weseaalTiirJii
Mensch, verde wesenilick: denn icann die WHt
vergehtf
So fSllt der Žufall weg: das Wesen das bestcht.
Dot gr&ffte Wunderding ist doch der Mensch
allein:
Er kann, nacKdem macKt, Gott oder ,	Teufel sein.
Mensch, geh nur in dich selbst! Denn nach dam
Stein der Weisen Dart fiMH nicht allererst in /remde Lande reisen.
Der Weise sucht nur eins, und zwar das ћбсШп
Gut:
Ein Karr nach vielerlei und Kleinem strcben tut.
VertBundre dich nicht, Freund, dafi ich auf
nichts mag sehn, Ich mu$ mich aUeteit nach meiner Sonne drchn.
Ich selbst mu/S Sonne sein, ich muf mit meinen
Strahlen
Das farbenlose Meer der ganzen Gottheit malen^
Nichts ist, das dich bewegt; du selber bist das
Rod,
Dat aus sich selbaten Vtuft und Heine Ruhe hot.
Der Zufall muf Unteeg und alter faltcher
Schein;
Du mufit ganz wesentlich und ungefHrbet sein^
Wann du die Dinqe nimmst ohn' alien
'	Unterscheid:
So bleibst du still und gleich, in Liebe und In
held.
Der Narr ist viel bemUht; des Weisen gantea
Tun,
Das zehnmal edeler, ist Lieben, Schauen, Ruhn.
Auch Bruder, u>erd§ doch: vas bleibst dtt
Dmst und Scheinf Wir	wesentlich ein Neuet worden
Du selber machst die Zeit: das Vhrwerh sind
die Sinnen;
Bemmst du die Vnnih nur, so ist die.Zeit von
fdnnfin.
Nimm, was der Eerr dir gibt. Er gibt das
Grofi' im Kleinen, In schlechten ScMachen Gold, ob loir's zwar
nicht vermeinen^
Der grO/Ste Schat* na^K' Obtt Ш ■ gvier
auf
Ш aUet gleich verlorn: durch ihn harm's
wieder werden,
Der WШ^ macht dich verloren, der Will' macht
dich gefun4en,
Der WilT, der macht dich fret, gefesselt mi
gebunden,
Uentch, alles, wat du willst, ist schon zuvor
in dir:
Is liegt nur an dem, dafi du's nicht wirhst
herfUr*
»Alls дШ dem Weisen gleich: er aitzt in Bi/V
und Stiller
Geht es nach seinem nicht, so geht's nach
Gottes Wille,
Mennhšftigkelt
1st dir vom Gejner Schlmpt nnd Sctaande ^eechehcn,
dann gib M auch often жи,
daB «r dich geschWIgt:
Zelg" die Zabne dem Fetaid!
Zu Hnem faulen Frieden relch' Ihm niemals die Hand!
MuBt du mlt streltkiihnen M&nnern dich гаемеп Im Kampf auf Leben und Tod,
herrlich tot es,
Ku fallen im bluttgen Walgaag!
Beeaer dam belBende Schwert In der Bruet,
ale elend vergehen im g^lUhenden Saalbrand-
Aus der Edda
Aus dem Anekdotensdialz
Der bekannte Arzt, Professor B., wurde la don ersten Jahren seiner &rztllchen TStig* keit von einem Kollegen gefrmgt, wle seine Praxis gehe.
„Oh, ich kann mich nicht beklagen", meinte der Mediziner, „meine Patlenten wachsen von Tag zu TagI*	.
„Haben Sie wlrklich so vlele Patlenten! fragte der Bekannte welter.	.
„Nein — aber ich bin Kinderarztl kaa die Antwort zurflck.
*
Ein Dramatlker, dessen StUcke sehr wenig gesplelt wurden, unterhlelt sich elnmal mlt dem Theaterdirektor Heinrich Laube. Im Laufe der Unterhaltung bot der Dramatlker dem Burgtheaterdirektor elna Zlgarr* an.
Laube begann die Zlgarra su rauohea, macht* elnig* ZQg* und l*gt* dl* Zlgarr* gleich fort.
„Warum rauchen Sle nicht?" fragte der Dramatlker. „Schmeckt die Zlcarre nicht?"
„Wlssen Sie , raeiat* LavA*. „diese 11' garr* ilaht а*м« w jrit Ihr# Stftek*'.
Das andere Reich /
Dietrich Haddenhausen war mlt Leib und Seel* Soldat gewesen. Der Krieg hatte Ihn an alien Fronten gesehen, zwel Verwundun-gen hatten Ihre Spuren hlnterlassen. Nach wenigen Wochen stand er wleder drauflen, bis ihn vor Rschew das Ceschick ereilte. Der link* FuD muBt* abgenommen werden, elne Prothese ersetzte das gesunde died. Sein Soldatentum hatt* damit *in jihes Ende ge> lunden.
Das also war das Leben elnes „halben Menschen"! Haddenhausen hatte das Opfer ohne Murren gebracht, well es ohne Opfer nun elnmal nicht geht. Seln Soldatentum war damlt erfallt wrorden. Was aber konnte ihm dieses Leben noch gebenT Selt seiner Gene-sung hatte er kein* Ruh* mehr gefunden. Das Dasein erschien Ihm unertrftglich, die Tag* gingen stumpf und 8de dahln. Ein lee-res CefOhl In der Brust lieB ihn nicht elns werden mlt sich selber. D if Harmonie des Denkens und Handelns war von der harten Faust des Schlcksals zerst5rt worden, das Leben schlen seinen Sinn fOr ihn verloren zu haben. Relten, marschleren, kdmpfen — neln, das alles war vorflber. Offlzier konnte er niemals wleder werden. Und die Menschen, dl* Ihn ]etzt umgaben? Es gab nicht mehr dl* gro0* Kam*radschaft unter Man-nem, die sich In alien Schlachten bewahrt hatte. Ablenkung, Zerstreuung hatte er ge-sucht: spannende Bttcher, leichte Muslk, plaudernde, oft fast selchte Unterhaltung, die sich bemOhte, dem Gewesenen aus dem Wege zu gehen. Dl* Leere In seinem Herzen aber wurde dab*l immer nur grfiĐer. Die Menschen vermochtea Ihm nichts mehr su geb*n.
Dann kam*n dl# Stund*n b*l d*m alt*n Freund. Am Abend war der Oberleutnant Haddenhausen Cast Im Hause dee Freundes Keln lautes Trelben empfing Ihn. Der Frau des Hauses lag ]ed* ftuBere Gesch&itlgkeit tai der UeterhahuBg d** Cast** i*rn. SI* 1W%# Лт —liimnlH #*# W 4#M e#We#m
Von Frl*drich Horstmana
Raum der Famllie. Die Kinder durfte er s eh en — sie waren noch kleln, als er zum letztenmal In diesem Hause wellte. Sle kannten Ihn wleder, und er muBte erzShlen. Seln Innerstes wurde, aufgewuhlt helm Anbllck dieses strammen Jungen und des lebbaften
e''


Madels. Dann saRen sie am Kamin, erzShlten von frilher, von heute und von dem, was kommen mochte. Sie gingen dem Geschehen des Krieges nicht aus dom Wege, wie andere es zumeist zu tun pilegten. Nein, aus Ihm heraus entwickelte sich alles, was ihn arid-sen solite.
„Der Krleg der Waffen wird nicht ewlg vf&hren", wandte sich die Gastgeberin an ihn. „Nicht alle kOnnen Soldaten blelben. Sie waren aktiver Offlzier, aber Sie sind noch jung, so jung wie jene, die soeben Ihr Leben angeiangen hatten, die vlellelcht gerade aus d«r L#hr# kamen, oder »rst ein oder tvrel
Ч
Der Siidpol hoher als die Zugspitze / attA.
^2^2^! m. spptfmbr« 191S.
K A R Л W Л N K F. V П O T E
S'mi '■ — ? T.
kako s« gase požari, povzročeni s iosiorjeni?
o učinkovanju fosfornih zažig:alnlh bomb In pločevinastih poeod, napolnjenih t foeforjem, ee pogosto govori tako, da bi lahko sklepali, <1a sploh lil sredstva zoper to zatlgalno orožje. Semo oh sebi umevno se morajo pogasiti In tudi lahko pogase požari, povzročeni s fosforjem.
Bell fosfor Ima znane lastnosti: sveti se v temini, užge se na zraku pri navadni toploti (od 8 stopinj Celzija dalje) sam od sebe In zgori X debelo, strupeno belo meglo. V intstnlh oljih In žveplenem ogljiku se razredči. ТаЧо razstoplno Imenujemo tekočI fosfor. Tudi ta Se u2ge sam od sebe in zgori v fosfornl dim.
Kako se zadržlmo pri fosfomih požarih? Ce THogoče. delajmo s plinsko masko ali mokro cunjo, mokro vato pred nosom in ustml. Pred gašenjem ognja zelo zmočimo obleko, da se ne iiSffe od fosfornih brizgijajev. Najbolje Je, da Koreči fosfor najprej poškropimo z vodo s čimer odstranimo plamene In dim. Potem ga poXrljemo s peskom in nastalo kašnato meša-iiino čim hitreje spravimo v vedro In držimo pod vodo. Vsebino vedra moramo kasneje all zakopati ali pa lahko na prostem zgori na kraju, kjer ne more napraviti nobene škode več.
Zelo je treba paziti na to, da odstranimo tudi najmanjše ostanke fosforja ■ tal In napravimo brezpogojno v razpoke In rise vdrlo fosforno tekočino neškodljivo, kajti fosfor začne takoj zopet goreti, čim se posuši. Za vse to potrebujejo ognjegasne skupine dleta, mokre krtače, da cel6 sekire, da pravočasno odstranijo poškodovane deske itd. Pri gašenju ognja je dobro, da imamo na rokah trdne, čvrste, če možno, mokre rokavice, ker lahko sicer vedejo opekline, povzročene po fosforju, do hudega un'čcnja kože.
Tekoči fosfor brizgne pri udarcu bombe visoko v zrak In ogroža zato v glavnem zavese. Najbolje jc, da te takoj strgamo raz oken In jih vržemo v vedro z vodo (če nI it bolj pametno, da jih za časa vojne sploh ne obesimo). (Pogosto s fosforjem pomešani tudi kosi surovega kavčuka ali umetne smole. TI gobasti deli se trdno oprimejo pohištva ali sten In jih moramo odpraskati.
Tudi po napadu je treba zopet In zopet povsod vse preiskati, če nI še kje ostalo še kaj fosfornih delov, ki lahko povzročijo nov požar (spoznamo jih po vonju po česnu ali po sve-tlikanju ponoči).
Trdi fosfor se v glavnem uporablja v obliki zažigalnlh listov za uničenje žetve, ža za-žiganje skednjev odn. kmetij, skratka v glavnem proti kmečkim pokrajinam. Zažigalnl listi so 5 X 5 cm ali 10 X 10 cm veliki in Imajo eno ali več fosfornih zrn večinoma za vezllnlm .melom. Iz leta jih vržejo mokre, po-suSe se v zraku In gore po padcu do 10 minut.
Te liste je treba čim hitreje zbrati. Kmetje razpošljejo iskalne kolone (H. J. Itd.l. Pri pobiranju je treba zelo paziti, če mogoče, naj se uporabljajo rokavice ali lesene klešče. Moramo biti previdni, če pohodimo zažigalne liste, fosfor se mora pravočasno odstraniti s podplatov.
Sovražnik meče:
1.	zažigalne steklenice, ki se mečejo večinoma Iz prosto plavajočih balonov In vsebujejo tenkotekočo razstoplno bencola — fosforja ter gore ca. 1 minuto po padcu.
2.	Fosfome kanlstre, to je štlrloglate, bencinskim posodam podobne posode iz pločevine, ki tehtajo ca. 2i\a kg. Zažigalna vsebina, ki obstaja Iz hitro hlapečega bencina, surovega kavčuka, umetne smole, fosforja In žvepla, se razbrlzga po udarcu do 50 m daleč naokoli In se takoj vžge na zraku.
3.	Fosforne zažigalne bombe, 14 kg težke, prebijejo streho In večinoma Se eno' do dve nastropji. Zažigalna masa se na zadaj odmetava, tako da Istočasno lahko bomba zažge več nadstropij.
4.	Velike angleške fosfome zažigalne bombe z vsebino 800 litrov zažigalne mase ogrožajo po padcu prostor v krogu do 150 metrov.
Za. Uničevanje fosfornih požarov so najvažnejše zadostne zaloge peska In pripravljena vedra z vodo in pravočasno pogumno gašenje ognja In požara; če pa so plameni In dim tako neznosni, da nI mogoče več gasiti, je treba hišo čimprej zapustiti. Mokre cunje okrog glave, ust In nosa, mokre odeje okoli telesa morajo potem ščititi pred opeklinami.
Aus dem Hraise Hrainburg
VlehsQchtfcnosiienschaften ustanovljene
Proti koncu avguita ao bile na uatanovnth zborih v KreUu Kralnburg uitanovljene Vieh-BuchtgeiKMsenacbaften (Zlvlnorejike zadruge). Dober oblik teh zborovanj je pričal o zanimanju, ki ga ima kmetetvo za Vlehzuchtge-moasenschaften. Zborovanja so pod predsedstvom Stabilelterja Neumelerja odnoeno Krels-bauemfUhrerja Eixelbergerja dala veliko pobude. Razmejitev področij in poklicano vodstvo posameznih zadrug je sledeče:
ViehzuchtgenoMeniMhaft Krmtnbnrg: |0)>čine: Krainburg, Wesenltz, Predassel, Nak-Hell. Kreuz, Gallenfels; Obmann (na-(Mnlk), ' Frafz Jenko, Sucha, Ob man n-Btellvertrater (namestnik načelnika), Anton Aschmann, Klein Naklas, Gesch&fts-' f U h r e r (poslovodja), Johann Aussenlk, Pre-dassel.
Vlehzuchtgenossenschaft S t, Geo r gen: občine: St. Georgen, Zlrklach, Fiednlg; O tarna nn (načelnik), Novak Barthol, Terboje, Obmannstellvertreter (namestnik načelnika), Wehowez Cyrlll, HUlben, G e-ech&ftsfUhrer (poslovodja), Saljowetz Cyrlll, Mlehelstetten.
Vlehzuchtgenossenechaft Kankertal : občine; HOflein in Seeland; Obmann (načelnik), Muri Johann, Seeland, O b m & n n-#tellvertreter (namestnik načelnika).
|ЖоК Lensar:
ki m кишнн
in u M o KiaTienK roman
Schwabe debelo gleda. Ko ona to opazi, umakne prestrašena roko. »Kaj pa ti je? Mar ti ni dobro?« Vstane in hoče poiskati pomoči, toda v jedilnem vozu ni nikogar razen njih. »Ne, le eedi«, ukaže Schwabe. Zdrav sem ko riba. Kaj si ti tu rekla???«
»Kaj?« Kaj pa je rekla? Cesa se je neki tako prestrašil?
»S kom si hodila?? Z Wernerjem??«
Ursula ga neverno pogleda: »Mar tega nisi vedel?«
»Niti besede!«
»Ah?«
»O tem ni črhnil. To slišim dane# prvič.«
Zlo je prišlo na dan, kakor spravi sonce nekega dne na dan vse, kar je temnega. Ta novica napravi v Schwabejevi glavi neizrečeno zmedo in razbije na mah njegovo kakor skala trdno vero v sleherno prijateljstvo.
Med tem grmi vlak mimo vnanjega obzidja. Polagoma zavre svojo hitrost. Nešteti tiri mu prihajajo nasproti, toda naravnost z gotovostjo mesečnika si izbere svojo pot v s sajami očrnjeno zevajoče lopo, ki požre vse vlake liki irelo lačne iveri Tudi tega bo pohlsitnila.
Schwab« n# vidi, da м bliŽA konec njegovega potovanja. Bavi se sam s seboj. Ta svctohlinec, njegov prt jate! ] Werner! Prijatelj? Ha! Prijatelj! Ravno nje-jgovo šeno mu je viel, bo lo mu bili ne rei-
Hans Hoja, Seeland. GeschUftsfUhrsr (poslovodja), Josef Kastrun, Neudorf.
Virhzuflitgrnosiienschaft Zalerfeld :
občine: Laak Zaler, Safnltz In Mautschltsch; Obmann (načelnik), Dolenz Josef, Safniz, Obmannstellvertreter (namestnik načelnika), Bemik Pranz, Ermern, G e s c h K f t s-fUhrer (poslovodja), Franz Jamnlk, Mautschltsch.
Viehzuchtgenoseenschaft Selzachertal:
občine; Selzach, Elenern, Zarz; Obmann (načelnik). Math. Meguschar, Selzach, Ob-inannstelvertreter (namestnik načelnika), Nastran Leopold, Studeno, G e-sch&ftsfUhrer (poslovodja), Mathlas Schmled, Selzach.
I'iehzurhtgenossenschaft Piiliandertal : občine POlland, Schwarzcnberg, Afrlach, Trat-ten, Osslltz, Sairach; Obmann (načelnik) Mathlas Inglltsch, Mltteldorf, Obmannstellvertreter (namestnik načelnika), Johann Pototschnlg, Dobratschewa, G e-schaftsfUhrer (poslovodja), Josef'Dem-achar, Oberdorf.
Vlehzuchtgenossenschnft S a w e : občine: St. ,Velt, ZwlschenwHssem, St. Martin u. d. GroSgallenberg; Obmann (načelnik), Andreas Podgorschek, Skarutschna, Obmannstellvertreter (namestnik načelnika).
polago celi haremi, ta podlež! Z mirno dušo je gledal, kako je on v strahu koprnel in ni rekel niti besede. No, le počakaj.
Njegov občutek besnosti pa, znenada izpodrine vizija. Vidi Anito v oddelku ii» pri aiej tujca, s katerim se je začela ukvar-jad. Svita se mu spoznanje: morebiti mu je Anita storila to le zaradi tega, da bi nagajala njemu, bedastemu Schwabe ju? Ravnal je z Anito trdosrčno. Ona je iskala njegove bližine in kaj je storil on? Najraje bi klofutal samega sebe!
Misel na tujca, ki se trudi za Anito, mj postaja neznosna. Zdaj, ko se mu ni več treba ozirati na Wemerja, izpregleda, kakor da so mu padle luskine z oči, kako zelo je vzljubil malo Anito.
Sunkoma se vlak ustavi. Kozarec kumi-novca pade na tla, Schwabe ga pusti ležati. Duševno odsoten da Uršuli roko. »Bodi zdrava. O priliki te obiščem.« Brez zanimanja vtakne v žep njeno posetnico, ki jo ona naglo privleče iz svoje torbice in mu jo izroči — potem zgine.
Toda hodnik je zadelan. Ne pride naprej. Stopa preko kovčegov, se preriva mimo debelih potnikov in stopi na noge.
»Joj! Gospod!!!« Preklinjajo za njim. »Nima čisto nobene olike!« Schwabe se za to ne zmeni.
Ko naposled dospe v oddelek, stojijo sicer njegovi kovčegi še tam. Toda Anita in njeni kovčegi ter gospod so zginili. On pu-eti rvoje kovčege tam, kjer so, in se kakor podlasica rije skozi zaporo ljudi, ki vro proti izhodu.
O, kako neizmerno rad ima mlado hrab-K> Anito. Da, že takrat, ko jo je zagledal
John*--! Knlfitz, Swctie, GeschilftsfUhrer (poslovodja), Albin Koman, Welchseldorf.
V Krclsu 'Krainburg prevladuje poaest malih kmetov, zato Je v okviru na novo ustanovljenih zadrug dalekosežnega pomena ureditev reje bika. Odločujoči vpliv teh zadrug za napredek živinoreje v pokrajini bo tem hltrej# splošno viden, čimbolj se bodo kmetje sami udejstvovall kot sotrudniki.
Kriiinburg. (Gledališka predstava.) Karntner Grenziandtheater Je pred nekaj dnevi uprizoril v Krainburgu Hebbelovo ialoigro »Gyges und sein Ring«, žaloigra, katere dejanje je iz prazgodovinske dobe, Je v svoji mešanici jutrovo-mističnega značaja in moderne problematike zelo ubrana tvorba Hebbelove fantazije, pri čemer tvori mikavnost igrokaza razen tuje podioge predvsem lepota oblike. Basen, po katerem se lidijskl kralj Kandau-les pregreši zoper žensko čast svoje soproge Rhodope s tem, da zaipelje svojega prijatelja Gygesa, da ji s pomočjo prstana, ki napravi nevidnega, prisl\iSkuje in da potem za Rhodope ni nobene druge osvete več kakor smrt predrzneža ali pa da žrtvuje samo sebe, razume Hebbel s fino psihološko umetnostjo duševnega opisa prikazati zlasti pri Rhodope. Radi odlične gledališke uprizoritve so gostovanje Grenzlandtheatra sprejeli z velikim odobravanjem. Krainburg bi bil gledališču v Kla-genfurtu prav hvaležen, če bi se pojavilo tukaj vsak mesec enkrat s kakšno dobro dramo.
St. Martin u. dem OruBgallenl>erg. (Apel Ortsgruppe.) Pred kratkim se Je vrSil tukaj apel Ortsgruppe. Ortsgruppenlei-ter Rektor Binder je ukrenil vse potrebno za prvo letošnjo cestno zbirko za zimsko pomoč in obravnaval vprašanja krajevne organizacije. — Očividno se še niso javili vsi vaščanl, ki so upravičeni zahtevati pomoč za otroke, in naj nadoknadijo svojo prijavo do 30. t. m.
St. Martin unter dem XJroBgallenlierg. (R i s na Grmadi.) Nek tukaj stanujoči.sprehajalec, ki se je v nedeljo opoldne mudil v ne-hodni krnici na južni strani Grmade, je mnenja, da je zagledal risa. Z elegantnimi skoki je poskočila neka žival, ki je, sodeč po velikosti sicer lahko bila kakšna podivjana mačka, vendar po enotni rumenorjavi barvi in po visokih nogah je napravila vtis čist* mladega risa. V kolikor bi se mogla zaradi vojnih operacij preseliti zverjad Iz juga na sever, bi se vsekakor moglo misliti, da je v resnici kak ris prišel tako daleč sem gor. Kranjske, z glo-belmi bogate gore so pač pripraven svet 2» to. To poročamo zaradi kuriorooitl, ker bi le utegnila pripetiti še drugim hribolaxcem sllč-na zaznavanja.
Mraii Itain
Strin. (Apel članov Ortsgruppe.) Pred kratkim se je v dvorani Krelsleitunge vršil apel članov. Ortsgruppenleiter S t r a -B e r je pozdravil došle, zlasti Kreislelterja P11 z a 1 n Pg. P r a s C h a, ki se mudi tukaj na dopustu. Nato je Pg. Prasch zelo zanimivo poročal o svojih dogodkih na Vzhodu. Potem je govoril Kreislelter P i 1 z.
Štela. (Delovno zasedanje NSDAP.) Pred nedavnim se je vršilo v Steinu okrožno delovno zasedanje. Predpoldne Je Kreislelter sprejel situacijska poročila posameznih Orts-gruppcnlelterjev in dal hkrati navodil« za bodoče delo pri štabih Ortsgruppe. Popoldne so poročali sotrudniki Kreisataba Iz svojih delovnih področij. Pg. Kurz, ki je bil tudi povabljen na to zasedanje, Je imel predavanje o potrebnih ukrepih zračne zaščite. Nato je govoril dr.JDouJak o zračni zaščiti na kmetih In opozarjal na to, da Je zračna zaščita na kmetih ravno tako važna ko v mestu. Nato so bila Se poročila iz raznih področij in ob koncu zasedanja Je Kreislelter Pg. Pllz dal še pregled o sedanjem položaju. Iskreno odobravanje je pohvalilo Krelsleiterjeve usmerjajoče besede.
z njenimi vitkimi golimi nožicami kot vfa-tarico pri hokeju, se mu je izredno do-padla. Toda takrat je bil veliko preskromen, da bi hotel seči po zvezdah. Toda danes — kako se je vse spremenilo!
Tam gresta oba!
Nosač, Anita, gospod.
Z enim skokom je Schwabe zraven Anite, se je trdno oklene za podpazduho in k njenemu osupnjenemu spremljevalcu opomni skoraj preteče: »Najlepša hvala za vašo pozornost. Zaščito mlade dame prevzamem zdaj jaz!«
Anita ne more ničesar odvrniti. Odreve-nela je. Ne, ona sploh nič ni. Ona je mlada žena, o kateri se odloča. Gospodar je Schwabe. Ko tujec še vedno neodločno stoji, mu pojasni Schwabe: »Midva sva namreč zaročena, če tega morda Se n^ veste!«
To rekši, objame Anito in jo poljubi na usta.
Anitine roke vise ohlapno navzdol. Osup-njena zaradi njegove spremembe, mu strmi v oči in potem svoje brez lastne volje za tisne.
Na peronih kaj takega ne vzbuja posebne pozornosti. Tu je poljubovanje na dnevnem redu in ga policija ne kaznuje zaradi zbujanja javnega pohujšanja.
Mlada dekleta, ki zvečer sama ne smejo iti ven, a imajo poželenje po poljubih, bi se morala potruditi na peron, se tam stiskati, kakor srce poželi, nato mora eden izmed njih, on ali ona, vatcpiti, zaradi ljudi, m na drugem koncu voza zopet priti ven. Nekaj vozov nnprej se lahko brez skrbi ponovi ta manever, dokler nista oba nasičena ali prenasičena.
(^rennpunkt deu
V iarifču dneva
Holzschuhwerk Coklarstvo
Zur Einsparung von lederbesohltem Arbelts-■chuhwerk wlrd nlcht nur bel uns, »ondertt fast In alien europiischen Staaten In vermehr-tem Umfange Holzschuhwerk verwendet. Auch in den Alpengauen war, echon gebleteweise in der Friedenszelt eln stttrkerer Gebrauca von Holzschuhen Ubllch. Im ZlUertal, Im Brc« genzerwald und anderen Gebirgsgegenden wlrd der Holzschu mlt Texi'.l- oder Lederober-teil, vlelfach eogar benagelt, mlt gut em Er» folg In der Alpwlrtschaft elngcsetzt. Audi Holzgaloschen кбппеп fUr die Arbeiten Inx Stall, um daa Haus herum, zum ViehhUtcrt und auf dem Acker von jung und alt verwendet werden, wenn die kUhlere Jahreszeit das Bar« fuBgehen nlcht mehr ermOgUcht. Die Hola-echuhmacher der Alpengaue er?eugen monat-lich genUgende Mengen Holzschlihe, «o daQ c9 nur darauf ankommt, den Absatz rlchtig zu steuem, damit Uberall Holzschuhwerk als Ar-belta#chuhwerk erhtlltllch ist. Daher wurde die Bezugsscheinpflicht auch fUr dag Holzschuhwerk mlt Auanahme der Holzpantoffel Im ver-gangenen Herbet elngefUhrt. Die Bevolkeruntf ist vlelfach nur noch nlcht unterrichtet, daft sle ohne Abgabe von Punkten der Relchsklelf derkarte belm zustftndlgen Wirtschaftsamt bzw. Kartenstelle einen Ant rag fUr handwerk-Ilch erzeugtes Schuhwerk elnreichen kann. Es empfiehlt eich, dies schon Jetzt und nicht erst Im Herbete /u tun, damit die Bedarfsdeckung und Erzeugung mit den Ortllohen Anforderun-gen beseer In Elnklang gebracht werden kann. Auch In SchulklndergrBflen itehen Holzschuha mlt ganzem Schwelnslederobertell zur VerfU-gung, um damit die guten Winterschuha schonen zu kCnnen. Mlt Holzschuhwerk kann men auch lelchter einmal die Zelt dcs War-tens, bis die Schuhe beim Schumachermeister gefllckt sina, UberbrUcken. In Jedem landwlrt-schaftllchen oder la'ndUchen Hauahalt mollt* Holzschuhwerk getragen werden, um das gut a Schuhwerk, vor allem das lelchtere Schuhwerk, zu »chonen.
Kials Rrnhnaiintdorf
RjUlmannndorf. (Uslužbenski veter prehranjevalnega urada.) Pred kratkim »e je v kmetijski Soli v Pollltschu vršil tovariSkl večer prehranjevalnega urada A ir> Radmannsdorfa z učiteljicami In učenkami kmetijske Sole v Pollltschu, s katerim je bilo hkrati zvezano slovo VVlrtschaftšberaterln gospe Rosi Fleiachhacker. Vodja prehranjevalnega urada A, Stabslelter Mayer, se je zahvalil odhajajoči za njeno blagonosno delo v krclsu Radmannsdorf. Hkrati je uvedel novo WlrtschaftBberaterln Uršulo K a v a 1 a r v njene uradne posle.
RadmannHdorf. (Smrtni primeri.) V vasi Werbnach pri Radmannsdorfu je umrla vdova Franziska W o u k po domače Gromov-ka, mati в odraslih otrok. — V Radmannsdorfu je preminul 82 letni vpokojeni občinski tajnik Leopold W a r 1. Pokojni je bil pred več leti vstopil v notarsko pisarno takratnega notarja v Radmannsdorfu In je potem postal občinski tajnik takratne mestne občine v Radmanns-dorsu, dokler nI bil po dolgem zvestem službovanju upokojen.
Diplom. Optike, C KRONFUSS
Klagenlurf, eahahofstralf« 15
vom 23. August bis einschi. 18. Sept. gesđilossen
Vse to stane 20 pfenigov = dva peron-ska listka. Tako poceni se taka stvar pozneje ne dobi nikoli več.
Dosedanji spremljevalec Anite stoji še vedno poleg. Vidi pa, da se tukaj ne da nič več napraviti in se odslovi brez zahvale. Ko se oddaljuje, se muči z brezplodnimi mislimi o uganki žena. Ne more videti za kulise. V tem je stvar. To mora znati človek, če hoče uganiti ženo. Uganka temelji skoraj vedno na enem in istem imenovalcu.
Ravno na istem.
Schwabejevo vedenje na 13. peronu v resnici ni vzbujalo nobene pozornosti in nihče ni ugovarjal. Niti Anita, ki je vse voljno prenašala in bi najraje objela ves kolodvor.
*
Schwabe predlaga, da se Anita ne bi takoj peljala domov. Hoče biti še ž njo nekje sam skupaj. Ves srečen je, ko mu ona izjavi, da mu ne more odreči ničesar, čeprav že nestrpno čaka, da bi novico predložila staršem. No, ti bodo gledali!
Schwabe evetovnjaško prikliče taksija. Taksi ju zapelje čim najhitreje v neko predmestje, kjer izstopita pred neko znano elegantno vrtno restavracijo.
Od same razposajenosti Anita ne ve, kaj vse bi naj popila. Naroča sladoled, sekt, sladek liker, kislo sadje in tople klobasice. Te začne jesti, Schwabeja pa bi kar pojedla, pijače pa le poskuša. Schwabe vidi s treznim strahom, da se kopiči visok račun. Sicer lahko plača — toda potratno ženko si je tu naročil! Prva senen pomisleka mu šine čez zamišljeno čelo. To se mora korenito q)remeoiti,	j[Dalj* prihodnjič.),'
Straa 6. — Stev. 74.
RARAWANKEN BOTE
Sobota, 18. septembra 1943.
PoiiložnH krma za živino
Predlanska, lanska in suša letošnje »pomladi Je zelo razredčila travno ruio po naših travnikih, tako da je bil letos pridelek sena zelo pičel, posebno po hribovskih kmetijah. Pa še tega sena se je veliko pokvarilo radi obilnih nalivov ob času košnje v letoJnjem juniju, ali pa bilo cel6 odplavljenega. Otava sicer dobro kaže, vendar je obstoj naše živinoreje zelo kritičen radi pičle in slabe letine sena Zato bo gorenjski kmet-živinorejec primoran iskati si nadomestujočih ali pomožnih krmilnih snovi za svojo živino.
Mnogi gospodarji so se tega zavedali takoj In 80 obsejali vsak razpoložljiv košček zemlje z mešanico raznih vrst žita, tako; Ajde, prosa, koruze, graSice_ ovsa Itd. ter tako pridelali na cente dobre in tečne krme za živino. Nekateri si bodo pomagali z zbiranjem raznega materiala, ki se nabira na kmetiji kot manj vredno krmilo, ki smo ga doslej bili vajeni zametavatl 41i pa uporabljati kvečjemu 1« za nastil.
Tak krmakl material na naših kmetijah bi bil sledeč:
Pri mlačvi In čiščenju žita so zelo važne iitne pleve, od vseh žitaric jih ima pšenica največ. Te pleve so bolj važne za krmljenje živine, kot bi utegnil kdo Tnisliti, posebno če je bil stroj za čiščenje žita (mlatil-niča, pajtel Itd.) bolj slab ali pokvarjen in se je med pleve primešalo več ali manj tudi zrnja. Pleve, vseh naših žitaric, ki smo jih namenili za krmljenje živine, se nam hranijo na suhem prostoru. Kar se pa tiče slame žitaric, pa jo itak gorenjski kmet pokrmi svoji živini, kot mešanico sena, otave, detelje vse skupaj na slamorezni stroj zrezaoo v rezanico.
Tudi od drugih naših poljedelskih kulturnih rastlin naberemo lahko veliko množino pomožnega krmskega materiala, naj omenimo naše okopa vine, in sicer tele: krompir, fižol, (nizki In visoki) In koruzo. Pri nas
IVfiš knjižni kotičeii
v zelo lepem zvezku pesmi zbere Ferdinand Oppeoberg pesmi vojne; zvezek je izšel pod naslovom -»Kftnipfend miissen wir marschleren« (Bojujoč se, moramo korakati) v založbi Kari H. BiBchoff, Berlin, Wien, Leipzig... Pesnik je posvetil pesmi spomimf svojega iirata, ki je padel na Vzhodu. V teh jedrnatih stihih, ki: izražajo pripravljenost frontnih vojakov, med katerimi se nahaja pesnik, se zrcali velik del vojnega doživetja. S finim občutkom u-metnika je Oppenberg posnel iz dogodkov notranje bistvo In jim dal neminljivo obliko, ki bo gotovo imela svojo veljavo Se preko te dobe. Posebno dojmljiva je balada >Der Mutter Brief« (Materino pismo), pesem »Der rote Tod< (Rdeča smrt), ki se lahko kosa z najlepšimi pesnitvami te dobe.
* ' ■ •
iPod naslovom >Dle deutsche Glocke« (Nem-eki zvon) јч Izšla tudi v tem letu zopet poljudna knjiga nemške domovine, ki sta Jo Izdala Hans Reyhimg in Christian Jensen v Gauverlagu Bayreuth. Stare In predvsem nove pesnitve pridejo v njej do veljave m vsa področja n^ega življenja so v njej zapopade-na. Številne, deloma celostranske risbe v besedilu in lesorezi so lep okras knjige, ki si je 8 predidočiml zvezki pridobila veliko prijateljev. Založnikom se je posrečilo, ustvariti v resnici poljudno knjigo, ki jo bodo zlasti v rodbinah radi vzeli v roke. Zelo pripravna je za branje drugim in vsebuje v viscfti meri vojno vrednost. Čeprav zaradi nizke zaloge, ki jO imajo zaradi pomanjkanja papirja danes vse knjige, ne bo mogoče izpolniti vsakemu željo, da pride v posest te knjige, si bo pa gotovo Že danes pridobila za bodoče čase številne prijatelje.	Fr. Horstmann
je navada, da v jeseni ko krompirjevi nasadi v času zorenja prično rumencti, pokosimo krompirjevko z vsem na krompirjevem nasadu rastoilm plevelom in potem pustimo vse to na njivi da se posuši in predno krompir izkopavamo, vse to pograbimo na kupe in se-žgemo. Pa to je napačno, kajti če pustimo plevel, ki je rastel po nasadu in je navadno poln semena, da se je posušil na njivi izvrstno skrbimo za njegovo razmnožitev, ker se pri grab-Ijenju suhega plevela obleti vse njegovo se-menje In pri izkopavanju krompirja ga še sami spravimo globoko v zemljo, da dobro prezi-mi. Pravilno bi morali postopati pri tem delu takole: čim bi pokosili krompirjevko s plevelom vred bi morali takoj ko je že svež plevel, odstraniti z njive na tak kraj, kjer se ni bati, da bi nam osuto plevelno zrnje moglo uspevati ali rasti, ter se tam posušiti. Ce je taka krompirjevka močno zapleveljena in sicer s pernico, slakom, raznimi vrstami gra-šice (plevelne), je to še cel6 dobra krma za živino, cel6 boljša od slame, Ce je dobro, posušena. Flžolovka je bolj p^sta roba za krmo, toda če se primerno postopa z njo (kakor bo opisano pozneje) nam bo tudi nekaj koristila. Pri fižolovki je važno namreč stročje (lupine), v katerih se je nahajalo flžolovo zrnje. Visoki ali natični fižol navadno na naših kmetijah obtrgajo stročje od trt proč in to stročje po zimi luščijo, to pa zato, da se preveč fižola te vi-ste, če bi ga mlatili s cepci, ne bi pokvarilo. Lupine ali stročine, ki so čiste, pa krmijo tudi prašičem. Koruznica ali slama od koruze nam lahko da na
cente prav dobre pomožne krmo posebno, Ce smo primorani, spraviti še ne popolnoma dozorelo koruzo. Koruznice narahlo zložimo med late v kozolec, da se do dobra prcsuši. Ko je suha, jo povežemo v velike snope in jo spravimo na suh prostor Kakot postopamo s ko-ruznico, tako ravnajmo tudi s slamo od prosa ali p r o s e n i C o, ki ima približno isto vrednost k6t koruznica. Koruza nam Se nudi tudi ličkovno ali slačilo, s katerim je pokrito zrnje na storžih. To koruzno slačilo rabijo za posteljnino, ki je dobra, zdrava in cenena. Tudi storži, s katerih smo odstranili koruzno zrnje nam nudijo material za krmo.
Vse to našteto in nenašteto temu podob-
no, Je mišljeno kot krma za govejo živino. Tudi za prašiče Je možno pripraviti pomožno krmo, dasi ne v toliki množini kot r.f goved. Znano tako pomožno krmilo je z e 11 ž č e repe, pese, korenja. Tudi pleve od ajde, prosa, fižolove stročine In drugo se АчЛо ob pomanjkanju pese, repe, korenja, krompirja do^ bro uporabljati kot dodatek k imenovauim kr^ milom. Omeniti je še, da lahko Izboljšamo kr-< mo za svinje z raznim slabim In za plen veljenim žitom, ki ga dobimo pri čiSče^ nju žita, da istega damo zmleti na šrot, nikakor pa ne krmimo sirovega, ker bi preveS plevelnega semenja prišlo v gnoj In s tem zo-* pet na njivo.	(Dalje prihodnjič)
IVaš športni kotiček
Borba za točkamh...
Preteklo nedeljo je bila otvorjena nogometna sezona s prvim kolom prvenstvenih tekem. 2e takoj ob pričetku tekmovanja so se pokazale zopet velike težkoče in je bila odigrana mesto treh tekem le ena prvenstvena tekma. Kakor je bilo predvideno, bi letos vskočil v prvenstvo tudi Laak in bi moral preteklo nedeljo nastopiti proti VSV, pa je svoje so,delovanje v prvenstvu zopet odpovedal. Tudi' oba gorenjska kluba ABling In Kralnburg nista nastopila v medsebojni borbi, ker se med njima vodijo pogajanja o ustanovitvi enega skupnega moštva, ki pod Imenom gorenjska reprezentanca sodelovalo v prvenstvu. V koliko bo ta stvar uspela, Je vprašanje, vsekakor pa je .fuzija dveh največjih rlvalov, ki sta predvajala med seboj leta In leta najboljše Igre in katerih vsak ima
DVE SUM - DVA SVETA
najmanj poldrug do dva ducata laetnlh Igra^ dev, Iz športnega In naprednega vidika nezan ■ želena in verjetno cel6 Škodljiva.
Edina prvenstvena tekma pretekle nedelje je bila odigrana med klagenfurtskima rlvalo-ma KAORapIdom In Luftwaffe. KACRapidovci so veljali na podlagi zadnjih uspeSnIh nasto^ pov za velikega favorita, pa je bil le slučaj^ da niso bili že v prvi tekmi ob obe točki. Luft^ waffe je bil že 2:0 v vodstvu, pa se je končno KAC Rapidovcem le posrečilo Izenačenja in z 2:2 sta si moštvi delili točke.
Tudi mladina ima letos razpisano lastno tekmovanje za prvenstvo Kamtna. Prijavljenih je 23 moštev za to tekmovanje, ki pa so ločeni v tri skupine: mladino do 16 leta (SchUlermann-schaft), HJ — od 16 do 18 leta — skupina Oberk&mten In HJ skupina Unterkftrnten. V zadnji sodelujejo Klagenfurt, ABling, Ferlach, Peldkirchen, St. Velt, Vdlkermarkt in Wolfs-berg. V prvem kolu, ki je bilo odigrano preteklo nedeljo, je Klagenfurt zmagal nad ABlln-gom z 11:0.
*
Po tretjem kolu llgaškega nogometnega tekmovanja za prvenstvo Berelcha Donau-Alpen-land je na vodstvu tabele v ligo novonastopivfil klub LSV Markersdorf, na zadnjem mestu pa drugi novovstopIvSi klub Amateure Stayr, med tem ko je lanski prvak Vienna na osmem mestu.
*
Svetovni prvak Pfelfer, ki je bil leta 19Ф1 v Cortinl zmagovalec v slalomu, je padel na vzhodni fronti. Tudi večkratni svetovni prvak Jennewein sc ni več vrnil s sovražnega poleta in se ga smatra za izgubljenega. Z zgubo obeh odličnih športnikov je nemški smučarski šport težko prizadet.
Meddržavni teniški dvoboj med Slovaško In Hrvatsko v Bratislavi se je končal neodločeno 3:3. Hrvatsko sta zastopala nekdanja mušketirja Mitlč In Pallada.
V prvi tekmi ožjega tekmovanja za Tschammrov pokal, v katerem je eedaj-Be 19 moštev, je Vienna Wlen kot edini zastopnik Berelcha Donau-Alpenland odpravilo moštvo TSG Brllr s katastrofalnim rezultatom 14:0. V naslednjem kolu igra Vienna za vstop v osmorico z Breslau 02.
Nič N6 ne čudimo, če so v Sovjetski Rusiji izredno zuslirbljeni zaradi neizmerno visoite kriminalitete mladine; saj je podoba, kakor da doraščajoča mladina utelesi v sebi vse tiste zločinske nagone, ki so ji bili že sko<i leta vcepljeni. Mislili so, da bodo mogli s temi propalicami, ki so se v resnici izkazale kot prave zveri, pohoditi Nemčijo in Evropo. Propale otroke so nemški vojaki srečavali na milijone. Manjka jim vsaka vzgoja, kakršne sta v Evropi deležna vsak deček in vsaka deklica. Kjer poučujemo mi ljudi o višjih rečeh človeškega bitja, ne propovedujejo otrokom v Sovjetski zvezi" nič drugega ko sovraštvo. Moč nemškega vojaka pa je obvladala tudi te proizvode sovjetske mladinske vzgoje.
Te dni je umrla v Podgorcu na Hrvatskem, najstarejša žena v vasi Zofija Piš, stara 111 let. Svoja zadnja 4eta je preživela pri Ani Borgs, ki ji je dajala prosto hrano in stanova« nje. Mož umrle je bil nastavljen v pusti umrla« ga grofa Pejačeviča- Zofija je imela samo enega otroka, ki je umrl že sedem let star. Stara žena se je Se prav dobro spominjala prevratnega leta 1848. По smrti je bila starka vedno zdrava In je pomagala v vrtu in na kmetiji pri lahkem delu
Dr. F. J. Laku
Auaechneidcnl Aafbewahren!
nDeutseh meih&diSjeh and ptakti9eh
210. StUNDE.
Was gibt es fUr Garten? — Kakšne vrtove imamo?
Es gibt: — Imamo	^
1.	Gemiisegarten — vrtove za zelenjavo
2.	Obstgarten — sadne vrtove (sadovnjake)
3.	Ziergarten — lepotne vrtove
4.	Weingarten — vinograde
5.	Blumengarten — cvetlične vrt6ve
Was braucht man zur Gartenbearbeitung ?
Zur Gartenbearbeitung braucht man: — Za obdelovanje vrta potrebujemo
1.	einen Rechen — grablje
2.	eine Schaufel — lopato
3.	Hacken und Hauen — krampe in mo-tike
4.	eine GieCkanne — škropilnico
5.	eine Scheibtruhe — samokolnico
6.	Schniire — vrvce
7.	ein Setzholz — eadilnike
8.	eine Gartenspritze — vrtno brizgal-nico.
6.	gieUt die Pflanzen — zaliva rastline
7.	reinigt die Wege — čisti pota
8.	beschneidet die Baume — obreže drevesa
1.
2.
3.
Kaj dela vrt- lo.
Was macht der Gartner?
nar?	^
Der Gartner — Vrtnar
1.	dUngt — gnoji
2.	grabt um — prekopava
3.	jatet das Unkraut aus — izpleve plevel
4.	sat den Samen — seje seme
5.	setzrt, die Pflanzen ein — vsadi rastline
Wichtlge Worter in gebrauchlicben
Satzvetbindungen Dieser SchUler gibt sich bei seinen Aufgaben keine Miihe.
Nehmen Sie sich die MUhe und lesen Sie das nocheinmal durch.
Es iat wirklich mcht der MUhe wert, sich diesen Filhi anzusehen.
Durch einen Gewinn in der Reichs-lotterie kann man miihelos zu Geld kommen.
biese arme Frau miiht sich fiir ihre Kinder ab.
Es war eine miihevolle Arbeit.
Der MUIler mahlt das Getreide in der
MUhle.	'
Wlr breitcten die Decken in eine Mulde
der Wiese und schliefen darauf.
Abfalle sollen in den Mulleimer gewor-
fen wcrden.
Der kleinc Bub konnte die Schule we-gen Mumps nicht besuchen.
MUhle (w) — mlin, malin Mulleimer (m) — čeber za ameti Muller (m) — mlinar Mulde (w) — kadunja, kotanja Mumps (m) — vnetje slinavk (priušesnih slinavk)
Redewendungen
sich Muhe geben — truditi se, prizadevati si za kaj
sich die Muhe nehmen — potruditi se es ist nicht der Muhe wert — to se ne splača
zu Geld kommen — obogateti
do svetu
W8rter
Muhe (w) — trud, prizadevanje, napor miihelos — brez truda sich abmUhen — truditi se muhvoll — utrudljiv, naporen
Med Šolskimi novinci v vasi Pilil (Neufeld-Moselland) se nahaja- dvanajst deklic In dva dečka. V minulem letu je zagledalo luč sveta deset deklic In samo en deček. Izračunali so, da bo, če se stvar tako nadaljuje, po 30 letih prava redkost, dobiti v Pilliju za ženitev sposobne fante.
Nek gozdar je naletel te dni na velikega, močnega volka, katerega je s prvim strelom le lahko zadel. Zver je hotela napasti gozdarja- Po kratkem boju je morala zver zbežatl na drevo, kjei jo je lovec ustrelil-
Dvanajst 6e ilvlh bratov In sester neke družine iz kopališča Kreuznach šteje skupaj 864 let- Navzlic visoki starosti dela n- pr- eden izmed najstarejših, ki je star 80 let, dnevno še na polju.
Vrečo z 9-000 kronami gotovine je našel te dni na železniškem nasipu pri Albano na Švedskem mlad prodajalec slik- Mladi mož je videl neznatno vrečo ležati na železniškem nasipu in jo je nezaupljivo prelskaval- Zelo se je začudil, ko je videl, da je postna vreča z 9000 kronami gptovlne- Najditelj je oddal vrečo poštnemu uradu in bo sedaj dobil primerno nagrado.
V Frasdortu ob Chlcmeee je dovršil sanitetni svetnik dr. pl. Helnieth, eden izmed prvih nemških avtomobllistov, popolnoma čil In krepaJc svoje 80 leto. Preko meja Bavarske je znan kot eden izmed prvih nemških avtomobllistov. 2e leta 1899. je kupil pri firmi Benz v Mann-heimu njeno »samovozečo kočijo«, model Due, in se je pojavil z njo v kopališču Reichenhall. Ta predpotopnl avtomobil je bil Se enociiinder-ski a pogonom na jermen ter je Imel krmilo sredi med obema prednjima sedežema. Z motorjem šestih konjskih moči se je lahko dosegla »največja hitrost« 20 km na uro Sanitetni svetnik dr. pl. Helnieth Je pri vožnjah a tem avtomobilom marsikaj doživel v Ruper-tigauu- Ce je vozil skozi vas, ga je skoraj zmeraj kamenjalo prebivalstvo. Na prosti progi pa so zbežali kmetje v mnenju, da Imajo opraviti s hudičem, pred prlropotajočlm nestvorom kratkomalo v bližnji gozd- Deževalo je pritožb - In policijskih prepovedi, kar Je otežkočllo življenje naprednemu zdravniku In njegovemu šoferju ter so mu predpisovali največjo hitrost, katere ne drži sedaj niti navaden kolesar. Vožnja z »elementarno silo« je pa pomenila takrat pustolovščino, katera se ni mogla dobro končati.
Te dni 80 je javil francoski vojaški zdravnik v uniformi pri ravnatelju lUttiške bolnice In. se je z listinami izkazal za člana francoske zdravniške komisije. Pri ogledu bolnice in v večurnih razgovorih o vprašanjih tehnične medicine se je pokazal Francoz za zelo Izvežba-ndga strokovnjaka. Posebno se je zanimal za sobo z rentgenom In drobnogledi- Po nekaj dnevih je posečal bolnico francoski »kolega« kot star znanec bolnice In Je imel v vse oddelke prost dostop; vse to se je vršilo, dokler niso bila vrata nekega dneva na začudenje zaklenjena. Ko so vrata s silo odprli, eo ugotovili, da Je zginil dragoceni drobnogled. Vratar Je pripovedoval, da je dan poprej nesel francoskemu zdravniku težak zavoj na postajališče električne železnice. Prijava policiji je pokazala na podlagi albuma zločincev, da gre za mednarodnega vlomilca in tatu francoske narodnosti ki že dolgo obiskuje hotelo In letovišča vseh delov sveta,.
Sobota, 18. septembra 1943.
KARAWANKEN BOTE
Stna 7. — Iter. 14.
AMTLICHE BEKINNTMACHEJNGEN KampI der Diphiherie- and Sdiarladigclahr
Die Erkrankungen an Diphtherie und Scharlach haben in ^en letzten Jahren sowohl an Zahl als аисћ an Schwere der Erkrankung bedeutend zugenommen. Dieser Stand der Dlnge ■verlangt eln aktlveres Eingrelfen der GesundheitsbehSrden als bisher. Deshalb werden Diphtheric- und Scharlachschutz-Impfungen durchgefUhrt.
Wie durch die Pockenschutzlmpfung die Pocken zum Aussterben gebracht worden slnd. go soli und wird es mlt Hllfe der Diphtherie- und Scharlach-Schutzlmpfungen auch gelin-gen, diese beiden gefahrlichcn Klnderkrankhelten auszurot-tcn, wcnn alle Eltern bei Ihrcn Kindern die Schutzlmpfung ausfOhren lasson.
Die Impfstoffe elnd keine geheimnlsvollen Gifte, eondern ungefahrliche Stoffc, die eine umfangrelche Prlifung unter etaatlicher Aufsicht bestanden haben. Durch zwelmallgc Impfung im Abstand von 4 Wochen werden die Kinder fUr die Dauer mehrerer Jahre vor der Erkrankung von Diphtherie Und Scharlach geschUtzt. In den wenlgen Fallen, in denen der Schutz nicht ausreiicht, eine Erkrankung vollstandig zu ver-hindern, tritt dlese In weit lelchterer Form auf.
Die Schutzlmpfung gegen Diphtherie und Scharlach 1st •in ganz geringfUgiger Elngriff und bewlrkt in den melsten Fallen keine Beschwerden.
Wenn bcl illteren Kindem lelchte Beschwerden auftreten, eo eind sie bel weltem nicht so groB wie bel der Pocken-•chutzimpfung.
Aus ob^n dargelegrten GrUnden werden vom Gesundhcita-amt Krainburg In der n&chaten Zeit in den griJfleren Orten des Krelses Diphtherie- und Schariachschutzimpfungen durchge-fUhrt. Alle Kinder im Alter von 12 —14 Jahren kOnnen an der Impfung teilnehmen.
Die erste Impfung fUr Kleinklnder von 2 — в Jahren findet In Krainburg am 21. 9. 1943 von 13.30 Uhr bis 16 Uhr im Gesundheltsamt, LandratsgebKude, statt. In Laak ж. d. Zaler am 20. 9. 1943 von 13.30 Uhr bis 16 Uhr Im Geeund-heltsheim, In St. Veit-Sawe am 24. September von 13.30 Uhr bis 16 Uhr Im Gesundheitsheim.
Die Schulkinder werden an den emteprechenden Tagen vormlttags geimpft werden. Der Landrat dee Krelses Krainburg, 1. V. der Amtaazt Dr. Kopf.
Achhing!
In der Zeit vom 25. September 8 Uhr frUh ble 29. September findet auch heuer wieder eine Rattenalctlon Im ganzea Gau Kftrnten statt. Haus- und Gnmdbeeltzer oder deren Stell-vertreter, Pftchter, BetrlebsfUhrer, Verwilter uew. haben dm-fUr zu sorgen, daB aa diesen Tagen daa R&tteoglft auBgeleft wlrd.
KoĐtrollorgaae mOseen die Nlchtauslegon* тов lUtUe-glft, Uberhaupt eln Zuwlderhandeln gegen Mmti Pol.Vererđ-nung, zur Anzelg© brlngen.
Besorgt daher rechtzelttg (S* rlchtlge Mecgt Ratteoglft bel den zustftndlgen Apothekep und Drogerlea oder bel den Abgabestellen der BUrgermelster In Landgemelndeo, wo keine FachgeschKfte slnd.
Trage jeder dazu bei, dat die gegetxB* AttorAitint«« befolgt werden.
XetohaufMHafemefeiaoliaft RchadenTerhtltmig Osođienstetelle lUraten
^ 1кМ&Лш
KohU-, Xolci- und Baumatarialiengro^hanci«! Krainburg • BOroi Adolf-HitUr-PUf; 15, Tal. 193 Lagari Savavortladf und Valdaiarttr. 12
Hokdwedtu! - ОШшкИ
¥Пг blefen Eudi an: « Nudimo Vam:
Eleen
Bledi«
GaarBhren
Armaturen
Draht und Stiften
Baumaterial
Baubeschl&ge
Herdplatten
Mobelbeechlage
železo plofevino plinake cevi armature Moo in žičnike stavljen material stavbeno okovje plošče za štedilnike okove za piohištvo
KOVINA-KRAINBURG
O. m. b. H. . d. X. o. z.
Antlldier SonntagsdiMst
Krainburg: Am 19. September 1943: Dr Karl Petritsch, Krainburg, Veldeser StraUe 14, Ruf. 179.
Hr AnterlKetii MUM
tStU itir 15 KMfirfl Xtrlinim eii (»lltnlM 3r»f4ln МЖ
9cie6t.
Coining M
Mgelassene Fabriken
Brauchbare Masđiinen kauft
KURT FRICK
Klagenfart
SalmstraHe Femruf 1486
KAUFHAUS
HERBSI
KLAGENFURT
HILFT
PUNKTE SPAREN
durth Repirahir ven SfrOmpkm und TrlkolwVacH*
|1(Чиив<1. (Ultl
пШттШМ
#b Mann #d#f fvmk Jwm# AW
fvmk Jwm# * «* )#d#f hM y## $(#%*# 0#Wm##
w6gti chU H mil sifiem Lee iw I«i4w, koHert«. Of# 90Ц Tm###R#Kl W#W igf6^Aywi*##m	ZiAkwm#.
«1*4	w
- y#*inn#nl	,
m*TucHi ifrrrrrrr^rnniiirai
PROKOPP
ESSIG
Fabrik C. Wenger, Rlagenfnrt

ће!В» anđern nfchl in* Auge leuchten. Der Rock* tlchtsvolle IflBl dos blau gedampfte OSRAM-Liehf der Taschenlompe tcnk* recht.naeh unten fatten — (cnmer flur zwei Schrllt •orau«. nlchl wtH«r.
^OSRAM ,
КАРРЕЕЕШП
Fabrik C. Wenger, Klajcnfurt
SENF
Fabrik C Wenger, Klagenfurt
Radio Sdimidt
Klagenfurt Lidmanikyg. 29 abernimmt lauiend
Reparaluren
le oifb#*6hf$#m
"VSmS-ftipaMtu
hMtiti • Sb«tf*IW) onwtiidwii mk9S»0
m nWit m iMut« пНммг grrordwwDou long# Z##
WAITER KOUl AGO, STeTTIN Ушти1-Ввшш

mOTAGEN UND HANDSCHUH/NDUSfRIE
Johann Sawnik, Krainburg
УКвтт/вшЛЛшшш "ШЛтвЛт- н. flTtelkivmr«
WILHELH PIRHANN
KLAOINFURT H«ydrlditfrMM 21
Или ^ЛллИли / . ћл^ЈллАјЈлЈЛ /
9Џ	ш
Herde Cfen
Emailgeschirr
Einmachgiaser
Glsswaren
Keramik
Porzellan
und alle* filr
den Haushalt
teHweiae frel
liefert:
štedilnike peči
emajlirano posod«
kozarce za Tlagatbj«
steklenino
keramiko
porcelan
in vse za
gospodinjstvo
dobavlja deloma proeto:
KOVINA - KKAINBURC
O. m. b. H. . d. z. o. z.
M №«г 40 Mitm #m W«h^


■•■karf
'4
иљл1лјл иимлхлИ!
.vA	Ул/	'.
» ' Ж^ yS-V.;j.i' ', 1* 'Лч* I"ТШ. - шг Ку '
^лф.&*.ч;'	i-yr■«..
, .- ---Л.С- [A'5%: -;-,'	^ -»v L , '.,:
'' ■^■•Ц :•. ..'A ■■>.

1.-"
'' ;:
: /; i .ć:: . ; Л.'. j ' '
IHIftli OylftS N швге.Тако! deseže шМ se zanlMalt za Vaje paimihe ali preSRje. OglaSajle v Karawanken Bote! Splača se!
Ogleie жруејфт#*« Je pona^ljlia Im vđmt NS.-Gauverlag Karnfen, Klegenfurl, Bismardtring 13 In NS.-Gauverlag KSmfan, Zw*!gv«rlag Krainburg, Valdw#,*. 6
nl&
HtetMpatkit&se
in Xtainbmi
Gtoehmifte DeTi»*a>Baak
шпИ JVaupfsfveitfefellen jCaaft a.«I.Xalev u. Vmiia,đ.San>c
9evnru/ V%9
ZeichnTingsBtelle der effeniLiBausparkatse filr die Ostmark
Girokonti:
Reichsbanknebenitclle Krainburg Nr. 4041/5720 Girozeotrale derOstmarkiidien Sparkasien.Wiea Nr. 10/720 Kaminerlidie Sparkasse Klagenfnt Postsparkassenkonto Wien Nr. 62.283
^ЈШп£1ел(Ш4
k cniefe man ml*#
'cfcr OI)tt{>lainc.Đuu
bcwihit tidi bcttcn*
Selinon-Neu
Xa lesciisfto set€x>:
Cemn, mokro Im enho hiženje, Mor^t proti ptičem, kakor tuđl etrnpen* pšenic« proti poljskim mišim in dmga eredetra la sati-
ranje škodljivcev, karbollirej za namaz desk.
FRAIVZ КАРОШШ
Eisen- und Farbenhandlung,
Kalk- und Zementniederlage
KL4GE1VFIJRT
Krefelderstr. 9 — Ruf 3009
SIT
Sffmn 8. — itev. 74.
K X B A W A У K E У BOTE
Sobota, 18. septembra 1943.
SicAtspiele
Allgetneine Filmtreuhand G.in.bil.-ZweigstelleVeldes
AssUng
17.	IX. um 19 IThr
18.	IX. um 16 und 19 Uhr
19.	IX. um 14.30, 17 und 19 Uhr
20.	IX. urn 19 Uhr
Was j{€schah in dieser Nacht? FUr Jugendllche nkht sugelasMn!
21.	IX. um 19 Uhr
22.	IX. um 19 Uhr
23.	IX. um 19 Uhr
Friedemann Bach Jugendllche unter 14Jahren uicht zugelasaen!
Domschate
1«. DC. lun 19.80 Uhr
19. IX. um 17 und 19.30 Uhr
Die groBe Nummer FUr Jugendllche sugelassenl
aa. IX. um 19.30 Uhr 23. IX. um, 19.30 Uhr
Norđlicht
FUr Jugendllche rdcht zugelasseal
Krminhurg
17. DC. um 19 Uhr
le. SC. um 16.30 und 1« Uhr
10. DC. ШП 16.30 und 10 Uhr
20.	IX. um 19 Uhr
Der groBe Schatten
FUr Jugendllche nlcht zugelassen!
21.	DC. ШП 19 Uhr
29. DC. um 16.90 und 19 TThr 23. DC. um 10 Uhr Llebeeečhole
FQr Jugendllche nlcht mgelaieeol
LaaU
17. DC. um 19.16 XJhr M. DC. ШП 19.18 Uhr
19.	DC. um leito und 19J1S Uhr
20.	DC Tum 19.15 Uhr
7 Jahz« Glilck
FUr Jagendllch* xugelaesea!
ai. DC. um 19Дв Uhr
22.	DC. ШП 19.15 Uhr
23.	DC. um 19.15 Uhr
Der Vorhang f ailt
Fttr Jugendllche alcbt zu^elaAeeal
Littai
IS. JX. um 19 Uhr
19.	DC. um 15.30 und 19 Uhr
20.	DC. um 19 Uhr Der groBe Schatten
PUr Jugendllche nlcht nugelaasen!
23. DC. um 19 Uhr • 28. DC. um 19 Uhr 12 Minuten nach 12
Jugendllche unter 14 Jahren nlcht zugelfuuen!
Neumarktl
17.	IX. um 19 Uhr
18.	DC. um 19 Uhr
19.	DC. um 14, 16.30 und 19 Uhr
20.	DC. um 19 Uhr
Himinelhunde
FUr Jugendllche zugelassen!
22.	DC. um 19 Uhr
23.	DC. um 19 Uhr
Alarmstufe 5
FUr Jugendllche nlcht zugelassen!
Rađmannsđorf
Stanovanje in del hrane dam ženski, ki bi dnevno par ur opravljala hišna dela. Več osebno. Lorenz Re-bol, Krainbure, Veldeserstr. 27.
1071-1
18.	DC. гпа 19Лб Uhr
19.	DC. um 16 und 19,15 Uhr
Stimme des Herzens
FUr JugendUdie steht zugelasMn!
Stein
17.	DC. ШП 19.80 Uhr
18.	DC. um 17 und 19.80 Uhr
19.	DC. um 17 und 19.30 Uhr
20.	DC. ШП 19.90 Uhr
Melne Frenndin Josefine FUr Jugendllche nlebt zugelassen!
22.	DC. um 19.90 Uhr
23.	DC. ШП 19.30 Uhr •
Robert Koch
FUr Jugendllche xugelMwen!
Veldes
17.	IX. um 19.16 Uhr
18.	IX. um 16.46 und 10.15 Uhr
19.	IX. um 14.30, 16.46 und 1916
20.	IX. um 19.15 Uhr
Rembrandt
FUr Jugendllche nMit zugelassen!
21.	IX. um 19.16 Uhr 20. IX. um 19.16 Uhr 23. IX. um 19.16 Uhr
Der Blaufuchs ^
FUr Jugendllche nkht aufelaMeoi
KrojaSkcga vajenci, najrtj« ic deloma izvežba-nega, ali začetni-ka sprejmem takoj. Rok Alesdi, Saineiderei, St. Veit. 1045-1
Kuharica za obratno kuhinjo, •rednjevelikega podjetja v Gauu Karnten dobi takoj meito! Nujne ponudbe na K. B. Krainburg pod it. 1058-1.
Uhr
Wart
IS. IX. um 16 und If .30 Uhr 19. IX. um 14, 16 und 18.30 Uhr Trenck, der Pandur FUr Jugendllche nlcht zugelassen!
26. IX. um 16 und 18.30 Uhr 26. IX. um 14, 16 und l#.8p Uhr Die barmherri^ Lttge FUr Jugendllche nlcht zugelassen!
Wochetn
18.	IX. um 13.30 und 19 Uhr
19.	IX. um 15.30 Uhr
Wir machen Musik
FUr Jugendllche zugelassen!
Zn Jedem FUm die Dentsche Wocheniohan!
SCHUHFABRIKS- UND VERTRIEBSGESELLSCHAFT m.b.H.
INIEIJNIAIPIKTI
№
Službo dobi
Raznaiaica z* тм FalkenSorf iSče podružnica Karawanken Bo te v Krainfaurgu 1Л 1. oktober.
1076-1
Mlinarskegt pomočnika, even-' tuelno tudi vajenca, takoj sprejmem. Vsa oskrba v ' hi!i, Aloii Kosdiel, Hotemasdi 20 bei Hoflein.
1061-1
Vajenca za po-hiitveno mizarsko obrt iz bližnje okolice St. Veit, sprejmem v učenje. Ponudbe na K. Bote, Krainburt pod 1089-1.
Iščem dekliio v starosti 12 do 14
let, ki nima staršev. Vzel bi jo za svojo. Ponudbe ne Kar. Bote pod „Kreis Stein" št. 6536-1
SiDžbe Išče
Starejši mož iz trgovske stroke (išče lažje zaposlitve. Dopise na K. B. Klagenfurt pod h. 5660-2
Prodam
Blagajne, varne pred ognjem in vlomom, omare za spise in knjige: Hans Wernig Bihntlbersetzung.
Klagenhirt Hei-	.........
drichstra&e 82.
8393.е
Kupim
Daljnogled kupim in dobro plačam. Miran Milkovič, Holm bei Stein, Ober-krain. 6668-7
Ше le z« nakup t nekaj vagonov smrekove^ jelkovega, borovega lest, 19, Ji4 in SOmm, H do 17 cm, ptrarelno ali konično, iz iage ali trgovine v №seb kakovostnih razredih. Visoka (topnja nujnosti. Ponudbe oa Hans ITraninger, Holz-groChandel, Klagenfurt, Volker-markter StralSe,
Menjam dobro ohranjeno črno obleko (172 cm) M svetlejše suk-no. Ponudbe na K. B. Krainbure pod 1066.16
Zamenjam brejo telico za žrebeta. Sawrl Jakob; Werie IS, Zwi-schenvassern.
1059-15
Dobro ohranjen otroški športni voziček prodam. Naslov pri upravi K. B. Krain-burg. 1076-6
Kupim površnik in zimsko suknjo v dobrem stanju za osebo 1.80 om visoko. Ponudbe na K.
B. Krbg. pod 1066-7
Stroje: pralni, likalni in sušilni stroj (elektro-centrlfugo), mize, klopi, vrata, okna prodam. Gojak Irene, Afi-ling, Adolf-Hit-lerttrafie 62,
1018-6
Kupim pisalni stroj nov »li že ribljen. Dodam ev. tudi kako drugo vrednost. Naslov pri K. B. Krainbure pod 1060-7
Motorno kolo, dobro ohranjeno, prodam za RM 1700. Kolo je vsako nedeljo dopoldne na ogled pri Alms Leban, AMing, Norikerg 3,
1017-6
EiGENE VERKAUFSTELLEN IN, NEUMARKTL, ASSLING, RADMANNSDORF, VELDES, CILLI, MARBURG
SEIT B5 JAtIREN

дЕмтшжж
MULSCHMIKMl
v/ I Е N
1083-7
bivalni »troj iko-Г0 nov, zamenjam za Leica fotoaparat. J^a-sbv pri K. B. Krbg. 1070-15
Kupim dobro o-hranjeno pištolo (revolver) kal. 9 po možnosti M.G pištolo z nekaj municije (od 10 dalje). Ponudbe na K. B. Krbg. z navedbo cene pod šifro „W*f-fenschein"
1064-7
Kupim Valvasor: „Die EHre d. Herzofttumt K rain" Ponudbe na Kar. Bote, Krainbure pod štev. 5567-7
Meniam
Poštena gospodična, lepega mirnega značaja, želi dopisovati v
I^e dynamo-lu-či_ za kolo zamenjam za 2 plašča Ev. razlika v gotovini. Klemenz, Falkendorf, di 1067-15
dolgočasni}, је.ј^—
senskih dncn z %—=_--—_—
resnim — iskre-	k: »i
30 let. Do- Krainburg izpo-pise ne K. B. sodila damsko pod „Iskren pri- kolo — te nu^ jatelj je zlato", no poziva, da 1073-20 istega takoj Trne, ker bom ik cer prijavil zadevo policiji, r	. , Zupantsdiiudi.
Kater« dobro- Kolo je oddati srčna gospodična	- - •
z lastnim stanovanjem bi vzela
▼ siXJVllt	fi	V^ci* ■■	II I 11 I pil	. I
na stanovanje — Psička foxteri-
gospoda, ločenca ne po lastni krivdi — starega 40 let. V sporazumu žen itev. Cen j. ponudbe na K. B. Krainburg pod „Zidar" 1060-21
Mem jam dobro ohranjen, globok otroški voziček za dobro ohranjeno moško kolo Med-8. 1041-16
Konertne citre (Elegie) in skoro nov globok otroški voziček zamenjam za 8 tonsko harmoniko. Ponudbe na K. B. Krainburg pod lOBO-16.
Kupim dobro o-hranjeno klavirsko harmoniko ali tudi navadno tritonsko. Prednost klavirska. Ponudbe na: Ciril GaspersAatz, Flattach 18 Stein-feld, Drau Karnten	1061-7
Kupim dobro o-hranjeno damsko kolo. Ponudbe na K. B. Krainburg pod 1034-7
Dopisi
v Krainburgu sem v petek 10. IX. izgubita sveženj ključev. Najditelja prosim da jih proti nagradi odda na [Kar. B Krain-
2enltve
l/qnhlteno
v sredo 8. IX. sem pozabil v
dopoldanskem vlaku, ki pelje od Sdiwarzen-berga do Littai, skoro nov siv podložen klobuk. Poštenega najditelja prosim naj klobuk vrne na naslov: Kepitz Johann, Dom-sdiale, Bachgasse 13. im-22
erre na zadnji nogi šepava, bela z rjavimi lisami, se je v minulem tednu ▼ Alilingu zatekla,
Fsica sliši na ime „Pika" in naj se proti na^
gradi odda т Krainburgu, Am Felsen 2.
1032-28
Pred 14 dnevi lem v Zapogah zgubila temno modro volneno žensko jopico. Pošten najditelj se prosi, da jo odda v Zapogah Nr. 34 pri Mež-narju. 1042-^ Zamenjam plemensko kravo za letošnje žre-be kobilico ali eno leto ttaro kobilico. Naslov ri K. B. Kraln-irg pod
1081-16
č
iri K. B. Krain-
lur«. 1068-23
Dne 11. sept. т soboto lem v Krainburgu izgubila belo biserno ovratno vt< rižico. Ista j* za mene velika spominske vrednosti. Odda naj se proti dobri nagnwH pri „Ru-stig", Krainburg BergstraRe 16.
1072-аВ
Ramo
Poznin« CMcb«, ki je T nedeljo 6. 9. ob pol 1 uri v vkku Nen-marktl Tzel* be-,
lo-rde£ezeleno črtini dežnik, te pozivi, d» i«e-g« čimpreje vrne in oddn na žel. postaji Neumarktl ali na K, B. ■ ICrtMIWTIft;-Dežnik je bil po« bljen v kupejtt m ni moja last.
1066-28
^ Gegen EinkaMfsfdjein*.
Sperrplatten: Budie, Fichte, Panelplttten -Eichsfelder Sperrtfirea.
Ohn* Einkeufsfchtm.
Furnierc o,8 bis 3 mminlandifdie und auslandiTche Herkunft ftir aa&tn nnd innea.
HANS TRANINGER
ll
Klagenfurt, Vttlk«rmarkt«r SIraBa - Ruf 18*5
Oglasiv
imajo uspehi
nONAU-CONGORDim
** VERSICHERUN6EN
BIETEN SCHUTZ GEGEN AU£
опмтмпд* oDoi naoaiMaaaHaaM
Г, Platz der Saarpfalz 2, Ruf 6-43
KWnerisAe
Klađenturf
landeshypofhekcnaiisiaH
Da# GelAlnslIfnl dcs Reldisitaiics
Gewahrung von Darlehen gegen grundbucherlidie Sidierstellung fiir Neu-DOnifidSSC 3 bauten, Althausbesitz und Landwirtschaften - Gewahrung von Gemeinde-rcrnrnl 2416, 24П Darlehen und reichsverbiirgten Darlehen. Entgegennahme von Spareinlagen
und Kontokorrenteinlagen, Verkau^ von Ptandbriefen und Kommunalschx3d-sdieinen Haftung des Reichsgaues Karnten.
hm