GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK
Kamniški občan
LETO XXIV.
KAMNIK, 12. NOVEMBRA 1984
Razprave po 13. seji C K ZKJ
Komunist mora poleg poštenja imeti tudi znanje
Komite občinske konference 'ZKS je na seji 25. oktobra strnil razpravo o predlogu sklepov 13. seje CK ZKJ. Seje seje udeležila tudi Smiljka Milojević, članica CK ZKJ in Ludvik Zaje, predsednik medobčinskega sveta ZKS.
O aktivnostih, ki so potekale v osnovnih organizacijah ZK in v telesih občinske organizacije ZK je najprej govorila sekretarka predsedstva OK ZKS Jelka Tušar. Med drugim je poudarila, saj so bile teme, ki so jih komunisti postavili v ospredje, zanimive vsem: poleg predloga sklepov 13. seje CK ZKJ so namreč obravnavali uresničevanje dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije, kadrovsko politiko, odgovornost. Sicer pa se aktivnosti v OO ZK niso končale, praviloma so v osnovnih organizacijah pripravili nadaljevanje razprav, v katerih se bodo dotaknili predvsem konkretnih primerov in problemov iz svojih okolij.
Poročilo statutarne komisije je opozorilo, da so osnovne organizacije ZK preveč zaprte same vase in da se premalo akcijsko povezujejo, nadalje, da člani ZK premalo poznajo statutarna določila in načela demokratičnega centralizma. Sicer pa so komunisti opozorili, da so vzgojno politični ukrepi v ZK preveč kampanjski in da je načelo odgovornosti premalo zaostreno. Pa tudi, da so komunisti premalo aktivni v krajevnih skupnostih.
Komisija za informiranje in politično propagando, ki je za sejo tudi pripravila poročilo, pa je opozorila predvsem na prepočasno in necelovito informiranje o pomembnejših dogodkih.
Ludvik Zaje je pohvalil naš komite, češ da je bil najvestnejši ■pri informiranju o razpravah po 13. seji, kar naj bi ostalo stalna v delu komiteja in njegove komisije za informiranje in politično propagando. Pa tudi sicer je naš komite vzorno programiral in izpeljal razprave o predlogu sklepov.
V razpravo se je Vključila tudi Smiljka Milojević in med drugim dejala, da so bile očitno razprave v Kamniku take, kot so si želeli v centralnem komiteju ZKJ. Precej pozornosti je namenila usposabljanju in izobraževanju članov ZK, kjer smo očitno preveč popustili. Na žalost je vse manj časa za učenje in branje, za pogovore. A ni dovolj, da je komunist samo pošten, je dejala, imeti mora tudi znanje - glede na naloge, ki so pred nami, smo to področje preveč podcenjevali.
V razpravi so nekateri člani komiteja prenesli še nekaj vtisov iz razprav o osnovnih organizacijah, povedano je bilo, kako sta se v razprave vključila sindikat in socialistična zveza. Izrečenih pa je bilo tudi nekaj pripomb, recimo o obveščanju članov ZK (informacije o pomembnejših zunanjih in domačih dogodkih so zelo pozne in marsikdaj tudi necelovite, kar vse pušča dovolj praznega prostora za dezinformacije), nadalje o tem, da je med komunisti v Jugoslaviji premalo akcijskega povezovanja (za primer je bilo na seji govora o gozdarjih in lesnopredelovalni industriji; prvi izvažajo veliko neobdelanega lesa,
drugim pa manjka surovin, a se delavci-komunisti ne srečajo, da bi se brezu posrednikov pomenili o dohodkovnem povezovanju), o enotnem jugoslovanskem trgu, o odgovornosti (nekateri konkretni primeri ostanejo nedorečeni), o kadrovski politiki in tudi o enotnosti v ZK.
Komite je obravnaval tudi uresničevanje nalog iz dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije. Predsednik izvršnega sveta France Jeras je za uvod v razpravo nanizal gospodarske rezultate v občini, opisal priprave za oblikovanje novih razvojnih dokumentov ter tudi aktivnost izvršnega sveta. Ta posebno pozornost namenja organizacijam združenega dela z izgubo oziroma tistim OZD, ki poslujejo na meji rentabilnosti. Enako pozorno spremljajo investicije v občini (tu ima še posebno mesto uresničevanje programa samoprispevka). V razpravi so predstavniki komiteja, sindikata in OK SZDL povedali, kako se te organizacije vključuje v uresničevanje dolgoročnih stabilizacijskih nalog. Komite je sklenil, da morajo komunisti v vseh okoljih odgovr-no skrbeti za to, da bodo te naloge uresničevali. Še posebno pozornost pa morajo nameniti pro-
zacija ZK v Komunalnem podjetju ni izpeljala diferenciacije in izrekla ustreznih vzgojno političnih ukrepov, jim je komite naložil, da to opravijo do konca novembra. Menili so, da je vsako popuščanje pri ugotavljanju odgovornosti nesprejemljivo, opor-tunistično in lažno solidarno in da če v tem času ne bodo opravili naloge, bo v okviru svojih pristojnosti ukrepal komite OK
ZKS. Povsem drugače je v primeru Alprema, kjer je osnovna organizacija ob pomoči komisije kritično ocenila svoje delo in tudi spodbudila pripravo predsanacij-skega programa, ki Alpremu obeta boljšo perspektivo. Komite je osnovno organizacijo zadolžil, da mora v prihodnje sproti obravnavati morebitne probleme.
J. T.
OBČINSKA KONFERENCA SZDL KAMNIK
VABI
VSE DELOVNE LJUDI IN OBČANE NA PROSLAVO
OB DNEVU REPUBLIKE, KI BO V TOREK, DNE 27.
NOVEMBRA 1984 V DVORANI KINA DOM S
PRIČETKOM OB 19,30. url.
SLAVNOSTNI GOVORNIK BO PREDSEDNIK
SKUPŠČINE OBČINE ANTON IPAVIC
V KULTURNEM PROGRAMU BODO SODELOVALI;
- SIMFONIČNI ORKESTER DOMŽALE-KAMNIK
- MLADINSKO KULTURNO DRUŠTVO »PEDENJMOŽIC«
- ŠTUDENTSKI PEVSKI ZBOR
VLJUDNO VABLJENI!
Predsednik OK SZDL Anton FIŠER
S seje občinske skupščine
Poročilo naj bo konkretnejše
Poročilo o uresničevanju programov socialnega varstva in socialne politike v občini Kamnik, ki ga je pripravila občinska skupnost socialnega varstva, je bilo ena izmed osrednjih točk zadnje seje občinske skupščine. Vendar so delegati zboru združenega dela v razpravi o poročilu, ki so se je udeležili tudi delegati skupščine skupnosti socialnega varstva, menili, da je gradivo nepopolno.
Delegati zbora združenega dela so ocenili, da je v njem prema-
lo konkretnih podatkov z vseh področij dela, zato je potrebno poročilo dopolniti, med drgim tudi s predlogi ukrepov za izvajanje programov. Podobno so menili tudi delegati družbenopolitičnega zbora, zato bo še poročilo v popolnejši obliki lahko osnova za razpravo.
Obravnavali so tudi poročilo o uresničevanju nalog iz načrta dolgoročne gospodarske stabilizacije, ki kaže, da je kamniška občina v prvih letošnjih šestih mese-
cih dosegla lepe uspehe na tem področju. Tudi informacija o gospodarjenju v prvih devetih mesecih kaže ugodne rezultate — izvoz se je povečal za več kot 30 odstotkov, predvsem na konvertibilno tržišče, večja sta fizični obseg proizvodnje in akumulacija, ki pa jo je treba gospodarno uporabiti.
Delegati so potrdili tudi predlog odloka o imenovanju nove ulice in ceste. V krajevni skupnosti Novi trg naj bi na novo poime-
novali ulico, ki poteka od obvoznice do novega naselja na Pero-vem, po slikarju Lojzetu Perku, ki je dolga leta živel in ustvarjal v Kamniku. Sedanje poimenovanje Perovo 5 z abecednimi črkami namreč ni bilo ustrezno. V krajevni Skupnosti Podgorje pa naj bi se cesta, ki poteka od ceste Kamnik-Moste do prehoda z železniško progo Ljubljana-Kamnik pred Duplico, poslej imenovala Korenova.
M. R.
Poziv
delovnim organizacijam, hišnim svetom in lastnikom hiš: ob prazniku republike, 29. novembru razobesite zastave.
OK SZDL
Kaj se dogaja v republiški konferenci ZSMS
tiinflacijskemu programu - nekatere delovne organizacije že komaj nosijo breme obresti, ki so ponekod celo večje od vsote, ki jo namenjajo za osebne dohodke.
Na seji so obravnavali in sprejeli tudi poročili komisij komiteja, ki sta pomagali razčiščevati skaljene odnose oziroma nepravilnosti v Komunalnem podjetju in v Alpremu. Ker osnovna organi-
Vsi vemo, da je mnogo prahu, polemike zaradi organov RK ZSMS... O tem sem pov-
prašala sekretarja MS ZSMS ljubljanske regije Braneta Hafnerja, ki je odgovoril na nekaj^ vprašanj.
Kakšen je bil odziv v ljubljanski regiji glede evidentiranja za organe RK?
»Postopek evidentiranja se je pričel v mesecu juliju, odprt je bil do 15. 8., vendar pa so postopek evidentiranja na pobudo MS ZSMS lj. regije podaljšali do pričetka MPPS, saj je bil postopek v poletnih mesecih. Odziv lj. regije v postopku evidentiranja je bil dober, saj so OK lj. regije odgovorno pristopile k evidentiranju, kar se je pokazalo ob pregledu evidentiranja, saj je bila ljubljanska regija edina, ki je pokrila vsa področja«.
Kako so potekale priprave na programsko-volilno sejo RK in kakšna so stališča predsednikov in sekretarjev MS ZSMS do kandidacijskega postopka v organe RK?
Priprave na programo-volilno sejo RK ZSMS so se pričele že z odprtjem postopka za evidentiranje. Že pri oblikovanju kandidatne liste je s strani nekaterih OK ZSMS prišlo vprašanje, zakaj se postopek evidentiranja podaljšuje le za neprofesionalne funkcije. Kljub temu smo v okviru lj. regije izpeljali vse naloge, ki jih je narekoval volilni postopek. Na sprejeti pravilnih o pred-kandidacijskih, kandidacijskih in volilnih pravili k pa smo imeli pripombe in sicer: 1/ Pravilnika ne more sprejeti predsedstvo RK, temveč konferenca, 2/ določila v pravilniku so nejasna, po-
Pred letnimi programskimi sejami organizacij SZDL
Osnovno izhodišče na letošnjih programskih sejah mora biti ocena družbenih razmer, predvsem z vidika načina uveljavljanja spoznanj in utrjevanja zavesti, pa tudi konkretnih premikov v posameznih okoljih za doseganje kvalitetnejšega gospodarjenja z družbenimi sredstvi na samoupravni podlagi.
Do te ocene bi morale organizacije SZDL priti s pomočjo analize svojega dela in učinkovitosti tega dela. Učinkovitost pa se kaže v vplivu naše dejavnosti na spreminjanje razmer, v zaupanju ljudi v socialistično zvezo, v tem, koliko smo delovnim ljudem in občanom omogočili izražanje različnih interesov in pogledov na reševanje skupnih vprašanj in potreb.
Oceniti moramo tudi, ali je socialistična zveza uspela ljudi mobilizirati za odgovornejše delo, za spoštovanje dogovorjenega in sprejetega, za izvajanje stabilizacije, za krepitev samoupravljanja, za pogoje dela, ki bodo omogočili ustvarjalno politično akcijo.
SZDL je v preteklosti sicer veliko pozornosti
namenjala uresničevanju delegatskega sistema, ki še žal vedno ne deluje dovolj učinkovito. . Tega dejstva se moramo lotiti tudi na letošnjih programskih sejah, tokrat zares konkretno in odgovorno.
Prihodnje leto bomo pospešili tudi kadrovske priprave na skupščinske volitve 1986. Te naloge se moramo lotiti že sedaj, postati mora naša stalna aktivnost in sestavni del celote naših aktivnosti.
Izkušnje in dogovori, sprejeti na zadnjih skupščinskih volitvah ob volitvah vršilcev najodgovornejših dolžnosti v skupščini DPS in SIS v letu 1984 zahtevajo, da se teh nalog lotimo z vso odgovornostjo.
Na letnih programskih sejah moramo strniti tudi dogovore o nalogah, ki smo si jih zadali ob razpravah predloga sklepov 13. seje CK ZKJ.
Letne programske seje KK SZDL naj bodo končane do 20. novembra, saj je za 5. decembra predvidena občinska programska konferenca.
Anton FIŠER
stavljalo se je vprašanje potrebe ali mora kandidat dobiti 50% so-.glasje ZA, da pride na kandidacijsko listo. Pripominjamo tudi, da je med področjem, kjer je zaprta kandidatna lista in za področje, kjer je kandidatov več, so le-ti v neenakopravnem položaju, saj je za zaprto kandidatno listo potrebna 2/3 oz. absolutna večina, na področju, kjer je kandidatov več, pa je potrebna le večina glasov, tako da bi te delegate lahko izvolili le z glasovi članov, ki so po funkciji delegatov člani RK. Pri pravilniku manjka še ena kandidacijska konferenca, ki bi morala obravnavati predlog kandidatne liste, vendar je le-ta prišel šele na sejo RK, kar pa se nam ne zdi. pravilno. Ob tem naj poudarim, da smo že na predsedstvu RK ZSMS v Mariboru (na Mladinski poletni politični šoli) izoblikovali ocene dela posameznikov, katere so bile posredovane tudi z osnutkom kandidacijske liste, ki je bila poslana v vse OK. Na seji RK ZSMS, ki je bila 19. 10., se je izoblikoval predlog kandidatne liste, pri tem pa, po mojem mnenju OK lj. regije niso bila stališča kandidacijske konference prioriteta, vodik^ temveč samo smernice. Takrat so se dopolnile tudi obrazložitve za člane predsedstva RK, ki bi lahko to funkcijo opravljali v naslednjem obdobju, vendar je predsedstvo RK razpravljalo še o drugih in drugačnih informacijah, ki pa niso bile znane občinskim konferencam. Takšne spremembe pomenijo zanikanje pomena kandidacijskih konferenc v OK ZSMS ter demokratičnost postopka. Na posvetu predsednikov in sekretarjev OK, UK in MK ZSMS lj. regije smo glede na dosedanji potek volilnega postopka izoblikovali stališča, da obsojamo vse nepravilnosti pri kadrovskem postopku, predvsem to, da so bile občinskim konferencam ZSMS na kandidacijskih konferencah posredovane nepopolne informa-
cije oz. obrazložitve dela posameznikov, ter da pravilnik ni v skladu s statutom in našimi stališči. Zato smo zahtevali pojasnilo pri statutarni komisiji RK. Predlagali smo, da se program-sko-volilna seja RK prestavi ter da se ponovi ves kadrovski postopek. Na sami seji RK se je za ta predlog opredelilo 29 delegatov, kar je slabih 25%, 93 pa jih je bilo proti, vendar pa se je tekom razprave ugotovilo, da delegati nekaterih OK niso imeli popolnih informacij glede odnosov znotraj RK, kar je privedlo do tega, da o kandidatni listi ni bilo glasovanja, konferenco so prekinili in jo prestavili. Že na MPPŠ smo se pogovarjali o odprti volilni listi, vendar pa konkretne poti kadrovskega postopka ni«.
Zakaj seje o problemih v zvezi s kandidaturo J. Janše zvedelo šele na seji RK?
»Na to vprašanje mora odgovoriti predsedstvo RK, ki nosi velik del odgovornosti, še posebno predsednik RK, ki je šele v odstopni izjavi nakazal probleme znotraj RK ZSMS.Ker je v svojih izjavah precej nekonkreten, mislim, da bi moral konkretizirati besede kot so: taktiziranje, opor-tunizem, nesoglasja, lažne solidarnosti ... znotraj predsedstva RK ZSMS, zato njegovega odstopa ne moremo sprejeti«.
Kaj je sedaj z J. Janšo?
»Ocena Janezovega dela je bila ene najboljših in na podlagi te ocene so kandidacijske konference pri OK sprejemale stališče, vendar sam menim, da se morajo upoštevati tudi dodatne, čeprav zapoznele ocene predsedstva RK in Koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja pri RK SZDL, ki meni, daje Janez nesa-mokritičen, da z vztrajanjem pri lastnih pogledih na koncept SLO in DS onemogoča konstruktivno sodelovanje mladih in drugih nosilcev na tem področju, da je njegovo poudarjanje, da je mladin-(Nadaljevanje na 2. strani)
Programske seje sindikalnih organizacij
Vsa pozornost nagrajevanju in načrtovanju
V jesenskih mesecih je na OS ZSS Kamnik zelo živahno, saj so se sestali številni organi občinske sindikalne organizacije, pripravljen je bil tudi posvet s predstavniki OO ZS in konferenc OOZS, kjer smo obravnavali tekoče aktivnosti organizacij ZS, od OO ZD do RS ZSS.
Pred nami so letne seje OO ZS in konferenc OO ZS, na katerih bo.potrebno oceniti svoje delo ter de|o,izvršnih odborov OO ZS in konferenc OO ZS. Izdelati in sprejeti pa bo potrebno tudi programske usmeritve in finančni načrt za naslednje leto. Med nalogami naj r bi imele prednost
- analiza delovanja zbora združenega dela in SIS,
- ocena sistema nagrajevanja in informacija o sprejemanju branžnih sporazumov z rokovnikom nadaljnjih aktivnosti v OZD,
- ocena uresničevanja dogovora o družbeni usmeritvi razporejanja dohodka,
- ugotovitve in ocena stanja socialne problematike,
- ugotovitve iz razprav o 9-mesečnem poslovanju in uresničevanju dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije,
- navodila o pripravi in sprejemu srednjeročnih planskih dokumentov,
- analiza delovanja ZS na osnovi razgovorov z IO OO ZS,
- problematika inovacijske dejavnosti.
Posebno pozornost bo potrebno posvetiti organizacijsko tehničnim pripravam ter kadrovanju. Na posvetu smo sprejeli tudi rokovnik letnih sej, ki morajo biti izvedene do 7. 12. 1984.
Na posvetu je bilo tudi veliko govora o pripravah in sprejemu srednjeročnih načrtov za obdobje 1986-1990. ZSS si mora pri pripravi srednjeročnih planskih listin za obdobje 1986-1990 prizadevati:
1. da vse OZD, samoupravne in družbeno-politične skupnosti v skladu z načelom sočasnega načrtovanja sprejmejo planske listine,
2. za največjo usklajenost načrtov OZD v vseh oblikah združevanja dela in sredstev, usklajenost teh načrtov z načrti samoupravnih skupnosti (KS, SIS in drugi) in z družbenimi načrti razvoja (občine, republike in federacije),
3. da bo vsebina planskih listin na vseh ravneh opredeljcala takšen družbenoekonomski razvoj in gospodarsko politiko:
- da se bo okrepil družbenoekonomski položaj delavca kot proizvajalca in upravljalca z družbenimi sredstvi,
- da si bo delavec z delom in rezultati dela zagotavljali svojo materialno in socialno vafnost in sicer s polno produktivno zaposlenostjo in uveljavljanjem gospodarske in socialne vloge osebnega dohodka,
- za uveljavitev načela delitve po delu in njegovih rezultatih.
To pa zahteva, da v organizacijah in organih ZS namenimo posebno pozornost vsaki fazi obli-
kovanja in sprejemanja planskih listin, posebno pa:
- oblikovanju in sprejemanju smernic,
- oblikovanju in sprejemanju temeljev načrta in smoupravnega sporazumevanja in dogovarjanja o njih,
- oblikovanju in sprejemanju načrtov.
Med najpomembnejše sklepe občinske organizacije ZSS sodi:
- priporočilo vsem OZD v občini Kamnik, da analizirajo svoje rezultate poslovanja in gospodarjenja ter sprejmejo potrebne ukrepe, s katerim bodo dosegle take rezultate, da bodo od 1. 11. 1984 dalje zagotovile najnižji OD v višini 18.000 din neto mesečnega osebnega dohodka (ob normalnih delovnih rezultatih). Tega pa naj ne bi dosegli z ukrepi, ki bddo pospeševali uravnilovko, ampak z doseganjem ustreznega'dohodka in drugih rezultatov poslovanja in gospodarjenja;
- podan je bil tudi predlog, da združijo sredstva OZD s sedežem v Kamniku za novoletno praznovanje otrok v višini 2% od namenjenih sredstev za obdari-
tev otrok ob novem letu, ki so jih namenili v skladu skupne porabe lastne OZD. Ta sredstva bodo namenjena za kulturne prireditve, ki naj bi jih organizirala OZPM Kamnik po krajevnih skupnostih;
- ravno tako priporočamo vsem osnovnim organizacijam ZSS naj bi sredstva za novoletno obdaritev otrok znašala največ do višine 1.000 din.
Obravnavali smo tudi pomembne dokumente naše družbene skupnosti. Tu so bile podane pripombe na gradivo in le -te tudi posredovane ustreznim organom občine Kamnik.
Do konca letošnjega leta bo OO ZSS obravnavala še vprašanja:
- invoacijske dejavnosti,
- socialne politike,
- nagrajevanje po delu in rezultatih dela,
- metode dela OO ZS in OS ZSS,
ter sprejel usmeritve in zaključke za nadaljnje aktivnosti.
Občinski svet ZSS Kamnik S. B.
Do kdaj še tak izgled železniške postaje Kamnik-mesto? Pričujoča fotografija nam dokazuje, da stanje, kakršno je, prav gotovo ni v ponos turističnemu mestu pod Kamniškimi planinami, (foto J. Roman, tekst P. K.)
V Repove m kotu smo prižgali svečko v spomin kurirju Petru
Krajevna organizacija Zveze rezervnih vojaških starešin Ka-mnik-Zaprice organizira vsako leto obisk v Repov kot pod kamniškimi planinami, kjer je leta 1944 padel partizanski kurir — Peter.
Štirideset let je minilo od tistih usodnih dni za Petra Roble-ka, ki je avgusta 1944 postal žrtev nemškega napada in bil v neenakem boju smrtno zadet.
Zgodilo se je na mestu, kjer je danes vzidana spominska plošča. Bilo je sončno avgustovsko ponedeljkovo popoldne, ko je Peter opazil, da se na nasprotni strani premikajo Nemci. Zaklical je tovarišem, ki so se umivali ob vodi, nekateri pa so bili nekoliko višje na počivališču kurirjev in pripravljali večerjo. Takoj so odjeknili streli in rezek strojnični rafal. Petra so streli prerešetali in obležal je mrtev, medtem ko
so se ostali kurirji razbežali v različne smeri, da bi sovražnika zmedli. Nemci so bili v veliki premoči, okrog 30 jih je bilo. Hitro so obkolili taborišče in ujeli dva kurirja, ki so ju odpeljali v celovške zapore. Čez dva dni se je na kraj dogajanja vrnil kurir Jaka in mrtvega Petra pokopal pod previsno skalo. Borec in kurir Ko-krškega odreda Peter Roblek je bil v letu 1945 na željo svojcev pokopan na pokopališču v Brito-
(Nndaljevanje s 1. strani)
ska organizacija edina, ki je opozorila na smeri podružabljanja SLO in DS; in so te njegove ocene dejansko nespremenljive, kljub temu, da še vedno vztraja na kandidatni listi.«
Kako je glede A. Ivančič, kije bila sprva potrjena, potem pa ne?
»Alenka je vodja CIRZ, zadol-ženaje za informiranje, kot članica predsedstva RK pa jc zadolžena tudi za ljubljansko regijo. Njeno delo bi označili kot pozitivno, predvsem nam je pomagala s konstruktivnimi stališči na področju informiranja. Lahko pa rečem, da v samem začetku dela ni bila pripravljena na strpen dialog in je pozornost posvečala zgolj informiranju. Njen odnos do občinskih konferenc in njeno delo se je v zadnjem času izboljšalo, ne poznam pa njenega dela na področju sodelovanja z drugimi, posebno kar se tiče informiranja. To je le moja subjektivna ocena, saj se v Okviru MS Ij. regije o posameznikih nismo opredeljevali, OK so že dale svoja soglasja, medtem koje predsedstvo RK ZSMS ocene drugače oblikovalo.«
Vemo, da si bil na kandidatni listi za sekretarja RK, zakaj tvoj odstop?
»Že v Mariboru na MPPŠ se je pokazala slika slabih odnosov znotraj predsedstva RK ZSMS; osebno sem bil mnenja, da se bo na podlagi dokaj ostre razprave na področju izboljšanja odnosov znotraj predsedstva RK ZSMS, situacija v teh dveh mesecih kaj spremenila. Žal pa predsedstvo RK o svojih notranjih težavah ni napravilo nobenega premika na boljše. Ne morem tudi mimo nekaterih razpravljalcev, da so stališča MS ij. regije zgolj formalistično »natolcevanje« -do RK ZSMS in da lahko pred temi nepravilnostmi, po razpravah nekaterih v izredno pomembnem in odločilnem obdobju zaradi bolj pomembnih »drugih reči«, zatisnemo oči. Vse to me je privedlo do razmišljanja, da od kandidature sekretarja RK ZSMS odstopim, saj pogojev za uspešno delo znotraj RK po mojem mnenju ni. Strinjam se, da je že čas, da se nehamo ukvarjati le sami s sabo, vendar menim, da kadrovska politika in vsebina dela ne moreta drug mimo drugega, zato smatram, da bi bilo primernejše, da bi si vzeli čas dva do tri mesece in se temeljito in odkrito
pogovorili o vseh slabostih.« Kaj sedaj?
»Še vedno smatram, da je najprej potrebno oblikovati pravilnik o kadarovskem postopku, z dopolnitvami z javne razprave, da se do kongresa potom javne razprave opredelimo za odprto ali zaprto listo, tudi na podlagi izkušenj in da se ponovno izdelajo točne ocene dela posameznikov ter da se ponovi kadarovski postopek, kar je tudi stališče naše regije. Kljub temu pa menim, da so bili v tem obdobju pripravljeni premiki na bolje, ki pa jih ne smemo zanikati«.
K. M.
DOPISUJU V
KAMNIŠKI
fu pri Kranju.
Tako je slikovito opisal dogajanje med vojno na tem območju predsednik krajevne organizacije ZRVS Kamnik-Zaprice tov. Je-ras. Med ostalim je v spominskem nagovoru opozoril na pomen vsakoletnega obiska tega kraja ob dnevu mrtvih in spomnil na revolucionarna izročila in tradicije, ki jih moramo ohranjati, negovati in se še vztrajneje boriti za cilje in naloge, ki so pred nami, zlasti v sedanjih zapletenih mednarodnih političnih in gospodarskih razmerah. Cena svobode je bila visoka, previsoka, da bi kdor koli iz kakršnih koli nagibov imel pravico dvomiti in oporekati pridobitvam NOB.
Slovesnost so popestrili učenci osnovne šole Toma Brejca iz Kamnika pod vodstvom mentorice Karle Osredkar z izbranim in prisrčnim kulturnim programom.
Letošnjega srečanja se je udeležilo nekaj nad 20 ljudi - večji del mladine, ki so pohod združili s prijetno hojo v gore. Vsem tistim, ki niso prišli, jc lahko žal, čeprav bi od mnogih pričakovali, da se bodo spomnili padlega kurirja.
Svečke, ki so gorele ob spominski plošči in venec, ki ga je položila na kraj zločina, organizacije ZRVS Kamnik-Zaprice, nas spominjajo tudi naših dolžnosti, ki jih imajo živeči do padlih in umrlih v času NOB.
Peter ni bil sam na ta oblačen in turoben oktobrski dan. Z njim so bila srca vseh prisotnih, ki so se poklonili njegovemu spominu. Svečanosti pa so se udeležili tudi svojci partizana Petra.
Danes stoji Peter na mrtvi straži in se ozira v dolino, za katero je dal sebe - svoje življenje; komaj 18 let je imel, pa je znal ceniti, kaj je svoboda.
St.
Hi
Osnova za razvoj so tudi usposobljeni delavci
Prvič po programski seji se je 22. oktobra sestala občinska konferenca socialistične zveze, da bi na pobudo dveh sektij".'.' strnila javno obravnavo dveh dolgoročnejših razvojnih doku mentov: o turizmu in o drobnem gospodarstvu.
Razprava na konferenci ni bila obsežna, konec koncev tega niti ni bilo pričakovati, saj so že v dotedanji javni razpravi o obeh dokumentih govorili v večjem delu krajevnih skupnosti (zaradi premajhne udeležbe razprave niso bile izvedene v KS Špitalič, Sela, Pšajnovica, Vranja peč, Kamniška Bistrica, Črna, Godič, Kamnik-Center, Kamnik-Zaprice in Križ). Tako so že v teh razpravah k dokumentoma, ki so ju podprli, oblikovali še dopolnilne predloge in se tudi dogovorili, kako se bodo v razvoj obeh dejavnosti konkretneje vključevale krajevne skupnosti.
Nekaj poudarkov iz razprave pa je vendarle treba še omeniti. Ko so delegati konference govorili o razvoju drobnega gospodarstva, so opozorili predvsem na izobraževanje za to dejavnost. Rekli so, da so danes obrtniški poklici premalo cenjeni, da zato tudi ni dovolj mladih, ki bi se odločali za tovrstne poklice. Pa tudi v izobraževanju preobrazba ni prinesla želenih sprememb: mladi so preveč v šoli, učijo se mnogih splošnih znanj, ko je treba prijeti za orodje ali delati na stroju, pa nimajo pravega znanja.
Na seji so bili kritični tudi do gostinstva v občini, ki je sestavni del drobnega gospodarstva. Imamo 61 lokalov, so rekli, a se da jesti le v petih. Obratovalni čas v gostinskih lokalih pa za povrh še usklajen ni in so zaprte kar vse gostilne hkrati.
Ko so govorili o prostorskih možnostih so razvoj drobnega gospodarstva, je bilo izrečeno tudi tole opozorilo: v središču Kamnika, ki si ga prizadevamo revitalizirati, je kar 19 praznih hiš s 26 stanovanji, v naslednjih 28 stanovanjih pa živi le 32 ljudi. Strokovne siužbe v občini bi morale najti rešitve, da bi za te prostor pridobili interesente, saj jih samo s političnimi pozivi ne bo mogoče napolniti.
Beseda je tekla še o davčni politiki, o šušmarstvu, o kooperacijah med združenim delom in drobnim gospodarstvom (kamniške OZD imajo 210 kooperantov, vendar je v Kočnino zadrugo vključenih le osem obrtnikov iz občine) in o drugem.
Na konferenci so k že oblikovanim stališčem dodali še, da je treba bolj enakopravno obravnavati družbeni in zasebni sektor drobnega gospodarstva, da je treba še bolj jasno opredeliti, kaj bomo v občini spodbujali kot prednostno dejavnost in da je treba še več storiti za dohodkovno sodelovanje in skupna vlaganja med gospodarskimi in med drobnim gospodarstvom.
Ko so govorili o turizmu, jc bilo rečeno, da vendarle nc bi smeli v tej dejavnosti preveč na široko segati po ciljih, saj bi v tem primeru ne mogli biti povsod uspešni. Predlagali so, da bi se morali pri razvoju turizma bolj odpreti v širši prostor in dolgoročni razvoj turizma povezati in uskladiti z republiškimi dokumenti. Jasneje bi veljalo opredeliti tudi prestrukturiranje turistične ponudbe v občini, določiti prednostne veje znotraj te panoge, vso pozornost pa nameniti tudi izobraževanju in propagandni dejavnosti.
J. T.
ZDRAVSTVENI DOM DOMŽALE TOZD »ZV KAMNIK« Higiensko epidemiološka služba
Obveščamo vse občane Kamnika,
da se lahko cepijo proti gripi
vsak dan od 25.10.1984 dalje od 7 - 19H, v ZV Kamnik v ordinacijah dr. Kobilice in dr. Kocutarja.
Cena popolnega
cepljenja........386,00 din
Higiensko epidemiološka si.
MERCATOR-ETA, ŽIVILSKA INDUSTRIJA
KAMNIK
OBRAT MENGEŠ
potrebuje
delavca, KV ELEKTRIKARJA
za nedoločen čas Pogoji:
- končana poklicna šola elektro smeri
- 6-12 mes. delovnih izkušenj
- 6 tednov poskusno delo
Prijave sprejemajo v roku 15 dni po objavi v kadrovski službi delovne organizacije MERCATOR-ETA, Živilska industrija Kamnik, Kajuhova pot 4.
Obnovljen Utokov obrat v Špitaliču
Na zadnjo oktobrsko soboto so v Utoku strnili praznovanje 60-letnice svoje tovarne. Dopoldne je bila v tovarni slavnostna seja delavskega sveta tovarne, ki so seje udeležili najvidnejši družbenopolitični delavci in gospodarstveniki republike, predstavniki zvez-hih' organizacij in združenj, predstavniki občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij, člani sanacijske komisije in številni drugi gostje. Na seji je govoril predsednik delavskega sveta Janez Rak, ki je orisal zgodovino Utoka, njegovo sedanjost in prihodnost. Nato pa je Igor Ferbe-žar prebral obrazložitve za priznanja Utoka, ki so jih prejeli:
zlati znak Utoka: Franc Šetinc, Marko Bule, Martin Mlinar in Jože Vonta za svoje sodelovanje pri sanaciji tovarne,
plaketo Utoka (delo akademskega kiparja Marjana Keršiča-Belača): Janez Bedina, Metod Brajer, Tone Debevc, Miro For-nazarič, Vinko Gobec, Franc Je-ras, Milan Kojc, Boris Lasič, LB - Gospodarska banka, Tone Pengov, občinski komite ZKS Kamnik, sklad skupnih rezerv SRS, Emil Šuštar in Horst Hafner za svoj prispevek pri sanaciji tovarne oziroma za uspešno sodelovanje z njo,
reprodukcijo Lojzeta Perka pa so podelili petindvajsetim posameznikom za njihov prispevek k razvoju tovarne oziroma delovnim organizacijam za sodelovanje z Utokom.
Martin Mlinar, predsednik zbora združenega dela slovenske skupščine se je v imenu vseh prejemnikov priznanj zahvalil za pozornost, ki jim jo je s tem izkazal kolektiv. Prof. dr. Mitja Kovic pa se je zahvalil v imenu univerzitetnega kliničnega centra za darilo, 600 tisoč dinarjev, ki jim ga je Utok namenil za nakup opreme.
S seje so poslali še pozdravno pismo CK ZK Slovenije, sejo pa
zaključili s kulturnim programom, v katerem so sodelovali umetniki Sonja Hočevar, Rajko Koritnik, Ladko Korošec in Alenka Svetel.
Slavje se je nadaljevalo v Špi-taliču, kjer so odprli prenovljeni obrat..Navzoče goste in delavce tovarne »je najprej pozdravil direktor Horst Hafner, o pomenu obnovljenega obrata, o dosedanjih uspehih Utoka, še posebej tozda usnjena konfekcija ter o načrtih za prihodnje je govoril di-
rektor tega tozda Mirko Forna-zarič. Slavnostni govor pa je imel predsednik republiške konference SZDL Franc Šetinc, ki je med drugim dejal:
Kot datum novega rojstva lahko štejemo tudi leto 1978, ko ste začeli uresničevati sanacijski program. Takrat ste imeli za 40 odstotkov nižje osebne dohodke kot drugod. Delati je bilo treba ob petkih in svetkih, kot se reče.
Mnogi so takrat bežali iz tovarne, ker so mislili, da potapljajoči se ladji ni rešitve. Toda na čelu s samoupravnimi organi, z družbenopolitičnimi organi in z direktorjem Hafnerjem ste dokazali, da je s pametno glavo in pridnimi rokami mogoče ne le preprečiti razsulo, temveč postaviti tovarno na nove, sodobnejše
Oh*
stali kolektiv, ki lahko pomaga drugim Niste pomišljali, ko je bilo treba posoditi velenjskemu Gorenju. Namesto almanaha za jubilej ste namenili 60 starih milijonov Univerzitetnemu kliničnemu centru, da bi si nabavil kak nov sodoben instrument. Postali ste meceni šolam, športnim društvom in še komu. Imate posluh za dogajanja v občini in širše. Spoznali ste, da se ne živi samo od kruha, temveč je treba pokazati smisel tudi za kulturo, izobraževanje, šport in drugo. Trdne vezi ohranjate z upokojenimi delavci, ki so pustili v teh temeljih svoje žulje in svoj znoj, minulo delo, kot bi rekli. Posebej navdušuje skrb, ki jo kolektiv posveča človeku, družbenemu standardu, letovanju, zdravljenju. Povedali so mi, da vsako leto pošljete na okrevanje v Ra-dence 40 delavcev in da se med dopusti lahko zvrstijo v počitniškemu domu, v hišici na Planini in v prikolicah vsi, ki to želijo in ki so tudi potrebni oddiha.
Seveda niste brez težav in problemov. Še vedno je kar precej velika fluktuacija. Nekoč so zapuščali tovarno, ker ni bilo dela, zdaj nekateri odhajajo, ker ga je preveč. Slabi odhajajo, dobri ostajajo, ste danes večkrat poudarili. Ob večini pridnih delavcev, ki imajo smisel za solidarnost in se ne izogibajo odgovornosti, je namreč tudi nekaj takih, ki se razumejo samo na pravice, med-
:
temelje; in to celo z nizkimi investicijami. Prenehali ste se sklicevati na objektivne in subjektivne težave, kar je bila pogosto le po-tuha za lastno krivdo. Rekli ste: objektivno je to, kar smo in kar imamo, subjektivna pa je naša volja, da to kar najbolje izkoristimo, da iz tega naredimo kar največ, da s tem uspešno gospodarimo in da se ne obnašamo več, kot da nam je vseeno, kakšno usodo nam prinaša jutrišnji dan. Iz bolnika ste postali vodilna tovarna v kamniški občini. Iz tovarne, ki je takrat prosila na pomoč, ste- po-
tem ko jim dolžnosti ne dišijo. Nekateri razumejo samoupravljanje, kot da lahko mislijo samo nase, blagor drugih pa jim ni dosti mar. Na srečo takih ni veliko, a za ustvarjanje nezdravega vzdušja še vedno preveč!
Marsikateri kolektiv se lahko zgleduje po Utoku, na primer po tem, kako ste skoraj povsem spremenili strukturo proizvodnje in jo prilagodili potrebam slovenske čevljarske industrije. V konfekciji ste zamenjali skoraj vso opremo in se tako povzpeli v sam jugoslovanski vrh konfekcionar-jev. Uvedli ste vrsto hitro prilagodljivih drobnih programov. Odprli ste nov sodoben obrat v Mariboru in Kopru. Maloprodajno mrežo ste razširili z ene na štirinajst prodajaln po vsej Jugoslaviji, nekaj pa jih nameravate še odpreti. Zanimiva je ideja, po kateri imate s Cimosom skupno trgovino, za zdaj le v Beogradu, jutri morda tudi v Ljubljani in še kje. Posebej kaže pohvaliti prizadevanja za kooperacijo, s katero se skupaj z drugimi tovarnami vključujete v izvoz. Slišal sem, da je vaš načrt, ustvariti 10.000 dolarjev izvoza na delavca. Želimo, da bi ga čimprej uresničili. S tem boste pomagali ipredvsem sebi, ker boste vedno; na tekočem z razvojem tehnologije in s potrebami tržišča, a tako pomagate tudi širši družbi, da bi se čimprej izkopala iz težav in se spet pognala kvišku. Prav je, da vlagate v proizvodnjo surovin, kajti slabo bi bilo, če bi živeli iz rok v usta in ne bi mislili na to, kaj bo jutri. Nekaterim se to zdi potrata, ker se ne zavedajo, kako nevarno bi bilo, če bi se kolektiv zanašal samo na kolo sreče opoteče oziroma na slepo igro konjunkture. Ne-
org. -
Delavski svet del. Zarja Kamnik
Razpisuje
ki bo v ponedeljek, 19. 11. 1984, ob 15. uri na parkirnem prostoru DO.
Na licitaciji se bo prodajal:
lesen senik v izmeri 35 m2 z izklicno ceno 20.000,00 din
Lesen senik stoji na parkirnem prostoru DO Zarja, kjer si ga interesenti lahko ogledajo 1 uro pred pričetkom licitacije.
Interesenti so dolžni pred pričetkom licitacije položiti 10% varščino na izklicno ceno. Najugodnejšemu ponudniku se varščina zadrži, razliko do izlicitiranega zneska pa je dolžan poravnati in prevzeti v roku 8 dni po licitaciji, Interesentom, ki na licitaciji niso uspeli, se varščina vrne. V primeru, da najugodnejši ponudnik odstopi od licitacije se varščina zadrži. Na ceno doseženo na licitaciji se obračuna prometni davek po stopnji 19,5%.
srečni gumijasti škornji, ki so se nekaterim svetili, kot da so suho zlato, so dovolj dober nauk!
Ni bilo lahko doseči tak razvoj, kajti šest let je malo za nekoga, ki se hoče z dna lestvice povzpeti v sam vrh tovarn, kakor kažejo glavni kazalci gospodarjenja. Vzemimo samo podatek, da se je povprečni osebni dohodek zvišal že na tri stare milijone. Zlasti pa nas veseli vaša sposobnost, da lahko pomagate drugim, kakor danes Krajevni skupnosti in ljudem v Špitaliču, kjer bo v obratu 30 delovnih mest. Samo domačini lahko povedo, kaj pomeni to, da se toliko ljudem ne bo treba več voziti daleč na delo. Stara šola, ki je samevala prazna in bi jo zob časa kmalu uničil, je s prenovo
\«Hd1i^' spet postala uporabna, a he gre samo za proizvodni obrat,)temveč so v njej urejeni tudi Haroienski prostori za krajevno skupnost. Hkrati je Špitalič po zaslugAUto-ka dobil telefonsko zvezo Brtie ne bo več čutil odrezanega adlsveta, tako rekoč bogu za Iktotom, kakor se reče po domače. To je vsekakor za vse krajane velika, pomembna pridobitev! Kamnik, 27. oktobra 1984 ...-motni
V programu so sodelovali še šolarji, študentski mešani pevski zbor, ob koncu pa so udeležencem slovesnosti pripravili še malo modno revijo, na kateri so pokazali svoje najnovejše modne stvaritve iz usnja in krzna.
J. T.
Komunalno podjetje Kamnik
p. o., Kamnik, Cankarjeva 11
na podlagi sklepa delavskega sveta razpisuje dela oziroma naloge
vodje računovodske službe
(ni reelekcija)
Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje:
1. končana višja šola ekonomske smeri ali 4-letna srednja šola ekonomske smeri
2. 5 let delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih
3. organizacijske sposobnosti ter moralnopolitična neoporečnost
4. kandidat mora biti nekaznovan.
Kandidat bo izbran za štiri leta. Prijavo s potrebnimi prilogami pošljite po pošti v 15 dneh po objavi razpisa z oznako »za razpis«. O izbiri bomo kandidate obvestili v 10 dneh po izbiri.
Svila nitov praznik
Na slovesni seji delavskih svetov 27. oktobra ob tovarniškem prazniku v Hali Komunalnega centra v Domžalah, ki ga delavci Svilanita praznujemo v spomin na leto 1962, koje bila dosežena prva stara milijarda prihodka, je predsednik delavskega sveta DO 'Adi Kužnik v svojem govoru poudaril rezultate poslovanja v devetih mesecih letošnjega leta. Glede na doseženo rast dohodka, ki je 84% večja od lanskega ustvarjenega dohodka v enakem obdobju, se rezultati ocenjujejo kot dobri, zlasti še, če upoštevamo tudi rast izvoza, ki je bil za 12% večji od izvoza v devetih mesecih lanskega leta. Predsednik DS pa je tudi opozoril, da kljub ugodnim rezultatom poslovanja ni razlogov za pretirani optimizem, saj se v poslovanju srečujemo tudi z vrsto negativnih pojavov. Izboljšala se je sicer preskrba z bombažno ; prejo, vendar dobavitelji zahtevajo plačilo v zakonitem roku in nam zaračunavajo zamudne obresti, kar pa Svilanit ne more zahtevati od svojih kupcev, saj se trgovina srečuje z velikim pomanjkanjem obratnih sredstev. Naraščanje vrednosti dolarja povečuje ceno za bombažno prejo, zaradi že visokih cen frotir izdelkov in padanja življenjskega standarda pa se zmanjšuje prodaja na domačem trgu.
Glede na izvozno usmeritev Svilanita, na konvertibilnem trgu proda približno eno tretjino fizičnega obsega proizvodnje oziroma doseže četrtino prihodka z
izvozom, je predsednik delavskega sveta ugotavljal, da je delež deviz, ki ostaja tekstilcem, premajhen in se je rešitev iskala v najemanju blagovnih kreditov. Žal pa se instrumenti gospodarjenja prepogosto menjajo in v delovni organizaciji ni možno planirati zunanjetrgovinske menjave za daljše obdobje, kar pa bi bilo zelo nujno. Zaskrbljujoče pa je tudi dejstvo, da kljub nenehnemu povečevanju izvoza ne uspemo sproti pokrivati niti deviznih potreb enostavne reprodukcije, o modernizaciji vedno bolj zastarele strojne opreme pa ne moremo niti sanjati. Delavci Svilanita se zavedamo, da bomo nastale probleme morali reševati še z boljšim delom in zato v okviru strokovnih služb, samoupravnih organov in DPO dajemo poseben poudarek pripravi in uresničevanju programa ukrepov gospodarjenja za leto 1985, ki ga bodo obravnavali samoupravni organi v sredini novembra.
Na osnovi pravilnika o podelitvi oktobrskih nagrad, ki ga je sprejel delavski svet delovne organizacije leta 1974, se zaradi spodbujanja delavcev v OZD Svilanit k čim večji aktivnosti in ustvarjalnosti na področju gospodarskega razvoja, krepitve samoupravnega in političnega delovanja ter za posebno prizadevnost pri delu podelijo oktobrske nagrade v posmeznih enotah in službah. Sveti delovnih enot oziroma delavski sveti TOZD so to priznanje podelili 22 delavcem.
Na nivoju delovne organizacije, pa je delavski svet delovne organizacije podelil tri oktobrske nagrade in sicir MILENI StJŠNlK za vidna prizadevanja na 'področju strokovnega dela, TADŽU-DINU HASIBOVIĆU za dolgoletno prizadevno in uspešno delo na področju prodaje in ALOJZU JERMANU za družbenopolitično delo.
MILENA SUŠNIK je že ob prihodu v DO Svilanit kot mlad modni oblikovalec pokazala visoko delovno moralo in posebno nadarjenost za oblikovanje oblačil iz frotirnih tkanin.
V TOZD Frotir je prišla kot prvi in edini modni oblikovalec takrat, ko smo v Svilanitu začeli bistveno povečevati proizvodnjo kopalnih plaščev. Da danes TOZD Frotir uspešno proda na domače in tuje tržišče letno več kot 250.000 kopalnih plaščev in drugih oblačil iz frotirnih tkanin, je velikti zasluga tudi Milene Sušnik.
Njene oblikovne rešitve kopalnih plaščev vse bolj osvajajo ne samo domače, ampak tudi najbolj zahtevno tuje tržišče. Za svoje delo je dobila številna jugoslovanska priznanja, kot so: Ljubljanski zmaj, Srebrna košuta v Beogradu, Biljana v Skopju in diploma na modnem sejmu v Sarajevu.
Poleg modnega oblikovanja sama opravlja glavni del tehnološke priprave za konfekcijo frotirja.
Zato z zadovoljstvom iskreno
čestitamo Mileni Sušnik za velike dosežke pri oblikovanju naših izdelkov, saj se vse bolj zavedamo, da je oblikovanje vedno bolj pomembno za uspešno poslovanje naše delovne organizacije. A.
Tov. Hasibović/se je zaposlil v nali delovni organizaciji 1. junja 1967 in že od vsega začetka opravljal dela in naloge trgovšTČe-ga zastopnika na področju BiH in Crne gore.
S svojimi pravilnimi odločitvami in pravilnim pristopom do kupcev je uspel ustvariti pogoje za širok plasman naših izdelkov na področju, za katerega je zadolžen.
Ne moremo mimo dejstva, da je kot soustvarjalec, sokreator in kot sposobni analizator prodajne politike prispeval k optimalnim rešitvam pri prodaji naših izdelkov.
Kot dolgoletni zastopnik DO Svilanit in kot človek je bil in bo pri poslovnih sodelavcih izredno cenjen, zato vse naše priznanje tov. Hasiboviču za njegovo 17-letno delo v naši delovni organizaciji.
Alojz Jerman se je v Svilanitu zaposlil v letu 1977 na delih in nalogah vodja nagrajevanja, v letu 1978 pa je prevzel dela in naloge vodja kadrovsko-socialnega oddelka.
V delovni organizaciji sicer ni imel vidnejših družbenopolitičnih funkcij, njegovo politično in strokovno aktivnost pa je bilo čutiti tako pri delu samoupravnih organov kakor tudi družbenopolitičnih organizacij.
Kot vodja kadrovsko-socialne-
ga oddelka je kot strokovni sodelavec sodeloval pri delu delavskih svetov, komisijah za delovna razmerja, komisijah za reševanje stanovanjskih vprašani delavcev ter v obeh komisijah^i s področja nagrajevanja delujeta v okviru DS DO,
Posebno prizadevnost in aktivnost pa je v zadnjem delegatskem mandatu pokazal pri delegatskem sistemu, zlasti pri delovanju delegacij za skupščine SIS. Zaradi njegovega prizadevanja in vsklajevanja dela lahko ocenjujemo delo delegatskega sistema v SIS v naši delovni organizaciji kot zelo dobro.
Razen aktivnosti v delovni organizaciji se je vključeval v delovanje SIS kot član začasnega kolektivnega poslovodnega organa v strokovnih službah SIS med ukrepom družbenega varstva, opravlja pa še vrsto družbenopolitičnih aktivnosti: je evidentičar OO ZK v delovni organizaciji, član IS SOb Kamnik, aktivno deluje tudi pri društvu kadrovskih delavcev, je predsednik ZTKO v občini Kamnik in kot član Planinskega društva aktivno deluje pri alpinističnem odseku in gorskih reševalcih.
Posebna pozornost pa je bila ob tovarniškem prazniku namenjena jubilantom, ki so s svojim deset, dvajset in celo tridesetletnim delom veliko prispevali k razvoju in doseženim rezultatom poslovanja. Bronaste plakete za desetletno delo je prejelo 36 delavcev, kar 37 delavcev pa je v Svilanitu že 20 let in so jim bile podeljene srebrne plakete.
Večino svoje delovne dobe in tudi Svilanitovega razvoja pa je s 30-letnim delom v delovni organizaciji dočakalo kar enajst delavcev in sicer:
MILKA BALANTIČ, ANICA BERNOT, JOŽI BROJAN, MARIJA GRABOVACVMIMI JEREB, MIHELA KRANJC, ZINKA OSOLNIK, IVANKA PAVIČ, VIDA ROZMANIČ, BRANE STANKOVICirlMIRO ŠUBIC. Predsedniki delavskih svetov so se jubilantom 30-letni-kom s podelitvijo zlatnih Svilani-tovih plaket zahvalili za dolgoletno požrtvovalno delo.
Slovesno sejo delavskih svetov je popestril tudi kulturni program, ki so ga pripravili učenci mekinjske šole ter skupine kamniških mladincev in folklorna skupina Kamniška Bistrica, za zabavo pa je poskrbel ansambel AKVAMARINI iz Trbovelj.
Vsakoletno srečanje kolektiva ob tovarniškem prazniku delavcem Svilanita pomeni nekaj več kot samo sejo delavskih svetov s podelitvijo nagrad in priznanj z družabnim srečanjem; veliko besed in stiskov rok jubilantom in oktobrskim nagrajencem pomeni obračun prehojene poti in razvoja, pogledi pa so usmerjeni v jutrišnji dan. Jubilantje, oktobrski nagrajenci, sleherni delavec Svilanita pa je z njegovim razvojem povezan z bombažno ali svileno nitjo in v zavest večine je vtkano, da je moč teh niti in stkane tkanine odvisna od moči medsebojnih odnosov in volje za boljši jutrišnji dan.
-le
Primer
»Groharjeva
ulica«
V zvezi s člankom, objavljenim v Kamniškem občanu 22. 10.1984 pod naslovom Primer »Groharjeva ulica« daje Stanovanjsko in komunalno gospodarstvo SKG p. o. Kamnik v celovito in objektivno informacijo občanom naslednje po-jansilo:
SKG Kamnik kot organizator ogrevanja, med drugimi soseskami v občini Kamnik tudi v soseski Groharjeva ulica pojasnjuje, da problemov v zvezi z organizacijo ogrevanja, razen v soseski Groharjeve ulice, v glavnem ni. Problemi s to sosesko pa segajo že v sam začetek obratovanja kotlovnice t. j. v 1. 1981/82. Že v prvem letu skupnosti stanovalcev niso potrdile obračuna ogrevanja za to kurilno sezono. Od leta 1981 pa vse do danes skupnosti stanovalcev Groharjeve ulice niso potrdile nobernega obračuna za kurilno sezono, niti niso pristale na nobeno akontacijsko ceno, ki jo je določil izvajalec ogrevanja. Pogodb o ogrevanju te soseske - organiazcija ogrevanja je namrče dejavnost DO SKG in se izvaja na podlagi pogodbenega odnosa med SKG in skupnostjo stanovalcev, je bilo s strani skupnosti stanovalcev podpisanih zelo malo, v celot pa nikdar. Te skupnosti stanovalcev so namreč vseskozi računale med drugim tudi na »politični problem«, da si SKG ne bo drznil, kljub nepodpisanim pogodbam in neporavnanim obveznostim iz obračuna, odklopiti jih od ogrevanja. Organi hišne samouprave te soseske so zlasti zaradi »prizadevanja posameznika« tako kot vse, zavrnili tudi obračun kurilne sezone 1983/84 in to iz istih razlogov kot vsekskozi doslej, t. j. kar vztrajajo, da plačujejo stroške le v višini kot velja za sosesko Matije Blejca v Kamniku, nikakor pa v višini dejanskih stroškov.
Problem stalnega zavračanja obračunov, nepodpisanih pogodb, nepristajanja na akontacijsko ceno ogrevanaj in pa zlasti nepodpisanih pogodb za kurilno sezono 1984/85, zaradi česar nekaj časa ni bila ogrevana celotna soseska, nekaj časa pa le del, je nekajkrat obravnaval delavski svet naše delovne organizacije, zatem delavski svet naše DO v razširjeni sestavi t. j. ob navzočnosti predstavnikov vseh družbenopolitičnih organizacij delovne organizacije in predstavnikov samoupravne stanovanjske skupnosti. Bil je sestanek ob prisotnosti TV, o zadevi je bil seznanjen IS SO Kamnik in vse družbenopolit-čne organizacije v občini Kamnik, nazadnje pa je o problemu dokončno odločilo predsedstvo samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kamnik. Zaključki Vseh teh pregovarjanj in polemik so bili v tem, da je potrebno prekiniti-anarhijo na področju ogrevanja soseske Groharjeve ulice, da je nevzdržno za DO SKG, da Groharjeva ulica še naprej vztrajana poravnanju stroškov kot to velja v soseski Matije Blejca, ne pa dejanskih stroškov, da je v primeru, če skupnosti stanovalcev ne podpišejo pogodbe o ogrevanju za bodočo kurilno sezono šteti, da takšne skupnosti stanovalcev niso zainteresirane za storitve DO SKG.
V zvezi s temi stališči je bilo s skupnostima stanovalcev Groharjeva 8 in 10, ki sta Vztrajno odklanjali podpis pogodbo o ogrevanju, še ne-
kaj usklajevalnih sestankov, ki pa razen obtožb »družbenopolitičnih subjektov« občine Kamnik, DS naše DO in pa posameznikov iz naše delovne organizacije, ki naj bi bili vsi odgovorni za neogrevanje soseske, niso ničesar rodili. Ti dve skupnosti stanovalcev sta vztrajali, da pogodbo podpišete le v modificirani obliki, t. j. da med drugim skupnosti stanovalcev tudi sodelujeta in odločata pri določitvi akontacijske cene ogrevanja in obračunu ogrevanja. Iz tega sledi, da naj bi SKG sosesko ogreval, akontacijsko ceno in pa v končni fazi ceno ogrevanja pa bi določila skupnost stanovalcev - uporabnik ogrevanja.
Predsedstvo SSS je na svoji seji dne 25. 10. 1984 ob prisotnosti predstavnikov družbenopolitičnih organizacij občine Kamnik sklenilo zadevo dokončno razčistiti.
Sprejeti so bili naslednji sklepi:
Skupnostima stanovalcev Groharjeva 8 in 10, ki do sedaj z delovno organizacijo Stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kamnik še nista podpisali pogodbe o ogrevanju, s čimer onemogočata normalno ogrevanje celotne soseske, se daje rok do 31. 10. 1984 za podpis pogodbe o obliki in vsebini, kot to velja za vse soseske, kjer izvaja ogrevanje DO SKG.
V kolikor do tega roka pogodbi ne bosta podpisani, je šteti, da Groharjeva ulica ni zainteresirana za storitev DO SKG ter da zaradi tega prevzema organizacijo ogrevanja v lastno režijo oziroma da za izvajanje ogrevanja pooblašča drugo DO. V tem primeru bo 2. 11. 1984 opravljena inventura kurilnega olja v cisterni Groharjeve ulice in izvršen prenos v letošnji kurilni sezoni zbranih sredstev na ločen žiro račun pri skupnostih stanovalcev Groharjeve ulice oz. bodo sredstva sodno položena.
Takšno odločitev je predsedstvu narekovalo dejstvo, da je probematika ogravanja v Groharjevi ulici zaradi vezanosti na skupno kotlovnico enovita in je zato dolžnosti vseh skupnosti stanovalcev Groharjeve ulice, ki vseskozi poudarjajo in tudi javno objavljajo svoja enotna stališča, da takšno stališče zavzemajo tudi glede problematike izvajanja ogrevanja v svoji soseski.
Predsedstvo in predstavniki DPO tudi zavračajo način, ki sta ga skupnosti stanovalcev, očitno ne pobudo posameznika, potom zlonamernih obtožb in groženj na račun subjektov družbenopolitičnih organizacij v občini, samoupravnih organov delovne organizacije in posameznikov, izbrali za razreševanje problematike ogrevanje v svoji soseski.
Ob sprejetju takšnih sklepov sta bili pogdobi o ogrevanju Groharjeve 8 in 10 dne 31. 10.1984 tudi podpisani in s tem dnem je bila celotna soseska tudi vključena v ogrevanje.
Da pa peripetijam v zvezi z Groharjevo ulico še ni konec, kaže zapisnik zbora stanovalcev Groharjev 8 in 10 zelne 30. 10. 1984, iz katerega izhaja, da mora SKG v roku 7 dni k podpisanima pogodbama pripravijj^e ankes, ki vsebuje njihove zahteve.
Epilog zadnjih zaht^j Groharjeve 8 in 10 šfl sestanek teh dveh skupoj stavniki SKG, SSS, dr samoupravljanja občina mnik zaradi neudeleMj
Ob vseh teh pripenja vanjem Groharjeve ulice, zlasti 8 in 10, bi bilo vsekakor zanimivo slišati mnenja večine obačnov Kamnika, ki morajo/a ogrevanje in plačevanje le-tega v enkratnem znesku skrbeti sami.
SKG Kamnik
Ji
hosti stanovalcev an, saj je zadnji jiltanovalcev s predenega pravobranilca Camnik in IS SO Ka-nekaterirl odpadel, ivin zapetljajih z ogre-
STANOVANJSKO IN KOMUNALNO GOSPODARSTVO SKG, p. o. KAMNIK
Opravičujemo se tov. Bojanu GOLOUHU, Trg svobode 4 za objavo v seznamu dolžnikov za centralno ogrevanje na dan 31.7. 1984. Prišlo je do napake pri prepisovanju, kar se je tov. Gplouh osebno prepričal. Znesek din 30.465,95 je^cjolžna tov. Majda, Marija Golubovič, Kla-včičeva 5, Kamnik, i„,.;Qpravičujemo se tudi tov. Irmi ERJAVEC, Groharjeva 8, ker je zaradi načina obdelave prišlo do napake, tako da je prevzela dolg prejšnjega lastnika.
Tov. Majda KOBAV, Zikova 1 pa je bila na dan 31.7. 1984 dolžnik za centralno ogrevanje, ker je dolg za centralno ogrevanje plačala na žiro račun stanarine.
•'• •
V zvezi s člankom, objavljenim v Kamniškem občanu 22. 10. 1984 s strani Olge Sitar, Stanovanjsko in komunalno gospodarstvo SKG Kamnik daje naslednja pojasnila:
Glede intenzivnosti ogrevanja svojega stanovanja ni tov. Sitar na SKG dosedaj nikoli dala nobenih ustnih in pismenih pripomb.
V kolikor v stanovanju ni dosežena primerna temperatura, mora tov. Sitarjeva kot lastnik stanovanja uveljavljati zahtevo za povrnitev stroškov od izvajalca, SKG-ju pa je dolžna poravnati celotne stroške ža ogrevanje.
Glede ogrevanja njenega poslovnega lokala na Ljubljanski 14 pa navajamo, da smo ji vsa
leta do sedaj vedno pravočasno dostavili v podpis pogodbo o ogrevanju. Kljub stalnim urgen-cam, podpisanih pogodb ni vrnila. Njen lokal pa smo vseeno dalje ogievali.
Glede plačevanja stroškov za lokal lahko še navedemo, da je bila dne 24. 8. 1984 vložena tožba za plačilo stroškov v kurilni sezoni 82/83, 83/84 in akontacij za sezono 84/85 v skupnem znesku 34.364,00 din. Za plačilo navedenih stroškov je bila že predhodno opominjana, vendar jih ni poravnala. Ugotavljamo, da je tov. Sitarjeva doslej od celotnega dolga, dne 20. 9. 1984 poravnala le znesek 8.554,00 din.
Že pred vložitvijo tožbe smo jo pismeno opozorili, da bo izvršen odklop centralnega ogrevanja, v kolikor ne bo vrnila podpisanih pogodb in poravnala zapadlih in tekočih obveznosti. Ker teh obveznosti ni poravnala, je SGK dne 17. 10. 1984 poslovni prostor Sitarjeve odklopil iz sistema1 centralnega ogrevanja.
Neresnična pa je trditev, da ji je kdo po telefonu grozil, da bo odklopljen lokal zato, ker ne plačuje stroškov za ogrevanje stanovanja, temveč je bila opozorjena, da ne bomo pričeli z ogravanjem lokala, dokler ne dobimo podpisane pogodbe in poravnane zapadle obveznosti za lokal.
Dne 5.11. 1984 smo vabili vse lastnike lokalov na Ljubljanski cesti, da se pogovorimo o problematiki centralnega ogrevanja. Pogovora so se udeležile vse stranke, razen tov. Sitarjeve.
Mislimo, da je navedenih dovolj razlogov, iz katerih se vidi, kdo naj bi nosil odgovornost za pet žena, ki so zaposlene v neogravanem lokalu.
Stanovanjsko in komunalno gospodarstvo SKG,
. p. o. Kamnik
Se je vas Potok prebudila?
V KS Komenda ni značilno samo to, da je vsestransko družbenopolitično in gospodarsko aktivna, ampak tudi to, da jo sestavlja deset vasi, ki so v obliki podkve razsejane okoli »centra« vasi Komenda.
Tokrat vam želimo predstaviti najmanjšo vas Potok pri Komendi. Ime je verjetno dobila po potoku Reki, ki teče na meji s sosednjo vasjo Klanec. Z novo pozidavo v Komendi, se je vas močno približala strnjenemu naselju, na drugi strani pa jo varujeta gozd, njive in cesta Moste-Brnik. Vaščani so se do časa, dokler ni zrastlo nekaj novih hiš, pretežno ukvarjali s kmetijstvom, sedaj pa je že docela pomešano z delavskimi družinami. Tako lahko ugotovimo, da ima vas Potok sedaj, če si dovolimo odšteti tri hišne številke, ki po lokaciji in upravljanju bolj sodijo h Komendi, in prištejemo eno, ki bolj sodi k Potoku kot Klancu, skupno devet hišnih številk, od tega pet ajev in bejev. Po vasi teka deset otrok od skupno trideset prebivalcev.
Lepa vas, boste rekli, če se peljete iz Komende proti sosednjemu Bregu ali Nasovčam, vendar je vas ponoči do nadaljnjega varno skrita. Že pred leti je ugasnila edina javna žarnica, ki je razsvetljevala odcep do naše vasi in del mostu, ki se bo prav kmalu uklonil nekontrolirani teži.
Pa se je s časom nekaj premaknilo tudi v naši vasi. KS Komenda je v planu za leto 1984 vasi namenila 20 starih milijonov, da si uredi cesto, ki je bila v vsej dolžini petstotih metrov v luknjah poraščena z grmovjem in v delu trase vgreznjena med bregove, kar je predstavljajo dodaten problem.
DIABETIKI
Urnik diabetološke posvetovalnice v Kamniku se je spremenil in je naslednji: Kontrole: torek in petek od 7.-13. ure.
Registracija: četrtek od 11.-13. ure.
Prosimo vse, ki so naročeni, pa jim nismo mogli osebno sporočiti spremembe datuma kontrole, da pridejo na kontrolo na torek ali petek v tednu, v katerem so bili naročeni.
Hvala za razumevanje! Posvetovalnica za diabetike
Montaža TV anten. Matija Zibelnik, Zavrti 5, Mengeš, tel. 737-194.
Iščem varstvo za 10-mesečno deklico v bližini Zikove. Naslov oddajte v uredništvo Kamniškega občana ali po tel. 831-311.
Elektronsko ročno uro z računalnikom prodam za 4.500 din. Naslov je na uredništvu Kamniškega občana, tel. 831-311.
Vaščani smo bili le enotni v tem, da je za cesto in vas prišla pomoč v zadnjem trenutku, zavedali pa smo se tudi tega, da brez prostovoljnega dela in samoprispevka ne bo šlo. Ustanovili smo gradbeni odbor, ki bo skrbel za izvedbo sanacije ceste. Spontano so potekale priprave od zakoličbe trase, delnega poseka grmičja ob cesti. Tudi prostovoljni prispevki vasi Brega in Klanca so bili dobrodošli, za kar se jim na tem mestu zahvaljujemo. Dnevi glavne akcije so se hitro približali, saj smo jih uravnali tako, da je bilo na polju najmanj dela, tako da bi se res v čim
večjem številu lahko udeleževali del pri izkopu jarka za kanaliza-1 cijo, odvoza prsti, polaganja cevi ipd.
Pa je vas prišla do dobro utrjene podlage za morebitni asfalt, vendar je s tem prišlo tudi do razdora med vaščani z mislijo, da je cesta in kanalizacija bila grajena le za nekatere, čeravno jo vsi dnevno potrebujemo, kot kruh.
Še bolj kot žarnica, ki je pred leti ugasnila, je ugasnila volja tistemu, ki je akcijo vodil, jo poskušal zaključiti z asfaltno prevleko jia delu ceste, ki je za va-ščane najbolj pomemben.
Tudi še kakšen problemček v vasi bi našli, ki bi se ga dalo z dobro voljo in prizadevanjem va-ščanov rešiti, če vasi ne bi zakrila »tema« in jo dolgo še tako močno sonce ne bo prebudilo. Vprašam se, zakaj?
J. I.
Zakaj kruh po 64 din!
Ob zadnji podražitvi kruha v avgustu je bila določena cena črnemu kruhu 42 din za kilogram, belemu pa 47 din za kilogram. Toda od tega kruha so kmalu ostale v trgovinah le še cene. Peki so ga prenehali peči in ga nadomestili z »novim« kruhom (80 dkg), katerega cena črnega je 3 7 din oziroma za kg 46,25, belega pa 41 din ali za 51,25 din.
Vendar tudi to še ni bilo dovolj. Zadnji čas v kamniških trgovinah dobimo lahko le bel kruh po 64 din za kg, oziroma 96 din za 1,5 kg hlebec. Črni kruh pa je postal prava redkost. Hkrati z rastjo cene pa pada kvaliteta kruha.
Ne bomo razpredali razmišljanja, da bi v času varčevanja morali peči več črnega kruha kot belega, da je črn kruh bolj zdrav od belega in podobno.
Odkrito pa lahko vprašamo, kaj delajo naše inšpekcijske službe in sveti potrošnikov, da mirno gledajo to premetavanje pekovskih hlebcev od 0,80 kg na 1,5 kg (kilogramskih se izogibajo!) in tiho podražitev kruha za najmanj 22 din pri kg oziroma za 52 odstotkov napram uradno dogovorjeni ceni!
Naj se peki igrajo z imeni in težo hlebcev, od pohorskega do primorskega, vendar je njihova naloga predvsem zagotoviti delovnemu človeku dovolj osnovnih vrst kruha, katerih cen ni mogoče vsak dan spreminjati, kakor se komu zdi.
Kljub vsemu priseganju na stabilizacijski program, s takim odnosom do sprejetih dogovorov in sklepov ne bomo daleč prišli.
Pričakujemo, da bodo na ta prispevek reagirali delavci Žita in javno pojasnili svoje ravnanje!
F. S.
Kaj je s staro kovačijo?
Minilo je leto dni, kar so se končale burne razprave v zvezi s preureditvijo nekdanje stare kovačije na Trgu svobode v gostinski lokal. Kljub mnogim zapet-Ijajem in negodovanju nekaterih krajanov, še posebno onih v neposredni bližini, je prizadevni najemnik lokala dobil zeleno luč za prenovo stare, spomeniško zaščitene hiše. Prevladal je širši interes mesta, saj je šli za prenovo in rešitev pomembnega kulturnega spomenika, ki je nedvomno redek primer kvalitetne srednjeveške meščanske arhitekture.
Slabo stanje, objekta je narekovalo strokovne gradbene posege, ki so jih sicer nekaj časa izvajali, nato pa je delo iz neznanih vzrokov zastalo (?). Po odstranitvi ometov stavba močno kvari izgled Trga svobode, obenem pa opozarja mimoidoče (tudi turiste), da v mestu ne delamo gospodarno. Občani Kamnika, posebno tisti, ki spremljajo razvoj revitalizacije mestnega jedra, se sprašujejo, čemu je sploh obstajal tolikšen interes za gostinski lokal in prenovo hiše, če pa je sedaj vse zastalo?!
Zgradba na Trgu svobode še
naprej propada, občani pa se sprašujejo, kdo bo odgovoren za škodo, ki je na nezaščitenem objektu vsak dan večja? Navsezadnje bi bilo dobro povprašati investitorja in izvajalca gradbenih del, če je sploh še prisoten interes za gostinski lokal oz. ta sanacijo in prenovo stavbe. Če tega ni, bi prostor lahko služil bolj koristnemu namenu, predvsem takšni uslužnostni dejavnosti,, ki bi bila poleg obnovitve lokala pripravljena prevzeti tudi ureditev fasade.
Nenazadnje gre za splošno ureditev Trga svobode kot celote. Dragoceni prostor pod Malim gradom služi za odlagališče raznovrstnega materiala, namesto da bi primerno urejen in opremljen služil občanom za oddih in počitek. Nedvomno sodi sem tudi odstranitev nefunkcionalnega betonskega prizidka ob vhodu v nekdanje zaklonišče. Dvom, ali je tak navidezen »detajl« kot je betonska spaka na Trgu svobode sploh omembe vreden, v današnji težki situaciji, ni potreben. Prav pri majhnih, toda konkretnih odločitvah, se kaže splošno-kulturen odnos do mesta. ROMI
Zgodovinska lokomotiva v Kamniku
V soboto, 27. oktobra dopoldne je v Kamnik prisopihala zgodovinska parna lokomotiva s kompozicijo muzejskih vagonov,
ki je nekoč že vozila tudi na kamniški progi. Muzejska parna lokomotiva iz 1917. leta je tisto dopoldne pripeljala iz Ljubljane
v Kamnik 118 potnikov, med njimi 70 otrok, ko so skozi okna mahali v pozdrav številnim radovednežem na vsej poti iz Ljubljane do Kamnika. Na vseh postajah so ljudje pozdravljali nenavadno kompozicijo in se spominjali-starih časov. Šlo je za turistično novost - izlet s parno lokomoti-1 vo, katere so se še posebno razveselili številni malčki, ki so si tako v Ljubljani kot v Domžalah in Kamniku radovedno ogledovali staro lokomotivo in muzejske vagone. Za sobotne izlete se je TTG - organizator te posebne vožnje odločil, ker ob sobotah in nedeljah na kamniški železniški progi ni potniškega prometa. V delavnikih pa vozi mnotorni potniški vlak. Naj še dodam, da je prvi vlak s parno vleko prisopihal v Kamnik leta 1891 - torej pred 93 leti. (foto J. Rozman, tekst P. K.)
Osnovna šola 27. julij po prvem šolskem letu
V šolskem letu 1983-84 je v prostorih bivšega dijaškega doma pričela z vzgojnoizobraževal-nim delom celodnevna osnovna šola z organizacijo za usposoblja-nje in delovno usposabljanje. Kljub stabilizacijskim ukrepom so se delegati skupščine občinske izobraževalne skupnosti odločili za celodnevno življenje in delo učencev. Za nemoten potek take organiziranosti dela so potrebna večja finančna sredstva, kijih šola prejema od OIS Kamnik. V lanskem šolskem letu je bilo v osnovno šolo vključenih 43 učencev, v oddelke delovnega usposabljanja pa 16 učencev.
Na šoli je poučevalo 8 specialnih pedagogov, učiteljev telesne vzgoje, likovnega in gospodinjskega pouka ter tehničnega pouka. Strokovno je napredovanje učencev spremljal šolski psiholog. Šola je realizirala pouk po predpisanem predmetniku in učnem načrtu za lažje in zmerno duševno prizadete učence. Znanje si je vsak učenec pridobival po individualnem programu. Pouk vzgojnih predmetov je potekal v posebej opremljenih učilnicah. Poleg rednega pouka so imeli učenci organizirano še samostojno individualno učenje, pisanje nalog, izdelovanje najrazličnejših vrst izdelkov in drugih obveznosti, ki bi jih sicer delali doma. Učenci so imeli organiziran še dopolnilni in dodatni pouk, glede na svoje sposobnosti.
Vsak učenec je bil vključen vsaj v eno interesno dejavnost, ki so jih vodili učitelji. Te dejavnosti so bile: pravljični, ritmični, lutkovni,
filmski, planinski, prometni, vrtnarski, kuharski, šiviljski krožek, pevski zbor, ŠŠD. Učenci 7. in 8. razreda so opravili tečaj „prve pomoči. Pridno so učenci vodili šolsko hranilnico. Pogosto so prihajali tudi v knjižnico, kjer je bilo vedno kaj novega.
Za učence je bilo poskrbljeno tudi med prostim časom, saj so ga lahko izkoristili pri družabnih igrah, poslušanju glasbe, v telovadnici in na dvorišču. Ko bomo imeli urejeno še igrišče ob šoli, bo za učence postal prosti čas še bolj prijeten. Učenci 7. in 8. razreda so v delovnih organizacijah Stol, Svilanit, Titan, Svit, Al-prem, ena učenka pa v tovarni Induplati Jarše, opravili obvezno štirinajstdnevno oz. tritedensko proizvodno delo, kar sodi v redni šolski program. Učenci so bili v teh sredinah zelo dobro sprejeti in nekaj se jih je po zaključnem šolanju v njih tudi zaposlilo.
Samoupravo so učenci razvijali z aktivnim delom v zvezi pionirjev in zvezi socialistične mladine. S tem so prispevali k razvijanju tovariških in kulturnih odnosov v šoli, razvijanju tradicij in pridobitev NOB, k boljšim učnim uspehom, pestrejši interesni dejavnosti in prostemu času. Organizirali so več delovnih akcij, akcij zbiranja papirja ter sodelovali na proslavah in prireditvah.
Vse leto je s šolo dobro sodelovala šolska ambulanta in skupnost za zaposlovanej. Še več sodelovanja pa si želimo z osnovnimi šolami in VVZ.
Na izreden posluh za naše učence smo naleteli v tovarni
Utok ter pri njenem generalnem direktorju tov. Hafnerju. Tovarna je pokrovitelj šole. Njena pomoč pri stroških sprotnega vzdrževanja pomeni za šolo veliko finančno razbremenjenost, saj je šola s tako prihranjenimi sredstvi lahko nakupila vrsto učnih pripomočkov ter s tem obogatila življenje in delo učencev.
V letošnjem šolskem letu bomo s pridom izkoristili pridobljene izkušnje prvega leta COŠ z namenom, da bomo učence primerno usposobili za enakopravno vključitev v delo, za šolanje v skrajšanem prilagojenem programu in srečno življenje.
M. Ž.
Prodani dvoje , zasteklenih balkonskih vrat 220X80 in eno okno 140X140 vbeli barvi za 20.000 din in dve marmornati polici za zunanja okna. Prodam tudi 18 kvadratnih metrov lamelnega parketa. Tel. 737-094.
Žaganje drv — Lužar, Šmar-ca 25 d, tel. 832-739 od 11. do 12. ure.
LONČARSKO PODJETJE KOMENDA obvešča občane, da bomo od 13. do 17. novembra od 6. do 14. ure po ugodni ceni prodajali lonce iz gline večjih velikosti o 12 do 30 in korita dolžine 40 cm (ozki in široki). Količine so omejene! V južnem delu Kamnika prodam garažo. Tel. 225-353 dopoldan.
Pri Želez ni kov i h v Špitalicu smo ličkali koruzo
Na podeželju v nekaterih naših vaseh še živijo nekdanji običaji. V jesenskih mesecih se vaščani zbirajo pri raznih delih pomagajo pri spravilu jesenskih pridelkov ali pri drugih opravilih. To velja še zlasti za lickanje koruze.
V Špitaliču pri Železnikovih ohranjajo tako lepo navado in povabijo vsako leto sosede, znance in prijatelje na lickanje koruze. Tudi letos smo bili pri njih v soboto 27. oktobra. Mala kmetija, ki jo umno obdeluje gospodar Filip s svojo družino, daje kar lep pridelek, med ostalimi poljščinami kar precej koruze. Stanovanjska hišica in gospodarsko poslopje je prislonjeno v hrib nad dolino, od koder je zelo lep razgled. Zemljišče je dokaj radodarno, toda ne preveč položno, kar zahteva več dela in naporov. To pridne Železniko-ve niti preveč ne moti, saj so navajeni trdega in skromnega življenja.
Med tednom domači pripravijo v skednju velik kup koruze za lickanje. Delo traja večkrat pozno v noč. Koruza je bila letos precej slabša tako po količini kakor po kakovosti zaradi neugodnih vremenskih razmer. Pridelana koruza pa bo kljub temu zadoščala za prehrano družine, nekaj pa jo bo deležna tudi živina.
Lickanje poteka v veselem razpoloženju in smehu, saj lič-karji med seboj kar tekmujejo s pripovedovanjem šal in anekdot. Da živahnost ne zamre, skrbi gospodar Filip, ki ima ve-
dno pri roki žlahtno »kačjo slino«.
Kup koruze se pod pridnimi rokami vedno bolj krči, kar samo spodbuja ličkarje, da začno iskati »skrito steklenico«, ki so jo domači 2,e v začetku založili med koruzne storže. Srečen najditelj mora seveda prvi popla-kniti grlo in zatem roma steklenica iz roke v roko, dokler nazadnje ni prazna.
Med lickanjem se oglasi pesem in mnogokrat poskočna vi-ža iz harmonike, tako da je zelo prijetno. Po končanem delu ne manjka dobra obara in pristna kapljica, najbolj vneti pa se tudi zavrtijo.
Na mizo kar romajo dobrote, tudi domačega okusnega peciva je dovolj, gospodinja ga je ume-sila že navsezgodaj. Vsakdo si lahko postreže po mili volji, vse dokler se kasno ponoči ne poslovijo s tiho željo, da bi se leto kasneje zopet srečali ob še boljši in obilnejši letini.
Pri Železnikovih v Špitaliču je res prijetno v vsakem letnem
času, jeseni pa je najlepše, ko narava vrača radodarno svoje sadove za marljivo in trdo delo.
Filip je že upokojen, s kmetijo se ukvarja z ljubeznijo in zadovoljstvom. Ob takih prilikah se rahlo smehlja, ker mu je zbrana družba v zadovoljstvo. Pri vsakodnevnem delu na kmetiji ga ne ovirajo niti številne družbene dolžnosti v organizaciji SZDL, zveze borcev, v društvu upokojencev itd., najbolj zvesta pomočnica pa mu je njegova žena, ki zna pričarati prijetno razpoloženje in vzdušje.
V Špitaliču se ljudje zbirajo tudi pri drugih kmetijah ob lickanju in drugih priložnostih. V tem kraju idila zdravega kmečkega življenja še živi in modernizacija sedanjega časa še ni spodkopala te lepe tradicije, čeprav si že kar krepko utira svojo pot in narekuje drugačen način življenja. Stvari se pač spreminjajo in z njimi tudi •Judje.
STANE SIMŠIČ
Lickanje koruze v skednju
Programski posvet zveze kulturnih organizacij Gorenjske
Spodbude za organiziranost in sodelovanje
Kulturna društva, skupine in organizacije na Gorenjskem, povezane v Zvezo kulturnih organizacij Gorenjske, v sedanji organizacijski obliki delujejo od leta 1971 dalje. Vsakoletni programski posvet se ob pregledu realiziranih akcij in programu dela za v bodoče loteva tudi aktualne problematike s področja kulturnega amaterizma. Posebej izpostavljeni temi letošnjega posveta sta bili: sodelovanje s področnimi združenji - strokovnimi odbori za posamezne zvrsti amaterske kulturne dejavnosti in pregled dosedanjih povezav ter smernic in oblike sodelovanja z zamejskimi organizacijami in društvi.
V soboto, 13. oktobra, je bil v Kamniški Bistrici programski posvet Zveze kulturnih organizacij Gorenjske, predsednikov in tajnikov Zvez kulturnih organizacij sedmih gorenjskih občin ter predstavnikov regijskih strokovnih združenj, ki na področju amaterske kulturne dejavnosti v tem prostoru delujejo.
ZKO Gorenjske, v katero so po regijskem načelu vključene občinske ZKO iz Kranja, Radovljice, Jesenic, Tržiča, Škofje Loke, Domžal in Kamnika, povezuje pa amaterske kulturne ustvarjalce iz 120 pevskih zborov, 89 gledaliških, 31 folklornih, 15 lutkovnih, 10 likovnih skupin ter 11 skupin izraznega plesa, pa 6 tamburaških, 5 harmonikarskih, 12 pihalnih in simfoničnega orkestra ter 13 foto-filmskih skupin, poleg organiziranja področnih prireditev, pbsegajočih 15 različnih področij amaterskega kulturnega delovanja, vsako leto obravnava programske teme, ki zadevajo aktualno problematiko amaterske kulture, dobršen del programske in organizacijske pozornosti pa posveča izobraževanju strokovnih in mentorskih kadrov v obliki izobraževalnih tečajev in seminarjev. '
Na letošnjem programskem posvetu so udeleženci poleg predstavitve Medobčinskega združenja ZKO Gorenjske, ki je bila namenjena predvsem vabljenim gostom, predstavnikom družbenopolitičnih organizacij in skupnosti ter sredstev javnega
obveščanja (ki pa se srečanja žal spet niso udeležili!), pa pregledu realiziranih akcij v letošnjem ter programu dela v prihodnjem letu, osrednjo pozornost posvetili obravnavi sodelovanja ZKO Gorenjske s področnimi združenji -strokovnimi odbori za posamezne zvrsti amaterske kulturne dejavnosti ter pregledu dosedanjih povezav in smernicam bodočega (organiziranejšega) sodelovanja amaterskih kulturnih društev in skupin z zamejskimi organizacijami in društvi.
V letu 1984 je bilo organiziranih 10 področnih prireditev, za katerih večino lahko ugotovimo, da so presegle raven zvrstnih srečanj, ki bi bila več ali manj sama sebi namen: poleg izbire programov, ki so sledili kriterijem strokovnih odborov za posamezna področja, je viden premik tudi v organizaciji prireditev, predvsem pa v njihovi vsebinski osmišlje-nosti: namen in pomen sta dosežena le, če kulturna prireditev spodbuja in ustvarjalno mobilizira izvajalce ter pritegne in bogati poslušalce.
Ob pregledu delovanja ljubiteljske kulture na Gorenjskem se kaj hitro ugotovi, da je najmočneje zastopana glasbena dejavnost, znotraj te pa odrasli pevski zbori. Delujejo seveda tudi otroški, zelo šibko pa so zastopani mladinski zbori (če v osnovnih šolah učence še nekako uspemo pritegniti k organiziranemu petju, se s prihodom v srednjo Šolo tovrstna akivnost skoraj praviloma konča - često žal tudi po zaslugi pedagogov, ki poleg redne dejavnosti v izobraževalnem procesu česa več tudi ne (z)mo-rejo. - Na posvetu je bila dana pobuda za nov impulz, ki naj privede do boljšega sodelovanja med pevsko vzezo, društvom glasbenih pedagogov, glasbenim aktivom Gorenjske ter zavodom za šolstvo SRS). Manj kot pred leti je na Gorenjskem tudi malih vokalnih skupin. Od orkestrov deluje največ pihalnih, manj je tamburaških in harmonikarskih, simfoničnih pa na tem prostoru deluje le eden.
Gledališka dejavnost je kljub težkim pogojem, v katerih dram-
ske skupine in amaterska gledališča delujejo, dobro zastopana, česar pa ne bi mogli v vseh občinah trditi za lutkovne skupine. Podobno je ha folklorno-ple-snem področju: ob razcvetu folklornih skupin se izrazni ples komaj postavlja na noge, v nekaterih občinah v organizirani obliki sploh še ne.
Ob razviti dejavnosti na literarnem področju so ponekod za ta del še prave »bele lise« (tudi v Kamniku), pač pa dobro sodelujejo amaterski likovniki. Filmarji in amaterski fotografi delujejo pod različnimi okrilji, zato jih bo v bodoče potrebno zbrati pod isto streho in dejavnosti omogočiti organiziran razvoj.
Strokovni odbori za posamezne zvrsti amaterski kulturne dejavnosti so potrebni, so ugotovili udeleženci posveta, saj praksa kaže, da je okvir zgolj društvenih obravnav, naj si bo še tako dobronamernih posameznih naporov in prizadevanj, gledano v luči kompleksne problematike, ki se na različnih področjih amaterskega kulturnega dela pojavlja, včasih mnogo preozek in tog, včasih pa spet preohlapen, da bi bilo vanj moč urejeno in pretehtano zajeti vse tisto, kar posamezna področja amaterskega kulturnega delovanja organizacijsko in strokovno zadeva. Strokovni odbori naj bi zato v bodoče še bolje in zavzeteje kot doslej reševali vprašanja strokovnih kadrov, njihovega usposabljanja in dopolnilnega izobraževanja, vprašanja kadrovske politike, štipendiranja in usposabljanja vodstvenih, organizacijskih kadrov v kutlurnih društvih in organizacijah ter skupna tovrstna prizadevanja gorenjskih ZKO.
Posebno pozornost so, kot rečeno, udeleženci posveta posvetili sodelovanju z zamejskimi organizacijami in društvi. Ugotovili so, da je sodelovanja predvsem s Slovenci na avstrijskem Koroškem veliko, vendar da je vse prevečkrat slabo organizirano, nesistematično, kvalitetno slabo. V zvezi s tem so zavzeli stališče, da morajo občinske ZKO poo-stirti nadzor kvalitetnega nivoja gostujočih skupin, še posebno
pozornost pa posvetiti raznim narodnozabavnim ansamblom z dvomljivo kvaliteto, ki nekontrolirano nastopajo v zamejstvu. Družbenopolitičnim organizacijam Gorejske regije bo ZKO Gorenjske zato ponovno predlagala skupni sestanek s predstavniki slovenskih organizacij na avstrijskem Koroškem (in Tržaškem), da se seznanijo s stanjem in problemi ter se dogovorijo o konkretnem sodelovanju.
Enotno je bilo tudi mnenje udeležencev posveta, da je potrebno delovanju amaterskih kulturnih društev, skupin in organizacij v sredstvih javnega obveščanja posvečati več informativne, poročevalske, pa tudi kritiške pozornosti. Nemalokrat namreč prav zaradi pomanjkljivih informacij prihaja do nerazumevanja ali napačnih interpretacij amaterizma.
Na programskem posvetu ZKO Gorenjske v Kamniški Bistrici so udeleženci spregovorili tudi o vključevanju kulturnih prireditev v celostni program turistične ponudbe, kjer se često od amaterjev pričakujejo zastonjski ali slabo stimulirani nastopi, medtem ko imajo turistične organizacije ali celo zgolj gostinci od tega masten dobiček. Poudarili so, da amaterji sicer radi (tudi zastonj) nastopajo, kadar to sami želijo, nikakor pa ne smejo dovoliti, da je njiho.vp delo v kakršenkoli namen zlarabljano. Po seznanitvi z osnutkom Samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih za uresničevanje skupnega programa delovanja in organiziranja kulturnih prireditev ZKO Gorejske za leto 1985 so udeleženci posveta sprejeli predlog regijskih srečanj v prihodnjem letu: srečanje odraslih pevskih zborov bo aprila v Škofji Loki, otroški in mladinski pevski zbori gorenjskih občin pa bodo nastopili marca v Domžalah. Revija pihalnih orkestrov Gorenjske bo junija v Kranju, najboljše male vokalne skupine pa bodo oktobra predstavljene na Jesenicah. Gorensjko srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov bo oktobra v Kranju, revija amaterskih filmov in fotoraz-
stava pa ravno tako oktobra v Škofji Loki.
Gorenjski likovniki - amaterji bodo marca razstavljali na Jesenicah, zaključna prireditev Naša beseda '85 pa bo aprila v Radovljici. Marca oz. aprila se bodo v Domžalah predstavile najboljše gledališke skupine Gorenjske, lutkarji se bodo februarja z najboljšimi deli srečali v Tržiču, prav tam pa bo maja še srečanje plesnih skupin Gorenjske. Poleg tega bo ZKO Tržič v maju organizirala tudi plesni seminar, lut-
kovni seminar pa bo že marca v Kranju.
In katero prireditev v okviru ZKO Gorenjske bomo prihodnje leto videli v Kamniku?
Že februarja bomo organizirali srečanje tamburaških in harmonikarskih orkestrov (tamburic v našem mestu že dolgo nismo slišali, vsaj v zvenu orkestra ne), maja pa srečanje otroških folklornih skupin Gorenjske. Folklorni seminar za udeležence skupin iz gorenjskihobčinpabo v Kamniku prihodnje leto oktobra in novembra.   TONE FTIČAR
Radiu Kamnik na rob
Umetniki, glasbeniki, diabetiki...
Čeprav živimo v resnih časih (in morda prav zato), smo potrebni tudi vedre besede in lah-kotnejšega pristopa pri obravnavanju naših slabosti in težav, ki nas pestijo. Samo poročila z različnih forumov in oganov gotovo ne bodo pritegnila slehernega bralca. Marsikdaj tudi zato ne, ker so premalo samokritična, ker je premalo lastnih slabosti in napak. To vsekakor velja tudi za našega Kamniškega občana. V njem smo pogrešali rubriko, ki bi na veder način, vsaj s kančkom humorja spremljala življenje v naši občini, ki bi kritično vendar na kulturen način ošvrknila naše slabosti, pa ne samo načelno, pač pa zelo konkretno. Nekaj takega je uredniški odbor Kamniškega občana verjetno pričakoval, ko se je odločil za uvedbo rubrike »Radio Kamnik«.
Vendar je po nekaj poskusih mogoče reči, da se mu to ni posrečilo. Za urejanje glasila je namreč odgovoren uredniški odbor, ne Franc Pestotnik, kot piše v rubriki. Vsaj tako bi moralo biti. Vsako kritiko oziroma polemiko bi moral prevevati kulturen odnos do ljudi, ne pa posmehovanje in podcenjevanje.
V mislih imam zlasti stalno ponavljanje naslova »Umetniki, glasbeniki, diabetiki« pod kate-
rim Franc Pestotnik po svoji izbiri beleži dogodke v zvezi s popevkarji. Prav bi bilo, če bi pisec pojasnil, v kakšni zvezi so v tej družbi omenjeni diabetiki, bolniki s sladkorno boleznijo. Prepričan sem, da bralcu ni treba posebej pojasnjevati, kako težko je življenje bolnikov s to v bistvu neozdravljivo boleznijo. Zato je omenjanje diabetikov na tak način neukusno, da ne rečerti nepošteno in žaljivo. Vsebina dosedanjih prispevkov v tej rubriki resno opozarja na nevarnost »privatizacije« rubrike, Zlasti v pogledu izbire sogovornikov. Tu ni moč izluščiti, po kakšnih merilih so izbrani ti sogovorniki. N. pr. ali je res teža prek sto kilogramov zadosten razlog, da nekdo »pride« v to rubriko in podobno
Prepričan sem, da Kamniški občan, glasilo SZDL naše občine ne more pristajati na to, da bi se v njem začel uveljavljati koncept čvekavega mariborskeba Kaj-a?!
Dober zgled za bodice na kulturni ravni imamo pri naših sosedih.
Preberimo Slamice iz slamnika v domžalskem Občinskem poročevalcu.
F. S.
Gasilske akcije v oktobru
V oktobru, mesecu požarne varnosti, smo gasilci kar krepko prijeli za delo. V načrtno preprečevanje požarov so se vključili vsi gasilski forumi od Gasilske zveze Slovenije, občinske gasilske zveze, vsa gasilska društva ter SIS za varstvo pred požari občine Kamnik. Za uvod so bile številne oddaje na radiu in televiziji kot opozorilo na nevarnost požarov v tem letnem času. Razdelili smo prek dvesto brošur o vzrokih požarov in delu z ročnimi gasilskimi aparati predsednikom hišnih svetov, po tovarnah in šolah. V tovarne in lokale v Kamniku pa smo razdelili še protipožarne parole in obvestila.
\ Poveljnikom gasilskih društev in preventivnim komisijam po tovarnah smo priporočili preglede lani ugotovljenih napak, če so že odpravljene. Gasilska društva so pospravila'gasilske domove ter na ogleda povabili prebivalce ter vodstvo, osnovnih šol z učenci.
Nekatere šole so ta strokovni ogled že imele, drugim je v oktobru zmanjkalo časa. Možnost obiska je tudi novembra. Učitelji so seznanili učence o nevarnosti požarov, posebno pri igri z vžigalicami.
Gasilci so imeli v tem mesecu številne praktične vaje v tovarnah in na terenu. Večje vaje, na katerih je sodelovalo od 60 do 130 gasilcev, so bile v TITANU, STOLU, SVIT-DONITU, UTO-KU, INTEGRALU, Motniku, Volčjem potoku, Mostah, Stranjah, Tuhinjski dolini in drugod. Pri teh vajah spoznavajo gasilci razpored zgradb in proizvodnih prostorov tovarn, katere stalno spreminjajo, predelavajo, dograjujejo dohode in prehode v njih. Zelo važni so dostopi k tekoči vodi, ki so včasih težavni. Deroča voda otežkoča gasilcem hitro oskrbo z gasilno vodo. Pri vajah in požarih je pomembna uporaba odgovarjajočih lestev, ki je pogoj za uspešno gašenje. Po vsaki vaji
je bila narejena ocena uspešnosti dela in morebitnih pomanjkljivosti. Težavna je bila praktična vaja v garažah INTEGRAL na Pero-vem. V njej so bili štirje avtobusi, od katerih je eden gorel. Treba jih je bilo izvleči, pogasiti in iz njih rešiti ponesrečence. To je bila prva skupna vaja splošne enote civilne zaščite in gasilcev v podjetju. Vaja je bila uspešno izvedena, a potrebno bo z njimi nadaljevati. Ob 60-letnici tovarne UTOK so gasilci prevzeli novo 800-litrsko brizgalno ROSEN-BAUER v vrednosti 800.000 dinarjev. Z njo bodo povečali požarno varnost v podjetju.
Letošnje vaje so potrdile nujnost nabave specialnega gasilskega vozila s 4.000 1 vode, 400 1 penila in 1.000 kg gasilnega prahu, zaradi uspešnega gašenja raznih kemikalij, lakov, barv in ostalih novih materialov, ki jih v velikih količinahjJrporablja industrija. To nabavo je zahteval že
Občinska skupnost Otroškega varstva KAMNIK
SKLEP
O VALORIZACIJI DENARNIH POMOČI V LETU 1984 V OBČINI KAMNIK
Družbenodenarna pomoč in povečana denarna pomoč otrokom delavčev v občini Kamnik se od 1. 9. 1984 dalje valorizira po 1. členu 1., 2. in 3. točke, 4. člena 1. in 2. točke ter 6. člena prvega odstavka in znesek po dohodkovnem pogoju je za vsakega otroka enak ne glede na število otrok v družini. Dohodkovni pogoj se ne spremeni.
1. člen
Družbenodenarna pomoč in povečana denarna pomoč se poviša:
dohodkovni pogoj	denarna pomoč	povečana denar, pomoč
	od 1. 5. 1984	od 1. 9. 1984
1, do 4.900 din	1.900	2.400
2. od 4.900 - 5.600 din	1.400	1.600
3. od 5.600-6.600 din	1.200	1.400
	4. člen	
Povečana denarna pomoč se poviša:		
1. za dušev. in teles.		
prizad. otroka	1.200	1.200
2. za otroka edinega hranilca	600	700
6. člen
Povečana denarna pomoč otrokom kmečkih družin se poviša: 1. za otroka iz kmečkih in
drugih družin 1.000 1.400
13. člen
Sklep o valorizaciji denarnih pomoči v občini Kamnik za leto 1984 stopi v veljavo, ko ga sprejmeta oba zbora skupščine Občinske skupnosti otroškega varstva Kamnik, uporabljati pa se prične od 1. 9. 1984 dalje. PREDSEDNICA SKUPŠČINE
Marinka BEVC
požarni inšpektor občine Kamnik. Predstavniki SIS, OGZ Kamnik in GD Kamnik so se že pozanimali o nabavi v TAM Maribor. Cena je stara milijarda, rok dobave v avgustu 1985. Težave so v pomanjkanju denarja zaradi odplačila dolgov. Poskusili bomo dobiti razne kredite ali vsaj premostitvene na vseh mogočih mestih ali podjetjih, da bi nabavo pravočasno uresničili. Nujno potrebno vozilo bo namenjeno izključno gašenju požarov v industriji.
Požari v tem mesecu niso izostali. Na Selih je Stane Hribar za pečjo kadil cigareto in zaspal. Vnela se je odeja, pričelo se je močno kaditi in bi se kmalu zadušil, če ga ne bi sosedje pravočasno rešili. Zaradi hudih opeklin in drugih posledic je po 14 dneh umrl v bolnišnici. Škode v hiši je bilo le nekaj tisoč dinarjev.
Drugi požar je bil na gospodarskem poslopju Ivana Kara na Okrogu. Zgorelo je ostrešje, mlatilnice, slamoreznici, elektro m,otorja, seno in drugo. Škodo cenijo na poldrugi milijon dinarjev. Požar je povzročila iskra iz puhalnika. Zaradi pomanjkanja vode jo je bilo treba voziti tri kilometre daleč z avto cisterno.
Na vseh vajah smo opozarjali zaposlene in ostale prebivalce na veliko nevarnost nastanka požara pri varjenju. Na tak način je nastal požar 18. oktobra v Slad-kogorski tovarni. Uničeno je bilo 300 ton polizdelkov, 50 ton gotovih izdelkov ter velik del zgrad-,be. Škodo cenijo na 30 milijonov dinarjev. Gasilo je 180 gasilcev šest ur. Ta požar naj bo resno opozorilo tudi naši industriji. Pravijo, da se na napakah učimo, a teh in sličnih napak je že toliko,
JOŽE IN LJUDMILA Z AKNI h ZLATOPOROČENCA. Veličino in lepoto zakonskega življenja sta ponovno potrdila 6. oktobra 1984 v Kamniku. V 50-letnem zakonskem življenju jima ni bilo redno lahko, saj sta morala pogostokrat vložiti ogromno naporov, da sta mogla preživeti sebe in 6 otrok, ki so se jima rodili v zakonu. Premagala sta vse tegobe v življenju, tudi vojno vihro. Njuno osnovno življenjsko vodilo je bilo trdo delati, saj je le od dela mogoče pošteno živeti. Jože je delal polnih 40 let, vse do upokojitve leta 1960, v Titanu, tovarni kovinskih izdelkov in livarni. Med delavci je bil zelo priljubljen, poleg tega pa sije pridno nabiral delovne izkušnje, zaradi česar je kmalu postal delovodja. Za delo še danes zelo rad prime. Prav trdna volja do dela in življenja sta tista, ki sta ga ohranila pri takem zdravju, saj praktično bolezni ne pozna. Tudi Ljudmila je bila navajena trdega dela, saj je morala kot hči kmeta poprijeti za vsako delo. To ji je prišlo zelo prav, saj je morala v poznejših letih trdo garati, daje lahko nasitila 6 lačnih otroških ust, kar pa se ji bogato obrestuje, saj so vsi otroci prav tako delovnim pošteni. To pa je gotovo največja sreča vsake matere ali očeta. V. MEJAČ
.predragih, in bi bili že lahko previdnejši.
Gasilska zveza Slovenije in gasilska zveza Kamnik sta na slovesni seji 26. oktobra v gasilskem domu v Kamniku ob uspešnem
zaključku tega meseca podelila najzaslužnejšim gasilcem odlikovanja, priznanja ter pohvale za uspešno delo pri gašenju, reševanju in v preventivni službi v tekočem letu.   BERLEC JOŽE
Do kdaj tako?
Vaje delajo mojstre
Dne 20. avgusta letos od 5. ure je PM Kamnik v sodelovanju z UNZ Ljubljana okolica na območju občine Kamnik izvedla nadzor glede varovanja družbenega premoženja in požarne varnosti v OZD in ustanovah. V nadzoru so sodelovali poleg delavcev PM Kamnik tudi požarni inšpektor SO Kamnik, namestnik predsednika občinskega komiteja za SLO in DS, delavec upravnega organa za notranje zadeve SO Kamnik in delavec Oddelka za zatiranje kriminalitete UNZ Ljubljana okolica.
Operativni nadzor je bil opravljen v 19 OZD in ustanovah v Kamniku. Kljub osnovni ugoto-
vitvi operativne skupine, da je varovanje družbenega premoženja primerno urejeno, kakor tudi možnosti ukrepanja v primeru požara v nočnem času, pa številne nepravilnosti posameznih OZD in ustanov naravnost kličejo k takojšnjemu ukrepanju. Vse OZD in ustanove, kjer so bile opažene nepravilnosti, so bile obveščene na nujnost ukrepanja v smislu določb zakona o SLO in DS ter takojšnjo odpravo vseh tistih situacij, ki pomenijo ogrožanje družbenega premoženja. O vseh ugotovitvah je bil obveščen tudi svet za LO in DS in komite za LO in DS Kamnik.
Večina OZD in ustanov je upoštevala dopise PM Kamnik
Nedelja, 7. oktobra. Srednja vas se prebuja iz megle in napoveduje se lep dan.
10.00
Znak sirene prepara zrak. Njeno zavijanje pove, da je izbruhnil požar. Prvi gasilci že tečejo proti gasilskemu domu. Nekateri si oblačijo delovne obleke, drugi si natikajo škornje in čelade. Voznik vkjjuči motor avtomobila. Poveljnik^ na hitro pogleda vso opremo ih da znak za odhod.
10.05
Gasilski kombi s signalnimi napravami hiti proti vasi Potok, kjer poveljnik dobi nadaljnja navodila: »Gori Aplenčarjeva kmetija. Vi ste prvi, rešujte iz hiše ljudi;in opremo, položite 300 metrov cevovoda in namestite motorno brizgalno. Vsak čas pride pomoč iz Tuhinja in iz Šmartna, ki bo napeljala ostali cevovod.«
10.10
Po slabi gozdni cesti so gasilci prispeli do hiše, ki je bila že krepko v plamenih. Gasilca reševalca sta si nadela plinske maske
in se hitro podala reševat ponesrečence. Najprej sta v dimu našla že nezavestnega ponesrečenca. Potem sta s podstrešne sobe prinesla fanta, na katerega se je zrušil tram in mu povzročil več zlomov. Po mučnem prebijanju skozi dim sta na varno prinesla tudi močno opečenega ponesrečenca, ki je bil že v življenjski nevarnosti. .
Vsem porjpršrečencem so ekipe civilne zaščite kar najhitreje nudile prvo pomoč.
10.20
Polaganje cevi je opravljeno, električni tok izklopljen. Prispeli so že tudi gasilci iz Tuhinja in iz Šmartnega in pričeli polagati ostali del cevovoda.
10.25
Prvi curki vode začno uničevati ognjene zublje. Toda nekaj cevi ne zdrži pritiska vode, treba jih je zamenjati.
10.30
Cevi so zamenjane in ogenj polagoma preneha s svojim uničevanjem, kajti trije močni curki iz
Z vitlom je bilo veliko laže polagati cevi po tem izredno težkem terenu
gasilskih cevi ga uspešno zadušijo. 10.40
Ranjenci so na varnem, ogenj je popolnoma pogašen. Na kraju požara je ostala samo gasilska straža.
Sestali so se vodje ekip in ugotovili, da je akcija uspela. ;
Vaja je bila izvedena v okviru akcije požarne varnosti. Odločili smo se, da bo cilj težje dostopna Aplenčerjeva domačija v vasi Potok. Treba je bilo premostiti 800 metrov višinske razlike in položiti 850 metrov gasilskih B cevi. Zato smo se domenili, da poleg našega društva sodeluje še GD Šmartno, GD Tuhinj in ekipe prve pomoči.
Vaja je potekala skoraj brez zapletov. Vodo so poganjale tri brizgalne, vendar bi za uspešno gašenje zadostovali tudi dve, kljub izredno težkemu terenu. Ugotoviti je bilo tudi treba, zakaj so odpovedale tri cevi. Po vaji smo jih pregledali in ugotovili, da je temu botroval v prvem primeru premočan pritisk, drugima dvema pa slaba vezava pri spojkah.
Sklenili smo, da o teh pomanjkljivostih obvestimo občinsko gasilsko zvezo. Slabe cevi namreč ne smejo predstavljati ovire, kajti večina vasi in domačij leži raztresenih po težje dostopnem terenu. Na težki, od vode razriti poti je imelo precej težav tudi naše vozilo, ki je že precej dotrajano in bo vsekakor treba misliti na novo.
Tako mi, kot člani ostalih društev, smo se strinjali, da so podobne vaje še potrebne. Na takšnih samotnih območjih bi v primeru nesreče dosti hitreje ukrepali, če bi nam bil teren vsaj nekoliko poznan. A. ŠUŠTAR
OBVESTILO:
1°E
'-Komunalno^odjetje Kamnik obvešča občane, da ;>bomo zaradi praznika, 29. november
odvažali smeti in odpadke takole:
- namesto v četrtek 29.11.1984 bomo odvažali smeti v sredo 28. 11. 1984
- v petek 30. 11. 1984 pa ostane odvoz nespremenjen.
in odločbe občinskega inšpektorata ter ukrenila vse potrebno za odpravo situacij, ki pomenijo ogrožanje družbenega premoženja, kar pa očitno ni storila Kmetijska zadruga Emona Domžale-zadružna enota Kamnik, Trg talcev štev. 1. Kljub dvakratnemu pismenemu opozorilu PM Kamnik o nevestnem zavarovanju in skladiščenju družbenega premoženja se odgovorni v Kmetijski zadrugi očitno ne zmenijo za resna opozorila in nenazadnje tudi za kazensko odgovornost.
Vsa prizadevanja za urejeno mestno jedro, varnejše ravnanje z zaupanim družbenim premoženjem in ustvarjanje tistih in takšnih pogojev, ki si jih želimo občani Kamnika, bodo ob nadaljevanju miselnosti odgovornih v Emoni ostala še dolgo le »poplava besed in citatov« ter upanje, da se nam ne more nič zgoditi.
ZDRAVSTVENI DOM DOMŽALE, n. sol. o.
TOZD ZV Kamnik, n. sub. o. 61230 Domžale, Titov trg 1
objavlja
na podlagi sklepa DS TOZD ZV Kamnik prosta dela in naloge
VODJE SLUŽBE ZA VARSTVO ŽENA OTROK IN MLADINE
za dobo 4 let
Pogoji: Visoka strokovna izobrazba splošno - medicinske smeri, podiplomski seminar ali specializacija, 3 leta delovnih izkušenj in ustrezne moralno-politi-čne vrline.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh od dneva objave na naslov:
Zdravstveni dom Domžale TOZD ZV Kamnik, Titov trg 1, 61230 Domžale.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 45 dneh od zadnjega dne, ko se sprejemajo prijave.
POZIV OČIVIDCEM
Dne 3. 11. 1984 ob 14.20 se je m regionalni Kidričevi cesti v Kamniku pri hišni štev. 54 pripetila huda prometna nezgoda s pobegom, v kateri je pešakinja A. V. zadobila hude telesne poškodbe.
Dosedaj neznani voznik kolesa je vozil kolo po Kidričevi cesti v smeri Duplice. Ko je pripeljal do hiše štev. 54 je zaradi neprimerne hitrosti trčil v pešakinjo, katera je prečkala vozišče Kidričeve ceste s kolesarjeve leve strani zunaj prehoda za pešce. Po trčenju sta oba padla po vozišču, pri čemer je pešakinja dobila hudo telesno poškodbo - zlom roke v zapestju. Kolesar je zapustil kraj prometne nezgode oz. se odpeljal v smeri Duplice.
PM Kamnik je bila o nezgodi obveščena iz ZD Kamnik ob 14.55. Ob prihodu na kraj in z zbranimi prvimi obvestili je bilo ugotovljeno, da je neznani voznik mlajši moški, star od 15 do 19 let, črnih las. Več podatkov ni znanih.
PM Kamnik pozfva vse občane, ki so bili v kritičnem času v bližini kraja prometne nezgode ali vedo za konkretnejše podatke - koristne ža nadaljnjo izsleditev pobeglega kolesarja — da to nemudoma sporočijo na telefonsko številko 92.
O še ve k je bil pomembno žarišče NOB
je v svojem govoru dejal Franc HRIBAR-Lovro ob odkritju spominskega obeležja padlima borcema NOB Danijelu JAMNIKARJU-Simonu in Dragu RAJHU-Andreju ter v Maut-hausnu umrlemu Francu VIRJENTU v nedeljo 28. oktobra.
»Nikoli ne smemo pozabiti in vedno znova in znova se moramo spomniti, kako trd in neusmiljen je bil boj jugoslovanskih narodov in narodnosti, da si danes sami krojimo svojo usodo in svojo bodočnost. Preživeli smo viharje bojev, napadov in pritiskov vzhodnega in zahodnega bloka, vedno smo-našli izhod iz še tako težkih situacij. Zato smo prepričani, da bo tako tudi v bodoče.«
Ko je tov. Lovro odkril ploščo, so svojci položili cvetje in sledil je zanimiv program.
Krajevna organizacija ZVEZE BORCEV NOV NEVLJE se najprisrčneje zahvaljuje Občinskemu odboru ZZB NOV Kamnik, Francu VETORACU, kamnoseku in Sp. Stranj, Francu HRIBARJU-Lovru, KS Nevlje, moškemu pevskemu zboru SOLIDARNOST iz Kamnika, učencem in kolektivu OŠ Nevlje, mladincem ZSMS Nevlje in Soteska, praporščakom in vsem, ki so kakorkoli prispevali, sodelovali in delali za to prireditev.
Še posebej pa se KO ZB NOV Nevlje zahvaljuje lastniku hiše Andreju PODBEVŠKU in sinu Janezu, ki sta vzorno uredila okolico obeležja in si prizadevala za prijetno domačnost na svečanosti. Pri delu sta mu pomagala sovaščana in bivša borca Andrej PANČUR in Ivan VRHOVNIK, katerima tudi zahvala. S. P.
Lep glasbeni večer
V Kamniku smo že navajeni, da se le tu in tam lahko srečamo z dobro glasbo. Sobotni koncert baročne glasbe, ki sta ga pripravila simfonični orkester Domžale-Kamnik in ZKO Kamnik, je bil v tem pogledu prijetno presenečenje.
Tomaž Habe, glasbenik in dirigent, je tokrat predstavil komorni orkester s solisti. Glasbeniki so nastopili v baročni frančiškanski cerkvi in tako so se zvoki Vivaldijeve, Dolarjeve in Albio-nijeve baročne glasbe ubrano zlili z ambientom.
Uvodoma je orkester zaigral Dolarjevo delo Baletti a 4, sledil pa je Vivaldijev koncert za oboo, godala in čembalo. Kot solist jc nastopil oboist Matej Šare, mlad glasbenik, ki obeta postati odličen poustvarjalec. Na čembalu ga je spremljala Milka Zivulovič in tudi njeno igranje zasluži vso pohvalo. Pomemben delež k uspelemu koncertu je prispevala tudi Branka Bečej, prva violinistka simfoničnega orkestra.
V Albionijevem Addagiu in sol minore je z orkestrom nastopil organist Janez Osredkar.
Vrh večera je bil nedvomno nastop violinista Tomaža Lorenza v Vivaldijevih Štirih letnih časih. Priznani umetnik je ob spremljavi komornega orkestra suvereno in doživeto podal popularno Vi-valdijevo simfonično pesnitev in težko bi se bilo odločiti, kateri od štirih koncertov je bolj dovršeno zvenel.
Ne bom rekla, da je prišlo na koncert premalo ljudi, saj je to v našem mestu že stara in obrabljena tćma. Tisti, ki so prišli in nagradili glasbenike z burnim aplavzom, pač znajo ceniti vrednost dobre glasbe.
Prav zato je dobro, da jc tu Tomaž Habe, ki zna zbrati okrog sebe glasbenike, ki so pripravljeni, ne glede na to, koliko ljudi jih pride poslušat, dati od sebe vse, kar znajo in morejo.
Zaradi takšne človeške in umetniške topline in neposrednosti je bil koncert baročne glasbe bogato in lepo doživetje.
ILUŠ H.
Profesorju Leu Homarju, akademskemu slikarju, za sedemdesetletnico
Jesen. Dvori pravljični na stežajza vse odprti. Vozli gozdanatih poti v svetla jezera zazrti.
Kakor na razstavi slik: le dvorane in dvorane brestov, hrastov, trepetlik, iz pozlate same stkane.
Tako je zapel pesnik Boris Pa-sternak pesem zlati jeseni. Beseda je oživela pravljičnost narave in sveta, njena moč je neskončna, tako kot je večna tema umetnosti.
S
1,
V njej se najde umetnik, ki zmeraj občuti umetnost kot izhod iz težav, kot obliko odkrivanja biti življenja, ki verjame, da je umetnost najbližja resnici. S temi mislimi se hočemo približati umetniku, ki je ujel v svoja dela poezijo človeškega telesa, naravo v cvetju in še več, njegovo življenje je našlo največji odmev v mladini, ki jo je dolga šolska leta vodil in ji odkrival skrivnosti lepote v umetnosti. To je umetnik, učitelj, predvsem pa Kamničan profesor LEO HOMAR.
Z zlato jesenjo je prepletena misel, ki me vodi nazaj v čas, ko
POROKE
KOROŠEC Matjaž, gasilec iz Kamnika in
KOCJAN Tatjana, med. sestra iz Zgornjih Stranj
KOSLER Hubert, dipl. ing. strojništva iz Ljubljane in
JELENC Barbara, študentka iz Ljubljane
HRASTOVEC Janez, varilec iz Špitaliča in
JERAS Justa, robilka brisač iz Cirkus v Tuhinju
AVDIĆ Halil, strojnik iz Mekinj in
PETJE Darinka, prodajalka iz Mekinj
KOVAČ Zlatko, sam. obrtnik iz Kamnika in
PODOBNIK Polonca, uslužbenka iz Kamnika
KLOBČAR Franc, dipl. ing. gradbeništva iz Podgorja in
sem sedela še v šolski klopi na kamniški gimnaziji. To so bila leta po vojni, leta, ko je Kamnik dobil gimnazijo. Med prvimi, ki so vzgajali in učili povojni mladi rod, je bil tudi prof. Homar. Kot mlad umetnik, kipar in slikar, je odpiral pot v umetnost mlademu rodu Kamničanov. Dolga je bila učiteljska doba profesorja Ho-marja, veliko generacij kamniških gimnazijcev je bilo deležnih znanja, predvsem pa njegove neposrednosti, s katerp je znova in znova odkrival lepote likovne umetnosti.
Leta tečejo in časi se spreminjajo. Pred nami je zimski nemir. V novembrsko sivost se zagrinja mesto Kamnik. In Kamnik ne bi bil Kamnik, če ne bi bilo med drugimi pomembnimi Kamničani tudi profesorja Homarja. Z doprsnimi kipi Tomu Brejcu, Antonu Medvedu, Mariji Veri in drugimi je postavil spomenik tudi sebi.
Kamniške gimnazije ni več. V stari šoli na Kidričevi ulici je osnovna šola Toma Brejca. V njej teče življenje po starin tirih, še vedno tako kot nekoč, koje bil med nami še prof. Leo Homar. Učenci so ga s spoštovanjem ubogali, verjeli so njegovim besedam, kolegi smo ga imeli radi.
Umetnikova roka s sveto vnemo z vseh strani umiva prah droban, iz barv njegovih stopa spremenjeno
življenje in današnjim pretekli dan.
Samo svetlih barv, toplih in človeških v današnjem in prihodnjem dnevu želijo profesorju LEU HOMARJU ob življenjskem jubileju vsi njegovi bivši kolegi iz osnovne šole Toma Brejca.
TILKA JESENIK
FTIČAR Marija, dipl. etnologinja - profesor iz Mekinj
PAVLIC Marijan, ing. strojništva iz Podboršta pri Komendi in
MOVRIN Ida, ekonomski tehnik iz Kamnika
BENCAN Nedeljko, prodajalec iz Mekinj in
BALANTIČ Slavka, prodajalka iz Most
HRIBAR Vincenc, delavec — mesar iz Sel pri Kamniku in
VERŠNIK Martina, delavka iz Tunjic
KIDRIČ Darko, delavec v proizvodnji iz Kamnika in
CMILJANIĆ Mirjam, varuhinja iz Kamnika
PRAMENKO Mujo, ekonomski tehnik iz Kamnika in
MLAKAR Janja, ekonomski tehnik iz Vira pri Domžalah
MIHELIČ Vladimir, kemijski tehnik iz Kamnika in
ALAGIĆ Kadira, delavka iz Kamnika
HRIBAR Ivan, delavec iz Kališ in
NADVEŠNIK Irena, galante-ristka iz Tiroseka
SMRTI
REBOLJ Viktor, ing. gozdarstva v pokoju iz Kamnika, Kettejeva 4, star 81 let
JEROVŠEK Marijana, soc. podpiranka iz Nasovč št. 30, stara 77 let
VIDMAR Ivan, mizar iz Gmajnice 12, star 55 let
KOŽELJ Ivana, gospodinja iz Mlake št. 30, stara 74 let
STREHOVEC Maksimiljan, vzdrževana oseba iz Gore pri Komendi 5, star 71 let
JUHANT Johana, prevžitka-rica iz Žej pri Komendi, stara 90 let
KERN Marija, inv. upokojenka iz Klanca 12, stara 73 let
ŠLEBIR Frančišek, varnostnik iz Stolnika št. 11, star 56 let
VRHOVNIK Alojzij, osebni upokojenec iz Kamnika, Kersnikova 4, star 81 let
TONIN Marija, druž. upokojenka iz Šmarce št. 117, stara 68 let
ROZMAN Neža, km. upokojenka iz Podgorja 91, stara 79 let
KALIŠNIK Frančišek, osebni upokojenec iz Zduše 17, star 81 let
LEK Ljubljana TOZD Invest servis,
vzdrževalna dejavnost, r. o., Ljubljana, Verovškova 57
objavlja
dela in naloge
poslovni enoti Mengeš, Kolodvorska 27
tehnologa
za izdelavo tehnološke dokumentacije za pripravo proizvodne opreme in orodij
Pogoji:
višješolska ali srednješolska izobrazba strojne smeri 2 oziroma 3 leta delovnih izkušenj na področlju določanja normativov časa poskusno delo 90 dni
kurjača
za samostojno upravljanje obratovanja parnih kotlov z avtomatskih kurjenjem
Pogoji:
3 letna srednja šola kovinarske ali elektro smeri
2 leti delovnih izkušenj
izpit za kurjača z avtomatskim kurjenjem
delo je izmensko
poskusno delo 60 dni
strugarja
za struženje zahtevnih strojnih delov za potrebe vzdrževanja in proizvodnje orodij
Pogoji:
3 letna srednja kovinarska šola 1 leto delovnih izkušenj poskusno delo 60 dni
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev objave ter kratkim opisom dosedanjih delovnih izkušenj sprejema 8 dni po objavi kadrovsko-splošni sektor delovne organizacije LEK, Ljubljana, Verovškova 57.
OBVESTILO
Komunalno podjetje Kamnik obvešča, da bo organiziralo
jesenski odvoz kosovnega materiala
in sicer:
- dne 19. 11. 1984 bomo kosovni material odvažali občanom, ki so zajeti v odvoz smeti na ponedeljek, torek in sredo in
- dne 20. 11. 1984 občanom, ki so zajeti v odvoz smeti na četrtek in petek.
Občane prosimo, da kosovni material pripravijo na pločnik ali ob cesto do 7. ure zjutraj.
MRAK Ivana, inv. upokojenka iz Mednega 36, stara 81 let
KNEZ Marija, inv. upokojenka iz Kamnika, Klavčičeva 8, stara 66 let
BALOH Vincenc, strugar (inštr. za vozn. mot. vozil), star 33 let
OSOLNIK Lovrenc, inv. upokojenec iz Kamnika, Streliška 12, star 65 let
V 75. letu starosti nas je za vedno zapustila naša dobri 'fh skrbna mama, stara mama, teta in tašča
FRANČIŠKAN
jflisin v
KUHAR
iz Zakala l/a ivijn
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in našim sodelavcem DO Svilanit, Svit, Donit -TOZD Trival za izraze sožalja, podarjeno cvetje in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala tudi pevcem za ganljivo petje in g. župniku za lep govor ter pogrebni obred:
Žalujoči: vsi njeni
tetu,,,
Zakal, Bistričica, Zg. Stranje, Županje njive, Podgorje, Šentjakob, Avstrija, Nemčija, oktobra 1984
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi našega nepozabnega in skrbnega moža, očeta, tasta, dedka, pradedka, brata in strica
ANTONA NAJGERJA
upokojenega miličnika iz Kamnika, Ljubljanska 3/a
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje ter za vsestransko pomoč ob njegovi smrti. Posebno zahvalo izrekamo dr. Sedlaku za nesebično in vztrajno zdravniško pomoč. Zahvaljujemo se krajevni in občinski organizaciji ZZB NOV Kamnik, OO ZKS Zaprice I. Kamnik, godbi, pevcem in praporščakom za zadnji pozdrav. Hvala govorniku tovarišu Merčunu za poslovilne besede, sostanovalcem Ljubljanske 3/ a in Župančičeve 6 in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Marjana, sin Stane z ženo Anico, vnukinji Stanka in Dušanka z družinama ter drugo sorodstvo.
Kamnik, Godič, Bizeljsko, Split, Škofljica, Žiri, Ormož, Zavrč, 27. oktobra 1984
OBČINSKI SINDIKALNI SVET
Osnovna organizacija snindikata delavcev pri zasebnikih Kamnik
Komisija za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev pri zasebnikih Kamnik
objavlja
na podlagi določil kolektivne pogodbe o delovnih razmerjih med delavci in samostojnimi obrtniki ter 7. člena Pravilnika o pogojih in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, ki delajo pri samostojnih obrtnikih naslednji
JAVNI RAZPIS
za odobritev posojil iz namenskih sredstev za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev zaposlenih pri zasebnih obrtnikih.
Na razpolago je znesek v višini 1,300.000,00 din. Pogoji:
1. Na razpisu imajo pravico sodelovati delavci zaposleni pri zasebnih obrtnikih v občini Kamnik.
2. Prosilcem se lahko odobri kredit v največjem znesku:
- za nakup stanovanja v etažni lastnini 80% od zneska določenega v kupoprodajni pogodbi
- za gradnjo ali adaptacijo individualne stanovanjske hiše največ 60% od predračuna, v mejah veljavnih stanovanjskih standardov
3. K vlogi za razpis morajo prosilci predložiti: Posojila za nakup stanovanj:
- kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo o nakupu stanovanja v etažni lastnini.
Posojila za gradnjo ali adaptacijo:
- gradbeno dovoljenje, potrdilo o priglasitvi del, potrdilo o lastništvu, zemljiškoknjižni izpisek
- potrdilo o osebnem dohodku prosilca in ostalih družinskih članov
Prosilci morajo svoje prošnje dostaviti v 8 dneh od objave razpisa na naslov:
Obrtno združenje Kamnik, Kolodvorska 4, kjer dobijo tudi obrazce k prošnji.
Komisija za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev pri zasebnikih Kamnik
Več nagrad kot tekmovalcev
Z davčnega področja
S tekom na grad se je tudi v Kamniku končala uradna atletska sezona. Seveda samo uradna, kajti atleti bomo trenirali tudi jeseni in pozimi. Naša prva naloga sedaj pa je, pozabiti na razočaranje zaradi številčno slabe udeležbe. Čeprav je bil tek prvenec AK Kamnik, smo ga pripravljali zelo zavzeto in z velikim entuzia-zmom. Tudi slovenska javnost je bila seznanjena s prireditvijo in zato smo menda upravičeno upali, da bo odziv množičen. Naša upanja in želje pa je startna lista kaj hitro postavila na realna tla, saj je bilo za ta naporni tek na 4200 m dolgi gorski progi prijavljenih le 48 tekmovalcev iz raznih krajev Slovenije.
Vzrok za slabo udeležbo je lahko tudi v zasedenosti termona (sobotni tek okoli Ulovke) oblačno, a vseeno prijetno vreme, pa~ tudi izkušnje tekačev, ki so že tekli v Kamniku, verjetno niso najboljše. Tu mislim predvsem na nagrajevanje, medtem ko o organizaciji do sedaj ni bilo pripomb. Toliko več negodovanj pa je bilo slišati po občinskih prvenstvih in drugih prazničnih tekih, saj se drobni modri lističi, ki naj bi predstavljali diplome, niti pionirjem niso zdeli nagrada, vredna truda. Povzdignjeni glas in proteste tekačev pa so odgovorni športni delavci v Kamniku vedno zavrnili z zelo kratko, vendar tehtno razlago - s stabilizacijo.
Organizacijski odbor AK pa je že na prvih sestankih sprejel predlog, da bodo doslej tudi uspehi na atletskih prireditvah ^.strežno nagrajeni. S to prakso smo začeli že na prvem teku, saj smo za tekmovalce pripravili kar osemdeset praktičnih nagrad. Na
žalost pa jih je na koncu kar lepo število ostalo nerazdeljenih.
Sobota, 13. 10. ob 14.30
Kraj dogajanja: Šolski center v Kamniku
Pogled na štartno mesto in njegovo okolico je bil zelo zanimiv. Nekateri tekmovalci so izkoriščali zadnje minute za ogrevanje, drugi so še vedno vztrajno nabirali metre in kilometre po okoliških travnikih in poteh, tretji pa so že tlačili trenirke in odvečno opremo v kombi, ki je potem le to odpeljal na cilj. Kazalci so se neusmiljeno bližali tretji uri, rasla je napetost in vsak je komaj čakal, da bo starter izrekel usodni - ZDAJ! Točno ob treh se je pričakovani tek le začel. Najboljši tekmovalci so se takoj odvojili od skupine, ki jim je nekaj minut uspešno sledila, potem ' pa so se začeli neskončni klanci in tod je marsikateri tekmovalec obupal nad dobro uvrstitvijo, pač pa si je želel edino doseči cilj. In res, v štiridesetih minutah je bila na cilju tudi zadnja tekmovalka, ki pa ni bila prav nič razočarana nad seboj, v nasprotju z nekaterimi, ki smo se... pardon - so se jezili sami nase. Pa vendar je jezo kmalu zamenjala dobra volja, saj vendar ne kaže biti slabe volje med tako veselimi ljudmi. Vzrok za veselje je bil tokrat tudi materialni; razdeljevanje nagrad. Najboljši trije v vsaki kategoriji so dobili lično izdelane medalje, diplome so podeljevali do šestega mesta, medtem ko je praktično nagrado dobil vsak.
Po podelitvi so se tekmovalci iz oddaljenih krajev že začeli odpravljati domov, medtem ko smo Kamničani še izmenjavali vtise s proge in mnenja o prireditvi.
Zlata plaketa Stola kadetom Komende
V počastitev 80-letnice Stola je športno društvo Virtus priredilo nogometni turnir kadetov. Nastopila so moštva Enotnosti, Radomelj, Komende in Virtusa. Največ uspeha so imeli igralci Komende, ki so s prvim mestom prijetno presenetili. Njihova igra temelji na kolektivnosti, imajo pa tudi nekaj obetavnih posameznikov, ki po kvaliteti že sodijo v mladinsko moštvo Kamnika, najvišjo selekcijo v občini. Mimogrede: v novi sezoni je kadete Komende v povezavi z NK Kamnik prevzel trener Boris Pinčič, ki bo skrbel za vzgojo kadrov na tem koncu. Ima dober igralski kader, uspehi so vidni, saj je Komenda eno najboljših moštev tudi v kamniško-domžalski ligi.
Razveseljivo je, da so tudi ostala moštva turnirja, denimo Virtus in Ra-
domlje, prikazala precej nogometnega znanja. Zato se za bodočnost nogometa na kamniSko-domžalskem območju ni bati.
Vse tekme sta uspešno sodila Alojz Pišek iz Mengša in sodnik republiške A liste Roman Torkar iz Kamnika.
Na koncu turnirja se je predstavnik Stola Lojze Štros vodstvom klubov zahvalil za udeležbo in podelil prvo-uvršcenim zlate, srebrne in bronaste plakete.
Rezultati: Komenda - Radomlje 3:0 (2:0), Virtus - Enotnost 6:2 (4:1), za 3. in 4. mesto
Radomlje - Enotnost 10:1 (5:1), za 1. in 2. mesto
Komenda - Virtus 2:0 (0:0).
Vrstni red: 1. Komenda, 2. Virtus, 3. Radomlje in 4. Enotnost.
A. PERČIČ
Ugotovitev: Tek je tako organizacijsko, kot tudi tekmovalno odlično uspel in zato gre vsa pohvala AK in njegovim članom, ki so s prostovoljnim delom omogočili uspešno izvedbo teka.
Poglejmo še kako so se uvrstili kamniški tekači!
Rezultati - Pionirji: 1. R. Novak (SK Kamnik) 20.00, 2. R. Petrnel (Olim.) 21.18, 3. M. Uršič (Kamnik) 23.17,4.1. Bod-laj (Kamnik) 23.20
Mladinci: 1. P. Golob (AK Olim.) 17.17, 2. M. Teraž (Lip Bled) 18.27, 3. A. Stražar (AK Domžale) 19.00, 4. T. Golob (SKK) 19.10, 5. M. Močnik (SKK) 19.25... 9. Čibej D. (AKK) 20.32 10. M. Romšak (AKK) 20.42, 11. M. Dolinšek (AKK) 20.59 12. T. Drnovšek (Kamnik) 22.11.
Mladinke: 1. N. Hribar (SKK)
23.54, 2. K. Smolnikar (SKK) 26.47, 3. T. Horvat ((AKK)
28.55, 4. N. Milovič (AKK) 32.34, 5. N. Koderman (AKK) 40.42
- Člani: 1. F. Novak (AK Olim.) 16.41, 2. I. Urh (AKK) 16.55, 3. F. Teraž (AK Olim.) 17.07, 4. J. Škorjanc (AK Olim.)' 17.33, 5. L. Urh (Kočna Kamnik) 17.58, 6. Klemene (SKK) 18.08, 7. M. Rokavec (AKK) 18.12... 9. M. Kotnik (AKK) 19.45, 10. M. Veršnik (AKK) 19.58... 15. B. Povše (Titan) 22.11, 16. J. Prime (KDK) 22.20, 17. B. Golouh (Center Kamnik) 23.26...
- Veterani: 1. B. Kušar (SD Podutik) 19.35, 2. I. Drolc (AKK) 21.35, 3. F. Vengust (AKK) 23.07... 5. S. Magvar (Kamnik) 24.03, 6. B. Golob (Utok) 27.49...
- Veteranke: 1. M. Hočevar (Avtomontaža Lj.) 28.16.
MATIC ROMŠAK
V Kamniku ali okolici išče opremljeno garsonjero mlajši moški. Ponudbe pod »dober plačnik« na uredništvo Kamniškega občana, Tomšičeva 2, tel. 831-911.
VABILO
Kulturno umetniško društvo KUD Moste, ki bo praznovalo 5. obletnico, ima v svojem sestavu folklorno skupino, mešani pevski zbor ter dramsko in likovno sekcijo. Društvo vabi k sodelovanju vse, ki bi želeli sodelovati v katerikoli dejavnosti društva, posebno zaželeni pa so pevci in pevke, ki se Iako oglasijo na vaji zbora vsak torek ob 20. uri v šoli Moste.
OBVESTILO!
Smučarski klub Kamnik - alpska sekcija,i vabi v alpsko šolo otroke - deklice in dečke, letnike 1976 in 1977.
Pregled telesnih sposobnosti bo v nedeljo, 18.11.1984 od 9. do 12. ure v telovadnici pri Zdravstvenem domu-
Obvozna! športna oprema (dres, copati) in spremstvo staršev! Vabljeni! SK Kamnik-
iu v<v|lc I alpska sekcija
pO "tr
;) Kamniški občani
KAMNIŠKI OBČAN, glasilo občinske konference SZDL Kamnik - Kamniški občan je aprila 1981 ob 20-letnici izhajanja prejel srebrni znak OF - Ureja uredniški odbor - glavna in odgovorna urednica Jana Taškar -tehnični urednik Franc Mi-hevc - strokovna sodelavka Vera Mejač - Izhaja dvakrat mesečno - Naslov uredništva: Kamnik, Tomšičeva 2, telefon 831-311 - tekoči račun pri OK SZDL 50140-678-57039 - Kamniški občan - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tiska ,CGP Delo v Ljubljani.
OBVESTILO!
Občane obveščamo, da je do 20. novembra 1984 v podstrešnem prostoru Maleševe galerije v Kamniku odprta informativna
RAZSTAVA KONSERVATORSKIH IN ARHEOLOŠKIH DEL,
ki so bila opravljena na Malem gradu v Kamniku in še posebej na stražnem stolpu.
Razstava je odprta vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 12. ure in od 16. do 18. ure, v nedeljo pa od 9. do 12. ure.
Oglejte si zanimivo razstavo v grafični in foto upodobitvi. S sodelovanjem v anketnem listu prispevajte k bodočemu arhitektonskemu oblikovanju stražnega stolpa in malograjskega hriba.
Po zaključeni razstavi bo o tej temi Kulturna skup-i nost Kamnik pripravila javno tribuno, ki bo 21. novembra ob 18. uri v veliki dvorani skupščine občine Kamnik.
V letu 1984 so bile na področju izvajanja davčne politike sprejete nekatere nove sistemske rešitve.
Tako je na področju davkov in prispevkov iz kmetijske dejavnosti pričel veljati republiški odlok o valorizaciji katastrskega dohodka, ki se je v primerjavi z letom 1983 povečal za 4,36 krat. Ker bi se s tem davek iz kmetijstva, ki se plačuje v odstotku KD, povečal za več kot 4-krat, je Skupščina občine Kamnik na sejah zborov v mesecu septembru 1984 sprejela odlok, s katerim se kmetom, ki so vključeni v družbeno organizirano proizvodnjo in oddajajo tržne viške, priznajo glede na oddane količine davčne olajšave v višini največ do 70% od odmerjenega davka v letu 1984.
Natančni pogoji oziroma kriteriji za pridobivanje davčnih olajšav iz kmetijstva so prikazani v priloženi tabeli.
Živina:
Prav tako smo v odloku ustrezno povečali cenzuse za oprostitve plačevanja davka iz kmetijstva (v skladu s povečanjem KD).
Glede prispevka za zdravstveno zavarovanje kmetov je Skupščina občinske zdravstvene skupnosti sprejela stališče, da se prispevek za ZZ določi v višini 5,5% od vrednosti KD in dohodkov od poseka lesa.
Zavezance za davek in prispevke iz kmetijske dejavnosti obveščamo, da bodo predvidoma do 20/11-1984 prejeli odmerne odločbe, iz katerih bo točno razvidna odmera vseh obveznosti iz kmetijstva za leto 1984.
Vsi zavezanci naj takoj (predpisane akontacije in morebitne razlike med odmero in akontacijami) poravnajo predpisane obveznosti. V kolikor te obveznosti ne bodo takoj poravnane, bomo uporabili vse možne ukrepe prisilne izterjave.
Če znaša katastrski dohodek negozdnih zemljišč dinarjev		za oddano količino v tonah:	
do - 20.000 20.000- 50.000 50.000-100.000 nad - 100.000	0,3- 0,5 1,0- 1,5 1,5- 2,0 2,0- 3,0 V	0,5- 0,8          0,8- 1,0 1,5- 2,0          2,0- 3,0 2,0- 3,0          3,0- 5,0 3,0- 5,0          5,0- 7,0	nad 1 nad 3 nad 5 nad 7
znaša znižanje davka	30%	40% 50%	60%
Mleko:			
Če znaša katastrski dohodek negozdnih zemljišč dinarjev		za oddano količino v tisočih litrih	
do - 20.000 20.000- 50.000 50.000-100.000 nad - 100.000	1,5- 2,0 3,0- 6,0 8,0-12,0 12,0-18,0	2,0- 4,0          4,0- 6,0 6,0-10,0 10,0-15,0 12,0-20,0 20,0-30,0 18,0-30,0 30,0-45,0	nad 6 nad 15 nad 30 nad 45
znaša znižanje davka	30%	40% 50%	60%
Žito:			
Če znaša katastrski dohodek nezgodnih zemljišč dinarjev		za oddano količino v kg	
do - 20.000 20.000- 50.000 50.000-100.000 nad - 100.000	200- 300 500- 800 1000-1500 1500-2000	300- 500        500- 800 800-1000 1000-1500 1500-2000 2000-3000 2000-3000 3000-5000	nad 800 nad 1500 nad 3000 nad 5000
znaša znižanje davka	20%	30% 40%	50%
Krompir:			
Če znaša katastrski dohodek negozdnih zemljišč dinarjev		za oddano količino v tonah	
do - 20.000 20.000- 50.000 50.000-100.000 nad - 100.000	1,0- 2,0 3,0- 6,0 06,-10,0 10,0-15,0	2,0- 3,0          3,0- 5,0 6,0- 8,0         8,0- 12,0 10,0-15,0 16,0-25,0 15,0-25,0 25,0-35,0	nad 5 nad 12 nad 25 nad 35
znaša znižanje davka	20%	30% 40%	50%
Vrtnine:			
Če znaša katastrski dohodek negozdnih zemljišč dinarjev		za oddano količino v tonah	
do - 20.000 20.000- 50.000 50.000-100.000 nad - 100.000	1,0- 2,0 3,0- 5,0 6,0-10,0 10,0-15,0	2,0- 3,0          3,0- 5,0 5,0- 8,0 8,0-12,0 10,0-15,0 15,0-20,0 15,0-25,0 25,0-35,0	nad 5 nad 12 nad 20 nad 35
znaša znižanje davka	20%	30% 40%	50%
Seno:			
Če znaša katastrski dohodek negozdnih zemljišč dinarjev		za oddano količino v tonah	
do - 20.000 20.000- 50.000 50.000-100.000 nad - 100.000	2,0- 3,0 5,0- 8,0 10,0-15,0 15,0-25,0	3,0- 5,0 8,0-12,0 15,0-20,0 25,0-35,0	nad 5 nad 12 nad 20 nad 35
znaša znižanje davka	10%	20%	30%
Izvajanje davčne politike v občini Kamnik je v letu 1984 boljše kot v preteklih letih. Na področju davkov iz obrtne dejavnosti Uprava za družbene prihodke občine Kamnik ugotavlja, da je bilo sodelovanje z našimi obrtniki v letu 1984 zelo dobro. Rezultat tega dobrega sodelovanja se kaže v ažurni izvedbi vseh vrst odmernih postopkov, kot tudi v bolj doslednem plačevanju družbenih obveznosti.
Kljub boljšemu stanju na področju izvajanja davčne politike pa UDP občine Kamnik v letu 1984 ugotavlja, da nekateri davčni zavezanci še vedno s svojim malomarnim odnosom ovirajo pravočasno in učinkovito izvajanje odmernih postopkov, kot tudi samo plačevanje obveznosti. Tako obrtniki ne dostavljajo plačilnih list za zaposlene delavce v skladu s predpisi in tudi ne plačujejo oziroma odvajajo prispevkov za zaposlene delavce. Saldo
neplačanih obveznosti iz tega naslova na dan '31/ 10-1984 je preko 9,000.000 din. Ker so navedena sredstva del brutto osebnih dohodkov zaposlenih delavcev, obrtniki niso upravičeni razpolagati s temi družbenimi sredstvi.
UDP občine Kamnik nadalje ugotavlja, da je plačevanje družbenih obveznosti sicer boljše, kot v preteklih letih, vendar še vedno ni zadovoljivo.
Pozivamo vse davčne zavezance tako s področja davkov iz obrtne dejavnosti, kot tudi vse dolžnike ostalih vrst davkov in prispevkov, da svoje družbene obveznosti takoj poravnajo. Dolžnike, ki se rokov plačil ne bodo dosledno držali, bomo poimensko objavili v drugi novembrski številki Kamniškega občana in proti njim uporabili vse možne ukrepe prisilne izterjave.
UPRAVA ZA DRUŽBENE PRIHODKE