. ■ ' t ' ' «• ■ •* . ■ . • • *. - I ■' . • I MARIBORSKIH ŠTUDENTOV »KATEDRO« mariborskih Študentov izdaja Zveza študentov Jugoslavije Odbor mariborskih visokošolskih zavodov • Urejuje uredniški odbor, glavni in odgovorni urednik je Vlado Golob • Katedra izhaja vsako drugo sredo. • Naslov uredništva je: Maribor, Gregorčičeva 30, telefon 35-96 • Tekoči ra-čun: 604-13-3-501 (za Katedro). • Tiska Časopisno podjetje »Mariborski tisk« • Rokopisov ne vračamo. • Cena: 50 din. MARIBOR 21. NOVFMBRA 1962 III. LETNIK ŠTEVILKA 4 Svetel trak v bodočnost kov Blaževič predal odsek v uporabo, je 30.000 mladincev dan za dnem izkazovalo svojo privrženost naši socialistični graditvi. 53.639 metrov betonskega in 41.806 metrov asfaltnega cestišča širine 7,5 metrov pa je dokaz, ki priča, da mladi znamo delati in da se hočemo vzgajati v delovnem duhu. V poslanici, ki jo je tovariš Tito naslovil na udeležence letošnje delovne akcije, je poudaril: »Kot prejšnja leta ste morali tudi tokrat doprinesti velike napore. da ste obvladali mnoge naravne zapreke, zgradili mostove, nadvoze, predore in druge objekte, ter tako v celoti izpolnili svoje obveze. Se posebno sem vesel, ker pri vsem tem niste zanemarili moralno-politične vzgoje in skrbi za strokovni dvig mladine in rezultatom, ki ste jih v tem smislu dosegli, dajem še poseben pomen. Spet poudarjam, da ni naš cilj,' da nam mladina zgradi objekte, temveč da se hkrati tudi sama vsestransko izgrajuje.« Tovariš Tito pripisuje še posebno velik pomen angažiranju mladih ljudi v samoupravnih organih naselij in pri ideološkem izobraževanju na mladinskih delovnih akcijah. Obrača se na mlade proizvajavce v kmetijstvu, in- dustriji, naj si vsak na svojem področju maksimalno prizadeva za dvig proizvodnje in kvaliteto proizvodov. Prt tem imajo posebno pomembno nalogo brigadirji, ki so si pridobili na raznih tečajih potrebno strokovno znanje. Šolska mlad na, ki se je v počitnicah udeležila mladinskih delovnih akcij, lahko služi svojim tovarišem na šolah in univerzah kot vzgled marljivosti in tovariške požrtvovalnosti. Utrjevanje bratstva in enotnosti naših narodov, spoznavanje mladine iz vseh naših republik med seboj, preraščanje nbho-vih poznanstvev v trajna prijateljstva, daje vsakoletnim mladinskim akcijam še poseben pečat. Za leto 1963 ostane še 58 kilometrov dolg odsek od Osipaonice do Beograda ter del trase v Makedoniji Ko tovariš Tito čestita vsem udeležencem letošnje delovne akcije, ki so uspeli svojo obveznost izvršiti devetnajst dn) pred rokom, se obrača na mladino: »Ko bo avtomobilska cesta dokončana, boste vi, razume se, pridobitev uevrščevali in še razvijali na novih akcijah, na novih delovnih podvigih!« NA SVIDENJE. BRIGADIRJI. PRIHODNJE LETO V BEOGRADU! • TAM KJER SO SE SEST • MESECEV SLISALE RA7.I- • GRANE PESMI BRIGADIR- • JEV IN SO ODMEVALI © UDARCI KRAMPOV IN LO- • PAT, TAM. KJER JE 30.000 © MLADIH LJUDI Z ISTO 2E- • LJO, Z ISTO SVETLOBO V • OČEH GRADILO SVOJO CE-© STO, JE DANES VSE TIHO. • TU JE GOREL TABORNI © OGENJ, TU SO OB VEČERIH, • RAZVNETI OD DELA, POLNI • SKUPNE RADOSTI PREPE- • VALI BRIGADIRJI — FANT-© JE IN DEKLETA, DOMA IZ-© POD TRIGLAVA DO VOJVO- • »INSKIH RAVNIN, OD PO- • HORJA DO VARDARJEVIH © SOTESK ... Od aprila, ko so v Veliki Plani prvič začrtali krampi brigadirjev traso za 95 kilometrov dolg odsek avtomobilske ceste, od Paračina do Osipaonice, pa do velikega dne, ko je v slavnostno razpoloženem Svetoza-revu 11. novembra predsednik Zvezne gospodarske zbornice in član ZIS Ja- 9 POSVETOVANJA O DRUŽBENEM UPRAVLJANJU NA ŠOLAH NE ZANEMARJAJMO VAŽNIH PRAVI u! Svet šol je najvišji organ upravljanja na višji šoli, ki razpravlja o vseh najpomembnejših vprašanjih in sprejema tudi statut šole. V tem organu imamo tudi študentje svoja predstavnika (1 rednega in 1 izrednega študenta). Toda praksa kaže, da je bila pravica študentov, da bi preko svojih predstavnikov lahko soodločali pri delu sveta šole bolj formalna kot pa dejanska, ker so na sejah svetov stališča študentov zelo redko prihajala do izraza. In to seveda po naši krivdi. Krivda izvira iz dveh osnovnih pomanjkljivosti: prvič so vodstva ZS zanemarjala obravnavanje štud prob nasploh, drugič pa so krivi študenti-predstavniki v svetih sami, ker so prihajali na seje svetov nepripravljeni in tam niso zastopali stališča študentov Zato je odbor ZSJ organiziral skupno z Združenjem MVZ posvetovanje za vse študente-člane svetov in predsednike združenj ZS.1 na šolah (Vendar kaže, žal, že udeležba predsednikov — prisotna sta bila le dva — koliko pozor- nosti posvečajo tej eni najpomembnejših nalog naše organizacije!) V razgovoru je prišel najprej do poudarka pomen aktivnega sodelovanja študentov v svetih, zlasti še, kadar sveti razpravljajo o vprašanjih, ki so za študente neposredno zanimiva. To je predvsem sprejemanje statuta, kjer so zlasti važna določila o študiju, programih, izpitih, vajah; dalje o dolžnostih in pravicah študentov itd Študentje so zainteresirani tudi pri odločitvah koliko sredstev je ob sprejemanju letnega finančnega plana namenjenih za učila, za knjižnico, za ekskurzije, za subvencioniranje skript in za študentsko organizacijo. Do sedaj so študentje zelo malo ali nič prispevali k razpravi o teh vprašanjih. Zato so v razgovoru poudarjali predvsem dve osnovni nalogi študentov-članov svetov. Na seje sveta morajo prihajati pripravljeni. Seje so redno vnaprej pripravljene in člani dobijo tudi ves material. Ce na seji obravnavajo vprašanja, ki so za študente zanimiva, mora študent-član sveta, s študenti prediskutirati ta vpra- šanja, bodisi v okviru študentske organizacije, sveta letnika ali določenega oddelka. Tako bo prišel na sejo oborožen z mnenji in predlogi študentov ter bo v razpravi dejansko enakopraven član sveta. Druga naloga študentov-članov svetov — pa pride do veljave po seji Predstavnik študentov mora tedaj študentom poročati o razpravi in o obravnavanju njegovih (študentskih) predlogov. Prav tako mora tudi tolmačiti sprejete sklepe Ker študentje preko svojih predstavnikov sodelujejo pri sprejemanju sklepov, je Zveza študentov dolžna sodelovati pri njihovi realizaciji. Če se pa seveda ZS z določenimi predlogi uprave ne strinja, je potrebno o tem razpravljati pred tem, ko jih sprejme v obravnavo svet šole. S tema dvema nalogama pa ni mišljeno, da ju mora opravljati le študent-član sveta. Pravica do svojega predstavnika v svetu, nalaga študentski organizaciji dolžnost narediti vse. da gre njen predstavnik na sejo sveta čimbolj pripravljen Tega pa ne moremo narediti le z enkratno ak- cijo, neposredno pred sejo, ampak je potrebno stalno in sistematično obravnavanje vseh problemov študija, zlasti še v oddelkih in na sejah svetov letnikov: v aktivnosti predstavnika študentov v svetu šole se po potem odraža uspeh dela ZS Vrsta vprašanj s področja študija ni zadovoljivo rešena: študijski uspehi so zaskrbljujoči, programi še zdaleč niso taki, da jih ne bi bilo mogoče izboljšati, ekskurzije in prakse nas ne morejo povsem zadovoljiti, sistem izpitov, predavanj, učbeniki — vse to so vprašanja, od katerih bo najbolj odvisna kvaliteta našega znanja Študij traja samo dve leti Zato je nujno da o teh vprašanjih čimprej razmišljamo in uporabimo vse možnosti za realizacijo konstruktivnih predlogov Na posvetovanju smo predlagali, naj bi v prihodnje bila v svetu šole vsaj dva predstavnika rednih študentov ker je le-teh več in so tudi mnogo bolj neposredno zainteresirani za delo organov šole. Feri Horvat »Ujele sem tovariša Vlada Brnadiča, študenta II letnika PA • Študentsko življenje .. ? — Čeprav se ves čas srečujem z materialnimi problemi, lahko trdim, da Je študentsko življenje kljub temu lepo in zanimivo. © Koliko prvih obrokov si prespal zaradi prekrokanih noči? — S tem se ravno ne morem pohvaliti. 9 Kako pa stojijo tvoje finance? — Morda bo subvencija rešila stalno stagnacijo mojih prejemkov. • Ali si se že kdaj najedel v novi samopostrežni restavraciji? Ce si se, ml povej, koliko si zapravil takrat? — Najedel sem se samo prvi dan, takrat ko je bila otvo- ritev restavracije. Takrat sem tako, kot najbrž tudi ostali, zaradi preizkušnje pojedel toliko, kot sem potreboval. Upam, da mi ne bo treba prisostvovati še kakšni podobni otvoritvi (na pol za šalo, na pol zares). ® Kot mlad človek gotovo opazuješ svojo okolico Kakšno je tvoje mnenje o »nežnem« spolu? — Lepa in prijetna dekleta — dobri tovariši — včasih preveč sentimentalna. C Koliko časa ti ostane za študij potem, ko opraviš vse ostale obveznosti? — Ce sem pred Izpitom, žrtvujem tudi noč. ® Za kateri nogometni klub navijaš? — Za »rodjene« — »Velež« najboljši klub Mostarja In okolice. © Diploma? — Upam, da bo v redu. Nameravam nadaljevati študij na drugi stopnji. © Se ukvarjaš s kakšnim športom? — Za sedaj igram šah in namizni tenis. Ko bo lepše vreme, pa še kaj drugega. © Kaj si najbolj želiš? — Da bi se mi uresničile vse želje. -vd- V RUBRIKI »IZ JUGOSLOVANSKIH Študentskih listov«, ki jo v tej številki uvajamo, boste lahko brali, O NAJAKTUALNEJŠIH PROBLEMIH. S KATERIMI SE PRI SVOJEM DELU SREČUJEJO ŠTUDENTJE PO DRUGIH JUGOSLOVANSKIH UNIVERZITETNIH IN VISOKOŠOLSKIH SRKDISCIH. J katedra zapisi Na beograjskih fakultetah je v teku živahna razprava o predosnutku nove ustave Diskusije pod naslovi »Osnovna načela nove ustave«, »Načela ustave — družbeni odnosi« in podobno so bile doslej že na medicinski, pravni ekonomski, stomatološki, prometni, elektrotehniški, rudarsko-geološki, strojni, gradbeni in filozofski fakulteti. ŠTUDENT — list študentov beograjske univerze prinaša v zadnji številki odgovor na vprašanje »Kaj pomeni izraz dosledno narodnostna manjšina' in ali je ta izraz še danes sprejemljiv?« Avtor članka citira 42. člen predosnutka ustave FSRJ, ki predvideva enakopravnost »ne oziraje se na razlike v narodnosti, rasi, veroizpovedi, jeziku. spolu . « in odgovarja za mnenje, da prihaja neobhod-nost 46. člena, ki jamči narodnostnim manjšinam pravico na svobodo rabo jezika, izražanja in razvijanja kulture ter del ustanov, ki to jamčijo, v vprašanje. Ker je narodnostna manjšina določena skupina ljudi določena skupina s posebnim obeležjem, je zato nemogoče pravice in interese te skupine istovetiti s pravicami vsakega posameznika, člana te skupine Interes narodnostne manjšine je med drugim tudi. da ne izgubi posebnih kulturnih odlik, da se ne raznarodi Do tega pa bi lahko prišlo, čeprav bi pri tem ne kršili individualnih pravic, zlasti kadar bi se predpisi, ki ustrezajo »večini«, »enako« nanašali tudi na manjšine. Nekatere pravice, kot n. pr delo kulturnih ustanov je treba poleg tega zaradi jasnosti še posebej poudariti, čeprav jih je mogoče razlagati kot skup osebnih pravic, ki jih posedujejo vsi občani. Izraz »narodnostna manjšina« je treba sprejdti kot udomačen, ne glede na njegov dobesedni pomen. Vendar ta pojem sam ni lahko definirati. Ce ga zajamemo najširše, je narodnostna manjšina skupina, ki se po svoji nacionalni, to je etični in jezikovni pripadnosti razlikuje od večine prebivalstva. V zvezni državi na narodnostni osnovi kot je na-1 ša, moramo biti še bolj natančni. Tu predstavljajo narodnostne manjšine tiste skupine, ki se razlikujejo od narodov, združenih v federacijo in katerih jeziki niso priznani kot uradni. Razumljivo je. da vsako skupina občanov tuje narodnosti še ni obenem tudi narodnostna manjšina. Potrebna ie določena tradicija in številčnost. Nadalje čujemo mnenja, da mora obstajati tako imenovana »matična država«, sc pravi država, katere večina prebivalstva je enaka tej manjšini Taka država Često skrhi za manjšino (Jugoslavija in njene manjšine v Romu- niji. Avstriji. Italiji ...). Toda to še ne pomeni, da bi morala biti narodnostna manjšina brez tako imenovane matične države, brez pravic in zaščite. V socialistični skupnosti ki čuva interese vseh delovnih ljudi in se ne naslanja prvenstveno na nobeno narodnost, to vprašanje počasi izgublja na pomenu Od tod ima tudi beseda »manjšina« nezaželjen prizvok, toliko bolj ker se več in več širijo pristojnosti komun. v katerih imajo iahko pripadniki narodnostne manjšine mnogokrat »večino« v narodnostnem smislu Toda upoštevajoč njen stvarni pomen, ne pa »prizvoke« moramo oznako »narodnostna manjšina« obdržati, dokler ne najdemo boljše. Delo študentske zadruge Trenuno |e zaposleno 35 študentov, v kratkem pa jih bo še 20. To so razprodaja knjig, izpeljava ankete o kvaliteti Varteksovih proizeodov in pomoč pri geološki raziskavi, ki bo na področju Maribora. Morda ne bi bilo prav. da bi se spuščali v zaslužke posameznikov, lahko pa povemo, da ie v tem delu meseca promet zadruqe 125.000 dinarjev. Opozoriti pa ie treba, da večina študent.**' prejema zaslužek okoli prvega mesecu. In kakšne so perspektive? Prihodnji mesec ie mesec razprodal in zakliučnlh računov, kar pomeni, da lahko upamo na krepko povcčanle zaposlitev. Družbeno upravljanje ). Ljubljani), nobenega prostora, — sedaj se sestajajo na VEKS. Ob koncu bi dodal le misel, da ne bi bilo napak, če bi pokrajinskim klubom posvetili nekaj pozornosti tudi v vodstvu ZS v Mariboru, saj je to pomembna oblika dela, s katero bi zajeli mnoge študente, ki Jih ne uspevajo zajeti združenja v svoje aktivnosti na šolah. ODBOR ZVEZE ŠTUDENTOV MARIBORSKIH VISOKOŠOLSKIH ZAVODOV IN UREDNIŠTVO KATEDRE ČESTITATA VSEM PROFESORJEM, KOLEGAM, BRALCEM — DELOVNIM LJUDEM OB 29. NOVEMBRU — DNEVU REPUBLIKE. V Beogradu kot pri m • 2 E PRECEJ PRED NAMI • SO SE SESTALI STU- • DENTJE BEOGRAJSKIH в VIŠJIH SOL NA LETNI • KONFERENCI ZŠJ IN • PREGLEDALI SVOJE DE- • LO V PRETEKLEM LETU. • 4. NOVEMBRA SO V PRE- • DAVALNICI STROJNE FA-9 KULTETE IZVOLILI TUDI • NOVI 37-ČLANSKI OD-Cl BOR. Beograd ima danes devetnajst višjih šol najrazličnejših smeri. Med njimi so nekatere prav zanimive, kot recimo: Višja medicinska šola jugoslovanskega Rdečega križa, Višja statistična šola, Višja šola za civilno zaščito itd. Problematika, ki so jo obravnavali na svoji konferenci je sicer specifična, a v mnogo-čem vendarle podobna naši. Kadar so navajali svoje težave, potem so govorili o prostorih, profesorjih, skriptah, o vajah in marsičem drugem. Tudi vprašanje štipendij še ni rešeno; redni študentje, ki prihajajo neposredno iz srednjih šol, ne morejo dobiti štipendij, medtem ko se dogaja, da podjetja dajejo svojim članom, ki se odločijo za študij, zneske (plače) v štirikratni višini povprečne štipendije. Druga velika težava beograjskih višjih šol so slabi študijski uspehi. V nekaj iz- razito slabih primerih se je pokazalo, da je potrebne pogoje za vpis v drugi letnik izpolnilo le 12 (dvanajst) odstotkov vpisanih. To seveda ni splošen pojav, ima pa svoje razloge v nezadostni resnosti študentov samih. Tudi s stanovanji imajo velike težave. V študentskih domovih je le malo mest, pa še ta razdeljujejo nepravično (»veze i vežice«). Nadalje se skoraj vse ustanove borijo s pomanjkanjem rednih profesorjev (70 odst. honorarnih), s slabimi skriptamj in učnimi pripomočki za vaje. Strojna tehnična šola ima na primer svoje prostore v Rakovici, kamor se vozijo študenti rn profesorji iz Beograda. Vaje so brez pripomočkov in slabe, tako da pouk sloni pretežno na teoretiziranju . .. Sicer pa, saj vemo tudi mi, kako težko Je delati V takšnih pogojih! V referatu so omenili tudi vezi, ki so jih vzpostavili pred dvema letoma z mariborskimi študenti in se sedaj lepo razvijajo. Iskrene želje, da bi sodelovanje še poglobili, nam narekujejo spoznavanje skupnih problemov In njih premagovanje v prihodnjosti. Izražamo jim solidarnost in simpatije ... ... In oni nam to vračajo. M. P. n lllililllllliiilliiliinill Kako dolgo imaš status rednega študenta? ★ Zanima me, kdal bosle objavili etatistične podatke o Studentlh-no- Slnclh na MVŠ. Mislim na anketne sla, ki smo Jih Izpolnjevali pri vpisu. H. F.. VTŠ — Rezultate letošnje ankete bomo Objavili brž, ko jo bo obdelalo Zdru-lenje, ki jih ravno sedaj obdeluje. * Prosimo vas za razsodbo — are la stavo: jaz trdim, da je spomenik neznanemu junaku na Avali Izdelal Meitrovlt, kolega pa me hoče preprl-latl. da je to bil Auqustlnčlč^ — Ko bosta šla stavo proslavljat, ne povabi s seboi. tvoj kolega je namreč Izgubil. + Lani so v novih prostorih študijske knjižnice odprli novo, sodobno •premlleno čitalnico, kljub temu pa sedaj, ko je v stari sobi že kar tesno nova še vedno ni odprta za študente. Kako je s tem? V. L., Studenci — V Studijski knjižnici so nam rovedali. da nova čitalnica že pri-akule študente, ki bodo lahko v njej študirali vsak dan od 8. do 14. ure, kmalu pa tudi od 8. do 19. ■te, kot to velja v stari čitalnici 9 Slišal sem, da bodo mariborski študentje dobili svoj klub, tako kot ga že imajo mariborski študentje v Ljub- ljani. Ali je ta vest resnična in če je, kdaj bo otvoritev kluba? S. T., VEKS — Po več neuspelih poskusih so sedaj vendarle izgledi, da bo otvoritev študentskega doma — če bo šlo vse po sreči in zelo hitro — v jeseni 1963. Dom naj bi bil v večji vili v Tomšičevem drevoredu. (Držimo pesti!) • Ali Je lahko aktivist v Zvezi študentov Jugoslavije tudi denarno nagrajen? B. M., VTS — Po členu 19. statuta Zveze študentov Jugoslavije, ki je bil sprejet na V. kongresu ZŠJ, so lahko člani ZšJ za delo v organizaciji pohvaljeni ali nagrajeni. Večji univerzitetni centri imajo tudi aktiviste v rednem delovnem razmerju. в Zakaj mariborski študentje nimamo cenejših vstopnic za nogometne tekme. Vstopnina je za nas izredno draga. slišal sem pa, da imajo študentje drugod popust. S. N.. VAS — Ko smo to nekoč skušali doseči pri NK »Mariboru«, so nam odgovorili, da so se pozanimali pri ostalih drugollga-ših in da nima nobeden nižjih vstopnic. Ф Slišal sem, da so v Varaždinu odprli dve višji šoli. Ker je v glavnem ta »era« mimo, me zanima, ali je ta vest resnična? B. V., VTS študenti« mariborskih višjih šol, ki to se vpisali v šol. letu 19<0-41 so v zadnjem času začeli dobivati od Zavoda za socialno zavarovanje odločba o prenehanju pravice do rednega socialnega zavarovanja In pravice do otroškega dodatka. Po zakonu lahko te pravice prenehalo s prenehanjem statusa rednega študent-ta. 0 tem pa pravi republiški zakon o visokem šolstvu v LR Slovenili (Ur. list LRS 39-1940) naslednje: 1. člen Visokošolski zavodi so fakultete, visoke šole, umetniške akademije In višje šole. 44. člen ... Status preneha tudi, če študent ne diplomira do konca zadnjega letnika oziroma semestra, oziroma :e tako določa Statut (šole, op. p.), naj- pozneje v šestih mesecih po koncu zadnjega letnika oz, semestra. Na osnovi tega smatramo odločbe Zavoda za neutemeljene, kor Izha-jajo Iz tega, da preneha status študenta s potekom zadnlega letnika. To pa |e v nasprotlu t statuti mariborskih višjih šol, ki so vnesli citirano zakonsko možnost o podallia-nju statusa za 4 mesecev po preteku letnika oz. zadn|ega semestra. S tom so pa odločbe tudi v nasprotlu z zakonom. Zatorej na) vsi prazadetl absolventi vložijo pritožbe (rok In način pritožb sta navedena v odločbah), če P< bi jim pritožbe odbili, na| sprožilo upravni spor pri Vrhovnem sodišču LRS. Opozarjamo študente, na| ne za-mujajo določenih rokov In postopka pri pritoževanju. — Kot smo prebrali v »Stu- .... ... ... dentskom listu«, ki izhaja v Sestanek predsednikov sekcij = svet letnikov Zagrebu, so letos res odprli dve višji šoli v Varaždinu. V teh šolah morajo vsi tisti, ki niso iz Varaždina, plačati šolnino. Lani je bil smučarski tečaj študentov. Ali bo letos tudi? In kje bo? P. K. VEKS Na zadnji seji predsedstva Odbora ZSJ v Mariboru so govorili tudi o tem. Kakor kaže, bo letošnji smučarski tečaj — z večjo denarno soudeležbo študentov na smučiščih Jaho-rine. Sestanek predsednikov sekdi Izrednih študentov VEKŠ je svojevrsten dogodek — sestajajo se vsaj enkrat vsak semester, na njem pa sodelujejo predstavniki VEKŠ, predstavniki sekcij In organizacij, pri katerih sekcija deluje. Sestanke sklicuje ravnatell šole In na njem predstavniki sekcll In šole razpravllalo o vseh vprašanjih v zvezi s študijem. Studijskim materialom, študijskim režimom, o odnosih med šolo In sekd-|o Itd. To pomeni, da Ima sestanek podobno funkdlo kot svet letnika za redne študente, sal se ukvarla s sorodnimi nalogami. Razlika je edino v tem, da je — mnogo boli aktivna In da deluje mnogo uspešneje. Marsikateri koristen sklep |e uprava šole sprejela prav na pobudo sestanka predsednikov sekcll študentov v rednem delovnem razmerlu VEKS. Do sedal so bili sestanki že < Dobrni, v Brežicah In Mariboru, 17-novembra letos pa |e ta organ zasedal v Novi Dorici. Osnovna tema-' kako bi študentom v rednem delovnem razmerlu nadomestili predavanja, ki jih ne morelo poslušati ,n jim tako omogočali hltrelšo študira-nje. Naloga |« bistveno pomembna zlasti pri težjih predmetih, za katere Izpitna snov še ni zaleta * enih samih skriptah. 0 ugotovitvah In sklepih sestanka bomo poročali * prihodnji številki Katedro. Misli obračajo strani zgodovine. Asociativno. V tapljajo se o misticizem zablod srednjega oeka in iščejo o njem človeka, težko ga je izluščiti. tako drugačen je od nas. Iščejo ga v Sveti knjigi: >ln Bog je ustvaril Nebo in Zemljo.. .« Bog.se je igral. Potem je ustvaril človeka. >Ljubite se med sebojt, je dejal dobrotljivi bog. pkajti jaz sam sem vas rodil in jaz sam sem ljubezen«. In klečale so množice pred njegovim oltarjem in molile ljubezen, radost telesa in du- A bog ni bil moder, zato je izgubil veljavo. Na njegov oltar se je povzpel Človek-bog in spregovoril zase v njegovem imenu: »Daru ji e mi svoja telesa v ponižnost in pokorščino in doživeli boste neizrekljivo in edino radost! Radost telesa osvobojene duše o večnosti. Žrtvujte svoja telesa trpljenju in bedi. odvzemite jim grešno čutnost uživanja, izbičajte iz njih slo po življenju, kajti edino življenje je življenje duše o bogu. In darovala so se telesa o pričakovanju uresničenja neuresničljivega — v pričakovanju večne radosti. Od askeze in samotrpinčenja uničena telesa so bljuvala iz sebe kri do brezumja in se metala o nenasitno žrelo Cloveka-boga ob petju hosane. On ' pa se je hranil sladostrastno in cinično, nikoli zadovoljeno, pod krinko svetniškega sija božje dobrotljivosti, razumno se smehljaje brezumju, ki je klečalo pred njegovimi despotskimi nogami. Zgodovina. >Vzvišena< sodobnost se smeje »naivni« preteklosti kot modri starec spominom otroštva. Čemu misticizem svobodnim ljudem? Čemu bičanje čutnosti o svetu, ki utripa od razburkane krvi nezajeze-ne naslade? Bog je umrl. In vsak od nas je sam svoj bog. Svobodni človek in človek srednjega oeka. Oba sta se rodila. — In če je z dna brezumja preteklosti zakričala prebujena sla prvotnega stvarjenja, se je morala grešna pokoriti na grmadi svetosti za izdajstvo božjega o čutnosti. A bila je prav tako krik ČLOVEKOVE narave, na- rave, ki se spreminja, a o bistvu ostaja ista včeraj, danes, jutri. V bistvu pokorna sužnja ljubezni, zdaj skrita pod svetniškim plaščem askeze, zdaj gospodujoča v odkritem čaščenju Venere. Ujet o ječo telesa, človek ni mogel postati svetnik. Razpet na križ, o trpljenju samozatajevanja je slednjič onemogel pljunil bogu o obraz: »Odpovedujem se ti. Izbiram telo. Edina radost je radost ljubezni. Pogubljam se srečen — za ceno ljubezni. Vračam ti večnost — za ceno ljubezni. Sodi! Rodil sem se Človek. Izbiram trpljenje.« Mati Ivana Angelska je film poln simbolike, nerazumljive za tiste, ki se ne skušajo popolnoma vživeti v okolje in čas, ki je koval usodo njegovim likom. Drama o ljubezni, obsojeni na mistično samozatajevanje. Igrana »obsedenost« opatice Ivane je silovit upor ponosa mladega telesa proti neizživetemu trohnenju za samostanskimi zidovi, je kompenzacija prepovedani nasladi, oživljeni v snu. Asketski duhoven bi naj rešil njeno dušo pogube v skupni molitvi. Toda molitev boga so spremeni v molitev ljubezni. In asket* ski Razkolnikov nbije človeka, da ga ne bi zapustili demoni in odnesli s seboj spoznane resnice telesa — ljubezni do žene. Njegov razgovor z rabinom jo samogovor: jaz sem ti — in ti sl jaz. Telo naj vlada tvoji duii! Iz asketa se izlušči človek. V čem jo razlika med Razkolnikom in njim? Prvi ubija zato, ker si boče dokazati, da je več kot človek, drugi zato, ker jo postal človek, kčr hoče ostati človek. Sodobnost se smeje preteklosti, nadčlovek — bog človeku — bogu! Kakšen napredek v zgodovini človeštva! A film ne idealizira ničesar. Uresničenje ljubezni, te toliko opevanje ljubezni, je tako daleč od sanj. Zivljenjo je laž in prevara. Ce hočeš biti človek, moraš trpeti za trenutke pozabe v sreči. Mir in sreča neprebujenosti za samostanskimi zidovi ali ljubezen telesa? Dekle stoji pred nami, dekle, ki jo izbralo ljubezen, onečaščeno, s porezanimi lasmi, kot večno vprašanje, na kia^rega ne moreš nikoli popolnoma odgovoriti: kaj je sreča? — Ni večnosti za človeka. Marija Vizjak K« • vloga kulture v Mariboru • vloga kulture v Mariboru • vloga e se ПШЖ5ИПЗ 12ШШВД Mobilizacijska vloga kulturnih ustanov Na proces spreminjanja duhovnih potreb v zabavne potrebe ne sme naša revolucionarna družbena akcija niti za hip pristati zato, ker pomeni to spreminjanje takšno siromašenje človeka kot družbenega subjekta, da je v nevarnosti že sam normalni družbeni razvoj Niti v mislih ni mogoče graditi socialistične družbe in odnosov, če pri tem no vključujemo hkratnega du- hovnega razvoja nosivca tega razvoja. Revolucionarno-osve-ščujoča vloga kulture ni možna, če pojmujemo kulturo »kot nadgradnjo«, ki naj materialni družbeni razvoj nosi na svojih plečih. Beseda (nadgradnja) je že sama po sebi nekako ločujoča Ločuje namreč tistega, ki kulturo omogoča, od kulture same Ali bolje: ker jo omogoča je kultura njegova lastnina in duhovni — »stranski produkt«, ki naj priča za njegovo razvitost — »tudi na duhovnem področju« Tako pojmovanje je pripeljalo v času stalinizma sovjetsko kulturo na pozicije birokratskega privilegiranca. Umetniki — kulturni ustvarjavci — so dobili od materialno in družbene baze vse možnosti za svoje delo in naročilo: delajte socialistično kulturo Ni čudno, če mora obdobje destalinizaci-je ugotavljati, da se je »sovjetska umetnost pri izgradnji komunizma« marsikdaj ločila od gibanja ljudskih množic. Kultura se je morala odvojiti od mas, če pa so jo tako rekoč umetno gojili. Pri nas pojmujemo kulturo kot produkt in sredstvo humanizacije človeka in družbe, kar je temeljni smoter socialističnega razvoja. Človek je potemtakem v kulturi objekt in subjekt. Njegovo sprejema- nje in ustvarjanje kulture je osveščujoča akcija. Ne gre torej za ločenost med kulturnimi ustvarjalci in med kulturnimi odjemavci. Vsakdo sicer ne more biti kulturni ustvar-javec, lahko pa s tem, da se v kulturi osvešča — idejno in estetsko in s tem tudi človeško, zato pa tudi družbeno — kulturno hkrati omogoča in ustvarja. Kulturo je treba pojmovati širše kot umetnost. Ce izhajamo iz takega pojmovanja kulture, je seveda jasno, da pomeni to le pasivno dopuščanje in omogočanje kulture v nekaki njeni »avtonomnosti« (kar je značilno za večino mariborske tako imenovane tehnične inteligence in tudi za številne družbeno-po-litične delavce), ne pa tudi aktivno ustvarjanje kulture v bistvu negacije kulture in njene vloge. Ce imamo vse to pred očmi, se nam razkrije, da so mariborske kulturne institucije toliko manj kulturne, kolikor manj vršijo resnično kulturno osveščujočo vlogo med najširšimi plastmi prebivavstva — in v našem primeru med obravnavano najštevilnejšo plastjo neposrednih proizva-javcev Dokler se akcija kulturnih ustanov omejuje na bolj ali manj ozek krog »uži-vavcev« kulture in ni v akciji za pridobivanje možnosti, da bi njeno kulturno resnico (njen »kulturni učinek«) ustvarjali ljudje v najširšem pomenu te besede, se v bistvu vrti v začaranem krogu nezmožnosti. Zanašanje na sicer precej številen in počasi se razširjujoči krog rednih odjemavcev je bolezen, za katero bolehajo že leta in leta mariborske kulturne institucije kljub relativno številnim novim odje-mavcem. Ker torej no more biti pri resnično pomembni množični kulturni ustanovi govora le o »odjemu«, je jasno, da bi v mariborskih prilikah vloga kulturnih ustanov morala biti izrazito mobilizacijska, njihova vloga pa bi rasla sorazmerno z njihovo akcijo. Pri mariborskih kulturnih ustanovah se človek včasih ne more znebiti vtisa, da jim gre predvsem zato, da bi pred družbo oziroma družbenimi forumi na vsak način prikazale svojo ogromno vlogo, na drugi strani pa tarnajo o zapostavljenosti kulture, s čimer nehote priznavajo, da jim ali njihova vloga ni jasna ali pa je ne opravljajo dovolj učinkovito. V obrambo za ta očitek takoj navajajo posebno težke pogoje v industrijskem Mariboru. Sklicujejo se na zanemarjeno izobraževalno delo med najširšimi plastmi prebi- vavstva — torej izobraževalno delo, ki bi ljudi naučilo »sprejemati« kulturo.* Toda tudi v tem očitku je bumerang. Saj: kdo pa naj pokreno kulturno-izobraževalno delo za njihovo področje kulturne dejavnosti, če ne ustrezne kulturne ustanove same. Nekoliko težje je, kadar kulturna dejavnost zadene na zid tehnokratskih pojmovanj. Vendar je najti v Mariboru bore malo dokazov o tem, kako se je kulturna akcija kdaj dejansko spopadla s tehnokratskimi nazori. Sovražnik v tem spopadu bi bil seveda le navidezen oziroma si ga ne bi mogli jasno pceta-viti sebi v nasprotje. Ce namreč pristanemo na trditev, da sta materialna in duhovna plat družbe (in posameznika) vzročna, se torej ne bomo borili za kulturo proti nasproti Meječemu nasprotniku, temveč proti tistemu v ljudeh, kar je krivo, da človek — angažiran v materialnih zadevah — zanemarja duhovno plat in s tem sam sebi onemogoča razvoj človeka v sebi, ki mu jo celokupno materialno prizadevanje namenjeno. • » Sprejemati tem *al e narekovaj, ker je iz pričajočega sestavka razvidno, da kulture ni moč kratko-malo sprejemati kakor vzamemo uspavalne praške ali poslušamo radio, temveč lahko govorimo o kultnri šele. ko človek kulturo tudi sam aktivno ustvarja, (op. F. E.) katedra kultura llllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllliilllllllllllliilllllllllllllllllllllllllllllllir MATI IUAHA AHGELSKA Umetnost ljubezni je rodila dvoje bog astev: ljubezen do samega sebe v zaničevanj u boga in radosti telesa — ljubezen božjo v samopozabi telesa in radosti duše .., (Avguštin: De civitate Dei) KATEDRA KATEDRA ш * n m Ce začnem z Bulajičevo režijo: širokopotezno zajeti filmski spetakel (sicer pa, vsak pravi spetakel je širokopotezen) nekaj izvirnih režijskih prijemov — žal jih večina igralcev ni znala prepričljivo odigrati (toliko dobrih filmskih igralcev kot jih zahteva scenarij Kozare, v Jugoslaviji niti ne premoremo, zato so za nekaterimi interpretacijami zevale luknje!) O igri posameznikov bi lahko zapisali, da je bila v celoti povprečna, razen nekaj svetlih točk (Olivera Markovič — prizor pred smrtjo, zelo naravna in prepričljiva igra Berta Sotlarja, mogoče še nekaj izrezov iz filma, ki so bili odigrani prepričljivo in na visoki umetniški ravni npr.: naricanje). Ker so v mariborskih kinematografih istočasno predvajali sovjetski film Cisto nebo, se mi nehote vsiljuje primerjava nastopov statistov. Naši so bili mnogo manj prepričljivi! Prepričan sem, da ima na igro množice statistov, ki je zlasti pri filmih vrste Kozara ne gre podcenjevati, največ vpliva režiserjeva osebna avtoriteta. In tematika? Zamisel, obdelati eno izmed najslavnejših epizod narodnoosvobodilne borbe, • Pctlndvajsettisoč statistov, enote JLA, množica znanih Igralcev in zopet statisti in igralci in vojaška vozila vseh vrst in milijoni... Rekord v vsem — tudi v priznanjih, ki jih je la »velefilm« požel na svoji poti, ob tem pa ... 9 Videli smo film, ki je letos prav gotovo dvignil največ prahu v domačih kulturniških krogih — še več — zajel je tudi široke kroge filmskega občinststva. JE ODŠLA... borbo ljudstva Kozare, je odlična in tudi porodila se je brez dvoma ob pravem času. Toda — kako to izvesti, ali v obliki spe-takla — kjer se zvrsti mimo kamere herojska upornost, beda in nezlomljiva volja tisočev ljudi (s petindvajset tisoč statisti), tudi na škodo dramatske zgradbe filma, ali kako drugače, to je vprašanje, ki ostaja odprto tudi sedaj, ko smo Bulajičev poskus že videli. 9 V verigi filmov o narodno-9 osvobodilni vojni (le zakaj 9 največkrat spominjajo na po-9 vprečne westerne?) »Kozara« 9 ne predstavlja ničesar nove-9 ga, samo nov členek je, z nc- 9 kaj svetlimi točkami, ki pa 9 jih je še zdaleka premalo, da 9 bi mogli biti zadovoljni, Ali 9 ne bi bil npr. del človeških 9 usod, mogoče samo ena, dve 9 združenih v skupni usodi 9 ljudstva Kozare bolj hvalc-9 žen motiv za obdelovanje? 9 Vsekakor pa bi bil mnogo 9 bolj prepričevalen — ob ne-9 primerno manjših denarnih 9 sredstvih, ki hi jih bilo treba 9 vložiti za realizacijo filma. 9 Ne morem se namreč znebiti 9 vtisa, da so izvajalci »Kozare« 9 mnogo nametali, nakazali, na-9 nizali, še več človeškega — 9 skupnega pa prezrli. 1. Vajgl ROKOMETNI POKAL ZA STŠ Športna komisija pri zvezi študentov v Mariboru je v soboto na igriščih Partizana priredilo tradicionalno medšolsko prvenstvo v rokometu, katerega se je udeležilo osem ekip. Nepričakovano je zmagala srednja tehnišna šola, ki je osvojila tudi prehodni pokal. Zanimivo je, da se v zaključni del tekmovanja ni uvrstila kakšna višja šola, čeprav so v njihovih moštvih nastopali nekateri znani igravci. Rezultati: VTS:STS II 16:10, ZlŠ:VPS 16:6, STS I VKS 16:6, STS III:ZIŠ 9:7, STS I:VTS 16:12 in STS LSTSIII 17:6. Najuspešnejša strelca turnirja sta bila Vogrinec (VTS) in Šafarič (STS). Sodil je dobro Ogncr. CVETO PAvClC je tekel od razočaranja de razočaranja In prišel do spoznanja, da ... O DBA CVETA PAVČIČA Srečali smo ga na cesti. Bilo je mrzlo, teiki oblaki so viseli nad Ljubljano. »Deževalo bo, ne, mogoče bo celo snežilo.« Se enkrat je pogledal proti nebu, kot da se je bal, da ga bo zima prehitela in potem je začel s svojo zgodbo. Cveto Pavčič, večkratni državni pr vak v smučarskih tekih, tekač, ki je zastopal Jugoslov. barve na najbolj z nanih evropsikih progah, ne bo več tekelI »Prvega snega sem se vselej veseliti kot otrok, saj je bil znanilec no-ve te-ka&ke sezone, noviiih borb, pa tudi novih razočaranj. Mogoče sem ga bil lani Se najbolj vesel, saj so me čakaile Zakopane. Kdo si je takrat mislil, da bo prav ta simpotičnii poljski kraj postal »VValerloo« jugoslovanskih tekačev. Kritiki nas po prihodu v domovino niso štediiili, beograjski »strokovnjaki« pa so najavijaili spremembe v smučanju. KDO BO LETOS TEKEL? Vse kritike, vse o-bljube so bile uda.rci v prazno. Na pragu nove sezone srno biez denati po prvem krogu, toda na lastno presenečenje sem pretekel vso progo in bij celo dvanajsti. Moje presenečenje pa je bilo veliko večje, ko so me brisali z li-ste kandidatov in določili namest* mene Bavčeta. Nisem klonil. Navkljub vsem zdravniškim nasvetom sem trenira-1 podvojeno, petkrat zaporedoma premagaj vso jugoslovansko elito im odpotovaJ na svetovno prvenstvo. Smučarski » sl rok o vn jaki« so takrat utihnili . . . KAJ BI REKEL DANI Danes, ko s« oziram nazaj, vidim, kakšen idealist sem bil ves ta čas. Medtem ko so drugi dobivali denar in »o Jih poleg lega še slavili smo ml smučarji pobijali prehlade in kritike. Mi smo z dnevnicami kupovali smuči, medtem ko so drugi Imeli vse zastonj. Ka) bi le napravil Djani Kovač, če bi si moral sam kupiti sprinterice ? Mi smo molčali in smo tekli. Po enomesečnem treningu so od na>s zahtevali kolajne. »Bronasta« iz Zakopana, Marti-nelll je po prihodu v cilj izjavil: »Po desetih letih je bil tokrat skrajni čas, da smo Italiji prinesli vsa) eno kolajno.« Sedaj mi je vsega dovolj 1 Bodimo toliko pošteni in odkaiti in ne lažimo mladim v obraz. Priznajmo, da nimamo pogojev za vrhunski razvoj. Vržimo potne liste v peč in tekmujmo med seboj do nezavesti. Samo doma še lahko lekmujemo pod takšnimi pogojil« Cveto je utihnil. Morda mu Je bilo žal, ker mi Je povedal »vse o sebi«. Ozrl se Je še enkrat v nebo In potem odšel. Odšel |e k svoji mladi družini, ki bo verjetno v letošnji zimi veliko manj kot včasih pogrešala svojega »očka« Ljubitelji tekov pa se bodo gotovo še dolgo spominjali Cveta Pavčiča In njegovih tovarišev, ki so se v težkih, skoraj nemogočih pogojih in v neenaki konkurenci borili za naše državne barve S. GER2INA S šahom po severni Evropi T ■rinajstčlansko moštvo železničarskega šahovskega kluba »Maribor« je bilo letos oktobra na tritedenski turneji po severnih državah Evrope. Kot gostje tamkajšnjih šahovskih klubov, predvsem železničarskih, so mariborski šahisti obiskali Dansko, Švedsko in Finsko. Na povratku so igrali dvoboj še proti moštvenemu prvaku Zah. Nemčije »Hamburg 1830«, in si dodobra ogledali znamenito pristaniško mesto Hamburg. Ker so bili v mariborskem moštvu tudi dijaki in študentje srednjih in višjih šol, bomo v naslednjem posredovali nekaj zanimivih vtisov s tega popotovanja. Posebej za »Katedro« sta jih napisala znana mariborska šahista Avgust Majerič in Dušan Njegovan. DANSKA Kraljevina Danska, k zajema polotok Jylland in okoli 500 večjih in manjših otokov, po svoji geografski legi sicer ne spada v skandinavske dežele, kamor štejemo 'e Norveško in Švedsko Zaradi kulturne in zgodovinske povezanosti s tema deželama pa prištevamo tudi Dansko med skandinavske dežele V severni puščici Tako se imenuje vlak, ki okoli osma ure zjutraj odpelje s hamburške železniške postaje Alton« preko mejnih postaj Flensburg in Padporg proti Danski in naprej na Švedsko in Norveško Vagoni, v katerih smo potovali, so bili last danskih kraljeVskih železnic. Za nas je bilo to prvo srečanje z gansko železnico tem bolj zanimivo, ker smo se tukaj prvič srečal, s pitno vodo v vlaku Na Obeh koncih vagona sta nas namreč ves čas potovanja spremljali dve vedno polni steklenini sveže pitne vode s pa-pirnalimj kozarčki, ki so jo na postajah redno menjavali. Vse- kakor koristna zadeva Na žalost pa smo takoj ugotovili da bi taka novost bila pri nas če že ne zaradi drugega, že zaradi poletne vročine nemogoča Saj bi voda poleti verjetno zavrela za vas dekleta * za vas dekleta • za vas de In memoriam Deževni jesenski popoldnevi na pokopališčih so vedno turobni. Posebno tedaj, ko se razstaja-rno s človekom, s katerim smo dolga leta hodili vštric, pa ga vendar vedno nismo povsem dojeli. Posebno pa tudi tedaj, če srno prišli do spoznanja, da je bila njegova pot — četudi je nismo vedno razumeli — dejansko prava. Tega pa mu žal sedaj ne moremo več povedati. Vse to smo čutili pretekli teden, ko smo se poslavljali od človeka, ki je v sebi idealno združeval vse liste lastnosti, ki jih danes med športniki domala ne najdemo več. Poslavljali smo se od pravega ali round športnika — nogometaša, tenisača, plavalca, atleta in skakalca — nesebičnega športnega funkcionarja, vzornega športnega sodnika in nadvse objektivnega športnega novinarja. Poslavljali srno se od človeka, kateremu plemeniti fair play ni pomenil samo fraze, temveč je bil z njim ves prežet. Poslavljali srno se od človeka, kateremu je bila misel o zakonih profesionalizma o našem športu tuja. Ko smo se še srečavali na prelepih mariborskih športnih igriščih, kakor jih je tako rad imenoval v svojih člankih in reportažah, se nam je pogosto vsiljevala misel o Poslednjem Mohikancu ali Don Kihotu. Kdo bi nam zameril? Šele mračna pot po turobnem pokopališču nas je pripeljala do spoznanja, da smo bili o zmoti. Lastnosti namreč, ki jih je imel človek, od katerega smo se poslavljali, so na žalost tiste, katere danes o športu skorajda ne najdemo več in so nam zato tudi že nekako tuje. Dobro pa verno, da je danes o športu prav zaradi tega marsikaj športu tujega. Težko nam je. dragi tovariš Evgen Bergant, da Vam vsega tega nismo znali povedati že tedaj, ko kruta bolezen še ni bila zmagovalka nad Vašo plemenitostjo in Vašim življenjem. Ze po slabih treh urah vožnje iz Hamburga smo bili na meji Skoraj neopazna kontrola potnih dovoljenj, carina in že smo bili na Danskem Naša predstava o Danski je bila, da je to neskončna ravnina, brez vsakega hribovja. Toda Danska nikakor ni enolična ravnina, kot na primer naša Panonska ravnina, temveč je večinoma rahlo valovita, z višinskimi razlikami med deset in petindvajset metrov. Danska je v glavnem agrarna dežela, saj se dobra tretjina njenega preb:valstva ukvarja s kmetijstvom, medtem ko nekaj manj z industrijo Zanimivo pa je. da tukaj ne poznajo veliko farmarskega sistema, saj ima več kot devet desetin kmetij manj kot 30 ha Večinoma pa se ukvarjajo z živinorejo, saj smo ves čas potovanja lahko opazovali lepe črno-bele krave, ki so se pasle v bližini proge Zanimivo pa je tudi, da nikoli nismo opažali pastirja človeka, ampak je tega že povsem izrinil električni pastir. Randers Naša prva postaja je bil Randers, mestece z okoli 50.000 prebivalci, nekako v sredini polotoka Jylland. Tu smo bili gostje šahistov tega mesta in sicer kar pri njih doma. Tako smo imeli v teh kratkih dneh priložnost spoznati se vsaj nekoliko z načinom življenja Dancev in danske družine. Morda prav zato, ker je kmetijstvo prevladujoča panoga dejavnosti, in ker industrijski dim ni, kot na primer v Nemčiji, zadušil mest, so danska mesta zelo čista, prikupna, polna zelenja in cvetja. Navadno sestojijo iz strogega centra, Lepo urejena soba je vedno odraz osebnosti tistih ljudi, ki v njej prebivajo. Skrivnost urejanja sobe s skromnimi sredstvi je v tem, da ne kupujemo vsega naenkrat. Zato je potrebno, da si vsak, ki si želi urediti svojo sobo, že pred tem naredi osnutek bodoče opreme. Zato ne bo napak, če si preberete tudi teh nekaj praktičnih nasvetov: Osnovna lepota sobo so barve. Zato izberimo take barve, ki odgovarjajo vašemu temperamentu (pomirjevalne barve, če uživate v mirnejšem okolju; intenzivne barve, če imate radi živahnost). Ne bojte se barv! Eksperimentirajte z njimi na papirju in dobili boste zaupanje v katerem so v glavnem trgovine in poslovne zgradbe, večina Dancev pa živi v predmestju, kjer so si zgradili vile ali enostavne, vendar prijetne lesene hišice, v katerih prebivajo daleč od tovarniških dimnikov, ki so po navadi v popolnoma drugem delu mesta. O Jugoslaviji Danci ne vedo veliko, toda s pravilno in efektno turistično reklamo bi se število danskih turistov pri nas prav gotovo podesetorilo. Po treh dneh prijetnega bivanja v Randersu smo se poslovili od naših prijaznih gostiteljev in se preko Aarchusa z ladjo prepeljali z Jyllanda na otok Sjae-land, ki je največji danski otok. Na njem leži tudi glavno mesto Kopenhagen. PRIHODNJIČ: KOPENHAGEN IN STOCKHOLM v svoj okus Toda pazite, preveč barv v enem prostoru deluje preveč intenzivno. Izberite take kombinacije barv, ki »živijo z vami« in jih večrat preglejte, preden jih boste uporabili. Barve pohištva, dekorativnih tkanin in sten naj bodo (po možnosti) v skladu druga z drugo. Barve naj bodo jasne in ne vodene. Vedite, da temnejši odtenki barv manjšajo in nižajo prostore. Ce so stene temnejše, jih morajo barve opreme nekoliko ublažiti. Temne stene pridejo bolj do veljave in so ponoči »bogatejše« pri električni svetlobi. Boco Slovenj Gradec v luči plenuma Zveze likovnih umetnikov uporabne umetnosti Ce mu v Slovenjem Gradcu? Malo mestece sredi Dravske in Mežišk« doline šteje svoje prebivalstvo komaj do 3000, a kljub svoji majhnosti in relativni odmaknjenosti od večjih kulturnih centrov, se je v dokaj kratkem času izredno afirmiralo na kulturnem področju, zlasti likovne umetnosti. Te dni je ta afirmacija doživela ponovno potrditev. Od 10. do 13. novembra je zasedal v Slovenjem Gradcu plenum zveze likovnih umetnikov uporabne umetnosti Jugoslavije (ZLUUU). Organizacijo tega pomembnega dogodka je prevzel mariborski pododbor ZLUUU s sodelovanjem slovenjegraškega Umetnostnega paviljona, katrrega ravnatelj In duša dejavnosti je akademski slikar Karel Pečko. Plenumi ZLUUU se odvijajo vsakiC nima za kulturni razvoj manjših kra-v drugem kraju, tako da se lahko jev. ki so več ali mani prepuščeni njegovi člani neposredno seznanijo samoiniciativnemu prizadevanju, kar \ s stopnjami kulturnega ln gospodar-I skega razvoja različnih področil naše domovine. Zveza vključuje likov-; ne umtuijke uporabne umetnosti Iz j vseh republik in goji zavestno težnjo k vse večji kulturni Integraciji kul-j turnih delavcev in umetnikov iz najrazličnejših krajev. Zalsti pa se za- Na razstavi uporabnih umetnosti v Slov. Gradcu najdemo mnogo zanimivega ln koristnega . . . se v današnjem povdarku na vlogi komune še zlasti manifestira. In če samoiniciativno prizadevanje obrodi tako presenetljivo bogate sadove, kot se je to zgodilo v Slov. Gradcu, potem je vsekakor vredno velike pozornosti. občudovanja in posnemanja. Kulturnega nivoja Slov. Gradca ne predstavlja neka ekskluzivna elita kulturnikov — profesionalcev, ki bi pionirsko orala ledino zaostalosti in vsiljevala kulturo od zgoraj. Današnje razgibano kulturno žarišče |e rezultata stihijskega razvoja samega gospodarstva in celotnega življenske-ga ambienta. v katerem dela in doživlja njegov človek. In v tem človeku le globoko zakoreainjena kulturna tradicija preteklosti, ki jo ie v začetkih entuziazem peščice posameznikov samo zdramil iz speče podzavesti. To. da se je plenum ZLUUU odviial v Slov. Gradcu, v majhnem mestu čisto na severni meji naše domovine, medtem ko so bili predstavniki plenuma v pretežni večini iz naših bratskih republik, je vsekakor najlepše priznanje neumornemu in plodnemu delu kulturnih delavcev slovenjegraške občine. ZLUUU Jugoslavije, njena dejavnost in pomembnost Začetki delovanja Zveze I1ke-’nlh umetnikov uporabne umetnosti Jugoslavije segajo desetletja nazaj. »Uporabni umetniki so se zdruilll v samostojno organizacijo kot posebno smer likovne umetnosti, ki se ukvaria z umetniSklm oblikovanjem uporabnih predmetov. Sprva je bilo to individualno oblikovanje keramike, stekla, kovine, lesa. Začetna profeslja se je potem razvojno izpopolnjevala na po dlaqi teoretično — Ideološkega razmišljanja o družbenem statusu »upo rabnega« umetnika, profilu, etiki in nalogi profesije »uporabnega« umetnika. ki ima v gospodarsko In kulturno razvitih deželah že povsod priznano mesto in pomembnost. Tudi pri nas se pojem »uporabnega« umetnika vse bolj približuje pojmu industrijskega umetnika (designerja), katerega vključevanje v sam proces Industrijske proizjvodnje tudi pri nas postala ekonomska nujnost. Letošnji plenum ZLUUU le sprejel nekatere sklepe, ki bodo privedli do korenitnih sprememb v načinu, vse- bini in organizaciji bodočega delovanja ZLUUU. Stroga umetniška ekskluzivnost s poudarkom na individualnih umetniških stvaritvah se bo umaknila tesnj koordinaciji z gospodarstvom in industrijo, kar je visoko gospodarsko in kulturno razvite dežele sveta že običajna stvar. Industrijski desing (načrt) je za naše gospodarstvo pretežno pojem in je v funkcionalni zvezi z dejavnostjo uporabnega oziroma t. im. industri jskega umetnika. Visoka konkurenca na notranjih, zlasti pa svetovnih tržiščih je prisilila industrijo razvitih dežel, da že dolgo več ne izdeluje izdelkov. ki vršijo golo funkcijo zadovoljevanja potreb potrošnika, temveč se pripisuje tudi vse večji pomen estetsko umetniški kulturi izdelkov, ki zadovoljujejo in razvijajo estetski okus potrošnika. Konkurenca na zunanjem tržišču je osnovni impulz, k« je tudi naše gospodarstvo prisilil k umetniškemu oblikovanju industrijskih izdelkov Profesiia likovnih umetnikov uporabne umetnosti se zato vse bolj usmerja na področje »in dustrial designa«. Industrija materialno omogoči industrijskemu umetniku izdelavo načrta in prototipa izdelka, ki ga po uspešni preizkusni dobi prepusti serijski proizvodnji Pred ZLUUU stoli še odgovorna naloga. Jugoslavija bo prihodnje leto sodelovala na mednarodnem trienalu likovnrh umetnikov uporjbne^ umetno*., v Mila . Temo. ki op._^eljujt področja sodelovanja, ie določil mednarodni odbor: »Človek v prostem času«. iz tega širokega koncepta je ZLUUU Juqoslavl]e izluščila podtemo »Dom kulture«. Na trienalu bodo razstavili eksponate jugoslovanske Industrijske proizvodnie, ki bi naj tvorili idealno podobo ambienta jugoslovanskega »Doma kulture«, v katerem bi naj naš človek preživel del svojega prostega časa. Temo »Dom kulture« so izbrali kot področie, ki bi naj na trienalu izstopalo s specifično jugoslovanskim obeležjem. Razen tega so se na plenumu dotaknili še vprašanja mesta in vloge kulturne umetnosti v odnosu na pred- osnutek nove ustave. V splošnih ob risih so tudi določili teme, ki iih b'i do obravnavali na kongresu ZLUUU prihodnje leto Uspela kulturno-umetniška obogatitev delovnega vzdušja Organizatorji plenuma so poskrbeli za izpopolnitev časa bivania članov plenuma v njihovem mestu s prireditvami visoke umetniške vrednosti: celovečerni solistični koncert našega priznanega violinista Igorja Ozima, otvoritev razstave fotoreprodukcij »Oblikovanje industrijskih izdelkov« v Umetnostnem paviljonu, predavanje umetnostnega zgodovinarja Mirka Kambiča »Po ameriških galerijah« i barvnimi diapozitivi in ogled kulturnih znamenitosti Slovenjega Gradca, od katerih so nekatere res edinstvene vrednosti (n. pr Sokličev muzei). Vtisi z razstave Za nevajene oči nekoliko nenavaden pogled. Razstave v galerMah s področja slikarstva, kiparstva, deloma arhitekture in tudi uporabne umetnosti ^o nam več ali mani blizu. Toda pojem estetskega oblikovanja industrijskih izdelkov zveni v ušesu laika dokaj abstraktno V moderno urejenem Umetnostnem paviljonu ie na ogled 34 fotoreprodukcij umetniško izoblikovanih izdelkov uporabnih umetnikov iz Srbije. lirvatske in Slovenije s področja keramike, steklarstva. kovinske industrije in notranje opreme Merilo kulture neke družbe ne predstavljajo samo dela s »čistih« umetniških področij, torej dela, ki ne rosijo pečata racionalizma in uporabnosti. Proces produkcije ie osnovna aktivnost človeka, ki spremlnia naravno materijo v uporabne dobrine. Bistvo človekove dejavnosti pa ima še svojo notranjo, specifično humano poanto, ki se Izraža v neprestani težnji k estetskemu preoblikovanju materiie. človekovo iskanje In delo teži k estetskemu vrednotenju stvari. Zato ie želja vsakeqa človeka, da svojemu idealu estetike čim boli približa vsak predmet, ki qa uporabila in troši, celotno okolje, v katerem deluje, živi. Poslanstvo profesije uporabnega umetnika pa |e ravno v tem podu-hovljanju in plemenitenju materijo, v specifičnem poudarku na estetiki uporabne umetnosti. V. M. ШЈшт Lepa knjiga srečni bralci nike Iste opreme (Konuot. /.oran., jelo slov. klasikov, Školjka), kar celotno zbirko zaokroži, združi in tudi poceni. Vendar bi pripomnil, da so predvsem pri raznih zbirkah založbe nekoliko površne in tako že z zunanjo opremo odbijejo bralca. Takšna jasna vzgled « za neokusno opremo sta Andričrva teksta Na Drini most in Travniška kronika, k| sta bila na hitro ponatisnjena, neokusno opremljena In celo slabo vezana. Zavedati se je namreč treba, da tudi zunanja oprema knjige mnogo do-prlnaša k njeni celotni podobi Kljub napakam pa slovenske založbe dosegajo v opremljanju in ilustriranju lepe uspehe, kar zlasti vidimo na raznih sejmih in razstavah knjig doma in v inozemstvu, saj so slovenske knjige deležne številnih pohval in nagrad prav zaradi svojih oprem H. I Nedavno sem si ogledal nekaj knjig slovenskih založb; zanimala me je nji hova oprema in Ilustracije. Z lahkotu sem ugotovil, kako si izdajatelji knjig močno prizadevajo, da bi okusno in vsebini primerno opremili, saj mnogokrat, posebno v poeziji, oprema in llu stracije dopolnjujejo umetniški tekst ^ ga bogatijo in nam tako pomagajo k boljšemu razumevanju celotne umetni ne. Vzemimo bibliofilsko zbirko »Večni sopotniki«, ki jo izdaja Državna založba Slovenije. To zbirko so opremljali in ilustrirali priznani slovenski slikarji, kot so: France Mihelič, Fran ce Bernik, Vladimir Lakovič in drugi Zadnji zvezek (Gradnik: Eros Tanatos; je izredno sugestivno in izvirno ilus-striral akademik Božidar Jakac, in tako dopolnil estetsko podobo Gradnikovega teksta. S tem postaja tudi likovna umetnost, ki ni vselej deležna dovolj pozornosti, dostopnejša in bolj razumljiva širši množici. Drugače je s knjigami, ki so namenjene mladini. Tu ima slika važno vlogo, včasih celo pomembnejšo kakor tekst sam, ker otroka vzgaja in mu razvnema fantazijo, česar z golim tekstom ne bi mogli doseči. Tu so naše založbe dosegle izredno lepe uspehe: znale so lepo in preprosto približati knjigo otroku. To velja zlasti za pravljične knjige in zbirko Sinji galeb. V teh knjigah najdemo imena množice ilustratorjev, ki si prizadevajo obogatiti otrokov doživljajski svet: Melita Vovkova, Stefan Planinc, Gvido Birol-la in še drugi. In oprema ščitnih ovitkov? Tudi tu opažam izredno skrb za estetsko podobo knjige. Prav posebno skrbijo ilustratorji za opremo domačih izvirnih del, tako poezije kot proze. Izredno bogata je Miheličeva oprema Udovičevih pesmi »Ogledalo sanj«, takšna je tudi oprema Rozmanovega »Mesta«, ki ga je nekoliko impresionistično opremil Janez Vidic; neposrečen se mi zdi le napis, saj lahno zabriše celoten močan vtis, ki ga ovitek napravi. Neprijetno pa zbode v oči ovitek Krambergerjevih pesmi 1961, ker njegov avtor Uroš Vagaja ni znal izkoristiti možnosti in se približati vsebinski motivni razsežnosti objavljenih pesmi. Založbe si pomagajo tudi na druge načine. Za določene zbirke si poiščejo skupno šablono in se nato z majhnimi spremebanii poslužujejo skozi vse let- ežirn pod topoli, ki jih imam rad zaradi molčečnosti vej. ™ Poznam mnoge vrste dreves, mdar tako mehkega šuštenja listja, branega v neko. nedognano, vabe-> melodijo ne slišiš nikjer. Pod to-oli mi mojih razmišljanj nikoli ne ioti zlovešče, skrivnostno škripanje uhih vej, prodirajoče do mozga. Veter kodra vrhove. Kako je ne-truden! Jesen prihaja v zlatih co atah. Neslišno drsi čez plotove in trnišča, seda na pozno cvetje in Pogiba kasne bilke. Hlad polzi v He kot kri. Od vrha belega gabra sta prior-inčila dva orumenela, suha lista, ^ po n d nem naključju speta s pajčevino, rebrnkasto se lesketa nežna pajče-‘na v poznem avgustovskem soncu, o prešerni igri vetra je pajek-last-ik presenečen. Lista pa sta obvisela b robu strehe. Približujeta in oddaljujeta se drug 'rugemu, drgetajoč se obračata s rbti in zdi se mi, da sta že stoletja nkole speta o nevidnem prijemu po-pskih lovk, speta s tanko srebrnka-'o pajčevino presenečenega gospoda njka, da že neštete dneve njun ne-oumni šelest in drget izraža očitke Ivan Cimerman: Dva rumena lista in brezupno željo po svobodi, kakrš nikoli. Visita kot dva smešna, speča netopirja o ranem avgustovskem jutru, obarvana zlato s poznim avgustovskim soncem. Včasih nevarno zanihata, kot ladji v igri valov, vez se napne kakor struna in bojim se, da ju bo veter razdvojil. Bojim se, da bo kmalu eden izmed njiju pristal na davnem grobišču dobre, vlažne zemlje, ki čaka. Spodaj je vse jasno: vzkliješ, dotrajaš in greš. Nič besed. Na drevesju pa je listu drugače. Svet mu je odprt v veliki zeleni asimilaciji na vse strani. Vendar brez debla ne more živeti. Listje na drevesu služi cilju. — Vse do mrtvega nihanja ob strešnem žlebu je bila njuna pot skupna. Drevo ju je — vsa orumenela odpustilo iz službe. Pajčevina je poskrbela — hvala gospod pajek — da ob svojem minevanju pošepetata drug drugemu o slavi sveta. Nihata v tem trenutku večnosti in v večnosti tega trenutka, zadevata drug ob drugega v začaranem visenju —kot dva citrončka, dva metulja, ki obupno bijeta s krili, s katerih ose bolj in bolj odletava sre-brnkasto rumeni prah. In čim dalje plahutata z drobnimi krili, tem več prahu se izgubi in razprši po luskah stare strehe. Pošastna enačba — brez prahu na krilih metulji ne morejo leteti. Drevo je sito, nahranjeno. Hoče se mu spanja. Hoče biti golo. Golo! Čakam, da se eden od njiju iztrga iz te otožne igre in tega babilo-na nenaravnih trčenj. Čakam, da se eden od njiju hrza je vzpne z močjo davno zelenega lista po spominu večnega zakona osvobajanja. Toda lista visita, visita, visita, prhutata, zdi se mi, da je vse le otroška igra papirnatih lističev stare tetke z očali; zdi se mi, da čujem očitke, da čujem spomine, da čujem piramidaste laži starih mumij, laži orumenelih listov, ki ne morejo do* umeti barve jeseni, zlata. Vstajam. Da bi ju nasilno razdvojil. V posmeh se ob prvem koraku srebrnkasta pajčevina še bolj napenja, vzdrhti in slednjič se pretrga. Vsak zase lista odplavata v porjavelo travo, med svoje, iščem iu, da bi ju shranil (že dolgo nimam igrač). Toda ne najdem ju. Med čudno skrivenčenimi, zmaličenimi, šuštečimi listi sta preveč podobna sebi enakim. Posrebrena pajčevina niha o vetru kot edina struna kitare po divji bakanalski noči. Veter jo bo pokril z roso. Dobra pajčevina. Dobri gospod pajek! Mogoče pa je opazoval to igro listov iz svoje vile na drevesu, iz vile, ki se imenuje >Pri zadnji uslugi«. Vlako se srečava listje«, je pomislil. »Tako se srečava listje o tem poznem avgustovskem soncu, ko so pajčevine rosne, da na njih stopiti ne upam. Moram si splesti nove vrvi!- in je oddrsal po dolgočasnih pajkovskih opravkih ... «i 1И naši sodelavci potuje ZAKOPANE •tdaljevAnjc iu konec) *!>em smo prispeli s potni-tm vlakom, ki je bil močno idoben našemu — vendar so leznice na Poljskem mnogo obnejše in sodobnejše kot pri as. Vse glavne proge, po ka-f. ih smo se peljali, so elek-tucirane. Med potjo smo i izlil, da so pročelja vseh hiš 1 progi prepleskana modro, umnevam, da so jih tako Tilformirali« pred nedavnim JPtovnim smučarskim prven-vom. V Zakopanih nas je .rejelo pravo jesensko vre-ft, zato smo morali obleči io razpoložljivo obleko, da i»o se ogreli. Središče mesta majhno, Zakopane pa se zprostirajo po vsej, nekaj lometrov dolgi kotlini; tu 3jijo hoteli, vile, weekend šice in campingi. Stanovali no prav na periferiji, kakih kilometrov izven središča esta. Prvo, kar sem opazil i prihodu je bilo, kako malo 4di je bilo na cesti, čeprav bila sobota. V Zakopanih, ikor tudi na vsej poti. smo V nedeljo je bilo videti, kot bi se polovica vseh Poljakov zbrala v Zakopanih. Vsi so bili oblečeni hribovsko, čeprav v bliižni Zakopanov ni visokih hribov primernih za planinarjenje, mesto samo leži namreč zelo visoko. Vzpenjača (podobna pohorski) je obratovala ves dan, ko pa smo se hoteli z njo popeljati, smo videli, da so vozovnice razprodane za cel teden naprej, vsaka oseba pa ima pravico kupiti samo dve vozovnici. Poljske Tatre z Zakopani so nacionalni park. Pokrajina je zelo lepa. Temni gozdovi, potoki in rečice, ozke poti. planinske koče (v njih ne točijo alkoholnih pijač). V Zakopa-nah cvete trgovina z »opomin-ki« — »spominčki«. V izložbah neštetih specializiranih trgovin vidiš toliko okusno izdelanih stvarčec iz lesa, stekla, kristala jantarja in podobnega, da se kar težko ločič od njih. Posebno ljudska umetnost rezbarjenja v črno obarvan mehak les (mislim da je lipov) je zelo razvita. V le peščica, ki so se rešili skozi mestno kanalizacijo. (Gotovo se še spominjate poljskega filma Kanal). Na sredini trga stoji, zgrajen iz švedskega granita, ki ga je bil Hitler namenil za spomenik zmage, veličasten spomenik, postavljen v čast tistim, ki so tukaj trpeli in pomrli od lakote, bolezni in nemških granat. Varšavsko »Stare Miasto) (staro mestno središče z obzidjem), ki je bilo med vojno popolnoma uničeno, so po vojni obnovili tako verno, da se v izbiri (začuda tudi slabši enw balaži n. pr. pri konservah), takoj pa postaneš pozoren na to, koliko ljudi kupuje razna električne gospodinjske pri-* pomočke, hišno opremo, šport-* ne rekvizite in podobno, kar je vse zelo poceni. Tudi cene motorjem in avtomobilom, preračunane v dinarje, niso pretirano visoke, vendar si jih na Poljskem, prav tako kot pri nas ne moreš kar tako enostavno kupiti. Cas, ki smo ga prebili v Varšavi, je minil mnogo prehitro, saj si nismo niti utegnili ogle- VARŠAVA V Varšavo smo prispeli zjutraj po dolgi nočni vožnji z vlakom. 2e od daleč lahko vidiš mogočno palačo kulture, ki dominira nad Varšavo. S taksiji smo se odpeljali do študentskega hotela. Taksijev je na Poljskem več kot vseh ostalih osebnih avtomobilov skupaj, pa tudi tarife so relativno nizke (11 zlotov ali 100 do 150 din za mestno vožnjo). Razen ne- »ažali, da na Poljskem ni-ajo razvitega nočnega življe-a. Poljaki poznajo dve vrsti kalov: »bar« in »nightelub«. Jari« so lahko mlečni, mla-jiski, lahko so restavracije bifeji. Bar v pomenu noč-)ga lokala pa je »nightelub«, ndar je teh na Poljskem ze-malo. (v Krakowu n. pr. mo eden). V Zakopanih smo videli nogo modernih turističnih jektov, ki so jih zgradili v ačilnem »ruskem slogu«, nogo asfalta, betona in ka-enja. Meni osebno so bile arejše zgradbe, zgrajene v 'kakšnem alpskem slogu, •lj všeč. V enakem slogu je raj eno tudi mestno središče, “jstvo pa je, da kombinacija 'eh slogov ni preveč posre-na. kaj »volg« in »moskvičev« pa so skoraj vsi avtomobili na Poljskem domače »varšave«. Pred hotelom nas je »napadla« skupina otrok in nas prosila za značke — kakršne koli — in za naš denar. (Ne vem zakaj na Poljskem staro in mlado strastno zbira značke?). Enemu sem dal 10 dinarjev in takoj sem opazil, da je bil skoraj razočaran — šele ozneje sem zvedel zakaj. V otelu je bila namreč že nekaj dni večja skupina Jugoslovanov, ki niso štedili z dinarji, ki jih na Poljskem tako in tako ne moreš menjati. Varšava je napravila na nas globok vtis. Skoraj neverjetno je, s kakšno prizadevnostjo so Poljaki obnovili do tal porušeno Varšavo v nekaj letih gospodarskega razvoja po vojni. Na mestih, kjer so cele četrti zravnane z buldožerji, stojijo nove palače, tečejo široke, dvostezne ceste in zelenijo nasadi. Drugi dan bivanja v Varšavi smo obiskali mestno četrt, kjer je bil nekdaj nesrečni Geto. Od štiri sto tisoč ljudi, ki so nekoč tu živeli, na kraju, kjer so danes same moderne palače, je po končnem, brezupnem uporu preživela pokol ničemer ne razlikuje od originalnega. V Varšavi sem obiskal nekaj modernih veleblagovnic. V njih lahko dobiš vse — od šivanke do avtomobila. Ce poskusiš primerjati izbiro v trgovinah z našimi (to smo delali ves čas, ko smo bili na Poljskem) lahko ugotavljaš; hrana je na Poljskem dražja kot pri nas, ob mnogo manjši dati muzejev in galerij, o katerih so nam poljski kolegi mnogo pripovedovali. Ob slovesu je naš besedni zaklad obsegal precej poljskih’ besed, dovolj, da smo povabili gostitelje, naj kdaj obiščejo Jugoslavijo, poskusili jih bomo prav tako gostoljubno; sprejeti. Ivo Vajgl John Steinbeck N letošnji Nobelov nagrajenec, je doma iz sončne Kalifornije. Ze mlad se je s težavo prebijal skozi življenje, se naposled vpisal na univerzo in jo zapustil. Menjaval je delo, vse dokler ni našel svojega pravega — pisateljskega poklica. S Steinbeckom je dobila Kalifornija prvega pisatelja, ki je znal z resnično umetniško silo opisovati njene ljudi in življenje. Naslednji odlomek je vzet iz Steinbeckovega socialnega romana »Negotova bitka«. a verandi so se oglasili koraki in vrata so se odprla. V vratih je stal presenečeni Anderson in strmel vanje. »Prekleto!« je zavpil. »Spravita se od tod pankrta! Sel sem vas prijavit Serif vas bo vse skupaj pregnal z moje zemlje « Kar napihnil se je. »Samo to sva vama hotela povedati, da nama je žal.« je rekel Mac. »Mi nismo zažgali skednja. Zažgali so ga ljudje iz mesta.« »Kaj hudiča, mi je mar. kdo ga je zažgal. Požgan je in prav tako je požgana letina Kaj pa' vi, potepuhi, veste, kako je s tem. Zdaj bom prav gotovo izgubil kmetijo.« Od jeze so mu oči zalile solze. »Vi, pan-krti, še nikoli niste ničesar imeli. Nikoli niste sadili drevja ir. ga opazovali, kako raste, ter ga otipavali z rokami Kaj pa vi veste!« »Saj nikoli nismo imeli možnosti. da bi imeli kaj svojega.« je rekel Mac »Saj bi radi imeli zemljo in sadili drevesa« Anderson je preslišal njegove besede, »Poslušal sem vaše obljube Zdaj pa poglejte, kai se je zgodilo. Vsa letina požgana in hipoteko bo treba vsak čas plačati.« Umetniška fotografija na razstavi iiiiin In še enkrat: Osamljenost v filmu Zdi se mi, da moram nekoliko popraviti trditve o mo- zenske združitve. Med njima se vzpostavi most medseboj- To je samo nekaj misli, ki Medklubska razstava umetniške fotografije v Mariboru je vzbudila veliko zanimanja in pritegnila mnogo obiskoval- jem »na glavo postavljenem nega razumevanja, človeška članku«, ki ga je napadel pl- vest močnejša od telesne tdru-sec polemičnega spisa v prejš- žitve in seksualnosti.« nji številki Katedre. Jaz trdim, da je zaključni so se mi utrnile pri branju „... .. , , ..____ ,,___. Na njej sodeluejjo člani fo- polemičnega članka toklubov iz Maribora, Ljub- Ivan Herga ljane, Videm-Krškega, Kra- . . ... nja. Zagreba, Splita Sarajeva, Po treh člankih o dveh til- Skopja in Beograda mih (Noč in Do poslednjea di- Fotografije so zanimivi mo- , , , , 411 ч (1VUV IZV puoivuujll* Ul *• OU «*u U i 1111 v 1 I1IU- Gre v bistvu za primerjanje akt strahotno potrddo njune ^ nadaljnj„ pole. tivi s ceste dela. portreti in vtisov, ki sta jih v meni zapustila filma Noč in Do zadnje- indiferentnosti Po mojem se "------------------------------------------ srečanja Vidimo lahko tudi izguba ljubezni ne rešuje z miziranje, ker smatramo, da več ali manj posrečene študi- ea diha torej za individualno g°lim spolnim aktom; toda za- sta bila filma dovolj osvetlje- ie dinamike in časa Zelo us * ... i _ nimittrt ietr\ frHi turti atftnr D(?la 1P f OtOSTcl f 1 j rl 7. 113SlOVOn razmišljanje o sorodnosti dveh sodobnih filmov. Osebno sem namreč zasledil v obeh filmih skupno poanto, ki bi jo morda ustrezneje imenoval razkroj ljubezni. Ta razkroj je dovolj jasno prikazan v Noči, v poslednji sceni, kjer pisateljeva žena prebere ljubezensko pismo (in ne odlomek iz roma- nimivo, isto trdi tudi avtor članka, saj pravi: »Zid indiferentnosti se podre v ponovni ljubezenski združitvi (beri: spolni akt) in vzpostavi most — močnejši od telesne združitve in seksualnosti.« — Je mar mogoče doseči s telesno združitvijo kaj drugega kot telesno združitev? Je mogoče pela je fotografija z naslovom Zasidrani, kjer so posebno le-Uredništvo p0 vidni valovi. Nekatere fo- tografije so dobro kombinirane s podnaslovi, kot npr. fotografija z našega juga, kjer mož hodi na cesti pred ženo. Podnaslov je: »On gre prvi«. Mnogo je takih, ki so jih pritegnili čudoviti motivi narave v soncu. dežju ali snegu. Tudi stare strehe naših mest so vedno zanimive V veliki manjšini so barvne fotografije, za katere so najbolj hvaležni motivi cvetje, voda. nebo in narava v jesenskih barvah Toda pravijo, da ima barvna fotografija bodočnost. Alenka Košak na), ki pa ga je mož že poza- doseči ponovno vez? Ne Cu- Zehaj Se spimo? bil. Poleg tega je vsa kompozicija filma zgrajena tako, da se jasno opazi ta razkroj ljubezni in njegove nesrečne spremljevalke — osamljenosti. Spomnimo so samo prvih kadrov, ki nam prikazujejo umiranje prijatelja, ki sta ga zakonca v bolnišnici obiskala in dim se, da avtor že sam ni opazil nelogičnih nasprotij v izpeljavi svojega članka. Pa naslednji film? Odgo’ arj dgovor moramo iskati ali Samo poglejmo, kaj je imel zelo revnem reperto- študent od kulturno zabavne-arju kulturno-zabavnih ga življenja v preteklem letu. prireditev ali pa v premali Sem lahko štejemo le kino samoiniciativnosti odgovornih predstave, gledališki abonma, komisij na šolah Vzroki so razstave ter koncerte — vse Tu bi se omejil le na čudno protislovje, ki nastane v pri- nam veC ali manj vsem znani, za širšo javnost. Edine svetle kazovanju ženskega lika: v Tako so zaradi tega postale točke so bile zelo redke kul- filmu je to resda ambiciozno kavarne. gostilne (»Soča«, turno zabavne prireditve na vzDoredno"' zavest ""umiranja dekle- ki Pa se Poslužuje celo »Astorija«) in postajališča šolah ter uspeli večeri (Jam _ =___ _________; postelje za dosego nekaterih (»esel eck«) postelje za dosego nekaterih (»esel eck«) znana zbirališča session, Katedra 62) »življenjskih ciljev«, konkret- študentov, kjer na svojevrsten Pisec članka nadalje trdi, da no novinarskega poklica (kar način preživljajo prosti čas. ni tako čista ambicija), in med Istočasno pa govorimo, da mo' njegov« icuc, ovc, .ju,«., ... analizo v članku, ki jo prika- ramo mladega človeka vse ljubita brez ljubezni in obup- zuje kot pošteno in pridno de- stransko vzgajati in mu nuditi n^da^avno ^a^ch^pregovo- rimo kako oziroma na kakšen njuno ljubezni. v mojem spisu »odpade problem pisatelja-umetnika in njegove žene, dveh ljudi, ki prvenstveno dajo Jasno osnove, predvsem na podlagi diskusij, za delo v prihodnjem letu; naloge novoizvoljenih komisij pa naj bi bile, da svoj program organiziranja pravilno časovno vskladijo Tu ne moremo pričakovati razvejanih dejavnosti, zato pa komisije no smejo pozabiti, da je prav tako njihova naloga, da vključujejo študente po njihovih željah v posamezna društva ter da vzpostavijo stalni kontakt z ostalimi komisijami na šolah oziroma pri ustanavljajočih se pokrajinskih klubih in z njimi sodelujejo. A. G. Sedaj smo v obdobju pred letnimi konferencami Zveze kar največ razvedrila. kino no iščeta izgubljeno . ..« Mi- k]e slim. da tu ni več kaj dodajati. V svojem članku sem trdil, da zakonca na zabavi spoznata, da sta si tuja in se ne ljubita več. In zdaj analizirajmo gornji citat: ali je mogoča ljubezen brez ljubezni, kot trdi ^o^emif' ahd ie MogočeГ n^U I KAPETAN Producent je naslutil uspeh filma zlasti ' 0 hlienn kadar ere za liu I pri ol,oževa,cih »stare pravice«. Po romanu Kraljevi vi- izgubljeno, kadar gre za lju | ^ м Jp ^ o ^ bežen? Jaz tega ne morem do ■ je jn osvaja povsod, vredna ...........................7 točk umeti Avtor članka sam s ten TARZANOVA BORBA ZA 2IVLJENJE. Minilo je skoraj deset let. odkar smo pri nas videli serijo filmov o Tarzanu. Cc smo pričakovali, da je ta film nekaj no-, , i vega, smo se ušteli. Vendar pa tudi takšna obrabljena tor razlaga: »Zena, k ljub | zgodba finančno uspeva (hvaležni otroci!) . 6 točk naredi poslednji poizkus | KRVNIK IZ NEVADE; westernov je sedaj nekaj izgrebe resnico spomina in zit ■ manj. kar je pravilno. Krvnik iz Nevade je pa vendar vl naš stari znanec: cowboyski krvnik iz navade . 6 točk ŽIVIM ZA TEBE. (Pet penijev) Včasih smo proti lahkim filmom, toda ta ni med njimi. Gre za to, da se seznanimo z ljudmi, ki so v Ameriki igrali pravi jazz (in ga še igrajo). Tokrat spoznavamo Reda Nicholsa, odličnega trobentača pred drugovojno ...............8 točk citatom dokazuje nujno indi ferentnost V nadaljevanju av indiferentnosti se podre glavnem kriku ponovne ljube način naj v bodoče pristopimo k reševanju tega vprašanja Dejstvo je, da komisije za kulturno zabavno dejavnost na šolah niso opravičile nedelavnosti Res je, da so na nekaterih šolah (VSS) pristopili k anketiranju študentov o njihovih željah in sugestijah pri delu na tem področju, vendar rezultati anket še do danes niso bili niti delno realizirani Ravno zaradi tega smo prisiljeni na neuspeh Zato ni nič čudnega, če se študentje na posameznih šolah po enem letu študija med seboj v velikih primerih še ne poznajo in če gojijo prav tuj odnos med seboj Mislim, da morda zaradi tega danes ne moremo govoriti o razvitosti in o harmoničnem delovanju tudi ostalih oblik. Letne konference ZS naj 4 Sicer raznih kulturnih prireditev o Mariboru ni toliko, da bi dnevno lahko izdajali posebni bilten, toda oseh, kar jih imamo v tednu dni, tudi ni mogoče prešteli na prsi e. Recimo: vsak dan so filmske predstave, skoraj vsak dan gledališče, včasih koncert. gostovanje kakšne skupine. Ce bi ose te prireditve sešteli, bi jih ne bilo malo, V kakšnem tednu so bolj poredkoma, zato pa včasih več kar na isti dan. Maribor pri vseh teh prireditvah vendar še nima kakšnega odbora ah telesa, ki bi to dejavnost koordiniral in usmerjat skozi vse leto. katedra kultura • Kajenje je v šolskih prostorih prepovedano. Ali ta predpis profesorji najstrc.je izvajajo? in »Če je nekaj prepovedano je to zaradi zdravja. Šola kajenje preganja in kaznuje. Seveda ne bo dežurni profesor vdiral v stranišče, če se naravnost ne kadi iz njega.« — Ali je mnogo dijakov kaznovanih zaradi kajenja? — »Letos še ni bil nobeden.« — Precej dijakov se je na kajenje navadilo, in težko vzdrže brez cigarete. Ali jih ima potem smisel preganjati? — »Tak dijak greši predvsem s slabim vzgledom. Je dvojno odgovoren. Do svojega zdravja, ki je izredno važno za mladega človeka in posredno tudi za našo družbo in do mlajših tovarišev, ki jih kvari s slabim vzgledom.« »Za šolo velja prepoved. To je pač najmanjša zahteva, ki jo šola lahko postavi. Sola je tako ali tako le en faktor, ki vzgaja mladino in jo odvrača od stvari, ki ji škodujejo. Drugi faktor je dom in če starši dovoljujejo kajenje, je to njihova privatna stvar.« — AH ne bi tega problema mogli reševati še kako drugače? — »Mladina sama naj vzgojno vpliva na posameznike. Tudi med mladinskimi urami bi se lahko pogovorili o tem. Tudi naloga RK je, da deluje v tej smeri!« Tak je bil moj razgovor z ravnateljem I. gimnazije, tovarišem Ivanom Rudolfom.. Okrog 90 odst. obolelih za rakom je med tistimi, ki so dolga leta kadili. — Norveški zdravnik Kreuberg trdi, da grozi rak vsakomur, ki pokadi več kot štiri cigarete dnevno. Take in podobne — včasih malo pretirane — vesti lahko zasledimo skoraj dnevno po naših časopisih. Vendar je nekaj popolnoma jasno: »KAJENJE JE ŠKODLJIVO, POSEBEO ZA MLAD ORGANIZEM.« Vendar tri četrtine dijakov kadi — vsaj priložnostno. Seveda, cigareta, ki ti jo prijatelj ponudi na plesu ali na izletu, še ni nič tako strašnega. Kaj pa potem, ko si že sam začneš kupovati cigarete... Redno kadi sorazmerno malo dijakov. Nimajo denarja za zavojček ali vsaj pol zavojčka dnevno. Kljub temu pa so stranišča po vseh srednjih šolah v glavnih odmorih polna. Seveda je smešno, če da prenap* tamčni profesor ukor staremu k a* dilou, ker je slučajno zavohal, čUk smrdi po tobaku. Ni pa vseeno, če dobi iz istega vzroka ukor ze4 leni prvošolec. Kaj pomaga prepovedati dijai ku cigareto, na katero je navai jen, ko pa jo doma takoj lahkoi prižge? In če res vzdrži težkoi brez nje, bo kadil tudi v šoli« Seveda, slab vzgled... AmpaK večinoma se ne izplača preveč vmešavati. In s strogostjo do k a« dilcev — kot je na nekaterih šolah v navadi — ne moremo kaj' prida doseči. Mislim, da bi bilo najbolje za-, htevati od dijakov, naj sami prevzamejo nase čimveč odgovornosti, kar se tiče kajenja. Za kadilce naj velja: POIZKUSI zmanjšati število; POKAJENIH CIGARET. Morda tako, da kadiš — recimo — samo; zvečer. Da ne prižigaš nove cigarete z ogorkom prejšnje. Da no kadiš na ulici ali v ženski družbi. Da si kupiš pipo. NE NAVAJAJ KADITI VRSTNIKE IN MLAJŠE TOVARIŠE! In nasvet za vse, ki ne kadijo ali ki kadijo le tu in tam: BODITE PAMETNI! PREMISLITE! fr, Klubi OZN na srednjih šolah Uspešnost idejno-vzgojne ga dela je posebno pereča na šolah druge stopnje. Predavanja so že preživela oblika, kakor pravimo, zato je potrebno najti nekaj novega, kar nas bo pritegnilo Ena izmed takšnih novih oblik je klub OZN, kjer se lahko mladinci v krogu prijateljev in sošolcev pogovarjamo o vsem. kar nas zanima: o gospodarskih, političnih, kulturnih in podobnih vprašanjih, ki so trenutno aktualna ali pa pomembna Pet let je minilo, odkar je bil ustanovljen prvi klub OZN v Sloveniji in sicer na ptujski gimnaziji Danes, po petih letih obstoja naše organizacije, je po vsej Sloveniji že nad 200 lakšnin klubov Največ jih je na osemletkah, v podjetjih, aktivih L.MS na vasi in terenu Vsi klubi so združeni v enotno grganizaci-jo mladinskih klubov OZN. ta pa je član mednarodnega mladinskega gibanja za OZN ISMUN-a in le njegov najaktivnejši član Delo v klubih je zelo pestro. Nekateri klubi delajo na ambasadorski način, pri katerem vsak član zastopa svojo državo. je njen ambasador. Najboljši način dela v klubih na šolah druge stopnje je delo po interesnih področjih. Tako se formirajo najrazličnejše skupine: delo OZN in njenih agencij. blokovska razdelitev sveta, nevezane dežele. Afrika in še mnogo drugih Takšen klub imamo tudi na I. gimnaziji v Mariboru Šteje nad 100 članov, ki so razdeljeni po interesnih področjih Klub ima bogat program, ki ga bo ob resnem delu izpolnil in si zopet pridobih sloves enega najboljših tovrstnih klubov V programu je zelo zanimiva (očka. ki govori o obveznem študiju ustave, To ’? tie-nutnn ena izmed prvih resnejših nalog kluba Klub na II gimnaziji so Ustanovili v lanskem šolskem letu in ima 30 članov, ki se odlikujejo po stalni in živahni dejavnosti. V tem šolskem letu bodo organizirali tečaj esperanta za člane kluba in ostale dijake. Med drugim bodo na Taboru ustanovili podobne klube na osemletkah in jim pomagali premostiti začetne težave. Tudi na Ptujski gimnaziji so zelo prizadevni .vendar bi lahko kluba s tako bogato tradicijo pokazala še več Najhujše težave povzroča obema kluboma pomanjkanje ljudi za vodenje. Lani so oba kluba vodili četrtošolci, ki pa so letos odšli na študij v Maribor ali drugam in tako sta kluba ostala brez vodstva. Upajmo, da bodo mlajši člani, ki so se že izkazali s svojim delom v občinskem centru, tudi tukaj poprijeli za delo. da bo v redu steklo. V klubu na gimnaziji Ravne prav nič ne zaostajajo za drugimi. Tam imajo enega orvih klubov OZN. Mnogo se ukvarjajo z vprašanji, ki so zanje posebno pomembna. To je vprašanje naših manjšin v Avstriji in Italiji, saj so zaradi bližine meje z njihovimi problemi posebno dobro seznanjeni. Tudi oni ustanavljajo klube po osemletkah in drugih aktivih LMS. Dvajset članov kluba OZN na Učiteljišču v Mariboru se ukvarja v glavnem s kulturnimi in socialnimi vprašanji sodobnega sveta Ta klub ima še prav poseben pomen za organizacijo klubov OZN. kajti njegovi člani bodo svoie de. lo v tei smeri nadaljeval' tudi potem, ko se bodo zaposlil' F.den najboljših klubov OZN v Sloveniji je na Srednji ekonomski šoli v Slovenjem Gradcu. Ta klub se ni zadovoljil samo s površnim proučevanjem posameznih problemov, ampak se jih je tudi lotil na znanstveni podlagi. Pridobljeno znanje in izkušnje pa so posredovali tudi ostalim Slovenjgradčanom Organizirali so npr shematski prikaz zasedanja Generalne skupščine. Ob letošnjem Dnevu organizacije združenih narodov so v okviru tedna OZN v mariborskem okraju pripravili razstavo te mednarodne organizacije. Razstava je bila v Umetnostnem paviljonu in si jo je ogledalo zelo mnogo ljudi. Pred okrajnim centrom klubov OZN stojijo nove naloge: razširiti klube OZN na ostale srednje šole, saj so dosedanji klubi dokazali, da je njihov obstoj popolnoma upravičen. Center klubov OZN je organiziral številna predavanja in filmske predstave o delu in razvoju organizacije združenih narodov, prirejal akademije in proslave. Zelo mnogo obiskovalcev je imela prireditev Spoznavajmo združene narode, ki je bila v Unionski dvorani. 2e omenjeno razstavo v Slovenjem Gradcu so organizirali v zvezi z ustavno skupščino medobčinskega centra klubov OZN za občine: Slovenj Gradec, Dravograd, Radlje in Ravne. Ta center je nova osnova za nadaljnji razvoj klubov OZN in sploh idejne vzgoje v teh občinah. Okrajni center je tudi začel akcijo za ustanavljanje klubov na vasi. Ti klubi se ukvrjajo pretežno z delom organizacije FAO — mednarodne agencije za kmetijstvo — in se seznanjajo z agrarnimi problemi v tujih deželah. Okrajni center bo v kratkem začel izdajati bilten, v katerem bodo nakazovali smernice za delo klubov. Ta bilten bo pomagal reševati pereč problem literature posebno za mlajše člane klubov ter bo obenem še poskrbel za večji razmah in povezanost organizacije mladinskih klubov OZN. Slavko Pukl DOPISNIKI • DOPISNIKI • DOPISNIKI • DOPISN Pretekla teden so profesorji ptujske gimnazije bili na ekskurziji v Italiji. Obiskali so Padovo, Benetke in Trst, dijaki pa so organizirali us-pešen športni dan. Izvedli so jesenski kros in rokometno prvenstvo za dekleta. Nepričakovano, vendar zasluženo so zmagala dekleta II. d in c. Vse igre so bile lelo kvalitetne, saj so igrale tudi igralke, ki so že nastopile v republiški rokometni ligi. kot aktivne igralke ptujske Drave. Mladinska organizacija na ESS v Mariboru je imela konec oktobra letno konferenco, ki je zelo dobro uspela. Prikazala je močno aktivnost mladine tega zavoda. Konferenci je prisostvovalo okrog 380 mladincev, predsednik OK IMS, predstavnik ObK LMS ter predstavniki drugih srednjih šol mariborskega okraja. Po vsebinsko bogatih poročilih sc je razvila živahna debata, posebej še o (prepovedi) mladinskih plesov. Ples v hali C je namreč za dijake ESS prepovedan, ker ga ne organizira mladinska organizacija. (op. ur.: Ta ples je dijakom 1. gimnazije. TSS in menda tudi drugih srednjih šol, dovoljen. Zakaj naj bi bila ESS izjema?) Na konferenci je bil izvoljen delegat, ki bo častno zastopal mladins-ko organizacijo na ESS na občinski konferenci LMS Sprejeli so tudi zelo pester program za tekoče leto. Marija Verdenik KAJ BOMO ŠTUDIRALI? Tovariš prof. Vladimir Bračič, predstojnik oddelka za turizem in gostinstvo na VEKS, nam je o študiju na svojem oddelku po veda} sledeče: Oddelek za turiizem in gostinstvo je biil ustanovljen na VEKS pred dvema letoma, ko so naše turistične Ln druge organizacije ter ljudska skupščina spoznale, da Je turizem zavzel pri na-s tak položaj, da ga več na stari in dokaj primitivni način ne moremo uspešno razvijati. Letošnje razprave so to potrdile in še posebej je dal temu vprašanju poudarek tov. Tito, ko je dvakrat govoril o turizmu. Pa naj govorijo še številke-, v lanskem letu Je vrednoet turističnih uslug v evropskem merilu narasla na 5,5 milijarde dolarjevj da so od tega samo Italijani dobili ; milijardo dolairjev, je najboljši dokaz, kaj lahko modemi turizem daje državi. Mi smo z realizacijo 30 milijonov dolarjev šele na začetku pob. Za aadaljni razvoj turizma pa so pri nas razen modernizacije prometnih zvez — predvsem cest — in nas-taniitvenih kapacitet — hotelov in campov — osnovni pogoj kvalitetni kadri. Zato seveda predstavlja študij na oddelku za turizem in gostinstvo realno in dobro perspektivo za mladega človeka. Povedati pa moram, da ie študij bolj primeren za rante kakor dekleta, to pa predvsem zato, ker bo večino teh kadrov potrebovalo gostinstvo. Morda še nekaj o študiju. Sam študij na oddelku je poleg študija zunanje trgovine najbolj zahteven, istočasno pa zelo zanimiv in pester. Študentje imajo poleg splošnih ekonomskih predmetov še dva tuja jezika, mednarodni plačilni promet, kulturno zgodovino in turistično geografijo. Vsi tl predmeti dajejo mlademu človeku precejšnjo širino. I. B. katedra srednješolci r.e kupile Katedro, berete humor brezplačno* če kupite Katedro, berete humor brezplačno • če kupite Katedro ber .•m«*. S >'Av. KRIŽANKA VODORAVNA. I. pravni položni, 7. vrtnina, 8. gorovje In pokrajina v Burmi, 9. himalajska koza, 10. Stevnik, 12. okrasna cvetlica (iabl-ca), 14. osti, 15. podporna ustanova za pesnike in govornike, ki jo v starem Rimu ustanovil cesar Hadrijan. NAVPIČNO: 1. »električna« morska riba. 2. Puccinijeva opera. S. francoski politik, član konventa In slavni nasprotnik girondlstov, 4. težkoatletski klub (kr.), 5. uslužbenke v uradih, 6. desni pritok Visle, 10. bolgarski pisatelj (Pelin), 11. rimski stoični filozof v 1. stol n U. (Luci| Kornut). 12 ruska reka. IS. osehni zaimek ODGOVORI NA VPRAŠANJA IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE 1. Johannes Gutenberg Je v IS stoletju iznašel tisk 2 »Galvanski« tok je odkril italijanski anatom Luigi Galvanl 3. K Ekvadorju spadajoče otočje Ga-lapagos leži v Tihem oceanu ob obeh straneh ekvatorja 4. Kromosomi so sestavine celičnega jedra, ki igrajo odločilno vlogo pri dedovanju 5 »Pančatantra« je staroindijska zbirka pripovedk. 6 Letošnji Nobelov nagrajenec za literaturo je Američan John Stein-beck 7. Insinuacija pomeni namigavanje, podtikanje. Prvi ... in peti zmenek »Se ne sramuješ — pijan pred toliko ljudi?« ... bi švigajoč opomnil avtorja potopisa s Poljske (v Katedri št. 3>, da v Krakovu na Ryneku še niso postavili spomenika Majakovskemu (kot to navaja), temveč poljskemu pesniku Adamu Mickiewiczu Isto velja tudi za avtorja naslovnega članka. Quo vadiš, lingua latina ... ... ošvrknil vse tiste, ki pravijo, da ni pri trgovskih podjetjih konkurence. Kaj prodajajo v eni trgovini cvetačo po 1K0 dinarjev, sto metrov dalje pa po 145 dinarjev. Pa naj še kdo reče, da ni konkurence, čeprav sta obe prodajalni istega podjetja. .,. povedal v brk vsem tistim, ki pravijo, da so vsi ljudje pošteni: uredništvu »Katedre« so že trikrat ukradli pri samopostrežbi vse »Katedre« (do sem še gre), mizice in denar. Ja, ja, če ne bi bil samo švrk! ... soglašal s tistimi, ki pravijo, da je mestni svet pravilno ravnal, ko je odbil prošnjo mariborskih študentov za pomoč pri organizaciji II. slovenskega festivala popevk »Katedra 63«. Saj je hotelo na »Katedro 62« toliko ljudi, da so bila vrata in dvorana v nevarnosti, da ne bi prišlo do kakšne poškodbe. Humoi v predavalnici Dr Novi predavatelj VEKš, dipl. oecoo. Dušan Bobek, je mlad, a izgloda še mlajši. Študentje ga še ne poznajo dobro, /ato ni čudilo, da se mu je pripetilo naslednje: — Vsi študentje VEKS morajo obvezno oddati plašče in dežnike v garderobe pri vhodu. Največji naval je okoli 8. ure zju traj. Prot, Bobek gre ravno v tem čase mimo gurderobc in sliši: .llej, kolegu, ni’ ur misliš oddoti plašča?« in odvrne: »Nei kolega« ter gre dalje. (V V oktobrskem izpitnem roku je prot. Bobek prvič izpraševal predmet »Razvoj in funkcija bank« namesto dosedanjega profesorja Kržišnika. Neke kandidatke ni bilo Ko je končal, je stopil še pred kabinet prot. Kržišnika pogledat, ali ne čaka študentka mordu tam. Res je bila tam. Na vprašanje, ali dela morda izpit, je odvrnila: -Da. vi tudi?« ... bi ošvrknil »hitro in solidno« postrežbo in še marsikaj drugega v - restavraciji »Soča« Kljub ponovnemu naročilu sem moral pol ure (od 8 do 8.30 dne 10. novembra 1962) čakati na skodelico turške, ki je sploh nisem dočakal V uspeh svojega tretjega naročila sem namreč preveč dvomil, in mi ni preostalo drugega, kakor da sein razočarano zapustil lokal ... BREZ BESED ZAPISNIKAR: PETER OVNIC ■»Tovariši, mir, prosimU je z globoko resnobnim in nič dobrega napovedujočim glasom zavpil Jaka Podkoonik, predsednik »Društva za ozrejo tekmovalnih in športnih ovac.s »Danes smo se sešli na izrednem sestanku, da bi razpravljali o problemu, ki je pomembnejši od oseh, kar smo jih o naši dolgoletni praksi imeli priložnost reševati — in jfi smo jih seveda tudi rešili.» (V sej ni sobi popolna tišina, slišali, bi lahko celo gumijaste rokavice za molžo plemenskih ovac, če bi se komu izmaknile iz rok). »Govorili bomo o tovarišu Cenetu Repu (V dporani se je o tem trenutku dvignil val glasnega odobravanja z medozkliki: »Tsiko -je, tako je, tovariš predsednik Jaka Podkoo-nikl*).s Cene Rep je tiho odmaknil stol — vstal — na pol odprl usta in tako obstal v pričakovanju, kako se bodo stvari razvijale dalje. »Torej,t je nadaljeval predsednik, »že med odmorom smo razpravljali o tem in prišli do zaključka, da je tovariš Cene Rep neizpodbitno kriv. Na podlagi tega smo ga iz našega društva že izključili. Toda — ker smo društvo z natančno izoblikovanim delovnim programom in izdelanimi pravili, po katerih je vsakemu »problemut dana možnost zagovora, smo tovariša Repa poklicali na sestanek. Takoj lahko opozorim cenjene prisotne na še eno malomar- nost obravnavanega, ki jo je zagrešil neposredno pred današnjim se-stankom. Namesto, da bi se za sestanek resno pripravljal, laliko bi uganil o čem bomo govorili (pritrdilno kimanje n dvorani), je molzel plemenske ovce in nastilja! tekmovalnim ovnom. Ko sem se hotel z njim pogovoriti o včerajšnjem vrenienu, se je izmotaval, da mora še očistiti dvorišče in zvoziti gnoj. Torej — še en dokaz nevestnega dojemanja našega pomembnega dela na področju vzreje k srcu prirastlih. plemenitih nam živali. (Tukaj se je moral tovariš predsednik oddahniti in si otre-ti pot.) Tovariš tajnik vam bo prebral, kaj vse bremeni obravnavanega tovariša Ceneta Repa.i »Tovariš Rep, kje ste bili dne 17. rogolista tega leta, ko smo imeli sestanek s pomembno problematiko:t »Zakaj miš lahko prebiva o ovčjem hlevu, ovca pa ne more v mišji luknji?< Cene Rep je ponižno dvignil pogled in spregovoril * prosečim glasom: »Oprostite mi. prosim, moral sem popravljati korito za vodo, ker sicer živali ne bi mogle piti...« (Moral je utihniti saj ga je tako ali tako preglasilo ogorčeno vpitje o dvorani.) Tovariš tajnik je navedel še en tak primer: važen sestanek in — tovariš Rep odsoten. (Mimogrede — Cene je bil takrat s tekmovalnimi ovni na prvenstvu, kjer je dosegel pet prvih mest, toda tja ga je poslala »Unija za združevanje društev za ozrejo tekmovalnih in športnih ovacs, ne pa »Društvo za vzrejo tekmovalnih in športnih ovact s predsednikom tovarišem Podkovnikom.) Dvorane ni bilo več moč pomiriti. Predsednik je zato naglo vstal in rekel: »Ker je tovariš Cene Rep s svojim vedenjem dokazal, da mu pomeni nastiljanje, molža, čiščenje, odvoz gnoja, popravljanje korit in podobno več kot delo pri vzreji naših plemenitih živalc, predlagam, da ga sedaj, ko smo čuli njegov zagovor, izključimo iz našega društva. S tem zaključujem sestanek.s P. s. Res so ga izključili.