mv. 3
LETA IV
Zaključni račun za L 1967
V sredini meseca februarja letošnjega leta sta upravni odbor in delavski svet podjetja razpravljala o zaključnem računu za leto 1967. Na svojem zasedanju dne 13. februarja 1988 je delavski svet izvršil dokončno delitev dohodka na osebne dohodke in sklade, dne 17. februarja 1968 pa je razpravljal in potrdil celotni zaključni račun za leto 1967.
Postavljeni količinski in vrednostni plan je bil dosežen, pri nekaterih postavkah pa celo presežen. Neto produkt in dohodek sta bila preseže na za 4 %. Z doseženimi rezultati smo lahko v glavnem zadovoljni.
Ce pa primerjamo dosežene rezultate v letu 1967 z rezultati, ki smo jih dosegli v letu 1966, pa ne moremo biti povsem zadovoljni. Vedeti pa moramo, da so na doseganje slabših rezultatov v letu 1967 vplivali v glavnem zunanji činitelji oz. spre-menieni pogoji gospodarjenja.
Zadnjih nekaj let večkrat kot prej slišimo ali beremo, da so se pogoji gospodarjenja spremenili — poslabšali za nekatere pa tudi izboljšali. Če primerjamo pogoje gospodarjenja našega podjetja v letu
1966	s pogoji gospodarjenja v letu
1967	vidimo, da so se v zadnjem letu precej poslabšali. Vseh momentov tu ne mislim naštevati, omenil bom le nekatere, ki so v letu 1967 bistveno in sicer negativno vplivali na naše rezultate.
a)	Filtre za cigarete smo v letu 1966 prodajali po 1,90 S din za kom. Zaradi konkurence zunanjega tržišča smo v letu 1967 morali znižati ceno na 1,60 din. Vzemimo, da smo v letu 1967 prodali 300,000.000 kom filtrov za cigarete po ceni, ki je bila nižja za 0,30 S din pri komadu. Zaradi tega smo pri prodaji izgubili 90,000.000 S din.
Pripomniti moramo, da smo v letošnjem letu morali ponovno znižati ceno filtrom za cigarete za nadaljnih 0,30 S din pri komadu.
b)	V letu 1967 so terjatve, od kup-
cev močno porastle. Ta porast je bil tudi v našem podjetju, čeprav manjši od nekaterih drugih podjetij. Vzroki za ta splošen pojav ležijo v pomanjkanju obratnih s-edstev. Odgovorne službe v našem podjetju so storile mnogo, da bi se terjatve zmanjšale, vendar v tem niso mogle v celoti uspeti. Zaradi visokih terjatev smo tudi mi morali občasno najemati kratkoročne kredite od katerih pa smo morali plačati obresti.
c)	V Jugoslaviji so 4 podjetja, ki proizvajajo sanitetne izdelke. Konkurenca na notranjem trgu je velika. Nekatera podjetja nudijo kupcem veliko večje popuste kot naše podjetje. V letu 1967 smo zaradi tega že izgubili de,l kupcev in smo bili koncem leta primorani dati ekstra rabat, zaradi katerega pa se je občutno zmanjšal naš dohodek.
d)	Cene nekaterim vrstam materiala in uslug so se; v letu 1967 povečale. kar je negativno vplivalo na naše rezultate.
Menimo, da so prej omenjeni čini-telji in drugi spremenili pogoje gospodarjenja leta 1967 v našem podjetju.
V letu 1967 smo se odločili, da bomo obračunavali amortizacijo po povečanih stopnjah. Vzrok, da smo se za to odločili leži v tem, da se amortizacijska sredstva lahko uporabljajo za osnovna ali obratna sredstva in so prosta raznih prispevkov kot npr. prispevka za skupne rezerve gospodarskih organizacij, prispevka za Skopje in pod. Zai*adi takega obračuna je nastala razlika, ki znaša 247,103,90 N din. V kolikor bi obračunali amortizacijo po stopnjah ki so določene; z zveznimi predpisi, bi bil naš neto produkt in dohodek za ta znesek večji.
Zaradi slabšega finančnega uspeha je delavski svet v letošnjem letu imel težjo nalogo, kako dokončno razdeliti doseženi dohodek kot v prejšnjem letu. Po mojem mnenju je ravnal prav. saj je v glavnem (Nadaljevanje na 2. strani)
DAN ŽENA
Svoj praznik slavijo v mesecu, ko krasijo zemljo prve spomladanske cvetlice. S tem povemo, da se v njihovih srcih skrivajo najlepša, najplemenitejša čustva. Marsikatera drobna otroška ročica bo nabrala za ta dan šopek cvetja za poklon materi, da se ji vsaj nekoliko oddolži za njene skrbi in ljubezen.
In ne samo materam, temveč tudi športnicam, umetnicam, znanstvenicam, naj izrazimo ob njihovem prazniku resnično hvaležnost in spoštovanje ter naj nam bodo njihova dejanja prav ob 8. marcu vzor in pobuda za naše delo.
Izdaja Tovarna sanitetnega materiala Domžale Urejuje uredniški odbor:
Pavla Kamin, Vida Grlica, Limovšek Miljena, dipl. ing. Helena Breznik, Dano Juter-šek, Ivan Kosirnik, Lovro Mokorel, Miro Pavlič, Mirko Požek, Franc Perše in Viljem Dolenc (odgovorni urednik. Tiska Papirkonfekcija Krško, obrat Valvasorjeva tiskarna
Naklada 700 izvodov
Zaključni račun
(Nadaljevanje s 1. strani)
upošteval vse momente; od investicijskih vlaganj do skrbi za delovnega človeka. Dohodek je bil razdeljen takole;
'	N din
—	za osebne dohodke s prispevki .... 8,211.849,93
—	v obvezni rezervni
sklad podjetja . . .	263.455,25
—	v poslovni sklad
podjetja............ 2,393.752,47
—	v sklad skupne porabe 465.897,58
—	za obvezne rezerve
gospodarskih organizacij (ta sredstva dobi republika in občina, višina pa se izračuna na podlagi predpisov) ....	157.906,14
—	prispevek za Skopje
na podlagi predpisa 58.360,21 Skubaj . . . . . . 11,551.221,84
za leto 1967
Za kritje razlike v ceni za topli obrok je bilo
porabljenih............... 87.906,38
Pri razdelitvi sredstev za sklad skupne porabe so upoštevani vsi izdatki, ki smo jih v istem ali manjšem obsegu ime;li tudi v preteklih letih. Tako so namenjena ista sredstva za nakup ur za delavce, ki so v podjetju 15 oz. 30 let, za investicije in investicijsko vzdrževanje osnovnih sredstev sklada skupne porabe v Novem gradu, Izoli in na Veliki planini, za pomoč organizacijam v in zunaj podjetja, za obdaritev otrok ob praznovanju »Dedka Mraza« za obdaritev upokojencev koncem leta in drugo. Tudi pomoč pri koriščenju letnega dopusta je predvidena v isti višini kot leta 1967 in je najmočnejša postavka saj znaša 160.000,00 N din. Predvidena so tudi sredstva za plačilo prispevkov, ker so tovrstni izdatki v letošnjem letu obdavčeni.
Poleg sredstev razporejenih v sklad skupne porabe so predvidena tudi sredstva za stanovanjsko izgradnjo v višini 542.961,87 N din. Ta sredstva bodo porabljena za plačilo posojil, za nakup stanovanj in za individualno gradnjo. Razen že omenjenega zneska 542.961.187 N din predvidevamo, da bomo pri Komunalni banki in hranilnici Ljubljana, podružnici Domžale dobili tudi 75 %-ni kredit na del sredstev, ki bo namenjen za posojila pri stanovanjski izgradnji.
Povprečni mesečni osebni dohodki na delavca so v letu 1967, z ozirom na leto 1966 porastli za 10%. Živi jenski stroški so v Sloveniji porastli za cca 8 % tako, da znaša realni dvig osebnih dohodkov 2 %. Proizvodnost je v letu 1967 porastla za 6 %.
Pogoji gospodarjenja se predvidoma tudi v letošnjem letu ne bodo spremenili — izboljšali. Potrebno bo vložiti vse sile, da se postavljeni plan izpolni. Naloge so težke in odgovorne, vendar izvedljive.
F. R. računovodja
Pred veliko odločitvijo
Že nekaj let se v naši tovarni pripravljamo, da bomo gradili novo tkalnico. Pred tremi leti smo že imeli pripravljena vso tehnično dokumentacijo, vendar’ do končne odločitve za začetek gradnje ne pridemo. Glavni vzrok zato je seveda po-manjkajnje sredstev za investicije. Preteklo leto smo veliko govorili tudi o spremembah zgoraj omenjenega že gotovega načrta predvsem o prednostih in slabostih železobeton-skega načina gradnje °d novejših načinov montažne gradnje in jeklenih konstrukcij. Pri takih odločitvah je treba najprej upoštevati vplive tehnoloških procesov, potem pa šele ekonomske pogoje enega in drugega načina gradnje. V primeru, da se bomo odločili za gradnjo tkalnic, bo po mojem mišljenju v vseh pogojih najustrezneje uporabiti sestavljen sistem železobetonske in jeklene konstrukcije.
Da je v današnjem času in naših razmerah gospodarsko popolnoma neutemeljeno misliti na tako investicijo. To mnenje bom po svojih močeh in paznavanju skušal utemeljiti. Dejansko sploh nimamo izdelanega ekonomskega elaborata, iz katerega bi mogli razbrati, koliko bomo vložili in kaj bomo od tega imeli. Že grobi račun pokaže, da bomo dobili prve metre gaze šele, ko bomo vložili vsaj tri četrt milijarde starih dinarjev. To pa je številka, ki nam da misliti. Ako upamo na same dobre letine in se odrečemo razvoju v ostalih dejavnostih, bomo toliko prihranili v kakih štirih, petih letih. Ker pa vemo, da se naše meje vse bolj odpirajo tudi tuji kon-
kurenci. je treba razumeti, da bodo naši skladi v bodoče še. plahneli. Pravzaprav bi to ne bila taka napaka, če bi nam tkalnice po izgradnji kmalu povrnile vse stroške, da bi natkano blago lahko z dobičkom prodali. To pa je zelo dvomljivo. Komercialna služba vsak dan zatrjuje, da ie trg z gazo nasičen, da imajo naše konkurenčne firme doma milijone in milijone metrov gaze na zalogi. Da mi gazo prodajamo samo še zaradi dobre kvalitete in dobrega imena; najbrž ne zaradi dobrega tkanja, ampak samo dobrega oplemenitenja, ker v to področje zaenkrat vlagamo največ pažnje. Kakšne koristi bomo imeli z novo tkalnico, če natkanega blaga potemtakem ne bomo mogli vnovčiti, saj so že dosedanje kapacitete v Jugoslaviji prevelike, kakor zatrjuje naša komerciala. Poleg tega že vrsto let kupujemo tkanine za oplemenitenje od našega kooperanta v Senožečah. Z malenkostno pomočjo in ustrezno pogodbo si tu lahko zagotovimo dovolj gaze in ostalih tkanin za nadaljno predelavo. Prav tako nam je vsem poznano, da se v vseh razvitejših deželah tkalnice vse bolj opuščajo, ker rabijo veliko sile.
Vse to so razlogi, zaradi katerih smatram, da bomo naša sredstva tako neracionalno vložili in se po jugoslovansko »zain vesti rali«. Res pa jo tudi, da tako z našimi tkalnicami ne moremo dalje. Največja napaka je, da so raztresene na vseh koncih tovarne in da so stroji že popolnoma iztrošeni. Tudi prostori tehnološko niso primerni. Ako tkalnice ukinemo, se nujno vsiljuje
vprašanje, kam naj se potem sedaj usmerimo? To je vprašanje, ki je odločilno za vse člane našega kolektiva. Letos smo z reorganizacijo končno le ustanovili službo za razvoj in napredek naše proizvodnje. Ce bi to službo ustanovili vsaj pred petimi leti, bi nam že danes prav gotovo lahko dala vo odločilnih trenutkih jasne smernice. Tako pa ie danes vsak odgovor na to vprašanje nemogoč.
Kolikor poznam nove sanitetne materiale sem prepričan, da je možno in nujno ,da nekatere začnemo izdelovati tudi mi. Prvo, kar bi bilo potrebno je prenoviti trakotkalnico in popestriti njene izdelke, saj je ovoj še vedno eden osnovnih sanitetnih izdelkov. Veliko pa smo pogrešili. da že nimamo doma stroje za pletenje raznih sanitetnih izdelkov, ki v glavnem zamenjujejo ovoje na posameznih delih telesa. Dalje so v svetu že precej razširjena razna sanitetna netkana blaga z raznimi ap-returami. Tudi izbor končnih izdelkov iz gaze, vate in staničevine ni dovoli širok. Morali se bomo tudi potruditi, da bomo čim več viškov kapacitet enostavno preusmerili v proizvodnjo izdelkov za tehnične in druge namene.
Franc Rožič dipl. ing.
Vsem delovnim ženam čestitamo za praznik žena 8. marec
I.	O, Simi. podružnice TOSAMA
OSEBNI DOHODEK
DELITEV 1*0 DELU IN
TROŠENJE DELOVNE SILE
Predno bi začel) razpravljati o delitvi, o nagrajevanju in prikazovati različne možnosti, je prav. če se najprej vprašamo; kaj je temeljni namen delitve? Delitev ima namen čim bolj natančno izmeriti vrednost posameznega »dela«, vrednost trošenja delovne sile — vrednost delovnega mesta.
Delitev sredstev je torej dogovor samoupravljalcev o načinu in višini na podlagi pridobljenih sredstev.
Če sedaj razpravljamo o oceni dejovnih mest to je o »vrednosti« je treba to oznako (vrednost) šteti za pogojno, ker se z oceno delovnih mest ne ugotavlja vrednost delov-
1
nih mest, temveč z njimi (to je točkami) primerjamo delovna mesta, z ozirom na to. da se na njih opravljajo enostavnejše delovne operacije, da je opravljanje teh del povezano z večjo ali manjšo odgovornostjo, z večjim ali manjšim naporom itd.
Ocena delovnih mest ne daje nikakršnih podatkov za odrejanje absolutne višine osebnih dohodkov, ker je le ta odvisna od drugih dejavnikov: produktivnosti dela. prihrankih materiala, znižanju proizvodnih stroškov, znižanju prodajnih stroškov, kvalitete, realizacije, ugodne cene in še vrsto drugih. Torej ocena delovnega mesta nam ne daje absolutnega merila za dosego osebnega dohodka. pač pa šele končen uspeh podjetja kot celote.
L. M.
«\
razvijanje notranje
DELITVE V DELOVNI ORGANIZACIJI
Sprejemanje ustreznosti sistema notranje delitve in razvijanje boljših stimulativnejših metod delitve osebnega dohodka je strokovno delo, ki zahteva široko in temeljito znanje ekonomije in ekonomike podjetja. Razen tega se za takšno delo zahteva še poznavanje posameznih delov drugih disciplin, kot so; tehnologija, tehnološka priprava proizvodnje, organizacija dela in proizvodnih procesov, študij dela itd.
Pri tem se postavlja vprašanje, kdo more strokovno utemeljeno kritizirati posamezne nagrajevalne sisteme. ki se trenutno uporabljajo. Odgovor je preprost: samo tisti, ki dobro pozna gornje discipline iri ki je s svojo strokovnostjo zrel podati kritike v takšni obliki, da je dejansko razumljiva. Seveda, mora pa poleg tega pokazati tudi s svojim delom, da dejansko doprinaša vse k skupnemu cilju podjetja. Najlažji posel je vse povprek kritizirati in skritizirati, vprašanje pa je ali so kritiki tudi sposobni graditi boljše. Kritik ima tudi meje, če te meje prekorači, veliko več škodi kot pa koristi. Kdor teh mej ne pozna, potem dejansko zapada v skrajnosti, ki pa nikjer niso priporočljive.
l\I;slim, da se bo sleherni bralec strinjal, da je težko in naporno graditi in postavljati zgradbo, ki bo služila skupnim ciljem in interesom. Zelo lahko in brez težav ter naporov je podiranje in uveljavljanje samo svoje lastne volje.
Samo tisti sistem nagrajevanja je dober in pozitiven, za katerega je celoten kolektiv. Kdaj se naj menja nek sistem, bo dejansko odločil samoupravni organ in to takrat, ko bo to v interesu podjetja tudi potrebno.
L. M.
Kaj ovira večje dosežke v konfekciji
V konfekciji konfekcioniramo sanitetni material. Gotove izdelke pa potem transportiramo v skladišče gotovih izdelkov. Material za predelavo in konfekcioniranje dobimo deloma iz skladišča (surovine, — to-samaplast, virplast, obliž proti kurjim očesom, Capsicum na platnu, Capsicum na flaneli in staničevino) ostalo (polizdelki — gaza surova in beljena, kaliko surov 14/11, kaliko surov in beljen 19/19, tetra blago, muslin beljen, organtin beljen in surov, blago »Mitja«, vata I. a, vata B, vata za poliranje, ovoji muli in kaliko, ter bombažni ovoji, krep o-
voji, ideal ovoji in preja), pa dobimo iz ostalih oddelkov: tkalnice, be-lilnica, pripravljalnica in kardirnica. Kakor povsod, tako se tudi v našem oddelku pojavljajo težave in problemi, od katerih marsikateri ni notranjega značaja, pa ga moramo reševati z združenimi močmi.
Zelo velik problem so nekvalitetni polizdelki, ki jih dobimo v predelavo. N. pr.: gaza je včasih umazana. strgana in podobno. Če gazo previjamo na stroju za previjanje gaze ali pa predelavamo na kakem polavtomatu, je zelo težko opaziti vse napake in jih odstraniti. Ravno tak
problem je z vato, ki je včasih nehi-drofilna, včasih pa so izredno kratka vlakna, pa tudi % vlage je premajhen ter stroji ne morejo delati v redu. Nekaj teh napak pripisujemo rekonstrukciji belilnice, nekaj pa je tudi malomarnosti in neodgovornosti pri delu. Želela bi, da se vsi zavedamo, da je to sanitetni material, katerega pošiljamo po bolnicah in drogerijah, zato mora kvaliteta odgovarjati Ph. J. Le na ta način bomo zadovoljili kupce in s tem sebi zagotovili osebni dohodek, zmanjšali odpadke, katerih je pri tej kvaliteti zelo visok %.
Tkalnice ovojev nam včasih dajo meriti ovoje, ki so slabo tkani (pomanjkanje votka ali osnove, (Nadaljevanj« na 4. strani)
Delovna zavest in pregled kvalitete naših izdelkov
(Nadaljevanje s 3. strani)
KAJ OVIRA VEČJE DOSEŽKE
V KONFEKCIJI
»cvetoči« ovoji in podobno) in jih je treba veliko izrezati. Morda bi bilo včasih bolje, ko bi se preja nabavila boljše kvalitete, kar bi bilo sicer nekaj dražje, toda bilo bi veliko manj odpadkov, ki pa so ravno tako dragi.
Želeli bi. da bi v našem oddelku lahko delali organizacijsko povsem drugače kot sedaj. To bi bilo mogoče samo v tem primeru, če bi imeli dovolj vskladiščepe gotove robe, da bi lahko plansko delali. Ker pa nimamo primernega skladišča za gotove izdelke, moramo dostikrat prekiniti eno vrsto dela in pričeti drugo — nujnejše. Problem, ki izhaja iz tega, so tudi ljudjg, ki niso sposobni za vsako delo. Procent invalidnosti je v našem oddelku zelo visok. Veliko sodelavk ne more delati stoje, druge marsikatero dejo niti sede ne, da o nočnem delu sploh nb govorim. Posebno hudo pa je sedaj, ko ljudje obolevajo za gripo in jih manjka tudi 28 — 30 na dan. med njimi so tudi taki, ki jih lahko uporabimo za vsako zahtevnejše delo.
To je le nekaj primerov, ki nas vsakodnevno tarejo, so pa še drugi, o katerih bi morda kasneje še kaj napisala.
P. B.
Minilo je že nekaj mesecev, odkar je v veljavi pravilnik o kvaliteti dela. Prinesel je precej pozitivnih sprememb, kontrolnemu oddelku oziroma zaposlenim v tem oddelku pa precej skrbi in težav. Največ težav je v tkalnicah. Kontrolor označi kos v tkalnici ali pa ga vzamemo v čistilnici blaga ter ga s tkalko in vodjem izmene pregledamo, klaserka pa ga ustrezno klasira. Na posameznem kosu ugotovimo, da ima več napak, kot to dovoljuje JUS — predpis o kvaliteti blaga, ki velja za vse tekstilne tovarne v Jugoslaviji. Največkrat se tkalka opravičuje, češ, da je te napake napravil stroj in da sama zanje ni kriva. Nihče na trgu, ki kupuje naše blago, nas ne sprašuje, kdo je kriv za napake, pač pa kupec danes zahteva blago brez napak.
Ce so napake strojne, je dolžnost tkalke, da stroj ustavi in opozori mojstra, da ji ta stroj popravi. Bolje je, da stroj stoji, kakor pa, da dela blago, ki ga potem zaradi tega prodamo kot kilogramski odpadek, kjer imamo mnogo izgube.
Zato je za vse to treba samo malo več pozornosti oziroma delovne zavesti in mislim, da niso niti malo umestne pripombe in očitki kontro-
•lorjem, kajti to je naša naloga, da izvajamo tisto, kar so samoupravni organi sprejeli. Včasih je bil izgovor za slabo kvaliteto tkanin v slabi preji. V letošnjem letu se je kvaliteta preje občutno izboljšala. V avtomatski tkalnici je vzrok nekvali-tete nihanje napetosti električnega toka, vendar pri pregledu tkanin to upoštevamo.
Naslednje kar me še moti, je to, da delavka ali delavec, ki se čutita prizadeto, ne gresta najprej k svojemu prvemu nadrejenemu, pač pa v kontrolni oddelek ali pa naravnost k tovarišu direktorju. Nesmiselno je tudi to, da na primer tkalka nadira poenterko, ko vendar ve, saj je bila pri pregledu navzoča, koliko ji bo odtegnjeno od prejemkov za nekva-liteto. Kriva tega ni poenterka, pač pa delavka sama in če bi bilo v njej več delovne zavesti, tega ne bi storila.
Vsi se moramo na svojih delovnih mestih zavedati, da bomo samo s pridnostjo, disciplino in delovno zavestjo dosegli uspehe, ki bodo koristni samo in edino nam samim.
K. B. dipl. ing.
Kako tuje firme osvajajo trg
4. primer: Razvijanje novih proizvodov in njihova prodaja preko kontinuiranega prilagajanja trgu
Redkokdo je med nami, ki ne pozna japonskega podjetja SONY, proizvajalca radijskih in televizijskih sprejemnikov, magnetofonov in podobnega. Oglejmo si kakšna so GOSPODARSKA NAČELA njegovega poslovanja, PROBLEMI plasmaja njegovih izdelkov* izbrana REŠITEV za odpravo teh problemov in finančni REZULTAT izbrane rešit-
Vf».
GOSPODARSKA NAČELA: Velika pozornost se posveča dobrim pogojem dela, tako da je poleg zaposlitve nudena zaposlenim tudi možnost rekreacije in razne druge olajšave. Ni treba poudarjati, da je proizvodnja zelo dehkatna in precizna, da je, zato potrebna velika spretnost delavk, obenem z visoko duševno zbranostjo, ki terja tudi temu primemo sprostitev.
Osnovna gospodarska taktika firme SONY je, da želi doseči uspeh na zelo ozko odbranem proizvodnem področju in na zelo omejenem izboru, vendar pa znotraj tega izbora izdeluj« valiko število izdelkov. Ce so
se odločili za magnetofone, potem izdelujejo samo te, vendar pa imajo žejo bogat izbor. Tako je SONY vso znanstveno sposobnost svojih strokovnjakov osredotočil najprej na konstruiranje miniaturnih radio aparatov, malih televizorjev, v najno-vejšem času pa na miniaturne magnetofone in magnetoskope za amatersko snemanje doma v stanovanju.
Drugo važno načelo je, da se pionirsko ukvarjajo z novimi področji, na katerih ni še nihče nič dosegel, ne pa da kopirajo proizvode drugih firm.
V zvezi s tem je treba pristaviti, da iščejo tudi nepriznane izume po drugih državah, ki jih kombinirajo z originalnimi lastnimi zamislimi. Primer za to je tranzistor. Odkrit je bil v ZDA pri podjetju General Electric leta 1948. vendar je ta firma, razen za tehnično uporabo, svojo iznajdbo zelo malo koristila.
Japonci so 1952. odkupili licenco za izdelavo tranzistorjev pri njih. Leta 1955 je SONY z uporabo tranzistorjev izdelal prvi kompletni tranzistorski radio. Ob masovni proizvodnji pa se je pojavil tudi glavni
PROBLEM: Kako ob domači konkurenci in omejenem trgu masovno proizvodnjo ohraniti čim dalj časa? Treba je bilo pogledati preko japonskih meja in najti v tujini širše tržišče. SONY si je poiskal prodajne možnosti po vseh delih sveta, v tem sestavku pa je opisan le način kako je bila izvršena »invazija« na najpomembnejše in najzahtevnejše tržišče v — ZDA.
REŠITEV je bila takale: Prvo, kar so mogli premostiti je bil slab glas, ki je med ameriškimi kupci krožil o japonskem blagu, da je namreč poceni, vendar pa slabe kvalitete. Potrebno je bilo doseči žejo strogo kontrolo proizvodov, ki se pošiljajo na tuja tržišča. To kontrolo je opravljal nek centralni kontrolni organ, ki ga je ustanovila sama industrija in vsi veliki proizvajalci so se dogovorili, da bodo dajali testirati svoje izdelke v ta center.
Sama »klientela« je torej oblikovala ugled tega kontrolnega središča obenem pa tudi njegov obstoj. Jasno je, da bi ob slabo opravljeni kontroli središče izgubilo ugled in s tem tudi svoj »prostor pod sonc«m«.
Št. 3 — marec 1968 g
Poročilo z letnega občnega zbora gasilskega društva TOSAlf
Dne 11. 2. 1968 je bil v jedilnici podjetja letni občni zbor gasilskega društva, ki se ga je udeležila 30 članov, med njimi tudi predstavnik Občinske gasilske zveze Domžale. V poročilu predsednika je bila razvidna aktivnost gasilcev, saj so sestavili komisijo požarno varnostnega stanja v tovarni in ugotovljene pomanjkljivosti odstranili. Imeli so izlet v tovarno Djuro Salaj, kjer so si ogledali njihovo gasilsko opremo. Izveden je bil preizkus možnosti gašenja iz dveh hidrantov naenkrat. Preizkus je bil opravljen zaradi o-cenitve možnosti gašenja v tovarni brez uporabe motorke. V stalno delovno razmerje je bil sprejet še en poklicni gasilec. Sprejet je bil sklep, da se zaostri postopek proti kršiteljem požarno varnostnih predpisov, tako kot to navaja Pravilnik požarne varnosti. Sprejet je bil sklep, da se članom gasilskega društva in o-stalim članom naše tovarne za izjemno prizadevnost na področju požarnega varstva izročijo denarne nagrade. Pojasnjeno je bilo tudi vprašanje ali so prostovoljna ali industrijska gasilska organizacija. Imamo lahko le poklicne gasilske enote, ki so lahko industrijske ali teritorialne in gasilska društva, ki so tudi teritorialna in industrijska. Društva so seveda prostovoljna, ker čla-
ni za svoje delo niso plačani, vendar pa se imenujejo le gasilsko društvo. Ker naša organizacija skrbi za požarno varnost predvsem v tovarni je to torej industrijsko gasilsko dru-
štvo. Iz poročila poveljnika je razvidno, da so imeli sklicanih 9 vaj in so bile izvedene 3. Po oddelkih Se bodo izvedle praktične in teore-(Nadaljevanje na 6. strani)
Namesto dveh mikalnikov, ki sta mikala viskozno predivo za pramen CS fiter palčic in ene rezerve, bodo sedaj trije mikalniki izdelovali
prima A vato.
Tudi distribuciji je posvetil SONY visoko pozornost. Namesto, da bi se opiral na velika trgovska podjetja ali na agente, predstavnike in zastopnike, se je obrnil direktno na distributerje. V New Yorku je osnoval svojo centralo, odkoder so neposredno kontrolirali distribeuijo, prodajo in propagando svojih proizvodov. To je nekaj povse,m drugega od izbiranja nekega veletrgovca, kateremu se predaš na milost in nemilost. Obstojal je torej »osebni nadzor nad lastno bodočnostjo«, kot so izjavili vodilni ljudje v SONY-ju.
Propagandni materiali pa so na prikupen, plastičen in humorističen način poudarjali priročnost in lahkotnost japonskih izdelkov (s televizorjem na plaži; človek, ki gredoč po cesti gleda TV program, ne da bi se menil za promet in je^o šoferjev; žena spi. mož pa s televizorjem na trebuhu mirno spremlja športni prenos, ipd.). Preudarna akcija je rodila temu primeren
REZULTAT: prodaja v ZDA je od 2,6 milijonov $ leta 1958 narasla na 40 milijonov $ leta 1966. svetovna prodaja pa od 4 milijonov $ na 120 milijonov $. Tretjina prodaje odpade torej na ZDA, SONY-jevi proizvodi pa se prodajajo v mnogih znanih prodajalnah v vseh glavnih mestih te, države.
Izbrali smo štiri primere od dvajsetih, ki jih je Mednarodna or-
ganizacija vodij prodaje in služb za proučevanje tržišča iz New Yoi,-ka nagradila kot najbolj izvirne in uspešne načine pri pridobivanju kupcev. Nikjer ni rečeno, da smo izbrali najtipičnejše, saj bi ostalih šestnajst zaslužilo enako pozornost. Toda TOSAMA ni strokovni časopis in lahko le mimogrede opozori na gospodarska gibanja v svetu. Z objavljenimi članki smo želeli povedati le to, da pomeni boj za tržičše, v tujini neko stalno iskanje, večno duševno napetost in »hojo po vrvi«. Vsi objavljeni primeri so bili v glavnem iz močno konkurentnih dežel, konkurenca pa je, po besedah šefa omenjene mednarodne organizacije »nekaj dobrega«. Nadaljeval je z naslednjidi besedami: »Močna konkurenca omogoča slehernemu proizvajalcu da napravi boljši izdelek, •saj je končno porabnik oziroma kupec tisti, ki določa uspeh ali neuspeh nekega podjetja. Konkurenca ima pravtako težnjo, da znižuje cene, saj bo porabnik vedno iskal najboljši proizvod ob najnižji ceni. To so razlogi, zaradi katerih smatram, da je konkurenca zdrava, obenem pa tudi zabavna, saj je kot igra, kot neka oblika šaha. ker zahteva znanje in spretnost igralca, ki želi biti boljši in spretnejši od nasprotnika«.
S tem je povedano menda dovolj. Ce je nekomu konkurenčni boj zabava, potem je jasno, da imamo ob vključevanju na mednarodni trg o-
pravka s prekaljenimi, »izvežbani-mi« nasprotniki, ki se svojega posla lotevajo z vso strokovno strastjo in da smo si, ob odprtju trga naložili na svoje rame, s svojim »tretje-kategorništvom« težko — vendar nujno-breme. Dvigniti znanje v gospodarskem »šahu« je torej naša temeljna naloga. Šahirati pa se ne učijo le iz prakse, ampak tudi precej študirajo. Studijsko pa smo v naši državi še malo naredili v tem pogledu. Še tisti zakoni, ki nam jih zvezna uprava predpisuje in ki naj bi bili najboljši okvir dobrega gospodarjenja, se pokažejo neprimerni eden za dragim. Hitrost in površnost pa je tisto, kar je pokopalo že marsikaterega podjetnika, pa da ne more spodkopati nacionalnega gospodarstva? Najslabše pri nas je vsekakor to, da ne moremo iti v pošten konkurenčni boj, marveč se moramo spoprijemati z vrsto nepremišljenih predpisov, trošiti svoje živce, čas in sposobnost za spopade s forumi in posamezniki, ki na visokih položajih »vedrijo in oblačijo«, za posledice pa nosi breme v skrajni liniji delovni človek. Če se preveč zavozla je dastikrat bolje sekati, kot pa odvozlati, to naj bi nam bilo osnovno vodilo v gospodarski, pa tudi v družbeni politiki. Dokler pa sami s sabo ne opravimo in razčistimo, pa se lahko upravičeno bojimo konkurenčnega boja s tujino.
T L. dipl. oec.

SLALOM V SIVINO
Mogoče bo kateri od bralcev TO-SAMe podvomil v resničnost in pomembnost naslova tega sestavka, toda — pa kaj danes ni vse mogoče.
S težavo je naša sindikalna podružnica zbrala skupaj ekipo, ki bi zastopala barve našega podjetja na razpisanem velikem zimskem tekmovanju v smuških disciplinah na Veliki planini .v soboto, 17. II. 1968. 2e dan poprej sta dva člana ekipe odšla v gore, kjer so pod strokovnim nadzorom izžrebali startne številke. Naslednji dan, to je v soboto, pa se je sestala ekipa v družbi še s sedmimi ekipami.
48 tekmovalcev se je zbralo na startu, toda vsi se niso videli, ker je to preprečila zelo' gosta megla. Na startni listi so bili na začetku priznani smučarji, nato pa vsi ostali do 48-tega tekmovalca. Nekaj tekmovalcev z bolj šibkimi živci je odstopilo, ker so podvomili, da bi prebili megleni zid. Torej starterji in komisija na cilju so naravnali ure in se ločili, da bi opravili kar naj-
Sklenili so, da bodo letos v družini Korenčkovih otroci in oče slavnostno proslavili dan žena.
Želeli so se oddolžiti materi za vse njene, žrtve, ki jih je prestala zanje. Dogovorili so se, da bodo po zajtrku svojo mater presenetili. Na-jeli so avto in se pripravili na izlet, kjer bi prebili ves dan v počitku. Sirota se gotovo ne spominja več, kdaj je bila zadnjič na svežem zraku
(Nadaljevanje s 5. strani)
POROCH-O X LETNEGA OBČNEGA ZBORA GASILSKEGA DRUŠTVA TOVARNE SANITET! NEGA MATERIALA
tične vaje celotnega kolektiva s področja požarne varnosti v podjetju z ročnimi gasilskimi aparati. V blagajni je saldo 1. II. 1968 526,57 ND.
Diskusija je bila zelo živahna in prisotni so obravnavali različne probleme s področja gasilstva. V novi upravni odbor so bili predlagani in izvoljeni; Drolc Ivan. Gaberšek Rok, Vodnik Vencelj, Judež Alojz, Vehovec Andrej, Bizilj Franc, Rosulnik Slavko, Cerar Ivan, Udovč Avgust, Slapar Marjan, Babnik Janez. Zalokar Janez in Kuhar Danica. V nadzomi odbor pa: Dolenc Viljem, Kosirnik Ivan in Požek Mirko. Za komisijo požarno varnostnega stanja v tovarni so bili predlagani; dipl. ing. Peterlin Franc, Rosulnik Slavko in Požek Mirko.
Prva redna seja novega odbora bo 16. II. 1968, kjer bodo sprejeli sklepe za bodoče delo na področju gasilstva.
V. G.
bolje svoje naloge vsak na svojem koncu proge. Ob 10.45 uri se je trdovratno zapodil prvi v »sivi element« in v trenutku je izginil izpred oči kontrole. Kaj je bilo ob progi, nihče ne ve točno. Le po razlikah v času, so ugotavljali vmesne trde počitke in to se je dogajalo v 1-minutnih presledkih do številke 48.
Da bi bili rezultati čim bolj ugodni za favorite — to se pravi za prvih 20 tekmovalcev — je baje močan veter odnesel prezebli komisiji na cilju listo srečnikov, da bi se izognili priznanju slabših rezultatov. Pa kaj smo hoteli, ni se dalo nič pomagati drugače, kot da so najavili ponovitev te skupine. In uspeh je bil očiten, ker so tudi progo ublažili s prestavitvijo vratič na ugodnejši teren.
Ker pa nobena prireditev ne gre dobro proti svojemu cilju, če ni organizacija na višku, so za to dobro poskrbeli organizatorji v tem smislu, da je bila proga za slalom na Ze-
v naravi. Toda malo pozneje so načrt spremenili; oče je predlagal, da bi šli lovit ribe in bi vzel mater s seboj. Strinjali so se; s tem, da mora mati imeti ta dan nek določen cilj in to je počitek. Rrazen tega je oče dan prej kupil nov trnek in mati bi lahko lovila ribe, če bi to želela. Ko je, prispel avto pred hišo, so ugotovili da v njem ni dovolj prostora za ves ribiški pribor in vso drugo ropotijo.
Oče je rekel, naj ne skrbijo zanj in naj otrcci gredo z materjo, sam pa bo ostal doma in delal na vrtu, čeprav že tri leta ni bil z avtom na ribolovu, nas ne želi ovirati. Toda kako bi ga pustili samega doma ko pa bi napravil sto nevšečnosti. Hčerki šta izjavili, da bi oni ostali doma, a imata novi obleki. Vendar sta se vseeno pripravljeni žrtvovati, če mati to želi. Slednjič so sklenili, da bo ostala mati doma in se pošteno odpočila ter bo pripravila kosilo. Razen tega je bil hladen dan in oče se je bal, da se sirota ne bi prehladila, kar si ne bi mogel vse svoje življenje odpustiti. Dejal je. da je dolžnost vsakega izmed njih. da ji omogočijo, da se doma lepo odpočije, po vsem tem, kar ie za njih pretrpela in storila. Ves dan so prebili na ribolovu. Bilo je že pozno, ko so se vrnili domov. Bili so lačni kot volkovi in planili nad pečenega purana. Med jedjo je mati vsak hip vstajala in prinašala jedila vino in kavo. Ko so končali je oče vstal in si prinesel cigarete, ker ni želel, da se mati utruja. Po jedi sta hoteli hčerki pomiti posodo, pa je. mati rekla, da jo bo rajši sama. Z veseljem sta ji prepustili to vsakodnevno opravilo.
lenem robu, kosilo za tekmovalce pa na Gojški planini v domu INDU-PLATI. Ta je v lepem vremenu in poleti komaj slabo uro oddaljena, da ne govorimo o novem snegu na stari zimski podlagi. Kdor je napravil ta »sprehod«, je pošteno zaslužil enkratni obrok hrane.
Kljub vsem tem nevšečnostim pa bom bralce TOSAME obvestil o rezultatih tekmovanja, ker so se naši ekipno in posamezno uvrstili v zlato sredino.
Prvo mesto je osvojil:
Kosec Miha — ZKID
Drugo mesto je osvojil-
Andrejka Martin — STUS
Tretje mesto je osvojil:
Praprotnik Vinko — STUS
Naši tekmovalci pa so osvojili naslednja mesta:
Juhant Franc 11 mesto,
Kerč Miha 13 mesto.
Pestotnik Ivan 19 mesto.
Od osmih ekip je naša peta. Kar je dober rezultat naših tekmovalcev na sindikalnem tekmovanju Občinskega sindikalnega sveta na Veliki planini.	I. K.
ti ms\
UCBI OTROCI
Moja hčerka je bila lansko leto stara tri leta. Zdi se mi v primerjavi z nekaterimi drugimi otroci, včasih kar preveč korajžna in klepetava. Vedno kaj hoče imeti in vedeti. Pa ni nikoli miru pred njo. To mg včasih ne moti in se rada ukvarjam z njo, saj je meja in jo imam rada. Želim pa tudi, da otrok čimveč pametnih stvari izve„ pi;eden gre v šolo. Toda hudo je takrat, kadar se učim ali delam naloge. Ne ve, ker je še premajhna, da potrebujem mir. Dostikrat mi kakšno »zagode«. Izmed vseh njenih domislic, pa se najraje spomnim te-le:
Poleti se učim zunaj, zadaj za hišo. Tu je zelo toplo in ona se mora igrati prav pri meni. Ne gre drugače, ne vpitje in tudi prošnja, oboje nič ne pomaga. Otrok hoče svoje. Vedno me kaj sprašuje in moti, zato ne pridem nikamor z učenjem. Zelo sem že nestrpna. Toda, nenadoma je mir. Začudena se zazrem v otrokovo igranje, jo opazujem in ugotovim, da ne dela prav. Pokaram jo. Ona pa mi odgovori: »Ti pa kar tih’ bod’! Uči se, da boš vedela, kaj bereš!«
Nisem vedela ali naj Se zasmejim ali jo naj pokaram. Začudim se nad tako energičnim odgovorom, ki mi zapre usta, v notranjosti pa mi gre na smeh. V tistem trenutku pa sem pomislila: »Le po kom se je vzela ali po meni ali po možu?«
M. L.
MATERIN PRAZNIK
Imenovala se je Irena. Zaročenec 2an ji je nekega dne dejal:
»Se hočeš z menoj poročiti?«
Irena ga je pogledala s svojimi kot jezero zelenimi očmi; »Katerega meseca si rojen?«
»Osemnajstega aprila, leta ...«
»Torej si oven«, ga je prekinila. »Hm. n« verjamem, da bi midva pristajala drug drugemu.«
»Irena,« je dejal 2an, »nisem o-ven, zaljubljen sem.«
»Rojen si v zname,nju ovna. To se pravi, da si brez temperamenta, brez fantazije in odločnosti. Tvoj značaj je nestalen in preveč si popustljiv. Sicer imaš smisel za umetnost, toda nisi dovolj reialen, gradiš gradove v oblake.«
»Ampak Irena«, je dejal 2an, »ljubezen premaga marsikaj ...«
»Toda nikoli takšne pomanjkljivosti v značaju«, je odgovorila neizprosno. »Jaz sem devica. K meni bi pristajal samo bik, morda še lev ali škorpijon. Toda z ovnom se ne bom poročila. Ne, oven je premehak.«
2e dalj časa se pojavljajo razna samovoljna tolmačenja, zato dajemo uradno, verodostojno pojasnilo o tej zadevi kot sledi;
Ce je z razporedom delovnega časa na dnevni in tedenski delovni čas določeno, da posamezne kategorije delavce.v ali vsi delavci v podjetju ne delajo sobote (čl. 55 TZDR), tedaj se sobote ali katerikoli drugi dan, ki dopolnjuje delovni teden od šest delovnih dni, šteje dnevu prebit na delu glede pridobitve pravice na osnovi, dela v delovni organizaciji (čl. 145 TZDR). To pomeni, da se ta prosti dan pri petdnevnem delovnem tednu šteje kot delovni dan tudi v času koriščenja letnega dopusta, počitka v času državnega praznika in podobno.
Iz navedenih določil zakona jasno izhaia. da se tako imenovana prosta sobota ne more istovetiti z dnevi nedeljskega počitka, in vsako drugačno tolmačenje nasproti temu popolnoma jasni situaciji zakonodajalca je nepravilno in samovoljno, Z navedenimi določbami je dana delovni organizaciji pravica, da izvede tako imenovano porazdelitev fonda delovnega časa v okviru delovnega te,dna ne pa tudi pravice oz. možnosti, da izkoristkom te pravice delavci bilo v katerem koli podjetju pridejo v ugodnejši položaj v pogledu pridobitve pravic iz delovnega razmerja (v času letnega dopusta ali državnih praznikov) v odnosu na delavce, delovnih organizacij, ki niso določile takšen razpored delovnega tedna oz. delovnega časa. Takšno stališče izhaja tudi iz ustreznih do-
2an ši je od obupa mašil ušesa. »Nehaj. Sem samo človek, ki ima to presneto smolo, da se nisem rodil v maju ali septembru, temveč v aprilu. A moji nameni SO' pošteni.«
»Ha,ha« se je smejala Irena, »tudi bahanje je ena od lastnosti ovna. Nikoli se ne bom poročila s teboj. Res škoda, da nisi bik. Bik je velik ljubimec intelegenten in zvest. Bik je napadalen, trd, odločen in vztrajen.« Za hip je razmišljala, »eh, ko bi bil vsaj lev. Tako pa bi bil najin zakon prava katastrofa. Poroči se s kakšno tehtnico ...«
2an je nenadoma pričel tuliti: »Midva zato nisva za skupaj, ker si ti prevelika koza in jaz trapasti osel.«
Treščil je s pestjo po mizi, da sta pepelnik in vaza zletela po tleh. Nato je prisotil svoji ljubljenki še klofuto. Besno je stopil proti vratom. Irena je prebledela.
»2an,« je vzkliknila, »vrni se, to so tipične bikovske vrline. Vrni se — poročila se bom s teboj!«
V. G.
ločil Zakona o državnih praznikih (Ur. list FLRJ štev. 18 55 in 42 59) na podlagi katerih se naslednji dan po državnem prazniku šteje kot praznik samo takrat, če eden od prazničnih dni pride v nedeljo. Isto izhaja iz določil čl. 6. TZDR po katerih letni dopust delavcu traja naj-mnai štirinajst in največ 30 delovnih dni. Ker se tako imenovane proste sobote v smislu čl. 145 cit. Zakona šteje kot delovni dan tedaj, se dan v nobene primeru in nikoli ne pri ugotavljanju letnega dopusta ta sme istovetiti ali primerjati z nedeljo oz. sedmim dnevom v tednu, ki se ne šteje z delovni dan.
To tolmačenje je dal Zvezni sekretariat za delo pod štev. 2481'1 in ga je treba pri določitvi dopusta upoštevati.
Primer: Ce delavec koristi 12 delovnih dni dopusta (prične s ponedeljkom in konča s soboto in sta v teh dveh tednih dve prosti soboti, je porabil 12 delovnih dni dopusta in ne 10.
Iz sekretariata
Pripis uredništva:
Objavljamo pojasnilo tov. sekretarja glede prostih sobot in dopusta. Upamo, da je vsem delavcem stvar sedaj jasna.
Uredništvo
ČESTITKA
Tov. Mileni Vrenjak čestitajo za diplomo na srednji ekonomski šoli njene sodelavke
Kadrovske vesti
V ČASU OD 12. III. DO 11. IV. PRAZNUJEJO SVOJ ROJSTNI DAN;
Konfekcija: 23. 3. Nakrst Marija. 29. 3. Močnik Francka, 30. 3. Štrukelj Angelca in Kosar Marija, 31. 3. Križman Milica in Starbek Marija,
3.	4. Mav Frančiška, 6. 4. Pavli Ivica, 7. 4. Rogelj Marjana.
Filtri: 25. 3. Avbelj Marija. 5. 4. Žmavc Anica.
Tkalnica ovojev: 14. 3. Klopčič Buda, 17. 3. Hriberšek Jožica, 9. 4. Pelc Tončka, 11. 4. Oražem Marjan.
Tkalnica »Zvezda«; 15. 3. Kos Fani.
Avtomatska tkalnica: 2. 4. Čebulj Dora, 8. 4. Volčini Stane.
Tkalnica gaze: 24. 3. Slapnik Stoja, 8. 4. Dolenc Justina.
Tkalnica Šiuda:	7.	4. Blaževič
Marija. 16. 3. Kremič Joži, 4. 4. Kerč Franc.
Pripravljalnica: 16. 3. Sedeljšak Stanka, 27. 3. Kasagič Lojzka.
Belilnica: 15. 3. Prašnikar Jože, 15. 3. Klopčič Srečo in Cerar Ciril,
4.	4. Kokovec Francka, 10. 4. Rusjan Florjan.
Mikalnica; 1. 4, Urbanija Anton. Tajniš vo: 22. 3. Cerar Majda. 27. 3. Štiftar Franc.
Računovodstvo:	31.	3. Kersnik
Urška.
Plan. analiz, sektor; 1. 4 Merku-žič Danica.
Komerciala: 12. 3. Narat Jože, 26. 3 Slapar Marjan, 5.	4. Hrovat
Franc. 6. 4. Dimič Mitar.
Pomožni obrati:	6.	4. Bokal
Franc, 11. 4. Dolinšek Ciril.
Želimo vse najboljše!
Zahvala
Vsem, ki ste mi ob prerani in težki izgubi matere izrazili sožalje ter poklonili cvetje sindikalni podružnici, ki mi je, pomagala s finančnimi sredstvi, se iskreno zahvaljujem.
Cerar Ivanka
Zahvala
Vsem, ki ste mi ob smrti mojega očeta Ivana Bedena izrazili sožalje, sirna hvala. Zahvala sodelavkam in sodelavcem za poklonjeno cvetje iti sindikalni podružnici za gmotno pomoč.
Srčna hvala — Julka Mihelčič
PROSTA SOBOTA Ih DOPUST
VSTOPILI V PODJETJE:
25. 1. Stražar Ana, 12. 2. Hribar Alojz.
V MESECU FEBRUARJU SO SO SE RODILI:
Juteršek Danetu in Zofki — hči, Miklavčič Faniki — sin.
Staršem iskrene čestitke, otrokoma pa zdravo in krepko rast.
POMOČILI STA SE;
Buždon Pavla — por. Kamin in Podbevšek Zinka — por. Vehovec.
Želimo veliko razumevanja na novi živi jenski poti!
S.	S.
Nspodpisnikom!
Sem in tja dobimo v nabiralniku našega glasila nepodpisano pismo. Da n® bi izgubljali o tem preveč besed, dajemo takim nepodpis-nikom naslednje pojasnilo:
—	Pravila vljudnosti zahtevajo, da se sestavljalec pod svoj prispevek vedno podpiše.
—	Pred organi samoupravnega in političnega vodstva naše tovarne lahko vsakdo pove svoje mnenje o stvareh, ki jih dobro pozna.
—	Kdor raje napiše kar misli, ngj se tudi podpiše.
—	Vsak dobronameren predlog člana našega kolektiva bo dobrodošel in po tqhtni obravnavi — v okviru zakonskih možnosti sprejet. Nevljudni, to je nepodpisani prispevki ali pisma, pa bodo neprebrani končali v košu.
Urednik
SKOK ŠAHOVSKEGA KONJA
VRETENO
skok Šahovskega konja
Kdo je bil človek, ki mu je Pre-šenern rekel »velikan učenosti«? Govoril je 19 jezikov in je bil najbolj izobražen Slovenec svojega časa.
Navodilo za reševanje:
Vpisana črka M je prva črka rešitve. Naslednje črke pa dobite tako, da po načinu potez šahovskega konja potujete s polja na polje in v vsako polje vpišete po eno nadaljnjo črko. Lik omogoča dve različni zaporedji preskokov. Za udeležbo pri žrebanju zadošča le ede.n.
Navodilo za reševanje vretena:
Vsak sledeči pojem vsebuje vse črke predhodnega pojma, doda pa
se mu še ena črka. V drugi polovici lika se seveda, po ena črka odvzema. Vrstni red črk.novega pojma je lahko drugačen od predhodnega.
1.	protivni veznik
2.	ploščinska mera
3.	otok severnega Jadrana
4.	Italijanosko pristanišče, znano iz narodne osvobodilne vojne
5.	priimek edinega nedavno preminulega predsednika prepihi ja zvezne ljudske skupščine SFRJ
6.	vodna žival
7.	nočni lokal
8.	bog starih Egipčanov
9.	10. črka abecede
Sestavil; dipl. oec. T. Laznik
£ ' • 7 l/V K A
REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE
Od 10 poslanih križank, so bile le 3 pravilno rešene;. Iz znane ekipe za reševanje križank sta pri žrebanju imeli največ sreče DANICA MER-KUŽIC in EKA SIARD, ki si delita prvo in drugo nagrado. Vse kaže, da je bila križanka prezapletena, zato borno vnaprej objavljali preprostejše. Danes objavljeni križanki sta taki, vendar iz druge zvrsti križank. Dosti uspeha in poguma pri reševanju vam želim!
Urednik
OD NOVEMBRA 1967 PA DO FEBRUARJA 1968 SMO ZA POTREBE PODJETJA NABAVILI NASLEDNJA OSNOVNA SREDSTVA;
VARILNO MIZO z vgrajenim elektromotorjem smo postavili v mehanično delavnico, v belilnico pa smo montirali CENTRIFUGALNI VENTILATOR. Avtomatsko precizno TEHTNICO je prejel oddelek filtrov laboratorij pa PISALNO MIZO hrast. KOMBINIRANI MIZARSKI STROJ smo postavili v mizarsko delavnico.