Leto XVIII
številka 2
cena 1,46 EUR
z vsebine
Svetniki niso glasovali za ustavitev projekta fontane . Zlato v Lucijinem naročju .
24. februar 2016
.10
.25

,\eä-nJ'a ¿č


<3
S

,\ašuJte*«aml.,L

© 03/712 12 80 H zkst.utrip@siol.net
www.zkst-zalec.si/utrip
Časopis Utrip Savinjske doline odkupujeta za svoja gospodinjstva občini Braslovče in Prebold. ZKŠT Žalec pa zagotavlja, da jih prejmejo gospodinjstva žalske občine. Utrip Savinjske doline je mogoče kupiti
v trgovinah Brglez na Vranskem in Davidov Hram v Andražu nad Polzelo, v TIC Tabor in na sedežu uredništva v Domu II. slovenskega tabora Žalec.
Znova med energetsko najodmevnejšimi
Na strateški energetski konferenci konec januarja so že šestič razglasili zmagovalce nagrade za energetsko najodmevnejša podjetja En.odmev. Nagrado pode-
ljuje Energetika.NET, med tremi letošnjimi zmagovalci pa je že drugič tudi braslov-ška Termotehnika, poleg nje še podjetji INEA in Lumar IG.
Letošnji nagrajenci (z leve): Aljoša Sevčnikar (Lumar IG), Bogdan Kronovšek (Termotehnika) in Peter Kosin (Inea).
Nagrado En.odmev podelijo podjetju, ki z lastno energetsko učinkovitostjo in zgledno-stjo ter izdelki ali storitvami izstopa in je idejni vodja na trgu. »Nagrajena so podjetja, ki so zgled ostalim in kažejo, v katero smer gre oziroma bi moral iti slovenski energetski sektor, kje je še potencial, in s kakšnim nastopom ga je mogoče izkoristiti. To so podjetja, ki zdravo poslujejo in obetajo tudi nadaljnjo zdravo rast, obenem pa niso imuna na družbene izzive,« je dejala vodja marketinga in dogodkov na Energetiki.NET Mateja Kegel Kozlevčar in dodala, da vsako leto med poslovno najuspešnejšimi podjetji iščejo tista, ki so v svetu energetike odmevna, inovativna in prodorna.
Podjetje Termotehnika, ki se na trgu predstavlja pod blagovno znamko Kronoterm, ima kot stoodstotno domače podjetje veliko odgovornost tako do zaposlenih kot družbe nasploh. Nagrado En.odmev v kategoriji srednje velikih podjetij je braslovško družinsko podjetje prejelo že drugo leto zapored.	T. Tavčar
Poklon kulturi
V	počastitev slovenskega kulturnega praznika so se po Spodnji Savinjski dolini zvrstile številne proslave in ostale prireditve.
V	Žalcu so se prazniku poklonili na najboljši možni način, z odprtjem prenovljenega Doma II. slovenskega tabora, ki je tudi največji kulturni hram v dolini. Več o prireditvah po dolini na str. 2, 3, 5, 6, 8 in 9.	L.K.
Kontrasti življenja
Ko sem te dni opazovala ponosne mlade ljudi na maturantskem plesu, v zanje neobičajnih opravah, dekleta vsa cvetoča, v visokih petah, v krinolinah, dolgih, midi, mini, svetlečih, v čipkah, raznih barv, fante v elegantnih »bondovskih« oblekah, z metuljčki, kravatami, z zloščenimi čevlji in briljantnino v laseh, se mi je zdelo, da sanjam. Oja, mladost je že sama po sebi lepa, cvetoča, sijoča. Pa kje med temi pravkar polnoletnimi, lepimi, mladimi, samozavestnimi ljudmi, ki družno valovijo v ritmih valčka, fokstrota, cha cha cha, ki skupaj rišejo tradicionalno četvorko, ob tem pa na tri, štiri sledijo navodilom plesnega učitelja, so zdaj razgrajači, prestopniki, »fa-liranci« in uporniki? Bolj kot kdajkoli so vsaj za ta večer vsi eno, en sam ples, sijaj mladosti, ponos, samozavest in uspeh. Le kje bodo ti mladci jutri, čez pet, deset let? Le kam jih bo odnesla ali zanesla pot? Koliko ovinkov jih čaka in kako bodo iz njih, če sploh, spretno speljali?
Zanimivo je, da je ta večer tudi občinstvo, ki jih spremlja, boža s pogledi, občuduje, fotografira, kot eno. Zelo raznoliko, ampak eno. Potem se vprašam, zakaj ni takšnih dogodkov, ki nas družijo v tej mali državici, še več? Morda zato, ker jih tako redke znamo tudi bolj ceniti?
Pa razmišljam naprej. Od kod vsa za en večer usklajena množica na odru in v občinstvu prihaja? Kaj prinaša s seboj in kaj se ji je dogajalo včeraj, predvčerajšnjim, kam jo bo odneslo jutri, čez mesec dni? Koliko je zdravih, koliko bolnih? Če samo pomislim, dva dni prej sem bila na pogrebu ljubega prijatelja, mlado dekle med čudovitimi nasmejanimi plesalci pa je v minulem mesecu izgubilo svojo mamo, nekomu na tribuni se bo rodil otrok, drugi se je vselil v novo stanovanje, tretji je izgubil službo ... kaj nosimo s sabo vsi, ki nas za trenutek združi ples?
Včasih sem mislila, da je najbolj čustven mesec maj, zdaj pa ugotavljam, da se skupaj s spre-
membami nabitim vsakdanjikom spreminjajo tudi tipične značilnosti posameznih mesecev. Ali
doživlja o paleto r
krilih kulturnega praznika in si že naslednji dan nadevali različne maske. Nekateri jih niso slekli
pa enostavno z leti življenje doživljamo drugače, bolj čustveno, morda svoja doživljanja enostavno razvijemo v širšo paleto različnih barv, odtenkov? Že februarja smo pestovali kulturo na
do valentinovega, drugi so ljubili iskreno brez srčkastega blišča, tretji so tudi tokrat potrebovali zunanjo šminko, da so pokrili notranjo praznino ... Vsak drugače skozi to življenje ... Denimo Mojca Škorjanc iz Velike Pirešice, ki jo predstavljamo v tokratnem Utripu. Kot šivilja je izgubila delo, se znašla kot samostojna podjetnica, njeno vodilo pa je, da s svojim delom in znanjem zasluži za plačo in nič več. Čeprav včasih dela ves dan, pravi: »To ni mučenje, to je način življenja.« In še, da je ob tem vendarle gospodar svojega časa. »Če je delo, delaš tudi ponoči, če je zatišje, pa si lahko privoščiš kakšen teden ali dva dopusta.« Tako enostavno.
Pa še druga ... Profesorica Irena Kralj, oseba z velikim O, letošnja dobitnica Savinove plakete, ki 'ne pozna' otrok s posebnimi potrebami in 'nemogočih' otrok: »Kogarkoli dobim v svoj razred, vsi so pridni. Ker sem tudi jaz pridna in prizadevna, ker mi ni vseeno. Otroci so isti. Če bom jaz obupala in ne bom imela volje, kako naj potem zahtevam od otroka, da mora vztrajati?« ah
po
In še o ovirah na poti: »Drugi nam postavljajo plotove, mi pa to kar dopuščamo .
Dragi bralci, pred nami je prvi pomladanski mesec, ki prinaša svoje izkušnje, svoja čustvovanja. Praznujemo ženske, mame, možje in očetje. Na Gregorijevo pa se ženijo še ptički. Kjerkoli že boste in ne glede na to, kakšno prtljago nosite s sabo in kako kontrastno živite, vam želim, da jo dobro prenašate sem in tja ter da z njo ali ne glede na njo preskočite tudi kakšen plot, premagate kakšno oviro, če je treba.	Lucija Kolar
HORMANN
garažna in vhodna vrata
nova vrata? z veseljem skupaj z vami poiščemo prava.
matjciž
Ustvai} rdrave
Obiščite nas na sejmu DOM v Ljubljani, hala A1.
Generalni zastopnik za vrata Hormann v Sloveniji: Matjaž d.o.o.
T. +386 (0)3 71 20 600 www.matiaz.si ¡nfo@matjaz.si
Gostinski lokal, Mestni trg 5, Žalec
tel. 041 971 430
msm
VSAK DAN 5 SVEŽE PRIPRAVLJENIH RIBJIH IN MESNIH MALIC. _
Vabljeni na slastne perutničke in ribje jedi.
BIFTEK IZ PREKAJENIH POSTRVI
irman
OČESNi CENTER
OPTiKA | OČESNA ORDiNACiJA | KiRURGiJA
SAVINJSKA CESTA 2, ŽALEC | PREGLEDI: 041 724 995 | OPTIKA: 051 288 010
9771580096004
2
febr
2016
OBČINA ŽALEC
_SaAjlnis&e/. datine/S
Kultura v Žalcu drži glavo pokonci
V Občini Žalec so slovenski kulturni praznik počastili še posebej slovesno, saj so namenu predali prenovljen Dom II. slovenskega tabora. Ob tem so na osrednji proslavi že tradicionalno podelili Savinova odli-čja ter s svečanim in pomenljivim nagovorom pesnika, dramatika in prevajalca Ervina Fritza (govor v celoti objavljamo na strani 8), in z odličnim umetniškim programom, ki je zanimivo dopolnjeval njegov nagovor, dokazali, da imajo v Žalcu kljub za kulturo neugodnim časom še vedno posluh zanjo. Čeprav je k hitrejši realizaciji prenove doma tokrat pomagal tudi lani dobljeni denar od skrivnostnega dobitnika jackpota.
Svečani govornik Ervin Fritz je s pronicljivim pogledom kritično ocenil slovensko (kulturno) sedanjost v vseh njenih anomalijah in med drugim dejal, da »v urah, ko se okrog vseh vogalov plazi nacionalni bankrot, zmore tudi poezija držati glavo pokonci samo s skrajnim naporom«, a na koncu je tudi optimistično dodal, da še ni »konec slovenske zgodovinske nadaljevanke in da ljudstvo slabe čase zmeraj premaga«. Optimistično pa je nadaljeval tudi župan Janko Kos v luči naklonjenosti kulturi v Žalcu, ki se je pokazala tudi z investicijo v Dom II. slovenskega tabora.
Komisija za podelitev Savino-vih odličij v sestavi župan Janko
Župan Janko Kos, Jolanda Železnik in Karmen Kreže (Medobčinska splošna knjižnica Žalec), Matjaž Kač (VS Cantemus), Irena Kralj, Melita Estigarribia Villasanti, Silvo Lavtižar, Mojca Zelen in Ervin Fritz
Kos (predsednik) in člani Nataša Gaber Sivka, vodja Urada za negospodarske javne službe Občine Žalec, Breda Veber, predsednica Zveze kulturnih društev Savinja Žalec, Marko Repnik, vodja žalske območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, in Lidija Koceli, vodja programa kultura na ZKŠT Žalec, se je odločila, da letos podeli tri Savinova priznanja, dve plaketi in eno plaketo z denarno nagrado. Savinova priznanja so prejeli Mojca Zelen, Melita Estigarri-bia Villasanti in Silvo Lavtižar, plaketi pa Medobčinska splošna knjižnica Žalec in Vokalna skupina Cantemus. Najvišje priznanje, Savinovo plaketo z denarno nagrado, so podelili Ireni Kralj iz žalske glasbene šole za pionirsko delo in ino-vativen pristop pri glasbenem poučevanju otrok s posebnimi potrebami. Savinova odličja je
podelil župan Janko Kos, v imenu nagrajencev pa se je zahvalila Irena Kralj (pogovor z njo objavljamo na 9. strani).
Prireditev je izvrstno zaokrožil umetniški program z naslovom Klavir v jutru, za katerega so besedila prispevali Ervin Fritz, Srečko Kosovel in Maja Gal Štromar. Slednja je pripravila tudi scenarij, režijo in zasnovo scenografije. Vsebina umetniškega programa je bila povezana s časom, ko je v Dvorcu Novo Celje živela prva slovenska pesnica Fany Hausmann. Nekaj uvodnih misli je ob tem izrekel dr. Peter Zimmermann, avtor zgodovinske knjige o dvorcu z naslovom Po poteh Venceslava Jurija Dunderja skozi Štajerski raj: Savinjska dolina in Novo Celje, ki je izšla konec januarja. Glavna protagonista predstave sta bila igralca Barbara Vidovič in Blaž Dolenc, ki sta napolnila oder z odličnim prepletanjem
Klavir v jutru
misli Fany Hausmann in pesnika Franceta Prešerna in ju spletla v zanimiv in provokativen pogovor. Njuni »senci« sta bila plesalca Zala in Savin Kotnik, ki sta svojo plesno zgodbo spretno nadgradila z igralskimi vložki. Prestavo je glasbeno odlično pospremila pianistka Petra Ko-privec. Za osvetlitev je poskrbel Klemen Krajnc, za tonsko opremo Matevž Weber, za tehnično podporo pa Sašo Korber.
Po prireditvi v dvorani so ob glasbenem nastopu učencev Glasbene šole Risto Savin Žalec svečano odprli prenovljeno in razširjeno avlo Doma II. slovenskega tabora. Občinstvo pa je z druženjem pokazalo, da si je resnično želelo takšno kulturno pridobitev.
L. K., foto: T. T.
Savinova odličja za leto 2015 so prejeli: Mojca Zelen za nenehno nadgrajevanje kulturnega utripa na I. OŠ Žalec ter vodenje uspešnih projektov, ki bogatijo tudi širšo lokalno skupnost;
Melita Estigarribia Villasanti za izjemne uspehe učencev na državnih in mednarodnih glasbenih tekmovanjih, ki pomenijo prispevek k razvoju kulturnih dejavnosti v Občini Žalec; Silvo Lavtižar za strokovno podprto, inovativno in ustvarjalno delo na različnih področjih likovnih, glasbeno-scenskih umetnosti in oblikovanja, ki bogatijo naše lokalno okolje. Savinovi plaketi sta si prislužili:
Medobčinska splošna knjižnica Žalec za spodbujanja bralne kulture, vseživljenjskega izobraževanja, ohranjanja kulturne identitete in sooblikovanja podobe Spodnje Savinjske doline in Vokalna skupina Cantemus za ustanovitev in uveljavitev festivala Sredi zvezd ter za razvoj a cappella glasbene zvrsti v slovenskem kulturnem prostoru.
Savinovo plaketo z denarno nagrado je prejela Irena Kralj za
izjemne glasbenopedagoške dosežke, za pionirsko delo in ino-vativen pristop pri poučevanju otrok s posebnimi potrebami in s tem za velik prispevek slovenski kulturi.
Mala Savinova priznanja
Gasilci in krajani dobili defibrilator
Župan Občine Žalec Janko Kos je ob slovenskem kulturnem prazniku v dvorani Doma II. slovenskega tabora podelil mala Savinova priznanja učencem osnovnih šol in Glasbene šole Risto Savin Žalec. Priznanja so prejeli obetavni kulturniki, njihovi mentorji in posamezne skupine.
Priznanje je prejelo 53 učenk in učencev za dosežke na različnih področjih kulturne ustvarjalnosti ter 65 mentorjev s I. OŠ Žalec, z II. OŠ Žalec, OŠ Griže, OŠ Petrovče, OŠ Šempeter v Savinjski dolini ter Glasbene šole Risto Savin Žalec. Priznanje so podelili tudi dvema duetoma, enemu triu in dvema kvartetoma Glasbene
Podelitev malih Savinovih priznanj učencem Glasbene šole Risto Savin Žalec
šole Risto Savin Žalec, 13 pevskim, gledališkim, folklornim in plesnim skupinam osnovnih šol ter POŠ Ponikva in POŠ Gotovlje za vsestransko delo-
vanje na kulturnem področju.
Podelitev so popestrili s predstavo Klavir v jutru režiserke Maje Gal Štromar.
T. Tavčar
Tudi letos bodo čistili okolje
V okviru obeleževanja svetovnega dneva voda, 22. marca, in svetovnega dneva Zemlje, 22. aprila, bo Občina Žalec v sodelovanju s krajevnimi in mestno skupnostjo, z društvi, osnovnimi šolami in vrtci tudi letos pripravila pomladansko akcijo urejanja in čiščenja okolja, že 23. po vrsti.
Akcija bo za občane poteka-
la v soboto, 2. aprila, med 9. in 12. uro, v primeru dežja pa teden dni kasneje ob istih urah. Osnovnošolci in otroci iz vrtcev bodo čistili in urejali že v petek, 1. aprila, v primeru dežja pa v petek teden dni kasneje.
Čistili bodo javne površine, divja odlagališča, brežine vodotokov in sprehajalne poti, odpadke pa bodo zbirali ločeno.
Občina Žalec bo izdala letak oziroma povabilo k udeležbi z navodili ter zagotovila vreče, rokavice in malico za udeležence.
Območja čiščenja, zbirna mesta za udeležence in odgovorne osebe za posamezna območja bodo določili predstavniki krajevnih skupnosti in MS Žalec s pomočjo društev in drugih pobudnikov. L. K.
Gasilci PGD Ložnica pri Žalcu so se v soboto, 6. februarja, zbrali na svojem občnem zboru. Poleg rednih točk, ki so jih obravnavali na že 94. zboru po vrsti, pa so ta večer v dar prejeli polavtomatski zunanji AED-defibri-lator in ga namestili ob vhodu v gasilski dom. Naprava je dostopna vsakomur in je namenjena kot hitra pomoč posameznikom, ki se bodo zaradi nenadnega zastoja srca znašli v življenjski stiski.
Defriblirtor jim je podarilo podjetje Spekter Ložnica, predajo aparata gasilcem pa je na zboru opravil lastnik podjetja Drago Pirh in ob tem povedal, da so se odločili za donacijo defibrilatorja v dobro skupnosti, v kateri deluje njihovo podjetje. Aparat bo tako na voljo za potrebe gasilcev in vseh vaščanov Ložnice.
Investicija je vredna okrog 2.400 evrov in zajema aparat za oživljanje AED in ogrevano zunanjo omarico z alarmom za shranjevanje defibrilatorja znamke Defibtech.
PGD Ložnica bo v prihodnje organizirala več usposabljanj za pravilno uporabo AED-aparata, in sicer za svoje člane, zaposlene v podjetju Spekter in krajane ter tako
Donator Drago Pirh med nagovorom ob predaji defibrilatorja
usposobila čim več ljudi za šuje življenje ob nenadnem ravnanje s to napravo, ki re- zastoju srca.	D. N.
Delovni čas: pon.-pet.: 8.-18. ure sobota: 8.-12. ure
Simona KODRIN, s. p. Rimska cesta 35, 3311 Šempeter Tel.: 03 700 06 30 Mob.: 051 326 677
OKULISTIČNI PREGLEDI VIDA (BREZPLAČNO OB NAKUPU KOREKCIJSKIH OČAL): dr. Arsen Janjič in dr. Miran Falež Pregledi vida za očala in kontaktne leče so
v torek, 8., 22. in 29. 3. 2016. Naročite se! Tudi na zdravstveno kartico!
	NOVO - NAGRAJUJEMO ZVESTOBO!
Z vami že 23 let	NOVE KOLEKCIJE SONČNIH OČAL 2016 ŽE V NAŠI OPTIKI!
	Obiščite nas in videli boste bolje!
OBČINA ŽALEC
febr
2016
3
Ob prazniku prenovljen hram
Torto so ob odprtju družno prerezali župan Janko Kos, Janez Meglič in predstavnica mlajše generacije, z njo pa se je posladkalo številno občinstvo, ki je bilo navdušeno nad prenovljeno podobo nove avle.
Direktorja MSK in ZKŠT Žalec ter župan so si ob sladkanju s tortico gotovo zaželeli, da bi nova pridobitev tudi v prihodnje ohranila vtis, ki ga je pustila ob odprtju.
Štiri slikarska dela častnega občana, akademskega slikarja Rudija Španzla, so v novi avli gotovo dobila še veličastnejšo podobo; v novo obdobje so jih pospremili mladi glasbeniki GŠ Risto Savin Žalec.
Ob proslavi v počastitev slovenskega kulturnega praznika so v Žalcu namenu predali tudi prenovljen Dom II. slovenskega tabora, ki je lani praznoval 30-letnico delovanja. S tem so sklenili I. fazo prenove, ki ji bosta sledili še energetska prenova celotnega objekta in ureditev okolice doma. I. faza prenove v vrednosti skoraj pol milijona evrov, s katero so začeli konec lanskega julija, pa ob tem pomeni največji finančni delež, druga faza bo po besedah župana Janka Kosa znašala še okrog 160 tisoč evrov.
S prizidkom in prenovljeno avlo so v Žalcu ne le polepšali podobo osrednje kulturne ustanove, ampak pridobili dodatne
potrebne prostore za delovanje ZKŠT in MSK Žalec.
S povečanjem avle (s prejšnjih 212 m2 na 370 m2) so pridobili skoraj 160 m2 novih površin ter veliko sodobnejšo opremo in videz. Pridobili so tudi garderobe za obiskovalce (27,40 m2), skoraj 50 m2 potrebnih skladiščnih in drugih površin ter 7,6 m2 dodatnih prostorov za catering. Vsebinsko je razširitev in posodobitev pomembna za kakovostnejšo izvedbo različnih prireditev, vezanih na dvorano ali samostojne prireditve v avli. Poleg tega so uredili tudi sodobno ogrevanje in prezračevanje, akustično oblogo in ozvočenje z mešalno tehniko za osvetljavo. Ob predstavitvi prenove na novinarski konferenci dan pred
proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku so poudarili tudi, da lahko v avli dvorane poslej v popolnoma drugačni luči občudujemo štiri umetniška dela
na velikih platnih akademskega slikarja Rudija Španzla. In še, da se s prenovo na najlepši način nadgrajuje zgodba, ki so jo pred tridesetimi leti skupaj začeli graditi občina, podjetja in občani s prostovoljnimi prispevki.
Poleg prenovljene avle sta v nadstropju prizidka v etaži na severnem in južnem delu prizidka dodatne površine za svoje delovanje pridobila tudi Medobčinska splošna knjižnica Žalec (143 m2) in ZKŠT Žalec (dobrih 52 m2).
Na dan odprtja nove pridobitve, ki je ob splošnem pomanjkanju sredstev za potrebe kulture v državi še toliko bolj pomembna, so po osrednji občinski proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku v prenovljeni avli spregovorili župan Janko Kos, glavna odgovorna na Občini Žalec za
ta projekt Nataša Gaber Sivka, častni občan Janez Meglič, ki je bil član gradbenega odbora pri gradnji doma leta 1985, ter direktorica MSK Žalec Jolanda Železnik in direktor ZKŠT Matjaž Juteršek. Prenovljeni dom je bil upodobljen tudi na veliki tor-
ti, ki so jo ob prazniku pripravili za obiskovalce doma, družno pa prerezali župan Janko Kos, Janez Meglič in predstavnica mlajše generacije, ki pomeni sedanjost in prihodnost prireditvenega utripa v prenovljenem domu.
Lucija Kolar, foto: T. T.
Projektno-tehnično dokumentacijo je izdelal Savinja projekt GIZ Žalec v sodelovanju s Proming, d. o. o. (gradbene konstrukcije), EL--projekt, d. o. o. (električne instalacije in električna oprema), Jelen&Zaveršnik, Bambi, d. n. o. (strojne instalacije in strojna oprema), A.R.T., d. o. o. (notranja oprema). Glavni izvajalec del, ki je bil izbran na javnem razpisu, je bilo podjetje CE-Invest, d. o. o., iz Trebnjega. Pogodbena vrednost del je znašala nekaj manj kot pol milijona evrov, z deli pa so začeli konec lanskega julija.
K osnovni pogodbi je bilo sklenjenih osem aneksov, v katerih so za posamezne vrste del nominirali kar 20 podizva-jalcev, in sicer 11 podizvajalcev za gradbena dela, vključno s fasado in slikopleskarskimi deli in ostalimi deli, Veltrag, d. o. o., za elektroinstalacije, Kli-matizacija Šmelcer, d. o. o., za strojne instalacije, Oblak alu, d. o. o., za zunanje stavbno pohištvo, Avguštin Marjan, s. p., za mizarska dela, Šeško, d. o. o., za ključavničarska dela, Matjaž Gabrovšek, s. p., za suhomon-tažna dela, Kemoplast, d. o. o., za polaganje talnih oblog,
Keramičarstvo Renato Gabor, s. p., za izvedbo keramičarskih del, Iztok Rauh, s. p., za izdelavo bakrene strehe in Komak, d. o. o., za zastirko klimata in panelno razsvetljavo ob vhodu. Za izdelavo in vgradnjo opreme v garderobah in cateringu v višini skoraj 19 tisoč evrov pa je poskrbelo Mizarstvo Žgank Matjaž, s. p.
Nadzor nad izvedbo investicije sta opravila Zvone Markon iz podjetja MAGROS, d. o. o., in podjetje Savinja projekt GIZ Žalec. Vseskozi sta aktivno sodelovala tudi projektanta Stane Mesarec in Rasti Tratnik.
Potrdili vse predloge
Prejšnji četrtek so se žalski svetniki srečali na 11. redni seji občinskega sveta, na kateri so med drugim v drugi obravnavi potrdili program dela občinskega sveta za tekoče leto 2016.
Predlog programa je na seji predstavila Darja Orožim. Pojasnila je, da so po 30-dnevni javni obravnavi dobili nekaj pripomb in vse tudi vključili v končni predlog. Med njimi predloga Staneta Jermana, da bi obravnavali dodatno poročilo o stanju okolja občini in da bi program razdelili na spomladanski in jesenski del, pa tudi predlog Nejca Šporina, da bi vanj vključili poročilo o delovanju Mladinskega sveta Občine Žalec. Svetniki so dopolnjeni program dela za tekoče leto tudi potrdili.
Potrdili so tudi predlog sklepa o ukinitvi statusa javnega dobra v lasti Občine Žalec. Predlog je predstavila namestnica vodje Urada za premoženjske, pravne in splošne zadeve Natja Šketa Miser. Gre za štiri parcele, ki ne služijo več namenu javne rabe, saj gre za opuščene javne poti. Stranke, katerih zemljišča segajo na te parcele, so izrazile željo po nakupu, zato je bilo smiselno, da se tudi pravno formalno uredi status.
Svetniki so prisluhnili predstavitvi direktorice občinske uprave Tanje Razboršek Rehar in pojasnilom Maje Fridl, predstavnice izdelovalca predloga
OPPN Studence, za funkcionalno enoto Fl, nato pa predlog tudi potrdili. Gre za OPPN na območju Ponikvanskega krasa. Predlog je financiral posameznik zaradi interesa na svoji nepremičnini, sicer pa ureja širše območje. Ker ni bilo interesa drugih lastnikov, se je za financiranje odločil sam. V primerih, ko je izražen širši interes lastnikov, se lahko občina odloči za financiranje iz proračuna, v primeru posameznih interesentov pa ne, je kasneje pojasnila Tanja Razboršek Rehar.
Ravno tako so svetniki potrdili predlog odloka o začasnih ukrepih za zavarovanje urejanja prostora za enoto urejanja prostora (EUP) Zaloška Gorica ZŠ - 1, ki se nanaša na nekdanje poslopje farme Zalog. Z začasnimi ukrepi želijo na tem območju do začetka uveljavitve novega OPPN, ki je v pripravi (gre za zahtevnejši dokument na območju, kjer v Sloveniji še ni uveljavljene prakse), začasno prepovedati gradnje in izdajanje gradbenih dovoljenj zaradi zaščite zemljišč in infrastrukture zaradi nevarnosti pred stihijsko pozidavo.
V prvi in drugi obravnavi so na seji potrdili predlog odloka o spremembi odloka o ustanovitvi JZ UPI - ljudska univerza Žalec, po katerem se je razširila dejavnost univerze na področja, kot so oblikova-
nje, aranžerstvo, dekoraterstvo, vzdrževanje objektov in hi-šniška dejavnost, razne oblike čiščenja, vzdrževanja in urejanja okolice, socialnega varstva, obratovanja športnih objektov idr. Razširitev je že potrdil svet zavoda, na predlog ni imel pripomb kolegij županov SSD, po predstavitvi Nataše Gaber Sivka na seji žalskega občinskega sveta pa so predlog potrdili tudi žalski svetniki.
Na seji so svetniki obravnavali tudi dopolnitev pravilnika o spodbujanju razvoja malega gospodarstva v Občini Žalec za programsko obdobje 2015-2020 in čistopis tega pravilnika, in sicer po dopolnitvi, ki jo je priporočilo ministrstvo za finance. Govori o dodeljevanju sredstev malemu gospodarstvu, ki ga do sedaj občina še ni poznala, svetniki pa so predlog na seji tudi potrdili. Prav tako so potrdili tudi predlog pravilnika o spremembah in dopolnitvah pravilnika o merilih za določitev podaljšanega obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost, ter ga s tem uskladili z zakonodajo. Nanaša se na opravljanje gostinske dejavnosti zunaj gostinskega obrata.
Svetniki so obravnavali tudi končno poročilo o opravljenem nadzoru poslovanja Občine Žalec za področje javnih naročil v letu 2013 (prenova starega
mestnega jedra Žalec), poročilo o delu Nadzornega odbora Občine Žalec v letu 2015 in se seznanili s programom dela Nadzornega odbora Občine Žalec v letu 2016. Poročila je na seji predstavila predsednica NO mag. Barbara Gorski. Pri nadzoru na temo prenove starega mestnega jedra so ugotovili, da je bil postopek občine voden transparentno, natančno in skladno z zakonodajo, ki ureja področje javnega naročanja, dosledno so izvajali pogodbena določila, ob tem pa je bila poraba proračunskih sredstev namenska. Mag. Barbara Gorski, ki je bila za predsednico NO izvoljena po odstopu prejšnje predsednice Karmen Strenčan, ki deluje le še kot članica NO, je svetnike seznanila še s poročilom o delu NO v letu 2015. NO je v poročilu ocenil sodelovanje z vodstvom občine in strokovnimi sodelavci za primerno, ponekod celo zgledno. Nerealiziran iz načrta 2015 je ostal samo nadzor nad izvajanjem poslovanja v Zavodu za šolske storitvene dejavnosti Petka v letih 2013 in 2014. V načrtu za letošnje leto si je NO postavil nadzor nad izvajanjem javnih naročil v letih 2015 in 2016, pregled zaključnega računa občine za leto 2015, letnega načrta ravnanja s stvarnim premoženjem za leto 2015, pregled nad dodelitvijo sredstev na podlagi
javnega razpisa za sofinanciranje kulturnih programov ljubiteljske dejavnosti, nadzorni pregled nad namensko porabo petih izbranih kulturnih društev s sredstvi, prejetimi iz proračuna, pregled enega investicijskega projekta Občine Žalec, nadzor nad poslovanjem MSK
Občinski svetniki so na januarski korespondenčni seji sprejeli ugotovitveni sklep o prenehanju mandata nedavno preminulemu svetniku Marku Lazniku in za novo svetnico na redni seji prejšnji četrtek imenovali Tanjo Trobiš.
Druga z liste Socialnih demokratov Tanja Trobiš (1969)
C ■
tiskarna www.tiskarna.eu.com
Žalec in podjetjem Sipro.
Svetniki so prejeli tudi obširno informacijo o problematiki ogrevanja, upravljanja in vzdrževanja stanovanj in lastništva v Žalcu (Sipro, d. o. o.), ki jo bomo osvetlili v eni od naslednjih številk Utripa Savinjske doline.
L. K.
je iz Gotovelj. Po poklicu je ekonomska tehnica, zaposlena pa je v knjižnici. Tanjo Trobiš so na četrtkovi redni seji svetniki potrdili tudi za članico odbora za gospodarske javne službe. Kot člana komisije za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja pa so imenovali svetnika iz vrst SD Viktorja Mitova.	L. K.
¡■i
Tiskarna Gole d.o.o. Vrbje80/a, 3310 Žalec tel.: 03/710 24 60 gsm: 051/647 540 info@tisk-golc.si
grafično oblikovanje
Nova svetnica v Žalcu
4
februar 2016	OBČINE
O rebalansu, poročilu in dolžnikih 110 let letuških gasilcev

Zadnji januarski četrtek je v sejni sobi preboldske občine potekala 12. redna seja Občinskega sveta Občine Prebold, na kateri so med drugim potrdili rebalans proračuna za leto 2016.
Svetniki so prisluhnili tudi poročilu predsednice nadzornega odbora mag. Polonce Črnila o nadzoru izvrševanja proračuna s poudarkom na ugotavljanju zakonitosti porabe proračunskih sredstev in pravilnosti izvedenih postopkov v zvezi z naročanjem blaga in storitev v letu 2015. Na podlagi izvedenih preverjanj NO ugotavlja, da so se postopki nabave blaga in storitev v večini primerov izvajali transparen-tno, in sicer v skladu z načelom gospodarnosti in na podlagi ustreznih pravnih podlag. Obveznosti so bile poravnane v zakonitih rokih, kar je od 1. 7. 2015, ko račune sprejemajo le še v elektronski obliki, tudi aplikativno podprto. Ne glede na navedeno pa so bile ugotovljene posamezne manjše pomanjkljivosti oziroma odstopanja, zato so občinski upravi podali tri priporočila, in sicer, da vzpostavi pregled nad vsemi sklenjenimi in veljavnimi pogodbami, iz katerega bosta razvidna čas veljavnosti pogodb in vrednost prevzetih obveznosti v posameznem proračunskem obdobju, da se v primeru naročanja geodetskih storitev, ki so potrebne za sklenitev pogodb, od katerih ima korist občan, podjetje in/ ali občina, stroški geodetskih storitev porazdelijo glede na pridobljeno korist, da občinska uprava vzpostavi učinkovit nadzor nad uresničevanjem 6. in 7. člena Pogodbe o upravljanju s poslovnim objektom Zdravstveni dom Prebold.
Predsednica NO Polonca Čer-nila je svetnikom predstavila še program dela NO za leto 2016, ki predvideva dva zahtevna nadzora in po potrebi še odprti nadzor na morebitno pobudo različnih predlagateljev in občinskega sveta.
V nadaljevanju seje so svetniki razrešili dosedanjega člana odbora za kmetijstvo in gozdarstvo mag. Dušana Vede-nika, in sicer na njegovo željo, ter imenovali novega člana odbora Mirana Vedenika.
Svetniki so obravnavali tudi predlog pravilnika o sofinanciranju malih komunalnih čistilnih naprav v Občini Prebold in ga na koncu dali v 10-dnev-no javno obravnavo. Gradnja MKČN je predvidena predvsem za višinske dele občine in na območju aglomeracij, kjer so stroški gradnje kanalizacijskega priključka na javni kanal nesorazmerno visoki. Sredstva bodo delili na podlagi javnega poziva, ki bo objavljen na oglasni deski, spletni strani Občine Prebold in v Utripu Savinjske doline. Za leto 2016 so za to v rebalansu proračuna Občine Prebold zagotovljena sredstva v višini 5 tisoč evrov, v proračunih za leti 2017 in 2018 pa odvisno od potreb. Višina dodeljenih sredstev za sofinanciranje MKČN za posamezno stanovanjsko enoto znaša do 100 % dejansko upravičenih stroškov, vendar ne več kot tisoč evrov za prvo enoto (enostanovanjsko hišo), za vsako dodatno enoto (stanovanje v večstanovanjskem objektu), če gre za priključitev na isto MKČN, pa največ 500 evrov.
Dve točki sta bili namenjeni rebalansu proračuna, o čemer je spregovoril župan Vinko Debelak. Po predlogu rebalansa se bodo skupni prihod-
ki glede na veljaven proračun povečali za 11,4 %, kar pomeni na 3.867.057 evrov. Od tega naj bi se davčni prihodki povečali za 4,7 %, nedavčni za 34,15 %, kapitalski dohodki za 28,6 %, transferni prihodki pa za 103,4 %. Sredstva na strani prihodkov zagotavlja v največji meri primerna poraba občine, ki je kot zmnožek vsote korigiranih kriterijev, povprečnine (522 evrov) in števila prebivalcev (5.014) občine. Za leto 2016 je znesek primerne porabe v Občini Prebold 2.637.069 evrov.
Po predlogu rebalansa so skupni odhodki višji za 21,8 % in znašajo 3.274.628 evrov. Od tega se tekoči odhodki povečajo od načrtovanih (1.093.631) za 27,3 %, tekoči transferi za 34,1 % in investicijski odhodki za 53,1 %. Z rebalansom se zmanjšujejo investicijski transferi, in sicer za 44,3 %, kar pomeni, da se od načrtovanih 83.707 evrov zmanjšajo za 66.454 evrov.
Po potrditvi predlaganega rebalansa so se svetniki pod oznako zaupno seznanili s seznamom dolžnikov nepro-fitnih stanovanj, ki sta ga pripravila upravnika stanovanj Sipro in EVB Elektro Virant, in z ukrepi zoper njih.
Seja se je končala po nekaj vprašanjih in pobudah ter podani informaciji o kanalizacijskih priključkih po naseljih. Teh je zdaj skupaj 434. V Dolenji vasi je zgrajenih 93 od 119 načrtovanih priključkov, v Lat-kovi vasi 164 od 251, v Kaplji vasi 54 od 66, v Sv. Lovrencu 56 od 95, v Šeščah 49 od 99 in v Matkah 18 od 37 priključkov. Število že plačanih komunalnih prispevkov, med katere je šteto tudi obročno plačevanje, pa je bistveno višje, in sicer 537 od 667 priključkov. D. Naraglav
Članice in člani PGD Letuš so se zbrali na 110. rednem občnem zboru, na katerem so podali poročila, potrdili plan dela in finančni plan ter podelili odlikovanja. Predsednik Primož Brinovec, poveljnik Sašo Jus, predsednik nadzornega odbora Darko Žerdoner ter mentorji gasilskih desetin so podrobno predstavili lanskoletne aktivnosti.
Gasilsko društvo je imelo lani sedem intervencij, kar je nekoliko manj glede na povprečje preteklih let. Člani društva so se udeleževali izobraževanj in sodelovali tako na temeljnih tečajih kot tečajih različnih specialnostih. Bili so aktivni tudi na tekmovalnem področju, saj so se ekipe pionirjev, članov in veteranov redno udeleževale številnih
Občina Polzela, Gasilska zveza Žalec (GZ) in prostovoljna gasilska društva Polzela, Ločica ob Savinji in Andraž nad Polzelo so na Gradu Komenda podpisali pogodbo o opravljanju javne gasilske službe za letošnje leto. S pogodbo so podpisniki določili vsebino, obseg, način opravljanja službe, financiranje in druge pogoje za nemoteno delovanje gasilske službe na območju polzelske občine.
Zupan Jože Kužnik se je ob tej priložnosti zahvalil gasilcem vseh treh društev in GZ Zalec za opravljeno delo in dobro sodelovanje. Za dejavnost društev, GZ Zalec, investicije in za-
tekmovanj v okviru Gasilske zveze Zalec in savinjsko-ša-leške regije. Še posebej sta se izkazali ekipi pionirjev in veteranov. Pionirji so osvojili skupno 3. mesto v pokalnem tekmovanju savinjsko-šaleške regije, veterani pa 2. mesto v pokalnem tekmovanju starih brizgaln savinjsko-šaleške regije. 18. junija bodo praznovali 110 let delovanja društva.
Predstavnik GZ Zalec in poveljnik GPO Braslovče Milan Šoštarič je med drugim navzoče seznanil z rezultati preteklega leta in podal nekaj smernic za delo v novem koledarskem letu, župan Občine Braslov-če Branimir Strojanšek pa je izpostavil dobro sodelovanje gasilskega društva z drugimi krajevnimi društvi, organizacijami in Občino Braslovče.
varovalne premije bodo v tem letu iz občinskega proračuna namenili 101.600 evrov, od tega največ za sofinanciranje nakupa gasilskega vozila za PGD Ločica ob Savinji, ki so ga lani predali namenu. V imenu GZ Zalec sta se za uspešno sodelovanje z društvi, občinskim poveljstvom in občino zahvalila predsednik Edo Kugler in poveljnik David Krk. Pogodbo so podpisali župan Jože Kužnik, predsednik zveze Edo Kugler in v imenu društev predsedniki Ivan Kotnik (PGD Polzela), David Za-bukovnik (PGD Andraž nad Polzelo) in Bojana Zibret (PGD Ločica ob Savinji).
Predsednik občinskega po-
Predsednik PGD Letuš Primož Brinovec: »Za obletnico naš čaka veliko dela.«
Na občnem zboru so podelili več odlikovanj za dolgoletno delo ter priznanja Gasilske zveze Zalec. Priznanje za 50 let aktivnega dela je prejela Jožica Plaznik, priznanje Gasilske zveze Zalec 1. stopnje pa Primož Brinovec.
T. Tavčar
veljstva Lado Košec pa je o lanskem posredovanju povedal:
»V letu 2015 smo na področju polzelske občine zabeležili 16 intervencij. Enota PGD Lo-čica ob Savinji je tudi trikrat izvozila na avtocesto, kjer sicer pomoč ni bila potrebna. V navedenem številu kar tretjina odpade na tehnične intervencije, kot so prometne nesreče in podobno, druga tretjina so dimniški požari. Iz leta v leto govorimo o porastu teh požarov. Kaj storiti? Pogosto ugotavljamo, da se lastniki neodgovorno vedejo do kurilnih naprav, med katere spada tudi dimnik. Ostalo so druge požarne intervencije. T. Tavčar
Pojasnilo o šolskem skladu
Na gasilce vedno računajo
Enajsta in dvanajsta seja
Taborski svetniki so se na 11. redni seji sestali pred božičnimi prazniki, ta ponedeljek (21. februarja) pa so se zbrali na 12. redni seji.
Na 12. seji so potrdili odlok o zatiranju koruzne (prosene) vešče na območju Spodnje Savinjske doline, ki ga je pripravil Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije Zalec. Predstavnica inštituta Magda Rak Cizej je na seji konec preteklega leta povedala, da je koruzna vešča stara škodljiv-ka. Ze leta 1978 je bil sprejet odlok o zatiranju vešče na nacionalni ravni, vendar so ga leta 2001 ukinili. Od takrat je opaziti povečanje števila teh metuljev. Poškodbe povzročajo na hmeljiščih, koruzi in na vrtninah. Rastlini onemogočijo sprejem vode in hranil, poudarek pa je na onesnaženosti pridelka. Taka krma ni primerna za krmljenje živali. Leta 2014 so pridelovalcem
koruze v Spodnji Savinjski dolini vso pošiljko koruze, ki je bila namenjena za izvoz v Italijo, zavrnili, ker je vsebovala veliko toksinov. Po novem odlok določa, da naj bi bila koruza iz koruznikov izluščena vsaj do konca marca, določene pa so tudi kazni, ki so jih predlagali inšpektorji. Kot je še dejala Magda Rak Cizej, upa, da bodo vse občine pristopile k celoviti rešitvi, v petih letih pa naj bi se pokazalo zmanjšanje.
Na enajsti seji so svetniki v drugo obravnavali proračun Občine Tabor za leto 2016 in predlagani predlog z nekaterimi dopolnitvami po obsežni razpravi tudi sprejeli. Poleg tega so sprejeli sklep o vrednosti točke za določitev nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za območje Občine Tabor. Ta ostaja enak kot v preteklem letu in znaša 0,0003105 evra na mesec. Do-
polnili so tudi odlok o merilih in kriterijih za sofinanciranje graditve občinskih cest in priključkov na območju taborske občine, hkrati pa sprejeli kriterije za razvrščanje investicij v cestno omrežje s predlaganimi popravki.
Na seji so imenovali tudi novo članico sveta žalske območne izpostave JSKD. V svet je bila namesto Julijane Juhart, ki si ji je iztekel štiriletni mandat, imenovana Marta Vehovar iz Ojstriške vasi. Je zelo aktivna in se ukvarja s plesom, jogo, vodi plesno delavnico za otroke in je članica Kulturnega društva Ivan Cankar Tabor. Poleg tega so potrdili tudi predlog kandidata za sodnika porotnika za obdobje 2016-2021. Predlagani kandidat je Vid Poznič iz Kaplje, ki je bil dolgo časa tudi član uprave Občine Tabor.
Na ponedeljkovi 12. seji pa so poleg že omenjenega odloka o zatiranju koruzne
vešče med drugim dali soglasje k ceni storitve pomoč na domu, ki bo znašala 16,55 evra in bo veljala od 1. marca dalje. Za uporabnike bo po predlogu predlagatelja (Zavoda sv. Rafaela Vransko) cena zdaj bistveno nižja, in sicer za 3,85 evra (prej 5,97 evra, na 2,12 evra), to je mogoče zaradi pridobitve subvencije RS (zaposlitev preko javnih del). Vranski svetniki so obravnavali tudi spremembo načrta razvojnih programov Občine Tabor, odlok o spremembi odloka o ustanovitvi javnega zavoda UPI - ljudske univerze Zalec in letni program športa v Občini Tabor. Poleg tega so imenovali odbor za gradnjo pločnika Tabor - jug, se seznanili s poročilom o notranji reviziji občine za leto 2014 in potrdili predlog dobitnikov občinskih priznanj za leto 2016.
D. Naraglav
V januarski številki Utripa smo na strani 5 objavili prispevek V Preboldu jutri o rebalansu. V napovedi seje smo, kot je bilo navedeno v gradivu za sejo preboldskega občinskega sveta, omenili obravnavo porabe po predlogu razporeditev sredstev iz presežka prihodkov OŠ Prebold iz leta 2014. Zaradi navedbe, da so v presežek všteta tudi sredstva šolskega sklada in da naj bi starši v skladu varčevali za šolo v naravi, je prišlo do napačnih interpretacij o delovanju sklada.
Kot je pojasnila predsednica šolskega sklada Antonija Ocvirk, deluje šolski sklad na OŠ Prebold že 15 let. Upravni
odbor sklada sestavljajo štirje predstavniki staršev in trije predstavniki šole - učitelji. Sklad pridobiva sredstva večinoma iz prispevkov staršev, donacij in z zbiralnimi akcijami izrabljenih tonerjev in kartuš.
»Donacije se nakazujejo na transakcijski račun šole na sklicno številko šolskega sklada in so evidentirane ločeno od ostalih prihodkov. Nikakor pa starši ne varčujejo v šolskem skladu za šolo v naravi. Zbrana sredstva se porabijo za socialno šibke otroke (za udeležbo v šoli v naravi, na ekskurzijah, taborih) in nakup učno-didaktič-nih pripomočkov,« je povedala predsednica šolskega sklada.
K. R.
KINOLOŠKO DRUŠTVO PLUTON
Organizira začetni in nadaljevalni tečaj šolanja psov, malo šolo in tečaj v agilitiju.
Dobimo se v ponedeljek, 29. 2. 2016, ob 18. uri na vadbišču na Ložnici pri Žalcu. Informacije na tel. št. 041 405 079 (Ivek), 031 579 614 (Polonca), na spletni strani: www.kd-pluton.si ali solanje@kd-pluton.si.
VABLJENI LJUBITELJI PSOV!
_SaAtiriisAe/.daiitte/S
OBČINE
febr
2016
5
Bleda modra pika v vesolju
Nova knjižnica veličastno dejanje
V dneh, ko je slavila kultura, so slavili tudi v braslovški občini. Osrednja občinska proslava je bila v dvorani Doma krajanov Gomilsko, za njeno izvedbo pa je poskrbelo Kulturno društvo Gomilsko.
Slavnostna govornica je bila Irena Štusej, domačinka, sicer pa bibliotekarka v Medobčinski splošni knjižnici Žalec. V svojem govoru je med drugim poudarila pomen novih prostorov za knjižnico v Braslov-čah: »Moč je v besedah, je v knjigah, ki jih hranijo. K sreči
jih imamo tudi v braslovški splošni knjižnici toliko, da so police zanje postale pretesne. Nov prostor zanje že diha. Ko boste kasneje letos hodili po svojih poteh, stopite v novo knjižnico. Osupnili boste, koliko knjig se je gnetlo v starem prostoru. Ko boste brskali po policah za dobrim branjem, se ozrite še skozi okno; videli boste polja, kjer je bilo posejano seme, kjer raste to, kar ste sejali. Tudi nova knjižnica je sad dobrih semen. Verjemite, da je pridobitev novih prosto-
rov ta čas v Sloveniji pogumno in veličastno dejanje, dejanje s presežkom. Na praznik kulture lahko rečem le hvala vsem, ki ste odločili o tem.«
V nadaljevanju so v tamkajšnje kulturno društvo sprejeli učence prvega razreda, ki so v dar prejeli slikanico Nikolika, avtorice Irene Štusej. V kulturnem programu so sodelovali Sekstet Gomilsko, učenci POŠ Gomilsko, mladinska gledališka skupina KD Gomilsko in KUD Galiarda Celje.
T. Tavčar
Med podelitvijo plakete dr. Antona Schwaba MPZ Svoboda Prebold
Tako nekako je astrofizik Carl Sagan v svoji knjigi Bleda modra pika imenoval Zemljo. In ta knjiga je bila izziv za Žiga Hriberška, letošnjega slavnostnega govornika na osrednji občinski proslavi od slovenskem kulturnem prazniku v Občini Prebold. Žiga Hriberšek je po starosti zagotovo najmlajši slavnostni govorec ob tem prazniku v Savinjski dolini, kar je gotovo posebno priznanje za njegovo likovno ustvarjalnost in predanost kulturi.
Športna dvorana je tokrat tudi po njegovi zaslugi doživela drugačno, globoko, razmišlju-jočo, neobičajno, a zanimivo praznovanje kulturnega praznika. Svoj govor pa je Žiga začel z naslednjimi besedami: »Majhna rumena krogla, žari v jutro ... Stojiš na ulici ... Znanci ti postavljajo vprašanja, na katera sami odgovarjajo. Je lahko kaj bolj precenjeno od samoumevnosti? Se sprašuje nekdo, ki ni nikdar osvojil fraze »brez cene«, kaj šele da bi jo ločeval od »brez vrednosti«. Če je Mona Liza »brez cene« ali to pomeni, da jo lahko kdorkoli sname s stene in odnese s sabo? Menda je noče nihče trpeti v stanovanju . Le kdo bi prenesel ta cinični nasmešek?!« In ob koncu: »Kultura in umetnost ne prebivata zgolj v galerijah, opernih hišah, koncertnih dvoranah in gledališčih v navidezno velikih sve-
tovnih metropolah, kot so London, Pariz, Berlin, New York, Moskva, pod kontrolo kapitala in zaključenih elit, ampak predvsem tukaj, med nami, med ljudmi. Kjer ni velikih, majhnih, pomembnih, nepomembnih. Tam, kjer smo zgolj drugačni.«
Tokratni kulturni praznik bo zapisan v kulturno zgodovino Prebolda tudi kot dan, ko so prvič podelili tudi posebno občinsko priznanje za področje kulture v občini. Nosilec prvega priznanja, imenovano po skladatelju dr. Antonu Schwabu, je Moški pevski zbor DPD Svoboda Prebold, ki je lani praznoval že 95-letnico svojega delovanja. Priznanje je v imenu občine in predlagatelja - žalske izpostave JSKD predsedniku zbora Jožetu Jermanu predal župan Vinko Debelak, ki je pojasnil razloge za podeljevanje tovrstnih kulturnih priznanj in tudi odločitev občinskega sveta, da vsako leto podelijo le eno priznanje, in sicer priznanje dr. Antona Schwaba ali priznanje pisatelja Janka Kača.
Sicer pa je praznični večer, ki ga je povezovala Simona Žvikart Repnik, bogatil bogat kulturni program, ki se je začel s slovensko himno v izvedbi Pihalnega orkestra Godbe Prebold, nadaljeval pa z nastopom Mešanega pevskega zbora KD dr. Antona Schwaba, Moškega pevskega zbora KD Svoboda Prebold, godalnega kvarteta Glasbene
Slavnostni govornik Žiga Hriberšek
Učenci prvega razreda POŠ Gomilsko s slavnostno govornico in avtorico slikanice Nikolika Ireno Štusej in Marijo Rančigaj
Nova priznanja za kulturnike
Občina Prebold bo od leta 2016 dalje podeljevala dve vrsti priznanj za posebno pomembna dejanja, pomembne dosežke, življenjsko delo na različnih področjih kulture in ustvarjalnosti, ki pomenijo prispevek k razvoju, ugledu in uveljavljanju kulture v Občini Prebold, Republiki Sloveniji ali v mednarodnem okolju. Gre za dve različni plaketi, ki nosita ime po dr. Antonu Schwabu, ki se je rodil 7. januarja 1868 v Preboldu in je deloval kot skladatelj in zborovodja, in po Janku Kaču, ki se je rodil 19. septembra 1891 v Latkovi vasi in je deloval kot pisatelj, urednik, novinar in hmeljar.
Nagrajenec, ki deluje na področju glasbe, plesa, baleta, komponi-ranja in drugih podobnih dejavnosti, bo prejel plaketo dr. Antona Schwaba, nagrajenec, ki deluje na področju gledališča, literature, likovne umetnosti in drugih podobnih dejavnostih, pa priznanje pisatelja Janka Kača. D. N.
Jurij Souček nasmejal
h
šole Risto Savin Žalec in mlade pianistke Ajde Križnik. Med posameznimi nastopi so dvorano prevevali Prešernovi verzi, ki jih je, oblečen v pesnika, interpretiral Gašper Hriberšek,
mlajši brat slavnostnega govornika. Praznični večer pa se je končal s prijetnim druženjem ob kozarčku in dobrotah, ki so jih pripravili za to priložnost.
D. Naraglav
Kultura v dolini bogata in raznolika
V	kulturnem domu na Vranskem je prav na prazničen dan potekala osrednja proslava Občine Vransko ob slovenskem kulturnem prazniku. V kulturnem programu so sodelovali pevski zbor OŠ Vransko - Tabor, ki ga vodi Barbara Novak, kulturniki iz KD Vransko in Literarnega društva Vransko ter Vokalna skupina Solo. Slavnostna govornica je bila Jolanda Železnik, direktorica Medobčinske splošne knjižnice Žalec.
V	govoru se je dotaknila aktualnega dogajanja, ki kulturi jemlje moč. Kritično se je ozrla na politično moč, ustrahovanja, laži in manipulacije, ki
zagotovo niso kultura. Poudarila je, da je treba slediti enemu najpomembnejših avantgardistov Srečku Kosovelu, ki je dejal: »Kultura mora biti, na kateri mora sloneti naša politika, ne pa obratno.« Glas kulturne javnosti mora biti močnejši od moči politike. Med drugim je pohvalila naklonjenost spo-dnjesavinjskih občin razvoju knjižnic v naši dolini, kar pa ne velja za državo.
Železnikova je še dejala, da so temelj kulture besede, prave izbirati in izbrati pa mora biti vrednota stalnica. Ne smemo se prenagliti z njimi, niti z njimi preveč skopariti. Zlasti ne s tistimi, ki imajo posebno moč, kot so hvala, prosim, oprosti,
Otroški pevski zbor OŠ Vransko - Tabor je nastopil pod vodstvom Barbare Novak.
izvoli, midva ... Svoj govor je	ponika, ni tako črno, kot je vi-
zaključila z mislijo, da čeprav	deti, saj je v naši dolini kultura
nas kdaj pa kdaj obdajajo te-	bogata in raznolika. mne misli in strah, da kultura T. T.
Jurij Souček na polzelskem odru
Na Polzeli se vsako leto prazniku kulture poklonijo na poseben način. Tamkajšnji kulturniki namreč medse povabijo kakšnega uglednega gosta, po navadi iz sveta gledališča, letos so na osrednji občinski proslavi gostili igralca Jurija Součka. Prešernov cekin so podelili Marku Slokarju, slavnostni govornik pa je bil župan Občine Polzela Jože Kužnik, ki je opozoril na razdiralno moč denarja in logiko dobička, ki se kot virus širita po tem planetu in je-mljeta moč kulturi.
Jurij Souček, s katerim se je pogovarjala Jolanda Železnik, je do solz nasmejal obiskovalce, ki so dvorano napolnili do zadnjega kotička. Zbrane je obdaril z odlomki iz Krjavlja, Kurenta, slišali so kobilico Filipa iz Čebelice Maje, oživil je Palčka Smuka in seveda tudi Pipija in Melkija-da, ki na koncu vedno odpujsata domov. Jurij Souček je bil ves čas zvest ljubljanski Drami. Odigral je več kot 150 vlog in se preizkusil tudi kot režiser. Za svoje delo je leta 1994 prejel Borštnikov
prstan, devet let kasneje pa tudi viktorja za življenjsko delo.
Župan Občine Polzela Jože Kužnik vsako leto na osrednji proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku podeli Prešernov cekin. Letošnji prejemnik za izjemne dosežke na področju kulture v letu 2015 je bil Marko Slokar. V obrazložitvi so med drugim zapisali: »Marko Slokar je predsednik KUD na Polzeli 28 let. Spoštuje tradicijo in se žrtvuje za čim lepšo sedanjo kulturno podobo občine. Pozoren je do vsakega in vedno se vsakomur zahvali, tudi tistim, ki jih običajno ne vidimo »na odru«, a bi težko delali brez njih. Vedno pravi, da se le z združenimi močmi rojevajo pravi uspehi. Rezultate pa prinesejo dobri medsebojni odnosi in nesebično sodelovanje.«
V kulturnem programu so nastopili učenci OŠ Polzela, ki so zapeli pod vodstvom Mije Novak in zaplesali pod vodstvom Nanike Cvikl, s pevskimi nastopi pa sta proslavo oplemenitila tudi Ana in Rok Bastl.
T. Tavčar
6
febr
2016
PO DOLINI
_SoAtlnis&e/. datine/S
V	v
Štiri priznanja za ljubiteljsko kulturo V Šempetru letos toplo
Prvo letošnjo proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku v naši dolini so v četrtek, 4. februarja, pripravili v dvorani Hmeljarskega doma v Petrovčah. V organizaciji KD Petrovče so v kulturnem programu nastopili učenci OŠ Petrovče, Uroš Planinc Group in duo 2 kajle, slavnostna govornica pa je bila Tanja Razboršek Rehar.
Za uvod v praznični večer je poskrbela učenka Naja, ki je zapela slovensko himno, nato pa so se zvrstile najrazličnejše pevske, glasbene in plesne točke.
Ob tej priložnosti je vodja žalske izpostave JSKD Marko Repnik podelil značke za večletno udejstvovanje na področju ljubiteljske kulture. Zlato Maroltovo značko za področje folklorne dejavnosti je prejela Helena Turnšek, zlato Gallusovo značko za področje zborovske dejavnosti so podelili Aniti Zolnir, srebrno Linhartovo značko za področje gledališke oziroma lutkovne dejavnosti je prejela Mari-ka Divjak, častno Linhartovo značko za dolgoletno delo na področju gledališke dejavnosti pa je Marko Repnik izročil Sonji Rebernik.
Slavnostna govornica, direktorica občinske uprave Občine Zalec Tanja Razboršek Rehar, pa je v svojem govoru med drugim dejala: »/.../ da je kultura skupek vseh vrednot in dosežkov, ki jih je ustvaril človek v dobro človeštva. Je tudi spoštovanje teh vrednot in ravnanje po njih. Skozi kulturo se
Dobitnice priznanj z Markom Repnikom
kaže naše duhovno bogastvo in žal tudi tisti del našega življenja, ki je manj kulturen ali celo nekulturen in zavrača, spodri-va, ponižuje in uničuje pridobljene vrednote.«
V nadaljevanju svojega govora je spregovorila o pomenu ohranjanja narodove identitete, zgodovine, jezika in kulture, o tem, da potrošništvo, uživanje, pohlep in tekmovalnost žal izpodrivajo duh kulture tudi v našem vsakdanjem življenju. »Globalizacija je tok, ki povzroča pustošenje, jalovost duha in kulturno krizo. /. / Zakaj zavračamo vse dobro in tradicionalno le zato, da bi bili v trendu? Zakaj je vse, kar prihaja iz razvite tujine, boljše, ime-nitnejše? Tudi poneumljajoče TV-serije in primitivni resnič-nostni šovi?« V nadaljevanju je spomnila na tisto, kar je bilo dobro storjenega na področju kulture v žalski občini, ki je lani kulturi namenila več kot milijon sredstev, kar je 6 % občinskega proračuna, medtem
ko namenja država manj kot 2 % letnega proračuna. Spregovorila je tudi o tem, da je potrebno imeti pri načrtovanju projektov vizijo in pogum, in ob tem spomnila na dosedanje projekte, ki povezujejo kulturo in ciljajo na turizem, pri čemer je izpostavila novo zgodbo, ki jo vpletajo v turizem, to je fontana Zeleno zlato, ki pa sproža različne interpretacije in razmišljanja.
»Vse, kar smo in znamo, je rezultat poguma naših predhodnikov z dodano vrednostjo našega poguma in znanja ter se prenaša s kulturo in je zapisano v našem jeziku. Je naše otroštvo in otroštvo naših prednikov, so vse zgodbe in izkušnje, ki se prenašajo iz roda v rod, so bolečine in hrepenenje naroda. V jeziku je vsa naša zgodovina, v njem je prostor za junake. Ko jih bomo spet prepoznali, bomo zravnali hrbtenico,« je svoje razmišljanje o kulturi strnila slavnostna govornica.
D. Naraglav
Praznik kulture v Grižah
Slovenski kulturni praznik so slovesno obeležili tudi v KS Griže, prireditev pa sta pripravili KD Svoboda Griže in Etnološko društvo Srečno.
Kulturi so se poklonili na sam praznik, v ponedeljek, 8. februarja, v kulturnem programu, ki ga je povezoval David Sopotnik, pa so nastopili Zenski pevski zbor Griže pod vodstvom dirigenta Petra Popovskega, gledališčniki KD Griže pod vodstvom Olge Markovič in Mešani pevski zbor Griže z dirigentko Heleno Thiele. Zbrane je nagovorila slavnostna govornica Lilijana Ježovnik Jančič, pred-
Ženski pevski zbor Griže
sednica KD Svoboda Griže, ki je z občinstvom delila svoje misli o kulturi in vsem, kar je povezano z njo. Slavnostni
Kulturna proslava v Občini Tabor
V kulturnem domu v Taboru je 8. februarja potekala osrednja proslava ob slovenskem kulturnem prazniku v Občini Tabor, proslavo pa je pripravilo Kulturno društvo Ivan Cankar Tabor.
Prireditev so s svojimi nastopi bogatili Mešani pevski
zbor Pevskega društva Tabor, Savinjski rogisti, mladinski pevski zbor OŠ Tabor, dramska sekcija KD Tabor ter Vokalna skupina VOKS, ki je pripravila scenarij prireditve.
Slavnostni govornik je bil domači duhovni pomočnik Zupnije sv. Jurij dr. Alojz Pir-
Po dveh letih praznovanja slovenskega kulturnega praznika v mrzli dvorani Hmeljarskega doma KZ Šempeter je letošnja prireditev v počastitev kulture potekala v ogreti dvorani, svoje pa je prispevalo sorazmerno toplo vreme za ta zimski čas. Prizadevanja kulturnega društva, krajevne skupnosti in prostovoljcev so obrodila sadove in tako imajo tamkajšnji kulturniki zdaj znova boljše pogoje za svoje delo.
Dvorana že dolgo ni bila tako polna obiskovalcev, ki so z zanimanjem spremljali kulturni program, ki ga je vodila Vera Jermanih. Za glasbeni uvod je poskrbel pianist Georg Kranjc, Zdravljico in v nadaljevanju še dve pesmi je zapel Moški pevski
V topli dvorani je bilo veliko prijetneje spremljati prireditev, posvečeno kulturi.
zbor Savinjski zvon pod vodstvom Metke Jagodič, letošnja slavnostna govornica pa je bila kulturnica Olga Markovič, ki je v svojem govoru izpostavila odnos do ljubiteljske kulture.
Gledališki prizor o Prešernovi hčerki Ernestini, ki se
spominja svojega očeta, sta odigrali članici dramske skupine KUD Grifon, učenci OŠ Šempeter pa so predstavili pesnika. Ob koncu so zaigrali Petrovi tamburaši, večer pa se je zaključil s prijetnim druženjem v avli dvorane.	D. N.
Slovesno in »delovno« v Libojah
Slovenski kulturni praznik so v Libojah slovesno obeležili v soboto, 6. februarja. Po prireditvi v domu kulture, ki je postregla s prijetnimi in z zanimivimi nastopi, pa so izpeljali tudi svoj redni občni zbor društva.
Prireditev je povezovala predsednica Kulturnega društva Svoboda Liboje Biserka Neuhold Hlastec, ki je spregovorila o kulturi in njenem pomenu za obstoj naroda. Zdra-vljico je zapela Ziva Zorko, v nadaljevanju pa so nastopili otroci iz tamkajšnjega vrtca, mažoretke KD Svoboda Liboje in narodno-zabavni ansambel Gozdnik. Ob tej priložnosti so v kulturno društvo sprejeli devet tretješolcev, slavnostna govornica pa je bila Leonora Meh iz Vrbja.
V svojem govoru je med drugim spregovorila o tem, kako v tem brezosebnem času ohranjati, gojiti, razvijati kulturo, umetnost in jezik. Pa o tem, da v Sloveniji danes
Nastop učencev POŠ Liboje
ljubiteljska kultura v najrazličnejših dejavnostih povezuje 3000 kulturnih društev, a se na žalost njihov položaj v družbi vse bolj slabša. V svoj govor je vpletla tudi leto 1824, ko sta France Prešeren in njegov prijatelj Andrej Smole trčila s kozarcem in nazdravila. »Ob tem je France čutil v sebi nekaj silnega, velikega . Zoisov duh, ki ga je zjutraj
srečal v knjižnici, ga je klical in spodbujal k delu . Da, on ohrani svojemu narodu jezik. In toliko lepote vlije vanj, da ga vsa peklenska sila, ki že tisoč let tlači njegov rod, nikoli ne zamori . « To je uresničil s svojimi pesmimi, vključno z Zdravljico (1844) in neprecenljivim Sonetnim vencem (1834), ki je pesnitev nesmrtne lepote in slave. D. N.
Razrešili urednika dr. Jožeta Korberja
dogodek so zaključili s prijetnim druženjem v razstavno--prireditvenem prostoru.
D. N.
nat, ki je prepletal verze in misli Prešerna, Slomška in Trubarja ter tako občinstvo pozval, naj razmisli, kje je danes naša družba, kaj je s kulturo, kam gremo in kaj moramo narediti, da bomo obstali kot narod.
D. N.
Po seznanitvi z letnim poročilom o izvedbi ukrepov iz akcijskega načrta lokalnega energetskega koncepta in njihovih učinkih v lanskem ter predvidenih ukrepih za letošnje leto so polzelski svetniki na 10. redni seji v četrtek na predlog župana Jožeta Ku-žnika sprejeli sklep o razrešitvi glavnega in odgovornega urednika Polzelana dr. Jožefa Korberja.
Na to mesto so za šest mesecev imenovali Alenko Kočevar, direktorico občinske uprave, po šestih mesecih pa naj bi izvedli javni razpis. Poleg tega so sprejeli odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi in izdajanju občinskega glasila Občine Polzela v prvi in drugi obravnavi. Potrdili so
tudi sklep o prenehanju mandata dr. Jožefa Korberja kot člana odbora za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti in za novo članico imenovali Tjašo Turnšek.
Potrdili so tudi sklep o subvencioniranju cene omrežnine KP Velenje, ki kot izvajalec javne službe oskrbuje tudi 173 uporabnikov pitne vode v delu Andraža nad Polzelo. Predvidena letna višina subvencije
cene omrežnine bo za te uporabnike znašala 8.896 evrov (z DDV). Ob koncu seje so se svetniki seznanili s postopkom državnega prostorskega načrta za državno cesto med avtocesto A1 in Velenjem, potrdili predlog odloka o spremembi odloka o ustanovitvi javnega zavoda UPI - ljudska univerza Zalec in cenik za 22 turističnih spominkov Občine Polzela.
T. Tavčar
DANILO PIKL, s. p., Starovaška ulica 1, 3311 Šempeter T: 03 570 20 70, M: 041 709 186, E: danilo.pikl@triera.net
MONTAŽA, SERVIS IN MERITVE OLJNIH GORILNIKOV NAČRTOVANJE IN MONTAŽA REGULACIJE OGREVANJA SERVIS BELE TEHNIKE ČIŠČENJE IN POPRAVILO ELEKTRIČNIH BOJLERJEV
_SaAtirUsAe/.daiitte/A
PO DOLINI
febr
2016
7
Nezadovoljni tudi s popravki
Brez čebel ni hrane
Predsednik braslovškega občinskega odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja Jani Štusej je sklical sejo odbora, na kateri so se člani seznanili s popravljeno traso hitre ceste od Velenja do avtoceste A1 v Šentrupertu. Odbor je tudi do popravljene trase zavzel negativno mnenje.
O popravkih trase sta člane odbora seznanila direktor občinske uprave Milan Šoštarič in občinski svetnik Slavko Šketa, ki sta se udeležila sestanka v Bra-slovčah, na katerem so projektanti predstavili tako imenovano optimizirano traso oziroma povedali, katere in kako so upoštevali sicer številne pripombe, podane na lanski javni obravnavi trase F2-2. Ob tem so zatrdili, da bodo nadaljevali postopek za omenjeno traso in da naj bi bil državni prostorski načrt sprejet do konca tega leta.
Trasa naj bi v Šentrupertu potekala približno 200 metrov od prvotno načrtovane, in sicer ob plinovodu, tako bi jo umaknili od naselij in speljali večinoma ob robovih njiv, so povedali projektanti. Nova trasa kljub temu »povozi« delujoč namakalni sistem. Priključek na avtocesto je bistveno manjši od prej predvidene pentlje, vendar pa je poleg sedanjega približno 170 metrov nižje predviden še en priključek na avtocesto. Do Pariželj bi potekala trasa naravnost in brez vko-pov (verjetno bodo postavljene tudi protihrupne ograje), za premostitev cest Braslovče-Parižlje in Parižlje-Letuš sta predvidena dva rondoja. Proti Preserjam bi šla cesta po nasipu, nato po mostu čez Savinjo, mimo Podgore po obronkih Gore Oljke proti Velenju. Naklon hitre ceste na Gori Oljki so sicer zmanjšali, a še vedno znaša 4 %.
Sedanji avtocestni priključek v
Šentrupertu naj bi bil z diamantnega popravljen v bolj varno rondo izvedbo, na zahtevo občine pa naj bi dodali izvoz/uvoz v obrtno cono Trnava. Smiselnost dveh avtocestnih priključkov na tako kratki razdalji je le ena od pripomb, ki jih je občina podala projektantom. Med drugim Braslovčani zahtevajo ureditev prometa v Letušu, ki potrebuje obvoznico. Se bo pa povezovalna cesta od hitre ceste v Podgori do sedanje regionalke proti Zgornji Savinjski dolini po sedanjem projektu priključila na koncu Soteske oziroma pri sedanjem odcepu za Velenje. Nadvoz Pari-žlje-Braslovče je previsok, je ena od pripomb, rešiti je treba tudi problematiko križišč v Parižljah, na regionalki v Preserjah in Malih Braslovčah ter most s kroži-ščem in pločnikom v Letušu. Po zagotovilih predstavnikov investitorja pa naj bi bila že naročena ocena vplivov hitre ceste na posamezna kmetijska gospodarstva, ki bodo izgubila zemljišča.
Član odbora Vinko Drča, ki je zaradi izkušenj s kazensko ovadbo v zvezi s postopkom sprejemanja občinskega prostorskega načrta zahteval snemanje svoje razprave, je odgovornim zastavil več vprašanj in zahtev. Kot je povedal, je umestitev trase politična odločitev, zato je potrebno jasno povedati, katere stranke so bile v vladi in kateri ljudje, ko so več let načrtovano traso s priključkom na avtocesto v Arji vasi prestavili v Šentrupert. SLS je od takratnega predsednika stranke in ministra zahtevala odgovornost in odstop, zaradi česar je verjetno tudi izpadla iz državnega zbora, enako odgovornost bodo morali zahtevati tudi člani drugih političnih strank, ki so sodelovale pri tem. Po mnenju Vinka Drče in civilne iniciative
UNIFOREST
PRODAJALNA
Jack Wolfskin
vrtna kosilnica McCulloch M53-190AWRPX
579 99 €
motor Honda 3,4 kW, 190 cm3, 53 cm širina košnje, 30-70 cm višina košnje, 60 l zbirna košara
motorna kosa Qs Sarp TJ35E
385 52 €
enoročajna, motor Kawasaki dvotaktni, 1,2 kW, 34,4 cm3, gorivo: mešanica, prostornina rezervoarja 0,7 l, masa 6,4 kg

Za zalivanje in čiščenje...
jv^r
'^VN. v- rn
GARDENA
Praktično in uporabno
com bi system
/

PESTRA IN UGODNA PONUDBA VRTNEGA PROGRAMA!
PAN TIM d.o.o. | Industrijska cona Latkova vas 81d, 3312 Prebold T: 03 777 14 23 | M: 051 665 566 | E: trgovinaHuniforest.si | www.uniforest.si DELOVNI ČAS: ponedeljek-petek: 7.00-17.00, sobota: 7.00-12.00
je trasa F2-2 strateško in prostorsko popolnoma nesmiselna, že v letu 1992 pa je bila načrtovana trasa F6 s priključkom v Arji vasi mimo Velenja na Koroško. S tem namenom je bila zgrajena poslovna cona Arnovski gozd, prepovedana je bila gradnja bencinskega servisa, prav tako v Veliki Pirešici gradnja poslovno-stanovanjske cone. Za Občino Braslovče sta pomembni širitev obstoječe regionalne ceste Šentrupert-Mozirje ter gradnja pločnikov, krožišč in kolesarske steze, ne pa hitra cesta z ograjami in protihrupnimi zidovi za tranzit, kar bo uničilo kulturno krajino. Ob tem je Občina Bra-slovče kot svojo glavno razvojno panogo opredelila turizem. Vinko Drča odgovorne državne načrtovalce prostora sprašuje, kaj predvidevajo ob priključku na avtocesto v Trnavi na degradiranem kmetijskem zemljišču in ali bo občina v zameno smela širiti stanovanjske, obrtne, kmetijske in športnorekreacijske dejavnosti, ali bo vlada zagotovila poplavno varnost za porečje Savinje in Bolske z zadrževanjem vode v manjših akumulacijah in ali bo zagotovila omilitvene ukrepe v okoljskem poročilu za tretjo razvojno os. Prav tako Vinko Drča vlado sprašuje, ali bo zagotovila odkup zemljišč po tržni gradbeni ceni, poslovne načrte za prestrukturiranje kmetijskih gospodarstev in za to potrebna nepovratna finančna sredstva, izdelala načrt prevozov materiala za gradnjo trase in načrt obnove zaradi gradnje poškodovanih cest in javnih poti. Prav tako je načrt potrebnih protihrupnih ograj oz. omilitvenih ukrepov proti hrupu potrebno predstaviti na prostorski konferenci in mora biti usklajen s prizadetimi prebivalci in lokalno skupnostjo, je še poudaril Vinko Drča.
Mateja Kričej je kot članica Zveze arhitektov Slovenije in Civilne iniciative Braslovče povedala, da so tudi v okviru zveze arhitektov uspeli odpreti razpravo na temo tretje razvojne osi. Okoli 600 milijonov evrov za hitro cesto, vključno z odškodninami za kmetijska zemljišča, je po oceni Mateje Kričej previsok znesek, zato je zbrala skupino strokovnjakov, ki bodo naredili oceno predračunske vrednosti rekonstrukcije obstoječe regionalke od Šentruperta do Mozirja, saj bi bila po njenem mnenju povezava Zgornje Savinjske doline z avtocesto po regionalki primernejša od povezave preko Velenja oziroma Podgore pri Šmartnem ob Paki. Ob tem je pomembno zadržati tudi pomen Celja kot regijskega središča, je poudarila.
Po razpravi je braslovški odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja s petimi glasovi in z enim vzdržanim glasom sprejel sklep, da se ne strinja s popravljeno varianto trase hitre ceste F2-2 skozi Občino Braslovče in Spodnjo Savinjsko dolino ter predlaga ponovno ovrednotenje trase F6 ob upoštevanju argumentov stroke.
K. R.
Predstavniki Čebelarske zveze Slovenije so prejšnji torek obiskali nekatera društva na Celjskem. Med drugim so najprej v Žalcu predsednika in podpredsednika zveze gostila čebelarska društva Šempeter, Gotovlje in Griže, nato pa so ju sprejeli čebelarji v Preboldu, Taboru in na Vranskem.
Vodstvo Čebelarske zveze Slovenije se je za obiske društev na terenu odločilo zaradi predstavitve pobude o razglasitvi 20. maja za svetovni dan čebel. Na ta dan se je namreč rodil začetnik slovenskega čebelarstva Antona Janše. Ta projekt so pri Čebelarski zvezi Slovenije naslovili Svetovni dan čebel združuje Slovence in povezuje svet. Na predstavitev v Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije v Žalcu so poleg čebelarjev povabili otroke iz žalskega vrtca ter učence žalske, griške in šempetrske šole, ki so predstavitev popestrili s petjem in plesom. Svojo podporo svetovnemu dnevu čebel in čebelarstvu na lokalni ravni je izrazil tudi župan Janko Kos, zbranim pa so spregovorili tudi predsedniki čebelarskega društva iz Griž Igor Tavzes, Gotovelj Franc Hrastovec in Šempetra Pavel Rozman.
Kot je povedal predsednik slovenskih čebelarjev Boštjan Noč, je pobuda o svetovnem dnevu čebel zelo pomembna. »Ker je vsaka tretja žlica svetovne hrane odvisna od opra-ševanja čebel in svet mora zagotoviti takšne pogoje, da bodo čebele lahko preživele. Danes čebela brez čebelarja ne more preživeti, žal pa tudi čebelar in čebela nista dovolj, če ni okolica takšna, da lahko čebele preživijo. Glavno sporočilo svetovnega dneva čebel je ravno v tem, da svet potrebuje čebele. Ustvarimo takšne pogoje, da bodo lahko preživele. Pobuda je povsod sprejeta z navdušenjem, od Vatikana in Evropskega parlamenta do Kitajske in Amerike. 20 maj bo kot svetovni dan čebel v organizaciji Združenih narodov razglašen septembra 2017.«
Boštjan Noč se je na kratko dotaknil tudi tako imenovane afere zaradi čebelarjev, ki so uporabljali neregistrirane pripravke za zdravljenje čebel. Nepravilnosti so bile ugotovljene pri majhnem številu čebelarjev, posledice zaradi izgube zaupanja kupcev in padca prodaje medu pa čutijo vsi čebelarji. Najdene sledi prepovedanih snovi v medu ne ogrožajo zdravja ljudi, je poudaril Boštjan Noč: »Slovenski med je varen, zaupajte slovenskim čebelarjem.« Kljub negativnemu poročanju medijev pa ob svojih obiskih po Sloveniji opaža, da župani, šole in druge organizacije na lokalni ravni zaupajo slovenskim čebelarjem in da podpirajo pobudo o svetovnem dnevu čebel, prav tako tudi projekt slovenskega zajtrka. Slovensko čebelarstvo je
S srečanja v Preboldu: Boštjan Noč podeljuje priznanje Damjanu Ratajcu, ker je društveni čebelnjak pri župnišču ob Aninem domu.
eno najbolj naprednih in dobro organiziranih na svetu, je še poudaril.
Čebelarska zveza Slovenije je predsednikom čebelarskih društev, ravnateljem, županu, gri-škemu župniku in predsednici
KS Šempeter podelila zahvale za podporo projektu razglasitve svetovnega dneva čebel oziroma čebelarstvu na lokalni ravni. Program in predstavitev je vsebinsko oblikovala in vodila Nevenka Cukjati.	K. R.
Deset let društvenega čebelnjaka
Čebelarsko društvo Prebold, ki je bilo ustanovljeno leta 1952, sodi med tista čebelarska društva, ki se lahko pohvalijo z lastnim društvenim čebelnjakom. Junija letos bo že deset let, odkar so ga v bližini župnišča in Aninega doma slovesno predali namenu. Čebelnjak ima posebno vlogo pri promociji čebelarstva, pridobivanju novih članov, za izobraževanje in tudi druženje čebelarjev. Prispeva k turistični zanimivosti kraja, župnijskega parka in Aninega doma. Čebelarji so v čebelnjaku 5. februarja pripravili tudi občni zbor, v torek, 16. februarja, pa so v njem gostili predstavnike Čebelarske zveze Slovenije. Na občnem zboru so letos podelili dve priznanji Antona Janše III. stopnje. Priznanje sta prejela mlada in prizadevna čebelarja Žiga Grm in Simon Plešivčnik. Slednji je tudi gospodar društvenega čebelnjaka in na zboru je poleg predsednika Branka Valen-čaka in ostalih govornikov podal zanimivo poročilo. Povedal je, da
so lansko sezono začeli le s tremi čebeljimi družinami, saj so preko zime propadle kar štiri družine. Vsaj dve naj bi, kot ocenjujejo, propadli zaradi slabe kakovosti matic, ki so jih kupili leto prej. Razočarani nad kakovostjo matic so se odločili za vzgojo lastnih. Še dodaten pokazatelj slabih matic pa je tudi dejstvo, da skozi celotno sezono družini nista prešli v rojilno razpoloženje in sta vidno zaostajali po reprodukcijskih sposobnostih matic ter nabiralni moči njunih potomk. Lastne matice so vzgajali v dveh poizkusih. Iz obstoječih treh družin jim je uspelo dodatno narediti še sedem rezervnih družin in tako zapolniti vse panje v čebelnjaku. To se je odrazilo tudi v količini medu, pridelali so namreč 39 kozarcev medu, največ cvetličnega, saj je kostanj zaradi neugodnih vremenskih razmer slabše medil. Kot je še povedal gospodar čebelnjaka Plešivčnik, so po zadnjem točenju medu družine tudi nakrmili, za kar so porabili 128 kg sladkorja, hkrati pa so z oksalno kislino poskrbeli tudi za zimsko zdravje čebel.
D. Naraglav
Čebelnjak so lani povečali in v njem uredili apikomoro.
IVA
d. o, o.
AVTODELI
Peter Sedovšek
PRODAJA REZERVNIH DELOV IN DODATNE OPREME ZA VSE VRSTE OSEBNIH IN TOVORNIH VOZIL, MOTORJEV IN KOLES.
Savinjska cesta 31, 3311 ŠEMPETER, tel: 03 700 1611 E-mail: iva.doo-sempeter@triera.net
8
februar 2016
OSREDNJE TEME
_SoAtlnis&e/. datine/S
Ervin Fritz: »Ko pride do korakanja, je že prepozno ...«
Ervin Fritz
Slavnostni govor Ervina Fritza na proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku 5. 2. 2016 v Žalcu
Drage rojakinje, spoštovani rojaki, pesnik France Prešeren nas še vedno druži. In na shode v njegovo opomnjo in čast nas vodi toplo čustvo. V tem čustvu se zbirata tako ponos na slovenske dragocenosti, katerih največja so prav Prešernove poezije, kot skrb za življenje naše narodne skupnosti, za našo državo, kulturo, naš jezik in našo zgodovino, skrb za slovenstvo.
Kolikor več desetletij in rodov smo oddaljeni od Prešernove dobe, manj si lahko svojega pesnika predstavljamo kot živega človeka, kot enega med nami. Čutimo ga kot legendo. Toda branje njegovih pesmi nas spravlja zmeraj znova, tudi če jih znamo že od šolskih dni na pamet, v občudujoč zanos. In ko nas preplavijo s svojo plemenito preprostostjo in tiho veličino, njihov pesnik nenadoma ni več legenda in nacionalni spomenik, ampak živ človek, ljubezniv mož, tako rahločuten, tako brez vsakega zla, tako človeško plemenit.
Njegove poezije imajo seveda splošno nacionalni pomen, učene razprave se o tem ne motijo. Toda osnovni čar velike umetnosti je prav to, da je vez s pesnikom, vez z živim človekom in tako postane čudežni most čez stoletja, individualna vez. Prepričan sem, da brez te izkušnje z živo, životvorno poezijo tudi te naše proslave ne bi vsako leto znova in znova povezovale slovenskih ljudi v ganljivo skupnost, kakršna je tudi nocojšnja naša. Ja, France Prešeren nas druži.
In tako je Prešernov dan, ki ga uradno praznujemo kot slovenski kulturni dan, tudi tradicionalni dan, ko se vprašamo, kaj je z nacionalno kulturo in umetnostjo.
Radi rečemo, da smo narod pesnikov. A vprašanje je, ali je to res še kompliment. Dominantna vloga lirike v naši literaturi je pač pomenila, da je imel skoraj vsak otožen slovenski študent na razpolago kos papirja in svinčnik, bolj nadarjeni pa toliko in toliko pismenih rojakov, ki so imeli na razpolago tudi nekaj knjižnic, da so lahko konzumirali izlive jetičnih genijev, v nesrečno službo pahnjenih mladih kaplanov in drugih za ženitev premalo imovitih občudovalcev avstrijske romantične literature.
Da bi postali narod ustvarjalcev simfonične glasbe, je bilo v deželi dolgo in predolgo pač premalo klavirjev, premalo simfoničnih orkestrov in glasbenih gledališč. Da bi lahko postali narod upodabljajočih umetnikov, smo imeli preskro-
mne cerkvice in skoraj nič drugih javnih naročnikov umetniških del.
In tako in še mnogo težje nam je šlo v dramatiki in gledališču, tudi pri romanih se kaže pomanjkanje pomembne narodne zgodovine in večjih urbanih središč. Na mnogih področjih smo šele pred nedavnim začeli vse iz nič, na mnogih nismo ustvarili ničesar.
Kako težko je bilo na primer iz omledne, nabožne otroške literature sestaviti tako samoumevno in preprosto in tako nujno reč, kot je prvo slovensko šolsko berilo.
Kako sizifovsko delo je bilo in je še premagovanje zaostankov in premoščanje vrzeli pri prevajanju literarnih in drugih dosežkov drugih narodov.
Ustvarjanje slovenske nacionalne kulture in umetnosti je bilo delo rodov ustvarjalcev, delo, ki je ves čas zahtevalo skrajno požrtvovalnost neštetih, ki je ves čas mejilo na herojstvo in na mnogih področjih in v dolgih časovnih obdobjih na nemogoče.
Z zmago v narodnoosvobodilni vojni in s prevzemom oblasti po komunistih je slovenski narod doživel tudi epo-halen kulturni preporod. Z industrializacijo, elektrifikacijo, najširšim opismenjevanjem, ki je izkoreninilo nepismenost, z velikopoteznim omrežjem šolstva, z emancipacijo žensk se je začela tudi kulturna revolucija. Knjižnice, založbe, gledališča, glasbeni zavodi, radio, film, televizija, umetniške akademije ... Mlada ljudska oblast je z geslom: ustvariti iz vsakega posameznika vsestransko socialistično osebnost, finansirala in vzdrževala vso to množico kulturnih ustanov, društev in gibanj, in na vsakem koraku podpirala in spodbujala kulturni preporod in vsakršno ustvarjalnost.
Partijska togost in razna ideološka čudaštva, razne samovoljne prepovedi in ovire, ki so se ves čas čutile tudi na kul-turno-umetniškem področju in ki so kulturne ustvarjalce spravljale v upravičen gnev in mnogokrat v občutek nemoči, vsa ta ozkosrčno dozirana svoboda, zlasti v medijih, zoper kar smo se ogorčeno borili, kulturnega poleta ni mogla ohromiti.
Ko je tudi Slovenija doživela restavracijo kapitalizma, smo se veselili konca partijskega pritiska na kulturo in umetnost, konca ovir za družbeno kritiko in se nadejali pravemu razcvetu umetnosti.
Zdaj se lahko prepričujemo v lastni deželi, da so imeli komunistični klasiki prav, ko so opozarjali, da je kapitalizem poleg vsega drugega sovražen tudi umetnosti in kulturi.
Kapitalistični družbeni red ni zainteresiran za ljudsko blaginjo in za ljudsko kulturno življenje. Kapital stremi k
podaljševanju delovnega časa, tako delavnika kot delovne dobe. Ljudstvo naj dela čim daljši del dneva in čim dalj v življenju. Kapital od ljudstva zahteva samo, naj troši. Prosti čas in prostočasne dejavnosti ljudstva so za kapital nezanimivi.
Preudarnejši in bolj dolgoročno usmerjeni kapital sicer privošči delovni sili tudi malo bolj krščanske življenjske razmere, saj si je prisvojil izkušnjo pametnega kmeta, ki slove, da krava pri gobcu molze. Kapital, usmerjen k hitremu zaslužku, roparski kapital, ki je pri nas v večini, pa se požvižga tudi na to kmečko načelo. Zato je brezbrižen do ljudske kulture in umetnosti. Edina umetnost, ki ga res zanima in ki jo zato tudi financira, je ekonomska propaganda, edina avtohtona kapitalistična umetnost. Seveda, kapital z njo nesebično osrečuje množice, ne sebe.
Ali si je mogoče misliti danes pri nas bolj utopično stvar, kot je kulturna ustanova, ki bi jo financiral kapitalist iz svojega žepa? Ali bi kateri od znanih stotih najbogatejših Slovencev financiral sredi Kamnika ali Ptuja ali Ilirske Bistrice ali Žalca marmornat vodnjak, delo umetnika, kakršen je recimo Rob-bov vodnjak v Ljubljani? Da bi se proslavil s kiparskim javnim naročilom? Je mogoče, da bi kdo od teh vrlih ljudi financiral komedijo slovenskega avtorja, ki bi jo igrali ad hoc zbrani poklicni igralci in z njo, njemu, denarniku, v čast, obredli trideset, štirideset podeželskih odrov? Je mogoče, da bi kak takle ud prostozidarske lože ali levjega kluba, deklariran dobrotnik, eno leto financiral simfonični orkester v filharmoniji ali celo ustanovil svojega (zakaj pa ne, to so že pred stoletji delali grofje z manj dohodka) in ga vzdrževal skupaj s tremi, petimi skladatelji in gostoval z njim po domovini in srednji Evropi, sebi in Sloveniji na čast?
Skrb za kulturo in umetnost, za njuno financiranje je prepuščena državi in lokalnim skupnostim. Te imajo do njiju birokratski odnos - s stisnjenimi zobmi poravnavajo obveznosti, zamujajo, komplicirajo, nagajajo, si izmišljajo instance, ovire in so sveto prepričane, da se davkoplačevalski denar, namenjen kulturi, daje v vrečo brez dna, pravzaprav pa meče proč. Celo nacionalna televizija in radio, ta dva monstruma sredi Ljubljane, ki ves čas pobirata denar prav za to, da bi ustvarjala kulturni slovenski program, zlasti slovenski igrani program, sta ta program preprosto črtala. Samo tu in tam nastane kakšna sporadična oddaja, da ni mogoče reči, da tega programa ni. V programskih publikacijah pa govorijo samo o družbenopolitičnih in dokumentarnih oddajah in o razvedrilnem programu. Kaj je to razvedrilni program?
Erozijske sile so vidne na vseh kulturnih področjih. Kulturne ustanove, kolikor ne zadovoljujejo potreb imo-vitejših slojev, životarijo v kulturniških rezervatih, njihovi konzumenti so ljudje, ki se tudi sami ukvarjajo s proizvodnjo kulture. Ljudstvo pa je prepuščeno proizvodnji pogrošne množične nekultu-re. Razvedrilnemu programu. Osrečujejo ga ekspanzivna zabavna industrija od založb, privatnih radijskih postaj, privatnih televizijskih postaj do pevske estrade, hrupne, solzave, goveje, turbo goveje, same pogrošne, plehke, nasilne, surove, slaboumne trivialne pomije, ki z njimi zalivajo mladino in starino v enormnih dnevnih, nočnih, letnih in desetletnih trendih, vedno in povsod garniranih z najvsilji-vejšimi oblikami reklame.
Kapitalistična restavracija pa seveda ni opustošila samo slovenske kulture in umetnosti, zarezala je globlje v našo zgodovino. Opustošila je gospodarstvo, izbrisala s sveta cele gospodarske panoge, pahnila v revščino in obup cele pokrajine. Policentričnega gospodarskega razvoja, ponosa socializma, na katerem je slonela tudi politika policentričnega kulturnega razvoja, ni več. Gospodarske organizacije in podjetja zdaj nastajajo po drugačnem ključu. Ne več v socialistični težnji k polni zaposlenosti vseh naših pokrajin in zadovoljnih ljudi v svojih domovih, pač pa po logiki kapitala in edinega kapitalskega boga - privatnega dobička.
Vsa dežela živi v eksistencialni negotovosti. Postali smo skrajno ogroženi in ranljivi. Da je nesreča še večja, tudi nacionalno. Vsi poznamo številke: sto dvajset tisoč brezposelnih, šeststo tisoč pod pragom revščine, stradajo tudi otroci družin, kjer kdo še ima delo. Na političnem področju klavrna levica in fašistoidna desnica ločujeta duhove, ki se ločujejo tem lažje, ker je slovenski narod sam nesrečno razklan v dva nasprotna si naroda - v obubožanega in novo obogatelega. Ta razklanost se kaže v nepomirljivem ideološkem boju. Sovraštvo je doseglo katastrofalno napetost.
Zaradi izkušenj z množično brezposelnostjo v tridesetih letih prejšnjega stoletja pa tudi zaradi izkušenj z dolgotrajno krizo in brezposelnostjo v socialistični Jugoslaviji se s skrbjo oziramo, v kakšne obupne smeri se bodo dandanes usmerile brezposelne množice naših mladih. Stranka jurišni-kov je že izpustila preizkusni balon, ali so razmere mogoče že godne za ustanovitev narodne garde, pomožne vojske, ki jo namerava strankarsko obvladovati, z njo pa obvladovati državo. Če ne bomo imeli dovolj pameti, bomo lahko kma-
lu videli in občutili, kako se iz mladih brezposelnih fantov in deklet sestavljajo uniformirani jurišni oddelki - po znanem receptu iz okupacijskih let: Te jezijo komunajzarji, si lačen in zvest materi, domovini in bogu in bi rad konzervo?
K domobrancem pejd, pa boš fasal ...
Svojčas je nemški pesnik Bertolt Brecht izrazil izkušnjo svojega naroda s tem fenomenom v kratkem stavku: Ko pride do korakanja, je že prepozno ...
Drage rojakinje in rojaki, v urah, ko se okrog vseh vogalov plazi nacionalni bankrot, zmore tudi poezija držati glavo pokonci samo s skrajnim naporom. France Prešeren je v temnih urah slovenstva svojega časa tožil:
Zemlja kranjska, draga mati, kdaj bo utihnil najin jok ...
In se spraševal:
Kaj de vedno še zakriva zemljo našo temna noč, kaj de slave ljubezniva zarja Kranjcem ne napoč?
Sodobna tožba na to temo pa bi se morda lahko glasila takole:
V Evropi je majhna bankrotirana država, shirana kura, ki tujcem zlata jajca nosi, zase pa po vsem svetu živeža prosi. Ta država nas lahko le še v gledališču zabava. Vladajoči so uničili njene zaklade. Tam ima samo še nesreča mlade. Podjetja, skupno last, so ljudstvu vzeli, siromaki ne bodo nikdar več veseli. Dežela ne bo nikoli splavala iz dolgov, svetovna kriza ima tam svoj stalni naslov. Mala sončna podalpska evropska kolonija svoje otroke s pomanjkanjem ubija. Imajo ogromno rezervno delovno armado in svojo vlado in tujo nadvlado.
To je čudežna jajčarica, slovenska kura. Bije ji zadnja ura.
Drage rojakinje, dragi rojaki, ni čisto zadnja ura. Pesem pretirava, nastala je pač v trenutku, ko je obup davil. Torej poudarimo:
ni še konec slovenske zgodovinske nadaljevanke.
Res je, da poezija večinoma caga,
a ljudstvo slabe čase zmeraj premaga
in glavo zmeraj potegne iz zanke.
Konec Slovencev je do nadaljnjega odložen.
S tem je tudi 'happy end' naše proslave zagotovljen.
Vendar, kot nam pričajo kronike in anali -
slej ko prej bomo lahko še naprej družno obupovali.
Ervin Fritz
_SaAtiriisAe/.daiitte/S
OSREDNJE TEME
februar 2016
9
Irena Kralj: »Iz srca v srce s kilo energije več ...«
Irena Kralj je letošnja prejemnica najvišjega Savinovega odličja - Savinove plakete z denarno nagrado. To je njeno že tretje Savinovo odličje. Lahko bi bila nagrada za življenjsko delo, če ne bi imela pred sabo še toliko načrtov in izzivov. Med drugim omogoča glasbeno izobraževanje tudi otrokom, ki jim že zdravniki postavljajo nesmiselne omejitve, a to je le ena njenih zaslug za kulturo slovenskega naroda. Pedagoško delo, koncertiranje, snemanje glasbe, povezovanje umetnosti in znanosti, vse to ji predstavlja izzive, v katerih neizmerno uživa.
Irena Kralj je po rodu Ko-rošica. V Žalec se je priselila z dvanajstimi leti in šele takrat začela obiskovati nižjo glasbeno šolo. Kljub temu se je odločila za srednjo glasbeno šolo. Vse od takrat, ko je postala študentka na akademiji, uči na žalski glasbeni šoli. Njeni inštrumenti so klavir, orgle in čembalo. Ves čas ji življenje kar samo prinaša nove izzive, ki jih sprejme, ker ji shojene poti niso zanimive.
Klavir
»Zelo nenavadno je bilo, da sem se odločila za srednjo glasbeno šolo. Šele ob prihodu v Žalec sem lahko začela obiskovati glasbeno šolo. Prej me je učil nek gospod, ki je poznal nekaj not, ampak glasbeno šolanje sem začela šele z dvanajstimi leti. Ko sem spoznala svet glasbe, me je čisto prevzel. Šolski psiholog mi je po opravljenih testih svetoval matematiko in fiziko. Mene to ni zanimalo, zato sem se uprla staršem, da ne želim na gimnazijo, ampak na oblikovanje, ker sem takrat veliko risala, ali pa na srednjo glasbeno šolo. Malo sem se bala, da ne bom sprejeta, ker je bilo zahtevano znanje celotne nižje glasbene šole. Toda na sprejemnem izpitu ni nihče vprašal, koliko let glasbene šole imam. Na osnovi igranja so me brez težav sprejeli. Takrat sta bili srednji glasbeni šoli samo v Ljubljani in Mariboru. Šla sem v Ljubljano in živela - lahko rečem - med svojimi. Od jutra do večera nič drugega kot glasba.«
Orgle
»Ko sem zaključevala srednjo glasbeno šolo, sem želela na akademijo, kjer pa je bilo izredno ozko grlo: od 37 pianistov nas je bilo sprejetih samo 6. Za-čuda sem bila sprejeta. Na akademiji so že poučevali orgle kot predmet, čeprav ni bilo ne nižje ne srednje šole za orgle. Zdele so se mi zelo lep inštrument in po diplomi iz klavirja sem se odločila še za orgle.«
Razlog ni navdušenost nad barokom. »Sploh ne, mene najbolj navdušuje novodobna glasba 20. in celo 21. stoletja. Barok pa je izredno zanimiv
zato, ker je neraziskan. Poznamo Bacha in Handla in nič več, čeprav je bilo skladateljev tudi takrat zelo veliko. So skladbe, ki jih še nihče ni igral. Brskaš po neznanem in odkriješ biserčke. Za orgle sem se odločila zaradi zanimanja po drugem zvoku, drugačnem pristopu do literature, zaradi drugačnega načina sodelovanja z glasbeniki.«
Čembalo
»Po zaključku študija orgel me je kmalu k sodelovanju povabil dirigent celjskega godalnega orkestra. Od takrat zelo dobro sodelujemo. Igrala sem klavir, potem pa je prišla ideja, da bi posneli Pergolessijevo Stabat Mater. Povedala sem, da čembala ne znam igrati, pa mi je rekel, da je to enako kot klavir. Res sem posnela zgoščenko z njimi. V Sloveniji so imeli takrat en čembalo v Mariboru in enega pozabljenega na RTV v Ljubljani. Takrat so se bližale tudi obletnice baročnih skladateljev in čembalo mi ni dal miru, čeprav nisem načrtovala še tretjega študija. Samo da bi se malo izpopolnila, ker kar počnem, hočem početi pošteno.«
V Sloveniji ni bilo izobraženega čembalista, v Zagrebu tudi ne, na akademiji za staro glasbo v Gradcu je niso sprejeli zaradi njenih let, v Trstu so konserva-torij zaprli in naslednja možnost je bil konservatorij v Celovcu. »Brez znanja nemščine sem šla vprašat, ali lahko pridem študirat. Profesor mi je dal možnost za sprejemni izpit, vendar če bi bilo dovolj avstrijskih študentov, me ne bi sprejeli. Bila sem edina. Nameravala sem opraviti samo prvo stopnjo, naletela pa sem na neverjeten kolektiv, vse je dihalo z glasbo, bilo je več orkestrov, komornih skupin, veliko individualnega dela, profesorji so bili vedno pripravljeni pomagati in se niso preveč na glas smejali moji nemščini. Tako sem poleg redne službe in družine dokončala študij čembala. Neka nora energija je bila. Delala sem z neverjetnim tempom, brez milosti do sekunde po načrtu vsak dan. In je šlo s takimi lepimi ocenami, da se še danes čudim.«
S konservatorijem v Celovcu še sodeluje v njihovih orkestrih oziroma pri projektih. Zdaj ima tam že svojega učenca, čeprav je čembalo mogoče študirati tudi v Ljubljani. Thys, še eden od njenih izjemnih in nagrajenih učencev, ji ni povedal, da gre v Celovec, in tam jim ni povedal, čigav učenec je. Bili so navdušeni nad njim.
Irena Kralj je čembalo pripeljala ne le v žalsko glasbeno šolo, kjer je še vedno »nadstandard«, ampak tudi v srednje glasbene šole. Ko je predmet čembalo postal obvezen dopolnilni predmet za vse pianiste na umetniških gimnazijah, ga je začela poučevati na I. gimnaziji Celje (vso do lani). »Hotela
sem nekaj narediti za otroke, ki bi želeli na srednji glasbeni šoli izbrati čembalo. Zelo sem se trudila povezati vse čembali-ste. Naredili smo učni program, dolgo smo se zaletavali v zid pri ministrstvu, potem pa so le potrdili čembalo kot glavni predmet v srednji glasbeni šoli. S številnimi svojimi koncerti in koncerti moji učencev sem skušala širiti zavedanje o tem inštrumentu. Kot prva v Sloveniji sta šolanje na I. gimnaziji v Celju uspešno zaključila moja dijaka čembalista ter opravila sprejemne izpite za študij.«
Pedagoginja
Kar nekaj »pametnih« glav pri vrhu trdi, da je preveč otrok vključenih v nižjo glasbeno šolanje. »Tudi tu razmišljam in delujem na široko. Otroci so zelo ustvarjalni. Obuditi in gojiti to ustvarjalnost je zelo velika dota za vse življenje. Tudi ko bo otrok enkrat deloval na svojem področju, bo imel ustvarjalen pristop, se bo lahko razvijal in dohiteval čas. Glasba razvija predanost, prizadevnost, vztrajnost, poleg tega gre za individualni pouk, kar je krasno, saj dobro spoznaš otroka in mu lahko pomagaš.«
Pa ima Irena Kralj poleg tega, da najbolj zaupa svojim občutkom, kakšne posebne pedagoške pristope? »Noben učitelj ni popoln, tudi jaz ne, ampak zavedati se moramo, da je učitelj vedno zgled. Če kaj dosežem pri otroku, ne dosežem s tem, da mu rečem, naj desetkrat nekaj zaigra. Otrok v sebi še nima nekih filtrov, sprejme te takega, kot si, če mu boš za zgled, bo delovalo. Kogarkoli dobim v svoj razred, vsi so pridni. Ker sem tudi sama pridna in prizadevna, ker mi ni vseeno. Otroci so isti. Če bom jaz obupala in ne bom imela volje, kako naj potem zahtevam od otroka, da mora vztrajati?«
Vsak je poseben
Irena Kralj je znana po delu z otroki s posebnimi potrebami, čeprav tega izraza resnično ne mara. A v to skupino otrok sodi od 20 do 30 odstotkov otrok. Seveda ne razglaša, da ima takega učenca. Prvi, za katerega je bilo to očitno, pa je bil sedemletni slepi Gregi. »Razmišljala sem, kaj so me naučili, da lahko učim takšnega otroka. Dejansko nič. Torej se je bilo treba zanesti na nekaj drugega. Starši so bili odločno proti zavodu za slepo in slabovidno mladino. Torej, ali bom jaz zagrabila ali pa fantek ne bo imel možnosti. Starše sem prosila, naj me pazijo, da ne bom naredila kakšne bedarije, in naj mi bodo ves čas na razpolago. Prvo uro je prišel k meni izredno radoveden fantek. Ta radovednost te potegne vase, odgovarjaš na vprašanja, odkrivaš, kaj pozna in česa ne, kako doživlja zvoke. Te zvoke sva spreminjala v klavirsko igro,
ustvarjala svojo bazo tonov. Dala sem si štirinajst dni časa za odločitev, ali bova vztrajala, ampak po štirinajstih dneh je znal več pesmic kot drugi začetniki. Ker ga je strašno zanimalo, kar sva počela. Imeti radovednega otroka je izjemna danost. Naslonila sem se na njegove prednosti: dober glasbeni spomin in posluh. Naučila sem se nekih mehanizmov in jih uporabljala tudi pri drugih.«
Ob tem je dejstvo, da mora otrok s posebnimi potrebami ali kakšnim telesnimi omejitvami ob koncu šolskega leta pokazati vse tisto, kar zahteva učni načrt. »Kako bom to dosegla, je moj problem. Če se ne bom potrudila, potem se tega ne da. Res je bilo nekaj dela, ampak sva zvozila In to vseh osem let z odličnim uspehom!«
Ploti
Glasbene šole v zvezi z otroki s posebnimi potrebami v zakonodaji sploh ni. »Sogovornika na pristojnih službah v Ljubljani nimaš. Samo dobra volja nekega pedagoga in ravnatelja glasbene šole je, da omogoči glasbeno šolanje teh otrok.«
In če kdo Ireni reče, da je kaj nemogoče? »Ko me nekaj razjezi ali razočara, sem kot tank in potem ni meja! Toliko več morajo ti otroci dokazati. So otroci kot vsi drugi, potrebujejo le več podpore in pozornosti, saj se zavedajo svoje motnje in se zato sami nehote izolirajo.«
Tak pogled se Irena Kralj zelo trudi prenesti na druge pedagoge. »Imela sem seminar na klavirskem republiškem seminarju za pianiste. Vsi so bili ganjeni, vse je jokalo, kako je to lepo, potem pa ... vse tiho je bilo.«
Ko jo vprašajo, po kakšni metodi dela, pravi: »Iz srca v srce in kilo energije in dobre volje več. Vsi ti otroci so neprimerljivi s seboj. Deklici z isto diagnozo potrebujeta pri glasbi diametralno nasproten pristop. Zdravnica je staršem ene od teh deklic rekla, le v kaj se spuščajo, da deklica v življenju ne bo igrala klavirja. In zato si otroci in starši sploh ne upajo priti na sprejemne izpite.«
Irena Kralj je iskala sogovornike tudi na strani medicine: »Govorila sem z nevrologi, zdravniki, ampak sem bila zelo razočarana, ker so ujeti v svojo doktrino. S Kim Pavlič, ki je danes kljub cerebralni paralizi študentka na glasbeni akademiji (v zlato knjigo žalske glasbene šole je bila vpisana kot najuspešnejša učenka z izjemnimi tekmovalnimi uspehi), sva igrali na mednarodnem simpoziju za cerebralno paralizo. Nevrolog iz Indije je trdil, da Kim nima cerebralne paralize, ker se ji nič ne vidi. Ampak rodila se je s sedmimi meseci, s precej krajšo roko, ki je sploh ni uporabljala. Ko sva jo začeli uporabljati, je tudi roka začela rasti in obudili sva prstni živec. Pred časom sem naletela na zaslužnega
Irena Kralj med enim svojih nastopov
profesorja - doktorja fizikalnih znanosti, s katerim sva se strinjala, da je potrebno poiskati sogovornike na tem področju, in obeta se kar močna mednarodna konferenca o povezavi med glasbo in znanostjo. Prišla sem do določenih ugotovitev, za katere se mi res zdi potrebno, da pridejo v javnost, ampak jih ne morem utemeljiti po znanstvenem principu, ker imam premajhen vzorec, premalo teh otrok. Toda mehanizme, ki sem jih opazila, kako možgani odre-agirajo s pomočjo glasbe in dejavnosti, bo potrebno preučiti.«
S soprogom, ki je vrhunski znanstvenik na področju tekočih kristalov, sta napisala članek o medsebojnem vplivanju umetnosti in znanosti v izobraževanju. »On je znanstvenik, jaz umetnica, on analizira in sin-tetizira, umetnost pa povezuje. Ta članek je poskus poiskati neko univerzalnost. Žal obema zmanjkuje časa za delo na tem področju.«
Irena Kralj ne priznava ograj oziroma plotov. »Drugi nam postavljajo plotove, mi pa to kar dopuščamo. Aha, tam je plot, tam čez ne gremo .«
Koncerti
Irena Kralj sodeluje s številnimi glasbeniki in nastopa v različnih zasedbah, na seznamu ima že več kot tisoč nastopov. »Biti učitelj in imeti družino je verjetno že dovolj, ampak tako fino je igrati. Vedno sem igrala, če drugega ne, sem spremljala otroke. Potem me je našel violinist Marko Zupan iz Celja in sem po študiju naredila prve koncertne korake na odru. Kmalu je prišlo vabilo v celjski godalni orkester. Ko so v Žalcu začeli z operetami, so me izbrali kot korepetitorko. Rada igram in vadim, potrebujem zahtevno literaturo, izziv za glavo in prste.«
Prvo ponudbo za službo v orkestru je dobila iz Munchna. »Plača bi bila dobra, možu kot znanstveniku bi bilo vseeno, kje deluje, ampak sem si rekla, da brez učenja, brez da sem z deco, ne gre.«
Danes bi lahko bila tudi ko-repetitorka na Konservatoriju v Celovcu. Ob koncu nekega šolskega leta je šla k takratni ravnateljici Tanji Cehner z največjim cmokom v grlu. »In ravnateljica mi je takoj rekla: O, živijo, Irena, veš kaj, čembalista imaš! Nismo imeli čembala in tega profila v pedagoškem poklicu takrat ni bilo. Pa sem imela izziv na pladnju. Ko me je na koncu vprašala, o čem sem želela govoriti z njo, sploh nisem povedala. Kljub temu imam kar lepo koncertno kariero, sodelovala sem in še sodelujem s številnimi uglednimi glasbeniki.«
Imamo
Ko Žalec zaživi z opereto, se rad pohvali, da ima zelo dobre pevce, soliste, glasbenike. Pomeni, da ima dobro glasbeno šolo ali pač bolj nadarjene posameznike?
»Glasbena šola v Žalcu je res dobra. Vem, da smo naravnani na uspešnost že pri vpisu, ampak dosegamo izredno lepe, vrhunske rezultate na vseh tekmovanjih. Torej smo pedagogi usposobljeni, otroci nadarjeni in prizadevni pa pogoje imamo. In velik odstotek otrok je vpisanih v glasbeno šolo. Hočem pa, da smo tudi prijazna glasbena šola, da lahko vsak, ki ima željo, najde pot k nam. Žal nas omejuje zakonodaja. Imamo prostore, pedagoge, željo, nimamo pa možnosti vpisati več otrok, ker ne smemo. Ministrstvo zahteva celo nižanje vpisa. Zelo se povezujemo s svojim okoljem, tako da otroci dokazujejo svojo nadarjenost na nastopih. Imamo tudi predanega ravnatelja.«
Neshojene poti so značilne za Ireno Kralj. Tudi ko sneži, gre najraje po celem snegu. Kot strastna gobarka ubira po gozdu najbolj zakotne smeri. Tam so pač najlepše gobe in trije meseci v letu so še posebej burni. Je tudi velika poznavalka zelišč. Na videz je morda tudi zaradi te povezanosti z naravo vedno umirjena in tako zelo čuti z otroki. A ko je treba za otroke po poti, ki je še ni .
K. R.
10
februar 2016
PODJETNIŠTVO IN TURIZEM
_SoAtlnis&e/. datine/S
Svetniki niso glasovali za ustavitev projekta fontane
Tako naj bi zgledala nova fontana piva Zeleno zlato.
Na novinarski konferenci ob odprtju doma, so v Žalcu tudi obširno predstavili projekt fontane piva.
Bo Žalec prvo mesto na svetu, ki bo imelo fontano piv? Mnogim se zdi ideja odlična, drugi temu projektu nasprotujejo iz različnih razlogov. Na zahtevo osmih občinskih svetnikov je bila februarja na to temo sklicana celo izredna seja občinskega sveta. Že načrti žalske občine o takšni fon-tani, ki so jo zdaj poimenovali Fontana Zeleno zlato, pa odmevajo po Evropi in svetu, saj so o tem poročale tudi tuje tiskovne agencije.
Župan Janko Kos je s sodelavci in člani posebne projektne skupine za fontano projekt predstavil na tiskovni konferenci, na zahtevo osmih občinskih svetnikov pa je sklical tudi izredno sejo občinskega sveta. Tako na tiskovni konferenci kot na izredni seji so pripravljavci projekta podrobno predstavili načrtovano gradnjo fontane, kako in zakaj se je fontana dražila od idejne zasnove do projektne dokumentacije, ter odgovarjali na vprašanja. Ob koncu izredne seje je večina svetnikov glasovala proti sklepu, ki so ga predlagali pobudniki za sklic seje in ki se je glasil, da občinski svet nasprotuje nadaljevanju aktivnosti za postavitev fontane piv v mestnem parku v Žalcu pod pogoji, ki izhajajo iz Dokumenta identifikacije investicijskega projekta (DIIP) Fontana Zeleno zlato (december 2015). Tudi če bi občinski svetniki potrdili tak sklep, po besedah župana Janka Kosa zanj ne bi bil zavezujoč, saj je projekt fontane že uvrščen v proračun in so zanj zagotovljena proračunska sredstva. Kljub podražitvi projekta pa ne bodo porabljali proračunskega denarja, saj ga bo občina zbrala z donacijami in s projektom ne bo začela, dokler finančno ne bo pokrit, je zagotovil župan.
Na izredni seji sta projekt poleg vodje dr. Hane Šuster Erjavec, idejnega pobudnika fontane Matjaža Omladiča in direktorja RA Savinja Stojana Praprotnika predstavila tudi avtorica izbrane natečajne rešitve fontane in načrtovalec tehnološkega dela s strojnico, Matjaž Omladič pa je pojasnil tudi razloge, zakaj gospodarstvo podpira gradnjo fontane.
Argumenti proti
Sklic izredne seje so s svojimi podpisi zahtevali Jože Krulec, Tina Rosina Košir, Rok Sed-minek, Lojze Posedel, Jasmin Fideršek, Matjaž Krk, Vilma Te-kavc in Alenka Polšak. Razloge za sklic seje in za nasprotovanje poteku projekta na sedanji način je na izredni seji predstavil Jože Krulec. Glavni argument je povečevanje cene, z dobrih 52 tisoč evrov ob prvi predstavitvi projekta na malo več kot 376 tisoč evrov v DIIP. Občina naj bi prispevala 183 tisoč evrov, kar je že vključeno v lanski in letošnji proračun, ostalo bodo prispevali donatorji.
DIIP je bil izdelan šele 4.
decembra lani, torej svetniki projekta in njegove vrednosti ob uvrstitvi v občinski proračun niso poznali in o njem niso imeli priložnosti temeljito razpravljati, je poudaril Jože Krulec ter dodal, da še vedno ni znana končna vrednost projekta, prav tako ne število delujočih pip za točenje piva. V razpisu za izvedbo je od osmih navedenih v prvi fazi pet pip.
V DIIP so občinski svetniki prebrali, da bo upravljavec fontane ZKŠT, o tem občinski svet ni odločal, prav tako ni predvidena nobena dodatna zaposlitev. Jože Krulec je vprašal, ali ima zavod sploh še možnosti za takšne notranje kadrovske racionalizacije. DIIP tudi ne predvideva zaposlitve podžupanje v Razvojni agenciji Savinja. Eden od razlogov za zaposlitev naj bi bilo prav vodenje tega projekta, vendar ta strošek ni vključen v projekt. Poleg vodenja projekta in zaposlitve v razvojni agenciji se dr. Hana Šuster Erjavec pojavlja tudi v vlogi mentorice magistrske naloge, ki je obravnavala ta projekt, kar je po besedah Jožeta Krulca najmanj nenavadno.
Jože Krulec je izrazil tudi mnenje pobudnikov izredne seje, da bo postavitev fontane v mestnem parku degradirala ta prostor ter da so ekonomske in finančne analize izdelane tako, da bi na vsak način upravičile gradnjo fontane. Projekt predvideva najmanj šest tisoč dodatnih obiskov turistov, vendar pa ni mogoče reči, da bodo vsi kupili vrček, prav tako ni znano, koliko denarja zdaj porabijo turisti ob obisku Žalca.
Način zbiranja donacij po njegovem mnenju ni bil primeren, saj ni bilo javnega poziva, temveč samo povabilo nekaterim podjetnikom za donacije, zagotovo pa ni mogoče trditi, da nikoli nihče ne bo pričakoval kakšne protiusluge. V DIIP tudi niso predvideni stroški javne razsvetljave in varovanja fontane.
Občani opozarjajo še na neprimernost promocije piva kot alkoholne pijače in njen vpliv zlasti na mlade. Del javnosti nasprotuje gradnji tudi zato, ker bi morala občina po njihovem mnenju denar nameniti drugim projektom, koristnejšim za življenje in delo ljudi. Tudi lani sprejeta strategija turizma ne predvideva takih novogradenj. Uspešnost turizma in Občine Žalec bi lahko zagotovili z drugimi projekti in za manj denarja dosegli večje učinke, je predstavitev argumentov zaključil Jože Krulec.
Tina Rosina Košir je vprašala, ali so bila narejena arheološka izkopavanja in ali je bilo pridobljeno soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Glede ankete o fontani pa je menila, da bi morali za pridobitev relevantnih podatkov o tem spraševati samo občane žalske občine.
Prav tako veliko pripomb na
izvedbo ankete je imel Jasmin Fideršek. Dodal je, da se je proti projektu na spletnem portalu z imenom in priimkom izreklo kar 136 ljudi in da ne gre za populistično nasprotovanje anonimnežev. Podirati drevesa zaradi fontane in promocija alkohola po njegovem mnenju prav tako nista primerna.
Lojze Posedel je povedal, da idejno rešitev podpira, tudi gradnjo, ne pa na izbrani lokaciji in na način, kot se je te investicije lotila občina. Prava tržna analiza bi bila narejena, če bi občina izvajalca za analizo izbrala na javnem razpisu. Izbran je bil izvajalec gradnje (Remont), čeprav projekt nima v celotni vrednosti pokritja v proračunu. Poleg tega razpis za tehnološki del še ni končan in zato vrednost tega dela ni dokončna. Če gre za unikatno rešitev, verjetno sploh ni več ponudnikov take tehnologije točenja, je opozoril Lojze Posedel.
Matjaž Krk je med drugim poudaril, da temelji ves projekt za zdaj na ocenah, ko pa bo fontana enkrat zgrajena, bo morala občina financirati tudi njeno delovanje.
Rok Sedminek je spraševal o stroških delovanja fontane, saj pivo ni mleko. Pogreša mnenje ali sodelovanje Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, ki ima mikropivovarno, prav tako ga je zanimalo, kako bo občina tržila pivo oz. katero pivo bo na voljo v fontani.
Vilma Tekavc je med drugim izpostavila dejstvo, da bo v fon-tani lahko samo ustrezno obdelano in s tem obstojno pivo, zato za domače, eko in mikro serije piva, ki je pri turistih najbolj zaželeno, ne bo ustrezna. Degustacija piv je že sedaj turistom na voljo v ekomuzeju, verjetno pa se obstoječa ponudba premalo trži.
Za fontano
Na izredni seji so občinski svetniki izrekli tudi podporo projektu. Viktor Mitov je izpostavil prednosti lokacije v mestnem parku, ki je ob tržnici s ponudbo savinjskih pridelkov in izdelkov ter v bližini kulturnih zanimivosti v starem mestnem jedru. Vojko Zupanc je pohvalil drznost in vizionarstvo pri tem projektu, s katerim je župan sprejel tudi dolgoročno politično odgovornost, Borut Cink pa je med drugim poudaril, da brez vlaganj določenih sredstev ne more biti učinkov na prihodke v turizmu.
Župan Janko Kos je ob koncu razprave povzel, da na tak način občinski svet ni obravnaval še nobenega dokumenta identifikacije investicijskega projekta in da mnenje občinskega sveta o tem zanj ni zavezujoče. Spomnil je, da so pred časom v mestnem parku porušili hišo, v kateri so se zadrževali tudi odvisniki od drog, ter posadili dve drevesi. Samo v lanskem letu je bilo na območju občine zasaje-
nih več kot 300 dreves in občina je dobila priznanje Planetu Zemlji prijazna občina.
»Turizem je gospodarska panoga in še nikoli gospodarstvo pri nekem projektu ni tako sodelovalo kot tokrat. Sredstva donacij so namenska in v primeru, da fontane ne bomo gradili, jih bo potrebno vrniti. Ni nujno, da bo projekt uspešen, vendar tudi ko investiramo v gasilske ali kulturne domove, se ne sprašujemo o ekonomski upravičenosti, ker zasledujemo druge cilje. Veliko projektov, ki niso bili najboljši, je v preteklosti dobilo denar iz proračuna.«
O zaposlitvi podžupanje za pomočnico direktorja RA Savinja je župan povedal, da je bilo mesto pomočnika direktorja prazno, potem ko je bil Stojan Praprotnik, pred tem pomočnik direktorice Danice Jezov-šek Korent, po njeni upokojitvi imenovan za direktorja. »Mesto pomočnika je bilo prazno in ker si bo potrebno izboriti čim več denarja v novi evropski perspektivi, smo objavili razpis za to delovno mesto ter zaposlili dr. Hano Šuster Erjavec,« je povedal Janko Kos.
Direktorica občinske uprave Tanja Razboršek Rehar je o tako velikem povečanju vrednosti investicije povedala: »Brez projektne dokumentacije najprej stroškov nismo mogli oceniti, zato smo sprva predvideli 52 tisoč evrov, saj smo izhajali iz podobnosti z mleko-matom. Za do sto tisoč evrov vreden projekt ni potreben DIIP. Ko smo prišli do višje številke, ki je tudi nas presenetila, pa smo naročili izdelavo DIIP. Tehnologija hlajenja omogoča osem pip za točenje piva, koliko
jih bo dejansko takoj vgrajenih, pa ni pomembno. Lahko bo na kakšni pipi tudi hmeljski čaj ali kakšen drug napitek. Naredili smo tudi arheološke raziskave na osnovi smernic Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije ter zaprosili za izdajo soglasja.«
Zazidalni načrt za staro mestno jedro ima prav tako zapisano prenovo parka z umestitvijo fontane, je še povedala Tanja Razboršek Rehar, čeprav je bila takrat res mišljena samo navadna fontana za vodo.
Občina za projekt ne bo presegla zdaj v proračunu predvidenih sredstev, za zaprtje finančne konstrukcije pa manjka še 64 tisoč evrov. Ker je v javnosti vendarle precej zanimanja, je občina na svoji spletni strani objavila vabilo k donacijam tako fizičnih kot pravnih oseb. Napovedano je tudi zbiranje podpisov za referendum proti fontani, vendar je župan Janko Kos povedal, da je projekt uvrščen v veljavni proračun, o proračunu pa referenduma ne more biti.	K. R.
Tanja Razboršek Rehar: »V DIIP smo ocenili, da bo prišlo na degustacijo letno v polnem delovanju v osmih mesecih 6 tisoč obiskovalcev, ki bodo kupili en vrček kot spominek in degustira-li pivo. To pomeni 36 tisoč evrov prihodka. V strukturi stroškov je strošek izdelave vrčka 2 evra, približno 1,4 evra naj bi znašalo 6 dcl piva. Ocenili smo, da za delovanje fontane ne potrebujemo polne zaposlitve. Imamo TIC, turistične vodnike, avtobus ima svojega turističnega vodnika, tudi njemu lahko izdamo avtorizacijsko kartico za zagon delovanja fontane.« Fontana bo delovala samo ob avtorizaciji in potem ko bo uporabnik kupil vrček s čipom, tako da popivanje ne bo mogoče, prav tako fontane ne bodo mogli uporabljati mladoletniki. Pipe se bodo po uporabi spuščale in pokrile, tako bodo preprečili vandalizem, ves čas pa bo deloval del z vodno fontano.
Pobudnik projekta Matjaž Omladič je na temo fontane med drugim povedal: »V Sloveniji je bilo lani v primerjavi z letom 2014 za 12 % več turistov. Dvomim, da se lahko s tako številko pohvali tudi Spodnja Savinjska dolina. Če so tu strategija, želja in volja, potem bomo del turistov, ki obiščejo ključne slovenske turistične zanimivosti in točke, uspeli preusmeriti v našo dolino. Naša dolina je sicer delno prepoznavna v slovenskem okolju, ko pa ljudi s Primorske vprašaš, po čem je prepoznavna Savinjska dolina, redko kdo ve, da je to hmelj, še manj jih ve, da je zibelka pivovarstva ravno Žalec. S tega vidika bi bilo nujno najprej pristopiti k temu, kako povečati prepoznavnost naše doline. Gospodarstveniki se v globalnem svetu srečujemo s problemom prepoznavnosti naše države, kaj šele Žalca kot takega. Zato nam je v interesu, da pomagamo povečevati prepoznavnost naše države in lokalnega okolja. Ko navežeš stik z novim poslovnim partnerjem in če ta pozna regijo, od koder prihajaš, je začetek pogovorov o poslu lažji. Tu je posredni interes gospodarstva. S to idejo želimo v Žalec pripeljati tuje goste, s povečanjem števila globalnih turistov v občini pa se bodo pojavile nove možnosti, da posamezniki razvijejo svoje poslovne ideje in začnejo služiti od turizma, ne samo prodajati domače pridelke.«
_SaAurUs&e/.daiitte/A
PODJETNIŠTVO IN TURIZEM
febr
2016
n
Delo za zadovoljstvo in plačo	Delavska hranilnica še na drugi lokaciji
Mojca Škorjanc z enim od izdelkov, to je mehak sestavljiv poligon za najmlajše.
Nove prostore so s prerezom traku predali namenu predsednik uprave Delavske hranilnice Jože Stegne, direktorica žalske podružnice Marjeta Košenina in župan Občine Žalec Janko Kos.
Na novi lokaciji so olajšali poslovanje pravnim osebam.
Podjetniških zgodb v slovenskih medijih je veliko, zlasti negativnih. Vedno je izpostavljeno število delovnih mest - izgubljenih ali, redkeje sicer, novih. Za vsemi velikimi zgodbami pa je množica samozaposlenih, ki so uspeli sami sebi zagotoviti delo in spodobne prihodke ter ob tem zaposliti še eno ali dve osebi. Takšna je tudi zgodba Mojce Škorjanc iz Velike Pirešice, ki izdeluje mehka igrala in razne blazine iz poliuretanske pene.
Danes samostojna podjetnica Mojca Škorjanc ni imela nikoli podjetniških želja in načrtov: »Po poklicu sem tekstilni tehnik in sedem let sem bila zaposlena v Zarji, nato pa še sedem let v zasebnem podjetju v Velenju. Zaradi druge panoge dela smo s sodelavkami ostale brez zaposlitve. Pri treh otrocih sem sicer doma imela vedno dovolj dela, ampak vendarle mi je nekaj manjkalo. Ko ostaneš brez službe, ti precej pade tudi samozavest in nekako moraš zapolniti to praznino. Začela sem z izdelki iz pene, najprej čisto po malo, preko moževega popoldanskega s. p., potem pa so že tudi iz kakšnega vrtca poklicali, da bi potrebovali to in ono. Mož je bil zaposlen v Sigmanovi v Žalcu in najprej tudi zame ni bilo dovolj dela za polno zaposlitev, zato sem se najprej zaposlila za polovični delovni čas, nato za polnega. Pred štirimi leti se je obseg dela tako povečal, da nisem zmogla več sama. Na naši domačiji smo preuredili prostore in ko so gradbeni baroni pokopali Sigmanovo in je tudi mož Igor ostal brez službe, sva skupaj začela povsem na svoje. Pred dvema letoma sva zaposlila še šiviljo, tako da smo zdaj trije. Glede na to, da smo pred dvema letoma začeli delati za izvoz in da zdaj skoraj polovico proizvodnje izvozimo, se bomo verjetno še morali kadrovsko okrepiti.«
Za prodajo na tuje trge gre zahvala predvsem dobrim poslovnim partnerjem, pojasnjuje Mojca Škorjanc: »Imamo srečo, da imamo zelo dobrega poslovnega partnerja, ki raziskuje trg in dela na izvozu. Skupaj smo razvijali nov artikel, trajalo je kar dve leti, zdaj pa ga tržimo resnično po vsem svetu.«
Škorjančevi pod blagovno znamko Brundo izdelujejo mehka igrala, poligone in bazenčke iz pene, telovadne, zaščitne in terapevtske blazine, vse po naročilu, vendar se sami zelo malo ukvarjajo z drobnim trženjem: »Z našimi izdelki v glavnem opremljamo novogradnje. Izberejo nas podjetja oziroma inženiringi, ki se ukvarjajo z opremo javnih prostorov. Imamo majhno dodano vrednost, zato je za nas pomembna celota, da naredimo vse, od sedežnih
garnitur, ležalnih blazin do plezalnih poligončkov. Naša prednost je, da delamo doma, brez najemnine in drugih velikih proizvodnih stroškov in da gre v bistvu za obrtniško dejavnost. Naredimo vse, kar si stranka zaželi, to so unikatni izdelki, malo je tipskih artiklov. Opcija so seveda tudi izdelki za prodajo v trgovinah, vendar se zaenkrat s tem še ne ukvarjamo.«
In kdo oblikuje njihove izdelke? »Te si zamislijo že projektanti, ki delajo osnovno opremo. Potem pridejo naročniki k nam s skicami, vse spravimo na papir, naročimo peno, ki nam jo dobavitelji izrežejo, mi pa jo nato dodelamo in oblečemo. Delamo izključno z nemškimi materiali, ki sodijo v evropski in s tem svetovni vrh po kakovosti, so trpežni in se dobro obnesejo.«
Čeprav so izdelki iz kakovostnih materialov, ki so dražji, pa so njihove cene kljub temu konkurenčne tudi v primerjavi z uvoženimi izdelki.
S svojimi izdelki so prisotni po vsej Sloveniji, pa tudi na Hrvaškem se jim počasi odpira trg. Dela imajo v delavnici toliko, da svojih izdelkov po terenu niti nimajo časa predstavljati, pove Mojca Škorjanc. »Rast proizvodnje je bila največja predlani, ker je bilo volilno leto na lokalni ravni in se je zaključil investicijski ciklus. Sicer pa dela ni nikoli ravno prav. Ali ga je preveč ali pa premalo,« pojasnjuje Mojca in doda, da je bilo njeno vodilo v začetku predvsem to, da s svojim delom in znanjem zasluži za preživetje sebe in svoje družine. Doda pa, da je lepo, če si gospodar svojega časa: »Če je delo, delaš tudi ponoči, če je zatišje, pa si lahko privoščiš kakšen dan ali dva dopusta.«
In kako shajata z možem Igorjem kot zakonca in tesna sodelavca? »Zelo lepo se dopolnjujeva. Jaz krojim zahtevnejše stvari, šiva kolegica, tudi sama sedem za šivalni stroj.
Mož, ki je po izobrazbi strojni tehnik, pa kroji tipske izdelke in skrbi za logistične in druge zadeve, dela in skrbi je dovolj za oba. Jaz sem bolj jutranji tip in mi proti večeru že malo zmanjkuje energije, on zvečer in včasih pozno v noč riše skice in načrte za nove izdelke. Res sva dober tim, tudi kosilo običajno pripravljava skupaj. Med tednom je kosilo bolj na hitro, ker so otroci v Mariboru in Ljubljani, čez vikend pa si vzamemo čas kot družina.«
In kot družina si pomagajo tudi takrat, ko je največ dela. 24-letni sin Klemen je inženir mehatronike in že zaposlen, 21-letna hči Katja obiskuje tretji letnik likovne pedagogike, leto dni mlajša Barbara pa je bila lani zlata maturantka in zdaj študira arhitekturo. Ko morata Igor in Mojca na teren, v skladišču prevzameta logistično podporo (oddaja in prevzem blaga) babi in dedi.
Ime blagovne znamke je Brundo. »To je bila ideja mojega moža, ki me je ves čas spodbujal, naj grem na svoje. Brundo je tak prijeten, mehak, varen medo, ki ponazarja lastnosti naših izdelkov. Pri nas je bilo vedno vse bolj na igro, najini otroci pravijo, da nisva nikoli odrasla,« pravi Mojca.
Seveda pa samostojno podjetništvo prinaša tudi veliko skrbi: »Imeli smo že kar nekaj obiskov inšpektorjev, ki pa kakšnih večjih pomanjkljivosti niso izpostavljali. Že dolgo tudi razmišljamo, da bi ustanovili d. o. o., ker je v zvezi z odškodninsko odgovornostjo veliko nepredvidljivih situacij. Kot samostojni podjetnik namreč za vse jamčiš z vsem svojim premoženjem.«
Kljub vsemu Mojca in Igor »ne jamrata«, ampak z veseljem vsak dan v svoji delavnici ustvarjata mehka igrala in razne blazine. Oba se strinjata, da izguba službe lahko pomeni začetek nečesa novega, potrebna sta le vztrajnost in skromnost.	K. R.
Potem ko je v prostorih Občine Žalec pred tremi leti odprla prvo enoto v Žalcu, je Delavska hranilnica v začetku februarja odprla novo enoto tudi na Šlandrovem trgu v Žalcu.
Številnim občanom, ki so se udeležili slovesnega odprtja, sta spregovorila predsednik uprave Delavske hranilnice Jože Stegne in župan Občine Žalec Janko Kos. Predsednik uprave je poudaril 25-letno zgodovino Delavske hranilnice in hitro rast te največje slovenske hranilnice, župan pa je izpostavil pomen občinske blagajne za občane in dobro sodelovanje.
Prva enota v prostorih Občine Žalec bo še naprej odprta, skrajšali so le delovni čas, in sicer od 8. do 16. ure. Občani bodo lahko nemoteno opra-vlj ali vse storitve na stari in novi lokaciji, v kateri deluje tudi občinska blagajna. S širitvijo so želeli olajšati poslovanje pravnim osebam, za katere bo na voljo tudi osebna obravnava.
Na to, kako ocenjujejo dosedanje poslovanje v Žalcu, je direktorica podružnice Marjeta Košenina povedala: »V Občini Žalec smo začeli s tremi delovnimi mesti in poskusnim modelom občinske blagajne. V dobrih treh letih smo zrasli v močno in stabilno enoto
s komitenti iz vrst občanov, podjetnikov in ruralnega prebivalstva. Če ne bilo dobrega poslovanja, tudi nove enote ne bi bilo.«
Za dobro voljo prisotnih sta skrbeli glasbeni skupini M.J.A.V. in Power band, za kulinarične dobrote pa gostinstvo Pri Sebastijanu. T. Tavčar
akcija vARILux 1+1 - dva PARA MULTiFOKALNiH sTEKEL zA CENO ENEGA
So Vaše roke 'prekratke'?
Čas je, da nas obiščete...

irman
očesni center
optika | očesna ordinacija | kirurgija
savinjska cesta 2, Žalec pregledi: 041 724 995 optika: 051 288 01 0 WWW.IRMAN.SI
12
februar 2016
PODJETNIŠTVO IN TURIZEM
_SoAtlnis&e/. datine/S
Z zgodbo o zelenem zlatu - hmelju
Na sejmu Natour Alpe--Adria, ki je namenjen popotnikom in ljubiteljem aktivnosti v naravi, na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču se je ZKŠT Žalec letos predstavil kar na dveh lokacijah: na razstavnem prostoru Dežele Celjske (skupaj z ZKŠT Vransko) in na osrednjem razstavnem prostoru Slovenske turistične organizacije kot predstavnik zelenih destinacij. Žalec se je namreč lani pridružil 15 pilotnim de-stinacijam, ki so se prijavile v projekt Zelena shema slovenskega turizma, s katerim želi STO spodbujati trajnostni razvoj slovenskega turizma.
Stojnica I feel Slovenia je bila na letošnjem osrednjem turističnem sejmu v Ljubljani odeta v zeleno - ne samo vidno, temveč tudi oz. predvsem v predstavitvi slovenskih turističnih destinacij, ki so pridobile znak Slovenia Green.
Zelena, privlačna konkurenčna turistična ponudba, zasnovana na trajnostnem konceptu ter razvoju kakovostnih in inovativnih turističnih produktov visoke dodane vrednosti, je tisti ključni element konkurenčnosti, ki našo turistično ponudbo razlikuje od preostalih.
Slovenska turistična organizacija, ki sta ji zaupana razvoj in trženje slovenske turistične ponudbe, je zeleno, to je traj-nostno usmeritev, opredelila kot edino pravo razvojno priložnost, sistematično, celostno in integralno uvajanje trajnostne usmeritve pa postavila v jedro razvoja in promocije slovenskega turizma. Kot ključni korak pri uvajanju trajnostnega koncepta in spodbudo za turistične destinacije, da razvoj snujejo na trajnostnih kazalnikih, je Slovenska turistična organizacija v sodelovanju z zavodom Tovarna trajnostnega turizma Good-Place zasnovala model Zelena shema slovenskega turizma.
In šest slovenskih destinacij, ki so v sklopu Zelene sheme pridobile znak Slovenia Green, so se z zelenimi doživetji predstavile na stojnici slovenskega turizma I feel Slovenia: Idrija z dediščino živega srebra in rudarskega življenja, Kamnik
s pastirsko dediščino, Laško z dediščino pivovarstva in me-dičarstva, Radlje ob Dravi z biološkim bazenom, Rogla in Zreče z zgodbo o pohorskem zraku ter Žalec z zgodbo o zelenem zlatu - hmelju.
T. Tavčar
Turistično društvo Braslov-če se zaveda, da v nas tisočletni spomeniki kulturne dediščine vzbujajo radovednost, da tradicionalne prireditve, kot so Salamijada, Dan hmeljarjev in Kožuhanje, obujajo v življenje nekdanje delo in običaje ljudi na braslovškem podeželju. Ob prijetnem in zabavnem vzdušju pa nikoli ne pozabijo na kulinarične dobrote.
Prav zaradi teh razlogov je TD Braslovče na letošnjem sejmu Natour Alpe-Adria povabilo k sodelovanju tudi Kulturnozgodovinsko društvo
Žovnek Braslovče, Planinsko društvo Dobrovlje Braslovče in lokalnega ponudnika Eko kmetijo Pšaker - »Petrovo jabolko«.
Številnim obiskovalcem stojnice so predstavili zemljevid planinskih poti na Dobrovlje, monografijo Braslovč in promocijski izvod knjige Svobodni gospodje Žovneški avtorja Franca Kralja ter promocijski material TD Braslovče. Ob Fri-derikovem čaju in jabolčnem soku so teknile sladke dobrote braslovškega podeželja, ki so jih spekle članice turističnega društva.
Ob stojnici se je ustavilo veliko obiskovalcev sejma, vsem pa je zastal dih, ko je k njim pristopila grajska gospodična in zapela ljubezensko pesem pesnika in trubadurja Konrada Žovneškega. In potrdila se je zgodba, ki jo je TD Bra-slovče zapisalo na velik plakat: »Braslovče - dom svobodnih gospodov Žovneških in zibelka knezov Celjskih; preplet naravne in kulturne dediščine, kulinaričnih doživetij v dolini zelenega zlata: za pohodnike na Dobrovlje, za kolesarje, za sprehajalce in mimoidoče izletnike.«	T. Tavčar
Na sejmu tudi TD Braslovče
Skupina ZKŠT na čelu z direktorjem Matjažem Juterškom na sejmu.
Nagrajenci s Ponikve; foto: arhiv Polone Kozman
Vandali ponovno na delu
Februarja so bili na območju Ribnika Vrbje ponovno na delu vandali, ki so povzročili škodo na lesenih skulpturah, klopeh in koših, ob tem pa so odtujili tudi usmerjevalne table. Na Občini Žalec skupno škodo ocenjujejo na 2.500 evrov.
Gre za ponavljajoča dejanja, ki so jih zasledili že oktobra 2014, tokrat pa so jih vandali povzročili v noči z 8. na 9. februar in tako na zelo nekulturen način obeležili kulturni praznik. Poškodovali so lesene skulpture in jih skupaj
s klopmi in koši v bližini odvrgli v ribnik ali ob nabrežje Savinje, pri tem pa je nastala večja materialna škoda. Občina Žalec je storilce prijavila in zahteva kazenski pregon.
L. K.
Že konec lanskega leta so v Slomškovem domu na Ponikvi pri Žalcu podelili priznanja za najlepšo vas, vaško središče, hišo, kmetijo, poslovni in verski objekt, ki jih podeljujejo v okviru projekta »Najlepša vas in vaško središče, hiša, kmetija, poslovni
objekt in versko znamenje oz. obnovljen objekt kulturne dediščine«.
Za najlepšo hišo so priznanje prejeli Darja in Stane Jezernik (Vrhe), Renata in Rajko Šuper (Sp. Ponikva), Marija in Martin Rezman (Sp. Ponikva) ter Marija in Jože Golčman (Vrhe).
Priznanja za urejeno kmetijo sta se razveselila Rozika in Jože Jelen, za poslovni objekt pa so priznanje podelili Jožici Zagoričnik. Tokrat so podelili tudi priznanje za urejenost in vzdrževanje črne kuhinje, ki ga je prejela Alojzija Zagoričnik.
L. K.
Sobota, 12. 3. 2016, ob 20.00
Dom II. slov. tabora Žalec
Vstopnice: TIC Žalec in zkst-zalec.kupikarto.si
Četrtek, 24. 3. 2016, ob 19.30
Dom II. slovenskega tabora Žalec
ANS. MLADI GAMSI IN KVINTET SLOVENSKIH DEKLET, gost čarodej ANDREJ ZEME
Koncert za abonma narodno-zabavne glgsbe in izven. VSTOPNICE PO 12 EUR V TIC-u ŽALEC
, , . ZKŠT ŽALEC, Aškerčeva 9 a, www.zkst-zalec.si
Bogata ponudba dobrot savinjskih kmetij!
TRGOVINICA ZELENO ZLATO
na žalski tržnici
Ponedeljek—petek: 8.00-16.00
Sobota: 8.00-12.00
T: 03 572 06 26 / www.zkst-zalec.si
_SaAtiriisAe/.daiitte/S
IZ POLITIČNEGA ŽIVLJENJA / INFORMACIJE
februar 2016
13
Slovenska Pomlad
O kvotah ob prazniku kulture
Zadnji januarski petek je v kulturnem domu na Vranskem potekal kulturni večer, na katerem je pesnik in gledališki igralec Tone Kuntner predstavil svojo dvojezično pesniško zbirko Slovenska Pomlad - La Primavera Eslovena. Leto 2016 bo v znamenju srebrnega jubileja slovenske državne samostojnosti in to je bil nekakšen uvod v vseslovensko praznovanje srebrnega jubileja, kot si ga je zamislil pesnik. K umetniškem večeru, ki sta ga pripravila Občinski odbor SDS Vransko in Ženski odbor SDS savinjsko-šaleške regije je svoje dodal družinski kvartet Štiglic.
Polna dvorana kulturnega doma je lahko prisluhnila pesmim iz pesniške zbirke, Prešernovi Zdravljici, Cankarjevim mislim, domoljubju in domovini, ki jih je Tone Kun-tner vpletal v svoj nastop, in pogovoru s povezovalko večera Alenko Gortan, ki je med drugim povedala: »Današnji večer je praznik slovenske pomladi, to je uvod v vseslovensko praznovanje 25. obletnice slovenske samostojnosti. V ta namen je pesnik Tone Kuntner izdal knjigo Slovenska Pomlad, kjer besedo pomlad piše z veliko začetnico. Jubilejna izdaja pesniške zbirke Slovenska Pomlad -La Primavera Eslovena prinaša
Med udeleženci sta bila tudi Janez Janša in David Tasič (prvi z leve).
43 izbranih pesmi v slovenskem in španskem jeziku s spremno besedo Draga Jančarja. V španščino je zbirka prevedena za bralce Slovence, ki živijo v Argentini. Knjiga je nekako razdeljena na tri poglavja. V prvem delu najprej narašča njegovo upanje, da bomo Slovenci po tisočletju prizadevanja za svojo domovino končno prišli na svoje, v drugem delu opisuje svojo radost, evforijo, da nam je uspelo uresničiti večstoletne sanje, v zadnjem ciklu pa ugotavlja, da se Slovenci v zadnjem času vse bolj razhajamo, da tiste enotnosti, ki nas je družila pred 25 leti, ni več. Ta enotnost popušča in se sprašuje, zakaj in čemu je tako.«
Prireditev sta pripravila Občinski odbor SDS Vransko in
Naročnik oglasa: Golec - Dolar Romana s.p., Slandrov trg 11, Žalec
Tone Kuntner med predstavitvijo knjige
Ženski odbor SDS savinjsko--šaleške regije, udeležilo pa se je je veliko članic in članov ter somišljenikov stranke. Med gosti so bili tudi prvak stranke SDS Janez Janša, župan Franc Su-šnik, urednik Karantanije David Tasič, eden izmed četverice JBTZ (Janša, Borštnar, Tasič, Zavrl), ki je zanetila Slovensko pomlad, in domači župnik Jožef Turinek, ki je pred prireditvijo v cerkvi sv. Mihaela daroval mašo za slovensko pomlad.
D. Naraglav
RaS
Razitojna agencija Savinja
Gospodarsko interesno združenje
Ulica heroja Staneta 3, 3310 Žalec, Slovenija tel.: 03/713 68 60; 713 68 64; fax: 03/713 68 70 e- pošta: ra.savinja@ra-savinja.sl; www.ra-savinja.si
OBMOČNO RAZVOJNO PARTNERSTVO »SPODNJE SAVINJSKE DOLINE« ObčinaBraslovče,ObčinaPolzela,ObčinaPrebold,ObčinaTabor,ObčinaVransko,Občina Žalec
objavlja na osnovi Pravilnika o podeljevanju nagrad in priznanj za inovacije razpis zapodelitevnagrad in priznanj
INOVATORLETASSD 2015
v kategorijah:
patenti, izboljšave izdelkov, izboljšave tehnoloških postopkov
Za nagrado in priznanje lahko kandidirajo fizične osebe - avtorjiinovacijs stalnim bivališčem v občinah
Polzela, Prebold in Žalec ali
fizične osebe - avtorji inovacij, ki so svojo inovacijo razvili in implementirali na območju teh občin in s svojo inovaaijo še ni so kandiZirali na razpisu "Inovator Občine Žalec" ali na razpisu "Inoeator leta dSD".
Prijave na eazpis sprejema do31. marca 2016 Razvojna agencija Savinja, Ul. heroja Staneta 3, 3310 Žalec.
Prijava na razpis mora vsebovati:
•	ime in priimek ter naslov inovatorja
•	naziv in popolni opis realizirane inovacije z navedbo značilnosti po kriterijih za ocenjevanje
•	slike, načrte in opis prijavljene inovacije
•	stopnjo realizacije inovacije
Prijavitelji oddajo prijavo na PRIJAVNEM OBRAZCU, ki je obvezni del vloge in je dosegljiv na spletnih straneh
RA Savinja, s priloženo elektronsko različico celotne prijave s podrobnim opisom inovacije v PDF-formatu oz. formatu, ki ne dopušča spreminjanja vsebine. Vloga mora biti oddana v zaprti ovojnici z oznako »NE ODPIRAJ - RAZPIS INOVATOR LETA«.
Komisija za izvedbo razpisa, ki jo je imenoval Območni svet Območnega razvojnega partnerstva Spodnje Savinjske doline, bo vlogeobravnavala najkasnejedo 23. aprila 2016.
Vse informacije ter pravila in merila o podeljevanju nagrad in priznanj za inovacije »Inovator leta SSD« dobite na
Razvojni agenciji Savinja, tel.: 03/713 68 60 in na spletni strani www.ra-savinja.si.
RAZVOJNA AGENCIJA SAVINJA, vstopna točka VEM, nudi mnoge brezplačne storitve.
IMAŠ IDEJO/PAOJEKT? Dodatneinformacijena Razvojniagenci/i Savinja, Ulica heroja Staneta 3,3310 Žalec, tel.: 03/713 68 60, faks: 03/713 68 70, e-pošta: ra.savinja@ra-savinja.si ali na spletni strani http://www.ra-savinja.si.
Pred osrednjo občinsko proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku v Žalcu 5. februarja je lokalni odbor SMC v Žalcu pripravil srečanje članov in potem novinarsko konferenco s poslancem SMC in predsednikom parlamentarnega odbora za kulturo v Državnem zboru RS dr. Draganom Maticem, ki je med drugim spregovoril o aktualnih zadevah, ki zadevajo stranko SMC, o noveli zakona o medijih ...
Srečanje je vodil podpredsednik LO SMC Žalec Nejc Špo-rin, sicer tudi žalski občinski svetnik. Dr. Matič, ki sodeluje tudi v odboru za notranje zadeve DZ, je poudaril pomen ljubiteljske kulture, zborovskega petja in kulture za ohranitev slovenske narodne identitete, govoril pa je tudi o medsebojni prepletenosti kulture in politike, katere dokaz so slovenski tabori, po enem nosi ime tudi žalski Dom II. slovenskega tabora.
Spregovoril je tudi o noveli zakona o medijih, ki po njegovem rešuje samo nekatera vprašanja. »Z nestrpnostjo čakamo, da bo ministrstvo za kulturo pripravilo nacionalno strategijo razvoja medijev, kajti zakon je potrebno prilagoditi tudi digitalni dobi, prav tako je treba urediti določene zadeve v zvezi s koncentracijo medijev in še kaj ...« Matič obžaluje, ker se je debata omejila le na kvote slovenske glasbe, ki niso novost, saj obstajajo že vrsto let, za nacionalne so 40 %, za komercialne pa 25 %. »Vendar pa so nekatere medijske hiše to uredile na način, da je bila večina slovenske glasbe objavljena v nočnih urah. /.../ Mi verjamemo, da je skrb glede očitkov, da gre za prevelik poseg v uredniško avtonomijo, svobodo medijev, pretirana,« je dodal in poudaril, da v poslanski skupini SMC menijo, da novela zakona o medijih podpira in ščiti slovensko glasbo, spodbuja rast in razvoj slovenske glasbene produkcije, razvoj kakovostne in raznolike slovenske glasbe. Poleg tega menijo, da novela še vedno omogoča svobodo glasbenih urednikov, ki so morali že do zdaj slediti sistemu kvot, ki ga poznajo tudi druge države Evropske unije. Urednikov tudi nihče ne ovira pri izbiri, katero slovensko glasbo bodo uvrstili na svoje
anv
Dr. Dragan Matic in Nejc Šporin
sporede. Pomembno je še, da mora določen delež predvajane slovenske glasbe predstavljati glasba, prvič predvajana pred največ dvema letoma - s tem želijo spodbujati odpiranje medijskega prostora novi in mladi ter uveljavljeni glasbeni ustvarjalnosti.
Dragan Matič je spregovoril tudi o aferi z dodatki za stalno pripravljenost. »Da je bila ta sistemska nepravilnost odkrita, je kriva ravno naša vlada,« je poudaril in za primer finančnega ministra izrazil mnenje, da minister Dušan Mramor tega ni počel s slabim namenom in še, da so to počeli tudi mnogi drugi, a da »o moralnih razsežnostih tega ne bi razpredal«. Poudaril je, da tudi inšpektor ni govoril o individualnih odgovornostih, torej zadeva se je zaključila, minister je ponudil odstop (ki sicer ni bil sprejet), vrnil je denar. V tem trenutku je bolje, da nadaljuje delo, tudi v luči nagrade, ki je prišla iz tujine .
Podpredsednik žalskega odbora SMC Nejc Šporin je predstavil tudi delovanje lokalnega odbora SMC, ki pokriva šest spodnjesavinjskih občin, svetnike pa ima trenutno v štirih občinskih svetih, pet v Žalcu, tri v Braslovčah in po dva na Polzeli in v Preboldu, trenutno so manj zastopani v Taboru in na Vranskem. Lani so odprli lokalno pisarno v Žalcu. Med drugim je omenil odprtje poslanske pisarne poslanca Saše Tabakoviča v Velenju (v prostorih LO SMC Šaleške doline, in sicer v 2. nadstropju Ljudske univerze Velenje na Titovem trgu 2 v Velenju), ki je iz vrst SMC zadolžen regionalno tudi za področje te doline, iz katere nimajo svojega poslanca.
Na novinarsko vprašanje, ki je bilo izraženo tudi na izredni
seji žalskega občinskega sveta na temo pivske fontane o združljivost funkcij podžupanje in namestnice direktorja Razvojne agencije Savinja, pa je odgovorila kar sama dr. Hana Šuster Erjavec. Povedala je, da se je kot podžupanja vključila pri fontani, ker najbolj pozna trženjsko področje, strokovno pa se je vključila šele kot namestnica direktorja RAS, češ da je podžupanja politična funkcija, v novi vlogi pa projekt pokriva strokovno. Nejc Šporin je dodal: »SMC kot stranka in kot lokalni odbor s tem nista imela nič, to vam zagotavljam. Gospa podžupanja se je prijavila na razpisano delovno mesto. Če bomo vse naše zaposlitve članov SMC ali katere koli druge stranke postavljali pod vprašaj, potem ne vem, kam lahko pridemo .« In še, da je bil pomislek, izpostavljen na seji, »ker je nasprotnikom fontane v tisti dveinpolurni izčrpni predstavitvi zmanjkalo konkretnih argumentov proti in so pač na ta način speljali vse v drugo smer«.
Hana Šuster Erjavec pa je še enkrat poudarila: »Jaz opravljam strokovno delo, nisem direktorica, prijavila sem se na objavljeni razpis, izpolnjevala sem vse pogoje oz. več kot jih je bilo potrebno, imam več izkušenj in znanja. Lahko bi bil tudi kdo drugi izbran ali bi se prijavil, tega ne bom komentirala, zakaj so se odločili zame.«
Dr. Dragan Matič, ki je bil dan pred obiskom v Žalcu tudi govornik na proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku v Državnem zboru RS, se je po novinarski konferenci skupaj s člani žalskega LO SMC udeležil tudi osrednje žalske proslave v počastitev slovenskega kulturnega praznika.
L. K.
OBVESTILO O JAVNEM ZBIRANJU PONUDB ZA ODDAJO POSLOVNIH PROSTOROV V NAJEM GOSTINCEM
ZKŠT Žalec vabi ponudnike k oddaji ponudb za oddajo brunarice (v skupni izmeri 20 m2) v Ponirkovem info centru Vrbje ob Ribniku Vrbje.
Obvestilo o javnem zbiranju ponudb v celoti in razpisna dokumentacija sta na voljo na spletni strani ZKŠT Žalec: www.zkst-zalec.si. Dodatne informacije: zkst.zalec@siol.net ali
v času uradnih ur na tel. št. 712 12 50.
Upoštevane bodo ponudbe, ki bodo ne glede na način dostave prispele na naslov ZKŠT,
Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, do vključno 14. 3. 2016 do polnoči.
14
februar 2016
PO DOLINI
_SoAtlnis&e/. datine/S
Od piškotkov do pivske fontanje, od Kekca, Bedanca in ciganov do Nodija ...
Vrbenci so s pustno masko »nagradili« novo atrakcijo, ki privablja od blizu in daleč na čudežne piškotke, zaradi katerih pozabimo na vse slabo in svet postane več kot lep.
Slovenska klasika v upodobitvi zgodbe o Kekcu in Bedancu je slavila na Vranskem.
Eko čebelar in čebelica sta brenčala po žalski občini in mnoge prepričala, da je z žalskim medom brez dvoma vse v najboljšem redu.
Turistično društvo Žalec je na pustno soboto organiziralo 3. tradicionalno pustovanje v sodelovanju s Kava Bar Kafičem Žalec, na pustni torek pa je sodelovalo tudi na pustovanju na žalski tržnici z brezplačno poslikavo obrazov.
V sredo, 10. februarja, smo s pokopom pusta za leto dni pospravili pustne maske in se prepustili realnemu življenju. Največji pustni dogodek v naši dolini je bil tudi letos pustni karneval na Vranskem.
Na Vranskem so se najprej predstavile pustne skupine iz vrtca in tamkajšnje osnovne šole; otroci so se tokrat našemili v vremenske pojave. Drugi del karnevala so začeli vran-ski generali Vranarji, nato pa
so sledile različne pustne skupine, ki jih je ocenjevala posebna komisija. Prvo nagrado je prejela vranska skupina, ki je predstavljala zgodbo o Kekcu in Bedancu, na drugo mesto se je uvrstila skupina iz Vrbja, ki
Kdo drugi kot Šentapevlski cigani so pogruntali, kako zaobiti davčne blagajne.
je predstavljala lanski dogodek v vrbenskem Bio parku, ko se je 15 udeležencev seminarja o industrijski konoplji »zastrupilo« s piškoti, v katerih je bila indijska konoplja, tretje mesto pa so zasedli Šenpavelski cigani iz Prebolda. Občinstvo je sicer pogrešalo več aktualnih tem, žal pa se pustnega dogodka na Vranskem niso udeležili pustnjaki iz Gotovelj, Galicije in nekaterih drugih krajev. Go-tovljani so se tokrat odločili za samostojni podvig in z aktualno pivsko fontanjo popestrili pustno dogajanje po ulicah Žalca. Medtem ko je pivska fontanja napolnila zunanji žalski pustni utrip, pa je Turistično društvo Žalec, pripravilo pustovanje v Kafiču v Žalcu.
Maškarade za otroke
Po vseh spodnjesavinjskih občinah se je zvrstilo kar nekaj pustnih prireditev. V žalski občini so pustni dogodek z
Nagovor pustnega župnika na pokopu v Zabukovici:
»Dragi farani zgornje Artišnične, fare Zabukovica, žalujoče pustne šeme in krajani, gostje in ostali firbci zbrani! Ob tej žalostni uri, ko nas je zapustil naš pustek, se bomo še enkrat spomnili njegovih grehov v preteklem letu in ga potem častno pospremili na zadnjo pot. Dragi Pustek, v zadnjih letih si večkrat razkopaval po tem kraju in na koncu smo si obetali še par metrov pločnika, ki pa ga nisi potegnil tako daleč, kot si obljubil. Zato bo na tvoji grmadi kak deciliter kurilca več. Zdaj, ko je zgrajena tudi kanalizacija, se sprašujemo, če nisi po njej spustil tudi delovna mesta zabukovških fabrik. Škoda, da ti ni uspelo prepričati Vatikana, da bi svoje pred nedavnim odprto veleposlaništvo v Republiki Sloveniji odprli tu, v Zabukovici, zato so dobro plačana delovna mesta ostala v Ljubljani. Še sreča pa je, da nam je uspelo zadržati vsaj vrtec, saj kolikor gre nekaterim iz občine zadnje čase na otročje, znamo imeti kmalu povečan vpis iz občinske uprave.
Poleti ti je uspelo izpeljati prireditev, ki je bila res na NIVO-ju. Piškotki iz žlahtne rastline so postali zaščitni znak teh krajev in nekaj udeležencev je imelo nekaj časa direkten kontakt z bogom. S tem si za Žalec in okolico naredil takšno reklamo, da ti bo sv. Peter gotovo štel v dobro, ko boš stal pred njegovimi vrati.
Verjetno si nekaj piškotkov podaril tudi občinskemu svetu, saj si drugače težko razlagamo, kako si jih prepričal, da bodo za 350 tisočakov gradili fontano piva sredi mesta v Žalcu. Fontana naj bi mesto postavila na svetovni turistični zemljevid, samo bati se je, da zemljevid ne bo ravno turistični - da le ne bo butalski. Če bo obisk slab, bi bilo zraven smiselno postaviti avtomat za prodajo pristnih avtohtonih žalskih piškotkov, za kar pa res ne bi dvomili o povpraševanju in prihodu turistov iz okoliških zdravilišč in vse Evrope.
Predsednik vlade bi seveda lahko pridal svoj piskrček s sloganom »Ne jamram, iščem rešitve, jem piškotke!« Tako, dragi pustek, zdaj te v imenu vseh zbranih še enkrat požegnam, mi prisotni pa pospremimo našega pusta Pepija v kraj njegovega počitka. Amen!
Celo pokojni pust v Zabukovici si je prislužil blagoslov s pivom.
veselim rajanjem pripravili na Trju in v Žalcu.
Na pustni torek je pustno rajanje na podeželski tržnici v Žalcu kljub slabemu vremenu obiskalo veliko mask, ki so poplesavale skupaj z Damjano Golavšek, se mastile s krofi, uživale ob nastopu čarodeja
Janija in libojskih mažoretk, proti koncu pa so se pisanim pustnim maskam pridružili tudi kurenti.
Na Trju so pri tamkajšnji osnovni šoli v organizaciji kulturnega društva in Veselih Pruhovčanov letos pripravili maškarado v znamenju pri-
Nodi in njegovi prijatelji so kraljevali na rajanju na Trju, kamor so vabili že na rajanju za otroke v Žalcu.	Braslovške male maškare so lahko tudi letos uživale v rajanju s čarovnikom.
Pupa je pozabila zapreti usta, ko je videla pusta.
Na planet Pust so stopili tudi šempetrski Armagedoni.
Riooooooooooo v naši dolini
Jupiiiiii ...škoda, da je pust samo en dan, so si rekle male braslovške maškare.
ljubljenega Nodija in njegovih prijateljev in prireditev poimenovali Nodi prihaja.
Veselo pustovanje je v Domu kulture Braslovče pripravilo tudi Društvo prijateljev mladine Braslovče. Maškare so rajale, pele in telovadile s čarovnikom Gregom. Že dan prej so v Braslovčah pripravili ustvarjalne delavnice in pravljično predstavo Princeska.
Na pustno nedeljo se je blizu tisoč maškar na veliki otroški maškaradi zbralo v športni dvorani na Polzeli. Pustno rajanje je tudi letos potekalo pod okriljem Turističnega društva Občine Polzela in v sodelovanju z Občino Polzela, za pustno vzdušje pa je s hu-morno interaktivno animacijo poskrbela Mojca Robič s plesalkami iz plesne šole SPIN.
Slovo od pusta
Na pepelnično sredo so se tudi v naši dolini poslovili od pusta. Že tradicionalno so na zadnjo pot pospremili pusta Pepija v Zabukovici, v Vrbju, kjer že zelo dolgo ohranjajo to tradicijo, pa so imeli letos »frontalne motnje« in pusta niso pokopali, tako da bodo lahko veselo pili, peli in se zabavali kar vse leto.
V Zabukovici je žalno slovesnost z veliko joka (beri smeha) ob žalnem odru tudi letos popestrila Peklenska pihalna godba. Od pokojnega Pepija sta se z žalnima nagovoroma poslovila pustni župan Zabu-kovice, ki je dal vse priznanje pokojniku, predvsem pa hva-
Kljub slabemu vremenu je bilo pustno rajanje z Damjano Golavšek na žalski tržnici dobro obiskano.
Kurenti so zdaj že tradicionalno tudi stalni obiskovalci pustnih rajanj po naši dolini.
lil sebe in svoja dela oziroma nedela, in pustni duhovnik, ki prav tako ni skoparil s hvalo pa tudi z grajo. Po opravljenem govoru je s pivom opravil tudi blagoslov pokojnika in ga v sprevodu pospremil do njegovega zadnjega počivališča. Na obvezni brezplačni sedmini pa so ponujali razne dobrote, ki so jih pripravili specializirani pustni mojstri.
D. N., T. T.
Žalec
V OBJEMU ZELENEGA ZLATA
Pustnjaki Gotoveljski so v parku postavili »pivsko fontanjo«. Občani so lahko poskusili zvarjeno pivo. V postavitev »fontanje« so vložili veliko truda, pri tem so opravili veliko prostovoljnih ur, ni pa jim bilo treba podreti dreves.
16
februar 2016
PO DOLINI
_SoAtlnis&e/. datine/S
Četrt stoletja osamosvojitve
Za kakovostnejše življenje starejših
Letos obeležujemo četrtsto-letni jubilej slovenske samostojnosti in osamosvojitvenih procesov, ki so žal vzeli tudi človeška življenja. V spomin na tisti čas in na žrtve osamosvojitvene vojne se bo zvrstilo veliko prireditev in slovesnosti tako na državnem kot na lokalnem nivoju. Tudi v naši dolini jih bo kar nekaj, posebno vlogo pa bosta imela Zveza veteranov vojne za Slovenijo in Veteransko društvo Sever, ki sta bila kot takratna ljudska Milica in Teritorialna obramba neposredno vključena v osamosvojitvene procese.
O letošnjem jubileju, ki ima osrednje mesto tudi v programu Zveze veteranov vojne za Slovenijo Spodnje Savinjske doline, so govorili tudi
na nedavnem občnem zboru žalskega odbora Veteranskega društva Sever za celjsko območje, na katerem je udeležence pozdravil njegov predsednik Rado Gašparič in podal obširno poročilo o delu odbora v preteklem letu, v nadaljevanju pa tudi plan dela za letošnje leto, pri čemer je izpostavil osrednjo slovesnost ob praznovanju 25-letnice osamosvojitve, ki jo bodo v Žalcu pripravili 22. junija. Poudaril je tudi dobro sodelovanje med vsemi tremi veteranskimi organizacijami, in sicer njihovo, ZVVS in Zvezo borcev za ohranjanje vrednot NOB. Spomnil je na športno srečanje v preboldskem Gaju in na vsakoletno srečanje oktobra na Čreti, kjer bodo letos obeležili že 75-letnico I. fron-
talne bitke Štajerskega bataljona.
O dobrem sodelovanju je govoril tudi predsednik ZVVS Adi Vidmajer, ki je izpostavil skupna predavanja o osamosvojitvenem času po osnovnih šolah, športne igre, skrb za družine, ki so čuvale orožje, in druženja teh družin.
Zbrane so nagovorili tudi podžupan Občine Polzela Igor Pungartnik, podžupan Občine Tabor Ludvik Miklavc in župan Občine Žalec Janko Kos. Vsi so se strinjali, da je potrebno negovati vrednote veteranskih društev in spodbujati članstvo k še večji aktivnosti za ohranjanje spomina na čas, ko si je bilo potrebno tudi z orožjem priboriti samostojnost in uresničiti večstoletni sen slovenskega naroda. D. Naraglav
Vedno več mladih krvodajalcev
Žalsko območno združenje Rdečega križa Slovenije, Krajevna organizacija RK Polzela in Zavod za transfuzijsko medicino Ljubljana so z letošnjo prvo krvodajalsko akcijo, ki je 3. februarja potekala v veroučni učilnici Župnije Polzela, zadovoljni. Akcije se je namreč udeležilo 67 krvodajalcev, kar trinajst pa jih je kri darovalo prvič. Akcije v Kulturnem domu Vransko, ki jo je 4. februarja izvedel transfuzijski oddelek Splošne bolnišnic Celje, pa se je udeležilo 83 krvodajalcev, med katerimi je bilo sedemnajst
novih krvodajalcev.
Sekretar žalskega združenja Matjaž Črešnovar je povedal: »Ob koncu akcij bi nas moralo nekoliko skrbeti, saj je skupno število krvodajalcev manjše kot v preteklem letu, kar je odraz stanja v podjetjih. Toda zaradi udeležbe tolikega števila krvodajalcev, ki so prvič darovali kri, smo presenečeni in zelo hvaležni. Opažamo, da so se tudi mladi začeli zavedati, da morajo pomagati takoj, zato darujejo kri in razmišljajo o tem, da se lahko kdaj tudi sami znajdejo v bolnišnici in bodo potrebovali kri.«
Matjaž Črešnovar
Naslednja krvodajalska akcija bo 14. marca v prostorih II. OŠ Žalec.	T. Tavčar
Podeželske žene na delavnicah
Strokovnjaki za prehrano v zadnjem času vedno bolj priporočajo uživanje presnih jedi. Ravno zato so članice Društva podeželskih žena Občine Žalec medse povabile mojstrico priprave presnih jedi in nutricionistko Karlo Klander iz Domžal, delavnico pa izvedle na Turistični kmetiji Pri Mlinarju v Gotovljah.
Za začetek so si izbrale presne sladice. Tečajnice so se najprej seznanile s skrivnostjo mletja oreščkov in suhega sadja in s skupnimi močmi so pripravile čokoladno in limonino ter limetino torto, brbončice so razvajale še z jabolčnim zavitkom in gibanico, za piko na i pa so pripravile še sladoled. Vse je bilo presno, torej toplotno neobdelano, brez dodatkov mleka, jajc, moke, masla, uporabile
Udeleženke delavnice s Karlo Klander
so samo oreščke, jabolka, mak, kakav, med, orehe, dateljne, limone in pomaranče. Tečajnice so bile več kot zadovoljne in enotnega mnenja, da se bodo s Karlo Klander še srečale in z njeno pomočjo pripravljale presne jedi za vsak dan.
Društvo je v tem mesecu za svoje članice v podjetju Kana v
Z Utripa domoznanstva, kjer so predstavili Univerzo za tretje življenjsko obdobje Žalec.
Vse družbe v Evropi se starajo. Razmerje med mlajšimi in starejšimi generacijami se spreminja na račun povečanega števila starejših. Tudi v Sloveniji predstavljajo starejši največjo družbeno skupino. V ponedeljek, 1. februarja, so v Medobčinski splošni knjižnici Žalec gostili Univerzo za tretje življenjsko obdobje Žalec.
Vizija univerze je, da s programi druženja prispeva k boljši kakovosti življenja starejših generacij. Pred 17 leti, ko so ustanavljali univerzo, so opazili ogromno znanja in veliko življenjskih izkušenj ter energije v ljudeh, ki so se upokojili, a so kljub temu želeli biti aktivni in usvajati nova znanja. Predsednica društva Marija Masnec, mentorica zeliščarskega krožka Cvetka Čulk Mastnak in animatorka Mira Kodrun ter vodja medgeneracijskega sodelovanja Andreja Šteiner so predstavile delovanje univerze in vsebine krožkov, ki delujejo v okviru univerze. Krožki so zasnovani tako, da ustrezajo potrebam slušateljev po izražanju in razumevanju. Število krožkov, ki jih vodijo mentorji, iz leta v leto narašča, glavna vez med mentorji in slušatelji pa so
animatorji. Lahko rečemo, da je odnos med študenti in mentorji veliko globlji od odnosa s predavatelji in da mentor stopa v osebni stik s posameznim slušateljem, animator pa je srce študijskega krožka. V programu imajo vrsto izobraževalnih in družabnih dejavnosti, kot so dnevi vseživljenjskega učenja, skupni izleti in druženja na srečanjih ob koncu šolskega leta.
V zadnjih letih so se vključili v odmevne domače in mednarodne projekte, kot sta bila predstavitev našega kruha v Italiji in srečanje več evropskih mest na temo skrbi za starejše. Določene vsebine obravnavajo po projektni metodi, kar zahteva polno angažiranost vseh članov skupine, takšni primeri so bili Zeleno zlato - grenka roža, predstavitev mesta Žalec s fotografijami in Zelišča, narava, zdravje ter Žalec v objemu hmelja. Univerza za tretje življenjsko obdobje Žalec je civilno izobraževalno gibanje, ki temelji na prostovoljnem delu, sodelovanju in prispevanju. Svojo pravico do učenja, delovanja, ustvarjanja in druženja dolgujejo vsem, ki so svoje napore vgradili v njeno postavitev in razvoj ter njim samim. Slu-
šatelji, mentorji, animatorji in sodelavci svoje znanje, izkušnje, zamisli in kulturo izmenjujejo med seboj in po svojih močeh prispevajo k ustvarjalnemu delovanju svoje študijske skupine in Društva Univerza za tretje življenjsko obdobje Žalec v celoti. V tem gibanju sodelujejo zato, ker si želijo pridobiti znanja za osebnostno rast, za življenje, za razumevanje lastnega položaja v družbi ter za dejavno delovanje v svojem okolju v lastno dobro in v dobro drugih generacij. V njene izobraževalne programe se vključujejo starejši upokojeni, starejši brezposelni, starejši zaposleni, ki se pripravljajo na upokojitev, ter starejši v tretjem življenjskem obdobju.
Za prizadevanje za kakovost delovanja univerze so prejeli priznanja Mestne skupnosti Žalec, Občine Žalec in tudi Slovenske univerze. Lahko bi rekli, da če oviramo dostop starejših do znanja, obsodimo na neznanje tudi rodove, mlajše od njih. V Društvu Univerza za tretje življenjsko obdobje Žalec ponujajo dober program, tam boste srečali prijetne ljudi in zadovoljili svoje izobraževalne in družabne potrebe.
T. Tavčar
Usklajeni občni zbori GZ Prebold
Žalcu pripravilo tudi demonstracijo in predavanje o negi nog, na kmetiji Štern na Planini nad Framom pa delavnico o izdelavi velikonočnih dekorativnih figuric iz sena.
T. Tavčar
V Gasilski zvezi Prebold, ki vključuje sedem operativnih gasilskih društev in Industrijsko gasilsko društvo Prebold, ki deluje v okviru podjetja Odelo, so tudi letos uskladili koledar organiziranja društvenih občnih zborov, ob tem pa določili tudi datum zbora mladih gasilcev in dan, ko naj bi bila skupščina Gasilske zveze Prebold.
Prvi so se na svojem občnem zboru 23. januarja zbrali gasilke in gasilci PGD Groblja, ki so lani
IZPUŠNI LONCI IN CEVI za osebna in lažja tovorna vozila, traktorje, delovne stroje, štirikolesnike, skuterje in motocikle KOVINSKA GALANTERIJA proizvodnja in montaža
MARN, s. p.,Vransko 18 b, 3305 Vransko
Tel./faks: 03 572 51 06, 041 508 655, 031 814 999 e-naslov: slavica.marn@siol.net, www.marn-vransko.si.
EUROSERVIS
Avtoservis Rona, Robert Vasle, s. p. Zgornje Roje 29, 3311 Šempeter E-pošta: robert.vasle1@siol.net Tel.: 041 411 342
obeležili 90-letnico društva, teden dni kasneje (30. januarja) pa gasilci iz Sv. Lovrenca. Za njimi so zborovali v Matkah (12. 2.), Šeščah (13. 2.) in v Kaplji vasi (20. 2.). Na zadnjem občnem zboru v tem mesecu se bodo to soboto, 27. februarja, zbrali gasilci PGD Prebold-Dolenja vas--Marija Reka, razpored občnih zborov pa bo v soboto, 5. marca, zaključilo PGD Latkova vas. Vseh občnih zborov so se poleg članov, delegatov vseh društev, predstavnikov GZ in ostalih gostov udeležili tudi predstavniki občine, med njimi župan Vinko Debelak, ki je tudi sam priza-
devni gasilec in član PGD Gro-blja. 20. marca bodo zborovali mladi GZ Prebold in nekaj dni kasneje, v petek, 25. marca, tudi skupščina GZ Prebold.
Okroglega jubileja letos ne bo slavilo nobeno izmed osmih društev, tudi prihodnje leto ne, bo pa zato jubilejno pestro leto 2018. Takrat bodo namreč okrogli jubilej proslavili v PGD Sv. Lovrenc (100 let), petnajst let manj (85 let) bo slavilo PGD Matke, kar 145. jubilej pa bodo zabeležili v Industrijskem gasilskem društvu nekdanje TT Prebold oziroma zdajšnjega podjetja Odelo.	D.N.
SLIKOPLESKARSTVO
Beljenje notranjih površin in fasad Dekorativni opleski Izdelava izolacijskih fasad Peskanje kovinskih predmetov
DELO NA VIŠINI Z DVIŽNO KOŠARO
SLIKOPLESKARSTVO ANDREJ TERGLAV, s. p.
Andraž 96 b, 3313 POLZELA, 03 572 06 73, GSM: 041 216 214, www.terglav.si
_SaAtirUs&e/.daiittes.J
NAPOVEDNIK
febr
2016
17
0
OBČINA ŽALEC
Sreda, 2. marec, ob 17. uri
kaliografija z Natalijo Resnik Gavez; Medobčinska splošna knjižnica Žalec (MSK Žalec, 712 12 52).
Sreda, 2. marec, ob 18. uri
predstavitev knjige Vesne Vuk Go-dina Zablode postsocializma; Medobčinska splošna knjižnica Žalec (MSK, 712 12 52).
Sreda, 2. marec, ob 18.30
8. javna produkcija; dvorana Glasbene šole „Risto Savin" Žalec
(GŠ Risto Savin Žalec, 710 28 60).
Četrtek, 3. marec, ob 16.30
bralno druženje na valovih časa, v sodelovanju z UPI Žalec; Medobčinska splošna knjižnica Žalec (MSK Žalec, 712 12 52).
Petek, 4. marec, ob 20. uri
97. kavarniški večer z gostjo Glorjano Veber; Grajska Mega pri Dvorcu Novo Celje
(GLD Aletheia, 031 659 485).
Sobota, 5. marec, ob 7. uri
Jurčičev pohod;
odhod s Petrovega trga v Šempetru (PD Šempeter, 031 501 244).
Vsako soboto v mesecu, med 8. in
12. uro
Podeželska tržnica Žalec (JKP Žalec, 713 67 73).
Sobota, 5. marec, med 8. in 12. uro
kmečka tržnica pod stoletnimi
lipami;
Gotovlje
(TOD »Lipa« Gotovlje, 041 809 589).
Nedelja, 6. marec, ob 12.30
pohod ob dnevu žena na Hom; zborno mesto Kili Liboje (PD Liboje, 031 627 923).
Nedelja, 6. marec, ob 13. uri
29. pohod žena na Hom; odhod izpred OŠ Griže (PD Zabukovica, 041 200 196).
Ponedeljek, 7. marec, ob 17. uri
pravljične minute in ustvarjalnica; prostori OŠ Petrovče.
Ponedeljek, 7. marec, ob 19.30
20. dobrodelni koncert Z roko v roki;
Karitas Petrovče;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Torek, 8. marec, ob 18. uri
prireditev ob dnevu žena; Dom kulture Svoboda Griže (KD Svoboda Griže, 041 787 951).
Torek, 8. marec, ob 18. uri
proslava ob dnevu žena in materinskem dnevu; dvorana Hmeljarskega doma Petrovče
(KD Petrovče, 041 369 362).
Torek, 8. marec, ob 19.30
koncert ob dnevu žena, sloven-sko-dalmatinski večer s Tanjo Zajc Zupan, Tejo Saksida ter klapo Gallus;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Četrtek, 10. marec, ob 18. uri
območno srečanje otroških folklornih skupin; Dom II. slovenskega tabora Žalec (JSKD OI Žalec, 491 38 40).
Četrtek, 10. marec, ob 18. uri
Reci življenju JA, pogovor avtorice knjige Barbare Fužir z energijsko terapevtko Andrejo Novak; Medobčinska splošna knjižnica Žalec
(MSK Žalec, 712 12 52).
Četrtek, 10. marec, ob 18. uri
občni zbor TD Šempeter s podelitvijo priznanj Najlepša hiša, kmetija ... ;
Gasilski dom PGD Šempeter (TD Šempeter, 700 20 56).
Četrtek, 10. marec, ob 19. uri
odprtje razstave Izpovedi: Saša Bez-jak (risba, vezenina, mala plastika) in Andrej Brumen Čop (slike); Savinov likovni salon (TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 12. marec, ob 12. uri
pogovorni delavnici Jaz sem OK in ti si OK ter Prijateljstvo za otroke zadnje triade osnovne šole; Hmeljarska ulica 3 (TD Žalec, 040 609 888).
Sobota, 12. marec, ob 20. uri
Moška copata, komedija z Rankom
Babičem;
Špas teater;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Nedelja, 13. marec, ob 6. uri
na Veliko planino s krpljami;
odhod iz Migojnic
(PD Zabukovica, 041 688 055).
Nedelja, 13. marec, ob 9. uri
mučeniki na Bukovici; Planinski dom na Bukovici (PD Žalec, 041 460 716).
Nedelja, 13. marec, ob 17. uri
koncert Zdaj zaori pesem legendarnega TPPZ Pinko Tomažič iz Trsta z gosti;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (KD Vrbje, 031 370 959).
Nedelja, 13. marec, ob 18. uri
območno srečanje odraslih folklornih skupin; Dom krajanov Galicija (JSKD OI Žalec, 491 38 40).
Ponedeljek, 14. marec, ob 18. uri
Utrip domoznanstva: Zgodovinski arhiv Celje se predstavi; Medobčinska splošna knjižnica Žalec (MSK Žalec, 712 12 52).
Ponedeljek, 14. marec, ob 19.30
Pašjon, komedija v izvedbi Gledališča Koper in SNG Nova Gorica; za gledališki abonma ponedeljek in izven;
Dom II. slovenskega tabora (TIC Žalec, 710 04 34).
Torek, 15. marec, ob 17. uri
Narava zdravi, predavanje Fanike Burjan; Gasilski dom PGD Šempeter (TD Šempeter, 700 20 56).
Torek, 15. marec, ob 18. uri
Veronikin mesec Od besede do poezije: V času, v reki, v ogledalu; gosta Ervin Fritz in Andrej Steničnik;
Medobčinska splošna knjižnica Žalec (MSK Žalec, 712 12 52).
Torek, 15. marec, ob 19.30
Hlapci, Ivan Cankar, komedija za potujoči abonma in izven;
Slovensko stalno gledališče Trst; odhod iz Žalca ob 15. uri, parkirišče pri Domu II. slovenskega tabora Žalec
(TIC Žalec, 710 04 34).
Torek, 15. marec, ob 19.30
Pašjon, komedija v izvedbi Gledališča Koper in SNG Nova Gorica; za gledališki abonma torek in izven; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Sreda, 16. marec, ob 16. uri
12. rez trte »Nikolaje«, potomke najstarejše trte na svetu; žalski Keuder
(Društvo savinjskih vinogradnikov, 051 428 421).
Sreda, 16. marec, ob 18. uri
Prišla bo pomlad - čajanka s pevkami Folklorne skupine Grifon; Hmeljarski dom Šempeter (KUD Grifon Šempeter, 031 252 004).
Sreda, 16. marec, ob 18.30
9. javna produkcija;
dvorana Glasbene šole „Risto Savin"
Žalec
(GŠ Risto Savin Žalec, 710 28 60).
Četrtek, 17. marec, ob 8. uri
po Rečiški poti;
odhod iz Migojnic
(PD Zabukovica, 041 763 288).
Četrtek, 17. marec, ob 17. uri
prireditev za mamice in očete; Kulturni dom Liboje (KD Liboje, 041 699 361).
Četrtek, 17. marec, ob 17. uri
velikonočna ustvarjalnica; Krajevna knjižnica Petrovče (MSK Žalec, 712 12 52).
Četrtek, 17. marec, ob 18. uri
ŠPORT 2015 v Občini Žalec, prireditev s podelitvijo priznanj najuspešnejšim športnicam in športnikom v Občini Žalec; Dom II. slovenskega tabora Žalec (ZKŠT Žalec, OE šport, 712 12 67).
Sobota, 19. marec, ob 7. uri
pohod miru 2;
odhod izpred društvene pisarne (PD Žalec, 041 460 716).
Sobota, 19. marec, med 8. in 20. uro
28. Jožefov sejem (Hmezad Kmetijska zadruga Petrovče, 713 33 70).
Sobota, 19. marec, ob 10. uri
delavnica izdelave butar, namenjena staršem in otrokom; pri gasilskem domu Drešinja vas (TD Petrovče in PGD Drešinja vas, 031 230 021).
Nedelja, 20. marec, ob 8.30
postavitev butare velikanke;
cerkev sv. Ožbolta
(TD Galicija, 030 185 086).
Ponedeljek, 21. marec, ob 18. uri
Po pravljici diši - pravljična ura z Ireno Štusej;
Krajevna knjižnica Liboje (MSK Žalec, 712 12 52).
Četrtek, 24. marec, ob 17. uri
Po pravljici diši - pravljična ura s Tanjo Pilih;
Krajevna knjižnica Ponikva (MSK Žalec, 712 12 52).
Četrtek, 24. marec, ob 19.30
ansambel Mladi gamsi, Kvintet slovenskih deklet, gost čarodej Andrej Zeme;
koncert za narodno-zabavni abonma in izven; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 25. marec, ob 16.30
velikonočna likovna delavnica; zelenica nasproti PC Levec (TKD Levec, 041 504 981).
Petek, 25. marec, ob 19.30
Cvetje v jeseni, izviren slovenski muzikal;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 26. marec, ob 6. uri
Kopitnik;
odhod iz Migojnic
(PD Zabukovica, 041 347 133).
Sobota, 26. marec, med 9. in 19. uro
12. razstava velikonočnih dobrot Ko zacveti dren in zadišijo potice; ogled razstave še 27. in 28. 3. med 9. in 19. uro
(TD Petrovče in PGD Drešinja vas, 031 230 021).
Sobota, 26. marec, ob 14. uri
stari običaji: nošenje hrane v »ir-basih« na glavi k blagoslovu jedi v cerkev na Pernovem (TD Galicija, 030 185 086).
Ponedeljek, 28. marec, ob 6. uri
ob prazniku na Malo goro in Čaven;
odhod iz Migojnic
(PD Zabukovica, 041 688 055).
Ponedeljek, 28. marec, ob 11. uri
pohod konjenikov na Kunigundo (TD Galicija, 041 444 993).
Ponedeljek, 28. marec, ob 18. uri
Moški so z Marsa, ženske so z Venere, komedija z Denisem Avdicem; Špas teater;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 03 34).
Torek, 29. marec, ob 17. uri
Po pravljici diši - pravljična ura z Nino;
Medobčinska splošna knjižnica Žalec
(MSK Žalec, 712 12 52).
Torek, 29. marec, ob 19. uri
Narava in vloga ženske, predavanje Zlatke Jambrovič; Savinova hiša (TIC Žalec, 710 04 34).
Sreda, 30. marec, ob 18. uri
Po pravljici diši - pravljična ura z Ireno Štusej; Krajevna knjižnica Griže (MSK Žalec, 712 12 52).
Sreda, 30. marec, ob 18.30
10. javna produkcija,
dvorana Glasbene šole „Risto Savin"
Žalec
(GŠ Risto Savin Žalec, 710 28 60).
Četrtek, 31. marec, ob 18. uri
glasbeno-dramski večer Nič in vse;
OŠ Petrovče in OŠ Trje;
Dom II. slovenskega tabora Žalec.
Sobota, 19. marec,
pohod po Golteh; PD Dobrovlje Braslovče (Franci Kumer, 041 771 134).
Torek, 22. marec, ob 18. uri
srečanje z umetnikom Tonetom Partljičem;
avla Doma kulture Braslovče; Prosvetno društvo Braslovče (Jerneja Kolar, 031 831 881).
OBČINA BRASLOVČE
Sreda, 2. marec,
pohod po Dobrovljah (Mandrga, Špegla, Podgorski hrib); PD Dobrovlje Braslovče (Franci Kumer, 041 771 134).
Petek, 4. marec, ob 18. uri
odprtje fotografske razstave Grad Žovnek, avtor dr. Boris Skalin; Harvey Norman Celje.
Četrtek, 10. marec, ob 17.30
prvi koncert v ciklu koncertov Glasbene mladine Slovenije, gostja večera Neža Torkar (harmonika); avla Doma kulture Braslovče; Prosvetno društvo Braslovče (Jerneja Kolar).
Petek, 18. marec, ob 17. uri
4. predstava in ustvarjalnica v sklopu abonmajčka Pravljičarnine igrarije (Travniške zgodbe) ter velikonočna delavnica za otroke; avla OŠ Braslovče; DPM Braslovče (Blanka Nerad, 041 512 954).
Petek, 18. marec,
Pozdrav življenju; Dom krajanov Gomilsko; KD Gomilsko
(Andrej Šram, 040 731 805).
OBČINA PREBOLD
Ponedeljek, 29. februar, ob 17. uri
pogovorna skupina Samopodoba; stara sejna soba Občine Prebold; Društvo Moji odnosi (Urša Zabukovnik, 031 346 848).
Torek, 1. marec, ob 18.30
Odkrivamo: Ženske so z Venere, moški so z Marsa, predava Andrej Šepec;
Občinska knjižnica Prebold (Lea Felicijan, 705 35 40).
Sobota, 5. marec, od 8. do 11. ure
kmečka tržnica; Režajeva domačija in dvorišče muzejske zbirke; TD Prebold
(Občina Prebold, 031 722 250).
Nedelja, 6. marec, od 10. uri
8. občinsko tekmovanje v
veleslalomu;
Smučišče Golte
(SK Prebold, 031 722 250).
Nedelja, 6. marec, ob 15. uri
križev pot v naravi; Župnija Prebold (Damjan Ratajc, 572 41 83).
Ponedeljek, 7. marec, ob 17. uri
pogovorna skupina Stres; stara sejna soba Občine Prebold; Društvo Moji odnosi (Urša Zabukovnik, 031 346 848).
Torek, 8. marec, ob 19. uri
koncert ob dnevu žena; Dvorana Prebold; Pihalni orkester GŠ Risto Savin Žalec in Pihalni orkester Prebold (Marko Repnik, 051 634 665).
Sreda, 9. marec, ob 19. uri
Večer na zofi: gost Franc Kralj, pogovor vodi Marko Repnik; Občinska knjižnica Prebold; JSKD Žalec in Občinska knjižnica Prebold
(Lea Felicijan, 705 35 40).
Četrtek, 10. marec,
Zapleši z menoj; OŠ Prebold;
od 1. do 5. razreda OŠ Prebold (tajništvo OŠ Prebold, 703 64 20).
Sobota, 12. marec,
srečanje žena Sv. Lovrenca, GD Sv. Lovrenc; PGD Sv. Lovrenc (Igor Novak, 041 783 360).
Sobota, 12. marec,
Matnski pozdrav pomladi; GD Matke; PGD Matke
(Anja Stergar, 041 502 151).
Sobota, 12. marec, ob 19. uri in nedelja, 13. marec, ob 15. uri
komedija Štirje letni časi; Dvorana Prebold; KUD Svoboda Prebold (Manja Holobar, 041 794 452).
Ponedeljek, 14. marec, ob 17. uri
pogovorna skupina Izgorevanje; stara sejna soba Občine Prebold; Društvo Moji odnosi (Urša Zabukovnik, 031 346 848).
Torek, 15. marec, ob 18. uri
125 let pisatelja Janka Kača; dvorana muzejske zbirke; ZND Prebold (Nuša Strgar).
Torek, 15. marec, ob 18.30
Večer na zofi: gostja Minka Gantar, pogovor vodi Janez Vedenik; Občinska knjižnica Prebold; JSKD Žalec in Občinska knjižnica Prebold
(Lea Felicijan, 705 35 40).
Torek,15. marec, od 19. do 20. ure
meritve holesterola, krvnega sladkorja, trigliceridov in RR; prostori RK Prebold; KO RK Prebold.
Sreda, 16. marec, ob 18. uri
Športnik leta 2015; športna dvorana OŠ Prebold; ŠZ Prebold
(ŠZ Prebold, 031 722 250).
Petek, 18. marec,
13. festival potic:
od 8. do 12. ure dostava potic na
ocenjevanje,
ob 19. uri kulturna prireditev, podelitev priznanj in razstava; dvorana Aninega doma; KD Antona Schwaba (Danica Uplaznik, 031 511 039).
Sobota, 19. marec,
13. festival potic: od 8. do 12. ure razstava potic; dvorana Aninega doma; KD Antona Schwaba (Borut Pavlica, 041 434 731).
Sobota, 19. marec, od 8. do 11. ure
kmečka tržnica; Režajeva domačija in dvorišče muzejske zbirke; TD Prebold
(Občina Prebold, 031 722 250).
Sobota, 19. marec,
26. Arničev pohod na Raduho; PD Prebold
(Adi Vidmajer, 031 682 317).
Sobota, 19. marec,
pohod na Golavo; DU Prebold
(Ivan Dežnikar, 031 307 493).
Sobota, 19. marec, ob 17. uri
Marčevsko srečanje; GD na Groblji; PGD Groblja
(Matjaž Debelak, 041 793 677).
Sobota, 19. marec, ob 19. uri
V marcu se dobimo; Dom kulture Šešče; KPD Šešče
(Silvo Ramšak, 040 214 652).
Ponedeljek, 21. marec, ob 17. uri
pogovorna skupina Motivacija; stara sejna soba Občine Prebold; Društvo Moji odnosi (Urša Zabukovnik, 031 346 848).
Sreda, 23. marec, ob 17. uri
velikonočna delavnica; Občinska knjižnica Prebold; KUD Svoboda Prebold in Občinska knjižnica Prebold (Lea Felicijan, 705 35 40).
Četrtek, 24. marec, ob 17. uri
otroški abonma: glasbeno-plesna animacija;
športna dvorana OŠ Prebold; KUD Svoboda Prebold (Manja Holobar, 041 794 452).
Ponedeljek, 28. marec,
velikonočni pohod; Kaplja vas; ŠD Kaplja vas
(Danijel Turecki, 041 793 802).
Torek, 29. marec, ob 18. uri
Prisluhnimo pravljici: pravljična ura s Simono Žvikart Repnik; Občinska knjižnica Prebold (Lea Felicijan, 705 35 40).
Sreda, 30. marec,
prireditev za starše in občane; športna dvorana OŠ Prebold; OŠ in vrtec Prebold; (Ljudmila Podgoršek, 703 69 90).
18
febr
2016
KULTURA
_SoAtlnis&e/. datine/S
Od zdaj stalna razstava
Mozartu za rojstni dan
Od petka, 29. januarja, dajejo Gradu Komenda na Polzeli posebna lepoto in dragocenost izbrana dela iz izjemno bogatega opusa akademske slikarke Darinke Pavletič Lorenčak, častne občanke Občine Polzela. Občini Polzela sta slike podarila slikarkina hči in sin Alenka Tacol in Primož Lorenčak.
Darinka Pavletič Lorenčak se je rodila 30. decembra 1924 Ivanu in Ani Pavletič (rojeni Podberšič) v Rečici ob Paki. Leta 1927 se je družina preselila na Polzelo, kjer je Darinka obiskovala ljudsko šolo, nato pa je šolanje nadaljevala na celjski gimnaziji. Risanje so jo poučevali slikarji Miroslav Modic, Albert Sirk in Cvetko Ščuka. Leta 1941 so Nemci družino izgnali v Srbijo, v Paračin, kjer je nadaljevala šolanje na tamkajšnji gimnaziji in tam tudi maturira-la. Leta 1946 je bila sprejeta na Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani. Njeni profesorji so bili Gojmir Anton Kos za slikarstvo, Božidar Jakac za grafiko in France Mihelič za slikanje akta. Diplomirala je leta 1950.
Imela je več kot petdeset samostojnih in okrog sto skupinskih razstav. Za svoje delo je prejela več nagrad in priznanj, med njimi Prešernovo nagrado za ilustracijo Kulturne skupnosti občine Celje in priznanje zlato pero Beograda. Zaposlena je bila kot likovna pedagoginja na gimnaziji in osnovni šoli v Celju. Zaradi svojega udejstvo-vanja na kulturnem področju je postala častna meščanka Celja, bila pa je tudi častna občanka Občine Polzela. Umrla je 19. novembra 2010 v Celju.
Umetnostna zgodovinarka Alenka Domjan je o umetnici zapisala: »Ustvarjalno delo Darinke Pavletič Lorenčak je bilo kompleksno. Delovala je na pedagoškem in slikarskem področju pa tudi poezija in glasba sta ji bili blizu. Njena razvojna pot nam postane razumljiva šele, ko dojamemo umetničino senzibilno nrav ter njen dotik z življenjem, ki jo je vodil vselej k jasni in razumljivi pripovedi in iskanju intimnega v občutju podobe. Slikarski opus Darinke Pavletič Lorenčak obsega oljno slikarstvo, risbo, grafiko, akvarel in ilustracijo. Njej ljube teme so bile pokrajine, tihožitja in portreti, ki se jim skozi več kot šest desetletij dolgo ustvarjalno obdobje ni nikoli odrekla. Z gibkimi potezami čopiča je ustvarjala razgibane, barvno resonančne podobe in vnanji svet spreminjala v subjektivno razpoloženjsko podobo. Nekoč dramatične, čustveno mračne podobe, ki jih umeščamo v socialni realizem, je po letu 1980, ko se je v polnosti posvetila akvarelu, prepe-snila v svetla sijoča polja. V njih je z največjo možno slikarsko vnemo ustvarjala "poetiko življenja"; prepustila se je ustvarjalnemu obredu, harmoniji barv, odsevu čustvenih stanj in spominu, ki je žarel iz veličastne reke življenja.«
Stalna razstava Darinke Pavletič - Lorenčak
Alenka Tacol in Primož Lorenčak sta podarila slike za stalno razstavo.
Umetnine je iz njenega bogatega in dragocenega opusa izbrala in premišljeno umestila v prostor Alenka Domjan. V pomoč so ji bili Jože Domjan, Alenka Tacol in Jolanda Zele-znik.
V spremljajočem kulturnem programu so obiskovalci, ki so do zadnjega kotička napolnili prireditveni prostor, spoznali življenje in delo umetnice. Za njeno predstavitev je poskrbela njena hči Alenka Tacol, tekst, ki ga je napisala prof. Božena Orožen, sta brala Sonja Mlej-nik in Andrej Hribernik, oba člana Ljubiteljskega gledališča Teharje. Svoj glas je slikarki »posodila« Bronica Gologranc, glasbeni program pa so izvedli njeni najdražji: vnuka Lovro in Miklavž Tacol ter Ana Gabr-šček. Pred sabo smo imeli tudi
Valentinov koncert
Med nastopom kitaristov Neže Leban, Ajde Omladič, Anje Šket in Lane Krajnc
Učenci in učitelji Glasbene šole Risto Savin Žalec so v Domu kulture Braslovče pripravili Valentinov koncert.
Gre za tradicionalni koncert, ki ga prireja žalska glasbena šola, toda tokrat prvič v Braslovčah. Obiskovalce, med katerimi je bil tudi župan Občine Braslovče Branimir Stro-janšek, je uvodoma pozdravil ravnatelj glasbene šole mag. Gorazd Kozmus in se vsem zahvalil za podporo pri organiza-
V	sredo, 27. januarja, prav na dan, ko se je pred 260 leti rodil znameniti skladatelj Wolfgang Amadeus Mozart, je Glasbena šola Risto Savin Žalec v počastitev obletnice njegovega rojstva pripravila koncert.
Polno dvorano obiskovalcev je v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu najprej pozdravil ravnatelj šole mag. Gorazd Kozmus, nato pa so se občinstvu predstavili učenci glasbene šole, in sicer tako solisti kot tudi v različnih komornih in orkestrskih zasedbah. Vsi so izvajali seveda izključno Mozartove skladbe, interpretacija, muzikalnost in tehnična izvedba nastopajočih pa so bili seveda, kot smo pri nastopih glasbene šole že navajeni, na vrhunskem nivoju.
V	koncertni nastop je bil
Učenki Zarja Križnik in Meta Kočevar, profesorji Sonja Alatič, Tanja Miklavc, Janez Avšič in Maja Keblič ter pripovedovalec zgodbe o Mozartu učenec Jan Mogu
vpleten tudi »pripovedovalec iz 18. stoletja«, ki je povzel izjemno zanimivo, a na žalost kratko, vendar glasbeno izjemno plodno življenje znamenitega skladatelja. V dovršenem scensko gledališkem nastopu je publiko v tej vlogi
navduševal učenec glasbene šole Jan Mogu. Scenarij za prireditev sta pripravila profesorja glasbene šole Sonja in Anton Alatič, pri pripravi scene pa je glasbeni šoli na pomoč priskočilo tudi SLG Celje.
T. Tavčar
podobo slikarke, za kar je poskrbel Boštjan Tacol, prav tako njen vnuk, v njegovih rokah je bila projekcija in njegove so bile tudi fotografije. Izjemno čustvene in tankočutne pesmi Darinke Pavletič - Lorenčak je brala Jolanda Zeleznik, zbrane pa je nagovoril župan Občine Polzela Jože Kužnik, ki je z veliko naklonjenostjo kulturni dediščini dodal Občini Polzela še eno zgodbo - stalno postavitev del Darinke Pavletič - Lorenčak.
Ker je slikarka tako milo pela, da si je med slikarskimi kolegi prislužila vzdevek Harfa, je zvok harfe zaključil druženje častilcev lepote. V grajskem salonu je z igranjem na to strunsko glasbilo navdušil mlad, a izjemno obetaven harfist Brin Bernatovič iz Maribora.
T. Tavčar
Seminarja in koncerta navdušila
ciji tega glasbenega dogodka, Braslovčanom pa čestital za nov kulturni dom.
V okviru programa se je pod mentorskim vodstvom učiteljev glasbene šole predstavilo mnogo mladih nadarjenih umetnikov, ki so muzicirali tako solistično kot tudi v okviru različnih komornih zasedb, koncert pa je zaključil citrarski orkester, ki je edina tovrstna zasedba v Sloveniji.
T. Tavčar
Glasbena šola Risto Savin Žalec je v preteklem mesecu v dvorani glasbene šole organizirala dva izjemno odmevna seminarja. Že tradicionalno ob začetku novega koledarskega leta priredijo najprej seminar za pianiste, februarja pa seminar za kitariste, ki ju vodijo svetovno znana imena umetniške stroke.
Letošnji seminar za pianiste je vodil profesor Lovro Pogorelič, ki je že stalni gost žalske glasbene šole, seminar za kitariste pa profesor Ale-ksandar Hadži Djordjevič, ki so ga prvič povabili v Zalec. Gre za vrhunska, svetovno znana umetnika, pedagoga in poustvarjalca, ki koncertirata in poučujeta mlade glasbenike po vsem svetu. Oba sta se v okviru seminarja predstavila v dvorani glasbene šole tudi na samostojnem večernem koncertu. Izjemen koncertni dogodek klasične glasbe je dvorano glasbene šole napolnil do zadnjega kotička, navdušena množica poslušalcev pa je nastopajoča umetnika z nav-dušujočim aplavzom večkrat privabila nazaj na oder.
Ne glede na to, da smo od Glasbene šole Risto Savin Za-lec vajeni odličnosti, je šlo tokrat za izjemen presežek dveh koncertnih dogodkov, na katerih sta umetnika prikazala vso svojo virtuoznost in sposobnost podajanja izvrstnih skladateljskih dosežkov piani-stične in kitarske literature.
Seminarjev se je udeležilo več kot 30 otrok, predavatelja pa sta jim nesebično in z veliko mero motivacije podajala svoje znanje. Poudariti je potrebno, da je ravnatelj glasbene šole mag. Gorazd Kozmus letos prvič ponudil učencem glasbene šole brezplačni seminar, dogodek pa jim bo prav gotovo ostal v lepem spominu.
T. Tavčar
S seminarja kitar...
. in s seminarja pianista Lovra Pogoreliča
Vabljeni na ogled Cankarjevih
HLAPCEV
v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu
v torek, 15. marca 2016, ob 19.30
(za potujoči abonma in izven, odhod iz Žalca ob 15. uri).
TIC Žalec, 710 04 34. ^ffrr®
_SaAtiriisAe/.daiitte/S
KULTURA
febr
2016
19
Soba Neže Maurer v knjižnici
Nocoj je pa en lep večer
Soba Neže Maurer
Ko se je Neža Maurer leta 2014 selila iz Škofje Loke v Trubarjev dom v Loko pri Zidanem Mostu, kjer zdaj stanuje, je njena hči Eva Občini Polzela in Občinski knjižnici Polzela izročila dragoceno zbirko Nežinih predmetov: posteljo, nočno omarico, pisalno mizo, pisalni stroj, veliko knjig in drobnih osebnih predmetov, tudi oblačil, posteljnino, prte, priznanja ... Večina teh stvari je od 11. februarja razstavljenih v spominski sobi Neže Maurer, ki se nahaja v Občinski knjižnici Polzela, nekaj pa jih varno čaka na njeno obnovljeno rojstno hišo v Kopanku oziroma v Podvinu pri Polzeli.
V spremljajočem kulturnem programu so Nežine uglasbene pesmi zapeli učenci Osnovne šole Polzela, Eva Škofič Maurer pa je prebrala nekaj maminih pesmi. V pogovoru, ki ga je vodila direktorica Medobčinske splošne knjižnice Zalec Jolanda Zeleznik, je Eva Škofič Maurer z zbranimi delila misli o mamini poeziji in njenem pesnjenju. Zupan Jože Kužnik je v nagovoru izrazil hvaležnost za podarjeno zbirko Nežinih predmetov,
poudaril pa je tudi pomen zbirke za lokalno skupnost. Ker je pesnica zbolela, se prireditve ni mogla udeležiti, so jo pa poklicali po telefonu in se nasmejali njeni iskrivosti in duhovitosti.
Sobo Neže Maurer je uredil in opremil oblikovalec Jože Domjan. Zelo premišljeno in strokovno je vanjo umestil veliko predmetov, pri tem pa mu je pomagala Tanja Pilih.
Trak ob odprtju sobe so prerezali Eva Škofič Maurer, Jože Kužnik in Jolanda Zeleznik. Prvi obiskovalci so bili navdušeni, hči Neže Maurer pa ganjena, ker v občini, ki je Nežo Maurer izbrala tudi za častno občanko, izkazujejo pesnici toliko srčne pozornosti.
Soba bo na ogled ves čas odprtosti knjižnice, sicer pa tudi po dogovoru v tamkajšnjem TIC-u.	T. Tavčar
Eva Mavrič Škofič med branjem maminih pesmi
Neža Maurer se je rodila 22. 12. 1930 v Podvinu pri Polzeli. Po vojni, leta 1946, se je odselila s Polzele, vsakokrat pa je čutiti, da se rada vrača. Zalesnikova Nežika se razneži, ko obuja otroške in mladostne spomine, v katerih ima posebno mesto njen stari oče. S posebnim ponosom pripoveduje o skrinji, polni knjig, ki so jo imeli, čeprav so skromno živeli. Za nič ni bilo denarja, za knjige in revije pa vedno. Neguje spomine na mladostne prijatelje, na šolsko pot, ki je bila vse prej kot enostavna, zlasti pozimi, ko je bilo snega majhnemu otroku čez glavo.
Vedno pove, da je bilo lepo, čeprav ni bilo lahko. Spomin je njeno zavetje. Vanj se vrača z dobrim občutkom, kar potrjuje tudi njena izjava za bob leta 2014: »Ne bi menja-
la svoje še tako težke mladosti za današnjo mladost. Mi smo imeli vedno perspektivo, verjeli smo, da vedno zmaga dobro.«
Neža Maurer je izjemno radoživa in iskriva sogovornica. Seje dobro voljo med ljudi. Njena notranja luč je ljubezen. Pravi, da jo pesmi obiščejo kar same. Včasih tudi sredi noči, zato se je naučila pisati v temi. Svinčnik in kos papirja sta njena stalna bližina. Kot kakšen bombon ali krhelj suhega sadja.
Tako kot pušča neizbrisen pečat v slovenskem literarnem prostoru, pušča neizbrisno sled v svojem rojstnem kraju. Vsakokratno druženje z njo mine čisto prehitro.
Njena bibliografija je zelo obsežna: obsega pesmi in prozo za otroke in odrasle, dramska besedila, prevode, uglas-
bene pesmi, na osnovi njenih pesmi je bilo posnetih sedem kratkometražnih filmov, njene pesmi so prevedene v veliko tujih jezikov, celo v japonščino in švedščino. Nekaj nad 80 njenih otroških iger in oddaj so izvajale radijske postaje Ljubljana, Zagreb, Novi Sad in Sarajevo. O njej sta posneta dva filma, z njo so opravili ogromno intervjujev ... Je Slovenka leta 2008, prejemnica zlatnika poezije za življenjsko delo, nagrade za najboljšo pesniško zbirko leta 2010 in mnogih drugih nagrad.
Neža Maurer se je pogosto selila. Ko se je selila iz Škofje Loke v Trubarjev dom v Loki pri Zidanem Mostu, je Občini Polzela predala dragoceno zbirko osebnih predmetov. Hvaležni zanje so z njimi opremili spominsko sobo Neže Maurer.
Pod tem imenom so v soboto, 16. januarja, v večnamenski dvorani preboldskega vrtca pripravili kulturno prireditev, ki je nekako premostila tradicionalno prireditev Z ljudsko pesmijo in glasbo v novo leto. V drugačni preobleki in pod drugim imenom ter v sodelovanju z žalsko izpostavo Javnega sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti bo nova prireditev jeseni.
Prireditev je v dvorani preboldskega vrtca pričarala izjemno vzdušje, za kar so poskrbeli organizatorji, ljudski pevci Prijatelji 6 Še, glasbeni sestav Društva upokojencev Vrbje, Stari znanci pod vodstvom Alfonza Lesjaka, ki je skupaj s članom ansambla Stankom pogost glasbeni spremljevalec Prijateljev 6 Še.
Ljudski pevci so predstavili vse skladbe z njihove nove, že šeste zgoščenke. Za smeh, ki ga tudi sicer ni manjkalo, sta poskrbela ciganski par Brajdimir in Berta, ki sta pred tem »delala inventuro« tudi pri županu Vinku Debelaku in v dokaz na oder prinesla živo kokoš, nato pa ob glasbi zaplesala svojo znamenito cigansko polko.
Ob koncu večera so vsi nastopajoči zapeli viži Slavka Avsenika in Lojzeta Slaka in se tako poklonili največjima legendama narodno-zabavne glasbe, za druženje po koncertu pa so poskrbele nekatere gospodinje iz Šešč in donatorji.
D. Naraglav
Prijatelji 6 Še s harmonikarjema Alfonzom in Stankom
S humorjem sta postregla Brajdimir in Berta
Zaključek projekta Kino (o)živi
V sklopu pogovornih Večerov na zofi so 9. februarja v Občinski knjižnici Prebold v soorganizaciji JSKD Žalec in MSK Žalec odprli dokumentarno razstavo ob zaključku projekta Kino (o) živi. Na ogled bo v času odprtosti knjižnice do 8. marca. Raz-
stavo oziroma projekt dopolnjuje katalog z naslovom Kino na Slovenskem: Kino (o)živi, Prebold. O tem, kako je potekalo izvajanje projekta, pa govori tudi film.
Vodja in koordinatorica projekta Katja Huš je ob odprtju razstave predstavila celo-
Na podlagi 9. člena Pravilnika o podelitvi priznanj Zveze kulturnih društev "Savinja" Zalec upravni odbor Zveze kulturnih društev "Savinja" Zalec objavlja
RAZPIS
ZA PODELITEV PRIZNANJ ZVEZE KULTURNIH DRUŠTEV "SAVINJA" ŽALEC ZA LETO 2015
Rok za prijavo je 25. 3. 2016.
Vsebina razpisa je na voljo na spletni strani ZKŠT Zalec (www.zkst-zalec.si).
Pooblaščena oseba za posredovanje informacij je Uroš Govek (zkst.kultura@siol.net), tel. 03/712 12 66.
M
DAVIDOV HRAM
Zakladnica vsega dobrega
www.davidovhram.si
ten projekt, potek dela, najdbe in ugotovitve o zgodovini kina v Preboldu. Potem ko je ekipa projekta preteklo zimo v sodelovanju med Slovensko kinoteko, Občino Prebold in KUD Svoboda Prebold v prostorih nekdanjega preboldskega kina ponovno zavrtela filmske kolute, so v kraju zbirali tudi gradivo in informacije o zgodovini tega lokalnega kina. Brskali so po arhivih, starih časopisih, zasebnih zbirkah, se pogovarjali z domačini in zapisovali njihove spomine.
Na torkovi prireditvi so delček teh spominov obudili z navzočima pričevalcema Ido Ocvirk in Dušanom Fricem, ki sta se nostalgično vrnila v čase, ko je bil kino za Pre-boldčane ena izmed redkih dostopnih zabav. Fričevi najzgodnejši spomini obiskovanja predstav sežejo v čas druge svetovne vojne, ko je bila njegova mama blagajničarka v kinu. Takrat se je lahko prikradel v projekcijsko kabino in »čez linco gledal filme«. Leta 1952 je postal tudi kino-operater in filme vrtel naslednjih deset let, kar je za večno zapisano tudi v katalogu tega projekta.
D. N.
20
febr
2016
SPORT
_SaAjlnis&e/. datine/S
Dve zmagi Hopsov
Obstanek v ligi zagotovljen
Košarkarji Hopsov so prvič v sezoni zabeležili dve zmagi v nizu. Po uspehu v Šoštanju so tokrat pred domačo publiko ugnali Portorož. Za Polzelane je to šele tretja zmaga v sezoni. Kakor kaže, se bodo Hopsi rešili izpada.
Na lokalnem obračunu sta se v Šoštanju srečali ekipi z dna prvenstvene lestvice, domača Elektra in Hopsi s Polzele. Z zmago so se gostje oddolžili Šoštanjčanom za poraz v domači dvorani. Čeprav je nekajkrat v prvi četrtini kazalo, da bi lahko Hopsi pobegnili, se domači igralci niso predajali. Vselej so tekmece ujeli, za prednost 26 : 22 je 22 sekund pred koncem četrtine poskrbel Jan Rizman. Isti igralec je v drugi četrtini zadel še met za tri točke (29 : 22), toda Šoštanj-
čani se še vedno niso vdali. Jan Kosi je v 14. minuti po metu za tri izenačil na 29 : 29, nato pa je počasi domačinom začelo zmanjkovati sape. Polzelani so do polčasa pobegnili na 47 : 36, drugi del tekme pa odprli z delnim izidom 9 : 0. Elektra je sicer odgovorila z delnim izidom 5 : 0, toda na manj kot 15 točk zaostanka v tretji četrtini ni zmogla; še več, zadnjo četrtino je začela z 22 točkami zaostanka (49 : 71). V zadnjih desetih minutah pa so gostujoči igralci brez težav držali razliko in jo celi povečali ter ob koncu slavili s tridesetimi točkami prednosti (72 : 102).
Tudi srečanje proti ekipi Portoroža v polzelski dvorani so Hopsi dobili brez večjih težav (86 : 66), najuspešnejši košarkar pa je bil Rizman z 31 točkami.
Predsednik Igor Pungartnik
Člani KD Hopsi so se sestali tudi na letnem zboru, na katerem so se med drugim dogovorili, da naj bi društvo do konca sezone 2016 vodil dosedanji predsednik Igor Pungartnik.
T. Tavčar
Tradicija moške odbojke v Šempetru se nadaljuje.
Po rednem delu vodi Ložnica
V	Savinjski košarkarski ligi Vrtine Palir se je končal redni del tekmovanja.
V	zadnjem, 9. krogu so se srečanja končala z naslednjimi izidi: Od A do Ž centri Celje -River Kingz Celje 0 : 20 brez igre, Lev zavarovanje Žalec -Krokodili Polzela 77 : 70, ŠD Body Solution Žalec - BSB Otok Celje 76 : 64, Instalacija Verhovšek Šentjur - Vrtine Palir Polzela 70 : 67, EVB Ložnica - Brglez.com Polzela 59 : 52.
Prihodnji tekmi play off 1. kroga bosta na sporedu v nedeljo, 28. februarja, med sabo pa se bodo pomerile ekipe Instalacije Verhovšek Šentjur in Vrtine Palir polzela ter EVB Ložnica in Lev zavarovanje Žalec. Zaključek tekmovanja bo 6. marca.
Končana lista strelcev lige: 1. Boris Kovačič (Brglez.com Polzela) 191 točk, 2. Aljaž Šu-mak 186, 3. Matic Perger (oba Krokodili Polzela); lista trojk: 1. Blaž Vodočnik (Vrtine Palir Polzela) 36 (17) 47,2 %, 2. Iztok Zakrajšek (Lev zavarovanje
Žalec) 38 (16) 42,1 %, 3. Benjamin Pungartnik (Vrtine Palir Polzela) 36 (16) 41,7 %; prosti meti: 1. Boris Kovačič (Brglez. com Polzela) 41 (37) 90,2 %, 2. Benjamin Pungartnik (Vrtine Palir Polzela) 49 (41) 83,7 %, 3. Denis Cocej (Od A do Ž centri Celje) 34 (27) 79,4 %; najboljši skakalci: 1. Matjaž Cizej (Brglez.com Polzela) skupaj 124 skokov, povprečje 13,8, 2. Goran Dokmanc (BSB Otok Celje) skupaj 79 skokov, povprečje 8,8 in 3. Brane Lekič (EVB Ložnica) skupaj 73 skokov, povprečje 8,1. T. Tavčar
Boris Kovačič iz ekipe Brglez.com, ki je s 191 točkami in pri izvajanju prostih metov (90,2 %) najboljši igralec lige v letošnji sezoni.
Vrstni red po rednem delu:					
EVB Ložnica 9	8	1	544:453	91	17
Instalacije Verhovšek Šen. 9	7	2	561:463	98	16
Vrtine Palir Polzela 9	7	2	678:547	131	16
Lev zavarovanje Žalec 9	6	3	624:583	41	15
ŠD Solution Žalec 9	6	3	599:609	-10	15
Brglez. com Polzela 9	4	5	594:616	-22	13
BSB Otok Celje 9	3	6	562:573	-11	12
Krokodili Polzela 9	3	6	633:683	-50	12
River Kingz Celje 9	1	8	423:535	-112	9
Od A do Ž centri Celje 9	0	9	451:607	-156	8
Atletski mnogoboj
V Slovenski Bistrici je potekalo posamično in ekipno dvoransko prvenstvo Slovenije v mnogobojih za pionirje in pionirke v starostni kategoriji U12. Mladi atleti so se med seboj pomerili v teku na 60 m, suvanju žoge (2 kg), skoku v daljino in teku na 300 m.
Lani ustanovljeno Tekaško društvo Savinjčan, ki je letos postalo polnopravni član Atletske zveze Slovenije, se je prvič udeležilo državnega prvenstva, na katerem so barve društva zastopali Laura Korošec, Pia Knez, Urh Jelen in Žan Pikelj. V vseekipni konkurenci so zasedli 11. mesto, kar je dobro izhodišče za nadaljevanje sezone.	T. T.
Odbojkarji SIP Šempetra so v tekmi 1. kroga zelene skupine 1. DOL za moške v Zabreznici s 3 : 1 premagali ekipo National Žirovnica in pravzaprav že izpolnili cilj -obstanek v elitni druščini.
Šempetrani so v prvem nizu dolgo časa držali vse niti v svojih rokah, pri njihovem vodstvu 12 : 8 in 20 : 15 ni kazalo, da bi lahko prišlo do negotove končnice. Toda Ži-rovničani so se pobrali, celo
prvi prišli do zaključne žoge, imeli nato tudi nekaj smole in Šempetrani so niz zaključili, potem ko je žoga po začetnem udarcu zadela mrežo in se odbila v polje tekmeca.
V drugem nizu so si prvo otipljivejšo prednost priigrali domači, pri izidu 14 : 11 pa je gostujoči trener Sebastjan Ci-lenšek zahteval pol minute odmora. A učinek ni bil tak, kot bi si želel, za kar so imeli zasluge tudi domači odbojkarji, ki
niso delali napak in so bili za to nagrajeni z izenačenjem 1 : 1.
Pri prvem tehničnem odmoru tretjega niza se ni niti približno vedelo, na katero stran se bo nagnila tehtnica (7 : 8). Po drugem tehničnem odmoru pa so bolje nadaljevali odbojkarji Šempetra, prišli v vodstvo z 18 : 15 in tudi ta niz dobili. Četrti niz se je začel po željah igralcev SIP Šempetra, ki so dobili tudi četrti niz (25 : 22).	T. Tavčar
Ekipno najboljši Preboldčani
Del udeležencev pred začetkom tekmovanja
Udeleženci mnogoboja s trenerjem Borisom Podpečanom
V soboto, 30. januarja, je na Golteh potekal jubilejni, 10. gasilski veleslalom savinjsko--šaleške regije. Tekmovanja se je udeležilo 87 tekmovalcev iz vseh štirih gasilskih zvez, in sicer iz GZ Prebold, GZ Žalec, GZ Zgornje Savinjske doline in GZ Šaleške doline.
Gasilci so tekmovali v štirih starostnih kategorijah tako v moški kot ženski konkurenci in se najprej pomerili posamezno, za ekipni rezultat pa so štele tri najboljše uvrstitve tekmovalcev iz posameznega društva in vseh tekmovalnih kategorij. Prvi trije v posamezni kategoriji so prejeli medalje, prve tri ekipe pa pokale.
Prvo mesto med ekipami je s 545 točkami osvojilo PGD Pre-bold-Dolenja vas-Marija Reka, torej osrednje gasilsko društvo GZ Prebold. Na drugo mesto se je s 520 točkami uvrstilo PGD Pobrežje ob Savinji iz GZ
Zgornje Savinjske doline, tretje pa je bilo PGD Lokovica iz GZ Šaleške doline, ki je osvojilo 360 točk. Sledila so gasilska društva Velenje, Pesje, Šalek, Škale, Parižje - Topovlje, Polzela, Bevče, Matke, Latkova vas, Šoštanj - mesto, Šmartno ob Paki, Velika Pirešica, Vinska Gora in Ponikva pri Žalcu.
Med posamezniki so bili najboljši Aleš Pšaker (letnik 1979) iz PGD Parižlje - Topo-vlje, ki je progo presmučal v 40 sekundah in 28 stotinkah, Aleš Rednak (1967) iz PGD Škale, ki je s progo opravil v 40 sekundah 32 stotinkah in Simon Firšt (1980) iz PGD Pobrež-je ob Savinji, ki je dosegel čas 41,06 sekunde.
Med ženskami je bila najhitrejša Ida Bitenc (1968) iz PGD Pobrežje , ki je progo prevozila v 44 sekundah in 96 stotinkah, druga je bila s časom 47,91 sekunde Lea Pšaker (1976) iz
PGD Prebold, tretja pa Petra Toplak (1977) s časom 52,06 sekunde.
RTC Golte je po tekmovanju med tekmovalci izžrebal dva in jima podelil sezonsko karto za smučanje na Golteh. D. N.
Hopsi izpadli
Na prvi četrtfinalni tekmi pokala Spar so Hopsi s Polzele z rezultatom 66 : 52 premagali ekipo Lastovka iz Domžal, drugo tekmo pa v Domžalah izgubili 85 : 66.
Ker so Hopsi prvo tekmo zmagali z razliko 14 točk, drugo pa izgubili z razliko 19 točk, se je v polfinale pokala Spar uvrstila ekipa Lastovka. Ekipo polzelskih Hopsov so v zadnjem času zapustili vsi štirje ameriški košarkarji. T. T.
C)/. f^			
LU/up/		februar 2016	21
	ŠPORT		
23 državnih prvakov
Rojnikova državna prvakinja
V soboto, 30. januarja, je v športni dvorani osnovne šole v Zrečah potekalo posamezno in ekipno državno prvenstvo v taekwondoju, verzije ITF, za vse starostne skupine. Prvenstva se je udeležilo tudi 29 tekmovalcev iz Taekwondo kluba Sun Braslovče, ki so si poleg medalj priborili tudi 23 naslovov državnih prvakov in se uvrstili na skupno drugo mesto.
Poleg 10 bronastih in 7 srebrnih medalj so osvojili kar 23 naslovov državnih prvakov. Poleg tega so osvojili tudi tri pokale, in sicer za najboljšega mlajšega dečka (Andrej Vian Vertovšek), najboljšega vete-
rana v silver kategoriji (Simon Jan) in za skupno 2. mesto med klubi. Naslov državnega prvaka pa so si priborili: Pia Zoja Glavnik, Marko Pečar, Klemen Strojanšek in Sabina Bec v borbah in formah, Dmitri Sanin, Martina Flis, Robi Mešič, Boštjan Šketa, Zoran Lončarič in veteranska ekipa (Robi Mešič, Boštjan Šketa in Simon Jan) v formah ter Ana Sajtl, Filip Zak Glavnik, Andrej Vian Vertov-šek, Jan Sajtl, Tilen Šketa, Simon Zajec, Urh Černivšek in Simon Jan v borbah in v testu moči med veterani.
Manjša ekipa braslovških taekwondoistov se je odpravila tudi na evropski pokal v
kickboxingu v Karlovac na Hrvaškem, kjer so med več kot 1500 tekmovalci odlično nastopili. Filip Zak Glavnik je v pointfightingu, v eni najštevilčnejših kategorij (28 tekmovalcev), osvojil 3. mesto, Filip Zak Glavnik in Urh Černivšek v light contactu 2. mesto, Klemen Strojanšek, Sabina Bec in Simon Jan pa so se veselili 1. mesta.
Odlični rezultati na prvih tekmovanjih v letu 2016 vodstvo kluba navdajajo z optimizmom pred naslednjimi tekmovanji, ki bodo štela tudi za nastop na evropskem in svetovnem prvenstvu 2016.
D. N.
Braslovški klub z medaljami z državnega prvenstva
Tomičeva na SP
Mednarodna atletska zveza (IAAF) je sporočila, da bodo dvoransko svetovno prvenstvo izvedli marca letos v ameriškem Portlandu. Na njem bo nastopila tudi Polze-lanka, članica AK Kladivar iz Celja, Marina Tomič.
Marina je normo za udeležbo na tem svetovnem dvoranskem prvenstvu izpolnila že lani na evropskem prvenstvu v Pragi, ko je 60 m ovire pretekla s časom 8,14 sekunde. Tomi-čeva je na letošnji prvi zimski tekmi nastopila v Ljubljani in na 60 m z ovirami dosegla čas 8,37 sekunde.	T. T.
Marina Tomič
ŠPORT NA KRATKO
ODBOJKA:
1.	DOL moški, zelena skupina,
2.	krog - Sip Šempeter : Fužinar Metal 2 : 3.
1. DOL ženske, modra skupina, 4. krog - Braslovče : Nova KBM Maribor 0 : 3.
1.	DOL ženske, zelena skupina,
2.	krog - Aliansa Šempeter : For-mis 3 : 2.
3.	DOL moški, vzhod, 12. krog - Slovenska Bistrica : SIP Šempeter II. 0 : 3, ŠD Braslovče : Maribor II. 2 : 3.
KOŠARKA:
4.	SKL vzhod, 16. krog - Vrani Vransko : Potočje Blanca
80 : 78.	T. T.
£ ŠPORTNIK LETA 9*2 V OBČINI ŽALEC
Puščamo sledi.
Četrtek, 17. marec 2016, ob 18. uri v Domu II. slovenskega tabora Žalec
Tudi letošnje dvoransko državno prvenstvo v atletiki je potekalo v avstrijskem Linzu, ker v Sloveniji nimamo pokrite dvorane s krožno 200-metrsko stezo. Na tekmovanju je odlično nastopila Ina Rojnik s Polzele, ki sicer nastopa za celjski Kladivar. Zmagala je s časom 57,00 ter z veliko razliko osvojila naslov mladinske dvoranske državne prvakinje v teku na 400 m.
Pred tekmo je bila sicer glavna favoritinja za zmago, vendar pa so pričakovali bolj izenačeno tekmo. Po zmagi je dejala: »Tekme sem se kar malo bala, saj sem si štirinajst dni pred tekmovanjem poškodovala gleženj ter namesto treningov opravljala terapije. Prav gotovo sem s poškodbo ob res nepravem času nekaj izgubila, a se je na srečo vendarle dobro končalo. Sicer sem že tekla hitreje, glede na okoliščine pa sem tudi s tem časom zadovoljna. Letos bo kar težko, saj bo potrebno uskladiti maturo in atletiko, vsekakor pa je cilj, da bi obranila naslov med
S teka na 400 m (s številko 69 Ina Rojnik)
mladinkami na 400 m tudi svetovno prvenstvo pa razmi-poleti na prostem, o normi za šljam bolj po tiho.« T. T.
Boljša igra žalskih rokometašic
Kadetinje RK Zelene Doline Žalec se s prepričljivimi zmagami odločno borijo za uvrstitev na 3. mesto, ki vodi v bitko za najvišja mesta v finalnem delu tekmovanj. Na sliki: (stojijo z leve) Neja Žejn, Lana Lah, Saša Golavšek, Larisa Grebovšek, Kaja Seles, Sara Koprivec, Katarina Stepišnik, trener Aleš Filipčič; (spodaj z leve) Zala Koprivec, Lina Krulec, Pina Držan, Kaja Kolar, Kristina Kokotec, Kaja Leskovšek, Neža Herodež; manjka Alja Gojznikar.
Članska ekipa RK Zelene Doline je sredi meseca v tekmi 14. kroga, prvi po dveh mesecih v domači dvorani I. OŠ Žalec, izgubila z rezultatom 25 : 29 (10 : 14), a se je morala nasprotna ekipa RK Zagorje za zmago precej potruditi. Gre za ekipo, ki se letos bori za prvo mesto na lestvici z ŽRK Krim Mercator.
Zalčanke so trenutno osme na lestvici 1. ADRL, a so po seriji slabših tekem in ob šibki točki na mestu vratark (ob tem se je poškodovala še mladinska vratarka v članski ekipi Lucija Lobnikar) začele pod vodstvom Jerneja Gologranca kazati boljšo igro, tršo obrambo in boljši napad. To se je pokazalo že v gosteh v tekmi 13. kroga proti ŽRK Krka, ko
so s priokusom sodniških odločitev tesno izgubile (24 : 22, polčas 10 : 10).
Na že omenjeni domači tekmi pa so se Zagorjanke, ki so se ravno pred tekmo z RK Zelene Doline Zalec okrepile z dvema tujima igralkama, rusko vratarko Aleksandro Petrukhino (v prejšnji sezoni
v RK Krim Mercator) in s hrvaško reprezentantko, igralko na desnem krilu Aneto Benko, morale precej potruditi, saj so Zalčanke prikazale še boljšo predstavo. Naslednja domača tekma bo na sporedu v petek, 4. marca, ko se bodo Zalčanke pomerile z ekipo ZRK Velenje.
T. T.
Mlajše še šest zmag
Ze dolgo nismo zabeležili poraza mlajših ekip RK Zelene Doline Zalec in tako je bilo tudi od zadnjega izida Utripa, skupaj so namreč v šestih tekmah zabeležile šest zmag. Kadetinje pod vodstvom Aleša Filipčiča so zabeležile še tri zmage, v 15. krogu doma s 27 : 23 (14 : 11) proti DRŠ Alen Mihalj Slovenj Gradec, v 16. krogu v gosteh proti Brežicam s 14 : 25 (7 : 14) in v 17. krogu ponovno doma proti ekipi Ptuja, ki so jo premagale kar za 30 golov (51 : 21, polčas 21 : 11). Tudi starejše deklice A pod vodstvom Aleša Filipčiča so z 21 : 17 (10 : 7) zmagale proti DRŠ Alen Mihalj (15. krog), temu pa so dodale tudi zmago proti ZRK Velenje s 33 : 16 (16 : 7) v tekmi 17. kroga. Mlajše deklice B pod vodstvom Tane Sutaj so v tekmi 10. kroga prepričljivo zmagale proti ŠR Katja Kurent Zagorje z 31 : 11 (17 : 6).
22
februar 2016
INFORMACIJE / PISMA BRALCEV
_SaAjlnis&e/. datine/S
UTRIPOV HOROSKOP
Pisma bralcev
♦ OVEN Marec je tradicionalno vaš mesec zaradi vstopa Sonca v vaš znak. Letos se bo to zgodilo dan prej kot po navadi, že 20. marca, začenja pa se tudi novo astrološko leto, ki mu kraljuje prav vaš glavni planet Mars. Z njegovo silno močjo, saj slovi kot velik bojevnik in ljubimec, si boste lahko utrli marsikatero pot in izborili marsikatero zmago. Zato ne oklevajte, akcija se bo obrestovala. Po 6. marcu bo vstopil Mars v sorodno ognjeno znamenje, zato boste imeli energije in borbenosti več kot dovolj. Po 22. v mesecu vam bo naklonjen tudi Merkur, zato boste uspešni v dogovarjanju. Pazljivost velja v času luninega mlaja in popolnega sončevega mrka 9. marca ter še zlasti ob polni luni in delnem luninem mrku 23. marca.
♦ BIK Marca se boste srečevali z različnimi izzivi, potrebno pa bo tudi veliko usklajevanja z okolico. Različnost mnenj vas ni nikoli motila in tudi tokrat boste izredno tolerantni, vendar boste pričakovali, da vam bo to v enaki meri vrnjeno. Če imate v mislih večji projekt v povezavi s tujino, je čas idealen za ponovno proučitev vseh možnosti, kajti dobite lahko koristne in dodatne ideje. Vaša čustvenost bo prebujena, intuicija povečana, kar morate izkoristiti v pozitivne namene. Čas okoli mlaja in polne lune, ki ju bosta spremljala tudi sončev in lunin mrk, bo vplival na povečano občutljivost in nihanje razpoloženja. V tem času ne sprejemajte nobenih pomembnejših odločitev, počakajte na primernejši trenutek.
♦ DVOJČKA Merkur, vaš glavni planet, bo prvi teden v sorodnem znaku. To je odličen položaj, ki ga morate izkoristiti za delo in dogovarjanje. Saturn vam bo iz znaka strelca nasprotoval in 25. marca nastopil retrogradno gibanje. Imeli boste možnost določene zadeve ponovno proučiti, spremeniti kakšno od svojih mnenj ali v luči novih informacij sprejeti drugačne odločitve. Vsekakor je lahko to čas neke vrste popravnega izpita. Venera bo do polovice meseca v skladnem zračnem znamenju, kar vam bo zelo odgovarjalo, kasneje bo prestopila v ribi. Drugi del meseca bo bolj čustveno obarvan. Tudi za vas velja opozorilo, da bodite kar najbolj previdni v času mlaja in polne lune ter obeh mrkov, ki bosta potekala sočasno.
♦ RAK Prvi pomladanski mesec bo precej razburkan, večkrat boste občutili čustvena nihanja. Močno zasedena vodna znamenja prinašajo povečano kreativno energijo in intuicijo, zato vam bo marsikaj jasno brez zavestnega razmisleka. Vendar pozor! Zelo bujno domišljijo morate uporabljati izključno v pozitiven namen, saj se lahko v nasprotnem primeru prelevi v strah, najbolj negativno in škodljivo čustvo. Na čustvenem področju ne bo primanjkovalo strasti in vneme, zato bo res lepo. Če še samevate, bo ta čas idealen za novo ljubezen, novo poznanstvo in nov začetek. Okoli 23. v mesecu, ko bo vaša vladarica luna »mrknila«, pa seveda previdno na vseh področjih.
♦ LEV Kar pet planetov bo marca potovalo po ognjenih znamenjih, kar je voda na vaš mlin. Na delovnem področju boste v dogovarjanju in usklajevanju najuspešnejši v zadnji tretjini meseca, svež pretok energije pa lahko pričakujete od drugega tedna dalje. S pomočjo energij Marsa in Saturna boste kos še tako zahtevnim nalogam. Zaradi kvadrature Jupitra in Saturna lahko občasno občutite velik prepad med željami in resničnimi možnostmi. Nikar se v tem času ne ukvarjajte s tem vprašanjem, vzelo bi vam preveč energije, raje jo usmerite v uresničitev svojih želja. Strastni in čustveni boste, občasno tudi občutljivi. Dobro je, da se zavedate nihajoče energije, ki bo vaš marčevski spremljevalec, še zlasti ob mlaju in polni luni ter obeh mrkih v tem času.
DEVICA Merkur, vaš vladar bo v prvem tednu odlično služil svojemu namenu, kar izkoristite za delo, dogovarjanje in pomembnejše opravke. Jupiter, ki potuje po vašem znaku retrogradno ves marec, nekoliko upo-časnjuje dogajanje. To vas lahko občasno spravlja v nervozo ali negotovost, saj ste željni hitrejših rezultatov. Vendar kvadratura Jupitra s Saturnom kaže, da se bo potrebno oborožiti s potrpežljivostjo in se zavedati svojih omejitev. Saturn od vas zahteva, da se osredotočite na konkretne in praktične vidike svojega življenja, kar vam kot pridni Devici ne bi smelo biti težko. Od 12. dalje bo Venera v opoziciji z vašim znakom, zato boste večkrat imeli občutek nerazumevanja. Potrebno bo prilagajanje, še zlasti ob obeh mrkih!
♦ TEHTNICA Vaša vladarica Venera bo do polovice meseca v zračnem znamenju vodnarja, kar bo skladno z vašim sončnim znakom. V prvem tednu bo v istem znaku tudi planet komunikacije - Merkur. Uspešni boste v komunikaciji in dogovarjanju, pri delu lahko blestite. Vaša očarljivost vam lahko odpre marsikatera vrata, zato naj bo tudi šarm vaše orožje za dosego ciljev. Pozorno prisluhnite svojemu notranjemu glasu, ki vas bo odlično vodil. Če boste uspešno kombinirali razumski in intuitivni del svoje osebnosti, boste resnični zmagovalec. Ljubezen je za vas izjemno pomembna in tudi ob začetku pomladi boste želeli svoja občutja in čustva deliti z osebo, ki vam je najbolj pri srcu. Pazljivo ob delnem luninem mrku, ki bo potekal v vašem znaku.
♦ ŠKORPIJON Prvi marčevski teden bo vaš planet sovladar Mars v vašem znaku, kar morate izkoristiti na vseh področjih, saj boste imeli energije več kot dovolj. Tudi kasneje vam je ne bo ravno primanjkovalo, boste pa zaradi vpliva močno zasedenih znakov v ribi neverjetno čustveni, tudi občutljivejši. Dobro je, da se teh vplivov zavedate. Imeli boste izostrene občutke in čute, kar lahko s pridom izkoristite na različne načine. Zaupajte vase, nagrajeni boste. Čustva bodo v tem času igrala pomembno vlogo. Imeli boste neverjeten osebni šarm, mimogrede boste lahko osvajali ljudi v svoji okolici. Vezani in samski škorpijoni se lahko veselite začetka pomladi. Pazljivost pa velja v času luninih men in obeh mrkov 9. in 23. v mesecu.
♦ STRELEC Vaš vladar Jupiter bo ves marec potoval retrogradno, kar bo vplivalo na nekoliko upočasnjeno dogajanje, in to vam seveda ne bo po godu. Saturn, ki bo preizkušal vašo potrpežljivost in vam dal lekcije, bo začel upočasnjevati svojo pot in bo 25. v mesecu prav tako nastopil retrogradno pot. Preteklost se bo ponovno postavila pred vas, vendar v drugačni preobleki in od vas samih bo odvisno, kako se boste spopadali z okoliščinami. Energije boste imeli ogromno, saj bo 6. marca v vaš znak vstopil Mars. Dodatnega zaveznika boste dobili 20. marca z vstopom Sonca v sorodno znamenje in po 22. vam bo naklonjen tudi Merkur. Prav tako intenzivno bo zasebno življenje. Situacije boste doživljali izredno čustveno. Previdno ob mrkih.
♦ KOZOROG Vaš vladar Saturn bo do 25. marca potoval po znaku strelca, nato pa bo nastopil retrogradni hod. Njegovo upočasnjeno gibanje boste občutili kot zastoj na določenih področjih. Razmislek o tem, kaj želite spremeniti in na kakšen način, bo zagotovo prisoten. Pridobili boste več novih informacij, ki lahko spremenijo vaše stališče do določenih situacij. Vsekakor bo vaš pogled moral biti skrajno razumski, čustva bo potrebno postaviti na stranski tir, to bo edina prava pot. Zaradi kvadrature Saturna, ki predstavlja funkcijo krčenja, z Jupitrom, ki predstavlja ekspanzijo, lahko imate zelo protislovne občutke med dejanskimi možnostmi in željami. V ljubezni bodo čustva na prvem mestu, čeprav boste želeli, da bi prednjačil razum. Pazljivo v času obeh mrkov in ob luninih menah.
VODNAR Prvi marčevski teden morate izkoristiti za delo, pri čemer boste zelo uspešni, saj vas podpira naklonjeni Merkur, ki je zadolžen za dogovarjanje in komunikacijo. Rezultati vaših prizadevanj bodo lepo vidni tudi v finančnem smislu. Vaš nastop bo odličen, zato čim več postorite osebno, ne preko telefona ali ostalih komunikacijskih sredstev. Če vam bo prav ali ne, ponovno se boste morali ukvarjati z zadevo iz preteklega leta, za katero ste menili, da je že obkljukana. Nič hudega, dodali boste epilog in s tem zaključili zgodbo. Na čustvenem področju bo zelo zanimivo v prvi tretjini marca, takrat vam bodo šle zelo na roko okoliščine, samski pa boste lahko v tem času našli sorodno dušo.
♦ RIBI Sonce v prvih treh tednih je zagotovilo za dobro vitalno energijo in odlično počutje. Veselili se boste uspehov in kar nekaj planetov vam bo v oporo in pomoč. Merkur bo že 5. marca vstopil v vaš znak in njegova moč vas bo spremljala vse do 22. marca. Ta čas bo odličen za komunikacijo in dogovore. Neptun, vaš vladar, ki potuje po vašem znaku, še vedno skrbi, da vam ni dolgočasno, prinaša vam ideje in zamisli. Usklajevanje z okolico bo nujno, še zlasti ob mlaju, ki bo v vašem znaku 9. marca istočasno s popolnim sončevim mrkom. Kar je preživeto, mora stran in bolje je, da se za spremembe pravočasno odločite sami. Naj vas okoliščine ne postavijo pred dejstva.
Niki Franjo Keder, s. p., Migojnice 3, Griže, 090 44 33 in 090 64 35. Horoskop je pripravila astrologinja Dolores, (090 64 30 in 041 519 265
ter Facebook dolores astro).
Opravičilo
Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Žalec se opravičuje gospe Heleni Turnšek, ker jo je na prireditvi ob slovenskem kulturnem prazniku v Petrov-čah dne 4. 2. 2016 ob podelitvi zlate Maroltove značke nenamerno preimenoval v gospo Heleno Marolt. Za neprijetnost se opravičujemo.
Marko Repnik,
JSKD OI Žalec
Športni park Šempeter -nekoč, a nikdar več?
Kot prebivalka po številu največje krajevne skupnosti Občine Žalec - Šempetra sem v zadnjem desetletju odgovornim mnogokrat zastavljala različna vprašanja, ki so se nanašala predvsem na kakovost bivanja v našem preljubem kraju. Zanimalo me je, zakaj naši otroci ne izvajajo pouka športne vzgoje na šolskem igrišču. Zanimalo me je, zakaj v času podaljšanega bivanja ne odhajajo namesto v telovadnico na igrišče in brcajo žoge tam. Zanimalo me je, zakaj kot mlada mamica v celem Šempetru (z izjemo pokopališča) nisem našla klopce, kjer bi lahko nahranila svojega otroka na prostem. Zanimalo me je, zakaj v Šempetru ni niti enega samega igrala za naše otroke. Zanimalo me je tudi, zakaj imamo v kraju kulturni dom, ki dela sramoto besedi kultura. Zanimalo me je seveda še mnogo drugih reči, a da ne bom predolga, bi želela z vami
deliti odgovor, ki sem ga znova in znova dobivala vsa ta leta na zgoraj zastavljena vprašanja. Lastništvo. Lastništvo levo. Lastništvo desno. Lastništvo gor. Lastništvo dol. Dragi občinarji! Vemo, da je čas recesije. Opazimo in cenimo kanalizacije, sanacije itd. A lepo vas prosim, za naše otroke gre! Verjetno se vsi strinjamo, da je športno preživljanje prostega časa stran od ekranov izjemnega pomena. Da pa nimajo možnosti uporabe igrišča niti učenci šole, pa presega vse meje zdravega razuma. Predolgo smo popuščali,
saj smo ostali Šempetrani edini v žalski občini brez športnega parka, otroških igral, kulturnega doma. Še vedno se spominjamo delovnih akcij, ko smo z lopatami, grabljami urejali svoje igrišče. Omogočite nam, da bomo spet segli po orodju in s skupnimi močmi pomagali urediti športni park, ki je danes zaraščen, propadel in kot tak nevaren za uporabo. Od vas pričakujemo samo eno stvar: uredite enkrat za vselej to, česar sami ne moremo: LASTNIŠTVO! Veronika Tavčar, Šempeter
MALI OGLASI
PRODAM TRAKTOR JOHN DEERE 5080G, letnik 12/2012, 2.100 ur, odlično ohranjen. Info.: www.merks.si, 041 317 092
ODDAM UDOBNE IN LEPO OPREMLJENE VEČPOSTELJNE SOBE na ugodni lokaciji na Polzeli. Info.: 041 645 555
TAXI PREVOZI, Janko Vodovnik, s. p. Info.: 031 746 700, 041 746 700
NUDIM NEGO NA DOMU starejšim in pomoči potrebnim.
Info.: 041 821 218 (Mateja)
Potrebujete DODATNI ZASLUŽEK? Info.: 031 706 281
PRODAM 15 KG NARAVNO SUŠENIH DOMAČIH OREHOVIH JEDRC. Info.: 041 860 066
NUDIM UREJANJE OKOLICE (košnja, obrezovanje, sajenje, lopatanje, odmetavanje snega), manjša gradbena dela, sprehajanje psov in pomoč starejšim osebam! Info.: Bojan, 031 684 312
Februar na žaru
Za nami je že februar, mesec, ko Slovenci praznujemo kulturni praznik. Lahko smo ponosni, da imamo svoj kulturni praznik, da znamo pripraviti proslave, take ali drugačne, preproste ali eks-tremne za izbrance, ki pa jih po navadi ne razumemo povsem in zaradi katerih se na koncu celo spremo. Sprašujem vas, ali je tudi to kulturno? Smo lahko tudi na to, da se spremo, ponosni? Sicer pa imamo na televiziji zelo odmevno zabavno oddajo Na žaru. Po nastopu predsednika Pahorja v tej oddaji bo ta verjetno daleč najbolj gledana, najbolj vroča oddaja in »pečenec«, če izpostavljeno osebo tako imenujem, glavna jed te oddaje. Torej »pečenec«, katerikoli je že bil, je ali pa še bo, se bo pustil inteligentno in izbrano kulturno žaliti. Bo kdo vprašal, kaj pomeni izbrano žaljenje? To pomeni, da mora biti za izbrance vse izbrano. In to je to, samo blef, saj so vse besede skrbno vnaprej pripravljene in izpraševalcem položene na jezik. Bilo pa bi seveda čisto drugače, če bi za izpraševalce postavili navadne smrtnike, državljane, občane in krajane, ki bi po svoji volji in pameti postavljali ali vprašanja ali ugotovitve. To bi bil pravi žar in prepričana sem, da bi bil marsikateri nedotakljivi »pečenec« tudi pečen. Na primer predsednik, ki postavlja etična načela, pa sam pravzaprav ne ve ali noče vedeti, kaj je etika. Župan, ki se v rožicah udari v glavo in potem ne ve, kaj dela in kaj govori, ali drug župan, ki odgovarja samo za afere v občinski hiši, nečednosti, ki si jih privošči njegova žena, pa seveda niso za javnost, razen če gospa županova sama želi, da folk vidi, kako dobro se zna zabavati. In seveda imamo še kar nekaj ministrov, županov in tudi bančnikov, nadzornikov in drugih, ki se vračajo na kraj zločina in bi jih bilo mogoče dobro malo peči na žaru.
Odkar pišem tole rubriko Ola vas farba, sem vam že kar nekaj napisala in upam, da te rubrike ne berete kot navadno časopisno vest, da preberete tudi kaj med vrsticami, kajti brati med vrsticami je umetnost. Umetnost pa je tudi kultura in kdor želi biti umetnik na področju, ki mu je dano z našo podporo, mora imeti kulturo v sebi, v srcu, do vseh in vsak dan, ne samo na proslavah ob slovenskem kulturnem prazniku.
V upanju, da ste se imeli vsaj na valentinovo radi, vas prav lepo pozdravljam.
Ola Mar
_SaAtiriisAe/.daiitte/S
MLADI
febr
2016
23
Rokomet je življenje
Na obisku pri peku
Tana Sutaj je izvrstna športnica. Njeno življenje je močno zaznamoval rokomet. Iz rodnega Varaždina jo je ta šport pripeljal v Slovenijo, kjer je dosegala izjemne rezultate. Po zaključku kariere aktivne rokometne igralke pa je njeno življenje še vedno močno prepleteno z rokometom. Tana je namreč trenerka mlajših selekcij pri Rokometnemu klubu Zelene Doline Žalec, poleg tega pa z rokometom uspešno seznanja tudi mlajše otroke po šolah Spodnje Savinjske doline. Tana Sutaj je poleg športnice tudi zelo prijetna sogovornica. Iz njenih besed je razbrati, kako pomemben je zanjo šport. Disciplina, timski duh in zdravo življenje so namreč tri najpomembnejše stvari, ki jih najdemo v športu. Vse te stvari so lahko brezplačne in so vedno na dosegu rok, le izkoristiti je treba vse možnosti.
Tana, ste odlična rokome-tašica in trenerka. Zakaj ste se odločili prav za rokomet in kako dolgo vas že spremlja v življenju?
Rokomet sem igrala 22 let. Največ zaradi družbe, športne vzgoje in uspehov. Zaradi uspehov pa sem tudi vztrajala.
Katera je bila vaša igralna
pozicija?
Levi »bek« (leva zunanja igralka, op. ur.).
Pot vas je iz hrvaških klubov vodila v slovenske. Za koga vse ste igrali v Sloveniji?
V Sloveniji sem igrala za Rokometni klub Brežice in
Rokometni klub Zelene Doline Žalec.
Uspehi so vedno največja nagrada športnikom. Kakšni so bili vaši uspehi?
Štirikrat finale in polfinale, pokal na Hrvaškem, prav tako v Sloveniji. Tretje, četrto in peto mesto v Sloveniji ter tretje mesto na Hrvaškem.
Kako so vas uspehi motivirali, ko ste morda imeli na rokometnem igrišču slab dan?
Uspehi so me motivirali samo zaradi tega, ker sem najraje zmagovala. Tudi če sem imela slab dan, sem se morala potruditi.
Ko ste lani zaključili z aktivno kariero rokometne igralke, rokometa nikakor niste pustili na stranskem tiru. Uspešno trenirate namreč še naprej mlade roko-metašice in rokometaše. Kaj je rokomet dal vam?
Rima je prima!
V torek, 9. 2. 2016, smo imeli učenci OŠ Petrovče in POŠ Trje kulturni dan z zanimivim naslovom »Rima je prima«.
Vsi smo se najprej zbrali v matičnih učilnicah in poslušali radijsko oddajo o kulturi in kulturnem obnašanju. Opremljeni z novim znanjem so mlajši učenci začeli ustvarjati, učenci predmetne stopnje pa smo odšli v Hmeljarski dom in si ogledali igro v verzih Zaljubljeni tulipan. Trenutni osmošolci so se na pobudo gospe Veronike Tavčar nanjo pripravljali skoraj dve leti. Nad odigrano predstavo je bila navdušena tudi avtorica igre, Bina Štampe Žmavc, ki se nam
je v nadaljevanju pridružila in je ob pogledu na oder lahko uživala z učenci razredne stopnje. Mi pa smo se vrnili v šolo, pomalicali in se odpravili v različne delavnice, v katerih smo ustvarjali glede na videno. Delavnic je bilo res veliko in v vsaki posebej smo se učenci resnično izkazali in drug drugemu dokazali, kako smo lahko ustvarjalni in uspešni. V literarnih delavnicah (tako slovenskih kot angleški) so učenci pesnili rime, si izmišljevali pesmi, rapali ... V likovni delavnici pa so z ilustracijami besedno umetnost še nadgradili. Svoje ročne spretnosti so nekateri pokazali v tehničnih
Umetnost
Umetnost je visoka.
Umetnost je globoka.
Umetnosti konca nikoli ni,
saj se vsak dan rojevajo novi umetniki.
Umetniki pišejo in s tem svoje rane brišejo. Umetniki slikajo, ker se s tem v svoj svet umikajo. Umetniki pojejo, igrajo in s tem naša ušesa razvajajo. Umetniki plešejo, naša čustva češejo.
Umetnik je lahko v svojem življenju vsak.
To je tisti, ki naredi za dosego cilja svoj prvi korak.
Pesnik ne more postati vsak,
ampak jaz sem za dosego mojega cilja
danes naredil prvi korak.
Rima
Rima je beseda,
ob kateri se ti v glavi naredi zmeda. Zaradi rim iz možganov padajo besede, ki niso kar tako brez veze. Iz rim lahko napišeš pesem. Iz rim si lahko sestaviš svoj svet, v mehko odejo odet.
Ampak rime niso kar tako, iz njih lahko sestaviš celo pravljico. Z njimi si lahko obrišeš solze ali pa z njimi opišeš polže. Po tem lahko sklepamo, da so rime zanimive kot sneg, ko ni zime.
Matija Goršek, 6. a, literarni krožek OŠ Griže
V Vrtcu Šempeter, v skupini, kjer so otroci stari od 3 do 4 leta, izvajajo projekt "Pek v našem kraju". Otroci bodo skozi daljše časovno obdobje spoznavali postopek predelave moke iz pšenice in drugih žit
do končnih pekovskih izdelkov. Obiskal jih je tudi pravi pravcati pek iz domačega kraja, gospod Emil Pocajt, ki že mnogo let opravlja delo peka. Otroci so skupaj z njim spekli pekovsko pecivo, kot so žemlje,
preste in rogljički, ter tako spoznali celoten postopek peke. V Šempetru pa so si ogledali tudi Pekarno Fijavž. Skozi dejavnosti, ki bodo potekale do pomladi, bodo otroci pridobivali nova znanja o poklicu peka.
Življenje. Moje življenje je rokomet. Od vzgoje, nastopa pred drugimi, igre, pozitivnih stvari, družbe in rezultatov. Rokomet mi je dal vse.
Kako pa vidite današnjo mladino? Se dovolj ukvarja s športom?
Premalo, preveč so razvajeni. (smeh)
Marsikdo ima izgovor, da je šport draga stvar in se zato raje zadržuje doma ter svoje popoldneve preživlja ob računalniku. Kaj vi menite?
Mislim, da je šport cenejši kot napake, ki se lahko delajo, če ti je dolgčas, in družba, ki te lahko spravi na slabo pot.
Kaj bi za konec rekli našim bralkam in bralcem?
Ukvarjajte se s športom, re-kreirajte se, družite se. Osebni stik je vedno najboljši stik.
Nika Topolovec, 7. c, I.
OŠ Žalec
Skupina tri- in štiriletnikov iz šempetrskega vrtca z vzgojiteljicama Valčko in Ireno
Navdušeni nad rudarsko dediščino
delavnicah, v katerih so izdelovali različne kazalke, tulipane . O zeliščih, s katerimi se je v igri pozabavala avtorica, so se pogovarjali v zeliščni delavnici, v kuharski pa so pekli piškote in pehtranov biskvit za žalostno tulpo. Multimedijci so dogajanje ovekovečili s fotografijami, ki so jih tudi obdelali, novinarji pa smo vse to prelevili na papir.
Na koncu je sledil še veliki finale, na katerem so predstavniki vsake delavnice predstavili, kaj so počeli. In moram priznati, da je bil dan res zelo ustvarjalen.
Klaudija Korenak, 7. b, OŠ PETROVČE
Jože Hribar z najmlajšimi iz zabukoviškega vrtca pri zunanjem muzeju v Zabukovici
Etnološko društvo Srečno si se vse od ustanovitve leta 2004 trudi ohranjati dediščino nekdanje spodnjesavinjske rudarske kadunje premogovnikov Zabukovica in Liboje in to dokazuje tudi srečanji z najmlajšimi. Lani so pripravili kar nekaj takih srečanj, nazadnje v prazničnem decembru, ko so rudarski muzej obiskali otroci iz vrtca Zabukovica.
Pod vodstvom svojih vzgojiteljic so veselo in z zanimanjem stopili v objem muzeja, kjer jih je pričakal Jože Hribar in jih popeljal v skrivnostni svet rudarjenja. Najprej so po pisku sirene vstopili skozi rov v temo,
kot bi vstopili v pravi rudnik, kar je bilo za njihovo starost pogumno in tudi posebno doživetje. V večini muzejev se je prepovedano dotikati razstavljenih predmetov in zato med najmlajšimi obiskovalci, ki za učenje in spoznavanje novega uporabljajo vse čute, takšni muzeji niso tako priljubljeni. Kot pravi Jože Hribar iz Etnološkega društva Srečno, so pri njih to pravilo preskočili in otroci so se z največjim veseljem dotikali vsega, kar je bilo na njihovem dosegu ter zanje povsem novo in drugačno.
»Lepo je opazovati, ko otroci zavzamejo muzejske prostore in
raziskujejo, opazujejo, prijemajo stare predmete, ki so del zgodovine njihovih prednikov. Čelade, različna orodja in telefon na vrtljivo številčnico običajno požanjejo največ zanimanja, saj takšnih predmetov ni med njihovimi igračami. Zelo pa so navdušeni tudi nad jamskim škratom - perkmandeljcem, ki je rudarjem rad kdaj ponagajal, in tudi nad drugimi zanimivostmi, na katere jih opozorim,« nam je povedal Hribar in dodal, da ob teh obiskih osvojijo tudi rudarski pozdrav Srečno, s katerim se poslovijo ob odhodu iz muzeja.
D. Naraglav
Mladina in gore
Na 26. državnem tekmovanju Mladina in gore, ki ga je letos organizirala Mladinska komisija PZS ob veliki pomoči soorga-nizatorjev (PD Idrija, OŠ Idrija
in Zavoda za šport RS Planica), je sodelovalo 120 tekmovalcev iz raznih krajev Slovenije.
Letos so prvič izvedli tudi preizkušnjo za srednješolce, med
seboj pa se je pomerilo 22 ekip. Tretje mesto sta osvojili Anja Strojanšek in Sara Stanko, članici ekipe Canpricorn PD Dobrovlje Braslovče.	T. T.
24
febr
2016
SAVINJSKE ZGODBE
_SaAMAii&be/. datine/S
Notranjsko dekle in Veselica
To sta naslova dveh knjig, ki ju je napisal 88-letni upokojeni Anton Steiner iz Vrbja pri Žalcu. Prvo svoje delo Notranjsko dekle je sokrajanom in drugim udeležencem predstavil predlani, ob letošnjem kulturnem prazniku pa se jim je predstavil z drugo knjigo z naslovom Veselica.
Knjigo so ob branju odlomkov predstavili člani tamkajšnjega kulturnega društva, in sicer Jožica Potrč, Frenk Žele-znik in Lea Meh, zbrane pa je nagovoril tudi avtor in povedal, kaj ga je spodbudilo k pisanju knjig. Prijeten večer je bogatilo petje Mešanega pevskega zbora sv. Jakob iz Župnije Kalobje pri Šentjurju, ki ga vodi zborovod-kinja Valentina Zidar.
Antonovi zgodbi sta avtobiografski. Govorita o vrednosti našega bivanja, o dragoceni volji do življenja, o premagovanju trpljenja in vsakdanjih težav. Avtor z razgibanim pripovednim slogom ohranja bralčevo pozornost in sledi svojemu cilju - ohranjanju spomina. V skoraj starinskem jezikovnem slogu govori o sočutju in usmiljenju.
Anton Steiner je svojo življenjsko pot začel v Žalcu, ko je bil star deset let, pa se je s starši preselil v hišo v Vrbje, kjer zdaj živi skupaj z ženo Jožico, s katero sta se poročila leta 1954. Njuno skupno življenje je obogatila hči Ksenija, zdaj pa ju razveseljujejo tudi vnuka Mateja, Ambrož in že pravnukinja Olivia Maja.
Invalid že pri sedemnajstih
Življenjska pot Antona Stei-nerja ni bila postlana z rožica-
mi. Zaradi strelne rane na nogi, v katero ga je 28. maja 1945 po nesreči ustrelil sovrstnik, in pozneje tudi zaradi amputacije noge je bilo njegovo življenje povezano s trpljenjem, hudimi bolečinami, travmami, občutkom manjvrednosti ...
»Le nekaj dni po koncu 2. svetovne vojne se mi je življenje tako rekoč čez noč sesulo. Takrat sem bil eden izmed fantov, ki so bili dodeljeni za stražo v Celju, ker so se skozi to področje proti Avstriji umikale kvi-zlinške enote. Ob koncu vojne so namreč iz vsake vasi poslali na stražo v Celje deset moških, med njimi tudi mene. Nastanili so nas v dvorani na Gosposki ali poznejši Zidanškovi ulici. Sedeli smo za mizo in čakali na večerjo. Blizu mene je sedel mladenič, nekako mojih let, ki je imel v rokah puško in se z njo igral. V nekem trenutku je nevede pritisnil na petelina. Puška se je sprožila in v mojo levo nogo je treščil tako imenovani izstrelek »dumdum«, ki ga je razneslo in mi razmesarilo nogo od stopala pa skoraj do kolena,« se tega spominja Anton. Odpeljali so ga v celjsko bolnišnico, kjer je bil dvakrat operiran in kjer je ostal štiri mesece. Po prihodu domov je moral še štiri leta uporabljati bergle. »Opustil sem jih lahko šele, ko so mi v Ljubljani v Soči naredili ortopedski čevelj s povišano peto, saj mi je noga v gležnju otrdela, tako da je nisem mogel več skrčiti. Potem sem lažje hodil, še vedno pa sem imel težavo z rano, ki se nikakor ni hotela povsem zaceliti. V poletnem času so se mi na rani pojavili črvički, ki sem jih moral pri previjanju odstra-
"m
Anton z izvodom svoje nove knjige Veselica
Jožica in Anton v dobrem in slabem skupaj že 62 let
njevati z vodikovim prekisom. Dolgo, skoraj 20 let, je nekako šlo ob vseh bolečinah, ki sem jih prestajal zaradi rane, nazadnje pa so mi morali nogo amputirati pod kolenom in po štirime-sečnem privajanju na Zavodu za rehabilitacijo invalidov Soča sem dobil podkolensko leseno protezo,« nam je zaupal Anton.
Neuresničena ljubezen
Pisalo se je leto 1950 in bila je sezona obiranja hmelja. Takrat je Anton spoznal Ivico iz Logatca na Notranjskem, ki je prišla v Vrbje obirat hmelj skupaj s še sedmimi dekleti in varuhinjo. Vzklila je ljubezen do tega notranjskega dekleta, ki ga Anton ni mogel nikoli pozabiti.
»Izučil sem se za mizarja, vendar tega dela ne bi mogel normalno opravljati zaradi poškodovane noge, zato sem zaposlitev našel v Mlinskem predelovalnem podjetju Celje oziroma v mlinu v Vrbju, kjer sem bil nočni čuvaj. Kolikor sem lahko, pa sem kakšno stvar naredil tudi kot mizar. Z nekim mlinarjem iz Griž sva se dogovorila,
Srečanje sošolcev po 50 letih
Spominska fotografija nekdanjih sošolcev
Ob koncu prejšnjega leta so se v Sv. Lovrencu pri Preboldu srečali nekdanji sošolci, ki so pred petdesetimi leti končali šolanje.
To je bilo njihovo drugo srečanje. Pred tridesetimi leti so se zbrali le sošolci, ki so skupaj zaključili osmi razred, tokrat pa so se jim pridružili tudi tisti, ki so skupaj z njimi drgnili šolske klopi v prvem razredu, a šolanja niso končali skupaj z njimi.
Kot sta nam na dan srečanja povedala glavna organizatorja Miran Vedenik in Irena Ma-rinc, je bilo vseh učencev, ki so takrat obiskovali enega od treh prvih razredov preboldske osnovne šole, 75. Enajst nekdanjih sošolcev je že pokojnih, tako da je bilo na srečanje povabljenih 64 sošolcev, vendar se jih zaradi bolezni in drugih vzrokov enaindvajset ni moglo udeležiti tega veselega dogodka.
Nekateri se niso videli že veliko let, zato je bilo druženje še toliko prijetnejše in nepozabno. Imeli so se lepo, uživali so ob obujanju spominov, šalah ... Ker biološka ura nezadržno teče in ker so takšna srečanja v tretjem življenjskem obdobju še kako dobrodošla, so se odločili, da se bodo od zdaj naprej srečali vsako drugo leto.
D. N.
da mu naredim novo spalnico. Ko sem imel to pohištvo približno do polovice že narejeno, me je nekega večera obiskalo dvoje deklet. Malo sem bil presenečen nad tem obiskom. Ena me je nagovorila z vprašanjem, kaj delam. Spontano sem jima začel razkazovati pohištvo ... V oči mi je padlo eno izmed deklet, ki je bilo zelo lepe postave, simpatičnega videza z lepimi te-mnorjavimi očmi. Srce mi je zatrepetalo, možgani pa so mi signalizirali, da je to dekle, ki bi jo z veseljem imel. Ko sta povedali, da sta samo še dva dni v Vrbju in da se vračata domov, sem bil v sebi kar malo žalosten. Želel bi ju še imeti ob sebi in se z njima pogovarjati, a sta morali oditi, smo se pa zmenili, da ju naslednji dan obiščem v hmeljišču.«
To se je potem tudi zgodilo in zvečer ga je obiskalo to dekle. Zanj je bil takrat najsrečnejši dan v življenju, čeprav samo zaradi enega ali dveh poljubov, sprehoda ob rečici Struga, kjer sta ležala na tleh, opazovala nebo in se pogovarjala. A tudi tega je bilo kmalu konec, ko je zaslišal glas varuhinje, ki je odgovarjala za vseh osem deklet. Dekle je drugi dan odpotovalo, poslovila sta se s poljubom na železniški postaji v Žalcu.
Slovo z bolečino in večnim spominom
»Slovo od Ive je bilo zame nepozabno, predvsem pa zelo težko. Ko sem ostal sam na postaji, sta me obšla nedopovedljiva žalost in obup. Našel sem zaklad in ga obenem izgubil. Vse je umrlo in postalo ničevo, pa čeprav je bil sončen dan . Obljubila mi je, da mi bo takoj pisala. Ko je končno prispelo pismo, v katerem mi je poslala tudi svojo sliko, ki pa je bila zelo slabe kakovosti, se mi je opravičila, da ni mogla prej pisati zaradi nekih razlogov, ki pa jih ni navedla. Kmalu zatem je prišlo še drugo pismo, v katerem mi je razložila, da je doma staršem povedala za fanta na Štajerskem in da je ob tem naletela na hudo neodobra-vanje svojih domačih, ki so ji zabičali, da se ne sme navezati na Štajerca, češ da kot Štajerec po njihovem nisem dovolj dostojen zanjo. K temu je dodala še opravičilo, da ji je zelo žal, ker mi mora to povedati. Ko sem prebral to pismo, sem začutil v sebi občutek manjvrednosti, bil sem užaljen in nisem mogel razu-
meti, da so lahko njeni domači takšni šovinisti. Odzval sem se hitro, v pismu sem ji poskušal dopovedati, da je v veliki zmoti .../.../ Užaljen in hkrati jezen sem ji v pismo priložil njeno sliko in pismi, kar mi je bilo potem žal, saj sem prepričan, da sem jo s tem za večno izgubil. V to me prepričuje tretje pismo, ki pa ga nisem prejel od nje, ampak od njenih prijateljic, ki so me prosile, naj pridem v Logatec k Ivi, ki baje nori in hodi sem in tja, kar naprej joče, tarna in se obtožuje, obupuje in je ni moč potolažiti z nobeno besedo.«
Antona je to pismo, kot pravi, močno presunilo, a zaradi poškodovane noge, nobene primerne obleke, povrhu je bil še brez denarja, se za to pot ni odločil, je pa v sebi trpel, z njo sočustvoval in ji v mislih zaželel, da bo imela pogum in voljo prebroditi to krizno obdobje njune neizpolnjene ljubezni. »Če bi bil zdrav in bi imel urejen dom, bi jo že drugi dan po prejetem pismu njenih prijateljic šel iskat in bi jo pripeljal k sebi domov.«
Epilog
Vse to, kar je zapisano in kar mi je ob predstavitvi svoje dru-
ge knjige povedal Anton, je le delček neizživete ljubezni med Notranjko in Savinjčanom. Ta zgodba je po več kot šestdesetih letih znova zaživela v Antonovem spominu in ga spodbudila k pisanju. Z njo je strgal iz pozabe tisti čas in, kot pravi, je čutil, da mu je bilo dano predstaviti ljudem delček njenega in tudi svojega življenja.
Anton je bil kljub svoji invalidnosti vesten vzdrževalec strojev in naprav v Mlinskem predelovalnem podjetju Celje, ki je imelo sedem obratov in prav toliko mlinov, ki jih je bilo potrebno vzdrževati. Ko so mu odrezali nogo je nekaj časa še naprej delal kot vzdrževalec po-strojenja, nato pa se je invalidsko upokojil. A kot da to še ni bilo dovolj, ga je zadela druga nesreča - rak na prostati. Operacija je uspela in z ženo Jožico, ki ga je ves čas skrbno negovala in ljubeče skrbi zanj tudi zdaj, živita srečno naprej.
Ob vsem tem pa mu spomini uhajajo v mladost, na Notranjsko . O Ivi več kot šestdeset let ni ničesar vedel, nato pa je izvedel, da je živela na Vrhniki, bila poročena, imela dva otroka in da je pred šestimi leti umrla.
D. Naraglav
Novo v ŽALCU!
JOGA OBRAZA
Udeležite se osnovnega tečaja po sistemu Savinine joge obraza.
BREZPLAČNA PREDSTAVITVENA URA v torek, 8. 3. 2016, ob 17.30 v prostorih Ljudske univerze Žalec!
Na tečaju JOGA učvrstitev OBRAZA se učimo posebnih, medicinsko zasnovanih vaj.

KORISTI:
-	briše drobne linije in gub&obraza,
-	prekrvavi mišice in podkožna tkiva ter pospeši nastanek kolagena in eiastina
-	krepi in oblikuje obrazne in vratne mišice
-	učvrsti upadlo kožo (obrvi, veke, lica ...)
-	pospeši obnovo celic
-	uravnava delovanje žlez
-	vrača obrazu mladosten in sijoč videz
PREDNOSTI:
-	brez uporabe botoksa, kemičnih piiingov in dragih kirurških posegov
-	naraven in neinvaziven trening
Prijava (tudi na brezplačno predstavitev) in informacije: 031 404 565
Po koncu našega druženja je ob pridni vadbi razlika na obrazu več kot očitna. Včasih dramatična. In tudi dokazljiva - s slikami.
_SaAtiriisAe/.daiitte/S
SAVINJSKE ZGODBE
febr
2016
25
Zlato v Lucijinem naročju
Letošnje leto je za Lucijo Polavder zagotovo najlepše doslej. Potem ko se je vsa posvečala judu in tekmovanjem na najvišji ravni (med drugim je leta 2009 osvojila bron na olimpijskih igrah v Pekingu), je od 2. januarja središče njenega sveta sinek Val Luka.
Vrhunske športnice živijo povsem drugačno življenje od svojih vrstnic, zato je tudi odločitev o materinstvu lahko zelo težka. Vendar Lucija pravi drugače: »Ja, v bistvu je bila odločitev za dojenčka premišljena. Marca 2014 sem bila operirana na kolenu, potem sem začela nazaj trenirati, ampak ni šlo tako, kot sem si želela, pa sva se s partnerjem Urošem odločila za še malo daljši premor, da si spočijem glavo in telo, potem pa bom videla, kako naprej.«
Zanimivo je, da ta odločitev Marjana Fabjana, ki velja za zelo strogega in zahtevnega, pa seveda izredno uspešnega trenerja, sploh ni presenetila: »Trener Fabjan je kar malo pričakoval to. Okoli lanskega novega leta, ko smo imeli turnir in smo se malo hecali, mi je rekel: Saj ti boš v enih treh mesecih noseča. Takrat sem se kar nasmejala, kakšnih pet mesecev pozneje pa se je to res zgodilo.«
In kako je spremenila svoje življenje že v času nosečnosti? »S treningi juda sem seveda prekinila, ker je ta šport v nosečnosti nevaren, še posebej zaradi metov. Sem pa tudi v nosečnosti precej tekla in delala z otroki. Trenirala sem osem skupin otrok, vse do konca osmega meseca, tako da sem samo mesec dni prej šla na porodniški dopust. Zdaj pa se seveda ukvarjam samo z Valom.«
Pa telo pogreša treninge in
nekdanjo rutino? »Ja, kar, sploh ker sem bila navajena, da sem bila dosti od doma, srečevala veliko ljudi, zdaj pa sem več doma. Seveda greva z Valom na sprehod, ampak to ni isto,« je povedala Lucija ob našem obisku, ko je mali Val zadovoljno dremal v naročju atija Uroša in poslušal naš pogovor.
Povsem brez težav pa v nosečnosti in pri porodu ni šlo: »31. decembra sem šla v celjsko porodnišnico, 3. januarja pa sem imela rok. Ker sem imela prej težave z jetrnimi testi, so mi rekli, da bodo sprožili porod, 2. januarja pa so mi nato naredili carski rez. Ampak ni bilo hudo in me ni bilo strah bolečin, tudi po operaciji kolena nisem imela hujših bolečin.«
Ob rojstvu je bil Val Luka (mamica je predlagala ime Luka, ati Val) velik 54 cm in je tehtal 4 kilograme, na prvi posvetovalnici čez malo manj kot mesec in pol pa je bil za 4 cm večji in tehtnica je pokazala 4,9 kg, je povedala mamica in ga pohvalila: »V porodnišnici sploh nisem vedela zanj, jedel je in spal, sploh ni bilo težav. Prvi večer doma je bilo malo spremembe, potem pa se je navadil, tako da se ponoči samo enkrat prebudi, ga podojim in zaspi nazaj. No, zadnja dva dni ga podnevi malo dajejo krči, sicer pa ni naporno. Ob njem lahko tudi skuham in pospravim, saj spi po tri ure, tako da ni težav.«
Val Luka pa ni razveselil le svoje družine, ampak tudi Lucijine soborke in soborce v judo klubu Z'dežele Sankaku Celje. »Kolegice so bile zelo navdušene in so ga pestovale. Obiskala pa sva že tudi klub, da sem ga pokazala ostalim.«
Športnih ali drugih načrtov
Vrhunec tekmovalnih uspehov Lucije Polavder je bron z olimpijskih iger v Pekingu leta 2009. Leta 2007 je bila srebrna na svetovnem članskem prvenstvu v Riu de Janeiru. Leta 2010 je na evropskem članskem prvenstvu na Dunaju osvojila zlato in prav tako zlato leta 2013 v Budimpešti, srebrna je bila leta 2012 v Čebljanskem, s svetovnih evropskih prvenstev pa ima še štiri bronaste medalje. Zlato je osvojila tudi na sredozemskih igrah leta 2009 in 2013. V vseh letih športne kariere je osvojila 14 naslovov članske državne prvakinje, leta 2008 pa je prejela naziv športnice leta Občine Žalec in Mestne občine Celje.
mamica Lucija in ati Uroš za Vala Luko še nimata. Želita si le, da bi bil zdrav: »Potem se bo pa že sam odločil, kaj bo delal, nič ga ne bomo silili, bo pa gotovo izkusil oboje - šport in glasbo. Vsaj na začetku bo ta šport judo, ker je res koristen za razvoj motorike otrok in obvladovanje telesa v prostoru.«
Za glasbene gene pa je poskrbel ati Uroš Točaj, večkratni državni prvak v igranju diatonične harmonike, ki je leta 2002 v Italiji osvojil naslov evropskega prvaka. Na tekmovanju Zlata harmonika Ljubečne je kar petkrat osvojil zlato plaketo, pohvali pa se lahko tudi z mnogimi drugimi nagradami, nekaj jih je osvojil z ansamblom Vrh, poleg tega je tudi avtor besedil in melodij. Lucija in Uroš povesta, da Val Luka rad posluša glasbo. Zjutraj si večkrat zavrtijo Golico, vsaj radio pa mora biti prižgan, da je bolj miren.
Lucijo je materinstvo seveda še polepšalo, mnogi pa so se že pred njeno nosečnostjo spraševali, zakaj je izgubila toliko kilogramov, da je celo zamenjala tekmovalno kategorijo: »Ko sem bila operirana na kolenu, so mi mišice upadle in sem precej shujšala. Potem sem malo pregledala, kaj sem jedla, se tega držala in shujšala za 16 kilogramov. V nosečnosti sem se zredila samo toliko, kolikor
Železna zakonca Pfeifer
91-letni Jože in 83-letna Anica Pfeifer iz Podvina pri Polzeli sta praznovala železno poroko - 65 let skupnega življenja. Obred civilne in cerkvene poroke sta na domu slavljencev opravila župan Občine Polzela Jože Kužnik in župnik Jože Kovačec.
Jože, po domače Pepi Pfeifer, se je leta 1951 poročil na Novakovo domačijo v Podvin, kjer so se ukvarjali s hmeljem in z živinorejo. V zakonu se jima je rodil sin Drago, ki ga žal ni več med živimi, imata pa Jože in Anica tri vnuke, Luko, Jako in Uršo, ter štiri pravnuke, Tima, Benjamina, Aleksa in Anžeta.
Jubilantoma življenje ni prizanašalo. Jožeta je kot osem-najstletnega fanta zajela vojna, bil je mobiliziran in kot vojak poslan v Anglijo in Francijo, nato pa se je kot partizan leta 1947 vrnil domov. Zaposlil se je v Celju, zadnja leta pred upokojitvijo leta 1980 pa je bil
Skupaj v dobrem in slabem
traktorist pri Kmetijski zadrugi Polzela. Slavljenca sta imela v Podvinu tudi gostinski lokal, Novakovo zidanico, kamor so mnogi radi zahajali.
Anica je vse življenje delala na kmetiji kot vestna in marljiva gospodinja. Oba je zelo prizadela sinova bolezen, a blagodejen obliž na njune rane so vnuki in pravnuki. Tudi zdrav-
sem prej shujšala. Zdaj imam samo še tri kilograme več.«
Pred nosečnostjo in po operaciji kolena je Lucija tekmovala v kategoriji do 78 kilogramov, prej nad 78 kilogramov. Vendar pa ni hotela biti klubska konkurentka mlajši in prav tako zelo perspektivni Ani Ve-lenšek. Močna povezanost z Urško Žolnir, Petro Nareks in Rokijem Drakšičem je dobro vplivala na njihove tekmovalne rezultate prav zato, ker je vsak tekmoval v svoji kategoriji. V kateri smeri se bo razvijala Lucijina nadaljnja tekmovalna pot, se še ni odločila: »Poskusila bom spet trenirati in bom videla, kaj je telo sploh še sposobno narediti. Zdaj sem izgubila veliko mišične mase, težko jo bo spet pridobiti nazaj. Zagotovo pa bom še naprej delala z otroki. Zanimanja otrok za judo je precej, sploh odkar so treningi tudi v šolah in je otrokom lažje prihajati na treninge.«
Seveda pa noben tekmovalni uspeh ne more biti večji od zvedavega sinka v naročju. In tega se zaveda tudi Lucija, ki je pri Olimpijskem komiteju Slovenije kategorizirana športnica svetovnega razreda.
K. R., foto: D. N.
Lucija Polavder, olimpijka in zdaj še mamica
Lucija, Uroš in njun sin Val Luka
Jamarji zelo aktivni tudi pozimi
Udeleženci 10. tradicionalnega spusta v Golarjev pekel
je jima v teh letih ne služi več tako, kot bi želela, Anica je namreč priklenjena na invalidski voziček, Jožeta pa, kot je dejal, ne muči toliko zdravje, pač pa zelo pogreša svoje tri prijatelje, s katerimi je preživljal številne urice ob obujanju spominov na mlada leta. Živita sama v domači hiši, pridno pa jima pomagajo njuni najbližji. T. Tavčar
V letošnji zimi, ki sicer skopari s snegom, so jamarji JK Črni galeb Prebold skupaj z jamarskimi kolegi iz šaleškega JK Podlasica Topolšica, s katerimi sodelujejo že vse od njihove ustanovitve, še posebej pa zadnji dve leti, opravili že kar nekaj raziskovalnih akcij.
Decembra so se podali v Ra-kunovo brezno pri Andražu, Ravbarjevo brezno ali Sevškovo rupo v Podvinu, Jerekov brlog na Dobrovljah, najobsežnejša in najštevilčnejša pa je bila tradicionalna trenažna akcija, imenovana Prednovoletni spust
v Golarjev pekel na Podolševi. Tokratni spust v to brezno, ki meri v globino 317 m, je bil že deseti po vrsti, udeležilo pa se ga je dvajset jamarjev.
Lani so opravili več kot 50 raziskovalnih in drugih akcij, s katerimi nadaljujejo tudi letos. Začeli so v Kebrovi luknji nad Mozirjem, kjer so kopali v Rovu novega upanja, obiskali so brezno pod planino Planica in spodnjo Trebiško jamo pri Lu-čah, Petačevo jamo v Libojah, kjer so poleg ogleda na steni pred jamo opravili tudi trening vrvne tehnike. V tem delu so
pod Slomnikom preiskovali di-halnike in jamo, ki so ji nadeli ime Jamska savna, saj je iz nje prihajal topel zrak. Prav zaradi tega pojava jamarji vedo, da je najbolje nove jame iskati, ko je sneg. S kopanjem so začeli tudi ta mesec, in sicer v dihalniku, imenovanem Keramika, pri Letušu, kjer so v preteklem letu opravili kar devet akcij.
Čez dober mesec pa se bodo člani obeh klubov odpravili na Madžarsko in tako vrnili obisk madžarskim jamarjem, ki so pri njih gostovali oktobra lani.
D. N.
26
febr
2016
NASA DEDIŠČINA
_SaAjlnis&e/. datine/S
Vzbuditi čut pokrajinske pripadnosti
Tudi kultura je strelivo
Dvorec Novo Celje je bil nekdaj najlepši dvorec na južnem Štajerskem. Njegovo današnje stanje ne ustreza njegovemu zgodovinskemu in kulturnemu pomenu, med drugim opozarja tudi prof. dr. Peter Zimmermann, ki mu je Slovenija druga domovina. Dvorec Novo Celje gaje tako navdušil, da je poskrbel za novo izdajo danes redke, a zelo zanimive knjige o Novem Celju iz leta 1847. Knjigo Po poteh Venceslava Jurija Dunderja skozi Štajerski raj: Savinjska dolina in Novo Celje so ob izidu seveda najprej predstavili v Novem Celju.
Knjigo je ob finančni podpori Občine Žalec izdal Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Izšla je konec letošnjega januarja, predstavili pa so jo 28. januarja v avli dvorca. Idejo za ponovno izdajo Dun-derjeve knjige Štajerski raj je podal prof. dr. Peter Zimmermann, podprl jo je župan Janko Kos, projekt pa je nato postal veliko bolj obsežen. Prof. dr. Peter Zimmermann je namreč (brez honorarja) temeljito predelal izvirnik Venceslava Jurija Dunderja Štajerski raj. V slovenščino je knjigo prevedel Janko Germa-dnik, oblikoval pa jo je Peter Florjančič. Na 500 straneh so tudi bogate ilustracije s številnimi starimi podobami Dvorca Novo Celje in drugimi znamenitostmi širšega območja, od Logarske doline do Rogaške Slatine in od Slovenskih Konjic do Rimskih Toplic.
Dvorec Novo Celje je delo baročnih arhitektov Matije Perskyja, Veita Konigerja, Antona Lerchingerja in Jožeta Kaspijana, ki so ga zgradili po naročilu takratnega ministra cesarice Marije Terezije grofa Antona Geisrucka. Cesarica ga sicer ni nikoli obiskala, kljub temu pa se ga je prijelo ime dvorec. Čeh Venceslav Jurij Dunder je o njem leta 1847 napisal knjigo z naslovom Štajerski raj. To je pravzaprav prodajni katalog, ki se ukvarja tudi s prihodnostjo tega objekta. Sprva je prof. dr. Peter Zimmermann, ki ga je za dvorec pred leti navdušila njegova žena Ana Marija, nameraval poskrbeti le za ponovno izdajo in prevod izvirnika, kar bi bilo preprosto in poceni, vendar se je po njegovih besedah kmalu izkazalo, da to ne bo mogoče iz več razlogov.
Knjiga je izšla leta 1847, leto
dni pred odpravo dednega podložništva. Obsežne dele starega besedila je obvladovala še fevdalna miselnost, zato bi bili ti zanimivi samo za del zgodovinske stroke. Avtor jih je črtal in namesto njih napisal uvod, v katerem pojasnjuje osnovne pojme fevdalnega družbenega reda: »Knjiga naj bi spodbudila prodajo zelo velike in takrat močno zadolžene gospoščine Novo Celje, zato jo je njen pisec Dunder, ki je bil

Prof. dr. Peter Zimmermann na predstavitvi knjige, desno prevajalec Janko Germadnik
Upodobitev Dvorca Novo Celje iz leta 1847, ko je izšla prvotna izdaja Štajerskega raja.
upravitelj novoceljske posesti, pogosto pretirano hvalil. Hvalo je bilo potrebno spraviti v meje, ki so ustrezale resničnim dejstvom. Železnica, ki bi vodila preko Celja do Trsta, bi predstavljala za predimenzio-niranokmetijskoproizvodnjo Novega Celja veliko prednost. Dunderjeve navedbe o njeni postopni izgradnji žal niso resnične. Zato sem vstavil teh-nično-zgodovinsko poglavje, ki opisuje izgradnjo južne železnice od Dunaja do Trsta. Najpomembnejši razlog pa je bil jezikovne narave. Namreč, težko razumljiva dikcija Dun-derja, ki je bil po rojstvu Čeh, bi predstavljala izziv celo za šolane nemške bralce,« je na predstavitvi knjige povedal prof. dr. Peter Zimmermann. »Izvirnik je zato v nekaterih delih skrajšan, drugje dopolnjen in jezikovno preoblikovan. Obsežne dele besedile je bilo potrebno napisati na novo, vendar ne v jeziku današnjega, ampak takratnega časa, torej v jeziku pozne romantike. To zapleteno delo je uspelo samo v primeru, če ima bralec izdaje občutek, da bere original, če torej mojih posegov sploh ne opazi.«
Izvirnik Štajerski raj je sicer izšel v različnih izdajah, ki se med sabo ne razlikujejo po besedilu, ampak po številu upodobitev in motivih. Navadna izdaja ima samo tri slike in, kot je povedal prof. dr. Peter Zimmermann, mu jo je kupila žena, pozna pa še tri druge. Luksuzna izdaja s 24 slikami je v literaturi omenjena, v antikvariatih pa se nikoli ni pojavila. »Drugo luksuzno izdajo s 14 slikami sem pred leti uspel dobiti. Tako smo razpolagali s skupno 17 slikami in enim listom iz nadaljnje izdaje originala. Te do sedaj pretežno neznane upodobitve so še posebej pomembne, saj prikazujejo dvorec in njegovo okolico. Knjiga pa obravnava tudi številne druge gradove, dvorce in kraje. Zato sem se potrudil še za druge upodobitve iz tega časa. Večinoma izhajajo iz Vischerjeve Knjige gradov iz leta 1681 in iz Stare Kaiserjeve suite, ki je izšla okoli leta 1830,« je pojasnil
prof. dr. Peter Zimmermann.
Posebej pohvaljen v novi izdaji knjige je slovenski prevod, ki je dvajset odstotkov krajši od nemškega teksta, kar po besedah dr. Matjaža Kmecla, ki se je udeležil predstavitve knjige, dokazuje odličnost prevoda. Prevajalec Janko Germadnik se namreč ne zapleta v razlaganje nemških izrazov (kar po besedah dr. Matjaža Kmecla počnejo prevajalci, ki ne poznajo ustreznih slovenskih izrazov), čeprav besedilo vsebuje številne izraze z različnih področij takratnega vsakdanjega življenja, na primer kmetijstva. Dele knjige, ki zajemajo zgodovino srednjega in zgodnjega novega veka, je pregledala in v okviru možnosti popravila Rolanda Fugger Germadnik.
Kot je povedal prof. dr. Peter Zimmermann, namen knjige ni biti zgodovinski učbenik, veliko pa pove o zgodovini in topografiji naše ožje in širše domovine. Ne meri samo na razum, ampak skuša vzbuditi tudi čut pokrajinske pripadnosti. Z njo naj bi Novo Celje, Žalec in Savinjska dolina pridobili nove prijatelje, dvorec pa morda končno tudi zaradi tega denar za prepotrebno in dolga leta želeno prenovo.
Ob predstavitvi knjige se je v dvorcu zbralo zelo veliko uglednih gostov, zbrane so nagovorili avtorji oziroma sodelavci pri knjigi, v kulturnem programu pa je nastopila sopranistka Biljana Ivanovič ob klavirski spremljavi Irene Kralj.
K. R., foto: T. T.
Prof. dr. Peter Zimmermann se je rodil leta 1938 v Berlinu. Na tamkajšnji tehniški univerzi je študiral elektrotehniko, smer telekomunikacije, in leta 1965 postal znanstveni asistent na sto-lici I za mehaniko na fakulteti za gradbeništvo. Leta 1970 je z odliko zaključil doktorski študij na področju tehničnih znanosti in leta 1971 postal profesor asistent za področji mehanike in termo-dinamike ter zasebni docent za področje mehanike. Leta 1973 je bil povabljen na mesto rednega profesorja za področje tehnične mehanike na fakulteti za letalsko in vesoljsko tehniko na Univerzi nemške zvezne armade v Mun-chnu in bil med drugim tudi vodja inštituta za mehaniko, predsednik sveta senata za knjižnična vprašanja, v letih 1977 in 1978 dekan fakultete za letalsko in vesoljsko tehniko, naslednji dve leti podpredsednik munchenske vojaške univerze in od leta 1982
do 2003 ponovno vodja inštituta za mehaniko. Leta 2003 se je upokojil, leta 2005 je prejel red za zasluge Republike Slovenije za krepitev odnosov med Slovenijo in Bavarsko, leta 2011 pa križec za zasluge na traku reda za zasluge Zvezne republike Nemčije. S Slovenijo ga je povezala poroka s hčerko Alfonza Pečovnika, ki je bil med drugim direktor Kobilarne Lipica. Slovenija je postala njegova druga domovina. »Tej drugi domovini je nudil po najboljših močeh resnično veliko. Posebej, ko je šlo za aktivnosti krepitve vedenja o slovenski kulturi in zgodovini v širšem bavarskem okolju. Prav tako je zaslužen za ohranjanje spomina na v nemškem prostoru uveljavljene izobražence slovenskega rodu,« je o prof. dr. Petru Zimmerman-nu, ki se je po smrti svoje soproge leta 2009 še posebej intenzivno posvetil učenju slovenščine, med drugim zapisal Ivan Martelanc.
V	Medobčinski splošni knjižnici Žalec so 2. februarja predstavili knjigo z naslovom S puško in knjigo zgodovinarja dr. Boža Repeta. Z avtorjem knjige se je pred polnoštevilnim občinstvom pogovarjal dr. Tonček Kregar, v. d. direktorja Muzeja novejše zgodovine Celje.
Delo S puško in knjigo na celovit način govori o Slovencih med drugo svetovno vojno in o vsem, kar je povezano z njo. Je pretresljiv dokument o celotnem dogajanju v tistem času. Knjiga zajema obdobje med drugo svetovno vojno in ob njenem koncu: od okupacije, vzrokov in posledic razkola naroda, celovite organiziranosti OF do delovanja t. i. meščanskega tabora, domobranske vojske. Na 400 straneh je tudi 150 fotografij, tabel, dokumentov, zemljevidov iz muzejev in osebnih arhivov.
V	ospredju je prikaz vzrokov in posledic celotnega dogajanja in vojnega nasilja na naših tleh, kar je v tovrstnih razpravah večinoma zanemarjeno oziroma podrejeno političnim in ideološkim interpretacijam in ciljem. V nadaljevanju piše o fenomenu in edinstvenosti slovenskega partizanskega gibanja, o nastanku in vzponu OF, o uporu skozi vsa štiri leta vojne, o kulturi in šolstvu, partizanskem tisku in radiu, partizanskem zdravstvu, kurirski mreži in zvezah, o meščanskem (protipartizanskem, protikomunističnem) taboru, vlogi Katoliške cerkve ... Predstavljena je kronologija svetovnega dogajanja v letih 1941-1945, kar nekaj strani je namenjenih tudi jugoslovanskemu odporniškemu gibanju in odnosu Slovencev do tega, vključno s povzetkom vojne v Sloveniji in kronologijo dogodkov.
Naslov knjige je povzet iz poročila vodje ameriške misije Alum pri Vrhovnem štabu NOV in POS, ki je zapisal, da se partizani borijo »s puško in knjigo«, kar izhaja tudi iz smernic politkomisariata Glavnega štaba NOV in POS, v katerih je med drugim zapisano: »Čuvaj knjigo kakor mitraljez in glavo«. Podobnih zapisov je še več. Slovensko partizansko gibanje je bilo edino partizansko gibanje sploh, ki je postavilo v ospredje boja tudi kulturo kot municijo (strelivo).
Kaj predstavlja 2. svetovna vojna?
»Druga svetovna vojna ima več vidikov v naši slovenski zavesti. Pomembna pa sta predvsem dva. Eden je zgodovinsko strokoven, torej gre za vprašanje, ali lahko k temu, kar je raziskano, kaj dodamo, še kaj na novo odkrijemo, drugi pa je ideološki oziroma politični. Druga svetovna vojna je, kot veste, še vedno ena od glavnih ideoloških in političnih tem in
kot taka bo ostala, dokler del slovenskega političnega prostora ne bo našel neke druge teme, na kateri bo gradil svojo politiko. Problem, kot ga vidim jaz, je v tem, da del te politike ni obrnjen naprej, ni obrnjen v prihodnost, ne najde rešitev za sedanji položaj Slovencev, ne zna odpirati perspektiv mladim, ampak je obrnjen nazaj, v neke 70 let stare obračune in na tem gradi svojo politiko. Kar pa je seveda zelo enostavno, za to ni treba nekega znanja, ni treba nekih prizadevanj, ni treba biti v službi ljudi, kot se od politike pričakuje, ampak je dovolj nekaj ideoloških stavkov, ki jih zna ponoviti vsak politik, ki se prebije v ospredje skozi strankarske podmladke. Mislim, da je tu problem. To bi morali preseči in se obrniti naprej, to, kar je bilo v preteklosti, pa postaviti v nek racionalen okvir, ki bi bil ločen od vsakdanjega življenja in politike,« je v uvodu povedal dr. Repe.
Na razmišljanje dr. Kregar-j a, da se nam ta racionalnost oddaljuje, namesto da bi se nam približevala oziroma da bi se mi približevali njej, pa je dr. Repe dejal: »Res je, pogled na drugo svetovno vojno je bil dolgo časa enostranski. To se je začelo spreminjati v osemdesetih letih, ko je bilo mogoče napisati že čisto vse. Izhajale so Črne bukve, odprlo se je vprašanje narodne sprave in odprla se je cela vrsta tem, povezanih z vojno in povojno zgodovino. Slovensko zgodovinopisje, v mislih imam ljudi, ki so se s tem ukvarjali pred mojo generacijo, so svoje delo opravili profesionalno, korektno in večina tistega, kar so naredili, tudi drži. Niso se pa lotevali tem, o katerih govorimo zdaj. Njihove ocene izhajajo iz osebnih opredelitev, ki izražajo pozitiven odnos do narodnoosvobodilnega boja, do katerega ima vsak človek pravico. Tudi sam svoje opredelitve ne skrivam, kljub temu da sem kritičen tudi do partizanske strani. Kazalo je, da se bo tisto, kar ni bilo raziskano, dopolnilo in bomo prišli do nekega celovitega »pogreba«, ki bo na nek način zaključil ta problem. Govorim seveda o stroki. Zgodilo pa se je nekaj drugega. V devetdesetih letih, delno pa tudi že prej, se je postopoma začela uveljavljati druga, nasprotna resnica. Partizansko resnico so začeli zamenjevati z domobransko, ki je v Slovenijo prišla iz emigrantskih krogov, zlasti iz Južne Amerike, in sicer od ljudi, ki so tam živeli v nekakšnem ideološkem inkubatorju. Ta del revizije zgodovine ali dopolnitve zgodovine, ki je bil sicer nujen, je bil nadgrajen z neko nasprotno interpretacijo. Temu je podlegel tudi del slovenskega zgodovinopisja, tudi zgodovinarji so začeli pristajati na te teze, tja do razlag, da so bili okupatorji dolžni skrbeti za red in mir, da so imeli v tem kontekstu reda in miru pravico
_SaAtirUsAe/.daiitte/A
NAGRADNA KRIŽANKA / NAŠA DEDIŠČINA
febr
2016
27
Dr. Božo Repe (levo) in dr. Tonček Kregar
Dr. Tonček Kregar je diplomiral iz zgodovine in obče sociologije na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, kjer je kasneje tudi doktoriral. Zaposlen je v Muzeju novejše zgodovine Celje, najprej je bil muzejski svetovalec - vodja zgodovinskega oddelka, zadnje leto pa je vršilec dolžnosti direktorja Muzeja novejše zgodovine Celje. Njegovo raziskovalno delo je usmerjeno predvsem na po-
dročje zgodovine in muzeologije. Kot zgodovinar se ukvarja zlasti z zgodovino Slovencev in drugih slovanskih narodov v drugi polovici 19. in prvi polovici 20. stoletja ter zgodovino Celja s poudarkom na 2. svetovni vojni. Je avtor in so avtor številnih razstav, katalogov ter znanstvenih in strokovnih prispevkov. Širši javnosti pa je bolj znan kot pevec in pisec besedil glasbene skupine Mi2.
do streljanja talcev in podobno, kar je zame s stališča zgodovinarja nesprejemljivo,« je med drugim povedal dr. Repe, nato pa je spregovoril o meščanskem (protipartizanskem, protikomu-nističnem) taboru na »predvečer« vojne in med vojno in tudi o tako imenovanem partizanskem nasilju.
Napaka odporniškega gibanja
»Spomladi 1942 je bila storjena velika napaka odporniškega gibanja, poimenovana tudi kot druga faza revolucije. Prišlo je do nekaterih absurdnih obračunavanj z ljudmi, ki so jih šteli za kulake (govorim za Ljubljansko pokrajino), tudi za ljudi iz lastnega odporniškega gibanja, za poboje družin, Romov in tako naprej. To je bilo popolnoma zgrešeno, predvsem zato, ker ni imelo prave osnove in ker je takšno ravnanje odvrnilo velik del prebivalstva v Ljubljanski
Prof. dr. Božo Repe je redni profesor sodobne slovenske zgodovine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in avtor več knjig in učbenikov slovenske, juž-noslovanske in srednjeevropske zgodovine. Leta 1979 je na prvi stopnji diplomiral iz zgodovine in slovenščine na Pedagoški akademiji v Ljubljani in leta 1985
dosegel diplomo druge stopnje iz
zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je leta 1992 tudi doktoriral. Na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru je bil leta 1992 izvoljen za docenta za novejšo zgodovino. Leta 1994 je kot honorarni sodelavec začel predavati sodobno slovensko zgodovino tudi na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani. Na ljubljanski filozofski fakulteti se je
zaposlil leta 1996 in bil leta 1997 izvoljen za izrednega, leta 2002 pa za rednega profesorja za sodobno slovensko zgodovino. Raziskuje sodobno slovensko, južnoslovan-sko in srednjeevropsko zgodovino. Leta 2004 je soustanovil gibanje Forum 21. V javnosti vedno odločno brani izsledke raziskav in se bori proti njihovemu političnemu in ideološkemu zlorabljanju.
pokrajini od partizanskega gibanja. Šlo je za neke povsem iracionalne poteze, ki so bile deloma politične, ker ima po komunistični ideologiji revolucija dve fazi (takrat je bil znan samo sovjetski vzor). Prva faza je tako imenovana buržoazna revolucija, v kateri je še sodelovanje z nekimi zavezniki - meščanskimi in malomeščanskimi strankami, druga pa je oktobrska, kjer prevlada delavski razred oziroma komunistična partija z diktaturo proletaria-ta. Ta del je bil ideološko tako utemeljen. Pomembneje za razumevanje tega nasilja pa je po mojem mnenju to, da so po relativno lahko pridobljenem osvobojenem ozemlju (Italijani niso bili ravno pogumni) mladi partizanski komandirji, ki so imeli za sabo težke preizkušnje, stvar vzeli v svoje roke. Čutili so se močne in so si vzeli pravico odločati o življenju in smrti, kar je vodstvo sicer obsodilo. Na osnovi tega nasilja so začele nastajati tudi vaške straže, ki pa so imele zelo kratko obdobje, saj so jih že julija 1942 pod svoje okrilje vzeli Italijani in jih vključili v paravojaške enote - proti-komunistično milico. Od tega trenutka dalje pa ni več mogoče govoriti o vaških stražah, pač pa o enotah kolaboracije. Italijani so jih oborožili, jih plačevali in so tako bili del njihove vojske.
To nespametno ravnanje odporniškega gibanja ni vzrok za tako imenovano bratomorno vojno, ampak so korenine sovraštva pognale že dosti prej. Ko je nastala OF, so se pojavile nove politične sile, med katerimi je prišlo do rivalstva. Na eni strani so stare politične sile, ki želijo obdržati prejšnjo pozicijo,
ki se želijo prebiti skozi vojno in se potem vrniti na staro, tudi kraljevino, in nove, ki se sklicujejo na predvojno legitimnost,« je med drugim povedal dr. Božo Repe in spregovoril tudi o političnem dogajanju tistega časa, večer pa se je zaključil z vprašanji udeležencev.
D. Naraglav
Slovensko-dalmatinski večer ob dnevu žena
Torek, 8. marec 2016, ob 19.30
Dom II. slovenskega tabora Žalec
= Vstopnice v TIC-u Žalec, tel. 03 710 04 34, in preko spleta kupikarto.si.
Boris
KAR JE VPISANO
PEVKA DREMEU
POSNETEK, NATANČEN VZOREC MERE ALI UTEŽI, PRAM ERA
BEOTIJEC
VRATA PRI NOGOMETU NASELJE V SELŠKI DOLINI
PTICA UJEDA
14
VOJAŠKO POROČILO
10
VZKLIK NA BIK0B0RBAH
ANGLEŠKI PEVEC BILLY
SOL ALI ESTER OLJNE KISLINE
ZAČIMBA ZA PIZZ0
INDUSTRU. RASTLINA
AMORET

KOL ZA FIŽOL
SKUŠNJAVA (ZAST.)
LETALSKI KLUB
PETER NEGRO
20
JAPONSKI DROBIŽ GLAVNO MESTO LATVIJE
MORSKI RAK BREZ KLEŠČ
NAGROBNI
NAPIS, NAGROBNIK
GLIVIČNA BOLEZEN NA VINU
DRESER SLONA
HOKEJIST ZUPANČIČ
16
LJUBO SIRC
ZIDAK
KDOR POJE SAM
KORALNI OTOK
DARILO
PODSTREŠJE, IZBI CA
J
&
PUUSKA ZNAMENITOST
NEKDANJI CITR0EN0V AVTO
VODNA ŽIVAL
SPODNJI
DEL STOPALA
ITALIJAN (SLABŠ.)
GRŠKI MITOLOŠKI LETALEC,
SIN PEDALA
SLOVENSKI PESNIK SEVERIN
STANJE ATMOSFERE, OZRAČJA
STROKOVNJAK ZA KELTE
SLOVENSKI SMUČAR FLISAR
PRVAK (ŠPORT.)
NALEZLJIVA BOLEZEN
OLGA ŠALAMON
KRAVICA, ICIKA
VRTNA DIŠAVNA KOBULNICA
17
LEKARNAR (STAR.) ODPRTA TELESNA POŠKODBA
NEVARNA TEKOČINA
PODLOŽNIK V FEVDALIZMU
VRBA IVA (NAR.)
KMEČKO VOZILO
PEVEC PESTNER
MADRIDSKI ŠPORTNI KLUB OBLAZINJENO LEŽIŠČE
DANILO TURK TANJŠI KOL ZA
NATI KANJE
SLOVENSKI SLIKAR IN GRAFIK LOJZE
VAS, NASEUE (ZAST.)
ZNAMKA JAPONSKIH AVTOMOBILOV
PREDOR
INKOVSKI VLADAR
13
AŠKERČEVA SOCIALNA PESEM
TURŠKO LJUDSTVO V RUSIJI
11
ORGANIZEM Z
DOLOČENO OBLIKO
SLOVENSKA VODITELJICA OSENAR
DESNI
PRITOK
IDRIJCE
ARTHUR
(KRAJŠE)
18
SLOVENSKI NOVINAR ČRT
JUNAKINJA ORLEANSKA CIRIL ŽUREI
15
PREMETENEC (POG.)
KEMIJSKI ZNAK ZA TITAN
GEOMETRIJ. TELO
VOLUHAR (NAR.)
19
SLOVENSKI
TV NOVINAR
PREBIVALEC
GRŠKE POKRAJINE ATIKE
12
GESLO 1 GESLO 2
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 8 11 6 12 13 9 10 14 2 6 13 8 15 6 11 8 15 3 10 16 6 1 2 3 17 18 12 19
18 858234 16 6 20 10 32 12 16 6 12 16 10 82343 13 3 1234581 16 646
Nagradna križanka »BRGLEZ«
Rešitev križanke »Galerija AC«, objavljene v januarski številki Utripa: OKVIRJANJE-IN-PRODAJA-SLIK. Izžrebani nagrajenci: 1. Biserka Ledinšek, Kardeljev trg 3, Velenje; 2. Barbka Čeh, Drešinja vas 4 b, Petrovče; 3. Zlatko Kronovšek, Parižlje 65, Braslovče. Nagrajence bo o nagradi obvestilo podjetje Galerija AC, okvirji in slike, Katja Prevoršek s. p., Šlandrov trg 2, Žalec. Pokrovitelj tokratne križanke je Brglez d. o. o., Vransko 17, Vransko.
Vrednost nagrad je 21 €, 13 € in 8 €. Rešitev križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah v uredništvo Utripa Savinjske doline, Aškerčeva 9 a, Žalec, do 15. 3. 2016.
28
febr
2016
ŽIVIMO Z ZEMLJO
_SoAtlnis&e/. datine/S
Društvo uspelo z geografsko zaščito Iz Avstrije z dvema srebrnima
Društvo hmeljarjev, hmeljarskih starešin in princes Slovenije je v prostorih gasilskega doma v D obriši vasi pripravilo 12. občni zbor. Člani društva so izvolili tudi novo vodstvo, novi predsednik pa je postal hmeljarski starešina Janez Oset iz Dreši-nje vasi.
Občni zbor so s kulturnim programom začeli učenci OŠ Petrovče. Pred volitvami novih organov društva je zbrane člane in goste, med njimi župana občin Zalec in Tabor, braslov-ško podžupanjo, direktorja ZKŠT Zalec in predsednika Zadružne zveze Slovenije Petra Vriska, pozdravil predsednik Anton Rožič, ki je nato podal poročilo o delu društva v štiriletnem mandatu. Kot je povedal, je mandat minil zelo hitro, vsako leto pa so izpolnili zastavljeni program. Med največjimi uspehi je zaščita geografske oznake slovenskega hmelja z vzpostavitvijo komisije za notranji nadzor (v nadzor je vključenih 183 članov iz petih slovenskih regij). Skrbeli so za promocijo in se udeleževali najpomembnejših hmeljarskih in pivovarskih sejmov v Evropi ter sodelovali na prireditvah za promocijo slovenskega hmeljarstva in ohranjanja tradicije. Društvo je organiziralo ekskurzije in izlete, vsako leto sodelovalo na Jožefovem sejmu v Petrovčah, vsako leto pa so na podlagi razpisa izbrali tudi novega hmeljarskega starešino. Predsednik je pohvalil dobro sodelovanje s KGZ in zlasti s svetovalko za področje hmeljarstva Ireno Friškovec, prav tako sodelovanje z ZKŠT Zalec.
V nadaljevanju so podali svoja poročila tudi aktualni hmeljarski starešina Alojz Jelen in princesa Ana Zupanc, blagajnik, nadzorni odbor in komisije, nato pa so podali raz-rešnico vsem organom društva in izvolili nove.
Novi predsednik društva je Janez Oset iz Drešinje vasi, v upravni odbor pa so bili izvoljeni Alojz Jelen iz Dobriše vasi, Andrej Kresnik iz Šmartnega pri Slovenj Gradcu, Anton Fonda iz Kamenč, Jože Ribič iz Zg. Roj, Milan Pustoslemšek iz Ka-ple, Jože Rojnik iz Poljč, Marta Rojnik iz Sp. Grušovelj in Jani Bizjak iz Gotovelj. Člani nadzornega odbora so Slavko Šalej iz Migojnic, Vojko Ocvirk iz Prekope in Davorin Vrhovnik iz Zalca. Nova blagajničarka je Anja Bizjak, tajnica pa ostaja Pavla Gostečnik. V komisiji za
ODKUP HRASTOVE HLODOVINE
041 420 111 041 954 206
AIDA, d.o.o., Prekopa 3, Vransko
Predsednik društva Anton Rožič med poročanjem o opravljenem delu
priznanja so Slavko Leskošek iz Migojnic, Anton Rožič iz Zakla in Janez Oset iz Drešinje vasi, v disciplinski komisiji Ivo Po-vše iz Podloga, Martina Lesjak Povše iz Šmartnega ob Paki in Frančišek Gajšek iz Drešinje vasi.
Zelo pomembno vlogo v društvu ima odbor za hmeljarstvo, njegovi člani pa so Ferdinand Kunst iz Sp. Grušovelj, Vitko Zvonko iz Šmartnega pri Slovenj Gradcu, Stanislav Šalej iz Drešinje vasi, Anton Ranči-gaj z Gomilskega, Milan Lesjak mlajši iz Ojstriške vasi, Irena Friškovec z žalske območne izpostave KGZ ter aktualni starešina, v tem letu je to Alojz Jelen.
Društvo bo delovalo po programu in finančnem planu, ki so ga sprejeli ob koncu občnega zbora.
Novi predsednik Janez Oset je povedal: »Naloga našega društva je tradicijo hmeljarstva prenašati na mlajši rod, ukvarjamo pa se tudi s problematiko hmeljarstva. Zato smo leta 2010 ustanovili odbor za hmeljarstvo in odbor za promocijo. Odbor za hmeljarstvo se bode z državnimi organi. Vsak hmeljar posebej se ne more boriti za svoje pravice, skupaj kot društvo pa lahko kaj dosežemo. Pred dvema letoma smo si zadali tudi nalogo, da dosežemo zaščito oziroma geografsko označbo slovenskega hmelja. Čakamo samo še na končni žig iz Bruslja, naše ministrstvo pa nam je pri teh prizadevanjih takoj prisluhnilo. Specifikacijo za to zaščiteno geografsko označbo je pripravil Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije iz Zalca, za kar se jim zahvaljujemo. Naš starešina Davorin Vrhovnik je vodil postopek geografske zaščite, saj ima certifikat za presojo. Imamo notranjo in zunanjo kontrolo. Zunanjo opravlja Biro Veritas iz Ljubljane, ki vsako leto oziroma je zdaj že drugo leto pregledalo deset hmeljarskih kmetij, če pridelujejo hmelj, kot je predpisano. Za lani in letos je društvo prejelo skupinski certifikat. Ker je ta zaščita geografske označbe za zdaj breme hmeljarja, ob tem pa tudi sredstva za promocijo prosimo od hmeljarjev, si prizadevamo, da bi ministrstvo za kmetijstvo na osnovi nove uredbe našemu društvu dodelilo nekaj sredstev za to zaščito, da ne bi kar naprej pošiljali
Novi predsednik Janez Oset
računov hmeljarjem. To je vsakoletni strošek. Ko bomo imeli evropski certifikat, se naš hmelj pod slovenskim imenom ne bo mogel pridelovati v drugih državah.«
V letu 2015 je hmelj pridelovalo 111 hmeljarjev, letina pa je bila slabša od sicer izjemno dobrega letnika 2014: »Ze jesensko deževje v letu 2014 je škodovalo letniku 2015 oziroma je zelo vplivalo na začetno rast. Najslabši je bil lani pridelek aurore, saj je bila letina podpovprečna, se je pa cenovno popravila, ker je bilo veliko povpraševanje. Namesto 2.200 ton hmelja smo lani pridelali 1680 ton. Slovenski hmelj še vedno predstavlja približno 3 % svetovnega trga, vendar pa bo potrebno v prihodnje poskrbeti za namakanje, da bi tudi v sušnih letih lahko pridelali dovolj hmelja. Trenutno prodaja ni problem, večina hmeljarjev ima še sklenjene pogodbe do leta 2017, ki se jih moramo držati, čeprav so v teh pogodbah cene malo nižje.«
Kot je potrdila tudi specialistka za hmeljarstvo Irena Friškovec, zaradi izboljšanja razmer na trgu s hmeljem in dejstva, da lahko hmeljarji ponovno sklepajo dolgoročne pogodbe, se ponovno povečujejo površine s hmeljišči. Lani je bilo na novo zasajenih 170 ha. Od 1800 ha hmeljišč so jih hmeljarji lani obdelovali 1400 ha (v letu 2014 pa 1296 ha). Še vedno je največ hmeljišč posajenih s sorto aurore (dobrih 527 ha), zelo pa so se povečale površine s tržno zelo zanimivo sorto celeia (dobrih 494 ha), sledijo savinjski gol-ding (152 ha), bobek (138 ha), styrian gold (39 ha) in sorte, ki jih preizkušajo (skoraj 22 ha). Dober odstotek vseh hmeljišč predstavlja hallertauer magnum, odstotek ostalih sort pa je manjši.
K. R., foto: T. T.
Pred časom so v Bistrici v Rožu na avstrijskem Koroškem izvedli 5. ocenjevanje ribjih izdelkov in olj. Ocenili so 88 izdelkov 28 ribogojnic iz Slovenije in Avstrije. Slovenski proizvajalci so oddali 19 ribjih izdelkov, kar 12 pa jih je prejelo priznanja (osem srebrno in štirje bronasto).
Ocenjevanja v Bistrici v Rožu na avstrijskem Koroškem se je udeležilo tudi Ri-bogojstvo Špegelj iz Malih Braslovč, ki je prejelo srebrni medalji za vroče dimljeno potočno postrv in namaz iz vroče dimljene postrvi. Na sklepni slovesnosti sta priznanji Qualitats Produkt Silver in dve srebrni medalji v kategoriji dimljena potočna postrv in izdelki iz dimljenih postrvi (dimljen namaz) prejela Tadej Špegelj in Sanja Pihler iz Malih Braslovč. Ribogojnica Špegelj velja za manjšo ribogojnico, vendar se od leta 2006 počasi, a vztrajno širi. Leta 2014 so zgradili lastno vališče, tako da lahko sedaj kupujejo ikre in ne
Tadej in Sanja s prejetimi odličji
več mladic, lani pa so razširili staro ribogojnico in poleg nje
zgradili še štiri nove vzrejne bazene ter skladišče. T. Tavčar
Na predavanju kar 75 čebelarjev
Čebelarska zveza Spodnje Savinjske doline je v Ekomuze-ju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije v Žalcu 26. januarja organizirala usposabljanja na temo pridelave čebeljih pridelkov v skladu z dobro čebelarsko prakso. Čebelarje so seznanjali z načinom ustreznega rokovanja s čebeljimi pridelki in upoštevanja veljavne zakonodaje s tega področja. Predavala je mag. Andreja Kan-dolf Borovšak iz Čebelarske zveze Slovenije v sodelovanju z Javno svetovalno službo v čebelarstvu, predavanja pa se je udeležilo kar 75 čebelark in čebelarjev.
Kot je poudarila mag. Kan-dolf Borovšakova, so čebelji pridelki popolnoma naravna živila, saj so neposreden dar narave oz. čebel. Čebele z opra-
S predavanja mag. Andreje Kandolf Borovšak
ševanjem pripomorejo k ohranjanju biološkega ravnovesja v naravi, omogočajo obstoj različnih živalskih in rastlinskih vrst ter seveda človeka, poleg tega pa nam dajejo tudi čebelje pridelke, ki so primerna hrana za vse hitrejši način sodobnega življenja. Čebelarjeva naloga
je, da čebelje pridelke prideluje v skladu z dobro čebelarsko prakso in ponudi svojim potrošnikom čim bolj kakovostne in varne čebelje pridelke. In čebelarji Spodnje Savinjske doline so pokazali, da skrbijo za kakovost in varnost svojih pridelkov.	T. Tavčar
Predavanje in zimska rez jablan
V dvorani Hmezad KZ Petrovče so za sadjarje celjske regije pripravili predavanje o novostih v tržni pridelavi jabolk in novostih s področja varstva rastlin. Po predavanju so se v nasadu Sadjarstva Mi-rosan v Kasazah pri Petrov-čah udeležili krožka zimske rezi jablan.
Predavanje je potekalo v organizaciji KGZS, žalske izpostave KGZ Celje in Društva sadjarjev celjske regije, slušateljem pa so predavali specialista za sadjarstvo mag. Zlatka Gut-man Kobal in Andrej Soršak s KGZ Maribor ter specialistka za varstvo rastlin KGZ Celje mag. Iris Škerbot.
Pri sadjarjih celjske regije je v zadnjih dvajsetih letih opazi-
Zlatka Gutman Kobal pri zimski rezi jablan
ti velik napredek v tehnologiji pridelave sadja, predvsem jabolk, kar je posledica nenehnega izobraževanja sadjarjev in pridnosti že tudi mlajše generacije sadjarjev.
Kljub temu da izobraževanje ni bilo obvezno, so se sadjar-
ji tudi letos v velikem številu udeležili predavanja in krožka zimske rezi in se dogovorili, da se bodo aprila zopet srečali v enem od nasadov, kjer se bodo seznanili z redčenjem plodičev in s spoznavanjem biotičnega varstva.	T. Tavčar
_SaAurUs&e/.daiitte/A
INFORMACIJE
febr
2016
29
ODLIČNA NALOŽBA, KJER DVAKRAT PRIHRANITE:
S SUBVENCIJO EKOSKLADA IN S PRIHRANKI PRI OGREVANJU DO 70 %!
PRENOVITE ZASTAREL IN PREDRAG NAČIN OGREVANJA IN INVESTIRAJTE V NOVEGA S TOPLOTNO ČRPALKO VODA-VODA.
CENA INVESTICIJE ŽE OD 7.490 EVROV. IZVEDBA NA KLJUČ!
Podjetje Vrtine Palir je z namenom promocije izkoriščanja geotermalne energije s toplotnimi črpalkami in ob subvencioniranju Eko sklada Republike Slovenije pripravilo poseben sistemski paket vgradnje toplotne črpalke na ključ. Ponujamo tri izjemno cenovno zanimive pakete z 7, 10 ali 15 kW TOPLOTNO ČRPALKO KRONOTERM. Paket omogoča uporabniku celoletno samostojno ogrevanje doma in pripravo tople sanitarne vode na najvarčnejši ter najudobnejši in najzanesljivejši način. Paket je namenjen obstoječim hišam z letno porabo kurilnega olja (ali UNP, zemeljskega plina, lesne biomase) od 1.500 do 4.000 litrov in prav tako vsem novogradnjam. Poseben sistem ZH-Scroll omogoča izstopne temperature ogrevalne vode do 63 °C, kar je primerno za vse obstoječe ogrevalne sisteme z radjatorji ali s talnim gretjem. Vsi paketi vsebujejo visoko učinkovito TOPLOTNO ČRPALKO KRONOTERM voda-voda, ustrezno sesalno in ponorno vrtino z vso dokumentacijo, s cevmi, pripeljanimi v hišo, s 300-literskim bojlerjem Austria Email za toplo sanitarno vodo, varčno potopno črpalko toplotnega vira, glavno obtočno črpalko za ogrevanje, preklopni ventil ogrevanje/sanitarna voda in strokovno montažo ter zagon sistema.
NA VOLJO SO SUPER SISTEMSKI PAKETI PODJETJA VRTINE PALIR, KI VSEBUJEJO CELOTNO OPREMO, DOKUMENTACIJO IN IZVEDBO NA KLJUČ. Uredimo tudi subvencijo!
Postopek nakupa v petih korakih:
1.	Pokličite podjetje Vrtine Palir in se dogovorite za ogled.
2.	Strokoven ogled izvedljivosti sistema, določitev vrste paketa in ogled kotlovnice.
3.	Naročilo sistema in dogovor o terminu izvedbe.
4.	Izvedba vrtine, črpalnega preizkusa in priključitev toplotne črpalke na sistem.
5.	Zagon sistema in predaja v uporabo.
Cene sistemskih paketov (z ddv):
•	GEOTERMALNI SISTEMSKI PAKET VODA-VODA 7 cena paketa 9.990€ subvencija 2.500 €
•	GEOTERMALNI SISTEMSKI PAKET VODA-VODA 10 cena paketa 10.340 € subvencija 2.500 €
•	GEOTERMALNI SISTEMSKI PAKET VODA-VODA 15 cena paketa 10.490C subvencija 2.500 €
Več o subvencijah preberite tudi na www.ekoskiad.si.

FOTOGRAFIJE SO SIMBOLNE
NUDIMO TUDI IZDELAVO VRTIN VEČJEGA PROFILA ZA NAMAKANJE ZEMLJIŠČ IN SAMOOSKRBO Z VODO!
<p 2A9
30
febr
2016
INFORMACIJE
_SoAtlnis&e/. datine/S
NAGROBNI SPOMENIKI
Kamnoseštvo Marjan Amon iz Šmartna v Rožni dolini vam nudi 15 % popust na plačilo z gotovino.
MOŽNOST PLAČILA NA 3 OBROKE.
Naročila na GSM: 041 611 087
Kamnoseštvo Marjan Amon s.p., Slatina v Rožni dolini 9 A, Šmartno v Rožni dolini
_ScuUnisAe^.doiine/A
Utrip Savinjske doline izdaja ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Zalec. Naslov uredništva: Aškerčeva 9 a, 3310 Zalec (v Domu II. slovenskega tabora); telefon: 03/712 12 80, elektronski naslov: zkst. utrip@siol.net.
Odgovorna urednica: Lucija Kolar; uredništvo: Darko Naraglav, Ksenija Rozman, Tone Tavčar; tajnica uredništva: Karmen Vodovnik (v času odsotnosti Nina Juteršek), lektorica: Nina Markovič Korent; oblikovanje in prelom: Grafex, d. o. o., Izlake; tisk: SET, d. o. o., Ljubljana Polje. Naklada: 11.400 izvodov, cena časopisa je 1,46 EUR z 9,5 % DDV. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo.
Poslovni čas uredništva je od ponedeljka do četrtka od 8. do 11. ure in od 13. do 15. ure, ob petkih pa od 8. do 11. ure. Informacije in rezervacije tudi na tel. št.: 712 12 80, zkst.utrip@siol.net, www.zkst-zalec.si/utrip.
SoA/lnl&A^. do&inesS
POSEBNA PONUDBA ZA NOVE NAROČNIKE UTRIPA
Ob odločitvi za letno naročnino na Utrip Savinjske doline do preklica prejmete 2 številki Utripa brezplačno. Postanite naročnik na edini tiskani časopis, ki izhaja v Spodnji Savinjski dolini! Utrip Savinjske doline izhaja mesečno, razen julija, skupaj torej izide 11 številk. Polna letna naročnina znaša 16,06 EUR.
POSEBNA PONUDBA DO PREKLICA 9 številk + 2 številki brezplačno 13,14 EUR
ZKŠT Zalec, Aškerčeva 9 a, Zalec
_ScuUrusAe'. doline«.J
NAROČILNICA
ZA UTRIP SAVINJSKE DOLINE
Zelim postati naročnik časopisa Utrip Savinjske doline za obdobje enega leta. Strinjam se s plačilom letne naročnine (11 številk - julija časopis ne izide) po položnici v enkratnem znesku 16,06 € z 9,5 % DDV, in sicer pred prejemom prve naročene številke časopisa. Na Utrip Savinjske doline se lahko naročite tudi na www.zkst-zalec.si/utrip.
*Ime in priimek (ali naziv podjetja) *Naslov
*Poštna številka *Pošta
ID za DDV (samo v primeru podjetja)
Telefon/gsm
Elektronska pošta
*Podpis (v primeru podjetja tudi žig) naročnika
Polja, označena z zvezdico *, so obvezna. Izdajatelj bo s podatki ravnal v skladu z zakonom o varovanju osebnih podatkov. Utrip Savinjske doline, Aškerčeva 9 a, 3310 Zalec, tel.: 03 712 12 80, zkst.utrip@siol.net
Pogrebna služba - cvetličarna
1
MORAMA
GSM: 041 536 408 GSM: 041 672 115
www.pogreb-morana.si
E-mail: morana.steblovnik@siol.net
Aleksander Steblovnik s. p. Parižlje 11/c, Braslovče Šlandrov trg 42, Žalec Tel.: 03/700 06 40 Tel.: 03/571 73 00
Izpred oči izginil je tvoj obraz in ne sliši več se ljubeči glas. Stol, prazen zdaj tam stoji, naš dom je prazen, saj tebe ni. Nihče ne more te nadomestiti, nikoli te ne bomo nehali ljubiti.
ZAHVALA
Ob izgubi drage mame, babice, prababice, tete in tašče
ANTONIJE GROBELNIK roj. KOLENC
iz Gotovelj
(25. 4. 1923-18. 1. 2016)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, izrazili sožalje, darovali sveče, cvetje in za svete maše. Hvala gospodu župniku Branku Zemljaku za opravljen pogrebni obred in sveto mašo, govornici za lepe besede slovesa, pevkam za poslovilne pesmi, osebju ZD Zalec, pogrebni službi Ropotar in JKP Zalec.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Od nas je za vedno odšel dragi mož, ati, dedi, brat in stric
MIRKO HIRCI
iz Latkove vasi
Hvala vsem za cvetje, sveče, darovane svete maše in izražena ustna in pisna sožalja. Posebej se zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani v času njegove bolezni: dr. Ruplovi, osebju Doma
upokojencev Prebold in sosedi Veri Kisovar. Iskrena hvala tudi Lovski družini Prebold, rogistom, pevcem, gospodu župniku Damjanu Ratajcu za opravljen pogrebni obred, pogrebni službi Ropotar, podjetju SIP Šempeter ter vsem sosedom, prijateljem in znancem. Pogrešali ga bomo njegovi najbližji.
Žalujoči: žena Mara, sinova Mirko in Robi, nečaka Miran in Darko z družinami, sestra Marija in ostalo sorodstvo
Za dobroto tvojih rok ostala je beseda hvala, ki v srcih bo ostala, in večno lep spomin na te.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija, pradedija in brata
ANTONA PINTARJA
iz Grajske vasi
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom in prijateljem za nesebično pomoč v težkih trenutkih. Posebna zahvala tudi gospodu župniku Martinu Cirarju, pevcem, trobentaču, gospe
Ivanki Ropotar za govor in pogrebni službi Ropotar. Hvala tudi vsem, ki ste darovali cvetje, sveče, za sv. maše in za cerkev ter ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala.
Žalujoči: vsi njegovi
V SPOMIN
5. februarja je minilo deset let, odkar nas je za vedno zapustila
ANICA LESKOSEK
iz Migojnic
Iskrena hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu, postojite ob njenem grobu in prižigate svečke.
Vsi njeni
Glej, zemlja si je vzela kar je njeno. A kar ni njeno nam ne more vzeti. In to kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. (Makarovič)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega
MIHA ZAGORIČNIKA
(19. 9. 1930-18. 1. 2016)
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih pomagali. Iskrena zahvala vsem članom ZŠAM Zalec za spremstvo na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Marija in hčerka Silva z družino
V SPOMIN
VENČESLAVU IN ŠTEFANIJI HRIBAR
iz Marije Reke
Minila so štiri leta, odkar med nami ni več našega dragega očeta, in minilo je leto dni in pol, odkar nas je zapustila tudi dobra mama, a ju še vedno zelo pogrešamo. Hvala vsem, ki kdaj postojite ob njunem grobu in ju skupaj z nami ohranjate v lepem spominu. Naj uživata večni mir in počitek.
Sin Venci z družino
Delo , skromnost in poštenje tvoje je bilo življenje. Tvoj dom ovila je črnina, v srcih naših ostala je praznina.
ZAHVALA
Ob slovesu naše drage mame, babice, prababice in sestre
MARIJE DERČA roj. TRAVNŠEK
iz Grajske vasi 32 a (7. 9. 1923-15. 1. 2016)
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti in darovali cvetje, sveče in za cerkvene potrebe. Hvala tudi g. župniku in pogrebni službi Ropotar.
Vsi njeni
_SaAtiriisAe/.daiitte/S
KRONIKA
februar 2016
31
KK
«J
\' v
V SPOMIN
ERAN SADNIK
(24. 3. 1930-8. 3. 2014)
Minevata dve leti, odkar si odšel, a si še vedno med nami s svojimi idejami in dejanji. Uresničujejo se tvoje zamisli in mi smo ponosni nate. Hvala vsem, ki se spomnite nanj.
Vsi tvoji!
Čakate me rože cvetoče, za hišo domačo zeleni gaj, moj dragi domači kraj. Rada bi prišla, oh, rada.
A tja me več ne bo, ker vzela sem slovo.
ZAHVALA
Ob izgubi drage mame
IVICE VEBER
s Pernovega
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za spremstvo na njeni zadnji poti, izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter za sv. maše. Hvala vsem in vsakemu posebej.
Žalujoči: vsi njeni
ANGELA ŽAGAR, roj. KOČEVAR
iz Prebolda, Graščinska c. 16 zadnja leta oskrbovanka Doma starejših Prebold (9. 3. 1912-1. 2. 2016)
Pokopali smo jo v krogu domačih na pokopališču v Preboldu. Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam izrekli sožalje ter podarili sveče in cvetje. Mama, imeli smo te radi.
Vsi tvoji
Povsod, kjer si bil, je ostala praznina, a v srcih globoka bolečina.
ZAHVALA
ob boleči izgubi našega dragega brata, strica, botra, svaka
JERNEJA RAMŠAKA
iz Pongraca (29. 7. 1951-15. 1. 2016)
Iskrena zahvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in za svete maše ter izraženo ustno in pisno sožalje. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred, pogrebni službi Ropotar, pevcem in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi
Že dve leti bo, odkar si me skoraj na pragu stotega leta zapustila, ljuba mama
KAROLINA JAZBEC
(31. 10. 1916-9. 3. 2014)
Zelo te pogrešam. Hvala vsem, ki se je spominjate in ste jo imeli radi!
Karl Drago Jazbec
Minile zate vse so bolečine, a v naših srcih pustila si neizmerno lepe, drage nam spomine!
ZAHVALA
14. februarja se je za vedno ustavilo zlato srce naše drage mamice
FRIDE ROZMAN roj. TERGLAV
iz Ločice ob Savinji, Travniška ul. 22 (21. 2. 1926-14. 2. 2016)
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in za sv. maše. Hvala gospodu dekanu Mirku Škofleku. Hvala pevskemu zboru Savinjski zvon iz Šempetra in pogrebni službi Ropotar za vso pomoč.
Žalujoči: vsi njeni
Srce tvoje je zastalo, zvon v slovo ti je zapel. Misel nate bo ostala, spomin nate večno bo živel.
V SPOMIN
17. februarja je minilo eno leto, odkar naju je zapustil dragi mož in oče
EVGEN ZUPANC
iz Liboj
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem preranem grobu, prižigate svečke in ga ohranjate v lepem spominu.
Žena Milena in hči Karmen
•m.
POGREBNE STORITVE IN CVETLIČARNA
ROPOTAR Ivan, s. p.
Starovaška 12, 3311 Šempeter
Tel.: 03/700 14 85 GSM: 041 613 269, 041 748 904
V najtežjih trenutkih smo z vami in za vas dosegljivi 24 ur na dan
Zahvale za marčevsko številko Utripa sprejemamo do 15. marca 2016 oziroma DO ZAPOLNITVE STRANI v uredništvu, Aškerčeva 9 a, Žalec. (Dom II. slovenskega tabora Žalec). Tel.: 03/712 12 80.
Deseto leto že mimo hiti, a spomin nate, draga Maja, še vedno med nami živi, kot da z nami danes si ti.
V SPOMIN
Boleč in težak je spomin na 26. februar 2006, ko nas je za vedno zapustila naša ljuba hči in sestra
MAJA MOŽINA
iz Ločice ob Savinji, Prečna ul. 22, Polzela
Zelo te pogrešamo! Iskrena hvala vsem in vsakemu posebej, ki postojite ob njenem grobu, prižgete svečke in ji poklonite lepe misli. Z ljubeznijo, s spoštovanjem in hvaležnostjo vsi tvoji!
Mamica, ati in brat Uroš z družino
Tvoje srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate bo za vedno ostal.
ZAHVALA
V 91. letu je tiho zaspal naš ati, atek in pradedek
IVAN HRUSTEL
s Pernovega (14. 1. 1926-20. 1. 2016)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, OŠ Petrovče in POŠ Trje, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti ter darovali cvetje, sveče, za svete maše in cerkev. Hvala vsem za izražena ustna in pisna sožalja. Hvala osebni zdravnici dr. Sabini Jurkovnik in žalski patronažni službi, še posebej sestri Milici za pomoč v času bolezni. Iskrena hvala gospodu Janku Cigali za opravljen cerkveni obred, cerkvenim pevcem, pevkam skupine M.J.A.V. za odpete žalostinke, gospe govornici za besede slovesa, trobentaču in pogrebni službi Ropotar. Še enkrat hvala vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih kakorkoli pomagali
Žalujoči: njegovi najdražji
V SPOMIN
Mineva 11 let, odkar nas je zapustila naša draga mama in stara mama
MARIJA HRUSTEL
s Pernovega (4. 1. 1925-22. 4. 2005)
Iskrena hvala vsem, ki se je spominjate, postojite ob njenem grobu in prižigate sveče.
Vsi njeni
Delo, skromnost in poštenje tvoje je bilo življenje. Tvoj dom ovila je črnina, v srcih naših ostala je praznina.
ZAHVALA
Ob slovesu drage mame, stare mame, prababice, tašče in tete
ANGELE BASLE, roj. RIBIČ
po domače Blatnkove Geli
iz Latkove vasi (10. 5. 1929-22. 12. 2015)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, sveče in izrečeno sožalje. Posebna zahvala tudi župniku Damjanu Ratajcu za čutne besede ob slovesu.
Žalujoča: hči Mira z družino
32
febr
2016
ZANIMIVOSTI
_SoAtlnis&e/. datine/S
Rock žur napolnil šeško dvorano
V dolini Rajska dekleta
V Šeščah pri Preboldu so prejšnjo soboto pripravili še eno tradicionalno zabavo mladih in mladih po srcu. Tamkajšnje kulturno društvo Šmrkl je namreč v dvorani kulturnega doma organiziralo že 9. rock žur, ki vedno znova popestri dogajanje v kraju in daje priložnost mladim za zabavo.
Tudi tokrat je bila dvorana nabito polna, mnogo mladih pa se je družilo ob poslušanju štirih rock skupin A Bit Of All iz Žalca, Up n' downs iz Mozirja, Fuck logic iz Braslovč in ljubljanske skupine Niet, ki uspešno deluje že od leta 1983. In slednja je bila tudi osrednja skupina prireditve, ki se je začela ob 20. uri in končala v
jutranjih urah. Prihodnje leto, ko bodo organizirali jubilejno, 10. prireditev se bodo, kot pravi predsednik društva Silvester Volmut, vrnili h koreninam, ko so v Šeščah nastopili samo bendi iz Spodnje Savinjske doline, računajo pa tudi na kakšno udarno in znano skupino, kot je bila letos skupina Niet.
D. N.
Niet so najbolj zažigali.
Preboldski rock žur se je med mladimi zelo dobro prijel.
Valentinovo z Veselimi Dolenjci
Valentinova ekipa Društva podeželske mladine Tabor
Društvo podeželske mladine Tabor že vrsto let vabi na Valentinov ples, po katerem so poznani po vsej Savinjski dolini in tudi preko njenih meja. Vedno se izkažejo za zelo dobre in inovativne organizatorje.
Letos so organizirali že 18.
ples. Kot je povedal predsednik taborskega društva podeželske mladine Simon Stiplovšek, so morali največ truda vložiti v okrasitev dvorane, kjer so zopet prepustili domišljiji prosto pot in pri tem uspeli. Za veselo razpoloženje je letos poskrbel prizna-
Skupina Sayyidah s »sultanom« in režiserko Tanjo Kastelic
Dramska sekcija Teloh iz Tabora je pred mesecem dni v goste povabila orientalsko plesno skupino Sayyidah, ki je obiskovalce navdušila s plesno predstavo Rajska dekleta. Skupino Sayyidah sestavljajo dekleta iz Dramelj in širše okolice, pred petimi leti pa jih je združila ljubezen do orientalskega plesa.
Lani so dekleta k sodelovanju povabila Tanjo Kastelic, režiserko pri Dramski sekciji Teloh, in luč sveta je ugledala njihova prva plesna predstava Rajska dekleta. Dogajanje je postavlje-
no v mogočni harem sultana Abdula Hamida, kjer je čutiti napetost. Napočil je večer, ko si bo veličastni sultan izbral novo ženo. Prelepa rajska dekleta se borijo za njegovo naklonjenost, pri čemer uporabijo vso svojo očarljivost, eleganco in mične gibe, ena izmed njih pa izbere celo sladko zastrupljeno vin-ce. Katera od deklet je s svojim šarmom in zapeljivim plesom osvojila sultanovo srce, ste tisti, ki ste si predstavo ogledali, izvedeli prvi, tistim, ki iz takšnih ali drugačnih razlogov niste našli časa za orientalski večer, pa mo-
ramo povedati, da je sultanovo srce osvojila Delila, ki velja v haremu za najzapeljivejše rajsko dekle.
Sayyidah pomeni v arabskem jeziku ženska. Vodja skupine in koreografinja je Brigita Žaler, ki je že deset let predana orientalskemu plesu in je postal njen način življenja. Dekleta plešejo arabske, turške, indijske, ciganske, egipčanske plese in plese popularne moderne glasbe, pri tem uporabljajo različne rekvizite, navdušujejo pa tudi s čudovitimi raznovrstnimi orientalskimi oblekami.	D. N.
Prešeren v marijereških hribih
V Savinjski dolini ni nobenega kulturnega društva, ki bi svoje kulturno poslanstvo uresničevalo in ohranjalo na nadmorski višini okrog 700 metrov, s čimer pa se lahko pohvalijo v KD Marija Reka, ki ima svoje kulturne korenine že v nekdanji šoli in župniji.
Poleg vsakoletnih prireditev, ki jih pripravijo pod skupnim imenom Pod Reško planino veselo živimo, poskrbijo tudi za obeleževanje raznih praznikov. Nazadnje so s prijetnim kulturnim programom obeležili slovenski kulturni praznik. Kot je povedala predsednica kulturnega društva Monika Lobnikar, so tokrat za
Najmlajši Marijerečani so poskrbeli za prijeten kulturni program.
program poskrbeli najmlajši in tako pokazali, da jim slovenska beseda veliko pomeni. Z njihovimi nastopi so se pre-
pletale različne pesnitve slovenskih umetnikov, rdeča nit pa je bil seveda Prešeren.
D. N.
Telička za Anžetovih dvajset
ni narodno-zabavni ansambel Veseli Dolenjci, za posebno vzdušje pa poseben gost, slovenski repar, igralec, komik in prevajalec Boštjan Gorenc -Pižama, ki je dodobra nasmejal udeležence Valentinovega plesa.
D. N.
Z darilom izrazimo hvaležnost, naklonjenost, pozornost, s čimer obdarovanca prijetno presenetimo. Prav takšno presenečenje so prijatelji pripravili Anžetu za njegov 20. rojstni dan.
Na predvečer njegovega rojstnega dne so pred hišo postavili smrečico z obvestilom o njegovi starosti, darilo pa je bila telička, ki so jo poimenovali Terika. Anže je bil darila seveda zelo vesel, saj sta živinoreja in kmetovanje dejavnosti, s katerima se ukvarja njegova družina. Teličko je odpeljal v hlev, družba pa se je veselila do zgodnjih jutranjih ur. T. T.
Anže s teličko in prijatelji