i trst, sobota & novembra 1959 let° XV. . Št. 271 (4425) PRIMORSKI DNEYNIK Cena 30 lir Tel.: Trs« 94.638, 93-808, 37-338 Gorira 33-82 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo ®NIstvo: NAROČNINA: mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 Ur, polletna 3500 Ur. celoletna 4900 Ur — Nedeljska Številka mesečno 100 Ur, letno1000 lir^ — ---------------—— w. . ..... v^j o. uu ..... ... u. uu .o. — iti. FLRJ: v tednu 10 din. nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 1.440, polletno 720, četrtletno 360 din — p°stn' te 0 • ..7, vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir beseda. tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS. Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-!.. tel 21-928. tekoči račun pri Komunalni banki v Ljuoijant ouu-iu/j-jij 4 37«»' ULl MONTECCHI št- *. H. nad. — TELEFON SMO« IN 94-63* -- Postni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št. 2» — l^OvrL- Podružnica GORICA: Ulica S. Pellico l-II. — Tel. 33-82 — OGLASI; od 8. do 12.30 In od 15. do 18. — Tel. 37-338 — CENE FLRJ: v tednu 10 din. nedeljska 30 din, mesečno 250 din lodni in koristni razgovori Folchija ed obiskom v Beogradu in na Brionih j}P°razum, da se bo nadaljevalo konstruktivno sodelovanje pri izvajanju ukrepov položaja narodnih manjšin - Vsestranski pregled mednarodnega položaja p1* posebej odnosov med obema državama - Pred začetkom pogajanj za $ sklenitev kulturnega sporazuma - Pella povabil Popoviča v Rim ‘te**. is(- Ue (Od našega dopisnika) 13. — Predsednik republike maršal Tito [Ijj "'■A_________ [ l1 danes na Brionih državnega podtajnika za ijj} *tii’oi„2at*eve Italije Alberta Folchija, ki sta ga it * Cav ,ltalijanski veleposlanik v Beogradu Fran-Holiti* etti in namestnik generalnega ravnatelja * x ii e zadeve v italijanskem zunanjem ministr- 1 MareViioi-i ---------------------- med obema državama, in o , padlih v drugi svetovni vojni Iročju za leto 1959-60. Dalje je mednarodnih vprašanjih skup- Med razgovori so se proučili j bilo dogovorjeno, da se bodo nega interesa. Pri teh razgo- i’’j: J~ j---*--: . , vorih so bili navzoči tudi ve ,n . Marchiori. - sta bila nav- Jiko v... ayni podtajnik S taiJlfunov'č in gene-Pke L predsednika re-F Tit.,60 ^ates. Predsed-I h So bili predstav-dii °stali člani itali-IJJ' hpro *e“aci.ie. Istočasno ' sa Predsednika re-«*W Vanka Broz spredi ^ it-,?1 Alberta Folchi-HM pijanskega velepo- l«obroi°-Je izrekel Fo1’ Nittvn 1C0 in poudaril ■ ItBdst..’ da v^di na Brio-Lfe ust„ !ka rimske vla-J^lavjij arla z obiskom v J.Slilt P.ovojni Poli- li, »v- Italijo in Jugo-,'°0dno®m’ te dodal Tito, i ^avam1 med našima dve- N H ?0bri- in PrePri-. iši.j a lahko postanejo fo tav^.^dgovoru ; suvoru se 5e ,‘1 2a ul za topel spredi za|0st°ljubje ter je lii^ložnosT0 vtv°, da je Č *» »M obiskati Jugo-u „ Eotoviti velik na- ,(il i„ ra.znih sektorjih. Veri,!noznost'- ki nasta-.o-jugosir? P'°dnejše itali-1,11 )e ,ansko sodelova- tazviln * ze'i°> da bi š*- v okviru izvrst- dobrega sosed- arnem delu se* k °dn, 'Osov r Sta ueiu se- ,^Jla 1'to in Folchi t 'ične „Zaaela predvide-l k ®aial gbvore- Razgo-i 0 raz en° uro in on «klonil l0ru ie maršal ■,oio tun» na Brionih, popoldne pa je odpotovala v Ljubljano, kjer so jo sprejeli zastopniki izvršnega sveta Ljudske republike Slovenije. Italijanska delegacija se jutri vrne v domovino. Uradno poročilo o razgovorih Nocoj je bilo v Beogradu objavljeno uradno poročilo o razgovorih, v katerem se posebno omenja, da so bili med razgovori «proučeni rezultati, ki so bili do sedaj doseženi glede položaja narodnih manjšin obeh držav. Obe strani sta se sporazumeli nadaljevati s kon struktivnim sodelovanjem pri izvajanju ustreznih ukrepov na tem področju po določilih posebnega statuta in drugih veljavnih sporazumov in to v skladu z obstoječimi dobrimi sosedskimi odnosi«. Poročilo se glasi dobesedno: «Na vabilo jugoslovanske vlade je bil državni podtajnik za zunanje zadeve italijanske republike Folchi na uradnem obisku v Jugoslaviji od 11. do 14. novembra. Po dvodnevnem bivanju v Beogradu je Folchija v spremstvu veleposlanika Cavallettija sprejel 13. novembra na Brionih predsed. nik FLRJ. Z Brionov je Folchi odpotoval v Ljubljano, kjer ga je sprejelo predstavništvo zveznega izvršnega sveta LR Slovenije Od tu bo Folchi nadaljeval pot v Italijo. Med obiskom so bili v Beogradu 11. in 12. med Folchi-iem in pomočnikom državnega tajnika za zunanje zadeve Mičunovičem razgovori o vprašanjih, ki se tičejo odnosov tudi do sedaj doseženi rezu!- takoj ko bo mogoče začela tati, kar se tiče položaja na-i pogajanja za sklenitev kultur- rodnih manjšin obeh držav. Obe strani sta izrekli soglas- j državama je. da bosta nadaljevali svoje j Obisk konstruktivno sodelovanje —■ ! nega sporazuma med obema podtajnika Folchija i izvajanje potrebnih ukrepov i na tem področju v skladu s Z# pomeni novo razdobje v raz- posebnim statutom, z veljav- ! g ‘ ; . Nudl1 ie Proznimi sporazumi in z odnosi j ugotovitve ugodnih re- dobrega sosedstva. I zultatov, ki so bili do sedaj ! nOSP7Pni \r i4n1,'in«clzn iunAoln Prav tako je bila izražena želja, da se piospešijo in se zaključijo pogajanja za določi- U*IC poudarja važnost podtajnika Folchija Ktiiij . i,9s?unanf::aVneSa tajni-ii . rago K zadeve Jugo-L)8kovni ^nc.je na da-ki^le ! konferenci na tečeS!ga, • d°Pisnika, i > °bisku držav- ni" 0 ra, A'bei’ta Fol-lihSsl»Van.l0Vorih italijan- Si!U’ iziavlf rielegac'te l U* v , 7‘*» da je obisk kod L»lna'p-r ine vZ 5oJ sodelova- &> n°aSlaV1te te Bali- raziT-,,gosP°'darskem 'ifn!1 boložai ° -ln utrd'l°-M,:e8a ,n-.J . )e ta obisk L Pers"C^a Prispevek ?^seh^!ktlVe še bolj- asebo hadai'lemu razume-*®>ov do?J1.. Poglobitvi dobrih sosednih i^*ve obeh držav Razgovori 4Nu, kjiru- _>k-aketn ril ,!0 Potekali v ( kjf Jnega - te ozračju W "sko j?Zamevanja, so CHik , riitni- ti<5auiiora.nC0ske repu-) Po le v svote "*■ So«? ^rupi,?,8enc^skih ve-^avij0Ug'te vključi! tu- kC5uii h*oka ? ,drzave s0' \ rlovih i v. katerih, po I j Hi, Ji' bi tedjtvah vlada > sega, }iudstvo za- bilo p,.lahko svobod- . .1 t„J <>bjavfiejSka palača r!',o >e i Vtla popravek, f Sij« k”3 na ,Ius°' 1 No’. kakQ u c -le na Na lziav0 jmpntira Silh Je nai "e morern Svm. Precf 3avnost z Ijilj ’)stVo Pečenjem in ICih vesti n sPrejela a- d - ni> račun na-V* Sg, 'Č7* in njene- sSa^. sistemaV it v fra^ Pojasnilom 11. ^Un. Osk ;Vv>itn iNo rePo 1: ^ 1,1 hn..?Javi1. da to i ,St-Se z rtN0 jasno- Vi‘ kfc*kl?-V*ti toa skuaa ne-►V.S vA°da z njim se Vsp"'? z nhtn se bVUlUr- s2ranlte de-lov-,alo, 1? Pred krat- cNo1beriena revinomz-bde u oti nabe" n > Prni in koeksistence .Nev^ori A1,. ni ,v "a- iN lh k, ji . ®mi. dOme-‘ d» «. 1ZJ,avil Rune, * Politika hlad- ne vojne in zaostritev odnosov z Jugoslavijo, ki jo sistematično izvaja vodstvo Albanije«, zamaskira kot ideološka borba proti tako imenovanemu jugoslovanskemu revizionizmu. Taka politika ni vskladu s politiko popuščanja napetosti in miroljubne koeksistence.« Kunc je potrdil, da tako ravnanje albanske vlade ovira sporazum med balkanskimi državami. Nedavni obisk Hruščeva v Romuniji in članek, ki ga je objavila beograjska «Politika» o perspektivah sodelovanja balkanskih držav, sta bila povod za razna ugibanja v zvezi s pobudami za zbližanje med balkanskimi državami. Na vprašanje, kakšno je uradno stališče Jugoslavije do vprašanja zboljšanja odnosov med državami Balkana, je Kunc odgovoril: »Predvsem se ne bi želel spuščati v razmotrivanje raznih komentarjev in predpostavk ter samovoljnih vesti, ki so se v zvezi s tem pojavile v tisku. Kar se tiče odnosov Jugoslavije z balkanskimi državami, lahko samo opozorim na to, da se Jugoslavija že leta zavzema in daja predloge za vzpostavitev in izboljšanje odnosov s sosednimi državami in da je podprla vse pozitivne pobude drugih, ki so iskreno imele za cilj ureditev razmer na Balkanu in razvoj sodelovanja med balkanskimi državami. V tem ni bilo in ni nobene spremembe in Jugoslavija bo še nadaljevala tako politiko in take napore.« V zvezi z vabilom de Gaulla Hruščevu, naj obišče Francijo, in s sklepom Eisenhowerja, da obišče nekatere države Azije in Afrike, je Kunc izjavil, da je znano, da je Jugoslavija prepričana o potrebi in koristi osebnih stikov najodgovornejših državnikov, ki prispevajo k zmanjšanju napetosti v svetu. Sprejem skupne resolucije o razorožitvi v političnem odboru OZN je Kunc ocenil kot pozitiven napredek v reševanju tega vprašanja. Kunc je posebno poudaril važnost dejstva, da je za rešitev tega vprašanja ponovno potrjena prvenstvena pristojnost OZN. Kunc je nadalje obvestil časnikarje, da bo konec tega meseca obiskala Nepal misija dobre volje jugoslovanske vlade pod vodstvom Milentije Popoviča, ki je trenutno kot delegacija Socialistične zveze Jugoslavije v Indiji. Namen obiska je medsebojno spoznavanje in izmenjava misli zaradi nadaljnje razširitve in utrditve prijateljskih odnosov in sodelovanja. Isti namen imata tudi napovedani obisk predsednika vlade Kambodže princa Sihanuka Jugoslaviji in sklep o izmenjavi diplomatskih zastopstev med Jugoslavijo in Gvinejo. tev meja med obema državama, ki jih vodita dve mešani komisiji, ter je bilo dogovorjeno, da se v kratkem začnejo pogajanja za določitev razmejitev teritorialnih voda v Tržaškem zalivu Oba podtajnika sta z izmenjavo not določila program doseženi v italijansko-jugoslo-vanskih odnosih, in je določil perspektive za nadaljnje napredovanje. Med svojim obiskom v Beogradu je podtajnik Folchi sporočil državnemu tajniku Popoviču vabilo italijanskega zunanjega ministra Pelle, naj uradno obišče Italijo. Državni tajnik Popovič je z zadovoljstvom sprejel vabilo.« B. B. sodelovanja na kulturnem pod- Predvsem v okviru strank včerajšnja politična aktivnost v Rimu Na zasedanju CK soci izglasovana nennijevska resolucija Danes se sestaneta Moro in Fanfani, da se dogovorita o jamstvih, ki jih je pripravljena dati večina, da bi lahko manjšina v vodstvu opravljala koristno vlogo - Desnica dviga ceno za svojo pomoč vladi leposlanik Cavalletti in drugi funkcionarji zunanjega ministrstva, z jugoslovanske strani pa pomočnik državnega tajnika za zunanje zadeve Bogdan Crnobrnja in Darko Cer-mej z drugimi diplomati. Razgovori so potekali v o-zračju odkritosti in medsebojnega razumevanja. Prišlo je do izmenjave misli o glavnih vprašanjih mednarodnega položaja in zlasti o nedavnem razvoju odnosov med Vzhodom in Zahodom in o popustitvi napetosti. Posebna pozornost je bila posvečena vprašanjem razorožitve. Obe strani sta poudarili željo po vseh mogočih naporih, da se prispeva k vedno učinkovitejiši popustitvi mednarodne napetosti in da se zagotovi okrepitev miru. Med vprašanji, o katerih so si izmenjali poglede, je bilo vprašanje gospodarsko nezadostno razvitih držav, pri čemer se je med obema stranema pokazala podobnost pogledov glede važnosti, ki jo ima za vse gospodarska pomoč bolj razvitih držav in vrednost, ki jo italijanska in jugoslovanska vlada pripisujeta smotrom OZN. Priznano je bilo, da razlike obeh držav pri ocenjevanju nekaterih mednarodnih vprašanj, kakor tudi razlika v socialnem in političnem sistemu, ne morejo biti o-vira za stalno izboljševanje odnosov dobrega sosedstva in nadaljnjega razvoja prijateljskega sodelovanja med FLRJ in italijansko republiko. Kar se tiče dvostranskih odnosov. se je ugotovil velik napredek, ki je bil dosežen v zadnjih letih v italijansko-ju-goslovanskih odnosih na političnem, gospodarskem in kulturnem področju Potrjen je bil namen, da se bosta obe strani vedno bolj trudili za razširitev in poglobitev odnosov med obema državama, s tem da bosta dali vsem pogajanjem enakega duha medsebojnega razumevanja, ki je že dal pozitivne rezultate. S posebnim zadovoljstvom so se poudarili znatni rezultati v razvoju gospodarskega sodelor vanja. Poudarjeno je bilo, da je v interesu obeh strani še dalje spodbujati ta razvoj tako v trgovinski izmenjavi — ki je že dosegla zelo visoko raven — kakor tudi na drugih sektorjih, v različnih oblikah širokega gospodarskega sodelovanja med obema državama. Obravnavala so se tudi nekatera posebna vprašanja, med katerimi tudi vprašanje ribolova. Prav tako so bila proučena vprašanja finančnega in premoženjskega značaja in je prišlo do zaključka, da se bo o njih diskutiralo pozneje na primernem sedežu. Dogovorjeno je bilo tudi, da se bodo začela pogajanja o sklenitvi kon. zularne konvencije med obema državama. Nato je bilo dogovorjeno, da se bo v bližnji prihodnosti sklenil spora- | skega gibanja, da prekine or-zum za repatriacijo trupel I ganizacijske vezi s Svetovno IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIMItllllllllinillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIII Morebiten obisk Hruščeva v Bonnu šele po konferenci Vzhod-Zahod Nad so« mrtvih iLlovtl o potrebi ohranitve zaleta pri spopadih v Ruandi . . • ir i j ____ v procesu pomirjevali ja z Vzhodom BRUSELJ, 13. — Belgijska agencija javlja, da je položaj v Ruandi, kjer so včeraj proglasili izjemno stanje, še vedno zelo napet in nevaren zaradi dosedanjih spopadov med plemeni Vatusov in Bahutov. Danes je oddelek čet obkolil skupino Bahutov blizu vasi Muhondo. Prišlo je do spopadov. Obkoljenci so se branili s sulicami in puščicami. V raznih krajih so aretirali okoli 600 ljudi, o katerih pravijo, da so plenili po vaseh. Dopisnik «Daily Expressa» piše, da je bilo ubitih okoli 500 domačinov med spopadi med obema plemenoma. Do sedanjih spopadov je prišlo, ker so se Bahuti uprli svojim fevdalnim gospodarjem Vatusom, ki jih belgijske kolonialne oblasti podpirajo, za-'o da laže obvladajo tamkajšnje prebivalstvo. Hagerty v Ankari ANKARA, 13. — Načelnik tiskovnega urada Bele hiše Hagerty je prišel danes iz Rima v Ankaro. Hagerty je izjavil, da bo Eisenhowerjev sin John ostal v Ankari in se bo pozneje spet pridružil skupini. Tudi v Rimu je ostala skupina funkcionarjev in tehnikov, ki imajo nalogo organizirati Eisenhowerjev obisk. Potovanje Hagertyja in ostalih funkcionarjev Bele hiše se bo zaključilo 20. novembra v Washingtonu, potem ko bodo obiskali v devetih dneh deset držav. Med njegovim obiskom v Parizu so ustvarili «boljše ozračjem v odnosih med obema državama ■ De Murville zadovoljen, ker je prevladala francoska teza glede diplomatskega koledarja za mednarodne sestanke LONDON, 13. — Britansk; zunanji minister Selwyn L!oyd se je danes vrnil iz Pariza v London. Ob priho-ciu v London je izjavil, da sta nanj napravila velik vtis «topel sprejem« in prijateljstvo ir.ed razgovori. Dodal je, da ni šel v Pariz, da bi se pogajal o nekem sporazumu, pač pa je imel splošno diskusijo. Prepričal se je, da so smotri in nameni Velike Britanije in Francije vzporedni. Na vprašanje, kakšen je njegov vtis o trditvah, da skuša Francija zavleči pripravo konference najvišjih, je Lloyd odgovoril: «Potreb-r.c je ohraniti zalet za pomiritvijo, ki se je pokazala po Mac Millanovem in mojem potovanju v Moskve. Mislim, da je nov pomemben činitelj obisk Hruščeva v Franciji. Ponujen mu je bil datum med 20. februarjem in koncem marca. Izbral je 15. marec. Preprečiti hočemo, da bi se zgodilo nekaj, kar bi lahko uničilo izboljšano ozračje. Mislim, da bo obisk Hruščeva v Parizu prispeval k izboljšanju ozračja. To je v skladu s potjo, ki smo jo skušali začeti. Strinjamo se s francosko vlado za sklicanje novega za- (Od našega dopisnika) RIM, 13. — Zasedanje CK PSI se je danes zaključilo z glasovanjem o resolucijah, pred leni pa je še Nenni odgovarjal diskutantom po svojem poročilu. Resolucijo, ki se je naslanjala na Nennijevo poročilo, je predložil Mazzali; ta resolucija je prejela 47 glasov, medtem ko je glasovalo za resolucijo manjšine, ki so jo predložili Avolio, Lizza------------------rr: . , __. J- . " — - . -- ----zvezo mladine in da raje pn- dri ter Valori, 33 članov CK, ki pripadajo Bassovi in levi struji. Večinska resolucija ocenjuje kot pozitivno debato na kongresu KD v Florenci, cbžalpje pa, da se je kongres zaključil z zmago desnih struj, ki prepušča vlado na milost monarhofašističnih glasov. V resoluciji se tudi potrjuje nujnost, da socialisti razvijajo avtonomno politiko v odnosih do komunistov. Ko je Avolio čital devet strani dolgo resolucijo manjšine, so nekateri slišali, kako je Nenni zašepetal svojim sosedom: »Sedaj razumem, da komunističen proces proti sekta-štvu in dogmatizmu ni naperjen proti neznanim, temveč proti manjšini v PSI.« Pozneje pa je Nenni pripravil nekoliko zabave, ko je v raztresenosti glasoval za resolucijo levice, vendar je očitno napako hitro popravil. Glasovalo se je tudi o resoluciji, ki zahteva od mladin- sostvuje kot opazovalec vsem mednarodnim organizmom, tudi komunističnim in socialdemokratskim. Glasovanje je izpadlo v korist resolucije v razmerju 46:34. Pred tem pa je Nenni odgovarjal diskutantom, ki so .govorili po njegovem poročilu. »Bila je, je dejal, cela vrsta vprašanj, o katerih bi bilo lahko doseči soglasje. Ce pa soglasja ni bilo, je to zato, ker je CK vezan na svoj kongresni izvor ter pri tem malo u-pošteva nova dejstva. Ko se bo kmalu govorilo o programu stranke, bo postalo jasno, da je o mnogih vprašanjih, ki niso vprašanja oiclnosov z drugimi strankami, temveč vprašanja naroda, več soglasja kot se dozdeva.« Bassu je Nenni očital stališče ideološke nepopustljivosti, ki ovira vsak realistični proces razvoja. Pač pa so se Nenniju zdeli manj dogmatični in bolj dostopni Vecchietti in ostali predstavniki levice. Danes se bosta sestala Moro in Fanfani. Namen tega sestanka je znan in znano je Protestna nota SZ bonnski vladi • Nov program zahodnonemške socialdemokratske stranke BONN, 13. — Sovjetska vla-1 narici, kažejo pospešeno spre- da je izročila danes bonnske' mu poslaniku v Moskvi protestno noto v zvezi z načrti za postavitev radijske oddajne postaje v zahodnem Berlinu. Načelnik tiskovnega urada bonnske vlade von Eckardt pa je izjavil, da niso nikoli imeli v načrtu postaviti take oddajne postaje na dolge valove na ozemlju zahodnega Berlina. Pripomnil je, da zakon o radijskih oddajah, ki ga je pripravila vlada, samo določa, da se v z«h. Berlinu namesti upravna služba »Deutschland-funk«. Oddajnik na dolge valove pa bodo postavili na za-hodnonemškem ozemlju. v Bonnu je uradni predstavnik izjavil, da sedaj ni nič znanega o morebitnem sestanku med Adenauerjem in Hru-ščevom in da so vse zadevne govorice brez podlage. Vendar pa bi Adenauer eventualno povabil Hruščeva v Bonn šele po prvi konferenci najvišjih med Vzhodom in Zahodom. Adenauer pa namerava nadaljevati izmenjavo «oseb. nih« pisem s Hruščevom. Sovjetski list «SovjetsKi flot« piše, da ukinitev prepovedi za izdelovanje vodljivih izstrelkov v Zahodni Nemčiji in poizkusi, da se ukinejo o-mejitve zahodnonemški mor- membo Zahodne Nemčije močno vojaško državo. List ugotavlja, da komentarji v tisku Zahodne Evrope ne puščajo dvomov o tem, da je bonnska vlada dobila podporo nekaterih močnejših članov ZEz in NATO. List dodaja, da se sporazumno z določenim načrtom uprizarja manever, na podlagi katerega »eni kažejo, da zahtevajo, in drugi, da popuščajo.« Danes se je v Bad Godesber-gu začel izreden kongres socialdemokratske stranke Zahodne Nemčije. Po govoru Ol-lenhauerja so odobrili nov program, ki ga je pripravilo vodstvo stranke. Program je bil sprejet s 320 glasovi od skupnih 340. Predsednik stranke Ollen-hauer je obrazložil izjavo o načelih, ki naj zamenja »hei-delberški program«, ki je bil sprejet pred 34 leti. Zavrnil je obtožbo, da socialni demokrati zavračajo svoje tradicije, ter je pripomnil: «Bilo bi zelo protimarksictično postaviti politični program Marxa in Engelsa za podlago naših načelnih izjav v letu 1959. Ce bi se hoteli držati teh koncepcij, bi konec koncev predstavljali sekto, ki bi ji bilo usojeno izginiti.« Ollenhauer se je zavzel za uvedbo javnega nadzorstva na vseh glavnih več ali manj stališče obeh besednikov. Medtem ko gre prvemu do tega, da privabi tudi fanfanijevsko strujo v vodstvo stranke, gre drugemu za to, da dobi dovolj jamstev, da bi lahko manjšina v vodstvu opravljala aktivno delovanje diskusije, konstruktivne kritike ter demokratske kontrole. Da ima večina dobro voljo, bi lahko dokazovalo dejstvo, da je Zoli spet potrjen kot predsednik glavnega odbora, da o-stane Branži v upravnem tajništvu in Bernabei ravnatelj lista »Popolo«. Možno je torej, da je Moro pripravljen dati Fanfaniju jamstva, ki jih ta zahteva kot pogoj_ za vstop v vodstvo stranke. Sicer Fanfani ne namerava osebno v vodstvo, pač pa bi vstopili njegovi prijatelji. Dorotejci so optimistično razpoloženi in že navajajo imena fanfanijevcev, ki bi prišli v vodstvo, in mesta, ki bi jim bila zaupana. Vendar pa so fanfanijevci še vedno oprezni, ker se boje, da so dorotejske obljube bolj vaba, za katero naj bi se odrekli svoji politični pobudi v stranki. Zlasti se je ta sum povečal, ko je danes v poslanski zbornici D’Am-bro: io predlagal ukinitev tajnega glasovanja v parlamentu. Ta predlog je sam na sebi dober, toda ob spominu na znane «prostostrelce», ki so pomagali zrušiti Fanfanijevo vlado, se poraja fanfanijevccm vtis, da se hočejo dorotejci le obvarovati pred fanfanijev-skim maščevanjem na enak način. Današnji seji vodstev PLI -i PDI potrjujeta trditev, da desnica viša ceno za svojo pomoč vladi. Liberalno vodstvo je po poročilu Malagodija sprejelo resolucijo, v kateri govori o obrambi »varnostnega ro- zajamči zdravje prebivalstva. Taki pogoji nastanejo pogo-stoma, in kadar nastanejo, ne-pomenijo jedrski poizkusi nobenega tveganja. Francoska zagotovitev, da se bo poizkus vsekakor izvršil samo v takih meteoroloških pogojih, ki bodo izključili sleherno škodljivo posledico, ter nadaljnji elementi tehnične narave, ki so jih dobili, so italijanskim strokovnjakom o-mogočili, da ugotovijo, da je zajamčeno, da ne bo v nobenem primeru škodljivih posledic za prebivalstvo. Teoretično so italijanski in francoski strokovnjaki proučili tudi posledice, ki bi lahko nastale po poizkusu, ki bi se izvršil — kar pa je treba izključiti — v mani ugodnih meteoroloških pogojih. Ocenitev teh posledic, raztegnjena tudi na daljše razdobje po eskploziji je pripeljala do soglasne ugotovitve, da bi tudi v povsem neugodnih pogojih količina žarčenja bila vsekakor precej pod naj-večjo dopustno mero varnosti. Italijanski in francoski znanstveniki so se tudi sporazumeli o praktični koristnosti poprei.šnjega sporazuma o tehniki, ki naj se uporabi za najbolj primerno merjenje in nadzorstvo radioaktivnosti v primeru jedrskega poizkusa v Sahari z izmenjavo rezultatov ki bi jih dobili z nadzorstvom. W ASHINGTON, 13. — ZDA in Indija so danes podpisale sporazum, na podlagi katerega bo Indija dobila od ZDA presežke kmetijskih pridelkov v vrednosti 238 milijonov dolarjev, plačljivih v rupijah. S tem sporazumom znaša vrednost živil, ki so jih ZDA pro- ba demokracije«, ker nekatere dale Indiji od leta 1956 dalje, demokratične stranke popušča-1900 milijonov dolarjev. gospodarskih sektorjih in je pripomnil: «Izrecno izjavlja- mo, da predstavlja skupna lastnina zakonito obliko javnega nadzorstva.« Govornik je ponovil, da stranka ne zavrača tradicij delavskega gibanja,- ker ostane podlaga stranke, in torej tudi novega reda nemške družbe, borba za svobodo delavskega gibanja. Na koncu je Ollenhauer izjavil, da je potrebno okrepiti Združene narode in izvesti splošno razorožitev pod mednarodnim nadzorstvom. Ollenhauer je ostro kritiziral prijateljski sprejem, ki so ga priredili španskemu zunanjemu ministru Castielli med njegovim obiskom v Zahodni kovnjaki, “kf so“pretekie °dni MOSKVA, 13, —- Moskovska revija «Komunist» objavlja ilanek akademika Konstantinova, ki predvideva za leto 1960, ko se bo končal sedemletni načrt, pravo «poplavo« matematikov, fizikov, kemikov in tehnikov v Sovjetski zvezi. Konstantinov opisuje velikanski razvoj pri šolanju mla. dih tehnikov v Sovjetski zvezi in našteva naslednja števila: Leta 1940 je bilo v SZ 290.000 inženirjev; to število je leta 1956 naraslo na 721.000, leta 1957 na 816.000, leta 1958 pa na 894.000. Samo leta 1958 je prišlo iz sovjetskih univerz 34.000 novih inženirjev nasproti 35.000 v ameriških univerzah. Konstantinov pravi, da je inteligenca v Sovjetski zvezi (med te prišteva poleg tehnikov in specialistov še zdravni. ke, inženirje, pedagoge, pisatelje, umetnike ter državne funkcionarje in funkcionarje gospodarske uprave) dosegla število 16 milijonov proti 2 milijonoma 725 tisoč leta 1926. t. j. pred prvim petletnim načrtom. io pred obnovljeno social ko- anniaiiitiinmainmitiiitiiBmaiiiiiiiiiiiciaiiiiiiaiiiiiiitisfiiBiitiiiiiiiiaiiiiitiiiaiiiiiiatiiiiiiaiiaaiiaiicBatiiiaaiiititiiiiaiiiiiiiaaiatiiitiiiiiitiaiaiiiistiiitti«« munistično pobudo. Glede kongresa KD omenja resolucija očiten pomik določenih struj KD proti nevarnemu stiku s PSI. Iz nadaljnjih besed resolucije je razvidno, da bo PLI nudila vladi mnogo bolj pretehtano ter z zahtevo po razjasnitvi: če tega ne doseže, bo v opoziciji. Tudi PDI zahteva od KD «razjasnitev», kot je poročal Covelli. A P. «» : Uradna obrazložitev glede eksplozij v Sahari RiIM, 13. — Iz Pariza 'so se vrnili v Rim italijanski stro- hodnega sestanka najvišjih, takoj ko bo mogoče.« Zatem je Lloyd izjavil, da ni šel v Pariz, da bi se pogajal o skupnem tržišču. «Tcda francoska vlada, je dodal, je jasno sporočila svojo željo, da izvaja liberalno gospodarsko politiko. To bo olajšalo ponovno spravo, kar se tiče sedanjih gospodarskih nesoglasij.« Kar se tiče vojaške plati njegovega obiska, je Lloyd izjavil, da so Francozi, prav tako kakor Angleži, mnenja, da je treba v Evropi ohraniti ravnotežje v oborožitvi in da se ne sme skleniti noben sporazum, ki bi lahko spremenil vojaško ravnotežje v škodo Zahoda. Na koncu je Lloyd izrekel mnenje, da je njegov obisk v Parizu izboljšal francosko-angleške odnose, in je pripomnil, da je bil po njegovem mnenju ta obisk potreben. Francoski minister za informacije Roger Frey je v Parizu na tiskovni konferenci izjavil, da se je stališče Velike Britanije in Francije, kar se tiče konference najvišjih, približalo. Tako je izjavil zunanji minister de Murville na današnji seji vlade. «Ko je bil določen datum potovanja Hruščeva, je pripomnil, katerega prihod v Pariz je določen za 15. marca in odhod’iz Francije za konec istega meseca, se lahko misli, da konferenca najvišjih np bi mogla biti pred aprilom ali majem. To je konec koncev vedno bila francoska teza. Seveda sta oba ministia govorila tudi o morebitnem dnevnem reda te konference.« «Couve de Murville, je dalje izjavil Frey, je obrazložil Sel-wynu Lloydu bistvo naših idej. kar se tiče evropske politike ravnotežja, ki mora vla« dati v Evropi in mesto, ki ga mora tu imeti Nemčija. Gospodarske rešitve pa bodo toliko lažje, če lo vladalo popolno politično soglasje liberalna usmeritev skupnega tržišča bo ke bolj olajšala take rešitve » Frey je poudaril, da je zunanji minister podal zelo izčrpno poročilo, in je dodal: »De Murville je obrazložil tezo, ki je priljubljena I r.inciji. in sicer, da se vprašanja ne smejo obravnavati samo v evropskem merilu, pač pa tudi in predvsem v svetovnem merilu. Oba ministra sta si izmenjala poglede o politiki, kar se tiče afriških vprašanj. Konec koncev se lahko reče, da je bil ta obisk neizmerno koristen, ker je omogočil postaviti razna vprašanja; s tem da je nekatera od teh rešil, je predvsem pokazal skupno voljo za čim večje izboljšanje o-zračja med obema prijateljski. ma državama,« Kakor poročajo iz Washing-tona, so se v torek začeli v Washingtonu razgovori med di. plomatskimi predstavniki Velike Britanije, Francije, Zahodne Nemčije in ZDA za pripravo skupnega stališča na konferenci s Sovjetsko zvezo. Gre za posebno delovno skupino, ki Se bo verjetno ponovno sestala prihodnji teden in nato bolj pogostoma do 19. decembra, ko bo v Parizu zahodna konferenca predsednikov blad. Namen teh stikov je. ko. likor mogoče približati stališče štirih vlad o vseh vprašanjih, ki jih bodo obravnavali s Hruščevom prihodnje leto. Gre tudi za to, da bodo zahod- ni državniki, ko se bodo stali v Parizu, lahko hitrej* obravnavali posamezna važnejša vprašanja: . ... «« --- Nehru ima 70 let NOVI DELHI, 13. — Predsednik indijske vlade Nehru slavi jutri svojo 70-letnico. Ob tej priložnosti je dobil številne čestitke. Med drugimi so mu čestitali Hruščev, kanadski ministrski predsednik Diefen-baker, predsednik FLRJ maršal Tito, severnovietnamski predsednik Hošiminh, Mac Millan in drugi. -— -#»---- Slabo vreme V Severni Evropi divjajo silne nevihte, posebno pa ob Rokavskem prelivu. Ob obali piha močan veter in morje je močno razburkano. Pomorska plovba med Veliko Britanijo in Francijo je resno ogrožena. Več ribiških ladij je zaprosilo pomoč. V številnih krajih Anglije so bili danes močni nalivi pomešani s točo. Najbolj prizadeto področje je severni del Anglije. Na meji Škotske je začelo znežiti. Ponekod so zameti visoki en meter. Tudi na Škotskem sneži. Nad Rokavskim prelivom divja silna nevihta in prav tako tudi v Severnem morju. Iz Avstrije poročajo, da je danes zapadlo mnogo snega na Koroškem. Ponekod je sneg vi. sok 90 centimetrov. Poti, ki vežejo Avstrijo z Jugoslavijo in Italijo, so neprehodne. O velikih snežnih zametih in neurjih poročajo iz vse Italije. Medtem ko na severu sneži, so v južnih krajih veliki nalivi. N AH A, 13. — Danes je zajel japonski otok Okinavo tajfun «Emma». Nad Pacifikom pa divja velika nevihta, ki se bo v prihodnjih urah verjetno spremenila v tajfun. Ob se-verno-vzhodnih obalah Avstralije so danes že tretji dan za-jaoredoma veliki nalivi. Vsem tamkajšnjim krajem grozi nevarnost poplav. HELENA, 13. — Včeraj je večji del ameriške države Montana zajel velik snežni vihar. Prekinjen je ves cestni, železniški in letalski promet. Dvanajst ljudi je zgubilo življenje. sKomuiiIsb o inteligenci zvezi Nemčiji. Zahodnoberlinski župan Brandt je izjavil, da «program dokazuje da je program demokratične borbene stranke«. Nasprotoval je tistim, ki bi hoteli čakati na združitev Nemčije za določitev novega programa stranke. ((Program, predložen kongresu, je nadaljeval Brandt, hoče jasno pokazati, da je socialdemokratska stranka živa, tudi če je nasilno zatirana.« Dodal je, da je stranka pripravljena napraviti vse, kar more, »da vsi Nemci dobijo pravične meje« S tem v zvezi je kritiziral molk zvezne vlade v zvezi s francoskimi izjavami o nemški meji na Odri in Nisi. skupno s francoskimi strokov-njaei proučili znanstveno in tehnično plat posledic napovedanih jedrskih poizkusov v Sahari. Na podlagi podatkov, ki jih je sporočilo zunanje ministrstvo, izhaja, da so italijanski strokovnjaki sprožili številna vprašanja v zvezi z omenjenimi poizkusi, da ugotovijo, ali bi ti lahko škodovali zdravju prebivalstva na splošno in še posebno italijanskemu prebivalstvu. Na podlagi splošne tehnične obrazložitve s francoske strani so italijanski strokovnjaki ugotovili, da je mogoče določiti, v kakšnih meteoroloških in fizičnih pogojih se lahko Poziv irskega delegata v OZN proti kopičenju jedrskega orožja v Sporazum v Ženevi o sestanku strokovnjakov NEW YORK, 13 — V političnem odboru OZN so danes začeli obravnavati predzadnje vprašanje v okviru splošne razprave o razorožitvi. V začetku je bilo določeno, da bodo obravnavali naslednja vprašanja: 1. Splošna in popolna razorožitev. Glede tega so soglasno sprejeli resolucijo, ki prepušča odboru deseterice, da zadevo temeljito prouči. 2. Francoski jedrski poizkusi v Sahari. Razprava se je zaključila sinoči z odobritvijo resolucije, ki poziva Francijo, nai se odpove tem poizkusom. 3. Danes se začenja razprava o ukrepih, «ki naj preprečijo nadaljnje širjenje jedrskega o-rožja«. S tem v zvezi je predložila resolucijo irska delegacija 4. Splošna razprava o razorožitvi se bo zaključila z razpravo, ki bo verjetno prihodnji teden, o prekinitvi jedrskih poizkusov. Poleg tega bo moral politični odbor obnoviti mandat raz-orožitvenemu odboru OZN za eno leto. V tem odboru so vse države članice OZN. Irska je predložila danes političnemu odboru osnutek resolucije, ki poziva skupščino, naj prouči sredstva, da bi preprečili, da bi jedrsko orožje bilo na razpolago večjemu številu držav. Resolucija predlaga sklenitev mednarodnega sporazuma. Na podlagi tega sporazuma bi se države, ki sedaj izdelujejo jedrsko orožje, obvezale, da ga ne bodo dale na razpolago državam, ’«i tega orožja sedaj nimajo. Te države pa bi se morale obvezati, da ne bodo izdelovale jedrskega orožja. Irski zunanji minister Aiken je pri predložitvi resolucije izjavil, da je sedaj »nad dvajset držav« na en način ali drug ((sposobnih udeležiti se tekme z jedrsko oborožitvijo«. S tem v zvezi je omenil delo akademije znanosti ZDA, ki pravi, da je dvanajst držav tehnično sposobnih »v bližnji prihodnosti izvajati atomski program«. Drugih osem je »tudi gospodarsko sposobnih« in imajo »zadostno tehnično sposobnost«; drugih šest bi »morda bilo gospodarsko sposobnih«. Minister je pripomnil, da sporazum o ustavitvi jedrskih poizkusov ne bo zadostoval, da se prepreči «naglo dr-čanje nasproti uničenju«. Predstavniki ZDA, Velike Britanije in SZ na ženevski konferenci so danes na privatni seji nadaljevali proučevanje sovjetskega načrta, ki določa sestanek strokovnjakov v zvezi s tehničnimi vprašanji, ki se tičejo premičnih inšpekcij in podzemeljskih eksplozij. Po današnji seji jc načelnik britanske delegacije \Vright sporočil, da so tri delegacije sklenile sporazum, »,i bo predložen njihovim vladam. Sovjetski in ameriški delegat sta izrekla zadovolj-tvo n*d doseženim rezultatom. PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — |4, novembraJJjj Vreme včeraj: Najvišja temperatura 16, najnižja 10,1, ob 17. uri 14,4, zračni tlak 1010, narašča, veter vzhodnik 9 lem, vlaga 70 odst., nebo oblačno, morje mir. no, temperatura morja 13,4, padavine 1,2 mm. Tržaški dnevnik ,vedto Danes, SOBOTA, 14- Borislava zatone Sonce vzide ob 7.01 'n‘,V~ ufl 16.37. Dolžina dneva jg vzide ob 16.28 m zatone Jutri, NEDELJA, 15. »o«’1*" Polde V zvezi s položajem podjetij IM v Trstu, Tržiču in Gorici Program bližnjega obiska ministra za državne udeležbe Minister in predsednik IM bosta v Tržiču in Gorici v ponedeljek, v Trstu pa v torek ■ Vrsta perečih vprašanj Kot smo že poročali, bosta v ponedeljek in v torek v Trstu, Tržiču in Gorici minister za državne udeležbe Ferrari Aggradi in predsednik IRI Fa-»cetti. Sedaj so sporočili urad' ni program obiska obeh visokih osebnosti. Minister in predsednik IRI bosta prispela v ponedeljek zjutraj v Tržič In si bosta ob 9.30 ogledala obrate GRDA v Tržiču, popol dne ob 15.30 pa SAFOG v Gorici. Istega dne bosta imela ob 19. uri na sedežu v Trstu sestanek s predstavniki tukajšnje KD. V torek bo ob 9. uri obisk v Tovarni strojev Sv. Andreja, ob 9.30 ladjedelnice Sv. Marka, ob 12. uri Tržaškega Lloyda, ob 16. uri bosta predstavnika na sedežu TELVE. Končno bo ob 17.30 na prefekturi uradni sestanek z vladnim generalnim komisarjem in drugimi predstavniki tržaških oblasti, na katerem bodo razpravljali o raznih gospodarskih in tehničnih vprašanjih. Iz tega uradnega programa obiska ministra in predsednika IRI je razvidno, da si bosta visoka predstavnika ogledala vsa podjetja, glede katerih se že toliko časa vodi bitka za obnovo in modernizacijo in ki jim v drugačnem primeru grozi pogin. Cudi edino, da v seznamu ni posebej navedena železniška delavnica CRDA v Tržiču, ki je trenutno najhuje ogrožena. Nič pa se uradno ne ve o »tvarnih namerah tega obiska, odnosno 'če prihaja minister že z nekaterimi zaključki, ali če gre za ponoven obisk, ki naj ima izključno študijski značaj, kot jih je bilo že mnogo. Uradno se je samo izvedelo, da bodo na sestanku na prefekturi sporočili, da bodo v Trstu ustanovili center za strokovno vzgojo. Tajništvo delavske zbornice. CGIL je včeraj uradno zaprosilo, da bi jih sprejela minister in predsednik IRI, ker nameravajo podrobneje opozoriti na številna pereča vprašanja, ki zadevajo tržaško gospodarstvo. Upoštevati je namreč treba, da spadajo ključna tržaška industrijska podjetja in najvažnejše pomorske družbe v o-kvir ministrstva za državne udeležbe. Vsa ta podjetja pa preživljajo resno krizo, ki ni slučajnega, odnosno izključno konjunkturnega značaja, temveč rezultat dejstva, da so v vsa ta podjetja po drugi svetovni vojni zelo malo vložili in »o tik po vojni samo obnovili porušene naprave. To velja tako za tržaške ladjedelnice, ki obratujejo z zastarelimi napravami, ki so tehnično preživele, sai ne morejo v ladjedelnici Sv. Marka graditi ladje po najmodernejših načelih tako, da že na zemlji zgrade večje dele ladje in jih nato s pomočjo velikih žerjavov na splavišču samo sestavijo. Ravnateljstvo CRDA, trgovinska zbornica in sindikalne organizacije so že pripravile obširne in tehnično bogato dokumentirane načrte za modernizacijo te ladjedelnice, vendar pa vse kaže, da so vsi ti načrti zaspali in jih niso vključili v štiriletni na-4rt obnove podjetij IRI. Nekoliko boljši Je položaj tovarne strojev Sv. Andreja, kjer so vsaj postopoma obnavljali zastarele naprave in preusmerili proizvodnjo po modernejših načelih. Vendar pa gre tudi za neorgansko obnovo in bi bili potrebnejši temeljitejši ukrepi, da bi lahko podjetje gradilo pogonske stroje za ladje in za druge potrebe po res modernih tehničnih in gospodarskih načelih. Zelo kritičen je položaj: žele. zame ILVA in to iz vrste razlogov. Predvsem te železarne že dolgo vrsto let niso obnovili tako, da je velika večina naprav zastarelih in na primer jeklarna ne more več izdelovati jeklene plošče ki jih sedaj potrebuje ladjedelnjška industrija. Na osnovi novega tehničnega postopka namreč sedaj izdelujejo ladje iz večjih jeklenih plošč, katerih pa zastareli valjalni stroj več ne zmore. Poleg tega pa tudi vse kaje, da ne nameravajo te jeklarne obnoviti in modernizirati, saj se čujejo vesti, da bodo zgradili moderno jeklarno na Jugu, medtem ko se nič ne čuje o gradnji jeklarne za potrebe vzhodnega dela Severne Italije. Tudi uradne izjave glede ILVA so zelo skope in so se do sedaj slišala edino zagotovila, da ne bo prišlo do odpustov. To pa seveda ne pomeni, da ne bodo skušali znižati število zaposlenih na druge načine, odnosno se je to število že občutno znižalo z upokojitvami ne samo v ILVA temveč v vseh obratih podjetij IRI. Odgovorni tržaški krogi in zlasti sindikalne organizacije, so odločno zahtevali, da se pod. jetje modernizira, razširi ciklus proizvodnje in obrate poveča tako, da bi ILVA odgovarjala sodobnim tehnično-go-spodarskim zahtevam in bi proizvedla letno okoli pol milijona ton jekla. V našem listu smo v tej zvezi že navedli vrsto utemeljenih argumentov trgovinske zbornice in sin. dikalnih organizacij, in tako so dokazali gospodarsko utemeljenost take razširitve odnosno, d« ne bi šlo za ustvari- tev pasivnega podjetja temveč za podjetje, ki bi bilo sposobno konkurirati na svetovnem tržišču. Nevarnost razkola med študenti univerze Vse kaže, da bo v okviru izvoljenega predstavništva na tržaški univerzi prišlo ne samo do resnejših sporov temveč po vsej verjetnosti celo do razkola med obema skupinama (laično UGI in katoliško inteso), ki sta do sedaj ((vladali«. Na sinočni skupščini reprezentativnega organa je do ostrih sporov prišlo že glede prvega vprašanja in sicer pri debati o univerzitetnem športnem krožku. Liberalna skupina je po tem sestanku izdala daljšo izjavo, v kateri napada katoličane, da so nedemokratični. Do sporov je v bistvu prišlo, ker predvideva sporazum med obema vodilnima skupinama, da bodo po šestih mesecih zamenjali tribuna. Sest mesecev je že »vladal« predstavnik katoličanov, sedaj pa bi moral biti tribun predstavnik laično-napredno usmerjene UGI. bo določevala kvalifikacije. Na združenju trgovcev razpravljajo o ureditvi zadnjih členov nove delovne pogodbe te stroke, ki so jo podpisali že skoro pred pol leta. Takrat so namreč predvidevali, da bo posebna paritetična komisija uredila še nekatera tehnična vprašanja in sedaj kaže, da bo z delom kmalu zaključila. V torek bo prišlo do sestanka v podjetju SALVADOR, kjer zahtevajo delavci, da se uveljavijo ugodnosti, ki jih določa delovna pogodba za delavce sorodnega podjetja Arri-goni. Odbor za obnovo in izboljšanj« Delavskih zadrug V nedeljo 15. novembra ob 10.30 bo v kinu RCOB ALEN O** (Ul. sv. Fr ikn) JAVNO ZBOROVANJE na katerem bodo predstavljeni kandidati in program ENOTNE LISTE «RINASCITA» za volitve, ki bodo 22. novembra. Govorili bodo: kandidati odv. GIUSEPPE POGASSI PIERO ROBBA in FERDINAND FERJANČIČ častni predsednik Vsedržavne zadružne Prva operna premiera «Sicilskimi večernicami* se je začela sezona Lep uspeh vseh sodelujočih - Štiridesetletni, ca gledališkega delovanja Antonina Votta ter zveze senator ED0ARD0 Dl GI0VANNI Predsedoval bo ustanovni član Delavskih VITTORIO LENA zadrug miiiiiMiiiiiiiiiiiitiiiiiMiiiHiiiiuiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiuitiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiHMiiiiiiiiiiitiiiitiitiiiiiMiiiiiii S sinočnje seje devinsko-nabrežinskega občinskega sveta —.-----------« »--------- Podtajnik Folchi danes v Trstu Danes popoldne okoli 17. ure se bo pripeljal iz Jugoslavije v Trst podtajnik za zunanje zadeve Folchi, ki je bil na večdnevnem uradnem obisku v Jugoslaviji. Zvečer se bo podtajnik na prefekturi sestal z vladnim generalnim komisarjem Palamaro in drugimi predstavniki oblasti in se bo nato odpeljal v Rim. Pismo tržaškemu županu za sklicanje sestanka vseh predstavnikov občin Na sestanku naj bi razpravljali o hudem gospodarskem položaju našega področja . Odobrene prodaje občinskih zemljišč Nove delovne pogodbe Na kratkotrajnih pogajanjih so raztegnili vsedržavno delovno pogodbo za mesarje. Nova delovna pogodba predvideva med drugim povišanje prejemkov za 2,5 odst. in ustanovitev paritetične komisije, ki Na sinočnji seji devinsko-nabrežinskega občinskega sveta je odbornik Skrk, ki je na-domestoval odsotnega župana, najprej sporočil svetovalcem, da je miljska občina oziroma njen župan naslovil v imenu občinskega sveta pismo tržaškemu županu dr. Franzilu, v katerem mu je predlagal, da bi »klical sestanek vseh predstavnikov občin tržaškega področja, kjer bi razpravljali o hudem gospodarskem položaju naše pokrajine. Devinsko-nabrežinski občinski svet je pobudo miljskega občinskega sveta osvojil in tako so svetovalci na sinočnji seji odobrili pismo naslovljeno tržaškemu županu, ki ga poziva, da skliče že omenjeni sestanek. Nadalje je občinski svet ponovno razpravljal o vprašanju campinga v Sesljanu Odbornik Legiša je v svojem poročilu poudaril, da je treba najprej rešiti vprašanje lastninske pravice, kajti na zemljišče, kjer je sedaj camping »Adria«, je vknjiiena neka dunajska ustanova. Zemljišče, ki Ministrstvo odobrilo načrt za helikoptersko Preureditev sedanjega vodnega letališča bi stala okrog 50 milijonov lir Vprašanje povezave našega mesta z drugimi mesti « pomočjo helikopterjev je zopet na dnevnem redu. Polagoma odpadajo razne težkoče, ki so doslej ovirale uresničenje te važne pobude, ki teži za tem, da se najprej ustvari pristaja-lišče za helikopterje. Ustanova za tržaško letališče je predložila generalnemu ravnateljstvu za civilno letalstvo točen in podroben načrt, ki predvideva spremenitev vodnega letališča v postajo za helikopterje z vrsto prilagoditev, za katere bodo izdatki precej skrčeni. Eo načrtih inž. Scarpe bi namreč spremenitev stala okrog 50 milijonov, kar pomeni gotovo mnogo manj kot gradnja pristajališča popolnoma na novo. Ministrstvo za letalstvo je pred kratkim sporočilo, da je bil načrt odobren tako, kot je bil predložen. Pri tem so samo svetovali, naj se splav za pristajanje helikopterjev namesti tako, da bo njegova glavna os vzporedna s pomolom IV. Ravnateljstvo za civilno letalstvo pa je pojasnilo nekatere plati, ki se tičejo letalskega področja, v katero spada Trst. Na podlagi točnih določb se bodo morali poleti opravljati po naslednjih smereh; Trst, Gradež,v Bentke; Trst. Romee, Gorica in Trst, Ronke. Videm. Kakor hitro bo ustanova sedanje vpdno letališče prilagodila, bo ministrstvo za letalstvo poskrbelo Za pregled novega prisfaj'ališča, njegovih naprav za signalizacije in vsega ostalega. O finančni plati je pred kratkim razpravljala ustanova za letališče. Predsedniku odv. Morpurgu so poverili nalogo, naj stopi v stik » krajevnimi oblastmi, da bi se zavzele za državno pomoč, ker se ustanovitev pristajališča za helikopterje lahko uvrsti v napore za okrepitev pristaniških naprav. V nasprotnem primeru se bo ustanova obrnila neposredno na druge tržaške u-stanove, da podprejo to pobudo s svojimi deleži. Kar se tiče same proge tu budno spremljajo dejavnost družbe »Elipadana«, ki namerava uresničiti progo Trst-Tu-rin v najkrajšem času. Za u-resničenje te pobude pa je tre. ba seveda najprej zgraditi pri. stajališče. za delovne pogodbe. V Trstu obstaja pokrajinska delovna pogodba za pekovske delavce in jo morajo zato, kot to določa zakon, sindikalne organizacije predložiti uradu za delo. Pričakujejo, da bo nov zakon znatno prispeval, da se prekine s sedanjo prakso, ki je zlasti škodljiva pri tej kategoriji delavcev, kjer v zelo številnih podjetjih ne spoštujejo in ne izvajajo določil delovne pogodbe. Konzulat FLRJ zaprt 28., 29. in 30. Uradi Generalnega Konzulata FLRJ v Trstu ne bodo sprejemali strank dne 28., 29. in 30. t. m. o priliki praznika Republike FLRJ. Kongres PSDI Skupščina pekov V torek bo na sedežu v Ul. Pondares 8 enotna skupščina pekovskih delavcev ki sta jo sklicala oba sindikata kategorije, da se pogovore o izvajanju zakona »erga omnes«, ki Tiskovni urad PSDI sporoča, da se danes ob 17.30 uri začne v Ul. sv. Frančiška pokrajinski kongres PSDI za izvolitev predstavnikov za osrednji kongres in enega predstavnika v centralni odbor. Kongres bo odprl organizacijski tajnik De Gioia, ki bo sporočil rezultate skupščin sekcij, na katerih so izvolili 35 delegatov. Zatem bo politični tajnik federacije pierandrei podal kratko poročilo o krajevnih vprašanjih. Resolucije bosta orisala Cesare za večino in Petrini za manjšino. Kongres se bo zaključil že drevi. Demokristjanska agencija »Giulias, ki poroča o tem kongresu, pravi med drugim, da bodo na njem potrdili dosedanjo linijo PSIDI v krajevnih vprašanjih ter poudarili, da predstavlja oblika tukajšnje večine v občinskem svetu alternativo za dosedanjo večino «nujnosti» v parlamentu. obsega 6000 kv. metrov površine, je bilo leta 1952 prodano omenjeni ustanovi, ki bi morala na njem zgraditi poslopje, v katerem bi bila kolonija avstrijskih otrok. Toda čl. 4 kupo-prodajne pogodbe določa, da če ustanova v dveh letih ne bo zgradila poslopja za kolonijo, preide zemljišče ponovno v last prejšnjim lastnikom, to je jusarjem iz Vižo-velj. Ker temu členu pogodbe ni bilo zadoščeno, je odbornik Legiša predlagal, da občinski svet odobri sklep, po katerem se naslovi prošnja prefekturi za vložitev tožbe proti omenjeni ustanovi z namenom, da preide omenjena zemljiška posest spet v roke nekdanjim lastnikom. Občinski svet je ta predlog potrdil in ko bo vprašanje razčiščeno, bodo spet razpravljali o prošnjah glede najema oziroma prodaje zemljišč, na katerih je camping »Adria«. Nadalje je občinski svet potrdil že sprejet sklep, da se družbi »Selveg« proda 70 kv. metrov zemljišča za gradnjo transformatorske postaje. Občinski svet je pred časom določil 350 lir za kv. meter, kar pa so pristojne oblasti povišale na 500 lir. Decembra lanskega leta je občinski svet odstopil Ermanu Birgerju 520 kv. metrov zemljišča za gradnjo stanovanjske hiše. Toda ta je prošnjo preklical in zemljišče odklonil. Zanj pa je sedaj prosil Marcel Miloš iz Nabrežine-kamno-lomi in občinski svet mu je zemljišče prodal po ceni 350 lir za kv. meter Za približno 1000 kv. metrov zemljišča v bližini nabrežin-skega županstva je prosil Miloš Strekelj iz Gabrovca. Občinski svet je prošnji ugodil ter določil ceno 350 lir za kvadratni meter. Podobno prošnjo je vložil tudi Agosti-no Bonazza iz Nabrežine-kam-nolomi, in sicer za 800 kv. metrov zemljišča blizu Gospodiča. Tehnični urad je predlagal, da se površina zmanjša na 700 kv. metrov, in sicer zato, ker bodo preostalih sto metrov potrebovali za popravilo oziroma razširitev pokrajinske ceste. Tudi v tem primeru je znašala cena 350 lir za kv meter. Franc Gulič iz Križa je prosil občinski svet, da mu proda 200 kv. metrov zemljišča, na katerem bi zgradil kiosk, v katerem bi prodajal ribe. Toda tehnični urad je izrekel negativno mnenje, češ da bi tako majhno poslopje kvarno vplivalo na okolico, za katero so po regulacijskem načrtu predvidene večje gradnje. Zato je občinski svet razpravo o tem vprašanju odložil, medtem pa bedo Guliču predlagali, naj kupi večjo površino in na njej zgradi primerno stanovanjsko hišo z ribarnico. Prav tako ni bila rešena prošnja Luigia Lorigliola, ki je prosil občino, da bi mu odstopila 700 kv. metrov zemljišča poleg njegove hiše. To zemljišče je bilo že dodeljeno Viktorju Frandoliču iz Sem-polaja, ki pa ga je odklonil. Ker novi prosilec na omenje- Obvestilo zveze partizanov Tajništvo Zveze partizanov TO obvešča svoje člane, da je v teku nabiranje podatkov v zvezi s priznanjem naziva «bivšega partizana-borca« in »domoljuba« za državljane bivajoče na Tržaškem, ki lahko dokumentirajo ali kakorkoli dokažejo, da so pripadali operativnim partizanskim edini-cam ali da so sodelovali v organizacijah Osvobodilnega gibanja. Potrebna pojasnila dobe člani na sedežu. Ul. Montecchi št. tt-II, vsak torek, četrtek in predvideva zakonska veljavo I soboto od 18. do 19.30. nem zemljišču ne namerava graditi hiše, bo občinski odbor zadevo še proučil in jo nato predložil v razpravo občinskemu svetu. Odbornik Legiša je nato obvestil občinski svet tudi o zadevi poti, ki vodi od policijske vojašnice v Devinu do državne ceste št. 14. Ta pot je zrasla nekako sama od sebe, čeprav je zasebna lastnina. Kasneje so jo tudi asfaltirali in jo sedaj vsi uporabljajo. Toda lastnica Štefanija Kralj iz Sesljana je že večkrat prosila občino, da bi zadevo uredili, in je najprej zahtevala, da se ji zemljišče odkupi ali pa da se ji da v zameno drugo zemljišče. Po daljši razpravi je občinski svet sklenil, da naj občinski tehnični urad zadevo natančno prouči, potem pa bodo o tem spet razpravljali na eni od prihodnjih sej občinskega sveta. Končno Je občinski svet razpravljal še o nekaterih odsto-pitvah zemljišč ustanovi ANAS ter o brezplačnem prevzemu zemljišč za ureditev ceste Vi-žovlje - Mavhinje. Skoraj do ene po polnoči se je zavlekla včerajšnja otvoritvena predstava operne sezone v gledališču «Verdi». Za to priložnost so na tržaški oder zopet prišle Verdijeve «Sicilske večernice». Spoznali smo tako eno izmed avtorjevih del, ki nikakor ne spada v vrsto njegovih velikih oper. To pa ne pomeni, da Verdi v tem svojem delu ni pripravil dovolj in kar dosti težav vsem izvajalcem. Toda reči moramo, da so jim bili vsi včerajšnji izvajalci kos, nekateri so bili tudi odlični. Margherita Roberti, ki se je to pot prvič predstavila tržaškemu občinstvu, si je lahko v svesti, da je bilo to srečanje zanjo nov uspeh. Občinstvo pa je imelo priložnost u-godno oceniti celotno kreacijo te umetnice, katere glas se odlikuje po lepi izenačenosti v vseh legah; v zadnjem dejanju pa se je pevka izkazala še kot zelo dobra koloraturka. Med moškimi je treba dati prvo priznanje Pliniu Clabas-siju; Aldu Proti ju, ki je bil dan prej nerazpoložen, tako da so morali celo otvoritveno predstavo preložiti s četrtka na petek, se včeraj niso več poznale posledice njegove nerazpoloženosti. Dober je bil nadalje tenorist Pier Miranda Feraro in z večjima vlogama sta se lepo izkazala tudi Vito Susca in Antonio Massaria, Nastopili pa so še Bruna Ron-chini, Raimondo Botteghelli, Eno Mucchiutti. Glauco Scar-lini in Nicolo Macilis. U operi je tudi precej baleta. Plesali so člani skupine sCompagnia del Balletto Ita-lianos. To so še mladi plesalci, katerim ne manjka volje, in opazen je njih napredek od lani. Kot solisti so ugajali: Wanda Sciaccaluga, Giuliana Barabaschi, Carla Micheli, Da-ny Fernandez. Paolo Bortoluz-zi in Paolo Grange. Glasbeno je delo pripravil dirigent Antonino Votto, ki je na tej predstavi proslavil tudi svojo 40-letnico umetniškega delovanja. Vodil je predstavo z njemu lastno sigurnostjo in suverenostjo. Želo dobro' je pripravil zbor Adol-fo Fanfani. Režija je bila v rokah Alda Mirabelle Vassal-la, pa ne bi mogli reči, da smo na njej opazili kaj posebnega. Razen po dejanjih in na koncu predstave so izvajalci doživeli večkrat aplavze tudi na odprti sceni, zlasti Clabas- si po ariji v začetku drugega dejanja ter sopranistka v petem dejanju. Upera se bo ponovila v nedeljo. «»------ Predavanje v Društvu slovenskih umetnikov Društvo slovenskih umetnikov v Trstu vabi člane in prijatelje na ponedeljkov večer dne 6. novembra ob 20.30 v Ul. Roma 15. Predava 1 bo R. Hlavatg «0 realnem in nerealnem v slikarstvu». Predavanje bo ponazoril s predvajanjem slik. Vstop prost. Seslanek suspendiranih delavcev CRDA V ponedeljek bo- ob 16. uri na sedežu CGIL-FIOM v Ul. Pondares 8 sestanek delavcev, ki so suspendirani v Tovarni strojev Sv. Andreja in ladjedelnici Sv. Marka. Sedaj je v obeh obratih suspendiranih okoli 150 delavcev. -—«»----- Zaradi neprevidnega pešca dva ranjena v trolejbusu Zaradi neprevidnega pešca sta morala dva potnika filo-busa proge št. 18 v bolnišnico. Precej potnikov pa se je rešilo brez poškodb, a s precejšnjo dozo strahu. Nezgoda se je pripetila o-koli pol enajstih v Ul. Sonni-no ko je moral šofer filobusa zaradi pešca, kateremu se verjetno ni mudilo preko ceste, ostro pritisniti na zavore. Lahko si predstavljamo, da je nepričakovano ustavljanje vozila presenetilo potnike. Enim se je posrečilo obdržati ravnotežje, drugi pa so padli ali pa so se v zadnjem trenutku o-prijeli kake opore. Dva sta pri tem prav nerodno padla, in sicer 62-letni Antonio Marche-si iz Ul. Conti in 27-letna Licia Gasparini iz Ul. Rigutti. Oba sta odšla v bolnšnico, kje:- so prvega po prvi zdravniški pomoči odslovili, Gaspa-rinijevo pa so morali sprejeti s prognozo okrevanja v 10 dneh na nevrološkem oddelku. V baru Moncenisio, Ul. Carducci 27, je na ogled 8 temper iz Voloskega prof. Avgusta Černigoja. lunuiiiimiiiiituiiinmiiiinnnminiiiiHMiiniii Vsedržavno zasedanje predstavnikov najemnikov Zakon za odkup ljudskih stanovanj se mora izpopolniti in izboljšati Zapora nad najemninami se mora podaljšati za pet let, za proste najemnine pa je treba sprejeti posebne predpise V nedeljo 8. novembra je bilo v Bologni vsedržavno zasedanj« predstavnikov organizacij stanovanjskih najemnikov, ki se ga je udeležil v imenu Združenja stanovanjskih upravičencev iz Trsta njegov predsednik Stefano Fuli-gno. Na koncu zasedanja so sprejeli resolucijo, ki pravi: Vsedržavno zasedanje za vprašanja stanovanj, ki sta ga sklicala UNIST in vsedržavni koordinacijski odbor stanovalcev ljudskih in ekonomičnih hiš, je po poročilih poslanca Pan-crazia De Pasqualeja o odkupu stanovanj in odvetnika Ar-nalda Bartolinija o podaljšanju najemnih pogodb in o predpisih za proste najemnine, ob udeležbi delegacij iz vseh italijanskih dežel in številnih parlamentarcev ter po obširni in izčrpni razpravi sprejel naslednje sklepe: 1. Za odkup stanovanj. Ker ministrstvo za javna dela sedaj z vsemi sredstvi pritiska, da bi se uveljavil zakon o odkupu, ne da bi upoštevalo, kakor bi moralo, dejstvo, da je bilo v parlamentu predloženih kar pet predlogov za spremembo dekreta predsednika republike z dne 17. januarja 1959, za katerega se je izkazalo, da je v nasprotju z o-snovnimi pravicami in upravičenim pričakovanjem kategorij ljudi, katerim je namenjen, in upoštevajoč, da se mora večina stanovalcev, ki bi hoteli odkupiti stanovanje, ................................................. Še ena mlada žrtev prometne nesreče Šoferja, ki je povzročil nesrečo niso še našli Tudi jugoslovanski pomorščak, ki se je predvčerajšnjim ponesrečil na ladji, je podlegel poškodbam Predvčerajšnjim zvečer se je na križišču Ul. E. De Ami-cis z Ul. Muzio pripetila nezgoda, zaradi katere sta morala dva fanta v bolnišnico. Enega od teh, in sicer 15-let-nega dijaka Nevia Tagliapie-tra iz Ul. sv. Marka 25, so morali sprejeti v bolnišnico s pridržano prognozo. Kot so zdravniki predvidevali, je fant včeraj zvečer ob 21.30 umri. Policija je ugotovila, da je nesreča nastala zaradi trčenja med lambreto in fiatom 500, katerega šoferja niso mogli i-dentificirati, ker je zbežal. Organi cestne policije so uvedli preiskavo, da identificirajo ne- sramneža, in prav zaradi tega vabijo očividce nesreče, da bi se zglasili na poveljstvu v Rojanu ali pa telefonirali na št. 23333 Jugoslovanski pomorščak, ki se je predvčerajšnjim ponesrečil na ladji »Tisa«, ni mogel preboleti poškodb. Pomorščak, 25-letni Narciso Rajkovič, doma iz Raše, bi moral na ladji zapreti vrata skladišča št. 1. Pri tem pa je padel 3 metre v globino in se tako resno pobil, da so si zdravniki pridržali prognozo. Kljub zdravniški pomoči pa je nesrečni mornar včeraj ob 15.30 podlegel poškodbam. odreči odkupu zaradi hudih neugodnosti zakona »Togni«, izražajo udeleženci zasedanja predsedniku poslanske zbornice in načelnikom parlamentarnih skupin željo, da se spreminjevalni predlogi takoj proučijo. Predsednika ministrskega sveta in ministra javnih del pa pozivajo, naj se za časa parlamentarne diskusije odrečeta uveljavljenju dekreta z dne 17. 1. 1959 št 2 v pričakovanju, da se ustanove za gradnjo ljudskih hiš demokratizirajo. 2. Za podaljšanje najemnik pogodb in za ureditev prostih najemnin. Ker je po 15 letih od začetka zapore nad stanovanjskimi najemninami vprašanje stanovanj za mnogo Italijanov še daleč od rešitve, ker se je potreba po stanovanjih z nizko najemnino za manj premožne sloje, ki predstavljajo večino italijanskega naroda, še bolj povečala in ker bi bila sprostitev najemnin nevzdržen udarec življenjskim razmeram milijonov Itn- zato obvezali, da bodo začeli vedno bolj odločno akcijo, da bo ta rešitev ugodna. Na zasedanju so tudi pozvali pokrajinska združenja, naj z množičnimi zborovanji seznanijo najemnike s soglasno sprejetimi sklepi mizarjev V ponedeljek bo ob 18. uri skupščina uslužbencev mizarskih podjetij in tovarne zamaškov. Razpravljali bodo o položaju kategorije in izvolili bodo nov odbor. IZPRED KAZENSKEGA SOD ISO A Odložena razprava proti tihotapcem Včeraj bi se moral začeti pred kazenskim sodiščem, kateremu predseduje dr. Corsi, l>roces proti 17 obtožencem, ki lijanov z negativnimi posledi- 'jih obtožujejo tihotapstva cami za vse nacionalno gospo- sladkorja in kave, da niso darstvo, izražajo udeleženci za- plačevali trošarinskega davka sedanja željo, naj parlament in da so kršili predpise o u-na podlagi lažnih zakonskih vozu tujega blaga brez pred-predlogov takoj sklene, da se pisanega dovoljenja pristojne-zapora nad stanovanjskimi na- ga ministrstva jemninami podaljša še za 5 Razprava se je začela s prelet z letnim poviškom, ki ne I senetljivo zahteva tožilca, da sme znašati več kot 10 odstot- , godišče vrne akte tožilstvu za- kov. Sklenili so tudi, da bodo predložili vsem parlamentarnim skupinam nekatere predloge, ki jih je zasedanje po izčrpnem posvetovanju na bazi odobrilo in ki so izraz e-notnih želja večine italijanskih najemnikov. Nadalje izražajo tudi željo, naj parlament upošteva, da je velik del stanovalcev podvržen prostim najemninam, ki požrejo velik del družinskega dohodka delavcev, ter naj sprejme sklepe za ureditev vprašanja prostih stanovanj. V ta namen naj se pri preturah ustanovijo specializirani odseki za pravične najemnine, ki bodo določali stanarine na podlagi katastrske klasifikacije in posebnih značilnosti stanovanj. Udeleženci zasedanja zahtevajo, naj se čimprej sprejme večletni načrt gradnje ljudskih in ekonomičnih stanovanj, ki bodo namenjena manj premožnim slojem v takšnem številu, da bo krilo sedanje potrebe, kar se lahko doseže z javnimi naložbami kakor tudi z izpodbudami za zasebne naložbe v ljudska stanovanja. Na zasedanju so končno z zadovoljstvom ugotovili, da se je ogromno število italijanskih najemnikov zavzelo za rešitev omenjenih vprašanj ter so se zapisn. Rachelli. radi nadaljnje preiskave, ker so med sodno preiskavo prišli na dan elementi za morebitno obtožbo lastnikov nekaterih velikih trgovskih podjetij. Tožilcu se je pridružil tudi odvetnik zasebne stranke, zaradi česar je sodišče prekinilo razpravo za nedoločen čas in odredilo, da akte predajo za nadaljnji postopek državnemu pravdništvu. Vse kaže torej, da bo moral še marsikdo na zatožno klop. Zaenkrat pa so bili poklicani na zagovor 50-letni Angelo Scarpa z Vrdelce Tlminjana, 54-letni Rodolfo Isler rz Ul. Galati, 56-letna Zora Ivančič iz Ul. Lamarmora, 22-letni Ar-mando Giugovaz z Gornje Carbole, 23-lctni Mario Dubri-cich iz Ul. Marchesetti, 29-let-ni Umberto Gec z Lonjerske ceste, Giovanni In Romano Rose iz Ul. delle Cave, 37-letni Francesco Longo iz Ul. Valdi-rivo, 43-letni Giorgio De Pau-lis iz Ul. Caccia, 56-letni Spar-taco Lucchesi iz Ul. Biasolet-to, 36-letni Rolando Flego iz Drevoreda XX. septembra, 37-letni Rolando Umek z Vrdelce Skoljeta, 37-letni Federico Birsa iz Ul. Alfieri in 29-letni Vittorio Fontanot iz Ul. S. Spi-ridione. Preda. Corsi. tož. De Franco, [ OLEPALlSČA ) TEATRO NUOVO Danes, 14 novembra ob 21 uri se bo začela šesta sezona Stalnega gledališča z Gogoljevim »Revizorjem«. VERDI Pri gledališki blagajni se je za. čela danes prodaja vstopnic za drugo predstavo Verdijeve opere »Sicilske večernice«, ki bo jutri ob 16. uri. Prodajajo se vstopnice dnevnih abonmajev za vse vrste sedežev KINO ExeeIsior 15.30 «Crni Orfej«, Mar-pessa Davvn, Breno Mello, Penice 16.00 »Kakor prej«, Mario Lanza. Techmeolor. Arcobaleno 16.00 «Prehod v Hong. Kongu«, C. Jurgens, O. VVelles, S. Syms. Izkaznice neveljavne. Supercinema 16.00 «Kopališki tipi«, U. Tognazzi, C. Marte!, L. Masiero in Tržačanka Edy Wessel. Filodrammatico 15.00 «Naboj brez imena«, A. Murphy, J. Evans. Grattacielo 16.00 «Velika vojna«. Film, ki je bi! nagrajen v Benetkah z «Zlatim levom«. CristaMo 16.00 «Singi angel«, C. Jurgens, M. Britt. Prep. mladini. Capitol 16.00 «Stalingrad», J. Hansen, Sonja Liemann. Astra Roiano 16.00 «Meč in križ«, Y. De Carlo, G. Mistral. Alabarda 16,00 «A1 Capone«, R. Steiger, J. Gregory. Prep. mladini. Aldebaraa 16.30 »Drevo obešen-cev«, G. Cooper, M. Schell, K. Malden. Ariston 16.00 ((Komisar Maigret«, Jean Gabin. Aurora 16.30 «Dnevnik Ane Frank«, M. Perkins. Izkaznice neveljavne. Garibaldi 16.00 »Gola med tigri«, G. Riedmann. Ideale 15.30 «Vihar», S. Mangano, Vari Heflin. Impero 16.30 »Ljudje in plemenitaši«, V. De Sica, S. Pinal, M. Carotenuto. Italija 16.00 »Sužnje prestolnice«, J. Derek, M. Vitale. Prep. mladini. Moderno 16.00 »Moža za Cinzijo«, G, Grant, S. Loren. S Marco 16.00 «Tvoja ženska«, P. Neal, M. Girotti, L. Pado-vani Ob 21. uri TV. Savona 15.30 ((Grešniki v blue-jeans«, P. Petit. Viale 16.00 ((Konjenik brez zemlje«, G. Landry, W Isa Guida. Vittorio Veneto 16.15 «Gospodo-valec Chicaga«, R. Taylor, C. Charisse, L. J. Cobb. Marconi 15.30 «Vlhar», S, Mangano, Van Heflin. Ob VČERAJ 00 DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 13, novembra t. 1. se je v Trstu rodilo 6 otrok, umrlo je 11 oseb, poroke pa ni bilo nobene. UMRLI SO: 71-letni Onorato Furlani, 73-letni Remigio Tamaro, 83-letna Elena Petrus, 76-letna Maria Gangodi vd. Babudieri, 81-letni Andrea Danieli, 62-letni Mario Bonatti, 83-letna Marija Umek por. Placer, 72-letni Silvio Calli-garis, 58-letni Pietro Corti, 71-let-na Maria Rosamari, 41-letna Giu-lia Noferi. —«»------- NOČNA SLUŽBA LEKARN INAM, Al Cedro, Trg Oberdan 2; G. Papo, Kjadin 1095; Picciola, Ul. Oriani 2; Alla Salute, Trg Cavana 1. Valute Trst Milan ( Zlati funt 5750,— I Marengo * 4250 — 1 Dolar . . 61975 617 — Frank franc. 124.82 123.— , Frank švic. 143.05 142.75 Sterllng 1738.87 1725 — Dinar 72 — 74,— Šiling 23.92 23.70 Zlato .... — — 702,— I Zah n marka 148 68 148 —| Trčenje med vespo in lambreto Zvečer je prišlo v Ul. Pin-demonte nedaleč od pivovarne Dreher do trčenja med vespo, s katero je 38-letni Paolo Della Valle iz Boršta vozil proti Sv. Ivanu in lambreto, s katero je 19-letni Giorgio Mattelini iz Ul. Dante privozil z nasprotne smeri. Oba sta se zvrnila na tla in se več ali manj potolkla in odrgnila po raznih delih telesa. Nobenemu pa niso zdravniki ugotovili resnih poškodb in so ju po prvi pomoči odslovili. Oba 6e bosta morala zdraviti v domači oskrbi in predvsem počivati teden dni. Superintendenca za spomenike, galerije in starine sporoča, da bo za zgodovinski muzej v Miramaru, za galerijo starinske umetnosti in za miramarski park od 1. novembra do 30. aprila veljal nasled. nji urnik: Za zgodovinski muzej v gra. du in za galerijo starinske umetnosti ob delavnikih od 9.30 do 16 ure; ob nedeljah od 9.30 do 13.30 ure. Park pa bo odprt od 9. do 17. ure. S Massimo 16.00 A O. De Havilland in š. rt Novo cine 16.00 sUtf nja ljubezni«, l ^T’’ rao. Ob 21. uri TV- jA -Odeon 16.00 «Zen^'„ ftf' A® J. Sassard. P- 1111 dUl II1 -- . n Radio 16,00 «NeskonC» Marlavve, R. Tayk>r. milje indijsk1 ***« ( \ H I i šini t tei Verdi «Cashim »tri SOBOTA, 14. nove „Wt radio tbst » rf S in 7.00 Jutranja g'asf?' vsertf ®A obvezno, drobiž o® il*, k|js 12.10 Za vsakogar ^' svetu kulture; 12:5-5,? Ljti#^-mut Zacharias; . A J'11 ! odi je; 14.45 15 mio« * g » kij, m a Frankie Ja,,Khnvett •‘ji *i«il GriKin; 15.00 Beethovnu • št. 9 v C-duru OP^ jg Pc 15.30 Lepe melod‘le' /jjF;'*i 16 00 Dante Aljght®rlj rt, »ji, ] komedija — «vice», ^ prev: Alojz koncert; 17.00 K°n Pt • - - - r.«t r Laure Morere ..-scitt Ja promptu-caprice; " ij- vica; Ibert: Ba Uda, j|| , , 1*7JS Plesna dajani«1 ^ffkto dijska unjverza; ji.# uij:»iva uiuvcit«, - JI.iL JA lara in «Continentais». j« ^ tet Avsenik; 19.00 ^ ki, radijski tednik .^O.O« '.b, 19 30 Pestra Sla^aJnMrt»iiV on An 7bor i -1 DOrOP**^0«^ 20.40 Zbor iz |T^S ubija«, dramatiZir^jjjioS^ nato Glasbeni var'f‘ VsK«1,J ' be Petra Iljiča Ca/K-rf,«, ^ Perez Prado, kralj »ulj i-erez riauu, r— ---Orkester The F'reti0i£ Tvvo; 23.30 Nočni P1' e tbsi $W> ■-*!* 11.30 Simfonična b Tretja stran; U-3® c, bum; 17.30 »Fedra«. (tft ^ ,4« tj (VI Vse dejanjih; 22.00 Vse glasbo, glasbeni Cvet francoske Hrl*' u progka1" rt 10.00 Zeleni disk- ^ 10.00 Zeleni ai»-v-pn, y j l danska oddaja; 1’-“^ urait-fti tretji; 16.00 Tretja^. P^i dneva; 20.M J , riete, nato Mario L 2j.o0.« V kaj sem optinus', d j Tell, opera v sur* ' ^ J r Poročita v ita»lallSt J J*®: 17 15, 19.15 22.30. ,Jt. ' 8 Poročila v stov« 15.00 Oh', lff’\ ku, 5.00-6.15' Prenos ^ » ad ' Prenos RL; 7.15 (jotrtffj. jutro; 7.40 Glasba *a ijRSH% 12.00 Glasba po zelja , jjp'Alt ... _------------ tijska univerza: * ,,aisKe JsAiim. čebelarske P°rcce^,trni 13.50 Popevke in r!^.j v tam; 14.30 Znani hollywoodskega siIiL,3elW’1. |(" kestra; 15.20 10’ * uairtM 15.30 Iz naših Kolffd- ,v bolezni v sadovn^,elffi« mači napevi It/ horja; 12.45 Kvar^js^Jj 13.30 Igra pihalni « jj> ^ ske milice; 13.55 V \ in Instrumentov; 1 tejiiii* ji sti iz znanosti lj ,tltJiV Naš! poslušalci č« pl® ji' zdravljajo; 15.40 or,n-jLi AtlOl* liTj* videli; 16.00 Iz ^ ^ in prosvetnih jj.!® prijetno popoidoej vpi .“j Jt za vas; 18.00 Jez k" l^f 16.15 Zaba .na rul« žj, K v svet; 20.00 P0'« iz*«'- 22.15 Oddaja za na« ,j,j rtTV JUGOSL* Zagreb 18.00 * P gcOffM Ho 20 baleta za otroke,;n ■nedrja po delu doI1*, f S Dj k a« Thomasa Bzani6ral£j na 21.30 Portret cesaria- TELEV.^ m oddaA m 13.30 Šolska 18.50 Pesniki P1 Fisma TV; 19 "»i 00 20.30 Poročila; chiere«; 23 00 P°r°C daja za otr Z velikim uspeh01*,,!*^ pri BIN! VESTE jjgV,/ Trst, SPLOŠNA i zaradi preneb»n3*v rtLl)! y« kon-,ekNc#KiH SKRAJNO pozabite! V _ -Oglejte sl “aW na tudi na don 99176 po 18. ur‘.^tDsV|;r>(' zvil O Z”. - PRASICKl_ose®Jr0(Uj( dobre pasme nič, Bazovica, 1^ T ULICA ClNNil 1 rt ima v novem oddelku, po konkurent' nih cenah, veliko izbiro blage zenske in moške plašče, za obleke' žensko in moško perilo, kotonine> deke, blago za žimnice, zavese itd' DOBILL BOSTE POSEBEN p SKLICUITE SE NA TO liii DNEVNIK — 3 14. novembra 1959 aktualne teme mednarodnega gospodarstva Vosperiteta in problemi Japonske j* Japonska prišla v za- n. stoletja prvič v stik ? bioderne industrijce, godila tudi izrazito tež- l»l»«.l- . J v at,™. bi. ■ Piklnu deželami, se je Ith,; * Približno na isti raz-ttopnji, na kateri je bi-' j9J tud' Evropa. V tež-“hranijo svoj tedanji “krinl1! r,ed in da preprečijo fctžb gospodarske in L ®e spremembe, so se i j0 ‘ **daj povsem izolirali ( i° izolac'i° so razbile TO \ Sredi Preišnjega sto-Strt ^°Pilo je razdobje ,"’°darnizacije. Toda ktj,] fltrost. s katero so se Nli v ve!®posestniki spie' ' »“rodil ■ k ■"'*» leiabivu vvz.- I. v. lmPerialistični ekspan-*e je končala s pora-I Sit letu IMS. Kri0 .“Spraviti tiste elementa*,, JaP°nski družbi in go- S’Jri ’ kl bl mogli po' Pbov lves*š do novih kon-U, ' Je.hilo eno od osredij u?rašanj ne samo za m Iftpa)t tudi za ves svet, j ; ,^zbi- Celotno vpraša-[«110 v 0 toliko bolj zaple-hprtAv Se -ie hkrati hotelo "J*i J1’ da bi v deželi sa-; Srem« na do spremembe si-* i**šli 50 v glavnem ■iito . ’ da so izvršili teme- . 0 reformo. Ker je Jinati, pJ^lo do inflacije, so !nN* - oobljeno zemljo pls-!2redno nizkih cenah •hriia nin° 80 obračunali v i v »i®"*11. izplačali pa so Polit-'-1 devalviranih). To ,e *c"“ in gospodarsko 0 dvoje: po tej strani r liena plast veli- ,k ja tPških posestnikov, ki Sv» .®matrali za družbeno “»Perialističnih teženj da manjša umrljivost po dal j- i »boljšalo japonske pogoj* iipgj ^““alne ekspanzije; po Se ISL Pa so kmečke "fttšf glasovaln na volitvah a"ske stranke in tako g k.. Ni hi se je usmeril !V c- ialistom in komuni-Pr’“° okoliščine, da se !» n-,,0 dve petini japonske-*Ht„lValstva Pečata s po-S nai0?.’ > jasno, da je Sil •dni okvir hkrati u-l«kli ^notežie. prav tako hofj. nevarne elemente. S 4 obstaja nikjer na f ’ia posredne vla-I' kak t»j na Japonskem. Jtsjdlj,,* vlada nepretrga- deželi je i *S*a dinastija, toda 'te, jvtna'a vedno svoje re-(-etn ,„e“en so sprejeli bu-L'- st°letje), je to bila Haa. ““nejša svečeniška s!* druii°d 6- stoletja je ta ^njenim a tsanio pod spre-v- dai» j 1IIlenom Fudživara) ®Sje- • 8lje' ,ara» v ob-i “jega 1* tudi regent imel ® ti; ^ “genta. Naš cilj ni, is i^.S?U8čali v zgodovi-a®i pa da bi sodob-Sntla iskali v starih 'nah 7“ 1SKah v ?®fiti. j e Potrebno je po-.i.freveAa S0 družbeni odno-S delati 2?pleteni, da bi mo-V*aiii„A,kolikor toliko trd-k« Ucke. '9j( na vse j« vpra-a.118116 P° vojni bilo i« . *OSDna Se ostvarijo tudi arske razmere, ki k*0? i« ‘“nožicam delavcev, jše ekčanov nudile u-ttk0'°eenigSI)cldarske pogoje. V®ipiatito ni bua Žitj «a. ker so široke 2lasti delavci in fot- izPos*.t’?.di meščani bili CN sl,V jeni velikemu hre^ma samega, še ve i u ogromne o- hs,® v0jn n dolgotrajne in to j ’ a Je bilo možno •'»hšg a bo sedaj bolje, >.! so - iiin *n.itve- 80 se v skup->fw dka 1 nacionalnega S|Va. da ftvarila zadostna ^ 0 drua m°glo biti bo- \v0v® brr'r.,Plati pa *e ie » preh' p°jav'l nagel , ®at^*b valstva. Res je, času posled- to- so odpravili vse tiT1 ‘n u„T.",Ve' Povezane z . ^asu _ . posi '"S,,,. 'koliko pada, šuje življenjsko dobo in s tem tudi število prebivalstva. Spričo tega se j« povojna gospodarska obnova Japonske znašla pred vrsto sprememb, med katere je treba priiteti tudi povsem nove odnose do ostalih dežel v Aziji. Kitajska ni več tržišče, Mandžurija pa ni več rezervoar surovin in baza črne metalurgije. Prav tako so tudi druge dežele v Aziji prišle do svoje politične in gospodarske neodvisnosti. Ali vprav zaradi tega so velike investicije v sami Japonski, modernizacija in rekonstrukcija industrije, hkrati pa tudi velika zaposlenost v zvezi z vojno na Koreji, kakor tudi afneriška gospodarska pomoč, ustvarili pogoje za izredno visoko raven zaposlenosti, zlasti v industriji in gradbeništvu. To pa ni omogočilo le zaposlitev obstoječe industrijske delovne sile, ampak je pritegnilo in zaposlilo tudi zelo pomemben višek delovne sile iz poljedelstva. Poljedelstvo, oziroma podeželje, s svojimi ogromnimi rezervami delovne sile in malo obdelovalne zemlje ostaja še nadalje resno vprašanje. Ta višek gospodarsko otežkoča modernizacijo poljedelstva, ker nizka produktivnost dela pomeni večjo zaposlitev. Ce pa bi prevladala ta linija, bi to pomenilo, da se stroški proizvodnje v poljedelstvu, s tem pa povprečno tudi v celotnem gospodarstvu in proizvodnji, vzdržujejo ali razvijejo na ravni, ki je višja od svetovne ravni. To spet pomeni nekonkurenčnost na svetovnem tržišču. Brez izvoza pa Japonska ne more živeti. Nedvomno je, da se ta začarani krog more razbiti le z višjo produktivnostjo dela, o-ziroma z nižjimi proizvodnimi stroški v celotnem gospodarstvu, s tem pa tudi v poljedelstvu. To pomeni z drugimi besedami potrebo po novih investicijah. Te pa so tako visoke, da domača sredstva ne zadoščajo Ce postavimo, da bi bilo danes na Japonskem potrebno ustvariti v industriji, prevozu in gradbeništvu okrog 5 milijonov novih delovnih mest, in da je za vsako novo delovno mesto potrebno investirati povprečno okrog 5600 dolarjev, tedaj bi to zahtevalo okrog 1000 milijard jenov, oziroma 28 milijard dolarjev investicij. Dasi bi morali ta program razdeliti na vrsto let, vendar zdaleč presega japonske možnosti formiranja kapitala. Morda bi to mogli doseči z omejevanjem ali zmanjševanjem ustreznega porasta potrošnje, toda to bi moglo imeti negativne politične posledice. Ce upoštevamo, da je Japonska visoko razvita industrijska dežela ip da zaradi tega ne more imeti prioritete pred mnogo bolj intenzivnimi potrebami ostalih izrazito zaostalih dežel, tedaj se vprašanje postavlja povsem poslovno. To pomeni, da investicije tujega, pretežno zasebnega kapitala, morajo biti na Japonskem rentabilne in da je japonsko gospodarstvo tako trdno, da ne nastajajo vprašanja o kreditni in plačilni sposobnosti. Zaradi tega je japonska gospodarska politika usmerjena h gospodarski stabilnosti in visoki finančni likvidnosti. Sedaj so japonsk« monetarne rezerve dosegle raven 1.2 milijarde dolarjev, zunanja trgovina pa kaže močno ekspanzijo, zlasti v izvozu. Bolje rečeno, izvoz raste zelo počasi, toda uvoz se je zmanjšal. Do tega je prišlo kot posledica normaliziranih rezerv v gospodarstvu, zlasti pa zaradi znatnega padca cen surovin, kar je v veliki merj blagovne izmenjave V celotnem razvoju zunanjetrgovinske izmenjave Japonska — v ostalem kakor tudi druge razvite dežele — odraža težnjo, da čimbolj poveča blagovno izmenjavo z razvitimi deželami, medtem ko obstaja stagnacija in upadanje v odnosih z zaostalimi deželami. Zato se nezadostno razvita področja, s svojimi velikimi surovinskimi možnostmi, pojavljajo kot znatna rezerva za bodočo ekspanzijo japonske trgovin*. Vendar pa se zato relativno največja pozornost posveča o-nim možnostim, ki jih ima izvoz na visoko razvita tržišča. Tu so pomembni razni posamezni artikli. Tako na pr. Japonska izvozi samo šivalnih strojev za 73 milijonov dolarjev, igračk za 70 milijonov itd. Tu nastane vprašanje; dežele, v katere gredo taki industrijski proizvodi, namreč zatrjujejo, da Japonska vrši dumping in da izkoriššča okoliščino, da je njena delovna sila cenejša. Delno se to priznava tudi na Japonskem, toda se hkrati zatrjuje, da je to naravna gospodarska prednost Japonske. V mnogo večji meri pa se zatrjuje, da so nizki proizvodni stroški posledica relativno visoke produktivnosti dela in sodobne tehnike proizvodnje na množični podlagi. Jasno je, da je točno i prvo i drugo in da zato Japonska teži k temu, da ji priznajo klavzulo najugodnejših pogojev na vsem svetu ter da se odpravijo diskriminacije, ki obstajajo pri deželah z aktivno plačilno bilanco. Naj bo ta zahteva načelno še tako upravičena, izgubi v praksi na svoji vrednosti, ker ima tudi Japonska aktivno plačilno bilanco, kljub temu pa vzdržuje do podrobnosti izdelan sistem kvantitativnih omejitev in drugih prepovedi. Ta nedoslednost je o-čitna, pa se zato z japonske strani zahteva ne le, da se odpravijo tuje omejitve nasproti Japonski, ampak prav tako, da tudi Japonska odpravi take omejitve v lastni hiši. Iz teh razlogov postaja Japonska kot kupec in prodajalec ▼ svetovnem obsegu potencialno vedno bolj pomembno tržišče. N. P. ¥ Pomen apna v kmetijstvu 0 tem smo že govorili, vendar zadevo obnavljamo, kajti prav jesen je doba, ko se moramo pozanimati, kako pomagati naši preveč kisli zemlji Petletni lev Romeo in njegova šestletna družica Julija iz zoološkega vrta v Kopenhagnu sta dobila naraščaj: tri lepa mladiče, ki jih drži v naročju čuvaj zoološkega vrta že ob številnih prilikah smo omenili, kakšno vlogo ima apno v kmetijstvu; tudi smo rekli, da ga naši zemlji večkrat primanjkuje. Tudi s tem prispevkom hočemo govoriti o tem. Apno ne sluzi le v gradbene, ampak tudi v prihrambene in zdravstvene namene. Prav tako pomembna je njegova vloga v zemlji. Koristi apna v zemlji so zelo mnogo-stranske. Predvsem moramo vedeti da če v zemlji ni apna, rastline ne uspevajo. To pomeni, da je apno rastlinam hrana. V tem je njegov prvi gospodarski pomen. Izredno pomembna pa so tudi naslednja njegova svoj-stva: 1. Rahlja zemljo in tako omogoča dostop zraka vanjo ter lajša obdelovanje. 2. Preprečuje, da bi se zemlja na površini zaskor-jila, kot se dogaja z našo bolj težko kraško zemljo, revno na sprstenini (humusu). 3. V težki zemlji poveča IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItHIIIIIIIIIIIIinillllllllllllllllllllllllllllHIMMIIIIIIM« 'HiiitiiiiiiniinuHnninniiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiii kongres ""vinarjev SZ V • 8,j Je *kupno y l8o W*v*zi J"13!« v Sovjet-*ttjau‘ Se Cicši V-.ki se Se razne do* kii. hjo , z dopisništvom S, i. 0t 8 »‘ranskim •j«1 veliWV Sovietski zve-S> ,v "“Vinarjev. V ^ "ik0v ®ai izhaja 7.687 i Ste Iika^j 3v24 periodlč‘ Sm Primerjavi Vi ki 'zhaja danes v f|- k® ali I!?! 18'krat več k eie», iodične »tiska-L j* Varo*ilatieli iz kongres-* . .' N* kongresu i"*i n* 80 n°- koleS°v. Na —-k*. ‘o,ti \S lc" Predstavniki JNsu.Vdi Sa!!tije in obla-vlade .predsednik Kfc* m■ * n generalni ^ Hruačev. r»j i' % Francoz Pillu je svoje tri Kolege posnel v bližini Keopsove piramide. Kot vidimo, go bili študentje v obleki, ki ni preveč ustrezala njihovim namenom Policijske oblasti, ki s0 pri- predvsem za človeka z razbi- šle na kraj, so koj ugotovile, za koga gre. Kmalu so identificirale vsa štiri trupla. Mrtva sta bila oba Francoza in mrtev je bil tudi John Armstrong. Poleg treh belopoltih mož naj bi bil umorjen tudi njihov vodič Nubijec Ahmed, ki so ga bili najeli v Asuanu. Ahmedovo truplo naj bi bilo tisto, ki so ga našli v prvem vozilu z razbito glavo. Tako je ugotovila policija, ki pa ni mogla obrazložiti, kje naj bi bil peti član skupine, Američan Donald Shannon. Od slednjega avtomobila je sicer vodila pot, ker so se v pesku opažale stopinje in še sled palice. Na videz je bilo gotovo, da se je nekdo izmučen opiral ob palico in se tako rešil iz peščenega pekla. Toda sled je vodila le nekaj sto metrov in nato »usahnila«. Drugega sledu o petem članu odprave ni bilo. Nato je prišlo do novih »odkritij)*, ki vso stvar zapletajo. Sestra francoskega študenta Yvesa Tommyja-Martina, gospodična Jacqueline Martin, je prispela v Asuan, da bi na kraju samem identificirala truplo svojega mrtvega brata. Egiptovski časopisi so nato objavili njeno izjavo, ki postavlja tezo policije na glavo in s tem vso nesrečo spremeni v nekakšen kriminalni dogodek. Predvsem naj bi ne bili našli trupla Nubijca Ahmeda, kajti mrlič, ki so ga prej imeli za Nubijca, naj bi bil Američan Donald Shannon. Iz tega bi se dalo sklepati, da je Nubijec tisti, ki se je rešil. Toda prej smo rekli, da so našli Nubijca z razbito glavo. Zdravniki, ki so ugotovili smrt vseh štirih, vztrajajo na tem, da j* bil človek z razbito glavo dejansko Nubijec, kar da se da ugotoviti iz konstitucije mrliča, ki da j« podobna konstituciji severnoafriškega Nubijca, ne pa konstituciji Evropejca, oziroma Američana. Toda trupel, ki so se toliko časa žgala na soncu in ki jih j« dejansko težko prepoznati, n« moremo razločevati le po tem, morda samo po o-žgani polti. Polt, kolikor je je ie, je vsa močno ožgana, tako da se temnopolti Nubijec ne da ločiti od sicer belopoltega Francoza ali Američana. In gospodična Martin naj bi bila rekla, da bi se identičnost človeka z razbito lobanjo mogla ugotoviti morda tudi po prstanu, ki ga je imel mrlič na roki. Američan Shannon je nosil prstan z vgraviranim imenom. Ko »o a prsta »Nubijca« potegnili prstan, so videli, da je bilo na njem vgravirano ime Shannon. Toda mrlič z razbito glavo je imel na sebi tipično severnoafriško obleko, kakršno nosijo prebivalci teh predelov proti dnevni vročini in nočnemu mrazu. Toda tudi Američan naj bi bil po izjavah gospodične Martin vzel s sabo takšno obleko, ker se je bil za dolgo pot po Afriki temeljito pripravil. Potemtakem bi bilo moglo biti truplo z razbito glavo truplo Američana in krajevnim razmeram bolj vajenemu Nubijcu naj bi bilo možno rešiti se iz puščave. Čeprav so tudi na dveh truplih našli majhne krvave rane, gre pri tej čudni zadevi to glavo. To dokazuje, da nesrečni študentje niso umrli od žeje in onemoglosti. Čeprav je možno, da bi bilo moglo priti med njimi do sporov in celo do pretepa, je vprašanje, zakaj sta bila dva le laže poškodovana, eden pa je obležal z razbito glavo. In v kolikor bi se tudi to dalo obrazložiti, kako to, da je eden izmed pe-torice izginii, se rešil. Sumljivo je namreč, da niso v bližini štirih trupel našli petega trupla. Ce so namreč obnemogli štirje, kako je možno, da je bil peti še toliko pri moči, da se je iz puščavskega pekla rešil? Vsa ta vprašanja si postavljajo v Asuanu. Se posebej potem, ko je Jacqueline Martin postavila tolmačenje egiptovske policije v dvom. Ob koncu bomo zabeležili, da Jacqueline Martin pri svojih domnevah ne vztraja in da je nekatere izjave, ki jih egiptovski tisk pripisuje njej, celo zanikala. Vsekakor pa bo gospodična Martin ponovno pregledala truplo že pokopanega Ahmeda — Donalda Shannona, kajti ona ga najbolje pozna, ker ga je spoznala pri večmesečnem bivanju v Franciji. Ker pa se truplo ne da prepoznati, bi ne bilo nič čudnega, če bi se preiskava začela med plemenom Nubij-cev, od koder izhaja vodič Ahmed, kajti študentje so i-meli s sabo bolj malo denarja, vendar so pri mrličih našli le nekaj beličev, s katerimi ne bo šel na tako dolgo pot in to celo z dvema avtomobiloma, ki požreta veliko bencina, nihče. propustnost za vodo in zrak. 4. Velik je njegov pomen tudi v tem, da zelo vpliva na delovanje prekorist-nik drobnoživk (bakterij), brez katerih ni rodovitnosti zemlje. 5. Pospešuje razpadanje (razkrajanje) naravnega gnoja in spreminja težko topljive zaradi tega težko dostopne redilne snovi v topljive in rastlinam sprejemljive soli. 6. Breja skladno delovanje vseh drugih sestavin v zemlji. Torej dovolj dobrih lastnosti, ki povedo, da moramo računati na dobro letino samo tam, kjer je zemlja dovolj založena z apnom. Kako je z našo zem ljo na Krasu? Ali ima dovolj apna? Na to vprašanje ni lahko odgovoriti, ker ni še bila kemično preiskana. Vsi znaki pa govore, da apna naši zemlji na splošno primanj kuje. Mogoče ga je dovolj v lapornati zemlji (ob mor ju) in tu pa tam po kra-ških poljih. To pomanjkanje se zdi nekam čudno, češ da smo na samem apnencu, ki iz njega žgemo apno. A ta apnenec je vezan, je v trdnem in zelo težko ali skrajno počasi topljivem stanju. Pa tudi če bi bil hitro topljiv, bi to kaj malo zaleglo, ker se to vrši pod zemljo, oziroma v njenih spodnjih plasteh. Zemlji, ki ji primanjkuje apna, rečemo kisla zemlja. Takšna je zemlja, iz katere je voda izprala razne lužnate snovi, predvsem apno. To izpiranje doseže v zelo mokrih letih celo nad 1.000 kg na hektar (10 tisoč kv. m.). Koliko apna pa odnesemo iz zemlje s pridelki? Z žitom ga odvzamemo s hektara okrog 20, s peso 80, s stročnicami (fižol, grah i. e.) z metuljnica-mi (detelja, lucerna, graši-ca) in zeljnatimi rastlinami pa še več. To pove, da imajo naša zemljišči vsako leto manj apna, oa čeprav se to pomanjkanje z gnojenjem z dobrim hlevskim gnojem in tudi nekaterim umetnim gnojem n. pr. z apnenim dušikom na-doknaja. Kislost zemlje zelo slabo vpliva na iastnosti zemlje. Težka, kisla zemlja (z malo apna) je zbita, se težko obdeluje in je ne moremo ohraniti trajno rahlo. Voda prodira vanjo počasi, se segreva in v suši močno razpoKa. Drobhoživ-ke delujejo počasi in rastline slabo izkoriščajo gnoj, zrto je pridelek slab. Krma s kisle zemlje vsebuje ma- llllltllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllHIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIMIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIOMIIIIIUIIIIUIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItll V Angliji se samomor smatra za kaznivo dejanje V Zap. Nemčiji je največ samomorov na novoletno noč V Angliji si 5000 ljudi na leto vzame življenje; tako se glase podatki, ki so jih v preteklih dneh objavili v angleškem tisku v zvezi z zanimivo diskusijo o vprašanju kaznovanja, oziroma nekaznovanja oseb, ki si same skušajo vzeti življenje. Število, angleških samomorilcev je enako številu smrtnih žrtev v prometnih nesrečah in ne kaže tendence upadanja, ampak naraščanja. To pa še ni vse. Dasi je število 5000 samomorov že sam i po sebi veliko, statistike zdravnikov in policije govore tudi o tem, da je število »potencialnih samomorilcev« še mnogo večje. Računajo, da v e-nem letu okrog 30.000 Angležev skuša izvršiti samomor na ta ali oni način. Navadr.o jim to ne uspe, premislijo si, ali pa jih reši zdravnikov poseg. Statistika je torej v ,em j c-gledu izredno črnogled?. Te podatke so citirali v zvezi z diskusijo, ali je treba samomorilce smatrati za zločince ali ne. Na podlagi sedanjih angleških zakonov se namreč samomor, oziroma poskus samomora, smatra za kaznivo dejanje. In tisti, ki poskuša napraviti samomor, pride pred sodišče. Ce mu morejo neizpodbitno dokazati, da je skušal »dvigniti roko proti samemu sebi«, ga bo sodišče obsodilo bodisi na hudo denarno kazen ali pa na zapor. Na podlagi zakonov bi morali seveda proglasiti za zločinca tudi onega, ki je dejansko izvršil samomor, da pa ne bi u-veljavili takega absurdnega postopka, se je angleško sodstvo zateklo k praksi, da se v takih primerih izda osmrtnica z opombo, da je bil samomor izvršen v duševni zmedenosti! Takšno jf danes stanje v Angliji. Kaznivost samomora so sodne oblasti uvedle pred časom na pobudo anglikanske Cerkve, ki ima, kljub določenim razlikam, precej sličnih potez s katoliško Cerkvijo in smatra samomor za #smrtni greh«. V novejšem času je ta nesmiselna praksa, da se postavi pred sodišče one, ki posku šajo napraviti samomor, in jih pri tem kaznujejo z denarno globo ali zaporom, povzročila v javnosti številne diskusije. 35.000 potencialnih in dejanskih samomorilcev v enem samem letu je dejansko zelo dosti, toda ali more kaznovanje tu sploh kaj pomagati? Javnemu mnenju se praksa kaznovanja ljudi, ki se odrečejo življenju, zdi seveda smešna, ker je vsem jasno, da je v večini primerov takim ljudem potrebna pcmoč nevrologov in psihiatrov, najpogosteje pa gmotna pomoč, nikakor pa ne zapor ali kakršnakoli kazen. Medtem ko se v Angliji razpravlja o tem, da je treba u-kiniti nesmiselno kaznovanje samomorilcev, se v Zapadni Nemčiji zadeve razvijajo vprav v nasprotni smeri; tam se v teh dneh diskutira o potrebi uvedbe «kazni» za samomorilce. O tem pa se govori v zvezi z nekim samomorilcem iz Schleswig-Hollstei-na, ki je kategorično odklonil zdravniško pomoč. V primeru, da sprejmejo ustrezni zakon, bi zdravnik imel pravico, da na pr. operira tudi brez pacientovega pristanka. Medtem ko se v Angliji število samomorilcev krije s številom žrtev v prometnih nesrečah, samomorilci v Zapadni Nemčiji presegajo po svojem številu žrtve prometnih nesreč. Ze heta 1953 je statistika v tej deželi zabeležila 2212 samomorov, leta 1957 pa je 10.026 primerov samomora preseglo število žrtev prometnih nesreč. Razlogi? Statistika navaja kot glavne razloge huda, neozdravljiva obolenja in melanholijo. Ljubezenske tragedije se nahajajo na tretjem mestu, za njimi pa pridejo gmotni razlogi. Najbolj kritični dan je novoletna noč: tedaj se v Zapadni Nemčiji zgodi največ primerov samomora. Gauloise Bleu najbolj priljubljena cigareta v Franciji PAnlZ, 13. — V preteklem letu so Francozi pokadili za 292 milijard frankov tobaka. Tako piše letno poročilo francoskega monopola, kjer zvemo tudi, da so v Franciji v lanskem letu prodali pol milijarde cigar, 66 milijard cigaret in 18i000 ton tobaka za pipo. Francozi kade največ cigareto vrste Gauloise Bleu. lo apna in tvina, ki takšno krmo uživa, zboli na mehkokostnosti. ohromelosti, lizavosti i. e. Na količino apna vpliva tudi su-sa; v suhih poletjih je v senu skoro dve tretjini manj apna kot ga je v normalnih letih. Glede na to more vsakdo razbrati, kako važna je za-costna zaloga apna v zemlji. Preskrbimo ji ga z apne-njem ali kalcifikaciio. To pa je nam neznano. V naših krajih, žal, apnenje polja in travnikov niti ne poznamo. To pa ni malenkostna pomanjkljivost, če tudi pomislimo, da je apno razen povedanega eno od o-snovnih redilnih snovi (dušik, fosfor, kalij, apno). Apnimo v jeseni. Na njivi ga plitvo podorjemo, na travniku ga posipamo. Na ha gre okoli 20 — 25 kvin-talov žganega apna. Učinkuje okrog 6 let. O apnu pa pravimo, da očeta obogati, a sina obuboža. To si razlagamo takole: Rekli smo, da apno pospešuje razkrajanje drugih redilnih snovi v zemlji, čvrsto raat-krajanje pa pomeni naglo izkoriščanje teh snovi, kar gre v prid boljšemu pridelku, kar pa ima za posledico naglo izčrpavanje zem ije. Zato je treba odvzete redilne snovi v polni meri nadomestiti, se pravi skrbeti za dbbro gnojenje, predvsem z naravnim gnojem. Tako preprečimo — sinovo obubožanje. Treba se bo torej naučiti na to opravilo (apnenje), saj štejemo tudi to k umnim ali naprednim kmetijskim ukrepom. Kdor pa dvomi o gospodarski vlogi apna v kmetijstvu, naj napravi majhen poskus na senožeti ali na deteljišču. Poizkus ga ne bo veliko stal, zato pa bo v naslednjih letih ta način skoraj za gotovo razširil tudi na ostala polja in travnike. HOROSKOP JLA DANES. OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Ne kaži‘e preveč odkrito svojih simpatij: utegnete vzbuditi ljubosumje. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Kar zadeva vaše čustveno življenje, boste z odkritim nastopom več dosegli, kakor z vsemi drugimi 'vašimi dobrimi lastnostmi in diplomacijo. DVOJČKA (od 21. 5. do 20. 6.) Svoje težave zaupajte ljubljeni osebi, ki vam bo mogla dati koristne nasvete. RAK (od 21. 6. do 22. 7.) Bodite še vedno previdni v odnosih z neko osebo, ki se vam skuša preveč približati. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) V značaju neke osebe, ki vam je zelo blizu, boste odkrili e-goistične poteze; ohraniti pa morate mirno kri, DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Utegnejo se vam nuditi u-godne prilike; znati morat* izbrati s previdnostjo. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Ne bodite preveč zahtevni v odnosih z osebo, ki vam je pri srcu, kajti sicer utegne priti do prepira. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Ne bodite preveč zaupljivi, če nočete, da prid« do neprijetnih komplikacij. STRELEC (od 23. 11. d0 20. 12.) Ne prepuščajte se brezplodnemu sanjarjenju, ampak ravnajte odločno in preudai« no. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Priporočljivo je, da dobro premislite, preden se odločite za nekaj novega in važnega. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) V svojem poklicnem delu se vam bo nudila prilika zg uveljavljenje. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) V zvezi s spremembo vaših načrtov j* dobro, da e tem obvestite tvoje najbližje. ti — Ali je tepec. Ne vidi, aa se vrti okoli njega le zato, ker ima avto... PRIMORSKI DNEVNIK Gorišbo-benešbi dnevnik Zanimivi statistični padatki trgovinske zbornice Podeželsko kmečko prebivalstvo se polagoma preseljuje v mesta V sovodenjski občini se je v zadnjem desetletju stavilo prebivalstva znižalo za okoli 400 oseb, v števerjanski pa za okoli 140 oseb Pred seboj imamo nekaj zanimivih podatkov o naraščanju, odnosno padanju števila prebivalcev v občinah goriške pokrajine v zadnjem desetletju. Ti podatki nam govorijo, da se je tudi pri nas zelo zakoreninil pojav, katerega so poprej zapazili drugje po svetu, da se namreč prebivalstvo • podeželja polagoma, toda stalno seli v mesto. Gorica, ki je na primer i-mela 31. decembra 1948. leta 40.625 prebivalcev, jih je imela lani 42.105, prebivalstvo Tržiča se je od 22.653 zvišalo na 27.116, Gradeža od 8126 na »640, Ronk od 7987 na 9328, Gradiške od 4804 na 5541. Pri ostalih občinah, med lrsr-terimi sta tudi Sovodnje in Steverjan, pa se je število prebivalstva polagoma, toda stalno zniževalo, V Sovodnjah je bilo 1948. leta 2248 prebivalcev, lani pa so jih imeli samo 1832. V Steverjanu pa se je število prebivalstva v tadnjih desetih letih znižalo od 1113 na 974. Doberdob je v tem pogledu ena izmed častnih izjem za vse občine: tudi v Doberdobu se je število nekoliko zvišalo, in sicer od 1213 na 1570 (1953. leta), potem pa je pričelo padati, tako da je sedaj le 1470 prebivalcev, kar pa je še vedno več kot pred desetimi leti. Kaj nam povedo te številke? 1. da težijo ljudje v mesto, kjer je življenje udobnejše; 2. da se v skladu z vselje-vanjem v mesto veča število ljudi, ki so zaposleni v industriji, obrti, trgovinah, uradih itd.; 3. da obdeluje zemljo vedno manjše število oseb, ki pa so se morale mehanizirati, da lahko same obdelajo razpoložljive površine. V zadnjem času so kmetij- ske ustanove spoznale nevarnost tega pojava — bega kmečkega prebivalstva v industrijo, in pričele z akcijo, da bi ljudje, ki živijo na kmetih, raje intenzivno obdelali vso zemljo, ki jo imajo na razpolago, da bi se oprijeli gojenja najrazličnejših kultur in se po možnosti izobrazili v svoji stroki, ker jim zemlja vedno lahko da dovolj kruha, če jo pridno in primerno obdelujejo, medtem ko se v industriji lahko kaj hitro primeri, da človek izgubi delo. Utekanje ljudi z zemlje se je v veliki meri pokazalo v Dolu, na Krasu sploh in v Brdih. Ljudje se sicer ne izseljujejo, opuščajo pa kmetijstvo in hodijo delat v Tržič; ker nimajo zadostne strokovne izobrazbe, so pri odpustih prvi na vrsti. Ali se našim ljudem izplača toliko tvegati samo zato. ker trenutno ne znajo ali pa nočejo zemlje obdelovati? DEŽURNA LEKARNA Danes je čez dan in ponoči odprta lekarna Alesani, Ulica Carducci št. 12, tel. 22-68. OOOOOOOOOOOOOOOOOOOt SNG IZ TRSTA gostuje v nedeljo 15. novembra v PROSVETNI DVORANI V GORICI z ljudsko igro DESETI BRAT Matineja ob 10.30 za mladino in popoldanska predstava ob 16.30 uri Cene vstopnicam: dopoldne za mladino sedeži po 200 in stojišča po 100 lir; pri popoldanski predstavi sedeži po 300 in stojišča po 150 lir. iOOOGOOOOOOOOOOGOOOO Kino v Gorici CORSO. 17.00: «Moja zemlja«, R. Hudson, J. Simmons, ci-nemascope v barvah. VERDI. 16.30: «Dan maščevanja«, K. Douglas, E. Quinn, v barvah. VITTORIA. 17.15: »Esterina«, C. Gravina, G. Horne. CENTRALE. 17.00: »Griči so- vraštva«, R. Michium, S. Barker. MODERNO. 17.00: »Moja stara mama je policaj«. •iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiniiiiiiiiiiiiiiuiitiiiiiiiMiiiitiiitiiiiitiHtiniiitii Izpred okrožnega sodišča Hilda kazen krminskemu pevcu ker je preveč pil in razgrajal Čeprav se 3 leta ne bi smel vrniti v goriško pokrajino, je to storil in bil obsojen Razstava slikarja Rudolfa Sakside v novih prostorih ASK Simon Gregorčič na Verdijevem korzu št. 13 (poleg Prosvetne dvorane) je odprta vsak dan od 10. do 12. ure in od 14. do 17. ure. Giovanni Scoda iz Ul. Udine 105 v Krminu je dober pevec. Mlad je še, saj ima 28 let, pa rad prepeva po lokalih in na javnem kraju. Njegov glas je toliko prijetneje poslušati, ker ga spremlja s kitaro. Poleti so imeli v Krminu praznik. Scoda je spet vzel glasbilo pod pazduho in se odpravil s prijatelji veseljačit. Bilo je že pozno, prav gotovo precej čez polnoč, ko se je na ves glas drl po mestu. Stražnik mu je prisodil globo, najhuje pa ga je bolelo, da mu je tisto noč zmanjkalo tudi glasbilo. 6. avgusta zvečer se je odpravil na poveljstvo orožnikov, da bi izvedel, kje je. Močno je udarjal po vratih, dokler mu dežurni orožnik ni odprl. Povabil ga je v stražnico, ker je bil precej vinjen in tudi neverjetno nesramen in glasen. «Kje je moja kitara!* je kričal. Orožniki so ga nekaj časa poslušali, potem pa so pristopili k njemu in ga skušali u-krotiti. Med ruvanjem je nekomu strgal majico in srajco. .................................................. Kako rešiti krizo v ladjedelnici Poziv mladinskim organizacijam naj doprinesejo svoj delež V nedeljo 15. novembra bo v Tržiču mladinski shod Kriza v industrijskem obratu CRDA v Tržiču postaja predmet živega zanimanja in zaskrbljenosti vedno širših slojev prebivalstva. Po uspelih zborovanjih zaposlenih delavcev CRDA, suspendiranih delavcev, žena in po nadvse pomembnem pohodu suspendiranih delavcev v Gorico, kjer so prefektu izročili spomenico, so pokrajinska tajništva FIOM-CGIL in UILM-UIL ter mladinski komisiji pri omenjenih organizacijah poslali pismo vsem mladinskim organizacijam strank, univerzitetnim krožkom itd., v katerem jih pozivajo, naj sodelujejo na shodu, ki bo v nedeljo 15. novembra v dvorani Roma v Tržiču. Sklicatelji shoda želijo, da bi mladina vse pokrajine doprinesla svoj delež k borbi, ki jo tako odločno vodijo delavci, da se v CRDA ohrani vseh 7500 delovnih mest in da se omogoči mladini zaposlitev v tem obratu. -—c«—— Z veliko muko so ga spravili v samico, kjer pa se je spet upiral, da bi izročil pas in naramnice. V celici je razbil stranišče in dolgo časa kalil spanje orožnikom, ki so bili v sosedni sobi Goriški sodnik je včeraj ob prisotnosti orožnikov, ki so bili poučeni o tem primeru, pregledal dogodek in spoznal Scodo za krivega naslednjih prekrškov: pijanosti na jav- nem kraju, motenja javnega miru, upiranja aretaciji in zmerjanja funkcionarjev. Zaradi vsega tega ga je obsodil na 8 mesecev in 20 dni zapora, na plačilo 6000 lir denarne kazni ter sodnih stroškov. # # # Krminski sodnik je 30-letne-ga Bruna Porfidija iz okolice Padove obsodil 27. junija letos na 20 dni zapora brez vpisa v kazenski list, ker se ni pokoril odredbi goriškega kve-storja, ki mu je 26. februarja letos izdal izgonski list, po katerem bi se moral v dveh dneh zglasiti pri padovanskem kvestorju, obenem pa, da tri leta ne sme v goriško pokrajino brez posebnega dovoljenja. Porfidi se je na vse to požvižgal in hodil svojo pot. Ne le da padovanskemu kvestorju sploh ni najavil svojega povratka, ampak je čez nekaj mesecev spet prišel k nam. V Krminu sta nezaželenega obiskovalca spoznala dva orožnika, ki sta poskrbela, da je Porfidi prišel pred sodnika zaradi neizvedenega povelja. Porfidi se je včeraj pritožil na goriško sodišče, ki pa mu je kazen potrdilo, obenem pa ga obsodilo še na nadaljnje procesne stroške. Italijansko nogometno prvenstvo Bologna pred maturo v tekmi z Juventusom V B ligi bo Torino prevzel vodstvo? 8. kolo A lige italijanskega nogometnega prvenstva bo živelo v glavnem na enem samem srečanju, ki bo postorilo nasproti trenutno rodil m ena j-storici prvenstva — Jnventus in Bologno. Crno-beli doslej niso izgubili še nobene tekme in na zunanjih igriščih so morah oddati samo eno točko. To dejstvo je vsekakor opozorilo Bologni, da ne sm,e gojiti pretiranega optimizma, da se ji ne zgodi kot se je prejšnji teden zgodilo Fiorentini. Po drugi strani pa se zdi, da je v sedanjem trenutku Bologna edina, ki bi lahko zaustavila zmagovalni pohod Juventusa in pripravila presenečenje, ki bi utegnilo tudi spremeniti nadaljnji potek prvenstva. Zeto je razumljivo, da vlada za tekmo veliko zanimanje ne samo v Bologni^ temveč po vsej Italiji. Na stadionu v Bologni so zgradili dodatne tribune tako, da si bo srečanje lahko o-glednlo 55.000 gledalcev. Med tednom se je Bologna marljivo pripravljala in je v odlični fizični ter moralni kondiciji, čeprav bo morala nastopiti brez branilca Capre, katerega bo zamenjal Rota. Njena formacija bo naslednja: Santarelli; Rota, Pavinato: mujeno. V goste bo sprejela Palermo in najbrž ni nikogar, ki ji ne bi kar na slepo zapisal dve celi točki. Med važnejša sodi tudi derbi srečanje med Genoo in Sampdorio. Prognoze so absolutno na strani Sampdorie, čeprav je res, da je Sampdoria prejšnjo nedeljo z internim remijem točko izgubila, Ge- večkrat izrazile tako željo, se ] Mialich GrCco, Fogli; Cervel-jim sedaj nudi zelo lepa pri- | [atj_ Demarco, Pivatelli, Cam-iika, ki je prav gotovo ne bo- pana, Pascutt'i. Pretegnil si je kite na hrbtu V civilno bolnišnico so včeraj ob 14. uri sprejeli 49-let-nega Pietra Tortaiolija s Trža-š’Ke ceste št. 189. Mož je na delu v tovarni Safog pri dvi gu kovinaste plošče začutil močne bolečine v hrbtu, rešilnim avtom Zelenega križa so ga pripeljali v civilno bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da si je pretegnil hrbtne kite. Pridržali so ga v bolnišnici na opazovanju. do zamudile. Na razpolago ne bodo imele samo strokovne voditeljice, ki jim bo odprla vrata v številne skrite kotičke gospodinjstva, ampak bodo imele tečaj v lepih prostorih nad prosvetno dvorano. Ker je rok za vpisovanje zelo kratek, naj se čimprej prijavijo. -«»- Prekinjena pogajanja za novo pogodbo lesnih delavcev Na sedežu združenja indu-strijcev v Gorici so se preteklo sredo sestale sindikalne organizacije delavcev in delodajalcev, ki so razpravljali o obnovitvi pogodbe za delavce lesne industrije. Sindikalne organizacije so predlagale indu-strijcem nekatere izboljšave za novo pogodbo. Ti so sprejeli naslednje predloge; izboljšanje kvalifikacij, v primeri službenega potovanja povišanje dnevne plače za 200 lir in 10 odst. zvišanje plač delavcem, ki delajo v krajih, kjer je nevarnost za malarijo. Zavrnili pa so naslednje predloge; brezplačno dodelitev dveh delovnih oblek na leto, doklade za menzo, doklade 2000 lir mesečno za kvalificiranega delavca itd. Majhna neprijetnost je v zadnjem trenutku zadela tudi Juventus, ki bo najbrž odpoto. val v Bologno brez Boniperti-ja, ki si je nategnil mišico. Ce bi se do nedelje ne mogel zadovoljivo pozdraviti, ga bo zamenjal Voltolina ali pa Le-oncini. Na vsak način bo enaj-storica črno-belih naslednja: Mattrel; Castano, Sarti; E moli, Cervato, Colombo; Boniperti (Voltolina ali Leoncini), Ni cole, Charles, Sivori, Stacchini. Ce se bo v Bologni odloča■ to o vprašanju vodstva, pa se bo na igriščih v Milanu in v Padovi bila ogorčena bitka za ohranitev sedanjih pozicij Interja in Milana. Medtem ko se zdi, da je In ter v internem srečanju s Spalom kljub znani solidni Spaloui obrambi, vendarle favorit, pa je še veliko vprašanje, če bo Milan lahko uklonil v Padovi Rocco-vo enajstorico. Res je sicer, Vpisovanje v Pevmi za gospodinjski tečaj Po številnih zelo uspelih gospodinjskih tečajih, ki jih je imela Vilma Bregant po o-koliških vaseh, nazadnje pa v Gorici, bodo v prihodnjih dneh pričeli s tečajem tudi v Pevmi. Vpisovanje bo do vključno nedelje 15. novembra pri Nadji Sošol, Tečaj organizira prosvetno društvo »Naš prapor«. Ker je v Pevmi prav gotovo precej žena in mladenk, ki bi zelo rade obiskovale tak tečaj, saj so nekatere med njimi že Ker delodajalci niso hoteli sprejeti zgoraj navedenih predlogov, so sindikalne orga nizacije prekinile razgovor industrijci pa so obljubili, da bodo zahteve še proučili. Industrijci in sindikalne organizacije so se sporazumeli, da se bodo ponovno sestali prihodnji teden. Totocalcio št. 11 Alessandria-Udinese Bari-Roma Bologna-Juventus Fiorentina-Palermo Genoa-Sampdoria Inter-Spal Lazio-Atalanta 1 IX X 2 1 X 2 1 X 1 Napoli-L. R. Vicenza 1 Padova-Milan Simmenthal-Catania Brescia-Venezia Forli-Torres Pisa-Prato 1 X 2 1 X 2 1 2 1 Triestina-Novara Varese-Legnano 1 X 1 TEMPERATURA VČERAJ Najvišja temperatura 15 stopinj ob 10.30, najnižja 8,6 stopinje ob 21.45, vlage 72 odstotkov. . DAROVI Za Dijaški dom so darovali kmetje iz Standreža 300 kg razne zelenjave, Pierina Blažiča iz Gorice pa 50 kg krompirja. Najlepša hvala. da Padova letos ne vozi tako dobro kot lani, toda njen nedeljski remi proti Sampdoriji v Genovi ji je prav gotovo dvignil moralo. Po zadnjih ve. steh bo v moštvu Milana debatiral na desnem krilu mladi Ferrario, v moštvu Padove pa bo isto mesto zelo verjetno zasedel Barbolini. Seveda pa niti z Interjevo zmago ne kaže stoodstotno računati, ker je tudi Spal trdno odločen vsaj obdržati sedanj mesto če ne že napredovati. Med enajstericami, ki kljub nekaterim spodrsljajem vedno sodijo med ozek krog kandidatov za prvo mesto, je seveda tudi Fiorentina, čeprav ji je poraz proti Juventusu dokaj zasenčil slavo in — kar je še vazneje — pokvaril račune. Sedaj se bo seveda skušala najprej rehabilitirati in nato nadoknaditi doslej za- glede radijskega prenosa, ki naj bi bil popoln ali pa o-mejen samo na prvi polčas.« Sklep glede televizijskega prenosa bo znan jutri. Avstrija in svetovno nog. prvenstvo 1962 Tajništvo športnega združenja »Bor* prosi vsa prosvetna društva, ki so že pred časom prejela pristopnice, statut in prijavnice za posamezna tekmovanja, da jih vrnejo izpolnjene ali neizpolnjene do 21. t. m. v Tržaški knjigarni ali pa na sedežu Slovenske prosvetne zveze v Ul. Roma 15. DUNAJ, 13. — Avstrijska nogometna zveza je na osnovi poročila komisije, ki je imela nalogo proučiti vprašanje avstrijske udeležbe na svetovnem nogometnem prvenstvu 1962. načelno sklenila, da ne bo sodelovala na svetovnem prvenstvu 1962, če se bodo tekme finalne skupine začele 15. maja. Ce pa bi se tekme finalni skupini začele pozneje, je možno, da bo zveza svoj sklep spremenila. Sklep avstrijske zveze bo sporočen Mednarodni nogometni zvezi. a pa jo je z zunanjim remijem v Vidmu pridobila. Toda derbi je vedno derbi in kljub nesporni kvalitetni razliki e-najttoric je izid odprt vsem možnostim. V preostalih štirih srečanjih so favoriti domačini in sicer Alessandria proti Udinese, Bari pi oti Romi, Lazio proti A-talanti in Napoli proti Lane-rossiju. Kljub temu pa bi kakšen neodločen izid ne predstavljal presenečenja. Zelo zanimivo obeta biti 9. kolo B lige posebno kar zadeva borbo za vodstvo. Trenutno vodeči Lecco se bo najbrž s težavo obdržal na svojem mestu, ker bo gostoval v Cagliariju. Domačini so sicer na repu lestvice, vendar pa so na domačem igrišču vedno nevarni in le težko premagljivi. Vedeti pa je treba, da je za Leccom postrojena kar čedna četa enajstoric, ki preže na njegov spodrsljaj in prva med terni je Torinova, ki bo imela še to prednost, da bo jutri igrala na domačem igrišču proti razmeroma skromni Mantovi. Prav nič se ne bo mo smeli čuditi, če bomo po 9. kolu imeli prav v Torinu novega voditelja B lige ali v skrajnem primeru vsaj dve ali tri enajsterice, ki bodo na prvih mestih z enakim številom točk. Poleg Torina ima lepe i zglede za osbojitev dveh točk tudi Marzotto, ki bo imel v gosteh Modeno, medtem ko bodo Catania, Reggiana in Venezia gostovale na tujih i-griščih in so že zaradi tega njihove možnosti nekoliko manjše, čeprav ne v celoti izgubljene. Toda v nič manjši meri bo važna tudi borba za ostala mesta in pri tem mislimo predvsem na Triestino, ki bi si lahko z domačo zmago nad No-varo kar lepo izboljšala položaj, posebno še, če bo kateremu izmed favoritov pred njo na lestvici spodletelo, Triestina ima vse pogoje za zmago od domačega igrišča in gledalcev pa do visoke morale in relativne šibkosti na sprotnika, čeprav sta njuna stolpca na las enaka razen količnika v golih, ki pa ne pove ničesar. V ostalih srečanjih so predvidene zmage Coma nad Mes-sino, Parme nad Tarantom in Verone nad Sambenedettese. LIZBONA, 13. — Včeraj se je v Lizboni začelo tekmovanje v hokeju na kotalkah za Latinski pokal«. Dosežena sta bila nasjednja rezultata: Španija - Francija 12:9 (6:0) Portugalska - Italija 5:2 (2:0) Tekmovanje se je nadaljevalo nocoj, vendar pa do ure poročanja še nismo prejeli rezultatov. Še o prenosih tekme Italija • Madžarska RIM, 13. — Tiskovni urad FIGC sporoča: »Zvezno predsedstvo bo na svojem nocojšnjem sestanku sprejelo sklep glede dneva in ure registriranega televizijskega prenosa nogometne tekme Italija - Madžarska. Nacional na zveza si je pridržala pra vico, da po sporazumu z RAI HOKEJ NA KOTALKAH Port. - Italija 5:2 Ce se ne bo boril s Pattersonoin Ingemar ju Johanssort1 grozijo s suspenzjjf p' Velella namerava organizirati povratni 11. marca v Miamiju NEW YORK, 13. — Svetovni prvak težke kategorije Ingemar Johansson je dejal, da je pripravljen boriti se za naslov proti komur koli, čeprav bi ga najraje branil najprej proti Pattersonu. Dodal je, da ni važno kdo naj ta dvoboj organizira, važno je le, da pri tem ne bo nečistih poslov. «Ljubše bi mi bilo — je dejal — boriti se spomladi v New Yorku». Kot znano je Johansson pred dnevi dejal, da bo branil svoj naslov proti prvaku srednjetežke kat. Archie-ju Mooreju. V tej zvezi je dal izjavo tudi znani organizator Vincent Velella, ki je dejal: «V soboto se bom vrnil v New York in obvestil Johanssona, da nameravam organizirati povratni dvoboj s Pattersonom 11. marca v Miamiju. Ce Johansson ne bo spoštoval pogodbe, bom z legalnim postopkom zahteval njegovo suspendiranje.« ma Licatesija. Bolj *’1 varjal neodločen 1Z1' p* KOPENHAGEN. 13- $ ski boksar srednje* ^ Chiristian Chnstense”.-na evropski lestvici,, sinočnjo zmago P« prvakom Zah. Neme* ^ tom Mistolom. P° j°toV » S eden izmed kandidii' $ ropski naslov, ki Ž.a Italijan Duilio Loi. —»ral)« Pokal švedskega i Ut Ji l P VESTI IZ RINGOV COLUMBES. 13. — Bivši o-limpijski prvak težke kat. Peter Rademacher (ZDA) je dosegel svojo četrto zmago s k.o. Premagal je v 1. rundi Bud-. dyja Keenerja. KOPENHAGEN, 13. — Danski boksar lahke kat. Sander Bonde je premagal po točkah v 10 rundah Italijana Girola- Italija ■ Poljska ^ PADOVA. 13. gledalci se je sino« , gsZ palači v Padovi za pdf dvoboj med ItalV° ova«)1 v četrtfinalu pokal švedskega J”.-m&L V prvi igri je vak Pietrangeh P treh ri "čVc ljaka Gasioreka J jr, k s 6:1, 6:4, 7:5. Pie” „asp£ bil boljši od s.v?J^rati $ nika, ki je začel 1t- set>f| šele v sredini druges g posebno v tretjem- ]t s . V drugi igri je b ^ zavo premagal •HHiiaiiiiiiiiiiliiiHiiHiiiiliiiiiiiiatimitiiiiinimniiiinuiiiiiiiiiitiiiHitiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiitiiii Jutri na obč. stadionu proti Novari Trevisan Je odločil: isti kot v Tarantu! Del Negro bo igral le, če bo teren težek za igro Triestina je imela tuidi včeraj lažji trening na občinskem stadionu po katerem je trener Trevisan izjavil, da bo jutri proti Novari nastopila ista formacija kot v Comu in v Tarantu. Kljub temu pa je Trevisan dejal, da je sklical tudi Del Negra. katerega bi v primeru težkega in mokrega terena vključil v moštvo namesto Fortunata. Praktično to pomeni, da bo formacija Triestine jutri naslednja: Bandini; Frigeri, Brach; Szo-ke, Varglien, Radiče; Auber, Taccola, Secchi. Magistrelli, Fortunato (Del Negro). Ce bo nastopil Del Negro, potem bo igral na mestu leve zveze, Magistrelli pa na mestu levega krila. «»-------- nastopila proti Standi iz Milana, bo debutirala Baldinijeva. Nobenih novosti v moški ekipi Don Bosco, ki bo v okviru A serije nastopila proti vrsti Safog v Gorici. PRVENSTVO REZERV Padova • Verona 1:0 PADOVA. 13. — V tekmi za prvenstvo rezerv v skupini B je Padova premagala Verono z 1:0, Lestvica po popolnem 5. kolu je naslednja: Brescia Udinese Mantova Padova Triestina Atalanta Lanerossi Marzotto Venezia Verona 5 5 5 S 5 5 5 5 5 5 —«» 3 1 1 3 1 1 3 0 2 3 0 2 2 1 2 2 1 2 1 3 1 1 2 2 2 0 3 I 1 4 18:7 10:9 9:5 4:4 8:7 7:7 4:5 4:5 4:7 1:6 Košarkarsko prvenstvo Povratek Natalija in D’ loria v vrste Stock Moška košarkarska vrsta Stock je sinoči zaključila svo je priprave za jutrišnje interno srečanje z ekipo Petrarca iz Padove. Potrjen je nastop Natalija in DTorija, izostal pa bo Dazzara, namesto katerega bo igral Magrini, ki se je odlikoval tudi v Bologni po spora TV sporoči FIGC do vključno I proti Giri, torka 17. nov. svoje stališče I V ženski vrsti Stock, ki bo PO AVSTRIJSKI SODBI SZ v atletiki prva v Evropi K »ih s dveh urah igre - -., s 4:6 4:6, 6:4. 6:3, M' t V ckal * * * KOELN, 13. srečanju za kralja je rezu'taJ;if in ^ dnevu med NemčiJ sko 1:1. KOLESA rstvo ^0 'in ti Vki *Ju »Ji «Faema» . na dirko po MILAN. 13. 'LbiM moštvo «Faema» Je. #a£ vabilo za sodelovanje po Španiji. Voditelj'j0 tfj ske športne skupi«' li, da bodo vabilo -jišL da bodo formiral’i p. naslednjih kolesari jjU montes, Van (lanski zmagovale : j Manzaneque, Sore nis in Van Lovere • —"»"v & O KAIRO, 13,.-T „0 tekmi za olimpU-** nir je Egipt prem z 2:1 (0:1). ftrf k. !! Si h' Vo N: H o PARIZ, 13. DUNAJ, 13. — Avstrijski dnevnik »Arbteiter zeitung« je sestavil evropsko atletsko lestvico na osnovi 10 najboljših rezultatov v vseh atletskih disciplinah za 1. 1959. Na osnovi teh rezultatov je na prvem mestu Sovjetska zveza pred Zahodno Nemčijo in Poljsko. Lestvica se nanaša samo na moške rezultate: 1. SZ 374 točk 2. Zah. Nemčija 141, 3. Poljska 127, 4. Vzh. Nemčija 102, 5. Francija 78, 6. Madžarska 76. 7. Anglija 74, 8. Italija 62, 9. Švedska 47, 10. Finska 43. 11. CSR 39, 12. Švica in Bolgarija 19, 14. Jugoslavija in Grčija 12, 16. Nizozemska 11, 17. Belgija 7, 18. Romunija 7, 19. Norveška 3. fra ncoske nogome”1® aciol7tf sklenilo soglasno zj:rešt™ zvezo ukiniti vse levizijske prenose Odgovorni Tiska Tiskarski za kinoprosek-k STANISLAV predvaja dan« ob 19.30 uri "*!“■ barvni fjliti: Princ in Igrajo: MARIOV1* ROE Šli^J predvaja danes N ' Ernest Malec je bil tedaj pač v takih okoii® smel imeti — nikake vere! — SEDEMNAJSTO POGLAVJE Prosim te, tujka ^ih v me ne vpiraj tevrt,ma911 da se ljubezen neV hudi- i p mojem srcu Sin»°n ’ ji*? jjjl0 Tisto jutro, ko je knez in škof zapustil Nižavo-^. na vlšavskem dvorišču več življenja nego li naa hleva sta bila hlapca izvlekla starega, koščenega do sedaj vlačil plug in brano po graščinskih vozil butarice in hlode po gozdnih, blatnih PotlJ,a W Jr J užil kaj ovsa, zategadelj so štrlele kosti ž ga je pes ob verigi sprejel z glasnim lajanjem- v ostro kamenje z neplodnega Krasa. Nerad je sr* , voz, p0SlCj> na np0. tisnili staro, ogoljeno sedlo, ki morda ze ni rabilo..* $(i svoje jasli in skoraj spehali so ga na plan Preci ■ • '>enl' %<■/ trebuh so ga tesno s pasom prevezali in na ^ p0i rp je povesil glavo ter čakal, da bi ga vpregli v vo*’ usy. Ali danes mu je bila namenjena bolj gospos^pgt ^|* (Nadaljev anle