'»^ifvn «nremsH'o Berlin, 9. jan. AA. Ko je nemški kan» celar Brün ng posetil gomješlezijsko me* sto Oppeln, to se- po vesteh nemških listov pojavila nad mestnim domom nenadoma tri poljska vojaška letala, ki so med spre» jemom krožila v bližini. Dve poljski letali sta morali zaradi defekta pristati na nem» škem ozemlju, doč m je tretje letalo iz» gmilo. Nemške oblasti so letala zaplenile in aretirale pilote Poljski letalci so iz* javili, da so zgrešili pot Nemško časopisje ostro napada poljske letalce ter pravi, da je nj hovo opravičilo nezadostno Poljske oblasti so dobro ve» cele, da poseti kancelar mesto Oppeln, kljub temu pa so dovolile vojaškim leta» lom. da so preletela nemško ozemlje, kar ne pomenja samo hudo kršitev mednarod» nega prava, temveč tudi osebno žalitev kancelarja Listi pišejo, da bo ta incident imel najbrže diplomatske posledice. Ker je javno mnenje v Beri nu zelo razburje» no, je policijski ravnatelj odredil naj se poljsko poslaništvo in konzulat zastražita. Po zad.ijih poročilih so oblasti dognale, da so poljski letalci fotografirali prihod Brän nga v Oppeln Splošna prepoved Remarqueovega filma ¥ Avstriji Odgovor dunajskega župana zveznemu notranjemu ministru na za-zafotevo po prepovedi filma »iNa zapadu nič novega« Dunuj, 9. jan. d. kakor je bilo že j a v» Ijeno, je no t ran j. minister NVinkler po» sla dunajskemu županu Seitzu pismo, v k .terem ga ie pozval, naj prepove pred» "v.-janie Remarqueovega filma »Na zapa» du nič novega«, češ, da kulturna vrednost ter,a filma »i v pravem razmerju z oško» duvanjem interesov gospodarskega znača» i.t in da se morajo pač tudi vpoštevati spričo finančnega položaja države ogrom» ni stroški, ki jih zahteva varstvo polici? ie za predvajanje tega filma. Dunajski župan Seitz je posla! notra» psu ministru Winklerju odgovor, v ka» 'trem protestira proti prepovedi včeraj» -•'Hi dveh predstav Remarqueovega ii!» iva preko njegove osebe ter ugotavlja, da lic obstoja nobena zakonska določba, po kateri b inooel ustreči zahtevi notranje» ga ministra. Nadalje pravi, da bi bilo tre» ba vestno proučiti, če bi bila prepoved fil» ma smotrena tudi v primeru ako bi bila pravno mogoča. Dunaj mora skrbeti, da ?iv samostojno življenje in da pridobi» mi zase ter za velik de! celotne Avstrije V k o bi Dunaj prišel v mednarodnem ozi» ru na glas mesta nemirov in če bi se iz» kazalo, da su oblasti proti nekaj stotinam izar-'n'kov brez moči da ne nastopajo proti nj m. temveč proti onemu, ki bi ga ivorale ščititi, če bi postala odvsna razna podjetja, ü'. daliSča. kinematografi in dru» g javne_ prireditve od dobre volte nekaj s*"''n aii pa morda tisočev izdred^-ov ako b: dub;i tudi trgovec vtis. da oblasti dovoli močne za zaščito imetja, b-trpela škodo samo ideja pravice, tem» cč tudi gospodarstvo, industrija, obrt in trgovina. V tem primeru bi bile tucli raz» umBivo. če bi se pr.hodnjič izjavila kaka skupina izgrednikov za izzivano po kakem ' resu, verski prireditvi, izložb kakega tr -vca ali pa po njegovih osebnih last» nostih ter računala s tem. da se bo oblast v-^vč pokazala slabo in da bc nastopila rrje proti kongresu, verski prireditvi alt po"jt"iku kakor pa proti izgrednikorn. t -rav» take vrste je nemogoča in zato inora kot žunan protestirati, da izdaja z- vlada slične ukrepe, ne da bi za» s "Sala deželno vlado al' pa šefa občinske unrave. Dunaj, D. januarja, g. Notranji minister Winkler je popoldne poslal policijski direkciji sporočilo, da je notranje ministrstvo izdalo generamo prepoved filma »Na zapadli nič aovega« Ta prepoved temelji na paragrafu 4 zasilne naredbe prehodnega ustavnega zakona Zaradi te prepovedi so izostale današnje predstave filma v »švedskem kinu« Narodni loeialisti označujejo to prepoved kot zmago svojega pokreta. V proračunskem odboru je notranji minister Winkler na interpelacijo socialno-demokratskega poslanca dr Ei.slerja izjavi), da je prepovedal nadaljnje predstave filma zato, ker se je v zadnjih dneh pokazalo, da kljub obširnim .krenom dunajska poücjska direkcija ui mogla preprečiti težkih izgredov Demonstracije so popustile že včeraj, ko je bila dunajska policija do kratkem potu pooblaščena, da odredi ustavitev nadaljnjih predstav v >švedskem kinu«. Ker žuipan Saitz ni hotel prepovedati filma, se je notranji minister sedaj sam od-'oči.1 za prepoved. Minister je obširno utemeljil to prepoved, ki je bila izdana tudi iz solidarnosti do Nemčije. Meni, da se je s to prepovedjo najbolj zaščitil interes države in mesta. Znižanje rudarski h mezd v Nemčiji Berlin, 9 januarja. Politični krogi meiii-j«, da je stavka v gornješlezijskem okraju likvidirana, ker je vlada sklenila objaviti odredbo, da morajo rudarji ter lastniki rud-ii kov sprejeti odločitev razsodišča, ki pade najbrže prihodnji teden. Berlin, 9. januarja AA. Po divji stavki v forurju so prenehale tudi delne stavke v i.iornj! S>eriziji. kjer so jih organizirali komunisti. Splošni položaj se ie zboljšal. k^r namerava vlada izdati zasilno odredbo o tem. da veljaj izrek razsodišča v Porur-ju za delavstvo kakor za premogovnike Pogajanja bodo nadaljevali! jutri. Delavstvo pristaja na 4% znižanje mezd, premogovniki pa zahtevajo 8%. Lastniki premogovnikov so s tem v zvezi razglasili, da jih bo podpria vlada, kar pa Jeniuiitira minister za delo Stegerwald. Er-sen, 9. januarja, d. Lastniki premogov- nikov so izdelali nov predlog za ureditev mezdnega spora v premogovnih revirjih. Predlagajo namreč, naj bi država nadomestila znižanje mezd s subvencijami. Lastniki premogovnikov vztrajajo na svoji zahtevi, da se morajo mezde znižati za 8 %, dočim pristajajo strokovne organizacije samo na 4% znižanje. Sporne 2—4 odstotke nai bi pokrila država iz svojih dohodkov. Berlin, 9. januarja. Po sporu med rudarji bo v Nemčiji najbrže v kratkem izbruhnilo mezdno gibanje v lesni industriji. Že od avgusta preteklega leta nimajo v tej stroki delodajalci in delojemalci nobenih Pogodb Delodajalci so sk'enili, da bodo v dveh etapah znižali po 15% rnezde. Kolikor Je še pogodb v veljavi, so bile s januarjem odpovedane S tem bo prizadetih približno IOO.OOO delavcev, ki nameravajo zaradi morebitnega izprtja prej odgovoriti s splošno stavko. ŽENEVA ZOPET V OSPREDJU Pred zasedanjem sveta DN in Mednarodnega urada dela — Važni razpravni predmeti — Borba za razorožitveno konferenco Ženeva, 9. januarja. M. V petek 23. januarja se bo v Ženevi pričelo 51. zasedanje mednarodnega urada za delo. Že poprej se bodo sestale komisije, ki proučujejo razne konvencije in pripravljajo materijal za plenarno sejo. Našo državo bo na tem zasedanju zastopal na čelu večje delegacije generalni tajnik centrale, industrijskih korporacij dr. Djoka Curčin. Najvažnejša bo razprava o problemu brezposelnosti. Mednarodni urad za delo ie posvetil posebno pozornost zbiranju točnih podatkov o gibanju brezposelnosti po vsem svetu. Na podlagi teh podatkov se bo vršila nadaljnja razprava o omiljenju krize na delovnem trgu Važno bo tudi zasedanje tako zvane obrtniške komisije , ki bo razpravljala o položaju delavstva v obrti. Po vsej verjetnosti bo prišlo na dnevni red tudi vprašanje ukinitve zasebnih posredovalnic dela. Tozadevni predlog je stavila Nemčija. Posredovalnice dela naj bi se povsod podržavile, kar bi omogočalo boljši pregled in boijšo kontrolo nad delovnim trgom. Veliko pozornost poklanjajo vse države razpravam o sklenitvi konvencije glede za v. za primer bolezni, starosti, onemoglosti, smrti in brezposelnosti. Važnost pripisujejo tudi razpravam o ureditvi delovnega časa v rudnikih, pri čemer gre pred vsem za to, da se delovni čas zniža, vendar pa ohranijo dosedanje mezde. To vprašanje je zelo zamotano, ker so interesi silno različni in se zlasti rudarski podjetniki upirajo predlogom, ki izhajajo iz vrst delavskih organizacij. Na plenarnem zasedanju bodo dalje poročale posamezne komisije o socialni zakonodaji, o življenskem standardu v posameznih državah in o gibanju mezd. Posvetovalna komisija za omejitev nesreč v industriji bo predložila načrt za regulacijo ukrepov proti infekcijam v industriji za predelavo kož. Zasedanje mednarodnega urada za delo bo trajalo bržkone do konca meseca. London, 9. januarja M. Na skorajšnjem zasedanju sveta Društva narodov bo tvorila po mnenju angleških krogov najvažnejšo točko dnevnega reda razprava o tem, kje in kdaj naj se skliče splošna razorožitvena konferenca, za katero se vrše že tako dolgotrajne priprave. Anglija je mnenja naj bi se ta konferenca sklicala spomladi leta 1932, po informacijah londonskih krogov pa zahteva Nemčija, naj bi se ta konferenca sklicala še letos. Temu se večina drugih držav upira z utemeljitvijo, da teren za uspešen potek splošne raz-orožitvene konference še ni dovolj pripravljen, neuspeh konference pa bi zna-čil ne le hud udarec za ugled Društva narodov temveč veliko nevarnost za miren razvoj mednarodnih odnošajev. Vprašanje predsedništva konference se smatra že za rešeno, ker soglašajo vse velesile v sodbi, da je češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš najbolj sposoben diplomat za to mesto. O kraju, kjer se bo vršila konferenca, še ni odločitve. Za enkrat se navajajo Dunaj. San Sebastian in Bruselj, tajništvo Društva narodov pa se slej ko nrej zavzema za to, naj bi se vršila konferenca v Ženevi in poudarja, da bi bilo to naibolj pripravno že zaradi tega, Ker je v Ženevi zoran rudi ves nnterijal. s katerim se bo bavila ta konferenca. Berlin, 9. januarja, s. Proti imenovanju češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Beneša za predsednika svetovne razorožitvene konference, ki ga propagira Francija, se opaža močan odpor. V senzacijonainem članku izjavlja organ centruma »Germania«, da ne bo nobena država, ki stremi po razorožitvi, dala svoje odobritve k tej izvolitvi. Za nevtralne države je naravnost samo ob sebi umevno, da se bodo zavzele za predsedstvo nevtralne osebnosti, kakor so Šved Unden in Holandca Karne-Beek ali Kollijn. Glede na kraj konference se zavzema list za to. da se sprejme povabilo Dunaja. O bližnjem zasedanju sveta Društva narodov meni list, da ni bilo nikoli nemškemu narodu niti inozemstvu tako jasno kakor sedaj, da stoji Nemčija na težkem razpotju in da bodo prihodnji meseci naibrže prinesli zelo važne in načelne odločitve odgovorne nemške zunanje politike. Konferenca evropskih zunanjih ministrov Beograd, 9. januarja p. Povodom zasedanja sveta DN se sestanejjo IG. t. m. v Ženevi zunanji ministri skoro vseh evropskih držav. Proučevali bodo Bri-andov predlog o ustanovitvi evropske unije. Konferenci bo predsedoval Ari-stid Briand osebno, udeležbo pa je že do sedaj prijavilo 13 zunanjih ministrov: Briand za Francijo, dr. Marin-kovic za Jugoslavijo, Curtius za Nemčijo, Grandi za Italijo. Morvinkel za Norveško, Henderson za Britanijo in Zaleski za Poljsko, knez Alba za Španijo, Ramer za Švedsko, Bech za L;i-ksenburško, Hymans za Belgijo, dr. Beneš za Češkoslovaško in Prokopf za Finsko. Proslava rojstnega dne Nj. Vel kraljice Slovesna služba božja v dvorni kapeli - Mnogobrojne čestitke - Proslave v inozemstvu Beograd, 9. januarja, p. Danes je bil na dvoru slovesno proslavljen rojstni dan Nj. Vel. kraljice. V dvorni kapeli se je ob 11. dopoldne vršila slovesna služba božja, ki jo je celebriral 6am patrijarh Varnava ob asitenci številne duhovščine. Službi božji so prisostvovali vsi člani kraljeve rodbine, celokupna vlada z ministrskim predsedni» kom generalom Živkovičem na čelu, zastop» niki diplomatskega zbora in člani kraljev» ske vojne in civilne hiše Po maši je imel patri jarh Varnava nagovor, v katerem je čestital Nj. Vel. kraljici k rojstnemu dnevu in želel dolgo in srečno življenje. Njego» vim čestitkam so se nato pridružili člani vlade, diplomati in drugi navzoči. V dvo» ru se je ves dan vršilo vpisovanje v dvorno knjigo, dočim sprejemov ni bilo. Tudi rz inozemstva so prispele nebrojne čestitke. V proslavo kraljičinega rojstnega dme se je vršil sinoči v starem dvoru dvorni ples, ki se ga je udeležilo okrog 600 povablje» nih gostov Tudi razne organizacije, ki jim je Nj. Vel. kraljica pokroviteljica, so svečano pro» slavile rojstni dan svoje visoke protekton» ce. Prav tako prihajajo iz raznih krajev države poročila o svečanih proslavah; da* siravno današnji dan ni zapovedan držav« ni praznik, so bile povsod izobešene držav» ne zastave, v raznih djruštvih pa so se vr» šile interne proslave. Z enako slovesnostjo so se tudi naši ljudje v tujini spominjali današnjega dne. Povsod, kjer obstoje večje jugoslovenske kolonije, so se vršile službe božje, nato pa primerne svečanosti z govori in akademija» mi. Takp se je danes ves jugoslovenski na» rod spominjal svoje kraljice v iskreni želji, da bi še dolgo, dolgo bila ob strani našemu ljubljenemu kralju Delo za izenačenje gospodarske zakonodaje Prvi del trgovskega zakona je izdelan in razposlan zainteresiranim organizacijam v proučevanje Beograd, 9. januarja M. Delo na sestavi trgovskega zakona, ki ie zaradi raznih iz-prememb v komisiji — nekateri člani so umrli, nekateri pa odstopili — nekoliko zastalo, se sedai zopet intenzivno nadaljuje. Komisija, ki zaseda v ministrstvu pravde, ie sestavila defitirtivno besedilo prvega dela trgovskega zakona, ki govori o trgovcih, trgovskih registrih, trgovskih firmah, trgovskih knjigah, o prokuri in trgovskih pooblastilih, o trgovskih nameščencih in agentih ter o trgovskih posredovalnicah. Ta del trgovskega zakona je bil že razposlan sodiščem, trgovskim zbornicam in drugim inte-resiranim organizacijam v izjavo. Komisija bo med tem razpravljala o ostalih poglavjih trgovskega zakonika, ki se nanašajo na trgovske družbe, na delniške družbe in na družbe z omejeno zavezo. Razprava o teli poglavjih se bo pričela 15. t. m. Po prvotnem načrtu bo obravnaval trgovski zakon tudi privatno pomorsko pravo in vprašanje zavarovanja. Celotni zakon bo bržkone dogotovljen do konca marca jn takoj nato uveljavljen, tako da bo tudi na teni polju izvršeno važno delo izenačenja zakonodaje. Beograd, 9. jati. č. V ministrstvu trgovine in industrije so izdelali načrt zakona o delniških družbah. Načrt bo ministrstvo razposlalo vsem strokovnim in gospodarskim organizacijam, da dado o njem svoje mišljenje. Te organizacije bodo morale v najkrajšem času načrt vrniti ministrstvu s svojim mišljenjem vred. da se čimprej izvrši končnoveljavna redakoija. Gospodarska pogajanja Francije in Anglije Pariz, 9. jan. AA. »Excelsior« poroča o pogajanjih med Parizom in Londonom o vprašanju zlata in pravi, da ni razumlji» vo vznemirjenje, ki je nastalo v Nemčiji, Itali j: in v sovjetski Rusiji zaradi gospo» darskih in finančnih pogajanj med Fran» ci jo in Angli io. Pogajania med tema dve» ma narodoma, ki sta glavna vira medna» rodnih kreditov, so nujno potrebna za po» novno aktivnost trgov'ne in industrije v Ev ropTa pogajanja bodo koristila tako Angliji kakor Franciji pa tudi evropske» mu miru. Pariz. 9. jan. AA. Francoski minister za zunanje zadeve Briand je sprejel angleške» ga poslanika Tyrrella. Nemški državni deficit Berlin, 9. jan. d. Po podatkih državnega finančnega m nistrstva so znašali meseca novembra lani redni dohodki 713.8 milijo» nov mark, v času od 1. aprila do konca novembra pa 7.061.8 milijonov, doe'm so znašali izdatki 879.3 oz roma 7.576.4 mil'« jona, tako da je bilo v novembru zdanih 165.5 in od začetka proračunskega leta do konca novembra 514.6 milijonov več. ka» kor je bilo dohodkov. Izrednih dohodkov je bilo v novembru 4.3 nrlijone, od početka proračunskega leta 674.4. dočim so znašali izdatki 49.4 oziroma 235.8 milijona mark. Izrednih 'z» datkov je bilo torei v novembru 25 I mi» 1'iona vec kakor dohodkov, v č^su od 1. aprila do konca novembra pa 43s>» m'Ii» jona mark več dohodkov kakor izdatkov. • Banovinski proračuni Beograd, 9. jan. č. Ministrstvo financ ic že dosedaj prejelo večino budžetn h predlogov posameznih banskih uprav. Vse banske uprave imajo predložiti predloge svojih proračunov najkasneje do 15. t. m., ko bo pričelo ministrstvo za finance pro» učevati m odobravati te budžete. Poslovilna avdijenca praškega poslanika Praga, 9. jan. M. Prezident češkoslova» ske republike dr. Masaryk je sprejel ju» goslovenskega poslan ka v Pragi generala Pešiča v jKjslovilni avdijcnci. Pospeševanje zračnega prometa v Jugoslaviji Beograd, 9. januarja, č Naš aeroklub je prevzel micijativo za pospeševanje čim in» tenzivnejšega zračnegi prometa v Jugo=las viji. Prired i bo anketo, ki ima namen pro« učiti vse tozadevne .okolnosti. Ustanovi je» nih bo več civilnih družb, ki bodo z uži» vanjem raznih koncesij in ugodnosti vzdr« žcvala zračni promet v večjem obsegu. Zlata Gjungjenac-Gavella pride v Ljubl jano Beograd, 9. jan. p. Članica beograjske opere gospa Zlata Gjungjenac»GaveIla, ki je angažirana pri ljubljanski operi, prire» di 12. t. m. v beograjski operi svoj pošlo* vilni koncert Beograjski listi obžalujejo odhod odlične umetnice in zavidajo Ljub* ljančane, ki bodo imeli odslej priliko uži* vati njeno umetnost. General Živfcovič — častni meščan Vrnjačke banje Beograd, 9. januarja č. Občinska uprava Vrnjačke banje je na svečani seji imenovala za častnega meščana Vrnjačke banje predsednika ministrskega sveta generala Petra živkoviča. Pomorski promet med Jugoslavijo in Rumunijo Beograd, 9. januarja č. Med jugosloven-skimi in rumunskimi parobrodnimi društvi se vrše pogajanja glede ureditve vzajemnih parobrodnili zvez med Rumunijo in Jugoslavijo. Predvsem nameravajo o tvorili s parniki nekega našega parobrodnega društva linijo Sušak—Krf—Atene—Solun —Carigrad—Varna—Konstanca. Na isti progi bodo vozili tudi parniki ene izmed rumunskih parobrodnili družb. Neresnične vesti o demisiji ministra Engliša Praga. 9 januarja, d. Po* Pragi so se si» noci razširile vesti, da je finančni nrnister dr.Engliš podal demisi jo. Vesti so neute me' jene in nastale najbrž zaradi teg ker je m mister Ene'is že več časa odsoV iz Prage in ker tudi ni n;kak* tajnost i ie prišlo med njim m med nekaterimi dru «im ö'ani kalvneta H.i neso<*Dsii v pogled:h na trgovsko p o'iti k o ČSR Vendar oa se \ Tv>učen.'h krogih zatrjuje, da h-do ta neso f'asD kmalu odstranjena in da se ni bati,. ^ bi izzvala kakršnokoli kr;zo v vl^di.' Od«ofnost dr En«1:ša iz Pra:5Si jem pozdravila obsodbo, ki sta jo v iifd^Ij > p;t-f Fran Koblar in danes sekcija Mladega PK-NA izrekla nad Slovenčevim člarniarjem, ki je poizkušal obnoviti metode nekdanj'-sa kultu.ne&a boja. Ta obsodba je razveseli 1 nap re d..h' v j sšem kulturnem ž vljenj,; Na obeh stran vi stoje borei za nazi-anjt da se kult imi produkti ne mor-jo vrcrluo-i;i. po «v«H'..v»em naziranju, tem-^H; po .-,;•»• )»-; tvorni »rednosti. Zaupamo Ja uo i v skupnem boju premostili >»•>)"• ' * k' s<> zavajala v napačno presojanja zgolj kulturnih za-lev. Bodočim rodovom smo dolžni uresničiti princip, da je kultura svetinja celoknpnosti. Naše prizadevanje pa onemogočujeta prav tako anonimna članka, priobčena v -Slovencu«, kakor nepodpisani čla.iiK, ki je izšel v četrtek 8. t. m. v »Jutru« pod La-slovom ^Obsodba zelotizma«. Podpisani Vam, g. urednik, v me i i so. mislečih predlagamo, da bi se v bn-io-v ideološki boji, ki pač ne bodo ni-en^iiali, objavili v revijah, v vsakem slučaju pa izhajali podnisani, da bo sleherni ve-iei, s kom se bori. V Liubljam, S. januarja 1931. A! brecht Fran, Ferdo Kozak, .Jus Kozak, St. L ('ben. Uredništvo >-Jiiira' mora k tej izjavi pripomniti naslednjo: Dobrohotni [»obudi zgoraj imenovanih gospodov, da se vprašanja načelne kulturne važnosti obravnavajo v bo-doče v revijah, oziroma da se vsaka javna izjava o njih podpise, želimo tudi mi ves usfteh. Realno ie ta uspeh dosegljiv samo tedaj, èe bodo v slovenskem tisku nemogoči taki izpadi zoper pristaša drugih ideologij, kakor sta bila članka Kulturni delavci« in Svobodna nadutost* Mi smo vedno želeli, da bi se vprašanja take važnosti, kakor so obča vprašanja kulture, literarni, umetniški in drugi načelni problemi, obravnavala tako resno in odgovorni», kakor to po svojem duhovnem značaju in vplivu zaslužijo Ni-kakor pa si ne damo vzeti pravice, da zoper pavšalne, sramotilne, naš kulturni aspekt zaničujoče javne napade, no reagiramo s tisto odločnostjo, ki varuje naš prestiž. »Jutro-; je v svojem članku, ki je anonimen tako. kakor so za sedaj anonimni vsi njegovi uvodniki in ki ne izraža zgolj individualnih nazorov, samo reagiralo na sramotilni, nekulturni napad Slovenčevega^ član-karja na smer in miselnost, ki jo >Jutro« zastopa z isto pravico, kakor zagovarjajo razne skupine pri nas in povsod na svetu svoje stališče, svoje nazore. > Jutro« je bilo izzvano k protinapadu: reagiralo pa je šele po drugem : Slovenčevem : članku, ki je zadevo z g. Vidmarjem pavšalno razširil tudi na skupine in kroge, ki um niso dali za take izpade nobenega povoda. Zato se malo čudimo piscem zgornje izjave, da mečejo v isti koš »Slovenčeva« članka in ».Tutrov« članek, čeprav je vendar velika razlika med našo odločno, a stvarno obrambo in »Slovenčevim.: ostrim, izzivalnim napadom. V svojem članku strio izrekli priznanje pomirjevalni akciji prof. g. Koblarja, nismo pa mogli preiti na dnevni red mirno, kakor da »Slovencev« članek »Svobodna nadutost« ne bi bil napisan. »Slo-veneev« odgovor v petkovi številki pričuje, tla zahteva od »Jutra« in njegovega kroga kapitulacijo pred vso njegovo ideologijo in nekrolog vsemu, kar »Slovenec? pojmuje pod besedo »liberalizem«. Preko te neresne zahteve pa gremo mirno na dnevni red. .-.-Jutro« iskreno želi, da bi uspelo prizadevanje PEN-kluha, ki gre za ie-pim iri življensko koristnim smotrom: da se naravni boji med raznimi ideologijami vodijo v duhu medsebojnega spoštovanja in strpnosti, in v obliki, ki bo popolnoma v skladu z visokim poslanstvom kulture v vsem narodovem življenju Prav tako »Jutro« pozdravlja stremljenje, da se kulturni produkti vrednotijo po njihovi tvorni vrednosti. ne pa po raznih, z vidika umetniške vrednosti sekundarnih merilih Naravno pa je. da bo na izbruhe nestrpnosti vedno reagiralo s poudarja njem duha strpnosti, kakor ie to storilo v svoji »Obsodbi zelotizma« in da identifikacije slovenskega kulturnega življenja s takim »katolieanstvom«. kakor ga je v svojih člankih izrazil po vsebini in po nestrpnem tonu pisee • Svobodne nadutosti«, ne bo moglo nikdar priznati. Mislimo, da so podpisniki zgornje izjave. katerih tvorno delo in osebnosti iskreno spoštujemo, kakor tudi vsa ostala javnost., pravilno razumeli naše pojasnilo ki naj zakliuči ta intermezzo v našem kulturnem življenju! Pred izpremembo režima v Španiji Sestava vlade monarhistične koncentracije, ki naj izvede volitve v parlament Madrad, 0 januarja s, M nože se govorice, da hoče kralj sestaviti ■ nacijuualno vla-cio monarhistične koncentracije in da je zato pričakovati krize sedanjega kabineta Nova vlada bi imela nalogo izvesti uove volitve v parlament Madrid, 9 jan. g Španija stoji zopet na predvečeru novega republikanskega prevrata. Ilegalna organizacija madridskega revolucijonarnega komiteja, v kateri so za- Sevilla, "J. januarja, d. V svojem govoru na banketu liberalne stranke v Seviili je izjavil grot Romauones, bivši ministr. pred-sed. in bivši predsed. iib. stranke ter sedanji predsednik disidentov te stranke, da se mondo nove volitve čim prej izvesti, ker se položaj v Španiji tako dolgo ne bo ustalil, dokler ne bo parlamenta. Grof Piomanoues je sprožil vprašanje, kdo naj sploh skliče ustavodajno skupščino in kako naj se izvr-Se volitve. Od kralja ni mogoče istočasno zahtevati izvedbe sprejetih sklepov in sklicanja ustavodajne narodne skupščine, ki mora izpremeiiiti režim, leer ie samo ob sebi umevno, da misli vladar predvsem na zaščito svoje dinastije. Ako se skliče normalni parlament, kar smatra grof Romanones za najboljše, bi mogla večina zahtevati sklicanje ustavodajne skupščine. V tem slučaju more preprečiti sklicanje samo kraljeva odredba. Voli} ve, kakor jih hoče vlada sedaj izvesti, predstavljajo spričo sedanjih razmer veliko nevarnost, ker se mnogi voditelji^ opozicije ne nahajajo v svobodi. Najslabša bi bila nova diktatura, ki bi bila za monarh t-•o in Španijo prav tako opasna kakor revolucija. Samo svobodne volitve bi mogle zaceliti rane zadnjega revolucionarnega Inkreta. ■dopniki vseh republikanskih skupili, je danes pustila razdeliti aa desettisoče letakov, ki pravijo, da borba za odločilno bitko s ciljem, da se zruši burbonski prestol in da dobi narod zopet svojo svobodo. Republikansko gibanje na Španskem je nacijonalno gibanje, pri katerem sodelujejo vse anti-monarhistične stranke in tudi vojska. Dejstvo, da so pri zadnjih dogodkih prihiteli tujski leg'onarji. -jasno dokazuje da zavzema vojska stališče proti diktatur kralja Alfonza. Letak končuje s pozivom na pripravljenost in z vzklikom »Revolucija maršira. živela republika!« V političnih krogih računajo s tem. da bo še v tem mesecu prišlo do novega poizkusa vzpostavitve republike. Uspešno delo indijske konference Sporazumni sklepi o indijski zveznspore med Hindi in muslimani - Ug i ustavi - Razsodišče za nerešeneoden vtis med indijskimi nacionalisti Poslovni odbor konference bo razpravljal London, 9. decembra. AA Pododbor aa zvezni ustroj Indije je končal svoje delo m tako dovršil ogromno nalogo, kar je odločilnega pomena za srečen zaključek indijske konference. Napredek pry.o'ovanj konference vti trajno veliko razumevanje, ki ga je pokazala angleška vlada za zahteve indijskih delegatov, sta napravila tudi na najbolj skeptične kritike v Indiji dober utis Sprejetje teze lorda Rea.dinga o odgovornosti ter soglasje liberalnih govornikov k njegovim stališčem pomeni odličen napredek indijske konference. Lord Lothian je snoči popolnoma pravilno naglasi 1, da se neodgovornost pobija edinoie z odgovornostjo. Konservativna delegata Peel in sir Samuel I-Coare sta se kljub vsem pomislekom izjavila za indijsko ustavo, čeprav sta zahtevala nekatera jamstva. Popolnoma bo razjasnilo položaj šele poročilo ministrskega predsednika Macdonal-da. ki ga bo izdolal na osnovi poročil pod. odborov v kakih 10 dneh V tem poročilu Imvìo jasno očrtani predlogi, ki bodo dostavljeni o vprašanju indijske ustave angleškemu parlamentu. o preostalih vprašanjih Spor med Hindi ter muslimani o razdelitvi volilnih okrajev še vedno ni rešen. Snoči je dr. Moonje izjavil, da pristajajo Hindi, naj reši to vprašanje neodvisno razsodišče. V razsodišču naj bi bila profesor Gilbert Murray io Gandhi. Posvetovanja konference se bodo nadaljevala prihodnji teden. Angleški krogi žele, naj se vsa sporna vprašanja rešijo čimprej. ter naglašajo, da morajo Hindi in muslimani razumeti, da morajo živeti v miru, kar bo koristilo vsem. Bombay, 0 januarja. AA. Iz Delhija poročajo, da je uspešen in nagli potek indijske konference napravil v indijskih kongresnih krogih zelo ugoden vtis Indijski nacionalistični krogi so uvideli, da angleška vlada upošteva indijske zahteve. London, 9. jan. AA. Na današnji seji obrambnega odbora indijske konference je minister Thomas izjavil, da je vlada pripravljena priporočiti indijanizacijo indijske armade in da namerava ustanoviti indijsko vojaško šoki Vlada je mnenja, da se v prehodni dobi ne sme preveč eksperimentirati. stanek francoskega parlamenta -iz, 9. januarja e. V torek 13. t. m. .taneta francoska zbornica in senat ;mu zasedanju. Najprej bo izvoljeno predsedstvo Politični krogi smatra-bo predložila Steegova vlada parla-nekoiiko 1 izpremenjeni gospodarski Tardieuieve ^lade. Poincarejevi spomini riz, 9. januarja č. Izšel je 7. zvezek carejevih memoariev ki vsebuie po--Jeshua Jeho-seph-.<. Sukenik imeni da m izključeno, da je to ime Jezusa Kristusa, ki je bil sin Jožefa. Predavatelj je končno izjavil, da ne more trditi z grotovostio. da ie omenjeni sarkofag v resnici Jezusov grob. Baibovo poročilo o italijanskem prekooceanskem poletu V celoti so se ponesrečila štiri letala — Dvoje je pogoltnilo morje, dvoje pa so rešili italijanski parniki Rim, 9. januarja, j. Italijanski listi pbjav* Ijajo v celoti poročilo, ki ga je poslal o poletu preko Occana letalski minister Bab bo minstrskemti predsedniku Mussoliniju. Poročil^) podrobno slika poet in opisuje težave in n pore, ki so jih morali prestati letalci. O usodnih nesrečah ne pove nič novega in jih označuje kot posledico nc* srečnih slučajev Baibo pravi v svpjem po* ročilu med drugim: zicno vse aparate, toda javilo se ni jih je samo 10, iz česar sem spoznal, da je dvoje aparatov zaostalo. Pozneje sem sprejel brezžično poročilo o nezgodi kapetana Recagna. Kccagiio se je srečno dvignil, toda inora! >e ie vnovič spustiti, pri čemer je padel v vodo Apa» lat se je vnel. V bližini sc mudeče ladje so prih tele na pomoč, vendar pa je na» rednik Fois izginil Nesrečo je pripisati naključju. Ko se jc pilot dvignil, se je Že 1. januarja so bila vsa letala priprav* „ 1 jen i za prekooceanski polet. Odložili smo najbrže za trenutek spozabil in napravil vso nepotrebno prtljago in obdržali na le* nerodno kretnjo, kar je imelo kaiastro* nepotrebno prti. talih sam.o neobhodno potrebno zalogo bene na, navigacijske aparate in na vsa* k cm letalu sidro za primer, d ' bi se morali spustiti na morju. Vreme za polet ni bilo ugodno. Prvotno sem nameraval kreniti na pot žc 3. januarja, toda vremenska poro* čila, ki s.o ur jih pošiljali italij .nski parni* ki, odposlani na Occan, so bila neugodna. Zaradi tega sem polet odlaša', in smo star* tali šele 6. januarja ob 1.30. Pred vzletom so vsi letalci oblekli črne srajce, ki so nam jih poslali mladi fašisti. Črne srajce naj bi bile simb.ol fašistične volje, da z vihrajoči* mi zastavami zm-ga v borbi z elementi. Vsako letalo je bilo obteženo s 4600 kg. kar predstavlja največjo obremenitev pri prekooceanskih poletih. 1'red odhod, »in sem še enkrat sklical vse moštvo in jim dal zadnja navodila. Prvi sem startal sam; zaradi tega nisem mogel opazovati starta ostaiih letal Videl sem samo, da je eno letalo zaman posku* šalo priti v zrak in je moralo ponovno pristati. Pozneje nas je dohitelo. Vzlet je bil zelo težaven, ker je bilo megleno in so nebo pokriva! nizki oblaki, tako da tudi morja nismo videli. Luna je bila po» polnoma zastrta. Sprva smo leteli skoraj ialne posled ce. Letalo kapetana Buera ie prav tako iz neznanih vzrokov padlo v vodo, se vnelo in i;:ginilo v par trenutkih. Vsa posadka je našla smrt. Žalostne nesreče si ne znam pojasniti drugače, kakor da je nastal na letalu kratki stik. Vodi za razsvetljavo so bili napeljani skupno z radio - telegraf»?-nim vodom. V prvih juinnijih urah je bil polet zelo dober. Letalska formacija s» je t-^kom dneva razširila. Ko smo se bližali deževnemu oblaku, smo prišli v pravcato nevihto. Leteli smo več ur v skoro nepremagljivih težavah. Po deveturnem poletu «eni prejel brezžični klic na pomoč z letala kapetana Bai-sa,- ki se je moralo spustiti na morje. Pozval sem pomorsko eskadriljo, ki je krožila no teh vodah, da mu gre na pomoč. Kes so letalo našli in ga privezali. (iOl) km pred Moranhoni mi je javil komandant DonaHeli. da je radiator brez vode in da se mu motor ustavlja. Letalo ie pristalo in ga je vzela na krov križarka : Da Noli . Čez Port Natal smo Irteli v klinasti formaciji in pristali ob 19.30 med velikanskim navdušenjem prebivalstva. Posadka letal je v polni meri storila svojo i s,;x v popolni megli in smo bili odvisni samo dolžnost. Padli pa spadajo v vrsto onih lie-od navigacijsk h aparatov. Prvih šest ur rojev, ki so se žrtvovali za napredek člo-poleta nismo videli niti koščka neba. Le* veštva. Aparati so sedaj pripravljeni za teli smo v poclobi klina. Stroji so delo» zadnjo etapo do Rio de Janeira, kier je naš vali brezhibno. Ob zori sem pozval brez» končni cilj. Borba za mesto koroškega dež. glavarja Celovec, 9. jan. s. Glasilo koroških so* cialnih demokratov »Kärntner Volksblatt«; pripominja k sklepu koroškega Landbun* da, da nima vzroka opust ti kandidaturo Schumvja za mesto deželnega glavarja in da je " zato pri sedanji sestavi deželnega zbora možnost izvolitve deželnega glavar» ja zelo malenkostna. List meni. da so v teh okoliščinah novS deželnozborske vo» litve edini izhod. Francosko posojilo za poljske železnice Varšava, 9. jan. AA. Med zastopniki poljske vlade in odposlanci francoske tvrdke Schneider-Creuzot so se pričela pogajanja o železniškem posojilu Poljski v znesku milijarde frankov. Pogajanja vodi poljski minister za promet. Mobilizacija tega posojila je vezana s pogojem, da dobi francoska skupina v najem železnico iz Gornje šlezije do Gdanskega. Ta proga je namenjena predvsem izvozu premoga iz Poljske. Po občem prepričanju je bil ze v predpogajanjih dosežen načelni sporazum o bistvenih točkah tega posojila. Nemški ukrepi za olajšanje reparacij Berlin. 9 januarja, d. Kakor izjavljajo iz dobro poučenih krogov glede na vesti, da namerava Nemčija soomladi ali poleti mova načeti reparacijsko vprašanje, nemška vb»da bržkone ne bo predlagala moratorija niti ne sklicala odbora za mednarodno Plačilno banko v Bas!u. ki ga določa \o-iagov načrt v slučaju plačilnih težkoc Moria se bo nemška vlada obrnila na upniške države s prošnjo, naj omogočijo Nemčiji .zvrbi-tev Yonngovega načrta na ta način, na ji ustvarijo nove možnosti oddaje proizvodov nemške industrije ali pa dovolijo posojilo oziroma ojačijo na kak drug način njeno Plačilno moč Nemčija ne namerava predlagati nobenega novega moratorija, emveč nasorotno naorositi svoje upnike, da naj jo obvarujejo pred potrebo predlagati moratorij za reparacijska plačila. Velika železniška nesreča na Poljskem Varšava, 9. januarja s. Kakor javlja : Ekspress Porranny« iz Vilne se je včeraj na progi Mosty-Wolkowysk pripetila težka železniška nesreča. Zaradi neprevidnosti strojevodje se osebni vlak ni ustavil, čeprav je signalno znamenje kazalo »stoj«, ter je trčil na postaji Mosty v tamkaj stoječi tovorni vlak Osebni vlak je skočil s tira Baje ie ranjenih 50 oseb. Strojevodja, ki je bil menda vinjen, je bil aretiran. Zemeljski plaz zasul vas ob Leccu Milan, 9. januarja s. Zemeljski plaz je včeraj zasul vasico v bližini industrijskega mesteca Lecco ob jezeru Como. Dve hiši sta bih popolnoma zasuti, tri osebe so mrtve. Vendar je gotovo, da je več človeških žrtev. Na pomoč so priš'i gasilci, policija in sanitetna moštva. Požar uročil zgodovinski grad Solnograd, 9. januarja s. Včeraj ob 20. je izbruhnil v skoraj tisočletnem gradu Ho-henwerfen, ki je last bivšega nadvojvode Evgena, požar v sobi, ki se je tako naglo razširil, da je zgorel velik trakt grada s knjižnico in veliko dvorano. Trakti s stolpi so ostali nepoškodovani. Vzrok požara in škoda še nista znana Prebivalstvo Rusije Moskva, 9 januarja s. Na seji centralnega izvršilnega odbora je sporočil Molotov, da ima sovjetska Rusija 161 milijonov prebivalcev dočim jih je imela 1. 1925. 140 in pol milijona Vsako leto se zviša število prebivalcev za tri in pol milijona. Egiptski dijaki se ne smejo ženiti z ino^emkami Kairo, 9. januarja AA. Egiptska vlada je objavila odlok, s katerim zabranjuje egiptskim dijakom, ki študirajo v inozemstvu, poroko z inozemkami Vlada ome-nia v svojem odloku, da mešane poroke povzročajo verske konflikte. Zaščita nezakonskih otrok v Nemčiji Berlin, 9. jan. d. Vlada je izdelala za» konski načrt, ki nanovo ureja pravne od« nošaje nezakonskih otrok, precej različno od dosedanj h določb Dočim doslej neza» konski otrok, ako oče ni bil brezdvomno ugotovljen, ni imel pravice do vzdrževal» nlne, bo po novem načrtu eden izmed domnevnih očetov delžan plačevati ali» menta ijo. Na plačevanje alimentacije ob» soieni oče bo seveda mogel od ostalih oseb. ki pr hajajo v poštev kot očetje, za» htevati delno odškodiino Po novem za» konu naj bi dobile matere nezakonskih ''-ok očetovsko oblast nad svojimi otro» ci, kar je bilo doslej nemogoče Nadalje se ima znižati starostna meja za adopta» c!:o ter noenostaviti, pospešit'" in poceniti f dontacijsko postopanje. Zakon bo pr:» znal očetu, ki je dolžan plačevati alimen» taeijo. tjdi vzgojevalno pravico. Ce umre oče nezakonskega otroka, se morejo pri» tegniti njegovi starši k plačevanju vzdr» " —alnrne za nezakonskega otroka, dokler se ne izobrazi za določen poklic Mednarodni sporazum o izvozu sladkorja Berlin, 9. jan. d. Na podlagi nedavno v Bruslju prekinjenih in v četrtek v Berlinu nadaljevanih mednarodnih pogajanj so zastopniki ostalih evropskih in izven evropskih držav, ki izvažajo sladkor ponudil: Nemčiji, naj namesto dosedanjih 300.000 ton na leto izvozi v letu 1930-31 500.000 ton, v 1. 1931-32, 350.000 ton. v letih 1932-33 :n 1934-35 pa po 300.000 ton sladkorja. Ravnateljstvo društva sladkorne industrije je nato skupno z nemškimi č!am mednarodne komisije sklenilo, da skliče za ponedeljek 12 t., m. zborovanje zastopnikov vseh nemških tovarn sladkorja v svrho sprejetja tega predloga. S tem je pričakovati, da bodo uveljavljeni že dolgo nameravani mednarodni dogovori o ureditvi prekonorma-nih ponudb na svetovnem sladkornem trgu. Trgovinska pogajanja med Avstrijo in CSR Praga, 9. januarja s. Kakor doznava ^Präger Presse«, obstoji v merodajnili krogih namera pospešiti priprave za av-strijsko-češkoslovaška trgovinska pogajanja, da se bodo mogla pričeti že meseca januarja v Pragi. Veliko mezdno gibanje angleških tekstilnih delavcev London, 9 januarja. AA.V bombažni industriji v Lancashireiu se je položaj nenadoma poslabšal. Delo popolnoma miruje. Lastniki predilnic so sklenili priporočiti krajevnim društvom, uaj odpustijo 17 januarja vse delavstvo, ki ga je okoli 250.000. Hmeljski trg Žateo. 0. januarja, g. (Tedensko poročilo.) V preteklem tednu je bila v Žatcu tendenca čvrsta. Hmeljarji sploh ne prodajajo več, ker jim je hmeljarski sindikat zagotovil, Franz Josefove« grenčice velike važnosti. Kliniki svetovnega slovesa so opažali pri jetičnih, da v začetku bolezni poraja-joče se zapeke ponehavajo s pomočjo »Franz Joselove« vode, ne da bi se pojavile driske, ki se jih vsak bolnik bo1"!. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih cr-govinah. mida, odvetnik dr. Pire, čestitke so pa tu« di poslali Zveza gostiiničarskih zadrug v Ljubljani, mariborski gostilničarji, razne korporacije, organizacije in institucije. Vse to je «dokaz, koiko simpatij uživa g. Kra« pež v široki naši javnosti, ki ve ceniti nje« fiove zasluge za razvoj gostilničarskega in kavarniškega stanu, zlasti pa za razvoj tujskega prometa v Ljubljani . Otroška bolnica v Luibliani Na cesti Stare pravde se dviga na prostornem, ograjenem vrtu prijazna enonad-stropna hiša. že od daleč se čuje iz nje otroški jok. Na pročelju hiše se temni črni napis: Otroška bolnica. V tem zavodu se oskrbuje 40 do 60 bolnih otrok Usmiljenke hite od postelje do postelje, preoblačijo deco. jo kopljejo in napajajo. To delajo dan na dan. Tudi ponoči prihajajo vsake tri ure k ubogim do-jcncem in jih previjajo. Iz sobe v sobo hitijo, vedno neutrudne, vedno dobre volje. Dojenci leže v pletenih košarah. Radovedno obračajo glavice in sprejemajo obiskovalce s svojim cvilečim jokom. V zavodu je uslužbenih 15 usmiljenk. Vsem bolnim maičkom pa kraljuje dobrodušni primarij dr. Bogdan Derč. Spretno jih zdravi, jim lajša bolečine in se smeje tem svojim malim »zverinicam« kakor jih sam imenuje Ganljivo je gledati tega velikana med svojimi pritlikavci. Starejši se nanj obešajo, ga vlečejo za brado, da se mu solze njegove dobre, rujave oči. On se jim pa smeje in jim deli slaščice. Zavod je sicer del deželne bolnice, vendar je zelo reven. Ali bi ne bilo dobro zavzeti se zanj in za usmiljenke, ki se tu žrtvujejo za blagor bodočega pokolenja? Tudi primarij ni srečen Tako skrben in vesten je. Vendar ima nasprotnike in menda tudi — nasprotnice. Hiša na cesti Stare pravde pa sprejema dan na dan bolne nebogljence. Njeni stanovalci se bore z usodo in ji kljubujejo, saj čutijo v dušah slast ki jo uživajo vsi, ki se žrtvujejo za vse plemenito in dobro. Gustav Strniša. Življenje v Loškem potoku Loški potok, 8 januarja Iz Loškega potoka le redko kdaj pride« jo v svet kake novice, zato naj vam kratko opišemo, kako živimo tn se gibljemo V pre« teklem letu smo dobili zopet 109 malih Po« točanov m Potočank zapustilo pa nas je 47 rojakov, ki smo jih spremili do groba. Zakonski jarem je prevzelo nase pri Sv. Lenartu 17 parov ki jim seveda želimo vso sreč.o. Glede morale bi se lahko pohvalili če b: se hoteli .. V minulem letu je bilo v vsej fan le troje nezakonskih otrok Že 45 let ne beleži naša kronika nikakega uboja ali umora kar je menda rekord v vsej Sloveniji Tudi žc let ni bilo v občini več« jega požara, čeravno šteje 486 številk ter ima 3700 prebivalcev dočim je okrog 1200 naših rojakov razkropljenih po širokem svetu. V zadnjih treh letih so tudi izostale običajne povodnji Z bilanco preteklega leta smo torej v eno roko lahko zadovoljni. So pa tudi senčne strani v naš' dolin Naša šolska deca, ki jc imamo 360. mora obiskovati svoje razre« de v treh poslopjih, ki nikakor ne ustreza« jo svojemu namenu. Zato prosimo pristojna oblast va, da bi v teku let uredila našim malčkom primernejše učilnice. Naše pro« svetno življenje ne kaže posebnega napred« ka. Diletantskih predstav je bilo v pretek« lem letu prirejenih le par v prosvetnem c* mu, večina društev pa beleži svoje de'.o« vanje samo na papirju. Tudi spomenika v vojni padlim še nimamo, dasi jih iz naše fare 52 pokriva tuja zemlja. V gospodar« skem pogledu smo šibki. Res se je lani iz« vršilo nekij popravil, tako prenovljen jc ostrešja zvoirka in velikega vodnjaka na taboru, kar je bilo potrebno. A naše ceste so v zelo slabem stanju. Poleti smo imeli avtobusno zvezo s postajo, pozimi pa jc vse zamrlo, čeprav ni mnogo snega in mo« ramo zopet pešačiti do 15 km oddaljene po« staje v ŽIcbiču. Trgovina je opešala. Naši delavci, zaposleni bod'si na hrvatski strani ali doma, se nikakor ne morejo pohvaliti, saj ne zasluži'o poštenega prehranka zase in za svojo družino. V verskem življenju takisto ni vse v redu. Kaplana nimamo že leto dni, dasi by ga zelo potrebovali Za božične praznike smo imeli v gostih g. prof. K.irdina iz Ljubljane, da nas je za Božič odvezal grehov in nam za slovo na praznik Treh kraljev razk izal Božič v s'ikah in živ« 1 jen je Sv. Cecili ic. Pohvalimo pa se lahko, da se v naš; fari mnogo čita ter prihaja v naše hiše že prav castro število »Jutra« m »Domovine«. \zi par Ljubljana. 9. januarja. Varnostne oblasti že dalje časa zasledujejo poznanega pustolovca, večkrat pred-kaznovanega Bolči žvana ter njegovo ljubico Milico Magjerčičevo iz Ključane v fojniškem srezu. Ker so bila žvanu tla v Sloveniji že prevroča, se je umaknil na jug in prišel v Srbijo, kjer se je po stari navadi izdajal za novinarja. Prispel je tudi v Fojnico kjer se je spoznal z zgoraj omenjeno Milico in krenil ž njo na pot. Podal se je v Užice in obral razne trgovce za velike zneske, predstavljajoč se za zastopnika družbe, ki bo izdala knjigo »Zbornik Jugoslavije«. Nabiral je oglase in je denar takoj kasiral o čemur imenovana družba seveda dolgo ni imela pojma. Slednjič pa so njegove sleparije vendarle prišie na dan in so sleparski par pričeli' zasledovati orožniki. Zasledovan-ca pa sta še pravočasno zavohala nevarnost in sta jo popihala v dr ige kraje. Bolči žvan je drugod nastopal tudi kot dr. Ivan Deljogradič, novinar iz Beograda. Ker ima izredno fin nastop, je seveda kot doktor tudi povsod uspel in mu je skoro vsakdo nasede'. Pustolovec je živel naravnost razkošno in je zapravljal prisleparjeni denar kar na debelo. Smukal se je tudi okrog drugih žensk in ni posvečal svoje pozornosti samo Magjerčičevi, ki pa mu tega ni preveč zamerila. Povzročil je precej škandalov, a se vedno spretno izmuznil. Bolči žvan, ki je rojen 1. 1898 v Št. Ru-pertu na Dolenjskem, je eden najbolj prebrisanih slovenskih pustolovcev. Ima pa to smolo, da se naposled vendarle vjame in obtiči v zaporu. Zaprt je bil že več let Zlatoporočenca Fran in Marija Gostič Ljubljana, 9. januarja. Danes praznujeta zlato poroko g. Fran in ga. Marija Gostič. G. Fran Gostič je bil rojen leta 1852. na Viru pri Domžalah in je služil 44 let pri orožništvu, financi in pri deželnem sodišču v Ljubljani, kjer je bil leta 1815. upokojen. V srečnem zakonu se mu je rodilo 11 otrok, od katerih jih živi še 6. Anton je postajenačelnik na Pragerskem, Stanko, znan sokolski dela- vec in pevec iz Most, Pavla, soproga dr-I žavnega uradnika v Zagrebu, Anica, soproga znanega mariborskega trgovca Francekoviča, Milka, vdova po magistralnem uradniku Bemardijem, Rozika pa soproga tajnika sokolskega društva g. Ke-bra. številnim prijateljem se pridružujemo tudi mi z iskrenimi čestitkami k jubileju vzornega zakonskega para, kateremu želimo še mnogo srečnih let. v Lepoglavi in sicer zaradi tega, ker je svoječasno sleparil po Hrvatski. Nato je bil spet obsojen pred poroto, ker je uganjal razne pustolovščine po štajerskem. Hodil je iz kraja v kraj in se predstavljal kot zdravstveni referent mariborske oblasti. Opeharil je več županov, a so ga naposled spet prijeli in ga po obsodbi poslali v mariborsko kaznilnico. Skušnje ga pa seveda niso izučile in bo tako zdaj okusil še srbijanske zapore. Koroške novice čas za zagotovitev volilne pravice poteče koncem januarja. Naj pazi vsak Slovenec, da bo dotlej vpisan v meščansko listo. Pri lanskih volitvah ni bilo v volilnem imeniku več stotin naših mladih ljudi. Morda bodo letos zopet volitve v deželni zbor. Govori se o deželnozborski večini soc. demokratov in Schobrovega bloka, gotovo pa ni, če bo to držalo. Zato se treba za volilno pravico pobrigati pravočasno, da bo pri prihodnjih volitvah na-rastlo število slovenskih volilcev in volilk nad deset tisoč. V zadnji volilni borbi je po vaseh prednjačilo naše zavedno žen-stvo. Kolikor več bo volilcev, toliko več bo poguma in toliko lepši bo uspeh. Na zborovanju gospodarskih zadrug v Celovcu je poudarjal bivši deželni glavar dr. Lemiš, da se je iz plebiscitnega daru mnogo storilo v zadružne namene in za posojilnice... Zvezna podpora je bila določena za glasovalno ozemlje, v katerem je 26 slovenskih posojilnic in samo 16 nemških Slovenske posojilnice so dobile 200.000 šilingov posojila, nemške pa, ki jih je manj in imajo majhen promet, 800.000 šilingov. Koroški črni križ je izdal 15.000 komadov spominskih tabel, na katerih so natiskani koroški obrambni bojevniki. Prodajali so table po 2 S in so jih razpečali samo 132. Oni, ki tako radi dvigajo kvišku geslo »Koroška Korošcem!«, dopuščajo novo naseljevanje Nemcev v Koroško deželo. Pri plebiscitni proslavi se je obečala zatrditev koroške posesti v domačih rokah in deželni kulturni svet se v svojih sejah pogosto-ma zavzema za nedotakljivost koroškega kmečkega gospodarstva, toda zopet se je pokazalo, da so take vrste izvajanja brez vsake resnosti. Nedavno se je naznanil zopet prihod nemških naseljencev na Koroško, to pot bavarskih kmečkih sinov, katerim. so pripravili dobre kupne pogodbe. Nemški učitelji so začeli pisati slovenskim staršem pisma, v katerih zahtevajo, da morajo govoriti njihovi otroci doma med seboj samo nemško, in starši jim morajo pomagati, da se priučijo nemščine kolikor mogoče hitro, da bodo mogli slediti nemškemu poduku v šoli. Tako pismo podpričuje najbolj, kako je neuspešna »utrakvistična« šola. V Podravljah so priredili gospodinjsko-kuharski tečaj, ki je uspel izborno, kakor se izvrše vedno ugodno slovenski gospodinjski tečaji. Nemški prenapeteži jih skušajo preprečiti, kjerkoli se naznanijo taki tečaji. Letajo okoli slovenskih družin in jih plašijo, da kdor pripusti svoje hčerke na tečaj, bo imel neprilike, ker bo veljal za irredentista kajti v teh tečajih se morajo dekleta učiti srbsko in vceplja se jim sovraštvo do Nemcev in do Avstrije. Na tak način agitirajo proti slovenskim gospodinjskim tečajem in zaeno otvarjajo svoje nemške tečaje, ki pa niso nikjer tako dobri kakor slovenski, čeprav jih podpira deželni kulturni svet. Občina Dobrlavas je dobila v lanskem januarju od deželne vlade tisoč šilingov, da jih razdeli med posestnike, ki so bili najbolj prizadeti po toči leta 1929. župan, ki je bil že skoro v vseh strankah in je sedaj »Heimatschützler«, še vedno ni izplačal one vsote. Sedaj ga vprašuje »Bauernzeitung«, zakaj še ni tega storil. V želinjah so pokopali zavednega slovenskega moža Josipa Mesnerja, p. d. Harnika, ki je dočakal 70 let. Preživel je trde boje, v katerih se je izjeklenil in ostal zvest svojemu narodu. Zapustil je svojcem pravi sloveniski domači dom. Brezposelnost je letos v koroški deželi mnogo večja kakor prejšnja leta. Sredi decembra je bilo podpiranih brezposelnih že 9556. Sedaj jih je deset tisoč. Zimska sezona je najugodnejši čas za društveno delovanje. So društva, ki delujejo dobro, so tudi taka, katerih delovanje je bolj šibko, ponekod jih pa ni, dasi bi bila nujno potrebna tudi radi tega, da se da slovenski mladini najprej ono, česar ji ni hotela dati šola. Prosvetnih delavcev je premalo ali v intenzivno delujočih društvih se lahko izklešejo novi društveni borci, ki postavijo prosvetna zavetišča tja, kjer jih še ni obstoječa pa utrdijo v odločne branike slovenstva. Knjižnice, predavanja. igre, petje, zdrava zabava, to so vezi, ki držijo mladino k društvom, katerih si želimo, kjerkoli so dani pogoji za slovensko kulturno udejstvovanje. Pristopak Vodnikovi družbi! Ob 4; 7. in 9. uri WILLY ljubljenec filmske publike v najslajšem filmu petja, mladostne ljubezni, flirta, smeha in vesele zabave LfnHiiiii, Ijuiiiš, iffllli . • • Sodelujejo še: Betty Bird, Albert PauJig, Hans Brausewetter Kazen tega krasen dopolnilu: spored! [Predprodaja vstopnic od 11. dop. dalje J Elitni kino Hatica Tel. 2124 Tel. Primorske novice Na zborovanju fašija v Zgoniku na Krasu ie pokrajinski fašistični tajnik dr. Peru-sino k zaključku izjavil, da fašisti puščajo v miru btare generacije z njihovimi predsodki. samo da ne zagreše kaznivih činov in ne zastrupljajo duše otrok. Ako bi skušali ovirali v družinah delo šole in režimu, bi zakrivili očetje veleizdajo. Dr. Perugino je spominjal navzoče ua nedavne obsodbe v Trstu, katere naj imajo pred očmi vsi. k I bi hoteli kvariti vpliv šole, to je, ki bi v domači lriši učili svoje otroke pisati iu Citati slovensko. V Postojni se je ustanovila sekcija narodnega udruženja alpinov, ki šteje (30 članov. To je priče tek serije skupin, ki se t»o-do stvorile po vseh večjih krajih vzdolž meje. V Postojni je mnogo železničarjev, carinskih in državnih funkcijonariev. špediterjev, trgovcev itd., tako da ima Postoi-na že precej italijanskega prebivalstva. AH s sedanjim številom fašistični tisk ni zadovoljen in tudi ne s prodiranjem v okelk-n. Postojna šteje skoro tri tisoč prebivalcev in v bližnji okolici jih je štiri tisoč, med katerimi se italijanski živel j še premalo pozna. Zato priporočajo fašistične novlne priseljevanje v Postojno, odkoder se ima organizirati tudi nakupovanje zemljišč za italijanske poljedelce in nameščanje italijanskih rokodelcev po slovenskih vaseh v okolici. »Banca cooperativa: v Gorici, ustanovije»-na pred 40 leti, je z novim letom ustavila svoje poslovanje in napovedala likvidacijo. Njene posle prevzame Banca blatna drsališča. Badnii večer je že zadržal ljudi doma. Dopoldne in Dopoldne so bile ul ce pač zelo živahne — splošen praznik: pravo« slavni badnji dan in katoliški Trije kralji — nabavljale so se še zadnje potrebščine na zelenjadnih trgih, v mesnicah, pekar» nah in trgov nah, ker je prvi božični dan vse zaprto, izvzemši le cvetličarne in sla« ščičarne, in se po starem običaju ta dan sploh ne hodi z doma. Proti večeru pa je bila velika gnječa okoli vseh pekarn: od vseh strani so prinašali bož čna »praseta«, da se "pečejo, ker se ta pečenka le redko» kje neče doma. Na »bleh« se položi par drobnih pole« ree, na nje pa pujsek, doma nasoljen. Pekova naloga je potem, da ga speče ta» ko, da se mu napravi skorjica, ki tako prijetno hrusta pod zobmi. Doma pa se pripravi »salata«: rdeča pesa, pomešana z narezanim svežim zeliem. In to je s nuj« skom vred glavna jed pri obedu božične« ga dne, doč m velia badnji dan za postni dan in se pripravlja večinoma samo ne» kaka fižolova juha, zabeliena z oliem, in seveda ribe. kjer je cvpnka zanje. Pri nas se postili s »pasuljcm« in pujskovim drobom. Beograjskim pekom, ki pečejo »prase« , ta«, se pač ne more očitati, da bi b li v j svojem poslovanjti ravno preveč napred« ni. Ko so mi pripovedovali, kak naval je j na pekarne, si nisem mogel predstavljati, kako bodo končno ti mojstri poznali vse pujske, ki so jim jih zročili v peko, kajtt prase je prase in so vsa približno iste velikosti. Ko pa se je vrnil fantič naše gospodinje, ki je božičnega dne zjutraj že ob petih nesel prase k peku, sem videl, da tud v Beogradu še Uporabljajo take zaznambe, kakor so jih uporabljali naši pradedi stari Slovani, še preden jim je sv. Ciril izumel pisavo. Dečko je prinesel domov »raboš«, nekako »protiznamko« v obliki kakih deset cent metrov dolgega, centimeter debelega šfrioglatega, na enem koncu pošev odrezanega lesa, ki je imel na drugem koncu en rob zarezan. Enak košček lesa je pek priložil pujsku na »blehu«. In kdor pride s tem »rabo« Sem«, dobi pečenega pujska. Za svoje de» lo računa pek 15 dinarjev. Gorje pa tiste» mu, ki izgub' »raboš«: družina ostane brez božične pečenke. In sc je zgodilo včeraj, kakor je pripovedoval gospod'njin Voja, da je neki deček izgubi] »raboš«, a ko je prijokal k peku. je bilo že prcoozno in vse zaman: prase je že šlo. Nekdo je na» šel, ali morda tudi izmakn i »riboš«, pri« šel ž njim k peku, plačal 15 Din in od« nesel pečenko. Dobil jo je prav poceni. Ver so se nraseta prodajala očiščena po 24 do 2S Din kilogram. Pa je imela smolo s prasetom tudi na» ša gospodinja. Bila je prepričana, ko je na badnj. večer užigala badnjak — dre» zala je ž njim v žerjavico, da so iskre le» tele na vse strani in govorila: »Koliko varnica (isker), toliko parica itd.« — da bo šlo vse v redu, in je povabila tega in onega na »ručak«. Malo pozneje, seveda, ne pa ravno opoldne, ker je dejal pek, da bo prase pečeno šele ob eni popoldne in je vsekako najlepše in najbolje, če pri» de pečenka na mizo naravnost iz peči, vroča, oz. »vrela«, kakor se pravi. Fa smo tako čakali do ene. Ali pride Voja in javi »tužno vest«, da čaka pred pekom cela vrsta in »grdi« in da prase niti še v peči ni, da moramo še čakat Posedali smo, pa zopet vstajali in bredli po slami, ki jo je gospodinja na badnji večer potrosila po vsem stanovanju in nametala po njej pšemce, koruze, orehov in smokev, pri» voščili si po čaš co »ljute«, zaradi boljše» ga teka, toda Voja se je zopet vrnil z »rabošem« v roki: »Furuna mu ne valja pušta vazduh, još nije gotovo!« Morali smo se zadovoljiti s skromnejšim obe« dom, brez praseta No. pa je že bilo. In ko je gospodinja delila »cesnico«: prvi kos «za kuču«, drugi za »putn ka«. tretj: za domačina Ihr nas »domačicu«) itd., je naš »nraseči liferant« Voja dobil kos z vpečenim dinarjem, pri čemer smo ugo» tovili. da d:nar obeta »dobro letino«, ker je bila obrnjena »glava« navzgor. »Ručak« n; bil ravno tak, kakor bi bil moral biti po oni stari: »U Božiča tri nožiča: jedan za čcsnicu, drugi za pečenicu, a treči za kobasicu,« ker ni bilo »pečenice«, aii zadovoljni smo bili ravno tako in smo se bolje založili s »kolačiči« in drugimi takimi dobrotami. Posedal; smo še in še, pa čašo vina, pa »kafico«, in ko je bilo že popolnoma tem» no tam zunaj in sta na uri oba kazalca kazala navzdol, je končno le priromal Voja z »blehom« in nrasetom, »vrelim« in tako leno rumeno zapečenim, da ga ie bilo vesel ie pogledati. Pa smo ga kar na» čeli: »Tebi noga, meni noga...« Kosilo se je strnilo z večerjo. B lo je že precej pozno, ko je gospo» dinja zadnjega gosta spremila do vrat z zahvalo na posetu in potem vzdihnila: »Hvala Bogu, da se tri dni ne pometa, drugače bi mi sedaj odpadle roke!« Potrošena slama ostane namreč posta» novanju vse štiri dni božičnih praznikov, od badnjega dne pa do vštetega sv Ste» fana, ki je drugi dan po Bož ču, dočim je danes praznik sv. Bogorodicc in dan po» setov. Treba jc posetiti sorodnike, prija» telje in znance in seveda predvsem pove« dati, »kakva bruka sa prasetom što nije stiglo na vreme.« Jutri je še praznik, toda samo cerkven in po urad b se dela redno, kar pomeni prav za prav »odmor«, kajti toliko pra« znovanja, kakor ga je, res že utrudi in izmuči, in, kar je še prav posebno treba »podvuči«, tudi izprazni — žepe. --— JV POD POKROVITELJSTVOM Nj. VEL. KRALJA 17. JANUARJA 1931 SLOVANSKI — VEČER 0 TABOR .✓J Doinnčc vesti Novo! Smeh, zabava! Harry Lzedtke v najnovejši svoji vlogi kot (0eseii vdove < Ob 4., pol 8. in 9. zvečer Vremensko poročilo Metenrn!^skeea javodn v I luMian» številke za označbo kraja pomenijo: 1 čas opazovanja 2 stame barometra 3 temperaturo. 4 relativno vlago v % 5 smer in brzino vetra, ö oblačnost 1—10 7 vrsta padavin S padavine v mm. 9. januarja. Ljubljana 7. 769.6, —5, 65, N 2 0 — —• M ribor 7, 769.1, —2. 95, NW 2 'lO*__• M ostar 7, 760.5, 4, 94, N 12, 10. dež, 0.2; Zagreb 7, 769.3, —2, 65, NE 4 7__• Beograd 7, 767.1, —2. 95, NW 2, 10. sneg', 4.0: Sarajevo 7, 768.1. —5, 93, mirno, 10. sneg, 5.0: Skopi je: ni depeše: Kumbòr 7, 757.3, 10. 74, minio. 7,--; Split 7 761 1 3. 56, NE 14, 8,--; Rab 7. 765.2, 0, 58^ NE 8, 2,--; Vis 7, 757.5, 1, 86, N 10, 9, Solnee vzhaja ob 7.37, zahaja ob 16.38, luna vzhaja ob 23.28, zahaji ob 11.6. Najvišja temperatura v Ljubljani —0.2, nainižja —6 2, v Mariboru —2, Mostarju —0.3, Zagrebu —2, Beogradu —2, Saraje« vu —5. * Božično darilo prestolonasledniku. Trgovski pomočnik Viljem Lenkey v bomboni je po poidrugoletnem delu dovršil zrakoplov po vzoru »Zeppeiina«. Zrakopiov meri 180 cm m je izdelan iz kartona in ličja. Izdela! ga ie, da ga kot božično darilo pokloni prestolonasledniku Petru. Obrnil se je na dvorn maršaiat, odkoder je dobil odgovor, naj darilc osebno prinese v Beograd. Te dni je Lenkey svoj zrakoplov osebno izročil prestolonasledniku. * Sestanek diplomiranih tehnikov. V četrtek se je vršil v Ljubljani propagandno-inrormativnj sestanek stanovske organizacije diplomiranih tehnikov. Udeležba je bila glede na veliko raztresenost članov po vsej domovini m tud, tujini prav častna, saj se j t zbralo oKrog i00 tehnikov, večinoma absolventov srednje tehnične šole v Ljubljani, prav prisrčno sta bila pozdravljena inšpektor strokovnih šol v naši oano-vini g. Presi in direktor srednje tehnične šole g. Reisner, ko sta prišla v krog svojih nekdanjih učencev. Na sestanku so razpravljati o svo.u stanovski organizaciji in njenih stremljenj Ji in o pravici vpisa diplomiranih tehnikov na tehniške fakultete. Do konkretnega zakijucka v lern vprašanju ili pr.šio, pač pa Je sestanek konča! s trdno voljo vseh navzočih, posvetiti vse moči razvoju stanovske organizacije. * Smrt davkarja Josipa uregorca. Iz Murske Sobote nam pišejo: V četrtek popoldne smo pokopal davkarja g. Josipa Ore gor ca ki je umri v najlepši dobi svojega življenja. Lìti je ena naših najboljših moči, ki jih je upravna služba postavila v to obmejno pokrajino. Nad vse vesten, uaprarr. strankam du skrajnih mej uslužen in ustrežljiv je vžival povsod najboljši sloves. Neminljiv spomin mu bo pa moralo ohraniti soboško Sokolsko društvo. Sedaj, ko je mrtev, se lahko zapiše: Najbrže ne bi likoli itaia ponosna stavba v Benkovi ulici, ce ne b: biio tega neutrudljivega delavca Pogreba se je udeležila vsa Murska Sobota. Pevc. ;0 mu zapeii dve žalostinki. Družim naše iskreno sožaije! * Smrt vnetega gasilca. Iz Litije nam pišejo: Na farnem pok-pališču v Šmartnem pri Litij: so pokopali g. Martina Adamčiča po domače Martinovega očeta, ki je legel v groo v čest.Li starosti 80 let. Na njegovi zadnji poti i j ga spremili številni znanci in prijatelj; in lepo število gasilskih deputacij Pokojnik je bil 45 let neprestano v gasilskih vrstah. Bi! je do zadnjega kljub viso-kini Križem še vedno aktivni član in najsta-•:ejš ius'iec. ki je bil odlikovan za svoje gasilske zasluge z zlato državljansko meda-Jo. Pogreba gasilskega starešine se je ude-ežiia tudi litijska gasilska godba, ki je svi-:a turobne žalostinke. Šmarski »Zvon<-., ki e zgubi a pokoinikom vrlega pevca iz prejšnje dobe. je zapel pod vodstvom pevo-vodje rir.clučitelja g. Kovačiča več žalostink. Blag pokojnik zapušča svojo družino, ki jo je vzgoji! v strogo narodnem in naprednem duhu Zanimivo ie, da je Martinova družina tua na jstarejših šmarskih družin. Pokojni Martinov oče je bi! vsem svojim sosedom vaščanom svete! zgled poštenega in miroljubnega slovenskega kmeta. Vso svojo dolgo življenjsko dobo ni poznal pokojnik tiikak-h prepirov, zato ga bo ohranila vsa soseska v častnem spominu. Ugledni Adam-čičev- družini naše iskreno sožalje! * Novi grobovi. V visoki starosti 91 let je umrl v Žužemberku g. Ivan K a d u n c. Pokopali ga bodo v nedeljo 11. t. m. — V Ljubljani je pred dnevi preminila ga. Ivana W e i s s o v a. — Pokojnikoma blag spomin, žalujočim naše sožalje! * Proslava »Triglava«. Starešine »Triglava <■ se opozarjajo na slavnostno zborova- nje, ki bo v proslavo 55 letnice društvenega obstoja danes ob 17. v sejni dvorani Mestne hranilnice v Celju. * Treznostna akcija v Dravski banovini. Prejeli smo: V Celju bo začel v kratkem izhajati nov mesečnik »Jutranja zarja«, glasilo treznostnega gibanja v Dravsi.i banovini Staj bo na leto 10 Din. Naročila sprejema Pavlic Lojze, gimnazijski profesor, Celje, vila Žuia. * Sestanek Kmečke prosvete v Ribnici se bo vrši] v nedeljo dopoldne po prihodu ljubljanskega dopoldanskega vlaka v prostorih Cenetove gostilne. Opozarjamo na važni sestanek vse, kj jim je na srcu prosvetno deio med kmečkim ljudstvom. * Zbirka rudarjev za cerkev v Hrastniku. Prejeli smo: En teden so pobirali hrastni-ški rudarji po naši Ljubljani za cerkev Kristusa kralja in nabrali približno 35.UOO Din, 15.00U Din bodo gotovo prispevali naši denarti! zavodi, banke in pridob.tniki, tako da zberemo za središče Dravske banovine primerne vsoto 50.000 Din. Naša Ljubljana je s tem pokazala, da ima odprto srce za delavce ;n rudarje Skoro nikjer prosile: niso odšli praznih rok Največ smo nabrali pri frančiškanski cerkvi po služb; božji 4. t. m. (okoii 7000J i« v trnovski fari b. t. m. (okoli 3500) Klic iz Hrastnika je naše! v Ljubljani prisrčen odmev. Pokretniki akcije upajo, da bosta Maribor v velikonočnih dneh in Celje ob Duhovnem tekmovala z Ljubljano Cerkveno stavbno društvo v Hrastniku izreka prisrčno zalivalo banski upravi, ljublianskemu škofijskemu ordina-rijatu. ljubljanskemu magistratu. Trboveii-sk' premogokopm družbi in vsem ljubljanskim ?upmm uradom za vso naklonjenost m priporočilo Prebivalstvo Dravske banovine prosimo, da se spomnijo ubogih rudarjev v prednustnem času. ki je potrebna, da do kosila uspešno vršimo svoje opravilo. Skodelica okusne, koncentrirano krepilne hrano vnese v miu v maiem obsegu veliko hranilno vrednost, pa pri tem ne ob-težuje želodca. Dobiva se v vseb lekarnah, droge-rijah in boljših špecerijskih trgovinah: Velika škatlica 56 Din srednja škatlica 32 Din, mala škatlica 16 Din. * Pravkar izišli številki ilnstrovane tedenske revije Življenje in svet« je priloženo vsebinsko kazalo za osmo knjigo. Kazalo dobe vsi naročniki brez doplačila, * V zapuščinskem postopanju po Rudolfu Ropanu, posestniku na Ljubečni, ki je umrl 28 aprila lani brez oporoke, se pozivajo vsi, ki imajo prot; zapuščini kako terjatev, naj jo napovejo pri okrajnem sodišču v Celju ob priliki naroka 31. t. tn. ob 9. ali pa do tedaj pismeno prijavijo ker bi jim sicer, ako bo zapuščena po prijavljenih terjatvah izčr-oana, ne pristojai noben zahtevek, razen če imajo zastavno pravico. * Iščeta se dediča. Dne 30. oktobra lani je v Karma on Lučah v Savinjski dolini umr; prevžitkar Jakcto Breznik. Poslednja volja se ni našla. Zapustnikova sinova Franc Breznik in Janez Breznik, katerih bivališče n znano, se pozivata, da se v teku enega leta zglasita pri okrajnem sodišču v Gornjem gradu, ker bi se po preteku tega roka razpravljala zapuščina z ostalimi dediči m Josipom Jeiencem, sodnim služite-Ijem v Gornjem gradu, ki je odsotnima postavi j en za skrbnika. * Prehitri zvončki. »Jutrovemu« stričku je poslala mala Elica Svetova iz Njivic pri Radečah, učenka IV. razreda osnovne šole. kar celo škatlo zvončkov, ki so v zadnjih toplih dneb pribodli iz zemlje, žal, bo prehitre znanilce pomladi pomoril hud mraz, ki je pravkar nastopil. Mali prijateljici za šopek lepa hvala! * Grlica z mladiči. V okolici Karlovca so naši, te dni gnezdo, v katerem je bila stara grlica z dvema mladičema. Znano je. da grlice odhajajo v jeseni v toplejše južne kraje in se vračajo šele ob koncu marca. Najstarejši ljudje se ne spominjajo, da bi kdo sredi zime naletel v teh krajih na grlico * Sneg v Dalmaciji. Iz Splita poročajo, da je na okol šk h hribih zapadel sneg, ki je ponekod visok do 20 cm. * Nezgoda. V ljubljansko splošno bolnico so včeraj popoldne pripekali 14 letnega Stanislava Šefmana sina Žagarja iz Kranjske g>ore. Fant si je pri padcu zlomil desno nogo. * Grozen samomor odpuščenega delavca. V četrtek zvečer si je v okolici Cakovca na grozen način končal življenje mladoleten delavec Ludovik Koren. Vrgel se je pod poštni vlak. ki ga .ie na kose raztrgal. Pokojnik je prišel v Čakovec pred dvema letoma in bil zaposlen pri Ivanu Kerenčini. nedavno je bil odpuščen iz službe. Domneva se, da je šel v smrt zaradr bede. * Samomor stišaškega odvetnika. V svojem stanovanju na Orehovici se je obesi! sušaški advokat dr. Marunič. Zapustil je pi- smo, v katerem svoji hčerki opravičuje svoj korak. * Kako se prenašata nalezljivi bolezni škrlat.nka in d.fterija. Danes, ko škrlatinka m difterija zopet zahtevata številne žrtve, povzroča vprašanje o prenašanju teh kužnih bolezni zopet več skrbi. Najnovejše preiskave so pokazale, da je baš pri teh biieznih števiio tako zvanih prenašalcev k!ic zelo veliko, to je veliko število oseb nosi v set>i krajši ali daljši čas verjetne povzročevalce boiezni v nosnicah in grlu, ne da bi bili sami bolni. Na ta način preti po dotičnih osebah huda nevarnost infekcije za okolico. Epidemiološka raziskavama so pokazala, da je zelo verjetno, da obstojajo taki prenašaici m teke je. kakor so znam na primer pr tiiusu, kar je v novejšem času jasno dokazano po eksperimentih na živalih, f Ta konstatacija nam istočasno pokaže način, s katerim se najlažje moremo izogniti tem nevarnim boleznim. Prvi pogoj je, da se nt družimo z boln kj in s takšnimi, ki >o sumljivi, a razen tega zelo omejuje širjenje bolezni razkuževanje ust in grla. Vsem osebam lahko priporočamo, da najskrbneie negujejo in razkužujeio usta, in sicer z učinkovitimi, vendar neškodljivimi razkuže-vahiimi sredstvi. S tem ne varujete samo sebe nego tudi svojo deco Po dosedanjih izkušnjah se ie 1'rrrevvr-'r»ry»tr«mWXmO TOOOOOr DANES MERKURJEV PLES v vseh prostorih TRGOVSKEGA DOMA -ooooc ■ rxx oouooo« m/mrmu it» » mnrjon y onnooex otxio» xxooom slovil, nakar sta ga dva gospoda spremila na kolodvor, da se odpelje v svoje rodnp mesto Bosansko Gradišiio. u— Iz gledališča, balzacova komedija »Mercadet« se ponovi drevi v drami za red C — V nedeljo 11. t. m ob 15. bo prva re-priza Goiieve vesele pravljice »Princeska in pastirček«, ki je po soglasnem mnenju ena najzabavnejših mladinskih iger, kar smo jih kdaj uprizorili na našem odru. Običajne dramske cene. Zvečer ob 20. se ponovi Upahova izvirna komedija »Glavni dob:tek« po znižanih cenah. — V operi se bo peia drevi Verdijeva »Moč usode« za red E V nedeljo zvečer se bo pela priljubljena opereta »La Mascotte« izven abonmaja po znižanih cenah. u— Šentjakobski gledališki oder. Drevi ;n v nedeljo se ponovi velezabavna burka v 3 dejanjih »Prostozidarji«. — Vstopnice pri g Milošu Karničniku in na večer predstave id pol 20. pri večerni blagajni. Priče-tek predstave bo ob 20.15. u— Veliko zanimanje vlada za nedeljski koncert zbora Glasbene Matice, na katerem se ponovi Berliozova dramatična legenda za soli. zbor in orkester »Faustovo pogubljenje« Kot solisti nastopijo Vera Majdiče-va, Josip Gostič in pa odlični naš baritonist Rober* Primožič, ki bo pel veliko partijo Mefistofela. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. u— Na koncertu Zagrebškega kvarteta v ponedeljek 12. t m v dvorani FiJharmo-nične družbe se bo izvajal poleg kvarteta staroklasika Boccherinija in živahnega ameriškega kvarteta Dvoraka tudi Škerjančev kvartet »Sonatina da camera«. To delo ie doseglo na koncertu Zagrebškega kvarteta v Zagrebu 3. decembra izredno velik uspeh Vstopnice v predprodaji v Matični knjigarni. u— Lutkovno gledališče na Taboru ponovi v nedeljo 11. t. tn. ob 15. efektno igro »Alaksir«. Vsakdo si mora ogledati to zanimivo predstavo. u— Češko marijonetno gledališče v Narodnem domu priredi v nedeljo 11. t. m. ob 16 predstavo »V zemlji Permontov«, v nedeljo 18 t. m. bo igral ljubljanski Sokol pravlj;čno igro v 8 slikah »Čarobne gosli« u— Treznostni predavanji v Ljubljani. Ponovno vabimo trezno mladino, da se udeleži sestanka danes ob 10. na državnem moškem učiteljišču, ostalo občinstvo pa vabimo na predavanje, ki ga priredi prof. Lojze Pavlič iz Celja v nedeljo ob 20. v Unionu. u— Otvoritev drsal;šča SK Ilirije. Včeraj dopoldne je bilo otvorjeno povečano in modernizirano drsališče SK Ilirije na Kosler-jevem vrtu pod Cekinovim gradom. Že takoj prvi dan je bil izredno velik obisk. Oii-cijelna otvoritev drsališča bo v nedeljo ob 11. dop. Pri otvoritvi bo sodelovala godba »Sloge«, ki bo igrala od pol 11. do pol 1. Uprava drsališča obvešča cenjeno občinstvo, da bo drsališče v primeru ugodnega vremena vsak dan odprto od 8. zjutraj do 9. zvečer Vstopnina znaša za dijake in člane 3 Din, za vse druge 5 Din za osebo Uprava je izdala tudi permanentne vstopnice Dijaki dc 14. leta in aktivni člani plačajo za permanentno vstopnico 40 Din, dijaki nad 14 let in podporni člani 60 Din, vsi drugi pa 100 Din. Zaradi ogromnih režijskih stroškov m povečanja naprav je bila uprava prisiljena cene nekoliko zvišati. V soboto zvečer bo na drsališču bengalična razsvetljava. u— Reprezentančni ples, ki ga prirede slušatelji Aleksandrove univerze pod pokroviteljstvom Nj. Vel kralja Aleksandra L, bo 31. t. m. v dvorani Uniona. u— Zanimivo predavanje. Ferdo Kozak bo predaval v nedeljo 11. t. m. ob pol 11. dopoldne v dvorani Filharmonične družbe o sodobnem človeku in njega potih. Kulturno-znanstvena predavanja Slavističnega kluba DSFF vzbujajo v javnost' največje zanimanje. zato se pričakuje tudi jutri velika udeležba. Ptedavanje bo vsakomur dostopno in brez vstopnine. u— Liudska univerza za obrtniške vajence. Zveza obrtnih zadntg v Ljubljani priredi v ponedeljek 12. t. m. ob pol 19. v veliki dvorani Mestnega doma v Liubijani. Krekov trg (vhod rz Streliške ulice), VIII vajensko predavanie. Predaval bo g. Miiko Krapež o telovadbi kot vzgojnem smotru narodov. Vstopnina prosta. Vabljeni tudi obrtniški troistri in pomočniki. u— Društvo »Soča«. Drevi ob pol 21. bo v salonu pri »Levu« predavanie g. dr. Paž-ma Jo a'lima, odvetnika v Ljub'jami, o Škotu Strossmayerju, apostolu jugoslovenske misli. Vabljeni vsi! u— Dva vloma. Trgovka Angela Mersia-vičeva, stanujoča v VVolfovi ulicj 10, je prijavila, da je bil S. t. m. v njeno vinsko klet zvršen vlom. Storilci so ji odnesli 120 1 vina. — Drugi viom ie bil izveden v karme-ličanski cerkvi na Zaloški cesti. Tam je neznani storilec sedaj že drugič nasilno odpri esen nabiralnik m ukrade! iz njega manjšo vsoto. u— Skesani tatovi. Policija je nedavno prijela družbico vlomilcev in spravila zdaj na varno še tri nevarne ptiče ki so pripadali isti družbi. So to: 18 letni Janez J. iz Vevč, ki je bi! zaradi raznili tatvin že 6 krat predkaznovan. dalje Rudolf V. iz Ljubljane, ki je kljub mladim letom že star svedrovec, in zidarski deiavec France Filipčič iz Ormoža, ki je tudi znan vlomilec Kriminalni organi so doznali. da so omenjeni trije prodajali po raznih gostilnah tobak, po trafikah pa p semske znamke. Kmalu so jim bili agent: za petami in so res našli pri njih tobak znamke pa zašite pod podlogo ob'eke Čeprav so jih policijski organi zajeli skupaj st pozneje na policiji niso hoteli poznati. V teku zasliševanja, so se ornečili in naposled priznali, da so vlomili v družbi drugih v trafiko »Poštnega doma- na Gallusovem nabrežju in v razne cerkve v mestu> kjer so iz nabiralnikov pobirali drobiž. Potar, lovci! Sveže Cyonan kapsule, strupi za lisice ter fosforjeva pasta za vrane v drogeriji GRF,GORIC, Ljubljana. Prešernova 5. 1724 »rVžENERA KUGLERA 379 MILO ZA ROKE« a— Francoski institut v Ljubljani opozarja prijatelje francoskega jezika na društvena sestanek, ki bo v četrtek 15. L m. ob 21. Vseučilištoi profesor g. Evgen Spektorsky bo imel zanimivo predavanje »Dve stoletnici: Benjamin Constant in Fustel de Coulan-ges.« a— Občni zbor dilaškega podpornega društva »RadogoJ« v Llub'iani bo v torek 20. t m. ob 18. v pisarni Akademskega kolegija v Ljubljani. u— Sokolsko društvo II. v Ljubljani priredi danes svojo letno skupščino v prost" rih realke ob 19.30, kamor se vabi celokur no članstvo. n— Sokolsko društvo Štepanja vas b-imele občni zbor v nedeljo 11. t m. ob 1 v društveni telovadnici. o— Na ženski strokovni nadaHeva»ni š^' za ametne in oblačilne obrti (Sv. T-koba se prične reden pouk v ponedeljek 12. t m. u— Opeharjena nevesta. Kuharica Pepca Z. se je pted časom spoznala z nekim Josipom Križnarjeni s Koroške Bele, po poklicu sodarjem. Pepca se je zaljubila v postavnega Gorenjca iu mu stregia, kolikor jc mogla. Ker ji jc obljubil, da jo bo poročš, mu je kupiia popolnoma novo črno obleko, suknjo, klobuk, čevlje, kravato in tudi peri- lo. Sploh ga je oblekla od vrha do tal, kar jo je stalo 2144 D n. To pa še ni bilo vse. Izročila mu je Piai nad 1000 Din v gotovini, kar je seveda hvaležno sprejel. H porote pa ga ni bilo. Fant, ko je imel obleko tu denar, se je premisli in jo neznano kam popiha!. S'eparja zasledujejo orožniki. u— Prijet tat koles. V četrtek je opazil neki policijski agent na Langusoveni nabrežju zloglasnega tržaškega tatu Riharda Vrankarja. ki so ga pri nas zasledovali že dalje č-.sa. Fant je skuša! s koiesom, ki ga je imel s seboj, po stopnicah na čevljarski most, a ga je tedaj že držal detektiv. Na policiji so ugotovili, da je titòì to kolo ukradel na Kongresnem trgu in sicer Karlu Go-liju z Rudnika. Vrankar je tatvino sicer tajil, a mu ui pomagalo. Tatu so vtaknili t zapor u— Plesni odbor maturantov tehnične srednje šole javlja plesalkam in plesalceiti; d:i ne bo današnje plesne vaje. u— »Preporodov a« redila plesna vaja bo drevi ob pol ?0. v areni Narodnega dorna. Istotam se bo vršila dnt: 7. februarja ma-škerada. ki obeta tudi letos mnogo prijetne zabave. u— Popoldanske plesne vaje Glasbenega društva »Zarje« bodo zopet v nedeljo 11. L m. ob 15. v dvorani Delavske zbornice, u— Zaključna plesna vaja SK Svobode drevi ob 20. v Delavski zbornici. u— Izgubil je Potočnik Z von ko, avtomobilski zvošček 2—200, v sredo ob 16. od Starega trga do Dunaiske ceste pogonsko ročico (knrbe!) Vnditelia prosi, da jo lastniku vrne prot; odškodnini, iZ e— Obeni zbor Sokola se je vršil v četrtek zvečer v mali dvorani Celjskega doma ob dobrem obisku. Otvoril je zbor društveni starosta dr. Milko Hrašovec in podal pregled društvenega delovanja v preteklem letu. Obširneje se je bavil tudi s pripravami za vsesokolski zlet v Pragi, Iz tajniškega poročila br. Tineta Novaka, je bilo razvidno, da je število članstva močno naraslo. Nato so poročali načelnik br. Poljšak, načelnica s. Grudnova, blagajnik br. Naprudnik, ki je sporočil, da je znašal denarni promet v preteklem letu 340.000 Din. Veliko stroškov je imelo društvo z renoviranjem Sokolskega doma v Gaberju in z napravo novega letnega telo-vadišča istotam. Poročala sta še prosve-tar br. Franjo Roš in matrikar br. Kres-nik. število članstva ob koncu preteklega leta je bilo 500 in pa okrog 120 članov na polletni poskušnji. članarina ostane neiz-premenjena, pač pa se bo pobiralo mesečno po 1 Din od vsa*2ga člana za zlet v Pragi. Izvoljena je bila dosedanja društvena uprava Odstopil je tajnik br. Novak, na novo pa sta bila izvoljena v upravo br. Mišja in br. Stanič. e— Konstituirajoči občni zbor »Merkurja«, društva trgovskih in privatnih nameščencev Jugoslavije, Zagreb, podružnica Celje, bo 11 t. m. ob 9.30 dopoldne v mali dvorani Narodnega doma. Vstop le članom z legitimacijami. e— Smrtna kosa. V celjski javni bolnici ata umrla 72-letni občinski ubožec Anton Jeraj iz Ljubnega in 42-letni brezposelni delavec Tomaž Ribič od sv. Jurija ob Taboru. e— Nesreča pri napeljavi elektrike. Pri napeljavi električnega daljnovoda med Ve-'enjem in črnučami se je ponesrečil 28-'etni delavec Jože Kogovšek. V bližini Vranskega se je zvrnil nanj brzojavni J rog in mu zlomil levo nogo. Kogovšek se 'dravi v celjski bolnici, e— Poizkušeno sleparstvo. Pred kratim je prišla v Kudiševo trgovino na Kra-i-a Petra cesti neka Ana š. z Dobrove pri 'elju in naročila za 500 Din blaga. Prosi-i je, naj ii blago pošliejo na dom, kjer da ga bo tudi plačala. Ko je vajenec prine- sel blago, mu je izročila kuverto z zagotovilom, da je v kuverti denar. Dejansko pa je bil notri listek, da bo blago pozneje plačala, češ, da sedaj nima denarja. Pozneje je zatrjevala, da blaga ne more vrniti, ker ga je izročila šivilji v delo. Na grožnjo, da bo ovadena orožništvu, je vrnila blago. e_ plesne vaje trgovskih nameseencev drevi ne bo. Vaja bo v nedeljo 11. t. m. ob 15. v Celjskem domu. e_ Mestni kino. Drevi zvočni film »Pesmi je konec«. V filmu nastopa tudi Slovenka Marica Lubejeva. Začetek ob 20.30. Iz Maribora a— Akcija mestne občine za znižanje e*n. Tržni odsek je v svojih sejah izdelal predlog, da bi se znižala cena črnemu kruhu na 3.50 Din, belemu na 4 Din za -*g. Predlog je bil izročen banski upravi v odločitev. Mariborski pekovski m°3stn..r; imeli v četrtek popoldne P" Kmerfaicu Zborovanje, na katerem so po porociah referentov soglasno sklenili, da je z ozijom na sedanje visoke nabavne cene moke m drugih potrebščin vsako znižanje cen nemogoče. Zborovanju sta prisostvovala tudi mestni veterinarski nadsvetmk g^H nter iechner in obrtni referent magistralni ìvetnS g Rodovšek. Tržni odsek bo v pri-Sjfseji tazpravljal o znižanju mesnih osebna vest. V čin rezervnega ka- petana L klase je napredoval učitelj g. Franjo Luknar na Teznu. f_ Ljudska univerza v Studencih. V in deliek 12 t. m. ob 19. bo predaval strokovni učitelj g. Ivan Robnik o temi "človek na poti k cilju«. a— Kolavdacija novega dupleškega mo-st-1 ^e bila izvršena včeraj ob 10. Komisijo so tvorili podnačelnik cestnega odbora g. žebot ter inženjerja banske uprave Beve in Fischer. a_ \si lastniki motornih vozil morajo do 20. t. m. pri mestni policiji zaprositi za dovolitev novih evidenčnih številk za tekoče leto Formuiarji se dobe pri referentu v sobi št. 11. Kdor bi neopravičeno zaostal, bo kaznovan. Prijavi je treba pritožiti potrdilo o plačanih letnih davkih in dekret dosedanje evidenčne številke. a_ Društvo jugoslovenskih akademikov v Mariboru se ob priliki XI. akademskega plesa najvljudneje zahvaljuje damam častnega komiteja za pomoč in sodelovanje, dalje zastopnikom oblastev in šol in vseh ooklicev ter gg. trgovcem in sploh vsem, ki so s svojo prisotnostjo dvignili ugled sijajno uspelega večera. a— Iz gledališča Danes se ponovi vesela ji melodiiozna opereta »Grof Luksembu-rški« za ab. A. Kuponi. — V nedeljo popoldne ob 15. bo otroška predstava po znižanih cenah i« sicer čarobna orijentalska pravljica v enajst h slikah »Aladin« s petjem, plesom in godbo. Zvečer ob 20. pa b^ popularna komična o-pera -Prodana nevesta«, koi prva predstava te opere po znižanih cenah a— Lutkovno gledališče Sokola matica uprizori v nedeljo 11. t. m. ob 3. pop. v mali dvorani Narodnega doma veseloigro v 3 dejanjih »Gašperček razbojnik«. a— Knjižnica Pedagoške centrale v Mariboru na razpolago tudi neučiteljem. Sedai, ko polagoma prodira spoznanje, da ie šolska vzgoja sveta pravica državljana in ne neizogibno zlo, raste zanimanje za novodobna pedagoška vprašanja tudi med starši. Utrjuje ae zavest, da se morata v skrbi za otroke zbiižati šola in dom, da i e treba vzajemne podpore v izvrševanju vzgojnih na-»og, zlasti pa v onih perečih vprašanjih, katerih reševanje smo doslej prepuščali slučaju, da jih izvede na svoj, cesto odvraten in poguben način. Treba je torej retorme, ki pa m le interna zade'-a šole, ampak postaja tem aktualnejša tudi za javnost, čim težji so časi, kajti s pametno vzgojo polagamo v mladini temelje boljši bodočnosti. Da informira starše o nalogah sodobne vzgoje, ie Pedagoška centrala v Mariboru priredila že dva pedagoška tedna, kakršne ima na programu tudi za bodočnost. Ker pa je staršem treba tudi pedagoških knjig, je PC sklenila, da v skladu z društvenimi prav:1; odpre svojo knjižnico tudi lajikom. Pogcv so sledeči: Izposojevalec mora postati član PC (o sprejemu sklepa odbor), članarina je 12 Din letno, izposoinina za knjigo do 100 strani 1 Din, nad 100 strani 2. Din. Knjižnica se nahaja v poslovpju drž. zeti. učiteljišča v pritličju, vhod iz Cafove ulice. Uraduje ob četrtkih od 15. do 17. ure. Prijave se pošiljajo na naslov: Pedagoška Centrala v Matiboru, Zrinjskega trg št 1. a— Obvezanci ljudskega dela za nedržavne ceste bodo vpisani v seznam in se morajo v dneh 12., 13., 14.. 15 in 16. t. m. med 8. in 12. uro javiti v mestnem knjigovodstvu, Slomškov trg 11/L. soba 4. Javiti se morajo vsi v mariborski občini stanujoči za delo sposobni prebivalci od 18. do 55. leta, ki ne plačujejo nobenega neposrednega davka, oziroma ki plačujejo na leto do 100 Din uslužbenskega davka, nadalje v Mariboru staiujoče osebe brez ozira na starost, spol in delavno sposobnost, ki plačujejo na leto nad 100 Din uslužbenskega davka potem vse v mariborski občini stanujoče osebe, ki plačujejo nepo- davke. Podjetja in uradi, bodisi da plačujejo za svoje uslužbence uslužbenski ali neposredni davek skupno, bodisi da ne plačujejo za nje neposrednih davkov, naj predlože v navedenem času točne imenske izkaze z navedbo davčnih iznosov. Tem uslužbencem se ni treba osebno javiti. Prijaviti se tudi ni treba: dijakom do 24. leta. če ne plačujejo v Mariboru več nego 100 Din uslužbenskega davka, državnim, banovinskim in občinskim uradnikom, civilnim in vojaškim uslužbencem s častniki vred, duhovnikom "seb veroizpovedi in javnim upokojencem, katerim se plačilo za javno delo odteguje že od prejemkov. a— Otvoritev sokelske prednjačke šole bo danes ob 11. dopoldne v kasarni kralja Petra. a_ Obrtno g'banle v Mariboru, v decembru je bilo v Mariboru izdanih na novo 20, izbrisanih pa 37 starih obrtnili nravic. a— Umrl je 8 t. m. zvečer v splošni bolnici občinski delavec Leopold Valenta, star 45 let. a— Sprememba posesti. Hišo z gostilno Josipa in Frančiške Kliček na Aleksandrovi cesti 53 sta kupila gostilničarja Josip in Elizabeta Hometer iz Prevalj za 600 000 Din. a— Pri podiran.in dreves je padla v četrtek v Sp. Kunsjoti ns 62-Ietnega vinlčar-ja Ivana čerčeja neka bukev Ponesrečen-«a, ki je dobil težje notranje poškodbe, so z reševalnim avtom prepeljali v splošno bolnico v Mariboru. a_ Tragična smrt starke. V Marmon- tovi ulici 9 se je v dimu zadušila 80-letna Marjeta SDit, tašča hišnega gospodarja Kerna Stanovala je v podstresni sobi in ie imela poleg lesene, z žagovino napolnjene stene železno peč. Včeraj zjutraj so ljudje opazili, da prihaja iz sobe dim in ko so vdrli v sobo, so našli starko na postelji mrtvo. Od preveč zakurjene peči je tlela lesena stena in žagovina ter je dim starko zadušil. Poklicali so gasilce, ki so ogenj pogasili. a— Skok samomorilca v Dravo. Včeraj zjutraj je več pasantov in stanovalcev Strme ulice prijavilo policiji, da je prošlo noč skočil nekdo v Dravo z brvi, pakrat za-klical na pomoč, potem pa utihnil. Iskanje v Diavi in na obrežju je ostalo brezuspešno in se še sedaj ne ve. kdo si je vzel življenje. a— Kolo so ukradli iz zaklenjene pisarne v Smetanovi ulici zidarskemu vajencu Vilku Nekrepu. a— Kino. Grajski: od danes dalje pre*-m j era velike dunajske zvočne operete »Si» mo ti...«. — Union: od danes dalje veliki nemški zvočni film v naravnih barvah: »Krali vag-bundov«. — Anolo: v sob'^o 10. in nedelio U. t. m. dvojni spored: »Ti* hotapci«, pustolovina in »Zavedeni poli* cist«, detektvska humoreska. Iz Kranja r_ Lovski ples v Kranju. Gorenjska podružnica SLD v Kranju vabi lovce in prijatelje lova na svoj lovski ples v soboto. 10. t. m. v Narodnem domu v Kranju. Iz ŠkoSfe Leke šl_ Tradicijona'ni pravoslavni badn/ak je praznovala škofjeloška garnizija prav le* po. V prvih popoldanskih urah je krenil iz* pred vojašnice prestolonaslednika Petra mo* čan sprevod vojaštva 52 pešpolka peš, na konjih in vozovih z godbo na čelo v bližnjo okolico po običajni badnjak. Sprevodu seje priključilo i''kaj mestnega prebivalstva. Po povratku skozi mesto v vojašnico se je vršila tamkai zakuska v najprsrčnejšsm razpoloženju navzočih Med sviranjem god* be so vojiki zaplesali kolo. šl_ Otvoritev carinskega blagovnega pro* meta na cesti Cerkno—Sovodenj je obča želja vaščanov tostran meje. Z jugosluven* ske strani je zadeva že urejena in obstoja v Sovodnju carinski oddelek. Zaman pa pričakuje prebivalstvo enake uredbe od itali* janske uprave, ki zadevo iz neznanega vzroka zavlačuje šl— Oddajo del za novo šolsko stavbo v Škofji Loki bo izvedo krajevni šolski od* bor v najkrajšem času M zarska dela so prevzeli domačini; električna napeljava, centralna kurjava m vodovod pridejo na vrsto v drugi polovici januarja. Takoj za* tem se razpišejo tud. ostala dela. Krajevni Šolski odbor se polnoštevilno sestaja teden* sko k sejam, ki trajajo tudi po a m 6 ur nepretrgoma. šl— škofjeloška šolska občina, ki je ime* la do zadnjih let všo anih 37 vas' iz občin Škofje Loke. Start- Loke in Zmmca, bi, pri* spevala h kritju gradbenih stroškov za so* lo po sorazmernem ključu: Škof ja Loka 50 odstotkov, Stara Loka 33 odst. in Zminec 17 odst K Škofji Loki spadata Podpulferca in Vincarje; k Stari Loki Grenc, Lipica. Moškrin, Papirnica, Peven Stari Dvor. Su* ha, Sv. Duh, Trata, Trnje Vešter, Vinkclj, Virlcg, Virmaše. Križna gora in Planica: k Zmincu Bodovlje. Rosta. Puštal, Sv. Andrej, Sv. Barbara. Brode. Breznica, Sv. Florijan, Sv. Filip in Jakob Gabrk. Gabrovo. Log, Sv. Ožholt, Sv Peter v hribih. Sopotnica in Staniše. Nekatere vasi zminške občine so se z otvoritvijo nove dvorazrcdnice v Ga* brku izšolale iz Škofje Loke. §1_ Francoski krožek, ki se snuje v Škof* ji Loki pod vodstvom direktorja_ banovin* ske mlekarske šole inž. Srečka Šabca, bp imel predavanja v deški osnovni soli. Poleg gospodov se bodo udeleževale učenja tudi dame. Poučevala bosta gg. prof Šimenc in da-. Viljem Fajdiga. šl— Vozniki mprajo oskrbeti svojim vo* zilom v smislu danih predpisov tabiice za* dostne velikosti z napisom lastnika voza. Opozarjamo na razglas, ki v primeru neiz* vršitve določa uradni postopek. Iz Tržiča C— Občni zbor Sokola. V četrtek zvečer se je zbralo v kavami Lončar izredn.o ve* liko članov in članic, ki so hoteli si šati poročila o delovanju svojega društva Sta* rosta br. Vidmar, trgovec v Tržiču, je vo* di! pbčni zbor. Po kratkih pozdravnih be* sedab na navzoče člane in član ce je očr* tal v obrisih delo v preteklem letu in iz* rekel vsem iskreno zahva'.o. Iz tajnikove* ga poročila posnem mo, da je bilo društvo prav agilno. Tajniške p.«sle je vršila od odhoda tajnika br. Lavša Mirka k voja* kom s. Ažmanova Mica. Iz bi vgajniškega poročila posnamemo, da je imelo društvo 92.961 Din dohodk.iv in toliko izdatkov. Račune in knjige je pregledalo nadzorstvo pod predsedstvom br. Černoša, ugotovilo popoln red in marljivi b'agajnik br. Glo* bpčnik Franc je dobil zasluženo odvezo in pohvMo Društveno premoženje je naraslo za 14.300 Din. Pri volitvah je bil po ve* čini izvoljen stari odbor le tajniške posle je prevzel br Stopar Ivan, ue:telj osnovne šjple, načelnik pa je postal br. Markelj Franc. Na občnem zboru se je dalje go* vorilo tudi o delu v bodočem poletju. Kot glavna točka naj se smatra župni /let, ki bo letos v Tržiču. Telovadfšče je dala za ta dan rade vpl i e na razpolago bombažna predilnica in tkimca na travniku po'eg Sokolmce. Da se telovadšče primerno pri* pravi, bodo telovadci napravili kuluk Pro* svetnp delo tržiškega Sokola ie bilo v pre* teklem letu prav živahno. Razne prired'* tv e so se prav dobro obnesle le /. dm j a ope* reta ie napravila več stroškov kakor , pa dohodkov. Prosvetar g. Engelsberger je d'obil nphvalo. Priporočamo, da posveti Sokol več nažnje kakor do«lei antiaUrohol* nemu vor šamiu, da zastavi vse sile za smotreno hig.iieno in da si osnuje šoortni od«?pik. ki bi ö"iül vse športe na osnovi sp* ko'ske telovadbe. č_ Kuharski tečaj, večerni, se prične na meščanski šoli v ponedeljek 19. t. m. Ne* kaj mest je še praznih in nai se kand dat* ke »glase ob navadnih uradnih urah pri ravnateJ'sf-vu meščanske šole. Z Jesenic s— Kino Radio bo predvajal zvočni film »Taiifiost petih ključev« s Carlotn Aldinijem Predstave: v petek 9.. soboto 10. t. m., ob 20. in v nedeljo 11. t m. ob 15., 17., in 20. Pravilnik o uporabi ljudskega dela za gradnjo nedržavnih cest v dravski banovini V >Službenem listu kralj, banske uprave dravske banovine: ori S. t. m. je objavljan pravilnik o uporabi ljudskega dela za gradnjo in vzdrževanje nedržavnih cest v območju dravske banovine, ki ga je predpisal ban gosp. dr. Drago Marušič na podlagi § 7. zakona o lzpremembah m dopolnitvah zakona o samoupravnih cestah od 30. maja 1030 v zvezi z nespremenjenimi določili zakona o samoupravnih cestah. 11 tega pravilnika posnemamo naslednje: Obče odredbe Banovinske in dovozne ceste k železniškim postajam se grade in vzdržujejo s prispevki banovine, cestnih okrajev in iz posebnih virov; občinske ceste pa z občinskimi sredstvi, t. j. z dohodki letnega proračuna, dohodki občinskih podjetij in naprav ter iz posebnih virov Kolikor označeni d«-lioriki ne bi zadostovali, se mora uporabili liiulsko delo po določilih zakona o samoupravnih cestah in po določilih tega pravilnika. Temu osebnemu delu so zavezani vsi za delo sposobni moški prebivalci od polnih 18 do polnih 55 let starosti. Obveznost osebnega (lela se lahko odkupi s plačilom ustrezne delavske dnine po določilih tega pravilnika. To odkupnino morajo ne glede na spol. starost in delovno sposobnost plačati tudi vsi davčni obvezanci. ki sicer ne spa dajo pod obveznost osebnega dela. če pia fa jo nad 100 Din neposrednega davka. Te obveznosti osebnega dela. odnosno plačevanja odkupnine so oproščeni dijaki do 24 let (Če ne plačujejo več kot 100 Din davka), dalje vojni invalidi, ki jim je invalidnina edini dohodek, redovne osebe, ki nimajo nikakšne plače, r.iti imetja, niti dohodka ter kulturne in humane ustanove, ki jih tc obveznosti oprosti gradbeno ministrstvo. Obs^g obveznosti. Vsi državni civil, iu voj. uslužbenci (razen podčasnikov, redovov in orožnikov) občin, uradniki in uslužbenci in upokojenci plačujejo osebno delo v denarju v znesku tridnevne osnovne in položajne plače, odnosno pokojnine ne slede na spol, starost in značaj. Vsi ostali državni civilni in vojaški, banovinski in občinski uslužbenci, kakor tudi duhovniške osebe, kontraktualni uslužbenci in dnevničarji. ki nimajo osnovne in položajne plače in dobivajo svoje prejemke ločeno kol sistemizirano plačo m ilraginsko doklado ali stanarino, plačujejo osebno delo v denarju v znesku tridnevne plače brez ozira na «lraginjsko doklado sn stanarino. Oni uradniki, uslužbenci in dnevničarji, ki dobivajo prejemke v globalnih vsotah, pa plačujejo odkupnino po tabeli S 40. zakona o samoupravnih cestah in po dnini, določeni s tem pravilnikom. Enote, po katerih se odreja obveznost ljudskega dela. Zaradi odrejanja deiovne obveznosti, odnosno odkupnine določa ta § 40. zakona o samoupravnih cestah, da se vzame za eno enoto pri osebah, ki plačujejo neposred. davka Din ' dni dela do 200 1 „ 500 2 900 B 1.400 4 „ 2.0(10 5 „ 2.700 6 „ 3.500 7 „ 4.400 B „ 5.400 9 ., 6.000 10 ., 8.000 11 „ 10.000 12 pri osebah, ki plačujejo nad 10.000 Din neposrednega davka, pa za vsakih nadaljnjih 3000 Din po en Din več. Banke, hranilnice in posojinlice, delniške družbe, konsorciji podjetja in druge prido* bitne ustanove ter naprave. kak;ir tudi njih osobje plačujejo odkupnino za osebno delo po gori citranem paragrafu 40 v zvezi s paragrafom 41 zakona o samoupravnih cestah. (Ta paragraf 41 določa, da se v enem letu sme odrediti uporaba ljudskega dela odnosno plačevanje dnin največ za tri enote pri oblastnih m tri enote pri ob* črnskih cestah.) Zavezanci, katerih impvina ali podjetje se nahaja v več občinah, so obremenjeni z delovno obveznostjo ki ustreza njih ne* posrednemu davku v vsaki občini posebej, opravljajo pa osebn,, delo za občinske ce* ste samo v občini svojega domicila Ostali zavezanci izvršujejo obvezanost za občin* ske ceste v obč m bivališča, za banovinske ceste pa v območju pristojnega cestnega okraja. Zavezanci za ljudsko delo, ki imajo to* vorno vozilo ali tovorno motorno vozilo, morajo priti na poziv oblastva na delo s sposobnim vozilom in porabno vprežno žis vino. Od navadnega vozila se računa ena dnina za tri delavske dnine, od tovornega motornega vozila pa za šest dni. Onim za* vezancem, ki se odnu-ri v enem letu manj delavnih enot nego so jih izvršili, se ra* čuna prisežek za nastopno leto. Zavezanec, pozvan na delo, mora prines sti s seboj potrebno hrano in orodje, ki ga prebivalstvo vobče uporablja, to je lopato, motiko, kramp, sekiro in slično. Oni zave« zanci, ki izvršujejo obveznost z vozilom, morajo prinesti s seboj tudi krmo za vprežs no živino, odnosno bencin in mazilo za mo s torno vozilo. V nasprolnem primeru se od* ziv na delo ne računa za izpolnitev obvez* nosti. Gradnja ira vzdrževanje javnih nedržav* nih cest z ljudsk m delom se vrši pravilo* ma dvakrat na leto, po možnosti tedaj, ko je prebivalstvo najmanj zapos'eno s polj* skimi deli, drugače pa le. če jc promet pre* kinjen zaradi elementarnih nezgod. Odmera obveznosti in odkupnine. Do 25, februarja vsakega leta mora zakoniti zavezanec prijaviti pristojni občinski upravi, dal' hoče svojo obveznost odslužiti ali odkupiti, ako Ima pravico do odkupa Cestna obveznost pretvorjena v denar se mora plačati najdalje do 1. oktobra vsakega leta, sicer se prisilno izterja. Zavezanci, ki so pozvani na delo, niso podvrženi zakonu o zavarovanju delavcev. Obvezno ljudsko delo odnosno odkupnina za osebno delo se v enem letu praviloma odreja največ za tri enote pri banovinskih cestah in za tri enote pri občinskih cestah. Glede banovinsk h cest odreja ljudsko delo odnosno plačevanje odkupnine banska upra- va po sreskih načelstvih, glede občinskih cest pa obče upravno oblastvo prve stopnje. Občinske uprave so dolžne sestaviti najdalje do konca januarja vsakega leta sezname zavezancev za ljudsko delo, in sicer ločeno za osebe, ki same delajo ali po namestniku z voz.lom ter ločeno za osebe, ki svojo obveznost plačajo z denarjem. Za odkup se računa dnina od 20 Din Odkupnino za banovinske ceste pob.raio pristoine davčne uprave, odkupnino za delo na. občinskih cestah pa odmerjajo in pobirajo občinske uprave v lastnem področju. Odkupnino državnih, banovinskih in občinskih us'užbencev pobirajo izplačujoče blagajne ter pošiljajo 50 odst. nabranih zneskov upravi občine, na čiie ozemlju so pobrani, 50 odst. pa banski upravi. Za odmero odkupnine se jemlje kot enota povprečna dnina navadnega delavca v znesku 20 Din, ki pa io ban lahko ob izpremenjenih razmerah na delovnem trgu primerno zviša ali zniža. O pritožbah zoper sestavo seznam-kov odloča obče upravno oblastvo I. stopnje, v občinah z mestnim načelstvom pa banska uprava. Pritožbe se vlagajo ali prijavljajo pri občinski upravi v roku 14 dni po dnevu iavne razglasitve Zavezanci, ki niso odkupili svoje obveznosti ali ki niso prišli na delo odnosno poslali sposobnega namestnika, se privedejo na delo prisilno ter se vrhu tega kaznujejo z zaporom 7 dni. Enako se kaznujejo zavezanci ki nočejo delati po odredbi nadzornega organa. Izterjavo in kazen izreka na predlog cestne uprave obče upravno oblastvo I. stopnje. Obveznost ljudskega dela za 1. 1930 se izvrši v tek. letu. Za leto 1930. se uporabi ljudsko delo v treh enotah za banovinske in v treh enotah za obč. ceste Seznam zavezancev je sestaviti v roku 14 dni po razglasitvi pravilnika v »Službenem listu«. Do oz-načenega roka morajo zavezanci prijaviti pristojnim občinskim upravam, dali hočejo svojo obveznost odslužiti ali odkupiti. Ako bi se ljudsko delo ne moglo izvesti v polnem obsegu do konca leta 1930. se nadaljuje v letu 1931. Ta pravilnik, ki ga ie odobrilo notranje ministrstvo- z odlokom od 10. dee. 19.30. stopi v veljavo z dnem objave. Ad brezposelnost TežkoSe lesne trgovine v radovljiškem okraju Pretekli petek je bila v okviru Gremija trgovcev v Radovljici ustanovljena posebna sekcija lesnih trgovcev Za načelnika sekcija je bil izvoljen g. Alojzij Papier z Bleda, za podnačelnika pa g. Anton Pogačnik iz Podnarta, dočim so bili v odbor določeni gg. Alojzij Stroj iz žapuž, Ivan Zupan iz Mojstrane in Simon Stare iz Srednje vasi v Bohinju. Namen sekcije je v sedanjih težkih razmerah pomagati lesni trgovini, kar bo mogoče le v skupnem delovanju vseh prizadetih. Takoj po ustanovitvi so vsi navzoči člani, ki so prihiteli iz vseh delov radovljiškega okraja, z odborom na čelu razpravljali o najvažnejših vprašanjih lesne trgovine in o težkočah, s katerimi se ima boriti. Največ pritožb je bilo zaradi banovinske takse za sečnjo gozdov, ki se mora plačati za leto 1930., zlasti zaradi tega. ker pri nakupu lesa nihče ni računal s to takso. Trditev, da morajo trgovcem vrniti takso producenti, torej oni, ki so prodali les, nič ne pomaga, ker se bodo producenti izgovarjali, da v težki krizi nimajo denarja tn ta zahteva trgovcev tudi ne bi bila zakonsko utemeljena. Največje neprilike iinajo lesni trgovci na železnici pri dovozu in nakladanju. Neprimerno drago morajo plačati ležarinske prostore. Železuica računa za m- ležarinskega prostora, ki ga da v najem, na leto 5 — 15 Din, dočim se v bližini postaj lahko kupi svet za ceno od 5 — 10 Din m2. Kdor nima lastnega zemljišča ob postaji, ležarinsko takso komaj zmaguje. Na nekaterih železniških postajah, kakor na Bohinjski Bistrici. morajo trgovci plačevati po 10 Din naročnine od vsakega va0 in v šecerana po 275. Trboveljska je popustila na 335 _ 350 brez prometa. Devize. Ljubljana. Amsterd. 22.765, Berlia 13.4-15 do 13.475 (13.46), Bruselj 7.8915, Budimpešta 9.8873, Curih 1094.4—1097.4 (1095.9), Fhinaj 794.12—797.12 (795.62), London 274.62, Newyork 56.36—^.56 (56.46), Pari?. 221 93, Praga 167.22—168.02 (167.62), Trst 295.11—297.11 (296.11). Zagreb. Amsterdam 22.735, Dunaj 794.« do 797.12. Berlin 13.445 — 13.475. Bruselj 789.25 — 793.25. Budimpešta 987.77, London 274.22 — 275.02, Milan 294.94—296.94, Newyork kabel 56.36 — 56.56, Pariz 220.93 do 222.93, Praga 167.22 - 168.02. Curih 1094.4 — 1097.4. Kopenhagen 15.13. Curih. Zagreb 9.127. Pariz 20.25. London 25.0575, Newyork 516.20. Bruselj 72, Milan 27.0125. Madrid 55.10. Amsterdam 207.675, Berlin 122.78, Dunaj 72.6, Sofija 3.7325, Praga 15.295, Varšava 57.85, Budimpešta 90.225, Bukarešta 3.0625. Efekti. Liubljana. 8% Blair 92 b!.. 7% Blair 80 bi., Tobačne srečke iz 1. 1888. 50 bL, Celjska 160 den.. Ljubljanska kreditna 125 den., Praštediona 945 den.. Kreditna 170 — 180. Vevče 128 den., Split cement 350 — 400. Ruše 235 - 255. Zaerob Državne vrednote: Voina škoda aranžma 423.5 — 424.5, kasa 423.5-424.5, za februar 415 — 417, za mare 416—417.5, investicijsko 85.5 — 87.5, agrarne 51.75 bi.. 8% Blair 91.375 — 92.25, 7% Blair 79.25 do 79.5, 7% Drž. hipot. banka 78.875—79.75, beeluške 66 — 76; bančne vrednote: Praštediona 955 — 960, Union 191 — 193, Ju-go 77.5 — 78.5. Narodna 8400 bi., Ljubljanska kreditna 125 den., Srpska 190 den., Zemaljska 128 den.; industrijske vrednote: Našička 970 bi., Gutmann 130 — 132, Sla-veks 200 — 201, Drava 235 den., Šecerana 270 — 280. Brod vagon 90 den., Vevče 128 deri., Dubrovacka 360 — 365. Jadranska 545 _ 580, Trbovlje 335 — 350. Beograd. Investicijsko 86.5 — 87.5, 7% Blair 78 — 80, 7% Drž. hipot. banka 79 zakli., begluške 67.5 zakli., Narodna 8170 do 8230, Vojna škoda 425 zaklj. Blagovna tržišča LES -f Ljubljanska borza (9. t m.) Tendenca za les mlačna. Zaključen je bil 1 vagon oglja. Povpraševanje je za deske (50 mm, 4 m dolž.. 18—32 cm širine), za 1 vagon letev (10 /50 mm. 4 m dolž.), za trame (uzo Trst, 21/27, 24/29) in za letve (18/34 mm, 4 in 3 m). ŽITO -f Ljubljanska borza (9. t m.) Tendenca za žito stalna. Zaključen je bil 1 vagon pšenice. Nudi se (fco slov. postaja, po mlevski voznini, plač. v 30 dneh): pšenica: baška potiska, 80/81 kg po 210 — 212.5, srbobran-ska, 79/80 kg po 210 — 212.5, gornjeba-ška. 79/80 kg po 205 — 207.5, baranjska, 79/80 kg po 190-192.5. baška, okol. Sombor 79 kg po 185 — 187.5; oves; baranj-ski (pri navadni voznini) po 195 — 197.5; koruza: baška. stara po 150 — 152.5. baška, nova. umetno sušena po 142.5 — 145, pri navadni voznini po 147.5 — 152.5, času primerno suha. pri navadni voznini po 140 do 142.5; moka: banaška vOc po 340 — 345. + Budimpeštanska terininska borza (9. t. m.) Tendenca prijazna, promet miren. Pšenica: za mare 14.74 — 14.75, za maj 1.5.12 — 15.13: ri: za mare 10.27 — 10.28; koruza: za maj 12.55 — 12.56. KULTU BIN Krstna predstava „Princezke in pastirčka" Pavel Golia je doživel pri premijeri brez-dvomen uspeh, občinstvo je živahno pozdravljalo pestre slike in lepo igro posameznih. Nova igra je namenjena predvsem mladini, vpletene glasbene točke stopnjujejo njeno privlačnost. Nekateri jo bodo zaradi tega uvrščali med mladinske ope-retice, kar je deloma tudi režija nameravala. Avtor je označil Princesko« za veselo pravljico in jo opremil z raznovrstnimi humorističnimi prizori, ki izpolnjujejo vrzeli v snovni razgibanosti. Simpatična poteza nove pravljice je ne-ambicijoznost; le ušesom in očem želi ugajati. Snov je zajeta iz razmerja med grajsko gospodo ter vaščani, ki je tako pogosto predmet naših pravljic. Navadno je tako, da se nahajajo med grajsko gospodo ošabneži in tudi okrutneži, vaščani pa se uveljavljajo kot razumni in ljudje dobrega srca. Podobni odnosaji so rekviziti tistih, časov, v katerih so večinoma pravljice srednjeevropskega tipa nastajale. Dobri in hudobni gozdni duhovi so mitične prikazni, vsem pravljicam skupne. Golia je v bistvu ohranil ta tip pravljice, poizkušal ga je po-našiti in jo prežeti s čari domače barvitosti. Mogoče je hodil v »Peterčkovih sanjah po svobodnejših potih in se je do- Gde. Kukčeva kot kuharček mačnosti bolj približal kot pa v Princeski. Toda topot je bila njegova poglavitna težnja, ustvariti veselo razpoloženje. Matjaževe vojščake so zamenjali humoristični predstavniki vojske, veterani, ki so si za svečan dogodek na gradu skomponirali novo koračnico. Veterani so prav za prav vesel pojav malomeščanstva, ki jih je pa av-;or zavoljo njih mentalitete privzel med graščinske rekvizite. Tudi gozdna scena v Princeski očituje sličnost z ono v »Peterčkovih sanjah . Obe sta bolj figuralno zamišljeni, kakor pa snovno poglobljeni. Ves-. Ia pravljica je predvsem namenjena mladini. Veseli dogodki niso zasidrani v snovi, ustvarjajo jih mnogo bolj posamezni prizori. Od gozdne scene pa do konca se pravljično dejanje skrči, isti motiv, strah veteranov pred medvedi, se ponav- lja v najraznovrstnejših slikah. Prav tako bo otroška fantazija z lahkoto prezrla nekatere nedoslednosti in neutemeljenosti in se bo živahno izživljala v komičnih situacijah. Pojav botre šume opravičuje le stalno pravlji čno razpoloženje otroške duše. Kočljiv dogodek je streljanje na goske, le simpatični kuharček ga rahlo zabriše. Toda otroška fantazija se med pestrostjo prizorov ne bo zanimala za pomanjkljivosti snovne utemeljenosti, humoristične, efektne scene ji bodo nadomeščale resnično dejanje. Princeska pogreša tiste pravljične fantazije in izvirne legendarnosti, ki očara tudi srca odraslih, toda tega avtor ni nameraval. Uspelo pa mu je, da je nadomestil izvirnost v snovi z efektnimi domisle-ki, ki bodo prava paša za oči in ušesa. Menim, da mladih poslušalcev ne bodo motili nekateri precej šablonski tipi in rekvizit-ni prehodi. Velika prednost te nove pravljice pa so vselej zanimivi prizori, ki vsebujejo tisto pravljično dinamiko in naivnost, da se fantazija opaja nad njimi. Princeska bo za mladega poslušalca pravljičen organizem v tipih in prizorih, prežet z veseljem in humorjem. Plastika v oblikovanju je izločila natrpanost, ki ovira fantazijo ter je dosegla, da se bodo prizori ohranili v spominu, prav tako posamezni tipi, čeprav sta princeska in pastirček nekoliko zabrisana in je ostalim osebam odmerjena večja pozornost. Uprizoritev je bila razkošno opremljena. Novi kostumi, dekoracije scenografa Uljaniščeva so zamišljene v lepi skladnosti s pravljičnostjo in bujno fantazijo, Adamičeva kompozicija je ritmično razgibana ter se dejanju izvrstno prilega. Režiral je šest, ki je posvetil pravljici vso svojo spretnost in iznajdljivost. Razgibal je dejanje z raznovrstnimi načini, vpletel je stilizirani balet, ki sicer ni tolikanj skladen z vsebino, kakor je efekten. Da bi dosegel tem večjo drastičnost, je uporabljal različne režijske načine, ki ne odgovarjajo enotnemu slogu, pa vendarle krepko podpirajo fantazijo. Zapeljala pa ga je želja po efektnosti, da je nekatere prizore preveč razvlekel in jim je z vednim ponavljanjem zmanjšal barvitost. Lepo priznanje so si priborili igraici. Predvsem nas je presenetila Kukčeva s svojim simpatičnim kuharčkom, ki se je občinstvu tako glasovno kakor igralsko izredno priljubil. Levar je bil pravcati pravljični graščak, Medvedova zelo posrečena »godernantka«. Kralj, Lipah in Železnik so uveljavljali svoj izraziti talent, podpirale so jih M. Danilova in Gabrijelčičeva v manjših prizorih. Cesar, Daneš in Plut so na čelu ostalih veteranov postavili krepko in izrazito četo. ki ie žela smeh in priznanje. Menim, da se mi je zdelo njihovo nastopanje preveč razvlečeno in kričeče, kar bi lahko nekoliko omejili. Medvedom, žabam in zajčkom pač ni treba posebnega priznanja, šaričeva m njen mladi partner Mitja imata med bučnimi nastopi težje stališče, čuti se, da ne vodita, temveč bolj opazujeta in spremljata dogodke. Obema se je posrečilo prikazati tisto otroško naivnost, s katero se gode tako čudne stvari. Mitja se je v gozdu oprostil rahle zadrege in deklamacije, s katero se je odražal od drugih poklicnih igralcev. Boltarjeva in Rakarjeva sta mu diugovali kakor dobri mamici. J. K. Tridesei 99&rpsKega scisjiseviiega a glasnika Najodiičnejša beograjska revija' »Srpski J književni glasnik« so spominja letos, da poteče let njenega izhajanja. Res da je vojna prekinila 1. 1901. započeto delo in da so nove razmere omogočile obnovitev SKGl šele s 1. septembrom 1920, vendar lahko s ponosom gleda 3i> let nazaj, ko je bil ustanovljen. S »Srpskim književnim glasnikom« je združeno najboljše, kar je v zadnj h treh desetletjih dala srbska revial» na književnost: največja imena, najtrajnej» šc vrednote v poeziji, esejistiki in kritiki. Poleg Skcrliča, Bogdan in Pavle Popovič, poleg Bore btankov'éa .lovan Dučič — ti otvarjajo častno kolo. Za nj.mi se jih vr» sti težko pregledna množica. V to »knji» ževno republiko« pa ni bil sprejet, kdor ne predstavlja s svojim delom kvalitete. »Srp» ski književni glasnik« je bil dolga leta in je še danes knj ževno rešeto: merilo okusa, forme in vsebinske vrednosti književne produkcije. V zadnji številki 31. knjige in v pravkar izišli januarski prvi številki je objavljen obsežen pregled teh letn kov iz peresa biv» šega ministra Milana Grola, ki je danes, če se ne motimo, načelnik Glasnikovega kon» sorcija. Prvi članek pretresa in sintetično označu*e predvojno serijo, drugi pa po» vojno. Takle pregled je za vsakogar, ki se zanima za časopis ;n — glede na njegovo važnost — za srbsko književnost sploh, prav noučen i"i zanimiv. Škoda, da se ni nihče naše!, ki bi bil ob petdesetletnici »Ljubljanskega Zvena« spisal podoben pregled. Članek o povojni seriji jc zan'» n iv tudi radi tega, ker kaže, kako je ta re» vija čedalje bolj pritezala v svoj krog hr= vaške in slovenske avtoric, hoteč — vzlic svojemu častitljivemu srbskemu imenu — postati osrednja jugoslovenska revija, tri» buna nove. še nastajajoče jugoslovenske kn.i'/evnosti. Na j omeirmo Slovence, ki so sodelovali po vojni v krnskem književnem glasniku«. Pesniki: Fran Albrecht, Engelbert Gangl, Aloiz Gradnik, Srečko Kosovel. Vinko Košak, Anton Novačan, Oton Župančič. Pripovedniki: Slavko Grum Z eseji in kritiko: Božidar Borko, Juš Kozak, Josip Vidmar. Z bistvenimi in političnimi članki: Fran Ilešič, Anton Korošec, Leonid Pita» mi" Štefan Sagadin. Bogum 1 Vošnjak. Članki slovenskih sotrudnikov so izšli vs' v srbohrvaščini, bodisi da so bili tako napisani, bodisi da jih ie prevedla redak» ci;a: takisto Grumova proza in znaten del pesmi (v prevodu Gustava Krkleca). Del pesr-^ -ni je izšel v izvirnem slovenskem besedilu (N. ačan, Gradnik). Med njimi je Novačanova krepka »Na Kalimegda« nu«, ki je pred leti na beograjskem literar» nem večeru Slovencev imela pri občinstvu izredno topel odmev. O nakladi nas poučuje beležka Povreme» nega (M. Grola) na 81 strani: Srpski knji» ževni glasnik se tiska v 4000 izvodih in raz» pošilja v 3600 izvod'h: redno plačuje list 3300 naročnikov. V primeri z letom 1927 je število naročnikov padlo za 15%, vendar se v zadnjih dveh letih bistveno ne izpre» minja. Škoda, da ni statistike, koliko izvo» d o v gre danes v večja mesta izven bivše Srbije! ■«Srnski književni glasnik« izhaja dvakrat na mesec v zvezkih po 96 strani in vendar stane^samo 180 Din na leto! Vzlic temu. da plačuje izmed beograjsih revij najboliši honorar in da ima za naše razmere vel'k obseg — več kot 10 noi mesečno — je to revija, ki se celo finančno prav dobro d"ži. Sedanji urednik »S. K. Gl.« je znani kri» tik Milan V. Bogdanovič. Ob 301etnici obstoja želimo uglednemu organu srbohrvaške književne besede kar npìver n^'l^lmiP1 "^nph-QV v P"rr>Qnoh Celotne književne kulture v Jugoslaviji! B. šesta številka „Zborov" S pričujočo številko je zaključila naša cd na oosvetna glasbena revija s prilogo šesto leto svojega izhajanja. Kako težko je, izdajati v naših razmerah revije, more potrditi vsakdo, ki je imel kdaj opravka z Tij'mi. Tembolj je upoštevati vztrajnost in nenaveličanost izdajatelja »Zborov«, ki stonajo zdaj v sedmo leto obstoja Naj bi vs..j ne obstojal več pevski zbor pri nas, ki ne bi čutil dolžnosti, da po svojih mo» čeh podpre izhajanje tega lista — malen» kostna naročnina pač ne more opravičiti nebrižnosti. Zadnja številka prinaša v knj:ževni pri» 1. gi posvetilo k 401etnici Janeza Završana (z dvema slikama), ter organizacijska, kon» certna in razna poročila ter ocene. Muzi» kalna priloga vsebuje moj ženski zbor »Iskre« s sopran»=oloni (nesnitev ni Ašker» teva, njegov je le prevod iz ruščine). V pr» vem taktu predzadnje vrste je v altih staviti »as»ces« mesto »a»c« in v nasled» njem taktu kot druga nota v drugem altu seveda tudi »ces« in ne »c«. Vasilij Mirk prispeva v tej štev. obsežen moški zbor »Mornarska«, ki bo delala radi dolžine in mnogih modulacij gotovo nekaj težkoč vsakemu zboru. Ako pa bo izvajana v si» gurnem, krepkem zboru, bo gotovo imela dokaj uspeha. — Samospevna priloga ima Adamičevo »Beneška« — v narodnem to» nu zloženo skladbo za tenor in klavir. L. M. Š. < S\N1 gStf M &M e« (T'ls i £>->.-, Mar@čajte Knjige Belo-modre knjižnice Za leto 1930. je dala Belo-modra knjižnica svojim članicam in članom štiri knjige, ki pričujejo o izdajateljski podjetnosti slovenskega ženstva. V ženskem almanahu, ki ga je uredila Vida Kraška, čitamo nekako programatično izjavo o tej delavnosti. Iz predgovora posnemamo: »Na univerzi se pripravlja kader deklet za akademske poklice. Z vso resnobo, z močnim čutom odgovornosti sledijo težkemu delu in korakajo vzporedno z moškimi kolegi. V vseh uradih, obratih, delavnicah vidiš marljivo in inteligentno slovensko ženo. Vidiš, kako se trudi, kako uspešno dela, kako napreduje. Ali smemo gledati in prepuščati, kako so vse te razcepljene in raztresene možnosti in sile izgubljene za sploš-nost ? Ali nismo poklicane, da jih družimo in se na nje opiramo pri skupnem delu, da se bo končno čutil blagodejni vpliv žene in njenega odločevanja v različnih poklicih, pri reševanju javnih vprašanj? Ali nismo v prvi vrsti poklicane voditi mladino, jo podpirati z nasveti iz bogate zakladnice izkušenj? Ali nam ni poverjena sveta naloga posredovalk med staro kulturo, ki so jo gradile naše matere — in mladim pokolenjem, ki se komaj vzdržuje nad nivojem splošne površnosti in materia-lizma...« Pripomoček k temu je knjiga — to naj bi bil poseben namen ali raison d' etre »Belo-modre knjižnice«. — V ženskem almanahu« je izšlo še poleg članka »Kraljica Marija, mati naših kraljevičev« (po ge. Tavčarjevi A. Nikoličeva) več člankov o ženskem vprašanju, tako C. štebi — Pleško »Pismo« o organizaciji ženstva v Jugoslovenski ženski zvezi, ge. Minke Kroftove »Nekaj misli o našem ženskem društvenem življenju«, dalje poučni sestavki dr. A. Piskernikove, H. Pajkove, M. Lindtnerjeve, E. Pečetove, črtica Manice Komanove i. dr. Izmed ostalih knjig bo posebno zanimala razprava Ljudmile šli-barjeve »Lepodržne vaje za mladino in ženo«. Opremljena je z lepimi prilogami v bakrotisku Delniške tiskarne. Popularizira eno najkoristnejših in ženskemu značaju najbližjih telovadnih panog. Važna je zlasti glede na lepodržno vzgojo mladine, ki se pri nas tolikanj zanemarja. Leposlovje je zastopano z ostalima dvema knjigama. Povest Marije Jezernikove »Princesa Iza« je nekako nadaljevanje lanskega »Medvedovega Godrnjavčka«, ki so ga čitatelji sprejeli prav simpatično. Avtorica, ki očividno zelo dobro pozna življenje narave, skuša biti naš Thompson ali Ewald, samo da za razliko od obeh imenovanih pisateljev bolj goji obliko pravljice nego pnrodopisno povest. Njeno pripovedovanje je prijetno in bo mladinsko domišljijo gotovo zadovoljilo. Druga pripovedna knjiga je kratki roman Marjane Kokalj-železnove, ki je bila doslej znana le iz ženskih listov. »Brezdomci« je prva slovenska povest, ki obravnava tihe drame, težke boje in drobne življenske radosti ljudi, ki žive med nami skoraj neopaženo, varujoč svoj jezik in svoje narodne običaje: namreč ruskih prib^žnikov. Pisateljica je utegnila imeti globlji vpogled v to življenje, o katerem pripoveduje mnogo trpkega in menda prav tako mnogo — resničnega. Povest bo brez dvoma vzbudila zanimanje in morda tudi večje sočutje z usodo teh brezdomcev. S tem bo njena naloga dosežena. Knjige so izšle v značilni opremi z modrimi ovitki, ki imajo bele napise. Belo-modra knjižnica se je prizadevno priključila ostalim slovenskim, knjižnim družbam, in žensko društvo »Atena«- zaznamuje zopet en uspeh več. poznega Jakopiča ter razodeva skup z pre» ostalimi, često povsem heterogenimi slika» mi neustaljenost, iskanje in razdvoj, — obupno borbo Jame za mruogorodnostjo in poglobljeno, sodobnejšo izraznostjo. Ivo Sever. Drugo gostovanje dunajihe operete Še mnogo manj nego prvo je zadovoljilo našo publiko drugo, poslednje gostovanje dunajskega operetnega ansambla, »Čudežni bar *, igra iz nočnega življenja v dveh delih, ki sta jo napisala Geza ilerczeg in Kari Farkas. h kaleri je napisal par glasbenih točk Katscher, skuša popolnoma zabrisati vtisk, da se igra v teatra. Približna kopija bara se nahaja na razširjenem ouru, publika pa tvori nekako galerijo istega nočnega lokala. Obiskovalci bara. sodelujoče osebe, prihajajo od v^seh strani, največkrat mimo, ozir. skozi publiko na oder, tam se nahaja tudi ves čas dokaj piškavi, menda iz štirih ljudi sestavljeni jazz - orkester. Dovolj naduti konferansje zbija iz publike norca, razdira s posetniki svojega lokala neslane šale in dvoumne uganke, solo-plesalec kaže svoje plesne akrobatske spretnosti, včasih se mu pridruži jo soplesal-ke, natakar hodi od mize do mize, ne manjka varietejskih številk, pevskih, plesnih in jazz - šlagerjev': dvomljive vrednosti, bo,-vlači in naganja na oder najrazličnejše nočne eksistence, borzijance, lastnike bank. podjetnike, šoferje, skrahirance obojega spola itd. Med vsemi temi se plete in razplete majčkena, brezpomembna istorijca. Glavna stvar je dovolj efekten način scene, ie živ tempo igre, ki ne sme niti najmanj kazali teatra, so čedni kostumi z nakitom, par plesov in nekoliko muzike. Sodelovali -o deloma tudi naši teaterski ljudje. Publika je bila vse prvo dejanje zelo vzdržna, marsikateri je imel mešane občutke potegnjenca, drugo dejanje je interes nekoliko dvignilo, no, v splošnem pa se nismo prav nič težko ločili od dunajskih gostov. Nemara jih v tej garnituri, tudi ne bo več. Nič za to! —č. Predavanja v Ljubljani Dr. Ferdo Kozak, »O sodobnem človeka in njega potih«. Klub slušateljev slavistike v Ljubljani nadaljuje s svojimi predavanji. Jutri, dne 11. t. m. ob pol 11. uri bo v Filharmonični dvorani (Kino Matica) predaval pisatelj g. dr. Ferdo Kozak. O predmetu in namenu svojega predavanja je izjavil g. dr. Kozak naslednje: Zagrebška razstava Matije Jame (Salon Ullrich. — 30. XII. 1930. — 8. I. 1931.) Najvrednejše deio te 65 slik obsegajoče razstave je monumentalna, v srce in dušo pogodena »Ljubljana« (39) — morda naj» boljša slika Ljubljane sploh. V znani Ji» movi tehniki so izvedene subtilno »Vaško dvprišče« (4-1), malo manj enovita in jasna »Hiša v nebojanu« (46) ter lepa večja s'ika »Novakoviča brod« (8), ki pa spada, skup z v široki tehniki izvedenima velikima sli» kama »Kozjak v jeseni« L, II. (3, 52) v vrsto barvnih študij. Figuralno sPkarstvo zastopa verni »Au» toportret« (11), z duševnostjo v fiziogno» miji. ne v delu kot takem, ter slikarski problematična, a v karakterizaciji pogloh» ljena »Študija« za autoportret (65). V Ja» mi samolastnem, znanstveno»saniarskem. analitično--subti'nem stilu so izvedene ve» like slike »Seljak iz Ncbojana« (64), ki pa je z »ozirom m pomanjkanje trodinrmzio» nakiega občutja prostora in telesa kljub nekaterim vrlinam kot celota nc.! >gnan, dalje manjša »Študija seliaka« (42) z eksaktno»zn''iìstveno. a neživo podano globino v prost.t. ter »Glava seljaka« (38). Povsem drugače sta izvedeni malce kon» vencionalno zamišljena, a dobra »Studi» ja« (29) ter živa »Deklica z vrčem« (56). Genre zastopajo sledeča, v Jamovi tehni» ki izvediena de'a: lepa. poetično ubrana, a malce medla slika »Otroci na paši« (31), podobno, a preveč neiasno «Kolo« (34). ve» lika, rahlopoetična s!;ka »Krave na Kupi« <26), ki je kinih impresionistični begotno» sti eno najboliših del te razstave: m«'o bolj motna ie ma,niša sbka »Krave na Ku» P'« (36). V im-nresionist^cno-razgibani teh» niki so izvedeni zanimivi, posebno r*zsvet« ljavo. razdà'ne ter knltivirano gledanje za» htevnirč- »Purani'.- (48). Od vseh (is ip za razs+avo priklad» nih 20, največ 25 slik — in še od teh hi trlo treba za Zagreb ki povsem zdravo ni» ma umevanja za motne, studijvske ali H» terarno-imT>re^\'mistične. slike — iznustiti dobršen del. Ostala razstavi iena d da so taka, s kakršnim.' se umetnik Jamovega slovesa ne bi smel podajati po svetu, in Jama bi sebi ter Slovencem v Zagrebu in izven nie«a izkaza1 nslu«o. če bi v bodoče take kolekcije autokritično znižal na m;-rprnum. s cerner H; razstava d-hd.a notr^h-no resno, umetniško lice — dočim ie tmko vzhuiala nezaupanie, ki je padalo tudi na vrednejša dela. Sai je od neimenovanih del n-'č mani kot štirinajst p-"daiočih vod. in slapov bilo prostorno maiavih in ne» mogočih — ne glede na to. da nista spe» cifičnos^t vode in neba niti enkrat pogo» dena kot taka- dalinih 19 omembe nevred» nih slik oč;tuie v slikarskem, tehničnem, idejnem in motivnem oziru nesporen vpliv Ruski koncert v Mariboru .Maribor, 8. januarja. Zbor Donskih kozakov, ki oznanja očarljivo prelest ruske pesmi po širnem svetu, je odpel v Mariboru svoj 1741. koncert. Imponujoča volja zbornega hetniana, dirigenta Sergija arova, združuje 35 donskih kozakov v neverjetno enotno pevsko družino, ki na vsem svetu nima sebi enake. Glasovno seveda prevladujejo basi (posebno se odlikujeta dva krasna 1. basista — solista); polifono zaokroženost orkestralnega aparata pa niansirajo svojevrstno oblikovani falsetni glasovi. Profinjena vokali-zacija jim dovoljuje dinamični porast do vzhičenja in zamaknjenosti v najtišji pianissimo. Vsa obilnost verskega čuvstvovanja veje iz ruske cerkvene pesmi: mogočno podani Vjeiuju od Kastalskoga, tiha žalost v zboru iz Panihide Česnokova, angelska nežnost aleluje prvega psahna Davida na slari cerkveni motiv iz jamskega samostana Lavra v Kijevu in očitna izpoved verne vdanosti v 17. psabnu Davidovem (»Kdo je Bog razen Gospoda?«) so dragocenosti religiozne tradicije Rusije: zemska čudesa, kakor jih v taki obliki doslej zapad ni čul. Iz razuežene posvetne pesmi »V temnem lesu« od Rašenke je zbor prešel na tužno žalovanje v »Ujetih kozakih : skladbo Ni-žalovanje. Rdeči sarafan (aranž. po S. Ja-rovu), ki je tudi nam mil, Ej, uh nem ...«, napev burlakov na Volgi, sta pesmi, ki te docela zajameta. V razigrani »Stari polki : po aranžmanu Dobrovena se razpeva smeh, prešernost in žehteča ljubezen kozaka. V tretjem delu večera smo se divili sub-tilni Zamelo te je s snegom, Rusija", narodni pesmi, polni nežne milobe in do-motožja. Vrstile so se še: ;Na Volgi šaljiva Kanavka : in končno zmagovita: Kozaška:. Do dna prevzeto občinstvo, ki je do poslednjega kotička napolnilo dvorano Unlo-na, je frenetično pozdravljalo mile znance. Dodali so še čudovito razgiban ples ob na-pevanju zbora, znano »Volga:, odpeto s krasnim solom, in kozaško - junaški — »Ura!- Bil je večer, ki nam bo po svojem močnem nastrojenju ostal še dolgo v spominu. Tej širini in globini čustvenega valovanja beseda ni kos; samo ena misel te navdaja, zavest ponosa, da ie vse lo bogastvo tvoje, slovansko, del tvojega bistva samega, ki vendar tudi enkrat zazvenelo v togem za-padu. Dogodivščino zbora je v zaokroženi, jasni obliki uvodoma orisal g. profesor Viktor Schweiger. A—c. V svojem predavanju ne vidim nekakšnega bolj ali manj znanstvenega raziskovanja, ker po mojih mislih tudi predmet sam ni naklonjen takšni koncepciji. Njegova resnica temelji za sedaj še v občutku, ne pa v eksaktnih zaključkih raziskanega materijala. Zaradi tega so vse moje misli predvsem izpoved, ne pa, recimo, študij ali karkoli dragega. Jasno je, da je predmet, o katerem bom govoril, skoro neizčrpljiv in sem se ga moral dotakniti le v najširšem okviru, če sem hotel doseči vsaj približno zaključeno sliko. Tako je čisto mogoče, da se bo ponekod videlo, da sem krivičen v presoji nekaterih gibanj in pojavov. Toda le na videz. Pri sleditvi osnovne linije mi ni bilo mogoče, ustavljati se ob raznih posameznostih, vendar imam občutek, da nisem ničesar bistvenega prikazal v napačni luči. Pri sestavi predavanja so mi služili predvsem, kakor sem že omenil, lastni vtisi zadnjih let. Poizkusil sem orisati osnove našega sodobnega življenja v materialnem in duhovnem svetu in sem se temu namenu ustrezajoče dotaknil sodobnih političnih, gospodarskih in socialnih pojavov, po drugi strani pa religioznih, filozofskih in umetniških teženj, šlo mi je za nekakšno centralno vzročnost sodobnega izživljanja organizma človeštva in če sem se ji vsaj deloma približal, je namen predavanja dosežen. Vprašanje Vaclava Talieha. Muzikalne kroge na Češkem v zadnjem času mnogo zanima spor, ki je v zvezi z imenom slavnega dirigenta praške Filharmonije Vaclava Talieha, ki je nekoč delovai tudi v Ljubljani. V praški Pritomnostk je izš?l obsežen članek »Slučaj Vaclava Talieha*, mnogo komentarjev pa so priobčili dnevniki. Vaclav Talich. ki je v letih 1919.—1924. povzdignil Češko filharmonijo na evropsko višino, je bil pozvan na redna gostovanja v Angliji in v Stockholmu. Dosegel je v 'inozemstvu ogromne uspehe. Za povratek v domovino pa je stavil pogoj, da bodi imenovan za profesorja na praškem konserva-toriju. mesto, ki bi mu omogočilo tudi nadaljnje delo v Češki filharmoniji. Zaradi tega pogoja so se dvignili njegovi nasprotniki — in kateri javni delavec, zlasti umet-lik. jih nima? — ter so z intrigami onemogočili Talichu nadalinje delovanje v Pragi. Vsaj tri leta bo še ostal v inozemstvu. •Pritomnostk skuša tolažiti Talieha, češ. aa so bili doslej vsi šefi Filharmonije izrt-njeni. Lenhof, Politische Geheimbunde. V nemški politični književnosti zadnjih tednov je to delo nekaj posebnega. Zgodovinska dejstva, ki jih včasih ne poznamo točno, a hočemo vedeti njih potankosti, so tu vešče razjasnjena. — Avtor piše stvarno o skrivnostnih organizaciiah: o ameriškem Ku-Klux-Klanu, o bivših italijanskih karbonarjih, ki so imeli v preteklem stoletju silno moč, prikazuje nam delovanje boksarjev na Kitajskem, piše celo o »črni roki« nekdanje kraljevine Srbije, o drami v beograjskem kraljevem konaku leta 1903, o sarajevskih dogodkih 1. 1914 in še o mnogo drugih zanimivostih preteklih časov. L.Tesnière, Glon Župančič Knjigo, ki jo bo profesor vseučilišča v Strasbourghu g. Lucien Tesnière posvetil našemu pesniku Otonu Župančiču, pričakujemo kot literarni dogodek. Ker sami nimamo izčrpnih študij o vodilnih umetnikih naše besede, nam jih pišejo tujci. S tem opravljajo dvojno delo: Prvič seznanjajo nas same z objektivno sliko naših pesnikov, kakor se kaže z vidika, ki ni omejen z malomeščanskimi ograjami slovenskih literarnih in osebnih sporov ter predsodkov. Drugič uvajajo našo literaturo v svet in tako prispevajo k splošni jugoslovenski kulturni propagandi. Po izborni razčlembi Župančičeve poezije v knjigi italijanskega profesorja A. Crome, knjigi, ki je bila pri nas vse premalo zapažena, čeprav bi morali biti veseli, da jo je spisal kritik iz naroda, ki nas sicer rad ne priznava, obeta simpatični Francoz g. Lucien Tesnière še obsežnejšo študijo o O. Župančiču s prevodi njegovih izbranih pesnitev. G. Tesnière "je menda edini francoski intelektualec, ki dobro pozna naš jezik o čemer pričuje njegova prodirna študija o slovenskem dualu. Zato smo preverjeni, da bo nekdanji predavatelj naše univerze po resnici in pravici ocenil avtorja Samogovorov'. Knjiga bi imela že iziti, nenadoma pa je bil subskribcijski rok podaljšan do 15. t. m. žal, da se je oglasilo še malo interesentov, čeprav je število ljudi, ki čitajo francosko, pri nas že precej visoko. Ali ni interesantno prebirati v francoščini študijo o našem pesniku ? Kaj bi dali nekoč, ko smo bili še bolj neznani, za takole knjigo? Kdor je bibliofil, bo moral imeti še to knjigo! Naši reprezentančni krogi so kajkrati v zadregi, kaj naj stisnejo tujemu intelektualcu v spomin na Ljubljano ali na Slovence. Ali ne bi bila francoska študija o našem poetu (v luksuzni izdaji po 100 Din> najlepši dar? Občine i. dr. bi lahko brez težav subskribirale nekoliko izvodov te knjige, ki jo dobavi Francoski institut v Ljubljani! B. o- MMMMtlMMM«MM>*M»»WMMMM>M« Vse v »Kii'tumem orededu« navedene knjige in časonisi se naročajo pri »Tiskovni zadrugk ? Ljubljani. Al ina M. Karlin, »Mystik der Südseec. V založbi Hugo Bermiihler v Berlinu je pravkar izšlo najnovejše delo naše rojakinje, nemške pisateljice gdč. Alme M Karlinove. »Mystik der Südsee« (v dveh delih in sicer: I. Polinezija, U. Melanesia — Mikro-nezija). Po svojih potopisih (Einsame Weltreisen in »Im Banne der Südsee ) in po zbirki eksotičnih novel (»Drachen und Geister«) dobro znana in priznana avtorica je v tem spisu opustila pripovedno obliko. V nizu kratkih, interesantno pisanih poglavij obdeluje • obilno etnografsko gradivo, ki ga je nabrala na svojih dolgih potovanjih po najmanj znanih delih sveta. Ker je vse sama videla in doživela ter zbrala material na licu mesta, ima njen spis izredno vrednost; znanstvenik bo našel v njem marsikaj novega, navaden citateli pa se bo iz oben knjig poučil o čudnih običajih, verovanjih, vražah in tir a vi h primitivnih plemen, ki na otokih daljnega Južnega morja žive še približno tako, kakor je živel pračlovek. Kljub temu, da novi knjigi gdč. A. M. Karlinove nista pripovedni, marveč sta bili spisani z znanstveno ambicijo, vendar po originalnosti svojega gradiva odtehtata kopico izmišljenih eksotičnih romanov, čijih avtorji niso svoj živi dan videli sveta, ki ga opisujejo. Založnik je opremil knjigi z risbami A. F. Seebacher ja in z reprodukcijami fotografskih posnetkov. Oba zvezka spisa »Mystik der Südsee« se naročata tudi pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, ŠAH Ureiufe dr. MIlan Vidmar Preteklo leto šahistom ni prineslo preveč Pinzaci]. Veliki turnir v San Remu je bril prav za prav edina pomembna prireditev. Vse drugo ni bilo važno. Gospodarska kriza pritiska vidno tudi na šahovski svet. Tudi za novo leto ne smemo imeti pretiranih nad. Že sedai bi se prav za prav morale vedeti, kaj bo v prvem poiulet.u. Pa je še vse pusto in prazno. V Hastingsu na Angleškem se končava te dni vsakoletni božičir turnir. Capabianca je njegova atrakcija. No, tudi Hastings ne bo zabelil dokaj puste šahovske sklede. NdilfcpSi novoletni šahovski pozdrav mi ie dospel iz Sarajeva. Stari prijatelj, dr. A stal oš, mi i e poslal prelepo študijo, ki jo danes prinašam. Komponisti še^ žive in dihajo. Njih še ni zamorila kriza, ki leži težko tla šahu. , Študija Origorjeva (19o0) t> c a t- ' ü n t- -.KSKJ: m * ré ■ lil Beli: Kg3, d4, f5, g2, go, li7 (ö figur) Črni: IviiS, c4, c7, e6, e7, g5 (6 figur) Beli na potezi dobi. Čudovita stvar! Končnica samih kmetov. I »et Jih ima vsaka stranka in v obeh taborili so nevarni, zelo nevarni kmetje. Na prvi pogled ne vidimo ničesar. Prav za prav stoji beli slabše. Njegov kmet na 15 je ogrožen. Vrhu tega mu grozi nova daina na cl. Za črnega c-kmeta se bo moral oči vi dno pobrigati najprej. Toda kako? Ai i nuj zapusti svojega kmeta na T5? Ce hoče beli zadržati črnega c-kmeta, mora seveda kreniti s svojim kraljem takoj na pot. loda na ta način ne bo mogel zadržati katastrofe. Poglejmo! 1. Kg-3—f.i? eöXfö 2. Kf-3—e,3 fó—f4-r ,.ì. Keo—d J g5—g4 4. Kd2—co t"4—t-3 ö. g2Xf3 g4—g3 Črni dobi brez dvoma novo damo in z njo partim. To je neprijetno. Jasno ie, da z navadnimi sredstvi bei; niti remiziratj ne bo mogel. Črni kmetje so prejaki. Le obupni napadi morejo obrniti usodo igre. Čisto izključeni r>a tudi zares taki napadi niso. Črni kralj stoj; pred dvema nevarnima kmetoma. Prav lahko se prepričamo, da tudi z napadi ne gre kar tako. Na: 1. Kg-3—g-l? c4—co 2 Kg4—ii5 ---- igra črni preprosto: --------Kh8—g7! in ie rešen vseh neprilik. Kaj torej? Vdreti s kraljem na f7? To bi bila uieja! To bi bila celo sigurna zmaga. Tudi če ti črni postavil svojega kralja na g/ bi mu ne pomagalo nič, ker bi beli na liS žrtvovj, daino, izsilil tako dostop na f7 svojemu kralju in zmagal. Jasno jcr da smo pravi ideji na sledi. Samo če s kraljem prodremo na I"7, bomo ahku upali ria zmago. Toda pot od g.3 na 17 ie dolga in težavna. Na prvi pogled se nam zdi sploh nemogoča. Pa poskusimo vseeno! 1. Kg«3—g4? c4—c3 2. d4—d5 —---- Drugače očividno ne gre. Polje f5 mora postati svobodno. Na 2.) — — — e6X med tečajem. Nove priglašenke se za enkrit ne morejo več sperjeti zaradi pomanjkanja prostora in preobloženosti učnih moči. t— Kino Sokol predvaja danes v soboto ob 20. gnndiozni 100% nemški zvočni film »Ilavtang« z Ano May Wong. Ne zamudi» te krasnega filma, rezervirajte vstopnice. Iz Zagorja z— Planinsko;! ovsko rajanje. V p one de» Ijek zvečer je priredila v Sokolskem domu podružnica SPD Litija«Zagorje veselico, ki je lepo uspeli. Prireditev so posetili tudi gostje iz Litije in Trbovelj. Splošno vese» lost je vzbujala naprava za smuč nje, ka» tere se je postoždlo veliko število občinstva. Pred smučanjem je kolavdacijska komisija ugotovila, ali je naprava zadosti močno na» rejena. Zato je določila, da smučanje otvp» ri najtežji gost, ki je tehtal 162 kg. Ta se je pni pripeljal' ob velikem ploskanju v dvorano po umetni napravi. Smučanje ie prineslo prirediteljem precejšnjo vsoto, ki se bo porabila za dograditev koče na Sv. gori. Iz Li**je i— Novi člani okrajnega cestnega oaoos ra. Kakor doznava Vaš poročevalec, se je zgodila pomota pri zadnjem imenovanju novega enotnega cestnega odbora za litij» siki okraj p.> likvidaciji prejšnjega litijske« ga in višnjegorskega cestnega odbora. V novi enotni okrajni cestni odbor je bilo imenovanih premalo odbornikov, ker eo vzeli za podlago premajhno število prebival« stva v našem okraju. Ko so priš.i na na» vedeno napako, pa je imenoval g. ban še nekaj novih gospodov v cestni odbor. Za prvega n:mestn:ka je bil imenovan g. inž. Pavel Kobicr. inšpektor monopolske upra= vc v p. iz Litije. Pri prvotnem razpisu je bil imenovan za prvega načelnikovega na» mestnika g. Erjavec iz Višnje gore, ki je z zadnjim dekretom imenovan za drugega namestnika. Nadalje sta imenovana v .-d; bor veleindustrijec iz Zagorja g. Mirko Weinberger in g. Lojše Valentin, lesni tr» govec in gostilničar iz Ribič pri Litiji. Z imenovanjem teh gospodov šteje novi cest« ni odbor 14 članov. Sedež okrajnega cest» nega odbora je v Litiji. Iz Novega mesta n— Glasbena Matica je pričela reden pouk v prostorih Sokolskega doina. Prija» ve gojencev in gojenk se še sprejemajo. n— Po dolgotrajni mučni bolezni je pre» minul v kandijski bolnici maturant g. Alo j« zij Vovk, star šele 22 let. Pokojnik je b;l zelo agilen č'an tukajšnjega sokolskega orkestra. Pogreb se je vršil ob obilni ud-e» ležbi prebivalstva na šmihelsko pokopali« šče. B'ag mu spomin! n— Po nesreči obstreljeni gimnazijec Peterim je srečno presta! hudo operacijo, ki jo je izvršil prim irij kand jske bolnice g. dr. Pavlic. Por.esrečenčcvo stanje pa je še vedno resno. n— Zaradi klobuka je skoro izgubil živ« Ijenje. Ključavničarskemu pomočniku Špendalu je padci na mostu klobuk v Kr« ko. 20 letni dijak ljub janske srednje teh« nične š.ilc Pepi Buškin je vzel ob Krki pri» vezan čoln g. Bardorferja in hitro veslal za plavajočim klobukom. Približal pa se je preveč usnjarskemu jezu, ker menda ni poznal terena, in se prevrnil s čolnom ; vred preko jeza. Fant je prišel kakih dva-i» set metrov od kraja svoje nezgode na po» vršje. K'juib temu, da je dober plavač, se je komaj rešil iz mrzle kopeli. n— Smola avtobusnega podjetja. Šofer Kondričevega avtomobila se je kof običaj» no hotel odpeljati na svoje stajališče na Glavni trg. Za hip se je *>d vozila odstra» nil in ga "pustil samega na visečem terenu pod streho garaže. Naenkrat se je pričel avto pomikati proti Strojarski ulici, ki je precej strma. Premikajoči se voz je zagle« dala ga. Koiidsričeva in hotela skupaj s hlapcem preprečiti nesrečo, kar jima pa ni uspelo. Avto, težak okg 2000 kg, se jc zaletel v železni obcestni drog in str« moglavi! naravnost na streho Seidlove šu« pe,'iz katere je s strahom priletel hlapec, ki je v njej ložiral. Avto je občutno po» škodovan. n— Kino »»Meteor« bo predvajal v so» boto, nedeljo in ponedeljek »Noč balalajk« ob 16., 18 in 20. Repertoar!! LJIBUANSKA DRAMA Začetek ob "20. Sobota, 10.: Me read «1. C. Nedelja, 11. ob 15. Princeska in pastirček. Izven. — Ob 20.: Glavni dobilek. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 12.: Razbojniki. E. LJUBLJANSKA OPEKA Začetek ob 20. Sobota, 10.: Moč usode. E. Nedelja, 11.: La Mascotte. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 12.: Zaprto. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Zače tek oli 20 Sobota, 10.: Grof Luksemburški. A. Kupom. Nedelja, 11. ob 15.: Aladin. Otroška predstava. Znižane cene. — Ob 20.: Prodana nevesta. Znižane cene. Ponedeljek, 12.: Zapito. Torek, 18.: Duh zemlje. C. Prvič. ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER. Sobota, 10.: Prostozidarji. Nedelja, 11.: Prostozidarji. . Rikard Connell: Stražnik Dooian »Ta Diolan je največji bedak, kar srno jih kdaj imeli,<' je rekel policijski poročnik Bennet, ki ie vodil tečaj za pripravnike. -Štiri in dvajset palcev prsne širine ima in roke so mu kakor iz jekla,« je opomnil narednik Morati. •Da. in lobanja mu je debela tri palce, notri inia pa samb pločevino,« je nadai'eval Bennet. »Že štiri mesece do- povedujem temu orangutanu, kako vena spisati raport. Poslušajte! Danes sem Narednik Morati je namršil čelo in se .ie sklonil nad papir. Po papirju so se vlekle telike črke z otroškimi* potezami. Vlekle so se navzgor, lomile so se navzdol, fn p;ila papirja je pričah, kako se je Dooian potil, ko je cdtiskoval svoje prs'e na niej. ined tem ko ie brisa' številne, vedno ponavljajoče se napake. J-din Dooian, poskusni stražnik je napisal: »Če vi bidel flomiJza. pi ga rediral.« »Nu. saj misel je pra% ilna,« je dejal M c ran. -'Najmanj stokrat sem mu povedal, kako se niše .vlomilec' in da ne pomeni beseda .redirati' nič.« •Kai hočete.« i> rekel narednik, »mož je n;)č svak občinskega svptrp'ka.« »Saj to je tisto, kar boli človeka. V mnglp;+e skozi nrsto...« je rekel narednik. »Ce g'i nastavite na nrmor^ kraj. slavim. Kn "nrnvji3i sbivV) v redu___« »Podoba je. da drugače ne bo mogo- če rešiti te zadeve,« je dejal Bennet. »Ce ga ne prepustim, bo začel njegov svak sitnjariti, da bo grdo... A povem vam, da se bo prej ali slej zgodil škandal: našla se bo prilika, da bo kak fa-lot Doolanu ukradel uniformo ali pa bo naš ljubi poizkusni stražnik sam padel v kanal. To bo komisar debelo gledal in naprtil odgovornost nama! Zato bom v bodoče previdnejši pri izberi kandidatov. Takih kakor je ta, nočem več!« »Ah, tiček, ti hočeš imeti pesnike, to je tisto!« si je mislil Moran in glasno pristavil: »Seveda, stražniki, ki napišejo o vsakem pasjem lajanju deset strani raporta. so bolj na mestu. Nu. svetujem vam: dajte temu Doolanu priliko, da se izkaže, pa boste videli, da ne bo odrekel. Vsi vidimo, da ni literaren človek, ampak njegova telesna silovitost le nekaj zaleže.« »Seveda, če bi se poslužil te silovitosti v borbi proti meni, bi jo porabil samo proti sebi. A veste kaj, Moran? Pustil ga bom, naj zleze! Recite mu, da je naredil skušnjo. Samo ne pozabite mu povedati, da bo sfrčaj takoj, ko dobim pred oči bedasto poročilo idiotske vsebine.« John Dooian, poizkusni stražnik, je bil s tem sprejet in so mu odkazali poseben rajon. Še nikoli se ni svetiil nje-srov obraz tako svečano kakor tisti dan. Vsakokrat, ko je prišel pod cestno sve-tiljko, je postal, da se je lahko ozrl v svoi polumesec pod brado. In polume-sec se je ponosno svetil na niegovih širokih prsih — kaj svetil, bleščal se ie! Samo ena želja ga je navdajala: da bi tra sedai, v tem svečanem nolo/a-iu. videli sošolci, ki so ga n?koč tako nostrani eledali in zaničevali, ker ni bil n osebno bistre glave. Čemrav ie bila njegova č^rf pna najdolgočasneiših v mestu. je bil John Dooian vendar neskončno srečen, da je imel oblast nad njo. To veselje je kaliko samo nekaj, tisto, kar mu je dejal narednik Moran, ko mu je izročal službo: »Pazi, pazi, John! Komisar sodi stražnike po poročilih. Pazi, da boš dobro pisal in na dolgo in široko poročal...« V nekem zvoniku je udarilo dvakrat. Potem je slišal Dooian na vogalu neke ulice sumljiv šum. Kmalu zatem ie suho zažvenketalo kakor bi nekdo ubil steklo. Popraskal se je z gumovko po glavi. »Smešno,« je rekel samemu sebi. »Saj ni tam nikogar doma.« Nekaj trenutkov je razmišljal o stvari. »Ali bi to utegnilo pomeniti še kaj drugega?« Postal je pred hišo in se ozrl v veliko palačo, ki je stala samotna ob cesti. Zdajci se je v prvem nadstropju nekaj zasvetilo. Ej, žarek elektrike!« »Ne,« je dejal Dooian. »to gotovo pomeni nekaj izrednega. Najprej tisti suh žvenkei, potem ta luč, ki je poprej ni t ilo... Najbolje bo, da pogledam v hišo.« I ri stopil je s svojo veliko nogo na kamernt podstavek te," pokukal v prodajalno. Resnično, notri je videl dva moška, ki sta skušala ob svitu ročne svetibke nasilno odpreti blagajno v steni. Bü;h sta moža širokih pleč, bradi sta imela takšni, kakor so črni, oglati kamni za tlakovanje ulic. Pred njima je ležalo na rieh vlomilsko orodje. Dooian je med ostalimi -predmeti spoznal tudi samokres kalibra 45. V pripravniškem tečaju je bil poslušal Dooian mnogo predavanj o predmetu »Umetnost, kako zasačim in ujamem nočnega vlomilca.« A sedaj, ko je bilo treba stvar rešiti, mu je bilo. kakor da so mu vse misli odletele iz glave. Uči Mi. ki jim je predaval predmet, je derial: N°irieeoma je treba opozoriti policijo, poslati po pomoč, previdno pro- učiti položaj. Dooian se je skušal spomniti vsega, kar je bil slišal o tem. Toda vkljub napenjanju možgan ni prišel daleč. Tedajci se je nečesa domislil. S svojo vélikansko roko, podobno šapi, je segel v torbico za orožje. Bog pomagaj! Samokres je bil pozabil doma. Zdaj mu ie prišlo na misel, da je pištola ostala doma, najbrže pod blazino, kamor jo je spravljal vsako noč, da je ne bi zju-tr-j pozabil, ko nastopi službo. Obšlo ga je nekaj podobnega kakor trenutna slabost. Še enkrat je pokukal skozi režo v prodajalno — moška sta bila med tem odprla blagajno in jemala s polic neke papirje in kasete z lišpom. Doolanove prsi so se hipoma napolnile z zrakom. Potem je zavihtel svoje sto kilogramov težko truplo na podstavek in se je vrgel naravnost proti oknu. Skok je bil neroden, toda posrečen. Okno se je vdalo ogromni teži, ki se je s toliko silo zaletela vanj. Zopet je zažvenketalo steklo in par sekund pozneje se je pognal v prodajalno kakor nerodna žoga, ki jo je izstrelila usoda med tatinsko namero. Eden izmed vlomilcev ie opazil resnost položaja in je za vpil: »Ce se le ganeš. te ustrelim!« Dooian se je zganil. Vrgel se je na moža s samokresom, ki je počil za njim. Istočasno je začutil Dooian v levi roki nekaj pekočega. Bilo mu je, kakor da se je vsa roka napolnila z razbeljenimi iglami, ki so bliskovito pšicale sem in ■tja. Potem mu je roka omrtvela. Udar-ial je s svojo trdo glavo po vlomilčevi bradi in slednjič sta se oba objeta zavalila na tla. Ta trenutek je izrabi! drugi vlomilec, da ie udaril Doolana z močnim dWom po glavi. Ko ie hotel drugič zamahniti, ga je pres tre da krenka desnica -poskusnega stražnika. Dooian je zsrrabil drugega sovražnika za grlo. Z levico si ni mogel pomagati. Omahnila ie bila in počivala kakor mrtva. Zato pa so mu bile še proste noge. Kakor ogfomne klešče so se oklenile napadalca. Trojica se je divje borila na življenje in smrt. Eden izmed vlomilcev je hotel porabit!. trenutek Doolanove izčrpanosti za to, da bi naperil na poskusnega stražnika svoj samokres. Dooian pa je njegovo nakano za časa preprečil. Tudi drugi, z dletom, si ni mogel več pomagati. Dooian ga je držal za grlo. Naposled ga je udaril s pestjo po sencu, da se je zavalil po tleh. Ko sta bila oba vlomilca trudna od borbe, se je Dooian nekoliko okrepil in prišel k sebi. Stopil je zopet na noge. Leva roka ga je silno bolela, vendar je še utegnil zvezali oba vlomilca s svojim pasom in s k ovina stimi strunami, ki jih je bil izdrl iz klavirja v sosednji sobi. Pozabil je bil namreč tudi na lisice, ki vanje uklepa.io zločince. Zdaj. ko je imel oba vlomilca trdno v svoji oblasti, se mu je posvetilo v glavi, da je dolžan napraviti še nekaj. Segel je v žen, izvlekel svojo službeno knjižico, oslinil svinčnik in začel v svetlobi žepne svetiljke sestavljati raport. In zgodilo se je, da je bolestno zastokal — a ne zaradi bolečine, ampak zaradi osredotočevanja misli, kar mu je povzročalo nepopisne muke. Od časa do časa je nekaj napisal, pa vzel radirko in izbrisal. Polagoma, počasi je sestavljal raport. Ko je posijalo jutranje solnce skozi reže, je bilo poročilo gotovo. _ Poskusnega stražnika Doolana so naši! zjutraj onesveščenega zaradi velike 'zgube krvi pole,r obph takisto onesve-ščenih jetnikov. Sedel je na obeh. Njegova roka na ie ob;ornala z ranm-fnin. kjer je bilo z otroško velikimi ?rlf!ttni 7ar»'san.o fn-le: »Bidel dba flomilza der jig rediral.« Iz življenja in sveta Mai* Italijanski polet preko Oceana Prekooceanski polet, ki ga slikajo italijanski listi kot velikanski uspeh, po vsej priliki lt ni tako posrečeno podjetje, kajti novejše vesti vedo poročati o treh ponesrečenih letalih, od katerih sta dve trčili v zraku druga ob drugo, pri čemer je našlo žalosten konec tudi nekoliko letalcev. Slika nam kaže moštvo letal pred začetkom poleta. Levo v vogalu: Minister Balbo, vodja poleta. Papež predlagan za pričo Red bosopetih karmelitov ima svoj samostan tudi v St. Pöltenu na Nižje-avstrijskem, kjer upravlja mestno župnijo sv. Jožefa. Župne posle pa opravlja pater Pavel, ki je zelo trgovskega in podjetnega duha. Lani je dal postaviti veliko dvorano za kinematograf. Ko pa je stavbenik predložil račun za približno milijon dinarjev samostanu, je vodstvo samostana dejalo, da ni ničesar dolžno, ker ni. ničesar naročilo. Župnik pater Pavel, ki je dal stavbeniku naročilo, pa je kar naenkrat izjavil, da nima nikakega imetja, ker ga kot bosopeti karmelit ne sme in ne more Imeti zavoljo obljube večnega uboštva. Stavbna tvrdka je zadevo izročila odvetniku, ki toži samostan na plačilo računa, češ da je samostansko predstojništvo podpisalo poziv za zbirko prispevkov za kino in da je potemtakem samostan dolžan poravnati stavbne stroške. V tožbi tudi navaja, da se je stavba začela na izrecno dovoljenje generala karmelitske-ga reda v Rimu in po odobrenju sv. očeta. Kot dokaz za slednjo trditev predlaga odvetnik- zaslišanie papeža Pija XI. pred sodiščem v St. Pöltenu. Ako bo sodišče izdalo povabilo za pričevanje sv. očeta, je vendar zelo negotovo, dali se bo papež odzval pozivu, kajti ne glede na vse drugo, je sv. oče suveren Vatikanske države. Sredina Evrone Občina češkega mesta Zbraslava je hotela na svojem ozemlju ob sotočju Vltave in Sazave postaviti spomenik, ki naj bi svetu govoril, da leži ta točka v sredi Evrope Med pripravami pa so se obrnili na učene zemljepisce, da jim potrdijo staro mnenje, da leži Zbraslav v sredi Evrope Učenjaki pa na žalost niso mogli ustreči Zbraslav-cem. kajti najbolj osrednja točka Evrope leži na Ruskem pri mestu Min-sku Zbraslavei so se sklicevali na račune nekega profesorja, ki je izračunal, da je Zbraslav oddaljen kakih 1200 km od Atlantskega in od Črnega morja ter kakih 450 km od Jadranske ga in Baltijskega morja, po čemer je zaključil, da leži Zbraslav v sredini Evrope. V tej domnevi jih je potrjevala tudi stara nemška slika, ki je pred- Tri elegantne modne kreacije iz zadnjega časa (od leve proti desni): oblačilo iz sinje georgette z bolerom; oblačilo iz rožnate svile, garnirano z dvema vozloma; oblačilo iz črnega žameta z bolerom. stavljala Evropo kot žensko in je Nemčija prišla ravno na trebuh, Češka pa celo na popek Evrope. Nesrečni Zbraslavei so močno razočarani, da so jiin zemljepisci vzeli iluzijo, na katero so bili zelo ponosni. Pomagalo pa ni nič in morali so opustiti misel na spomenik in na to prijetno zavest, da so oni srce Evrope. Zlato v Panami Iz Paname poročajo, da so v tanioš-njih gorah štirje Američani odkrili ogromna ležišča zlata ter prinesli o najdbi zelo dragocene vzorce. Vest o tem odkritju se je kakor blisk razširila med prebivalstvom in povzročila pravo zlato mrzlico, kakršna se je med Američani pojavila vselej, kadar je bilo kje odkrito zlato. Najditelji seveda nočejo točneje označiti lege kraja, kjer so našli zlato, pripovedujejo le, da je tam te dragocene kovine toliko, da bodo vsi štirje v kratkem silni bogataši Bogastva željni ljudje so organizirali že cele odprave v gore in par tisoč ljudi že preiskuje najbolj skrite doline, na potu proti pogorju pa so že nepretrgane kolone iskalcev zlata. Doslej se še nikomur drugemu ni posrečilo najti kako nahajališče zlata. Čudne navade nogometašev Češki nogometni klub Slavija se ie vrnil iz Francije brez svojega odličnega igralca Svobode Slednji je ostal v Franciji in mesta njegovega bivanja Slavija nore izdati nikomur Baie ga je klub poslal na Riviero in pusiil pri njem vernega pristaša Šoltvsa. da ga čuva. Človek bi mislil, da je Svoboda obolel, ali ta slutnja je zmotna Slavija je skrila svo'ega Svobodo, ker se boji, da ga ji ne bi prevzela Sparta. Slednje društvo ima v rokah podpisano pogodbo s Svobodo in njegov pi i-glas za preatop iz Slavije v Sparto Slavija pa ima takisto podpisano pogodbo, preklic izstopa in še nekaj več Svobodo samega, ki ga je pred spar-tanci skrila nekje ob Sredozemskem morju, da ga ne bi ti z obljubami le premamili v svoj tabor. Tako se vrši lepa igra med obema nogometnima kluboma in tudi vsak športni la ji k mora priznati, da je ta igra vsekakor zelo zanimiva in predvsem zelo športna. Prav v duhu sporta. Betenski greb 80 ljudi Na zapadno bojišče je nedavno prišla skupina desetih nemških častnikov, da poiščejo grob 80 svojih tovarišev. ki so bili živi zasuti med grozovitimi boji na gori Hartmannsweiler-kopfu Gora je znana iz vojnih poročil in zanjo so se vršili 1. 1915 in 1916 ogorčeni boji med Francozi in Nemci. Francosko vojaštvo je zasedlo goro takoj v početku vojne in šele tretje leto se je posrečilo Nemcem, da so si po silnih naporih in izgubah zopet osvojili goro, ki je obvladovala velik del južne Alzaci je. V teh bojih je francoski bobnajoči ogenj zasul betonsko kritje in pokopal b0 mož posadke, ki je bila v njem. Nemški častniki, ki so se bojevali v tem odseku, so si prišli ogledat bojišče, da morda najdejo grob svojih nesrečnih tovarišev. Priietna injekcija Nedavno umrli znameniti češki medi-cinec prof. Syllaba je bil znan kot velik prijatelj posvetnih dobrin tn užitkov. Kot pameten mož jih je tudi rad priporočal svojim pacijentom. Med slednjimi je bil tudi predsednik republike Masaryk, ki mu je prof. Syllaba priporočal za poživ-ljenje srca po prestani hripi čašo šampanjca. O tem svetu je izvedel voditelj čeških abstinentov dr. Foustka, ki ie profesorju Svllabi močno zameril to priporočanje alkohola »Zakaj neki silite predsednika, da nai ruši svoje in naše principe.« mu je očital on prvi priliki, »za poživljenie srčnega delovati ia bi zadostovala predsedniku tudi injekcija kafre«. Profesor pa je začuden odvrnil: »Zakaj nai bi mu daia' kafre, ko mu lahko predpišem prijetnejše sredstvo?« "7, k Mesto, ki hoče postati vas Prusko mestece Lagow se hoče odpovedati svojim mestnim pravicam in postati vas. Na ta način bi občina prihranila mnogo na upravnih stroških. Dcbro izvedena lopovščina Na Dunaju je poskusil neki mednarodni goljuf že staro, a še vedno zanesljivo lopovščino z dvema hotelskima sobama, ki sta zvezani med sabo in imata vsaka svoj izhod. Pojavil se je v neki veliki menjalnici v sredini mesta, sc predstavil kot tajnik filmskega igralca Whitmana in dejal, da potrebuje 1565 dolarjev. Naj mu jih pošljejo z računom vred v hotel Ko jc uro pozneje prispel sel z denarjem, ga jc tajnik prosil, naj malo počaka, du stopi v sosedno sobo po vsoto, ki jo dolguje za dolarje Sel je čakal in'čakal, dokler se mu ni zazdela stvar sumljiva in ie zagnal vriše Izkazalo sc ie, da je bil tujec v tem rasu z vsemi 1565 dol že davno izginil Lansko leto je isti lopov na isti način oškodoval neko curiško banko za 2000 dolarjev. Alarmri aparati za prepirljive zakonce Pariški ljudski dovtip je našel novo hrano v nov ii alarmnih aparatih, ki j ìli ..e dala policij* montirati v številna mu-no\anja, da bi v primeru kakšne ne-s mosti, vicina ali slič:.ega priklicali pomoč. Pred nekoliko dnevi je takšen aparat prvič stopil v akcijo ko je nesrečen mož hotel končati nekam preveč de lansko domačo pridigo svoje boljše polovice Drugič ni bil povod i\ znamenja na pjn;oč nič boljši, samo da ie bila takrat neka žena. ki je alarmirala po''cijo, kì- ji ie 'jubi soprog v prepira prisoiil zaušnico. Ko se je podobna reč onmeriia tud' v t:etie, 50 Parižani po-gruntali. da je hotela policija s svojimi alarmnimi aparati bržkone samo nekoliko varirati potek običajnih zakonskih prepirov. Prvi ženski diploma t v Ameriki Gdč. Lojiza Oesterreich, ki je imenovana za diplomatsko zastopnico Zedinjenih držav pri vladi republike Kolumbije. Leonid Sajanskij: Katja in Betja potujeta v Odeso Tetka Tanja ie zbolela in Kavrigino-va otroka sta morala odpotovati k njej v Odeso. S potovanja sta pisala mnogo pisem. Prinašamo jih po vrsti: Pismo od 6. avgusta s postaje Br-jansk: »Dragi starši! Voziva se izvrstno. Včeraj sva se odpeljala in do zdaj imava šele pol ure zamude. Voz je napol prazen: komur se je namreč prav posebno mudilo, je peš odšel dalje. Petja se je najedel in tiaspal. Pozdravljava vse. Poljublja Vas Katja.« P. S. Pazite na psa Moško. P. P. S. Za tiste najine papirje kupite sladkorja. P. P. P. S. Brzojavite tetki, da sva na po'Hi.« Drugo pismo od 9. avgusta iz Nježi- na: »Potuieva tako sijajno, da ne more b;ti bolie. Ves dan nismo nikamor trčili. Sno+omia trgamo cvetlice ìti se kopamo. Med tem Vn oooravliajo lokomotivo, živimo v NJio^tiu. Petia se ie naspal in zd°; ie. Po,;ubliava vas. — Ka+ja.« Tretje pismo je prišlo čez en teden tz Konotopa. »Oprostite, da tako dolgo nisva pisa-al. Imava zelo mnogo dela. Najprej je lokomotiva izgubila dimnik in smo ga iskali po vsem vlaku. Nato se je pri spalnem vagonu odvil vijak in se zatrk-Ijal nekam v gozd, komaj smo ga našli. Petja se je že z vsemi seznanil. Potujemo kolosaino. Samo enkrat nam je vagon skočil s tira, pa smo to po enotirni vožnji takoj opazili. Zdaj so nas popravili. Progo takisto. Petja se je najedel in spi. Poljubljava.« 20. avgusta. »Urä! Minili smo Kijev. Kako je Dnje-per lep! In mesto! V treh dneh smo si ga natančno ogledali jn zdaj potujemo dalje. Vlak voza silno hitro. Zdaj prehitevamo že pse. Petja se je naspal in je. Nekoliko se gugamo, zdi se nam, kakor da bi vagon skakal, najbrže smo se peljali čez kak most.« 1. septembra pismo v kuverti. Neznano odkod. »Dragi oče in maimica! Ko smo minili Zmermko. smo se mahoma našli v nenavadni zagati. Stojimo na kretnici, krenemo pa nikamor ne. Pred nami. ob straneh in za nami. povsod sami vagoni. Našla sva mnoco znaticev. Brntfa-vHe tele?. naj naitt <**Va. Hrana je dobra, zakaj po okoliških vaseh je vsega dovolj. Jajec, kolikor hočete, v mleku bi se pa lahko kopali. Petja se je najedel in spi na tleh, ker se ie klop zlomila pod njim.« 20. oktobra dolgo pismo: »Mili! Končno se je vse dobro izteklo. Včeraj smo slavili ustanovitev novega mesta, ki stoji tam, kjer so vlaki zagradili progo. Najprej smo bili vas, zdaj pa smo tako narasli, da nas je železnica povzdignila v mesto. Vagonov je kar na ulice. Stanujemo v spalnih, potniških in tovornih vagonih. Na kon-cb ulic stoje bivše lokomotive. Tople vode za čaj imamo zmerom dovolj, potice pečemo in se pri čaju lepo razgo-varjamo. Zdaj nas je tu že 20.000, ue vštevši izprevodnikov, ki so postali hišni upravitelji. Grade nam vodovod in ob koncu pjatiljetke nam obljubljajo električno razsvetljavo. Za zdaj nam svetijo semafori. Perja si je omislil nekaj deska in si zgradil pred našim vagonom majhno verando. Okoli nas vrvi življenje. V Brzovlakovi ulici smo odprli kon-zumno zadrugo, na Trgu Maksima Gor-kega pa sta hranilnica in pošta. V tovornih vagonih so razna podie+ia. v katerih so ushižbem bivši Pofmki. Petja ■pomaea knüeovodji v pisarni za vrtani* vodnjakov. Jaz sem ura^n'ea v oddelku za pohabljene stvari. Včeraj smo ves dan sadili drevje. Pri vsakem odbijaču smo zasadili veliko lipo, okoli vagonov bezeg, na strehah bomo pa gojili cvetje in zelenjavo. Svinje imamo v tenderju in jih krmimo z zeljem, ki nam ostaja. Klima je železničarska, vagoni so polni jedil. Pravijo, da bo prišla semkaj tudi opera, zato sva sklenila, da se ne vrneva v Moskvo. Sicer pa tudi ne veva, zakaj naj bi se vračala. Skoda, da ie tetka umrla, ne da bi naju dočakala. Ne bi bila smela biti tako nepotrpežljiva. Pričakujeva vas ob novem ali starem Božiču. Pripeljite se z železnico do Žmerinke in odtod naravnost peš k nam. Toda pridite rajši prej. Obleke nama ni treba pošiljati, zakaj preden bo prišla, se bo morda ža stokrat izpremenila. Petja se je pravkar vrnil iz službe, se najedel, spi in vas poljublja. Jaz tudi. Vaša otroka Katarina in Pjotr. P. S. Naslov: Zagozda. Brzovlakova ulica, vagon št. 7. Kavringinovi.« Avtor je zbral ta pisma. V njih ie šaljivo oodana zgodovina mesta Zagoz-de. V časopisni brzojavki je ta povest kraiša in bolj žalostna: »Odeško križišče je prenatrrtano z vozovi, lei i;h stoji tam nekaj tisoč. no]-mh bWa. Mno-cn vagonov se ie nabralo tudi na moskovskem križišču.« Marša! Joffre v Ameriki Med svetovno vojno je bil maršal Joffre poslan v Ameriko, da tam uredi neko vojaško zadevo. Na potu 00 Ameriki je spremljal slavnega polkovodca zelo mlad častnik kot pobočnik maršalov. Pri neki slavnostni pojedini ie poleg mladega pobočnika sedela nenavadno lepa mlada Američanka. Dama je bila zelo patriiotično navdahnjena in ie vprašala pobočnika: »Ali ste bili na fronti?« »Da,« je odvrnil častnik. .Koliko Nemcev ste ubili, se je dalje zanimala dama. » I ri, : je bil odgovor časnikov. »S katero roko?« je poizvedoval krasotica. • Z desno. : je začuden dejal pobočnik, lepa dama pa se je sklonila k desnici in jo začela strastno poljubljati. Maršal Joffre, ki je bil priča temu pogovoru, je nato nejevoljno zagodrnial: »Eh, vi se pa tudi nič pametnega ne znate izmisliti. Ali niste mogli reči, da ste one trt Nemce ogrizli do smrti. Ko sem bil jaz mlad. nisem bil nikoli v zadregi za pameten odgovor. • Božiček prinesel smrt Iz Debrecina poročajo, da je na ta-mošnji vseučiliški kliniki umrla v strašnih bolečinah 14 letna deklica Uona Pap-pova. Devojka je za božič dobila od svelili roditeljev v dar psička, ki jo je ugriznil v roko. Deklica je to utajila pred roditelji, boječ se, da bi ji psička zopet ne vzeli. Ko pa so se pojavili prvi znaki stekline, bi morah deklico takoj odpeljati v Pasteurjev zavod, za kar pa je bilo že prepozno. Deklica jc umrla še med preiskavo bolezni v Debrecinu. V bu-dimpeštaiiski Pasteurjev zavod pa so oddali nieno služkinjo, ki iu jc llonka ob prvem napadu bolezni močno opraskala. Služkinji bodo najbrž rešili življenje, ker so jo pravočasno začeli leciti." Isvfeèek 1? programov Sobota, 10. januarja. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. - IH: Napoved časa. plošče, borza. — 17.30- Plošče. — 18: v dolini gradov. — 18.30: Koncert radio - orkestra. — 19.30: Angleščina - 20: Filmska kulturi. — 20.30: Mirko Jelačin poje operetne arij« in šlagerje s spremljevanjem Haway-jazza. — 21: Prenos Tatjan inega večera iz Kazine. — 22: Napoved časa in poročila. Nedelja. 11. januarja. LJUBLJANA 8: Kmetijska ura. — 9.30: Prenos cerkvene glasbe. — 10: Versko predavanje. — 10.30: Pregled evropskega gospodarskega trga. — 11: Koncert rad:o-or-kestra. — 12: Napoved časa m poročila. — 15: Plošče. (Rezervirano za ev. prenos.) — 20: Prenos iz Prage: Svečani koncert k smrli Oskarja Nedbala. — 22: Napoved časa iu poročila. — Uawai - jazz. BEOGRAD 0: Prenos iz Saboru e cerkve. — 12.30: Koncert radio - orkestra. — 16: Narodne melodije na ploščah. — 18: Narodne pesmi s kitaro. — 20: Koncert juerosfo-venskih jiesmi. — 20.30: lsra. — 21.15: Klavirski koncert. — 22.05: Plošče. _ 22.20: Poročila. — ZAGREB 11.30: Orkestralen koncert. — 20: Prenos koncerta Češko filharmonije iz Prage. — 22: Lahka večerna glasbah — PRAGA 10: Prenos koncerta iz Bratislave. — 18: Koncert opc.et-ne glasbe. — 20: Simfoničen konc-rt Češke filharmonije. _ 22.20: Plesna eodba iz Moravske Ostrave. — BRNO H»: Slovaški program iz Bratislave. — 18.15- Pevski koncert. — v/,: Prenos Sintonie ega koncerta iz Prane. — 22.20: Lahka u'asb.t iz Moravske Ostrave. — VARŠAVA 17.-10: Koncert godbe na pillala. — 20.30: Violinski koncert. — 21.25 : Poljuden koiveri orkestra. — 22.15: Operne arije. — 23* Godba za ples. — DUNAJ 10 30: Zborovski koncert. — 11.05: Koncert dunaiskega simfoničnega orkestra. — 13.05: Plošče.^ — 15.05: Popoldanski kon< "rt. — 10.45: Zabaven prosfram. — 17.30: Koncert komorne jiasbc. -— i9 30: Dramski večer. — 22.10: Koncert orkestra. — BERLIN 20: Operetni v — Godba za nies. — KÖNIGSBERG t'SO: Koncert orkestra. — 18.35: Klavirski koncert. -- 20. Prosram iz Berlina — Godba za ples. -VUIHL.ACKER Hi- Prenos koncerta tz Wiesbaden ?. — 21.15 K-iivert •= koncepta iz P<-a-A va menda ze ve-5te, kaj govorite ... Jaz ne maram ničesar slišati.« Tisti čas je stopil v kočo Bili lsbel, prepozno, da bi bil še slišal Blueja, kaj je povedal. To je Jean dobro vedel, zakaj med tem, ko jc Blue še govoril tiste zadnje, obtožujoče besede, je bil slisal Billo-ve težke škornje, kako so škripali po pesku pred vrati. A nekaj v Billovem obrazu, ali v načinu, kako je Blue odvrnil svoj koscem obraz, aii v dejstvu, da je Bili ravno v tistem posebnem trenutku stopil v sobo, ali vse te okolnosti obenem so za Jeana zavile skrivne vzroke, ki so bili povzročili vojno med Jorthovci Hi Isbelovc, v novo temo. Ali ie Bili vedel tisto, kar je vedel Blue? In v tem trenutku zmede in grenkobe je Jean zastrmel skozi vrata, venkaj po zapuščeni cesti, tja do kraja, kjer je ležal mrtvi oce, belolas, pošasten v solnčni bleščavi. *Te reči bi lahko ohranili zase, Blue, kakor ludi svoje pravo šine <' ie rekel z mračnim glasom. »Oboje nam nič več ne koristi... Vaše priiaieljsivo do svojega očeta pa cenim. Pripravljen sem pomagati pri izvedbi tega načrta.« Ta odločitev Jeana Isbela je napravila vsemu nadaljnjemu pre-rekmiu in dokazovanju konec. Bluejev bežni, temni nasmeh je bil lasmeh zadovoljstva. Nato se je polastila večine mož čudna pri-yiienost. Stopili so iz hiše, hodili okrog in op rezali; in spet so se vračali, vsi nemirni iti mrki. Jean je menda neštetokrat spustil pogled po cesti in ga uprl v tragično očetovo podobo. Ta prizor je zbujal v njegovih prsih na tisoče čuvstev, in tistemu, ki je bilo najmočnejše izmed vseh, je brio ime sočutje. Kakšna beda! Gaston lsbel leži na obrazu v prahu vaške ulice. Krvave lise se pokazu-jejo na zadnji strani njegovega telovnika in na enem ramenu. Svin-čenka ga je bila popolnoma prebila. Kolikorkrat je Jean zagledal to kri, se je moral šiloma upreti navalu divjih, barbarskih čuvstev. Popoldanske ure so med tem minevale, a lice vasi je ostalo slej ko prej takšno, kakor da bi jo bili prebivalci zapustili. Se psi se^ niso upali na cesto. Jorth in nekateri izmed njegovih ljudi so bili stopili skozi sprednja vrata prodajalne in so v gosti, brezskrbni gruči sedeli na stopnici. Vse njihovo gibanje je pričalo o zavesti gotove zmage in zaupanja vase. Proti solnčnemu zahodu so se vrnili v prodajalno ter zaprli vrata in oknice. Nato je Blaisdell poklical Isbelove pristaše, naj pridejo jest in pit. Jean ni čutil teka In tudi Blue, ki je hodil sam zase, ni kazal veselja do jedi. Zmračilo se je in spustila se je tema. Nikjer v črni noči ni sijala luč. »Ho, mislim, da bo čas,« je rekel Blue in krenil naprej v ozadje dvorišča. Jean je šel za njim, držeč puško in sekiro v rokah. Oscali možje so ju molče spremljali. Blue se je obrnil na levo in jo ubral po poljih, dokler se ni pokazala pred njimi temna vrsta dreves »Tukaj zavije cesta v stran,« je rekel Jeanu. »In tu smo tud.' na zadnji strani Colemanovega dvorišča... Ho, Jean. Obilo sreče!< Jean je čutil stisk jeklene roke in ujel v temi sveti,ikanje Biueit-vi-h oči. Z besedami ni vedel Blueu ničesar odvrniti, a stisnil mu je trdo, koščeno roko, in odhitel v temo. Kakor hitro je bil sam, ga je navdala naloga, ki mu jo je.b%> zdaj igrati, z vneto, drhtečo podjetnostjo. To je biio pravo delo. zanj se je čutil ustvarjenega. Važno delo, čeprav je bil prepričan, da je bil Blue hladnokrvno naložil samemu sebi najbolj ne vam t delež. In ta cowboy s sivimi prameni v svojih redkih laseh je bil prav za prav King Fisher! Jean se je čudil; in če je pomislil na Jorttia, ga je kar izpreletelo. Cez deset, petnajst minut se bo Jorth v krvi zrušil na tla. Jean je bral to sodbo zapisano v temo te samotne, neme, težke poletne noči. Naglo je stopal dalje. Skokoma ja stekel preko ceste, hitel dalje po valovitem ozemlju, ki ga je bil že zgodaj popoldne prehodil, in čez nekaj minut zasopel obsta' r.a robu občinskega travnika za üreavesovo prodajalno. Tenek pramen svetlobe je sija! skozi temo. Jeanu je srce poskočilo v prsih. Jorthova bojna četa si je svetila z veliko svetil iko, ki je gorela sredi Greavesove prodajalne. Jean je prisluhnil. Kričeči glasovi in surov smeh'so se zlozvočno razlegali v otožno tišino noči. Bluejevi nagoni (kakor je on to imenoval) se očividno niso bili zmotili. Sovražniki so z gostijo in pijačo slavili smrt (Jastona Isbela. Cez nekaj sekund se je Jean spet oddahnil. Nato so se vse njegove zmožnosti osredotočile okoli naloge, ki je čakala njegovih dejanj. Bilo mu je, kakor da so postale njegove oči še bistrejše in njegov sluh še bolj tenak. Gibal se je neslišno. Dospel je do voza, kjef se je za trenutek potuhnil k tlom. Skozi nočno temo, ki je bila nepredirna kakor oblak in venda! za čudo jasna, se je lesketala ozka, svetla pičica in poudarjala čiat štirikotnik Greavesove prodajalne. Nad tem štirikotnikom je štrlela v zrak siva proga listnatega vejevja in nad njo se je širilo čm-j-višnjevo, z belimi, mrzlimi zvezdami posejano nebo. V dalji Je samotno lajal pes.' Razločno je bilo slišati moške glasove, nekatere globoke in tihe, druge glasne in neskrbne, vse ua polne brezmiselne praznote. Sport Zimski sport v Škofji Loki Smuški sjfori, ki je v poslednjih lotih skoro docela izpodrinil sanke, je tudi v območju škofjeloškega okraja močno napredoval in šteje novodobni zimskosportni • jkrot zgolj v mestu več desetin navdušeni!] in vnetih smučarjev. Vzpetine škofjelo -kesa gorovja, polhovgrajskib dolomitov m .. lovice so zaradi skladne vaiovitosti tere-enako močne snežne plasti, lepih_ raz-iov in zdrave klime kakor ualašč za treno gojitev raznih panog zimskega .s rta. Priljubljena je smuka bodisi v ne -redni bližini mesta ali na daljših izletih Sv. Andreju, Sv. Ožboltu, v Poljansko in bko dolino z mnogoterimi izletniškimi vari jan tami križem škofjeloškega okraja Sistematično gojitev smuke je prevzel za lomačine Sokol v posebnem odseku, kate -ega predsednik ie br. Dolenc Franc ml., tajnik Thaler Rado, gospodar Zaletel Tine n vaditelja dr. Prešern Jaka in Sicher! Janko. Sestavljen je obsežen program, ki se že mesec dni tudi izvaja. Smučarji novinci vtžbajo na lahnem terenu Kamenitnika. Grebenarja in Stenja pod vodstvom predstojnika sodišča dr. Prešerna, uvežbaa-smučarje ima v rokah učitelj Sioherl in_ se prirejajo daljše ture na hribovje. Smučar ske vadbene ure so ob nedeljah. Vsemu naraščaju je gojitev smuse obvezna in je društvo oskrbelo fantom smuči. Skupine šteje io po 25 članov in so torej zares^ močne Tekmovalna vrsta nastopi tudi v župni izbirni tekmi. Za teoretično izobrazbo ss prirejajo predavanja. Prvo je imel br. Sicherl ob udeležbi 00 članstva. Druga še slede Misi''.i bo tieba v napredku dela na skakalnico, da bodo smučarji lahko gojili po-1 eg ostaleua tudi skok. Uspeli; francoskega nogometa čudna poročila prihajajo iz Francije, posebno iz Pariza. Same zmage nad tujimi klubi, še ni dolgo tega. ko je bila te-nena praška Sparta od Stade Francais z 2:1, že prihaja vest, da je diliga garnitura Pariza nabila Prago, ki jo je zastopala kompletna Slavija. Parižani so zmagali s -3:2. še hujšega poraza je rešil Čehe iz-borni vratar Pianicka. Tu še slavni Kada ai prišel do besede. Budimpeštanski Ujpest je s težavo zmagal nad'Racingom s 7:6. Nemški Karlsruhe F. C. je odnesel polno košaro pora- ■V, Red Star je zmagal nad dunajskim VACom, Montpellier nad praškim Proste-jovom, Marseille pa nad München 1860. V Rennesu je zmagal Stade Rennais nad dunajskim VVACom s 5:2. Posebno odličen pri Francozih je bil vratar Klenovec, cigar ime zveni precej slovensko. Vsi ti uspehi francoskih klubov kažejo, da se je nogomet na zapa.du precej dvignil m da so časi, ko je francoska državna reprezentanca spravila toliko golov, kolikor je hotel nasprotnik, že minuli. S m ii ški leča j z.a začetnike v Bohinj* >-ki Bistrici. Sinuški klub Boh nj razpisu» ie smuški tečaj za začetnike v Bohinjski ' B strici od 9. do 17. t. m. Tečaj bosta vodila g. Tomaž Godee in g. ing. J. Sod* jo. — Prijavlja se na »Smuški klub Bo* h ni-. Bohinjska Bistrica. Prijavnina 50 Din. hotelska oskrba 50 Dm (soba in hra» na v hotelu Triglav). Smuka je sedaj ze» lo ugodna, lepi tereni okoli Bohinjske Bi' strice pa so najlepši za smučarje začet« nike. i Smuški ieCijj pri Sv. Križu pod Go-heo (10CO m) bo od 15. do 25. t. m., in s cer za začetnike kakor tudi za one, ki .se žele izpopolniti v terenski vožnji vi» sokega terena. Snežne razmere so zaradi \ išinske lege vedno idealne, poleg tega krasni smuški tereni. Udeleženci imajo popolno oskrbo v restavraciji Stepč. Po oetdnevnem tečaju so na programu celo» dnevni izleti v Karavanke. Tečaj vodi sa» •verni nastavnik Joža Pogača r. Ker je šte» v !r> udeležencev omejeno, se sprejemajo prijave samo do 13 t. m. proti prijavnim" !<>0 Din v trgovini Goreč, Dunajska ee» sta i. Istotam se dobe tudi nadaljne in» formacije. Smuški tečaj v Kranjski gori se bo vršil od 11. do 18. t. m., in sicer za začet» nike ter za one smučarje, ki želijo izpo» polniti smuško znanje tudi v terenu Snež» T.e razmere so v Kranjski gori seddj zo» pet idealne. Tečaj vod savezni smuški iurte!j g. Širceii Uinko Za hrano je po» skrblieno v hotelu »Slivec«. kjer stane r:Konma 35 ali 50 Din dnevno. Ležišč od do 20 Din v kurjenih sobah ie dovolj na ruzr>oligo. Prijave sprejema najkasne» ;e do !3 t m. tvrdka J. Goreč- prijav' sc r-a tudi lahko v Kranjski gori pri smu» škem učitelju Ilirija : Mura Danes do noè i se ie od» peliala tabletenis ekipa IPrije v Mursko Soboto, kjer bo gostovala dva dni. Od»o» tovalo ie 12 'oračev in ifinčic. ki nas to» pi io oba dneva nrnti slovitim in renami» ranim 'fir^čem Murske Sobote, več^atni» ma državnima prvakoma bratoma Nemec in proti celi SK Muri Rezultate o poteku turnirja bomo še objavili. Ilirija : Hermes. Ob povoljnem vre» menu bosta odigraiu Ilirija in Hermes v nedeljo 11. t. m ob 14 30 prijateljsko no» gometno tekmo na igr šču Ilirije. Pred» tekma rezervnih moštev ob 13.30. Službene objave Lhp Danes ob 16.30 važna .zredna seja upravnega odbora v damskem salonu kavarne »Limona« Apeliramo na vse odbornike da važni seji si» gurno in polnoštevilno prisostvujejo — Predsednik. SK Ilirija (smučarska sekcija). Sku» pen odhod tekmovalcev v Rateče»Planico danes s popoldanskim vlakom. Zbirališče cb 2.30 pred glavnim kolodvorom — (No= goinetna sekcija.) Sestava moštev za ju» trišnjo prijateljsko tekmo s Hermesom je razvidna v članski knjig' v »Evropi«. Prvo moštvo igra ob 14 45 rezerva ob 13..% V garderobo naj prideta moštvi pol ure prej. Točno! Sekcijsko službo na prosto» ru ima g. Betetto rediteljsko g Rotar, blagajniško g. Baltesar Igralci se opozar» ;ajo na zadnje objave v članski knjigi — Plavalna sekcija sklicuje sestanek v po» nedeljek 12 t. m. ob 20. v klubski sobi kavarne Evropa. SK Korotan Drevi ob 19 redna od» borova seja. V nedeljo 11. t. m ob 10 športno predavanje Pridite vsi! Kolesarska sekcija ASK Primorja sklicuje svoj občni zbor jutri v nedeljo ob 10 uri dopoldne v spodnjih prostorih restavracije »Miklič« (nasprot glavnega kolodvora) Razpravljalo se bo o smerni» cah m bodočem delovanju omenjene sek» cije ter se obenem izvoli tudi nov odbor Vabijo se tem potom vsi že prijavljeni člani kolesarske sekcije kakor tudi oni ljub telji kolesarstva, ki mislijo pristopiti da se občnega zbora zanesljivo udeleže Iz delovanja kamniškega športnega kluba. Zadnji sneg je zamedel drsališče, ki so ga v torek pridno snažili in teren že poli» rji, tako. da je up, da v pai dnevih zopet drsališče otvor jo Z umetnim drsališčem je imel klub izdatkov čez 2000 Din. Dohodki so pa zelo minimalni Smučanje v kamniški okolici je bilo v torek ves dan prav živah» no. Mladina se je že pr pravljala za tekmo ki bo. če bodo snežne razmere ugodne, dne 17. t. m Vremensko poročilo JZSS po stanju 9 t. m.: Rateče»P!anica: temp —7, suhe» ga snega 40 cm oblačno, smuka dobra, .z» gledi za nedeljo dobri. — Kranjska gora: temp —7 oblačno, po malem sneži, snega 35 cm. smuka idealna. — Sv Križ nad Je» senicami: sneg zmrznjen pršic. smuka in izgledi za nedeljo dobri. — Bohinj: ternp —7, v do! ni snega 10 cm, višje 30 cm. smuka dobra, izgledi za nedeljo dobri. — Valvazorjeva koča pod Stolom: 20 cm pr» šiča, smuka ugodna. — Velika Planina: oblačno, sneži, vreme mrzlo, smuka ugod» na Mislinje»Pohorje: temp —6. snega do 70 cm. smuka zelo dobra. — Sv. Planina: snega 50 cm, smuka zelo ugodna. SOKOL Matično društvo Ljubljanski Sokol v letu 1930. Na Tri kralje je imel Ljubljanski Sokol svojo redno glavno skupščino, 68. po vrstnem redu, ki jo je vodi! starosta br. Kajzeij. V svojem nagovoru na izredno mnogobroj-no navzoče članstvo je najprej naslovil svoj sokolski pozdrav kralju in starešini SKJ prestolonasledniku Petru. Nato Je pozdravil prisotnega I. podstarosto SKJ br. («ansila in zastopnike vseli ostalih ljubljanskih društev. Krepko ie podčrtal v svojih nadaljnjih izvajanjih najvažnejše dogodke v društvu, zlasti pa zmage društvenih vrst pri saveznih tekmah, zoppino pribor i lev meča kralja Aleksandra L. darila .preziden-ta br. Masaryka. Omenil je podaritev letnega telovadišča v Tivoliju po mestni občini itd. Po pozdravu vsem mrtvim bratom so sledila poročila društvenih činov,likov, iz katerih posnemamo: število članstva znaša sedaj že 1184 članov in 379 članic ter je krepko pomnožilo. Naraščaja je v društvu 235, dece pa 272. Pripadnikov torej 2070, pomnožitev znaša 73%. Tajniško poročilo br. Milosta omenja predvsem veliko delo v telovadnici pod vodstvom br. načelnika Rudolfa, velike zasiuse br. dr. Mu mika, dober uspeh vseh društvenih prireditev, propagandni izlet v Gornji grad, proslavo 1. decembra itd. Tudi na prosvetnem polju je bito živahno delovanje. Br. prosve-tar Markič je naštel vsa predavanja, ki so se vršila, debatne večere, delo za sokolski tisk in je končno razvil program dela za leto 1931. Načelniško poročilo je podal br. šuklje, podnačelnik, ker je bil načelnik br. Rudolf tekom leta premeščen v Subotico. Telovadba se je vršila redno celo leto v vseli oddelkih in je bil povprečni obisk na telovadno uro pri članih 38, članicah 27. moškem naraščaju 63, ženskem 32, moški deci 85 in ženski deci 57. Priredilo se je lepo uspeli javni nastop, pa tudi sodelovanje pri drugih javnih telovadbah, zlasti na župnem in saveznem zletu ie pokazalo veliko dela društva. Pet tekmovalcev se te udeležilo mednarodne tekme v Luxembour-gu. Skrbelo pa se je tudi za vaditeljski naraščaj in je društvo v tem oziru storilo svojo dolžnost ter odposlalo v župni tečaj primerno število pripravnikov. Dva brata pa sta se udeležila šesltedenske prednjašk«? šole ČOS v Pragi. Gospodarski odsek, ki ga vodi br. Simončič, namerava letos ustanoviti stavbni sklad in zletni fond za Prago Društvena imovina znaša ob koncu leta 1930 skupno 259007 Din. fcupi se je poslala v potrditev soglasno izvoljena uprava: starosta br. Kajzelj, namestnik br. dr. Kandare, načelnik Lojze Vrhoven, podnačelnik inž. Kavčič, načelnica A. Mužinova. podua-čelnica Jeti Frelihova prosvetar Markič, tajnik Ahčin. Člani uprave so- br. dr. \rfeo. Čebular, Meden, inž. Poženel. Rus, Simončič Sìave, kapetan Stojanovič. Strauss in T reven. Namestniki pa so: Burgstaller, Ger-mek. Lorger, Milost, Muiaček, Pavsič, Sieber ter revizorji: Franke, Pehani, 1'uječ, Fink. Rog! in Planinšek. Zaključek prednjačkega tečaja zagorskega Sokola Pred božičem je zagorski Sok.il zaklju» čil lepo uspeli štirinajstdnevni prednjački tečaj, čegar vodstvo je b'lo v rokah žup» negi prednjaka br. Burje iz Celja. Tečaj je bil teoretičen in praktičen, posredno v rokah društvenega načeln ka br Klunal Telovadni in predavateljski večeri so bili vsak drugi večer, zadnji teden pa sleherni večer. Pred vali so: br. dx. Tomo Zamik o prvi pomoči in liigijeni, br. Murnik o sokolski ideji in o ritmiki, br. Smrtnik o Sokolstvu v splošnem, br Košmerl o zgo» d.ovini Sokolstva. br črnelč je riztolma» čil zakon SKJ Deco je vežbal br Šul:n, č!anc in članice pa br. Burja. Vsega je bi'.o 14 telovadnih dni. obisk povprečno 25 na večer, članic 17. Tečaj, ki je imel smoter vzgojiti samostoinc društvene prednjake, je v polni meri uspel Posledca tega teč'ja je tudi, da so dali starejši člani p;>budo za redne telovadne večere, ki se jih bo ude» leževalo večje število starejših članov. Pri» hodnja telovadna ura bo v sredo 14. t. m. Sokolsko društvo Rajhenburg bo prire» dilo redno skupščino 11. t. m. ob 15. v Sokplskem domu. Dnevni red običajen. Vse čl*nstvo naj se zborovanja v polnem šte» vilu udeleži. 11 ^n^onih oh*av Središnji urad za os'guranje . rad» nika v Zagrebu razpisuje mesto referenta inženjerske stroke kategor je A položa» 'V z letno sistematsko plačo 12.900 Din le' io položajno plačo 24.000 Din, letno k ra» jevno doklado 3490 Din. posebno mesečno doklado 600 Din ter funkcijsko doklado letno Din. Prošnje je vložiti do vključ» no 17 t m. ob 12. Dražbe nepremičnin. Na predlog zahte» vajoče stranke Ljudske posojilnice v Cc» lju bo dne 30. t. m. ob 9. pri okrajnem sodišču v Celju dražba nepremičnin zem knj. Za logom vi. št. 505. cen Ina vred» nost 30.387 Din. najmanjši ponudek Din 20.258. — Pri okrajnem sodišču v La» škem dne 24. t. m. ob 8.30 zemlj. knj. Sv. Jedcrt vi. št. 251, cenilna ' vrednost 1584 Din, najmanjši ponudek 1056 Din. — Pri okrajnem sodišču v Brežicah dne 3. fe» bruarja ob 9. zemlj. knj. Gornji Obrež št. 35 hiša s svinjakom, eno njivsko in eno travn ško parcelo, cenilna vrednost 7929 Din, najmanjši ponudek 52S6 D n. — Na okrajnem sodišču v Krškem, 'dne 5. iebr ob 10. zemlj. knj. k. o. Cerklje vi. št. 491, 505, 767, cenilna vrednost 23.465 Din, najmanjši ponudek 15.644 Din. — Pri okrajnem sodišču v Ribnici dne 7. febr. ob 10.15 zemlj. knj. Velike Poljane vi. št. 22 polovica posestva, ec» nilna vrednost 19.305 Din, najmanjši po» nudek 12.870 Din. IŠČE za svoje nove podružnice v Zagrebu, Beogradu, Splitu in Skoplju ljubljanska tovarna. — Reflektirarpo na agilne in ambiciozne gospodične z znanjem srbohrvaščine in po možnosti tudi nemščine. Ponudbe, opremljene z vsemi podatki o izobrazbi, znanju ìd dosedanjem službovanju je vpo-slati do 15. t. m. na -»Društvo industrijalcev in veletrgovcev« v Ljubljani, Trgovski dom. pod značko »Prodajalka V«. 1730 Razglašen je stečaj o imovini Svetel ja Franceta, trgovca v Mostah pri Komendi. Stečajni sodnik Ivan Huter; upravnik sklada dr. Konrad Janežič, odvetnik v Kamniku. Prvi ztSor ujinikov pri okraj» nem sod šču v Kamniku J5. t. ni., ob 10.; oglasitveni rok do 28. -febr. m' ugotovitve» n' narek istotaniy-7- marca ob 10. Št. 48178/1930 H/2 1963 Po čl. 16 uredbe o zaščiti javnih cest iu varnosti prometa na njih z dne 6. junija 1929 Ur. 1. 273/64 mora imeti vsako vozilo, kolikor ga öi reguliralo in označilo s številko upravno oblastvo, na levi strani pritrjeno tablico, na kateri mora biti označeno lastnikovo ime in njegov natančni naslov Velikost ln obliko teh tablic predpišejo občinska oblastva. To registriranje vozil se mora, izvršiti meseca januarja vsakega leta. Neregistrirana vozila se na javnih cestah ne smejo vporabljati. V smislu teh predpisov odreja mestno načelstvo v Ljubljani sledeče: Pod vozili je tu razumeti samo vozila za živalsko vprego,, ker se vozila z motornim pogonom že itak registrirajo pri upravi policije in ker se uredba na kolesa (bicikle) in ročne vozičke očividno ne nanaša. Prijaviti je treba torej Vse kočije, ekvipaže, koles!je tovorne vozove, skratka vsa vozila za živalsko vprego. Počenši od 12 .t. m. naj se vsi lastniki takih vozil, ki bivajo v območju mestne občine ljubljanske, zglase na mestni stražnici soba št 4 mestnega načelstva med 8. in 13 .uro v sledečem redu: Lastniki vozil z začetnimi črkami od A do F 12. t. m. od 8, do 13. ure, od G da.M 13. t. m. od 8 do 13. ure, od N do JI 14. L m. od 8. do 13. ure, od S do ž 15. t. m od S. do 13. ure, zamudniki 16. t. m. od 8. do 13. ure. Hkrati si morajo do 1. februarja t. 1. nabaviti vsi lastniki takih vozil pločevinaste tablice v velikosti 20x 30 cm ter jih pritrditi, spredaj na levi strani voza (v smeri vožnje) in na dobro vidnem mestu. Tablice motajo imeti na črnem polju bel napis: 1 Registrirno številko, 2. rodbinsko in krstno ime lastnika vozila. 3. bivališče (ulica, številka). Ime mora biti napisano s 5 cai velikimi, tiskanimi črkami, za ostali napis zadostujejo 3 cm visoke črke. Registrirne številke bodo izvedeli lastniki, pri mestnem načelstvu ob priliki registracije. lastniki vòzil, ki Se zalotijo po 1. februarju 1931 na javnih cestah brez predpisanih tablic bodo kaznovani po čl. 56 cit. uredbe z globo od 50 do 1500 Din, oziroma zaporom 1 dò 50 tìni. Mestno načelstvo v Ljubljani, dne" 7. januarja 1931. HOLANDSKE LIKERJE PI IntiV A itp-x L- .LA FIILETTE" si ìa'iiio vsai siin priprav; i pr>A!iaumi! I*ula.nvirue H olla Tiri. Vrucht ^sencefabrieik BUversun. — 3 e d a stekJeiilei 7 tt-it. I>»b;va ee t vseb lekarna:, Uj "Irogerijah tei b&ljj-'i speceri.Hkih trgovina ti. Po pošti razpošilja aio ta'.-.it za S4 Biti &Mtirs.n« j>o želji »o poitaem ;«>-.• zt'tiij (ra;-iki> »Fructals sadni sold Za; reb. Senoifl» elica 32. špeeialiteta, kakršne še nima nobena mlekarna v Jugosla\iji SPECIELNO (higiensko, prednostno) MLEKO posebno priporočljivo za dojenčke, sla botri., bolne in vse ostale odrasle, ki žele uživati res čisto, po določilih tozadevnega zakona pridobivano mleko (pod stalno kontrolo dvž. Higijenskega zavoda v Ljubljani ter nadzorstvom g. sres. veterinarja ) — Mlekarske zadruge Medvode — Svetje. — Naročila sprejema JONKE JOŽICA, glavna zaloga, Ljubljana» Bohoričeva 13. 1917 S kapitalom 100.000.— do 250.000.— Din pristopim k solidnemu podjetju z osebnim sodeolvanju. Ponudbe pod j/Reelno« na oglasni oddelek 2,luTa< ài.vi Učenko s 2 razn -li meščanske šole «pn.inufi v trgovino z ži-• ili. Ponudbe na og!a»>r .•■'J b-lek .J:it;u poti >ifr« .l'čenka«. S12-1 Periektno kuharico za 10—9» ljudi. ki je it: -hi;- a v gosposkih hišah, sjir-jinera na deželo. Po-nodln. s spričevali na oa--L : Goz-jn: ar .'J K. Atrer-.sperira. Soseska, p. Straža pri Nv n'grui'ije ter -ieluega knji %-»'■ odstva, išče eksportna tri Ika » sedežem v v rč-j ni mestu Slovenije. Začetnice i tem znanjem Biso izključen'.-. Nastop takoj al. po 'J ogovoril, l'eri idbe z označi o doseda ti/-ga službovanja, prediz-obra/.ue ij starosti je aa solviti na oglasni oddelek ..t itia« pod šifro »Ekspertna tvrd ka«. Provizij, potnika dobro ivedenega iščem '.a Slovenijo. Prednost imajo potniki z avtomobilom. ki obiskujejo tudi manjše kraje. Cenj. ponudbe na ogl. odd-!»-.k »J-t tra« ped šifro »Tovarna čepic«. 729-5 Potnika rna.nufakturne stroke. za i+fisk privatnih strank v Mariboru, sprejmem. Ponudbe pod »Visok zaslužek« na podružnico ».Jutra c v Mariboru. 719-5 Gospodična ki zna šivati, več jezikov in klavir, že':i mesto vzgojiteljice. ali pa bi tudi Aia za oporo gospodinji. Ponudbe na oglasni oddeb-k .».Intra c pod »Vsestransko uporabljiva«. 825-2 Tkalski mojster zmožeL vsega dela v škro-bilnici, spulami in tudi v »Schermaschini«, s podruoj-ström, iššela službo. Cuti j. ponudbe na oglasni tilde lek i Jutra« v Ljubljani ■pod »Zanesljiv 19c. 715-2 Prodajalka ki bi pomagala ludi v gosp1 • din j t tv u, i>i-e s 15. jan. ali 1. februarjem mesto trgovini mešanega blas ali z deldkatesami. — P-j-nudbe na: Olirà Dečman, Oeije, Lava, pri Karlovšek 71S-2 - fi - 1* ~ * Učenko -/.a ».-io perco spre j m e Li • 'a K :>rivc. Kopališka V. 12. ' 840-1 Pletiljo a ji o g a v i e c, z večlet-i" praksi., pud ugodnimi ■••s»j! sprejine takoj v '•i'«»- službo vorjä tovarna .-'>■■ -,. !• -indbe na osi. bl.-i.-k s Jutra« p- d šifre Ve8ča iti zanesljiva«. S28-1 Dober postranski zaslužek se nudi pridnemu akvizi-terju oglasov. Naslov v oglasuem oddelku »Jutra«. S2-Ì-3 Dame ki Imajo nogavice za. popravit7. naj jih oddajo Leopoidkli škt-i^anc, Dunajska cesta — uaspr >ti Strojuili tovarn. SOO-3 Gospodična srednjih let, z meščansko šolo, zmožna nemščine, kavcijo, išče primerno zaposlitev proti majhni nagradi. Cenjene ponudbe na oglas oddelek »Jatra* f""l šifro »100«. 69-1-2 Gospodična 7. daljšo trgovsko prakso, zmožna samostojnega vod stva in pisarniških 1cl išče primerno službo kot poslovodinja ali prodajalka bodisi v tnestu ali na doželi, Conj. ponudbe na •oglas, oldeiek »Jatra« pod »Izvcžbana moie. Gol-2 rttkmMm 4 É l'i* IJrivskcga vajenca ali vaienko m sprejme Drago Oiinaiska ctsia é>2. !/'Hiraz-llovar. 7ÌJ-3 Učenko " U .-I', > m -a b':i? kol Urab-:;aa M v trgov-:10 sprejme Leopold v W>M Brivskega - : ar: .- s-, r "'Ir. Kr>k ■ji; ra ' pomočnika k: !"' sam vo z.-- dame in ge-■ • ":i;e Rebemik v S-i v;. — Nastop '-. po dogovora. 881-3 Čameruikova šoferska šola LJubljana. Dunajska s. Si jjugi Auto). Prva oblast kotioesio-niiana. — Pros.pnfct «astotlj Pišite pO® jj žal Poučujem dijake lajraje iz humanističnih gimnazij. Uspeli sigutvu. Xasì'.w v oglasnem oddelku »Jutru i. SS3-4 Otvoritev novega teča.iu iremščine za otroke do šolske dote. Vsak dan p'i-poldne eno uro. Istotako nove večerne skupi-Le za cdrasle: francoščina, nemščina in angleščina. Knafljeva ulita št. i. pritličje. 8S7-4 Gospodično ii d'ibi-) igra vioi'r.o — -'di začetnico v salonsko ; -i"i'lo «prejme Slavko : '-mi;. hotel .lineria. :. ." ■ Igorica. Črna gora. Predce in kodralce v««io Iztirjene sprejme to-' na žime v lleogradu. <>I>!akovsUa '1. Jav:ri se je z zahtevkom plače. 755-1 Mesto uradnika (ce) p-t.-.iika se nudi o-no-ni i. ki fiosodi, eventue'no i 'oži manjši znesek kot kavcijo. Ponudbe z refe-re-t.Miir (f.r.gni potenje) na • '-irnžii'. a ;.I-itr;u v Mari" rti 'iod »Trgovska no- sio vami ca«. ^27-1 Učenca n i-ejr.t tt: zanesljivega «••rejrnem !-.kcj v trgovino 7 lin-šjir-i- biag;>m. Vpra-* trgovin! Pschundc-r T •-. tr2.,vee. Zg. Radva-n'- nri Matiii->:u. 033-1 Mladenič ki je dovršil 4 realke in mora čez nekaj mesecev k vojakom, išče kakršnokoli :!užbo aJi zapeslenje, da ;ii si kaj prislužil. Je sin revnih in poštenih rtaršov Interesenti naj pišejo na otrlas. oddelek »Jutra« pod »Hvaležen za delo i« ita-služek«. 7^9-2 Kavarniška blagajničarka •že!» službo. Ore tudi kot prodajalka v delikatesno trgovino. Do'['ise na oglas oddelek »Jutra« pod šifro »Vestna in marljiva«. i—o ey i io-_. Absolventinja srednje šole, vešča stav., srb dirv., nemškega in deloma angleškega jezika, stro-jepisja ter stenograSje, išč«- s'iržbo v Liiibljani. — Porud-be pod šifro »Matu-ra.iiti.l-ja« ua podr'. »Jutra« v Marborn. 817-2 <• Tli Colmali: Osel gospoda Kozamurnika Kmet. strokovnjak s kinet-ijskoäolsko izobrazbo. izkušen v vseh panogah kmetijstva, z večletno priukso. oženien star S? let, želi stah.o službo ca večjem posestvu kot oskrbnik a!l ekonom — Službo lahko nastopi 1. ali 15. februarja. Cenj. ponudbe na oglasili odd-lek -Jntra« v Ljubljani pod »OskrbniV« 730-2 Pošteno dekle vajeno hišnih del in kuhanja, išče službo v bol idi hiši. Naslov v c-glas oddelku »Jutra«. 861-2 Poštena služkinja že vajena hišnega dela. išče službo. Gre tudi v pomoč sobarici. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 902-2 Podjetje rentabilno, katerega stroka je sedaj pri nas v razmahu iu katerega rentabiinust se da še mnogo povečati, ugodno prodam. Vprašanja na og'as. oddelek »Jutra: pod ^300.000*. 900-6 Na obroke drva in premog ■po konkurenčnih cenah dobavlja na dom Fr. Fri-tz. skladišče na Sv. Petra c. št. a». Narc-iia sprejema tudi gostilna v Tavčarjevi ulici 4. 1*17-6 Novo hišo s 4 stanovanji, izpod ccnc prodam samo do 15. jan Potrebno 90.000 Din. ->sta lo po dogovoru. — Siokan. K »deljevo, Slomškova 17. «4-20 Stavbna parcela 600 m! velika, za P.ežigra dom naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra s 000-20 Posestvo obstoječe iiz 5 oralov zemlje. i;4 sežnjev njiv. travnikov in gozdov, lepe hi-e, poleg kozolec in lepo sadno drevje, ki se Irži hiše, oddaljeno 5 minut »d glavne ceste, prodam za 20.000 Din. Ponudbe na naslov Pavel Justinek, Lnhov graben, Jurklošter pri Luškem. 722-20 Parno barvarno s kemično čistilnico, zelo dobro uspevajoče, edin i v večjem mestu na morju prepustim, event. razpro dam inventar radi odhoda v inozemstvo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »312«. S73-19 Uep lokal za delavnico ali skladiščilo X 6 m. uaspri ti vit. sejma oddam v najem. Po jasnila daje Embal, Celovška c. 14 — telefon 32-29 900-19 Lokal event. s stanovanjem, 20 minut od centra, v katerem sc je vodila 5 let spe eeniska trgovina. oddam Pripraven za vsako obrt Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Poceni loka in stanovanje«. 898-19 Lokal z manjšo trsrovino nov.-vnjem oddam pr'iti odkupu inventarja zaloge, blizu tramvaja. Nasini v oglasLem ojldelki »Jutra«. 914-19 m stanujem Hišo v Ljubb'ani m e s t u. dvonadstropno prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. S90-20 Vrednostne papirje srečke, obligacije delnice kupuje upravništvr Merkur«, Ljubljana šelenbmtrova ulica 6-IT tel 30-52 448-35 Zago venecijanko vzamem v najem. Cenjene ponudbe ua podr. ;Jutra« v Oeiju pod »Venccijanka« 731-17 Gostilno dobro idočo, sredi prometnega kraja oddam radi odhoda k vojakom v najem. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 762-17 Pekarijo irsr.ro idočo, ua prometnem kraju kwpi ali vzame v najem Dragnt.in Lach, Zla tar, Hrvatsko. 871-17 Gostilno v centru, ozir. La periferiji večjega mesta vzamem v na;em ali na račun. — Ponudbe na oglasni oddelek -Jutra« pod »Na račun«. 931-17 Spalno opravo dobro ohranjeno prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra«. ~ sll-12 rt rt f ra briUA«. Prvovrsten zvočnik anodni a-parat. 220 volt in akumulator ugodno prodam Naslov v oglasnem oddelki: -Jutra«. 749-9 Zaprt avto Essex ugodno naprodaj. Pismeno na taslov Peter Štoldaj. kavarna »Sloa«. 508 10 Do 150.000 Din posojila iščem preti vknjižbi ua prvo mesto, ua er.o-nudstro'pno hišo z zemljiščem i.n obrtjo. Cenj. ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod šifro »Dobro obrestujranjec. 720-16 Kdo posodi 2000 Din za eno leto dr-tavni vpo'kojcnki"? Trgovec dobi iz hvaležnosti dobre-a odjemalca. Obresti visoke, rizik o izključen. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Hitra piv,noč« ' 874-1G Posojilo do 150.000 Din iščem proti vknjižbi na prvo mesto, na enonadstropno hišo z zemljiščem in obrtjo. Cenj. iponudbe pod »Dobro obrestovan je« ua pedruž. Jutra Celju. 932-16 Črno suknjo, smoking in irak zelo dobro ohranjeno po nizki ceni prodam v Lev-čevi ulici Tl. SÖ7-13 Kompleks gozda večji, za napravo bukovih prago-v in s posekanim vejevjem za napravo oglja, oddam po ugodili ceni po dogovoru. Izvoz zelo ugo den. Ponudbe na ogl. od delek »-Jutra« pod značko »GrOZd«. 01-1-15 Lokal v con!in mesta, pnnraven za delikateso. točilnico, mlekarno itd., ugodno na- .!•>,(. joj. kakšen je bil a«iaj vrli mož! Črni l'«'>er M' /, njim niti primerjali ne bi hil mo-zel. ytokaje je z vrvieo popravil raztrgano » prego, mei! tem ko sta ga lastnik hiše i;i pleskar obsipala s psovkami. Da, Körle je ••in tožil, da si je v zapestju zlomil roko. Ruzprodajaino izvrstna bela vina po Din 3.50 in Din 4 k» liter na debelo, vsled opustitve veletrgovine, dokler traja zaloga. »Vinea«, veletrg. z vinom. Rudnik pri Ljubljani. G17-6 »Phöbus« peč dobro ohrmjeno proda Do vie.. Ljubljana, pokopališka 29. 777-6 Peč prav dobro ohranjeno poceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »J-utra«. 703-6 Gašperčka in železno peč proda Embal, št. U. Celovška ÜOö-O la bukovo oglje več vagonov prodani. Cena po dogovoru. Poizve se v gostilni Vodičar, Grosuplje &SM-6 modaj. Vprašanja na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro >50.000:. S31-19 Manjši lokal na prometni točki v Ljubljani iščem za modino trgovino. Ponudbe na otrlas. •i'Helek ».Jutra« ped šifro .'Manjši ln-kal.-. 809-19 Lokal z branjarijo na premi etil eni kraju Ljubljane takoj oddani. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 74.1-19 Skladišče za perutnino in stanovanje 1—2 sob in kuhinje iščem s 1. februarjem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« ped zLačko »Sklastan--. 188-19 Lep lokal s stanovanjem na prometnem kraju poceni takoj oddani. Naslov pove Diiaka a stanovanje sprejme Vr-kanc, Zarnikova ulica 9. 842-22 Dvoje stanovanj v Domžalah poleg postaje, eno s 3 sobami iu kuhinj", drugo z 1 sobo in kuhinjo oddam s 1. februarjem t. 1. Ponudbo na oglasni nd.le-ek »Jutra« pod »Domžale;. 752 Stanovanje 5 sol>, kuhinje in kopalnice, ali (udi brez iste, v bližini Bežigrada, začetkom Rožne doline ali v bližini Ilirske ulice iščem s 1. majem. pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra; pod »Ccška družina«. 704-21 Stanovanje 2 sob in kuhinje oddam. >'as!ov pove oglas, oddelek iJ utra« 007-31 Stanovanje ali -J sob. kopalnice in pritiklin. v bližin5 glavne-ra kolodvora v Liubliani ščem s t. aprilom. Ponudbe na po«Jružiiieo Jutra Maribora po-d »Stiričlan ska družina«. 591-31 Opremljeno oglasni oddelek »Jutra 895-19 Delikateso in vinotoč o d d a in na račun, proti kavciji. Ponudbe na oglas, oddelek Jutra« po-d šifro »10.000 Din«. 870-19 Brivnico dobro idočo, na prometnem kraju, rad' smrti poceni prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 884-19 Lep lokal na Bledu na najprometnejši točki — posebno pripraven za delikatesno trgovir.o, za sezono odda A. Wolflaig, Bled. 880-19 stanovanje 1 ali 2 sob. kuhinje ln pri tiklin takoj iddam v pa jcui Želim nekaj kavcije Slikan. Kodeljevo. Sivn škova 17. 577-31 Stanovanje 2 sob in kuhinje, v šent-peterb-kein okra iu tak o j oddam. Naslov v ogl: snem oddelku »Jutra«. 839-21' Brezplačno stanovanje ua gospodarskem posestvu blizu Žalca oddam ženski ali vdovi brez otrok, [-roti obdelavi nekaj limel'a. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 835-21 Suho stanovanje sobe, 2 sobic in kuhinje, elektrika, tramvaj, oddam takoj za .>50 Din. Naslyv v Otriaj«! 200 Din nagrade dobi tisti, ki mi na Zaloški cesti ali v bližini najde stanovanje sobe, kuhinje in pritiklin, -za katero plačam po 300 Din — evtsit. tildi za eno leto naprej. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 739 Stanovanie ; soli, kuhinje ln pritiklin «Idam Cesta ua Loko 21. «13-21 Stanovanje 2 s"b. kuhinje in pritiklin. z vodovodom ter elektriko •••Idam takoj v Roìlì dolin' cesta VH/30. 83S-21 Stanovanje v strogem centru mesta, trisobno, po možnosti s k-palnico. išče družina štirih odraslih oseb za mesec maj. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod značko »Trimesečno plačilo«. 907-31 Sobo z 2 posteljama in prostim vhodom oddam Sobo lepo opremljeno, v centru mosta oddam boljšemu gospodu. Naslov pove oglasni oddelek »Jutrac. 801-23 2 prazni sobi bre-z kuhinje, z električno razsvetljavo, v neposredni biižiui zmajskega mos m oddam mirni stranki s 1. februarjem. Nas'ov v ogl. oddelku »Jutra;. 850-20 Prazno sobo svetlo, z eb-ktriko odda Pišlar. Tržaška ceeta 19 — nasproti tobačne tovarne. 808-23 Mesečno sobico strogo separirano išče gospod za nekajkrat v mesecu Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod značko »Zauiianje«. 904-23 Opremljeno sobo s poeeb. vhodom in elektriko oddam boljšemu gospodu na Vojvode Mišica cesti 31/1, desuo. 892-33 Prazno sobo veiiko ia kabinet (predsobo), strogo separirano. s Rožni dolini, cesta 1I'7 , Pritiklii.ami. v mestu oddam za februar. Krizevni-ška ulica 6,11. 8S9-33 801-33 ^ Dve prazni sobi 1. nadstropju na Miklošičevi cesti oddam. Pri pravni za trgovsko pisarno zobozdravnika itd. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 799-23 Dve lep j sobi noivcof remljeni z električ no lučjo in souporabo ku il in j e. ena »oba z dvema postel'ama brez posteljni ne, oddam takoj za 3 me sete ali delj solidnemu ua-" onskeinu turu. Naslov \ oglasnem oddelku »Jutra« 783-23 Sostanovalca snrejmeiu. Naslov v otrlas. oddelku »Jutra«. 743-33 Prazno sobo parket! in elektriko oJ-dam s 15. jan. Naslov v asnern oddelku »Ju'ra« 737-23 Sobo lepo »preiriljeuo. s poseb :iui vhodom, parketom in elektriko oddaru 2—3 ose-bsm — najraje gospod >m. blizu šišenske šole. s 15. januarjem ali 1. februar jem. Naslov v oglasnem oddelku »J-utra«. ~ OSO-23 Sostanovalko prejmem po zmerr.-i ceni ^ večjo sobo. Radio ua raz polago. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 500-23 Elegantno sobo takoj oddam solidne.au gospodu aii gospodični. — Naslov v oglasnem odd<*1ku Jutra«. 409 23 Lepo sobo posebnim vhodorn. zraven tehnike oddam. Naslov v lasnem oddelku »Jutra« S25a-23 Opremljeno sobo takoj oddam. Naslov pove lasni oddelek »Jutra«. «37-23 Cisto sobo "Idam dvema gospodoma li gospodičnama. Naslov oglasnem oddelku Jutra. S44-33 Dva gospoda ščeta suho in solnčno sobo. — Ponudbe na oglasni Idelek »Jutra« pod šifro 433«. 838-23 Kot sostanovalko prejme starejša gos;>a mirno dekle. Naslov v oglas, ldelku j Jutra«. 836-23 Opremljeno sobo č posebnim vhodom oddam v Medvedovi ulici štev. 18 — zraven gor. kolodvora, p' izve se v trgovini Krai-zer. S jO-23 Kot sostanovatko s hrano sprejmem gospodično. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 850-23 Sobo opremljeno ali prazno v novi vili odda m. Mirno, solnčno in ge z »REGENTOLOMc. Tudi za časa najhujšega dežja snega, leda in megle ostane steklo vedno čibto in prozorno t škatlica iREGENTOLA-- 30 Din. Pošljemo po povzetju z navodilom uporabe. GASORSIT« avozno üi Izvozno odjetje, Beograd, Kralja Milana i6 Tel 80-■iOOa Zastopnikom-prcdajalcem 30 AI) «te te naročeni na ..ŽIVLJENJE IN SVET"? ■■■■••(•■»■•»•■(■■■iimiigiiK Naša zlata, predobra marna, gospa IVANA WEISS nas je dne 6. januarja ob po! 2. uri za vedno zapustila in odšla k Vsemogočnemu po plačilo. Pokopali smo jo dne 7. t. m. ob 14. uri. Vsem, ki ste jo za časa njene bolezni obiskovali in jo tolaži':, vsem, ki ste jo na njeni zadnji poti spremili k vernemu počitku, vsem darovalcem prekrasnega cvetja, s katerim ste io še posled-njikrat počastili, vsem, prav vsem, ki ste nas v teh težkih časih na kakršenkoli način skušali tolažiti in nam pomagati, prav vsem in vsakemu posebej Pog plačaj ! Ljubljana, 9. januarja 1931. 1968 ŽALUJOČI OSTALI. ZAHVALA O priliki okrevanja po dolgotrajni, trdovratni in mučni kožni bolezni izrekam g. primari ju dr. Hugonu Robiču za uspešno zdravljenje svojo naj-iskrenejšo zalivalo 1970 Fran Brozovič, novinar v Maribora. Klavirje in pianine po najnižji Ii cenah, tudi na »broke prodaja Zima, Wolfova ulica 10/1. 911-26 Pes dober čuvaj ugodno naprodaj. Naslov pove Oglasni oddelek »Jutra«. 800-27 3 naitežje prešiče ? tehtajo nad luoO kg proda Anton Vidmar v Ambrožu, fi. Zagradee pri Stični. Knjigovodja-bilancist absolutno samostojen, z mnogoletno eksportno, bančno in tovarniško prakso, vešč angleščine, francoščine, italijanščine, nemščine, srbohrvaščine in slovenščine želi premeniti mesto. Zahtevki zmerni. Dopisi na Alorna Company pod binici jati va 606-, 1940 Krojači in šivilje! Ženski in moški šivalni stroj, znano znamke, po zelo ugodili ceni naprodaj Rožni dolini cesta V/13. 790-29 Pisalni stroj Smith & Brus, v garantirano brezhibnem stanju poceni naprodaj. Por.udbe ua ojrias. oddelek »Jutra« pod šifro » Smith«. 039-29 2 vezani sobi opremljeni za eno osebo, event- 1 opremljeno In 1 prazno za pisarno oddam ▼ I. nadstropju blizu kavarne »Evropa«. Osledati med 11. in 16. uro. Naslo>v v oglas, oddelku »Jutra«. 918-23 Likanje «loške ali damske obleke 18 Din, obračanje 300 Din. Garderobo najhitreje zlika, »Jutra« j kemično čisti in posije 235-23 Wallet Express, Stari trg i<) Mesečni abonma; štirikratno likanje Ln čiščenje oblek l'W) Din. 897-30 Ce nuino rabiš sliko ta legtrtmaeljo Jo 1obli * IO minutah pr* J-wko Smura imlnstr «o imrtn fotograf« » Ljqhtlant WMf<»w» nI 12 Cenjenim (laiiiaiii naznanjam, da izvršujem trajno kodranje las z najnovejšim apn-ratom. — Konice las se ne cepijo in ne izgubijo barve. — Izvršba toka traja samo 8 do 10 minut. — Za obisk se priporoča CIRIL VAŠEL 415 SPECIALNO STRIŽENJE IN FKIZIR AN J E BLBIFRIZl K. Turjaški trg štev. 2. LJUBLJANA Novi trg. čltafte kniiffo čitajte knjigo NAPOLEON BONAPÀRTE O tem veiikem možu obstoji že cela knjižnica literature. Na.imi-'