Zb.gozdarstva in lesarstva, L.1 E, št.1, str. 5 - 144, Ljubljana, 1980 
UDK 634.0.443:172.8(497.12 Krakovski gozd) 
DRUGOHH NI lI NSKI PRAGOZD KRI\KOVO V KRAKOVSKH': GOZDU 
(Mikoflora, vegetacija in ekologija) 
Stana HOčEVAR,dipl.biol.(fitopatologinja) 
Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo 
pri Biotehniški fakulteti v Ljubljani 
61000 LJUBLJANA, Večna pot 2 
Franc BATIČ, dipl .biol. (1 ihenolog) 
Inštitut za biologijo Univerze v Ljubljani 
Prof.dr.Andrej MARTINčlč,dipl.biol.(briolog), 
VTOZD za biologijo pri BF Ljubljana 
Dr.Milan PISKERNIK, dipl.biol. (fitocenolog), 
Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo pri BF 
61000 LJUBLJANA, Večna pot 2, YU 
5 
DRUGOTNI NILINSKI PRAGOZD KRAKOVO V KRAKOVSKEM GOZDU 
1 z v l e č e k 
Hočevar,S. in soavtorji: Drugotni nižinski pragozd Krakova v Krakovskem 
gozdu 
Pri razi~kovanju mikoflore v drugotnem nižinskem pragozdu Krakova v Kra-
kovskiein ~ozdu smo zbrali in določili 137 vrst gliv. Od teh sta dve vrsti 
obligatni zajedavski glivi (ena vrsta v listju doba, druga v listih pod-
lesne vetrnice). 101 vr,sta je 1 ignikolnih gliv, 33 vrst terestričnih in 
I 
1 vrsta je gniloživka v gniloživki (hipersaprofit). Med terestričnirni gli-
vami je 22 vrst mutualističnih "zajedavk" , ki sestavljajo rnikorizo s 
koreninjem doba, belega gabra, črne jelše, poljskega bresta, ozkolistne-
ga jesena in čremse. 10 vrst razkraja listni opad in steljo, 19 vrst 
užitnih, 7 vrst strupenih. Od teh so 3 vrste strupene le, če jih jemo 
surove, l vrsta, če jo uživamo z alkoholnimi pijačami. Med lignikolnimi 
glivami je JO vrst užitnih, eno vrsto izkoriščajo v zdravilstvu. Našli 
smo tudi novo vrsto ploskocevke - Trametes fragrans. 
Ugotovljene glive smo obravnavali tudi v ekološkem smislu na podlagi na-
tančno,posnetega mikroreliefa in rastlinskih združb v katere so izčrpno 
vključeni tudi mahovi in lišaji. 
6 
THE MYCOFLORA, VEGETATION ANO ECOLOGY OF THE SECONDARY LOWLAND VIRGIN 
FOREST KRAKOVO NEAR KOSTANJEVICA IN SOUTHERN SLOVENIA 
S y n o p s i s 
Hočevar,S. and coauthors: Secondary lowland virgin forest Krakova near 
Kostanjevica in Southern Slovenia 
As the result of the research of the rnycoflora in the virgin forest 
Krakovo, 137 species of fungi were identified. Two of them are obligatory 
parasites, one species on the leaves of Quercus robur, the other of 
Anemone nernorosa. 101 species are lignicolous, 33 terrestric, and 1 hy-
persaprophytic. Among the terrestric fungi 22 species are mutualistic 
"parasites" forming a mycorhiza with the roots of Quercus robur, Carpinus 
betulus, Alnus glutinosa, Ulmus carnpestris, Fraxinus parvifolia and 
Prunus padus. A new species of Trametes - T.fragrans - is described. 
The fungi established in this virgin forest are dealt with also ecolo-
_gically taking account of the rnicrorelief measured specially fot this 
purpose, and of the plant communities encompassing the cornplete acces-
sible moss and lichen flora. 
7 
VSEBINA: 
Izvleček, synopsis 
1. UVOD 
2. METODE DELA 
2,1. Ugotavljanje ekoloških razmer 
2.2. Inventarizacija gliv 
3, REZULTATI EKOLOŠKIH RAZISKOVANJ 
3,1. Ekološke razmere 
3 • 1 • 1 . M ik ro re 1 i e f 
3. 1 • 2. Ta 1 ni ca 
3.1.3, Vlažnost na površini tal 
3.1.4. Vegetacija in sestoji 
3.1.4.1. Tabelarna utemeljitev vrstnega 
3, 1.5. 
3. 1.6. 
3,1.7. 
v fitocenotski razpredelnici 
Lišajska flora 
Tabelarni prikaz vegetacije 
Fitocenotska razpredelnica 
4. REZULTATI MIKOLOŠKIH RAZISKOVANJ 
4.1. Sistematični pregled zbranih gliv 
reda popi sov 
4.1.1. Ekologija obligatnih zajedavskih, lignikolnih in 
terestričnih ~liv 
4.1.2. Biološka :karakteristika obligatnih zajedavskih, 
llgnikolnih In terestričnih gliv 
5. SKLEPI 
6. POVZETEK v nemščini 
7. LITERATURA 
8 
9 
12 
12 
13 
14 
14 
14 
16 
19 
19 
21 
57 
59 
59 
59 
59 
71 
122 
132 
133 
135 
DRUGOTNI NIŽINSKI PRAGOZD KRAKOVO V KRAKOVSKEM GOZDU 
l. UVOD 
Drugotni nižinski pragozd Krakova se razprostira v vzhodnem delu razsežnega 
Krakovskega gozda in 3 km severno od mesta Kostanjevice na Krki. Upravlja ga 
TOZD gozdarstvo Kostanjevica na Krki, ki spada h Gozdnemu gospodarstvu Bre-
žice. Je v 38.oddelku gozdnega revirja Krakova in zavzema 38,61 ha površine 
(naris 1). Drugotni nižinski pragozd leži med 45°52'23'' in 45°52'57'' sever-
ne geografske širine ter med 15°24'24'' in 15°24'39'' geografske dolžine 
vzhodno od Greenwicha. V naravnem pragozdnem rezervatu niha nadmorska višina 
od 152,51 m (točki 2 in 5) do 153,52 m (točka 26) - narisa (1,2), Razpon med 
naJnlZJO in najvišjo točko (največja višinska razlika) je le 1,01 m, kljub 
temu pa se tla po količini vlage zelo razlikujejo. To dokazuje, da obsega dru-
gotni nižinski pragozd le ravninski in zelo malo valovit kompleks sveta v ni-
žinskem poplavnem območju reke Krke in njenih pritokov (zemljevid 1), Te po-
datke smo dobili s snemanjem mikroreliefa v mreži na 100 m, in tako opredelili 
višine posameznih točk v 10 cm višinskih stopnjah, Tehnična dela na terenu so 
opravili Borut Bitenc, dipl.inž., asistent inštituta, Jože Grzin in Viktor 
Preželj, tehnična sodelavca inštituta. Za opravljeno delo se jim zahvaljujemo. 
Tla v drugotnem nižinskem pragozdu so ponekod zelo vlažna in zaglejena, na sploš-
no pa so globoka, težka, glinasta, zbita, slabo zračna, nekoliko zakisana,sve-
ža do mokra in v depresijah zamočvirjena (Pavšer, 1963). Ker srno želeli dobiti 
določne podatke o tem, kako je razporejena vlažnost tal v drugotnem pragozdu, 
smo posneli površinski odstotni delež mokrih mest in po tem izdelali naris 3b, 
V rezervatu prevladuje dob (Quercus robur L.), primešane pa so mu naslednje dre-
vesne vrste: črna jelša (Alnus glutinosa /L./ Gaertn,), beli gaber (Carpinus be-
tulus L.), maklen (Acer campestre L.), poljski brest (Ulmus minor Mill.), ozko-
listni jesen (Fraxinus parvifolia Lamk,), hruška drobnica (Pirus communis Borkh.), 
češnja (Prunus avium var.silvestris /Kirsch./ Dierb.), čremsa (Prunus padus L.) 
- sl.1. V pragozdnem rezervatu smo ugotovili tudi eno drevo bukve (Fagus silva-
9 
.......... Meja Krakovskega gozda 
D Drugotni nižinski pragozd Krakovo 
o 3 4 
ZEMLJa\710 l GEOGRAFSKA LEGA DRU\..O'l'NEGA NIŽINSKEGA 
PRAGOZDA KAAKOVO V .KRAKOVSKEM ~OZDU 
lm 5 
NARIS 1 
DI U 60 TN I NI Ž I NS K 1 
PRAGOZD KRAKOVO 
\I 1 : :,ooo 
odd.40 
•31 
151,67 
, 3 5 •H 
152,62. 151. 92 
1 
1 
• 30 , 31 • 32 1 152,59 152,92 153,07 
1 
1 
1 
1 
• H , 26 • 25 1 
152.,98 153,52 15J,'29 
1 
1 E 
1;:; odd.37 o 
• 21 • 22 • 23 , 24 
1-
151.92 f53,03 153f14 153,17 1 
1 1 
1 odd.38 
1 
1 1 
1 ' -20 • 19 • 18 , 17 1 1 152,82. 1!52,76 fS2,90 IS2,95 1 
1 1 
1 1 
1 1 
1 • 13 ,U • 15 , 16 ' 15:2.70 152,68 152,82 153,13 1 
• 1 1 1 
zs 1 1 ' 1 • 12 • 11 • 10 • 9 1 '15/1.,62 152,63 1.?2,93 152/}4 
1 
1 1 
1 1 
1 1 
• 5 • & • l • 8 1 
1 f5i,5t 152,63 152,87 153,-f,3 t 
1 1 
1 1 1 
1 1 
1 .4 • 3 • 2 • 1 1 152,57 152,56 1G:l,5f 151,56 1 1 ~----------------- ----383,90~ zs 
NAIM)RSKE VIŠINE NA RAZISKOVALNIH PWSKVAH . HAZRN NADMORSKIH VIŠIN 1 1 1 m 
NAJNIŽJA 152,51 m ('KX'.;KI 2 in 5), NAJVI~\JA 153, 52 m ('KX'.:KA 26). 
ni več pragozd 
11 
tica L.). V nižji drevesni sloj sega pogosto leska (Corylus avellana L.). V 
močno zc1močvirjenih predelih nadomešča dob črna jelša, Po Mlinšku (1970) so 
v letih 1947 in 1948 posekali zaradi snegoloma v drugotnem pragozdu 2000 m3 , 
leta 1963 pa 377 m3 dobovine; na to je pristal Republiški zavod za spomeniško 
varstvo. Posebno močno je izsekan severni del pragozda (1,89 ha), zato smo Je-
tega izločili; sedaj nima Krakova več oblike pravokotnika, temveč nepravilnega 
mnogokotnika (naris 1). Ne zavzema več 40,50 ha površine, temveč le 38,61 ha, 
kar smo že navedi i v začetku uvoda. človeška roka ni poseg.la v nižinski pragozd 
samo s sečnjo, temveč je izkopala tudi drenažne jarke (naris 1). Zato ne more-
.me več govoriti o prvotnem pragozdu, temveč le o drugotnem, ki pa tudi kot tak 
ni ostal nedotaknjen. V tem naravnem rezervatu pragozdnega tipa je ohranjena 
prvotna gozdna vegetacija doba, doba in belega gabra ter črne jelše. Tu so dobi 
stari 153 do 167 let (Accetto, 1973). ~er je pragozd Krakova edini tovrstni ob-
jekt v Sloveniji in eden redkih dobro ohranjenih tovrstnih nižinskih pragozdov 
v Jugoslaviji, ga je Zav?d za spomeniško varstvo SRS zavaroval kot naravno zna-
menitost (Ur.l.LRS, št. 12/1952). 
2, METODE DELA 
2.1. UOOI'AVLJANJE EKOIDŠKIH RAZMER 
Ekološke razmere v drugotnem nižinskem pragozdu Krakovo smo ugotavljali glede 
na naše možnosti. Pri tem smo se zavedali, da bi bila kot ena temeljnih ekološ-
kih osnov potrebna podrobna pedološka karta, ki pa jo je bilo treba iz finanč-
nih in časovnih razlogov odložiti za poznejši čas. Omejili smo se le na nasled-
nje tri ekološke vidike: 
a) mikrorelief, ki smo ga kartirali z avtomatskim nivelirjem in pri tem dosegli 
višinske stopnje po 10 cm; 
b) konkretno vlažnost na površini tal, ki smo jo ugotovili s kartiranjem mokrih 
mest, katerih delež smo izrazili v odstotkih pregledanih površin; 
c) kartiranje vegetacije kot posredne nakazovalke rastiščnih razmer. 
Vse tri ekološke dejavnike ali nakazovalce smo karti.rali v mreži točk 100 x 
100 m. Terensko fitocenološko analizo smo opravili na vnaprej določenih točkah 
s popolnimi popisi drevesnih, grmovnih, zeliščnih, mahovnih in lišajskih vrst, 
12 
pri tem pa smo izčrpno navedli količine po skali: e = 1 primerek, r = 2-5 pri-
merkov,+= 6-10 primerkov, x = 11 primerkov do 10% pokrovnosti, 1 = 11-20% 
pokrovnosti, 2 = 21 do 40% pokrovnosti, 3 = 41-60% pokrovnosti, 4 = 61-80% po-
krovnosti, 5 = 81-100% pokrovnosti, Velikost popisnih ploskev za pritalne slo-
je rastlinja je bila 7 x 7m, za drevesni sloj pa krog s polmerom 20 m. S popi-
sovanjem na majhnih površinah smo dosegli večjo natančnost in izčrpnost popisa 
in dali poudarek splošnejšim rastlinam; zato pa so nekatere redke rastlinske 
vrste, ki bi jih našli na večji popisni površini, iz popisov izpadle. 
2.2. INVENTARIZACIJA GLN 
Pri proučevanju mikoflore na listih, vejah, deblih, debelnih štrcljih, panjih, 
koreninah in na tleh smo posvetili posebno pozornost lignikolnim glivam, ki raz-
krajajo lesnino, povzroče njeno trohnenje in pri tem napravijo veliko gospodar-
sko škodo na drevesnih vrstab. V nižinskem drugotnem pragozdnem rez~rvatu ima-
jo omenjene glive zelo dobre možnosti za svoj razvoj in širjenje, ker je na vo-
-Jjozelo veliko gostiteljev (fiziološko oslabljena in že sušeča se debla različ­
.nih drevesnih vrst, veje, korenine in debeln,i-· štrclji ter tudi panji). Manj smo 
proučevali in inventarizirali tiste glive, ki rastejo iz tal(terestrične). Te 
smo razvrstili v terikolne, mikorizne in tiste, ki razkrajajo steljo in listni 
opad. Terestrične glive smo razdelili tudi na užitne in strupene, Navajamo tudi 
lignikolne glive, ki so užitne. Užitnost ali strupenost gliv podajamo po tehle 
avtorjih: Cetto 1971, Kreise! 1961, Lange 1962, Moser 1978, Petkovšek, V.-1.Sta-
nič 1965, 
Mikofloro v pragozdnem rezervatu na dobih in primešanih listavcih ter na grmov-
nem in zeliščnem sloju smo začeli inventarizirati že 1.1974, Terenskih razisko-
vanj je bilo 12, potekala pa so takole: 9,4,1974, 31.5.1974, 10.7.1974, 16.2.1975, 
9,-11.4.1975, 15.-17.4.1975, 23.6.-25.6.1975, 18.10.1975, 24.3.1977, 6.5.1977, 
24.5.1977 in 8,6.1978, 
Splošno znane in najbolj pogostne glive smo samo zabeležili, redkejše, redke, 
bolj zanimive in tiste, ki napravijo veliko gospodarsko škodo pa hranimo v herba-
rijih Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo pri Biotehniški fakulteti v Ljub-
ljani in Zavoda za botaniko naravoslovno matematične fakultete v Zagrebu (ZA). 
13 
Mikologinja dr,Milica Tortic je namreč pomagala determinirati posebno redke 
vrste gniloživk, zato se ji najlepše zahvaljujemo. 
Nabrane in določene vrste gliv prikazujemo po abecednem vrstnem redu. Nava-
jamo tudi tip trohnobe, ki ga povzročajo fakultativne zajedavske glive, fakul-
tativne in obligatne gniloživke v lesnini {v beljavi ali v jedrovini ali v obeh) 
posamezne okužene drevesne vrste. Nekatere vrste gliv, posebno redke, zaslužijo, 
da napišemo o njih kaj več kot o dobro znanih, Glive, ki smo jih zaznamovali s+, 
smo določili samo v nižinskem pragozdnem rezervatu, drugod v gospodarskem Kra-
kovskem gozdu pa jih nismo zabeležili (Hočevar-Tortic, 1975), 
Glive sme inventarizirali prav tako kot fitocenološke popolne popise na vnaprej 
določenih popisnih ploskvah, velikih 7 x'7 m. če na teh ploskvah ni bilo ustrez-
nega gradiva, na katerem se razvijajo lignikolne glive, potem smo jih določali 
tudi na gradivu med izločenimi ploskvami. L.1974 pa smo inventarizirali ligni-
kolne in terestrične glive povsod, kjer smo jih zagledali, tako da nekatere vr-
ste. gliv nimajo napisanega podatka v kateri ,fitocenološki združbi se razvijajo, 
ker tega leta še nismo izločili popisnih ploskev. 
3, REZULTATI EKOLOšKIH RAZISKOVANJ 
3 .1 • EKOIDŠKE RAZMERE 
Rezu! tati kartiranja mikrorel iefa, talnice, vlažnosti tal na površju in vegeta-
cijskih združb so prikazani na narisih 2, 3a 1, 3a2, 3b in 4a v merilu 1:10 000, 
Uporabili smo Jih pri opisu rastišč posameznih vrst gliv, Za drevesne in najpo-
membnejše grmovne, zeliščne in glivne vrste smo izdelali 40 narisov (4b - 32). 
Prikazanih Je 8 vrst dreves, 5 vrst grmov, 16 vrst zelišč in 34 vrst gliv, torej 
skupaj 63 vrst rastlin. 
3.1,1. MIKRORELIEF 
Mikrorelief pragozdne površine kaže, da so dvignjene lege predvsem ob vzhodnem 
robu. V severnem delu prečka pragozd v vsej širini širok hrbet. Na tem hrbtu 
Je blizu zahodnega roba majhna uleknina. V severozahodnem delu Je obsežna _kota-
14 
11111,11 11f11s11 
PRAGOZD KRAKOVO 
10 000 
odd.40 
11dd_ -·: 
zs 
NARIS 2 MIKRORELIEF EKVIDISTANCA 10 cm 
ni več pragozd 
15 
nja, v jugozahodnem delu pa se od grebena spušča proti jugozahodnem vogalu raz-
potegnjena uleknina. Zaradi tega je ravnih leg zelo malo, vse drugo so zelo po-
ložna pobočja. Ta drobna razgibanost je razvidna iz narisa 2, kjer je mikrore-
1 ief prikazan v stopnjah po 10 cm, 
3, 1.2. TALNICA 
Ob ugotavljanju (merjenju) položaja regulacijskih Jarkov v severnem delu pragoz-
da, smo želeli ugotoviti tudi razporeditev talnice v tem predelu. Oboje smo opra-
vili 22. in 23.novembra 1978 po daljšem sušnem obdobju. Ker zaradi tega na povr-
šini tal niti v dnu jarkov ni bilo talnice, razen na enem mestu (t 13), Je samo-
stojni tehnik J.Grzin na svojo pobudo izkopal več jam vzdolž vseh kanalov (naris 
3a1). Naslednji dan sta z inž.B.Bitencem izmerila v vseh Jamah višino vode, ki 
se je v njih natekla. S tem sta omogočila zelo nazoren vpogled v razporeditev 
talnice v tleh. Izkazalo se je, da je bila takrat talnica skoraj na vsak{ točki 
v drugačni višini, vezana v neprepustnem glinastem sloju tal. Njena višina je 
odvisna od valovitosti neprepustnega talnega sloja, popolnoma neodvisna pa od 
razgibanosti zunanje površine. Tako leži v uleknlni v severozahodnem delu (t 11) 
neprepustna plas.t tal više kot bolj severno {t 10), kjer je teren za 10 cm viš-
ji, neprepustna plast s talnico pa 24 cm nižja. Glede na to je tudi odtek vode 
ob nizkem vodnem stanju že po naravi brez umetno napravljenih jarkov usmerjen iz 
nižjih predelov v višje skozi prepustne 'zgornje sloje tal. 
Na t 13 Je bila tedaj talna voda na površini že pred merjenjem zato, ker je edi-
no tam jarek zarezan v neprepustno plast; povsod drugod pa nastopi neprepustna 
plast vedno pod dnom Jarkov. Razumljivo Je torej, da npr. na t 11 ni talnice na 
površju, čeprav leži neprepustna plast 13 cm više kot na t 13, saj je jarek tam 
komaj 16 cm globok, na t 13 pa kar 34 cm, kar je druga največja izmerjena globi-
na. Na t 10a na severni meji, na sečišču kanala s preseko, severno od t 11 in 
južno od t 11 in med t 14 in t 15 sega talnica do površine. Luži na t 10 in t 13 
sta posledica občasnega poglabljanja jarkov, ker rabita za napajališče divjadi. 
Na narisu 3a2 smo na vzdolžnem preseku regulacijskih jarkov prikazali nadmorsko 
višino zunanje površine tal pred izkopom jarkov, nadmorsko višino talnice in 
globino talnice glede na višino zunanje površine. 
16 
NARIS 3a
1
: POTEK REGUIACIJSKIH JAPJCOV 
t
1 
~ t 15 : točke meritev 
17 
~ 
00 
~ 
8 
~ 
; 
1 
t,ARIS 3 a
2 
: VZDOLŽliI PRESEK REGULACIJSKIH JARKOV 
100 200 rn 
A 
--------',.... ------------- .......... _ ,...,,,...,,,. .... --.,..·-- ------------ __ ,,,.,,,..,,. ... ----------,_ ------ 152,347 ............... ___ .,,, . 
15~ B •· 152,;207 
....! 
TlS Tl4 T13 Tl2 Tll TlO T9 T3 T7 T6 T5 T4 T3 . T2 Tl 
C 
····················· 
···········•" 
A Nadnorska višina zunanje površine pred izkonan jarkov (merjena desno 2-3 rn od jarka v smeri V-Zl 
B Nadnorska višina talnice (neprepustnega sloja tal) 
C Globina talnice glede na zunanjo p:,vršino 
< 
" :,:: 
1 
~ 
C.. 
"' 
~ 
g 
" ~ 
3.1.3. VLAŽNOST NA POVRŠINI TAL 
Vlažnost tal na površju smo kartirali v drugotnem nižinskem pragozdu Krakovo 
6.maja 1977, ko je bila površina razmeroma suha. Stopnjo vlažnosti smo določi­
li po odstotnem deležu mokrih mest. Ta so zajemala vse poglobljene povrs1ne 
10 - 90%. Našli smo samo eno pravo lužo s površino 3 m2 in z globino vode 4 cm 
v njej. Vlažnost tal je razvidna iz narisa 3h. 
3,1.4. VEGETACIJA IN SESTOJI 
V drugotnem nižinskem pragozdu Krakovo so bile ugotovljene 4 osnovne vegeta-
cijske združbe, ki so razporejene po upaeajoči vlažnosti rastišč takole: 
- z vodno peruniko (lridetum pseudacori) 
2 - z dvodomnim kozlikom (Valerianetum dioicae) 
3 - z zlatorumeno zlatico (Ranunculetum auricomi) 
4 - s pomladnim kopnencem (Crocetum neapolitani). 
V skladu z različnim poprečnim nivojem vlažnosti je različna poprečna nadmor-
ska višina rastišč posameznih združb naslednja: 
lridetum pseudacori - 152,55 m 
Valerianetum dioicae - 152,65 m (152,51 - 152,92) 
Ranunculetum auricomi - 152,86 m (152,51 - 153,07) 
Crocetum neapolitani - 153,17 m (152,84 - 153,52) 
Razpon med prvo in drugo združbo je v poprečju 10 cm, med drugo in tretjo 
21 cm, med tretjo in četrto 31 cm. 
V razpredelnici so popisi razvrščeni najprej po tipološki karakteristiki ze-
lišč, na podlagi katere so opredeljene osnovne združbe, nato pa podrobno po 
kontinuirani podobnosti sestave drevesnega sloja, kakor sledi: 
19 
(ldd. '9 
zs 
NARIS • 
DRUGOTNI NIŽINSKI 
PRAGOZD l<RAl<OVO 
1S2,9 
152,9 
15U 
152,7 
152.6 
\) 
, ,cld 
153,1 
zs 
ni mokrih povtšin 
delež mokre površine e 10% 
20 30 % 
40 % 
60 % 
75 - 80 % 
90 % 
d . 1 v 3 2 e ina uza - povrsina m , globina vode 
VLAZHOSTNE RAZMERE NA POVRŠINI TAL 6.\T.1977 
20 
4 cm 
3.1.4.1. Tabelarna utemeljitev vrstnega reda popi sov v fitocenotski razpredelnici 
pl. 
črna 
dob gaber čremsa 
ozk, polj. 
češnja 
hruš. 
maklen jelša jesen brest drobn. 
lridetum 36 a + 5 e 
Valerianetum 35 5 X 11 5 
30 4 e 2 11 
21 r 5 4 X 111 
15 r 4 5 e 
11 r 3 5 
6· 5 5 
3 r 4 5 
5 5 5 
4 4 5 
29 X 4 +11 4 +11 
311 4 5 e el 11 
40 4 5 el 1 
Ranunculetum 12 e 4 5 
14 e 5 5 
19 r 5 4 +11 
13 5 4 xl 1 e 
18 5 4 r 1 1 e 11 
1 5 4 el 1 
17 4 5 r 11 
8 11 4 xl 1 
20 5 4 el 
2 5 4 el 1 
9 4 5 el 1 el 11 
38 3 5 
37 3 5 r 11 el 1 
28 4 5 1 e 11 
33 3 5 el 1 
39 2 5 
31 5 5 
32 5 5 
22 5 5 
Crocetum 7 4 5 +11 
25 4 5 el 1 
24 5 5 el 1 
23 5 5 el 
26 3 5 r 11 rl 
16 3 5 el 11 r 11 
27 3 5 el 1 r 1 1 
10 3 5 
36 b 4 5 el 1 
21 
S ~artiranjem vegetacijskih združb v Krakovem, ki ga je opravil dr.M.Piskernik, 
naj bi dobili predvsem temeljni ekološki okvir tega predela, ki naj bi pomagal 
vsaj nekoliko pojasniti ekološko naravo posameznih vrst gliv. Treba pa je vede-
ti, da je ekologija združb razmeroma ohlapna, saj združbe niso strogo vezane ne 
na relief in ne na površinsko vlažnost. Oboje smo opredelili s snemanjem.Ker 
smo pri opredeljevanju združb upoštevali prav ta dva bistvena ekološka dejavni-
ka, so te združbe zajete drugače kot pri dr,M.Accettu (1973,1974,1975), ki jih 
je opredelil v fitogeografskem smislu, to je po regionalnih značilnicah. O tej 
ohlapnosti se lahko prepričamo, če primerjamo med sabo meje posameznih katego-
rij, stopenj in enot, ki smo jih ugotovili pri kartiranju mikroreliefa, vodnih 
luž in vegetacijskih enot, Zato ni dovolj, če ugotavljamo, v katerih združbah 
so te ali one glive, temveč je nujno vezati njihovo pojavljanje tudi na prvotne 
ekološke dejavnike, to je na relief in vlažnost; o teh imamo podatke, upoštevati 
pa bi bilo treba tudi talne lastnosti in mikroklimo, o katerih pa še ni uporab-
nih razčlemb, 
Zaradi praktičnih vidikov smo pripravili narise predvsem za razprostranjenost dre-
vesnih vrst, in sicer za vse njihove stoje, povsod s količinami po fitocenološki 
lestvici, Take narise smo pripravili tudi za nekatere zeliščne vrste in glive. 
Pri drevesnih vrstah opazimo razločno zonacijo posameznih količin (pokrovnosti 
krošenj), ki je v vsakem sloju drugačna; zato govorimo o sinuzialnem razmerju med 
temi sloji in o njihovi prostorski samostojnosti. Prostorska samostojnost je očit­
no predvsem rezultat podnebne različnosti razdobij, v katerih se posamezne gene-
racije drevesnih vrst v sestoju razvijajo in ki je višji že obstoječi sloji ne ob-
likujejo odločilno. Omeniti je treba zanimiv odnos gabra in doba; gaber ima več­
jo pokrovnost krošenj kot dob v širokem obrobju obeh glavnih površin izrazito 
vlažne združbe Valerianetum dioicae, povsod drugod pa je podrejen. 
Na narisih so prikazani areali in količine doba, gabra, črne jelše, maklena, 
ozkolistnega jesena, poljskega bresta, hruške drobnice in čremse. Izmed grmov-
nih vrst smo prikazali lesko, enovrati in navadni glog, navadno krhliko in sred-
njo medvejko, izmed zelišč pa nekatere ekološko pomembne vrste: orlovo praprot 
(Pteridium aquilinum), kot nakazovalko sušnih zakisanih rastišč, močvirski silj 
(Peucedanum palustre) in podaljšani šaš (Carex elongata), značilna za mokra ra-
stišča, Dalje sta prikazani fitogeografski značilnici: evropska gomoljčica 
(Pseudostellaria europaea) in nožnična pasja čebulica (Gagea spathacea), nato 
22 
Dll&DTNI NIŽINSKI 
PRAGOZD KRAKOV• 
NARIS 4 a 
\! l . 1 O 000 
odd.40 
odel , , 
/.S 
združba vodne perunike (Iridetum pgeudacori) 
dvod.annega kozlika (Valerianetun dioicae) 
zlatormiene zlatice (Ranunculetun auricani) 
µ:ml.a:lnega k~ (Crocetun neap:,litani) 
OSNOVNE RASTLINSKE ZDRUŽBE 
23 
ndd. :19 
zs 
NARIS 4 b 
DRUGOTNI NIŽINSKI 
PRAGOZD KRAKOV0 
·.: 1 1 O 000 
odd.-1-0 
odrl 
zs 
POJAVLJANJE IN POKROVNOST vomm PERUNIKE 
(Iris pseudacorus) 
24 
NARIS 4 c 
DRUGOTNI NIŽINSKI 
PRAGOZD KRAKOV• 
\! 1 ) (J ()\)() 
"dd. -40 
odd :~'; 
POJAVLJANJE IN POKROVNOST DVODOMNEGA KOZLIKA 
(Valeriana dioica) 
25 
NARIS 4 č 
DRU&DTNI NIŽINSKI 
PRAGOZD KRAKOV• 
JO 000 
udd. -rn 
r-
zs 
POJAVLJANJE IN POKROVNOST ZLATORUMENE ZLATICE 
(Ranunculus auricomus) 
26 
NARIS 4 d 
IIIU&ITNI NIŽINSKI 
PRAGOZD KRAKOVO 
\1 1 1 O l)l)() 
udd.40 
odel. :r;-
POJAVLJANJE IN POKROVNOST POMLADNEGA KOPNENCA 
(Crocus neapolitanus) 
27 
DRUGOTNI NIŽINSKI 
PRAGOZD l<RAKOVO 
............ . . . : .. . 
••• ~,r, •• ,--- --.'\ 
\, -----J am 
fil>a 
NARIS 5 
10 ()(){) 
, ,, 1 , ii1 
ndd, 
sestoj prevladujočega doba z gabrom 
sestoj črne jelše 
v sestoju ni gabra 
gaber samo v sloju grmov 
gabrova pokrovnost je nekoliko večja od dobove 
gabrova pokrovnost je znatno večja od dobove 
PREVLADUJOČE DREVESNE VRSTE 
28 
{ ) ( j ( i ~ ,_., 
DRUGOTNI NIŽINSKI 
PRAGOZD KRAKOVO 
153,0 
153-50 
15l0 
~!>2.7 i ( 
1 ~2,7 : 
1 () ()()() 
odd. 
1531 
15.),2 
'53,J 
153,1 
.''--, 15l8 
151'1 l--
.... 1 ----::--.'---r 
NARIS 6 a 
POKROVNOST DOBA V DREVESNEM SLOJU (I A) 
29 
DRUGOTNI NIŽINSKI 
PRAGOZD l<RAl<OVO 
1 () ()[)() 
L'.S 
NARIS 6 b POKROVNOST DOBA V GRMOVNEM SLOJU 
30 
IIIIITII NIŽINSII 
PRAGOZD KRAKOVO 
il 1 111 !lilll 
NARIS 6 c POKROVNOST DOBA V SLOJU MLADIC 
31 
DRUGOTNI NIŽINSKI 
PRAGOZD KRAKOVO 
10 ()()0 
odd 
zs 
1/,S 
NARIS 7 a 
POKROVNOST GABRA V DREVESNEM SLOJU (I C) 
32 
DRUGOTNI NIŽINSKI 
PRAGOZD KRAKOVO 
1 () (\()() 
(,dd.40 
NARIS 7 b POKROVNOST GABRA V GRMOVNEM SLOJU 
33 
NARIS 7 c 
IIUIITNI NlflNSII 
PRAGOZD KRAKOVO 
t5)0 
<ff.150 
~~o 
4tl.1' 
'52.".' 
' 1 ir:. •12.8 
·,.1 1 1 O 000 
,,'dd. -40 
-------~~-J~ ---,-~--
,sz.9 /,- ✓-~ 
zs 
zs 
,,ctd 
POKROVNOST GABRA V SLOJU MLADIC 
34 
DRUGOTNI NIŽINSKI 
PRAGOZD KRAKOV• 
1 O (!:1(1 
"ud. -HI 
,,del :l9 1'10 
odel. :1·; 
~S.t 
...., 
,.,l'l 
zs 
/S 
NARIS 8 a POKROVNOST ČRNE JELŠE V DREVESNEM SLOJU (I) 
35 
DRUGOTNI NIŽINSKI 
PRAGOZD KRAKOVO 
'\I 1 1 O 000 
"dd.40 
odel. 37 
zs 
NARIS 8 b 
POJCROVNOST ČRNE JELŠE V "GRMOVNEJI SLOJU 
36 
IIUIITNI NIŽINSKI 
PRAGOZD KRAKOVO 
M 1 : 1 O 000 
udd.40 
1'530 
odel. 'j"; 
1531 
1u,1 
153'1 
f[;,jf 
zs 15U 
152,7 
151,1 
'liU 
zs 
NARIS 9 a POKROVNOST MAKLENA V DREVESNEM SLOJU (I C) 
37 
DRUGOTNI NIŽINSKI 
PRAGOZD KRAKOV• 
l U !lliU 
,,drl ... 1() 
ndd 
zs 
NARIS 9 b POKROVNOST MAKLENA V GRMOVNEM SLOJU 
38 
DRUGOTNI NIŽINSKI 
PRAGOZD l<RAl<OVO 
1 (1 111111 
„d(I .; II 
(l(j( ') 
ocld 
/S 
NARIS 9 c POKROVNOST MAKLENA V SLOJU MLADIC 
39 
NARIS 10 
DRUGOTNI NIŽINSKI 
PRAGOZD KRAKOV• 
: 1 1 O 000 
udd.40 
,,dd. :,9 1'530 
1!J,2 
1~J'l 
1~3.1 
ZS 1&U 
o 
/······· ... 
• ....... · ,··-··,, 
1 ' ' .. '··-
112.7 
ozkolistni jesen (Fraxinus parvifolia) 
čremsa (Prunus padus) 
poljski brest (Ulmus minor) 
hruška drobnica (Pirus communis) 
POKROVNOST OZKOLISTNEGA JESENA ČREMSE, POLJSKEGA BRESTA 
IN HRUŠKE DROBNICE V DREVESNEM SLOJU (I C) 
40 
DIIU&DTNI NIŽINSKI 
PRAGOZD KRAKOVO 
\1 1 1 O 000 
odd.40 
odd. :~7 
NARIS 11 a 
POKROVNOST LESKE V DREVESNEM SLOJU (I C} 
41 
DRUGOTNI NIŽINSKI 
PRAGOZD l<RAl<OVO 
"cld. -+O 
odel. 
zs 
NARIS 11 b 
1 
POKROVNOST LESKE V GRMOVNEM SLOJU 
42 
DRUGOTNI NIŽINSKI 
PRAGOZD l<RAl<OVO 
\1 1 1 O 00(1 
odd.40 
odd 
zs 
NARIS 11 c POKROVNOST LESKE V SLOJU MLADIC 
43 
NARIS 12 
DIIUGOTNI NIŽINSKI 
PRAGOZD KRAKOV• 
<N.7 
1!i2,7 
<Hld .. ,·.1 112.8 
------ 1.52,9 
1~1.9 
\[ 1 1 O 000 
udd. 40 
grmovni sloj 
1,3,0 
sloj grmov in mladic 
odd. 
POKROVNOST ENOVRATEGA GLOGA V SLOJU 
GRMOV IN MLADIC 
44 
DRUGOTNI NIŽINSKI 
PRAGOZD KRAKOV• 
\; 1 1 O 000 
od d . ..J. O 
odd. :~7 
1!.t,9 
15Z,9 
:/.::,.; 152.I 
152,7 
/S 
NARIS 13 POKROVNOST NAVADNEGA GLOGA V GRMOVNEM SLOJU 
45 
ORUUOJNI NIŽINSKI 
PRAGOZD KRAKOV• 
1 () ( ): ){) 
, ,dd . ..io 
odd. :39 
odd. :~-: 
zs 
zs 
NARIS 14 
POKROVNOST NAVADNE KRHLIKE V GRMOVNEM SLOJU 
46 
NARIS 15 
nd(: 
DRUGOTNI NIŽINSKI 
PRAGOZD l<RAl<OVO 
1 () [ (1 
"del. -10 
ndd 
podaljšani šaš (Carex elongata) 
močvirski silj (Peucedanum oalustre) 
srednja medvejka (Spiraea media) 
orlova praprot (Pteridium aquilinum) 
POJAVLJANJE PODALJŠANEGA ŠAŠA, MOČVIRSKEGA SILJA, 
SREDNJE MEDVEJKE IN ORLOVE PRAPROTI 
47 
NARIS 16 
DRUGOTNI NIŽINSKI 
PRAGOZD KRAKOV• 
,1 1 10 000 
udd.40 
odd 
152,7 
152.6 ,----
zs 
POKROVNOST EVROPSKE GOMOLJČICE 
(Pseudostellaria europaea) 
48 
NARIS 17 
DRU&DTNI IIŽINSll 
PRAGOZD KRAKOVO 
\I l : 1 O 000 
odd.40 
odd. ·,-: 
/.S 
POKROVNOST NOŽNIČNE PASJE ČEBULICE 
(Gagea spathacea) 
49 
DRUGOTNI NIŽINSKI 
PRAGOZD KRAKOV• 
1 () (\()() 
,,c!d. -lO 
odel 
zs 
NARIS 18 POKROVNOST RUŠNATE MASNICE (Deschampsia caespitosa) 
50 
OIIU&ITNI NIŽINSKI 
PRAGOZD KRAKOV• 
NARIS 19 POKROVNOST LASANA (Carex brizoides) 
51 
NARIS 20 
DRUGOTNI NIŽINSKI 
PRAGOZD KRAKOV• 
. , l ; 11 llflO 
-1 :~~•~1c•t~,~7=::::::;;:::::=----r----
V -
•!'l},0 p( .1 
.,5_1..50 I 
15,.0 , . ,n/""<:---1....../..i._ 
~1}1.1 r 
,,7.7 
. )/), 1'52 8 
odd 
/S 
152.b 
/.S 
POKROVNOST SPOMLADANSKE LOPATICE 
(Ranunculus ficaria) 
52 
DIIUGOTNI NIŽINSKI 
PRAGOZD KRAKOVO 
\ i 1 l O 000 
odel. -tO 
,(j,1 Vi tt:2.1 
odd. i•· 
...__ 
NARIS 21 POKROVHOST MLAHAVEGA ŠAŠA (Carex remota) 
53 
DRUGOTNI NIŽINSKI 
PRAGOZD KRAKOV• 
~ \) l.• uli 
odd. -lO 
odd. 
zs· 
NARIS 22 POKROVNOST GOZDNEGA ŠAŠA (Carex silvatica) 
54 
DIIUBITNI NIŽINSKI 
PRAGOZD KRAKOVO 
'\! 1 1() ()()() 
t1,!d. 40 
1 H]d. '',l 
odd .. r;-
0000< 
~o~o~o~o~ navadna nedotika (Impatiens noli-tangere) 
NARIS 23 POJAVLJANJE NAVADNE NEDOTIKE 
55 
DRUGOTNI NIŽINSKI 
PRAGOZD KRAKOVO 
II ;(I 
salamonov pečat (Polygonatum multiflorum) 
NARIS 24 POJAVLJANJE MNOGOCVETNEGA SALAMONOVEGA PEČATA 
56 
nekatere rasti ine logov in obrežij, ki imajo rade veliko vlage; lasan (Carex 
brizoides), rušnata masnica (Deschampsia caespitosa), spomladanska lopatica 
(Ranunculus ficaria) in mlahavi šaš (Carex remota), navadna nedotika (lmpa-
tiens noli-tangere), ki raste tudi na povirnih mestih v gorovju, in končno še 
dve rastlini bazifilnih bukovih gozdov: gozdni šaš (Carex silvatica) in mno-
gocvetni salomonov pečat (Polygonatum multiflorum), za katera bi lahko rekli, 
da ekološko nakazujeta bližino bukovih gozdov, saj je v nižinskem pragozdu res 
eno bukovo drevo. 
Tudi pri grmih in zeliščih opazimo pri vsaki vrsti poseben areal, ki se razli-
kuje tudi po slojih. Pri nekaterih vrstah je navezanost na mikrorelief očitna, 
razen pri določevalnicah osnovnih združb pri enovratem glogu, podaljšanem ša-
šu, močvirskem silju, nožnični pasji čebulici, medvejki, lopatici, gozdnem ša-
šu. Pri drevesnih vrstah in nekaterih na narisih prikazanih zeliščih pa poveza-
ve z mikrorel iefom v glavnem ne opazimo 1 in so torej odvisne od drugih še nepo-
znanih ekoloških dejavnikov, 
3.1.5. LIŠAJSKA FLORA 
Glede na 4 združbe cvetnic, ki predstavljajo vegetacijo drugotnega nižinskega 
pragozda Krakova, lahko ugotovimo, da lišajska flora ali posamezne vrste liša-
jev ne kažejo posebne afinitete do nobene izmed teh združb. Vzrok je v tem, da 
so vse štiri združbe cvetnic odvisne od ravni talne vode ali občasnih poplav. 
Lišajsko floro pa predstavljajo skoraj izključno epifiti, ki rastejo na deblih 
in v krošnjah dreves in so tako neodvisni od teh dejavnikov. Vrstna sestava fo-
rofitov je v drugotnem nižinskem pragozdu bolj ali manj enaka, in take so tudi 
svetlobne in klimatske razmere. Zato je lišajska flora največ odvisna od kakovo-
sti lubja posameznih drevesnih in grmovnih vrst. Na celotnem prostoru prevladu-
je dob (Quercus robur), v grmovnem sloju leska (Corylus avellana), v vmesnem 
sloju pa beli gaber (Carpinus betulus). Glede na 1 išajsko floro je treba omeni-
ti še črno jelšo (Alnus glutinosa), ki pa se s kakovostjo svojega lubja močno 
približuje dobu. 
Znano je, da v strnjenih gozdnih sestojih drugotnega nižinskega pragozda Krako-
va prevladuje dob, ki daje pečat celotni flori epifitov. Vrste, ki tudi sicer 
najraje rastejo na tej dominantni drevesni vrsti so najbolj številne in nemalo-
krat uspevajo tudi na drevesih, kjer jih sicer ne najdemo. Zato najdemo v Kra-
57 
kovem na dobu največ vrst. Zanimivo je tudi to, da doseže dob v tem pragozdnem 
rezerva:u največjo starost; tudi to je zelo dobro za razvoj epifitske flore. 
Vzrok, da je epifitska flora v Krakovem kljub starosti tega pragozda in čiste-
mu zraku glede na vrste dokaj revna, je treba iskati v tem, da ima dob tudi si-
cer bolj revno epifitsko floro. Lubje hrasta vsebuje veliko taninov, pH je kisel 
do nevtralen. Nizke svetlobne intenzitete in ta dva dejavnika določajo obstoje-
čo epifitsko floro. Lišajsko vegetacijo, ki uspeva na dobu in do neke mere tudi 
na črni jelši, lahko po njeni vrstni sestavi prištevamo k -redu PARMELIETALIA-
PHYSODO-TUBULOSAE.Glavne vrste stalnice tega reda najdemo na deblih doba v Kra-
kovem (Hypogymnia physodes, Parmelia caperata, Usnea hirta). Popolnoma drugačna 
je lišajska flora, ki raste na gladkem lubju belega gabra in leske. Prevladuje- ' 
jo lubnate pionirske vrste, 1 istnatih in·grmovnih skoraj ni. Vrst je zelo malo. 
To vegetac\jo lahko prištevamo redu ARTHONIETALIA RADIATAE. Najbolj pogoste so 
tri lubnate vrste, in sicer Graphis scripta, Pyrenula nitida in Pyrenula niti-
della. Zaratli enotnosti ,vrst lahko rečemo, da pripada vegetacija združbi Pyre-
nuletum nitidae. 
PRISOTNOST LIŠAJSKIH VRST NA POSAMEZNIH VRSTAH FOROFITOV 
Dob (Quercus robur) 
V r s t a 
Hypogymnia physodes 
Cetrelia ol ivetorum 
Parmelia sulcata 
Parmelia caperata 
Parmelia stuppea 
Cladonia parasitica 
Peltigera degenii 
Thelidium populare 
Evernia prunastri 
Lecanora subfusca 
Usnea hirta 
št. 
30 
26 
25 
24 
13 
12 
10 
8 
6 
5 
1 
črna jelša (Alnus glutinosa) 
Graphis scripta 
Parmelia caperata 
Pertusaria amara 
Cladonia verticillata 
Hypogymnia physodes 
Menegazzia terebrata 
6 
4 
3 
2 
2 
1 
V r s t a 
Lobaria pulmonaria 
Ramalina pollinaria 
Parme! ia glabratula 
Ramalina roeslerii 
Lecanora epibryon 
Lecidea euphorea 
Parmelia exasperatula 
Pertusaria albescens 
Pertusari a amara 
Ramalina farinacea 
Usnea fulvoreagens 
Cladonia parasitica 
Cetrelia olivetorum 
Pertusaria leprarioides 
Ramalina farinacea 
Rama! ina roesleri i 
58 
št. 
3 
3 
2 
2 
1 
1 
1 
1 
1 
1 
1 
3 
2 
1 
1 
1 
Beli gaber (Carpinus betulus) 
V r s t a 
Graphis scripta 
Pyrenula nitidella 
Pyrenula nitida 
Pyrenula laevigata 
Pertusaria amara 
Cetrel ia ol ivetorum 
Pertusaria leioplaca 
Leska (Corylus avellana) 
št. 
36 
36 
15 
8 
5 
4 
3 
Graphis scripta 35 
Pyrenula nitidella 9 
Dobovi panji 
Cladonia parasitica 5 
Cladonia polycarpoides 2 
Cladonia verticillata 1 
3.1.6. TABELARNI PRIKAZ VEGETACIJE 
V r s t a 
Parmelia glabratula 
Evernia prunastri 
Parmelia caperata 
Parmelia stuppea 
Parmelia sulcata 
Usnea subfloridana 
št. 
2 
1 
1 
1 
1 
1 
V razpredelnici vegetacijskih enot smo združili vse pomembne oblike rastlin-
skega sveta: cvetnice, praprotnice, mahove, lišaje in glive. To je prvi primer 
v slovenski strokovni literaturi, dosežek teamskega sodelovanja različnih spe-
cialistov. Prvič je osvetljen položaj gliv v vegetacijskih enotah, ki v mnogo-
čem prispeva k poznavanju njihove ekologije. 
3.1.7. FITOCENOTSKA RAZPREDELNICA 
4, REZULTATI MIKOLOšKIH RAZISKOVANJ 
4.1. SISTEM\TIČNI PREGLED ZBRANIH GLIV 
Erysiphaceae 
Ascomycetes 
Plectascales 
Microsphaera alphitoides Griff. et Maubl. 
59 
3. l. f!TOCENOTSKA RAZPREDELNICA DRUGOTNEGA NJŽTNSKEGA PRAGOZI'A KRAKOVO 
_..\vtorji razpredelnice: F. Batič, S. Hočevar, A. Martinčič, M. Piskernik 1978 
POPREČNA ciADMORSKA VIŠINA: 152, 84 m (višina točke 29) 
\Jil11, .< . .:;;nc1: nc1clpop1·et-na za cm 16 29 2 12 23 3 33 68 14 1;;; 
8 8 6 11 10 4 8 19 45 30 29 ] 
p(JCpopt·ečna za ct11 29 2 .J 2 21 33 16 14 28 33 1 7 
22 21 28 27 22 8 2 17 
Oblikovitost po\Tšja: d = dno ulek- d d d v v 
nln, h = hrbtički, \- = vršički h h 
Lega z SZ sv JZ JZ JV JZ J J JZ s JZ SZ JZ J SZ 
z JZ JZ s J JZ JZ z JV JV - JZ v J z 
Kagibi: zelo položni~ r = ravno r r r r r r 
K8.menitost kamenina ni nikjer na površju 
Številka plosk\·e 36a 30 15 6 5 29 40 14 13 1 8 2 38 28 39 32 7 24 26 27 36b 
35 21 11 3 4 34 12 19 18 17 20 9 37 33 31 22 25 23 16 10 
Zaporedna številka 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 
Prevladujoči drevesni vrsti 
g; in predstavnici formacije: 
A Jnus glutinosa I A 5 4 
C + r r r r e X e e r 
II + r e 
Quercus robur I A 5 5 4 3 5 4 5 4 4 4 4 4 5 5 5 5 5 4 4 5 4 4 3 3 4 3 2 .J .; .) 4 .3 5 5 3 3 3 3 4 
II r X e r X X X 
lII X X X r X X X e 1 X X X X X X X X 1 X X 2 l X 2 X X X X 2 X 3 1 1 X X 1 X 
Določevalnice redov: 
Rhamnus frangula II + X r X r e e r + X r r e + r 
Carpinus betulus I B r 
C e 4 5 5 5 5 5 5 .5 5 5 5 4 4 4 4 5 4 4 .; .) .; ., 5 .; 3 5 3 5 3 5 5 5 5 5 5 5 5 
II e e r r e r + + X + r 1 r + X r X X r X + + r r r r r 1· e X 1 r + X + 1 X 5 2 
III r X + + X r r X r r + 1 r X + X 1 X 1 X 
A cer campestre I C e e r 
II e + r X r e + e e e e r r 
III r r X + e r e e 
Določevalnice zvez: 
Carex elongata 1 3 e 2 r + X r r X e X r 
Carex brizoides e X 2 X 2 2 2 2 + r 3 3 2 .; 5 2 X 1 4 3 X + 1 r + + + e 2 X r X 2 X 3 r X 
Deschampsia caespitosa 3 X r e e X r e e e 
Določevalnice združb: 
Iris pseudacorus 
Valeriana dioica 
Ranunculus auricomus 
Crocus neapolitanus 
Kombinacije rastlinskih vrst: 
Calliergon cordifolium 
Coprinus micaceus 
Oxyrrhynchium schleicheri 
Spiraea media II 
Succisella inflexa 
Peucedanum palustre 
Juncus effusus 
Lythrum salicaria 
Ranunculus repens 
Mentha arvensis 
Rama lina pollina ria 
Lycopus europaeus 
Cardamine amara 
Ganoderma lucidum 
Rumex sanguineus 
Ulmus minor I C 
"' II 
""" Impatiens noli-tangere 
Galium palustre 
Myosotis palustris 
Calliergonella cuspidata 
Mycena pelianthina 
Schizopora paradox2. 
Ge r~~onema fibula 
Festuca gigantea 
Scutellinia scutellata 
Trametes vet·sicolor 
Loba ria pulmonaria 
Py1·enu la ni tida 
Cardamine pratensis 
Cc-trelia oliveto1·um 
Cladonia spec. 
Lysimachia nummularia 
Parmeli.a stuppea 
Peltigera degeni 
Pertusaria amara 
Thelidium populare 
A rmillariella mellea 
Brachythecium salebrosum 
Circaea lutetiana 
Crataegus laevigata II 
Hypholoma fasciculare 
2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 2J 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 
X X X X X X r r e 
e X X 1 X 1 X 1 X X e o e + 
X r 2 e X 3 3 1 + 3 2 1 e X X C + r 
+ 
+ 
+ 
r 
e 
3 1 X 2 X X r + e 
r r C 
+ X + + 
+ r X X 
• C 
+ + + + + 
X r e X e l' 1· e X 
e e + C 
+ 
r + + r r X e e 
e e 
X X e + + X r e C C e 
e r X X + X X X 1 X X e X 
r r r r • r e e r + C e C 
1 1 X X X X X 1 X r X X X X X X X X X 
+ + + + + + + + + + 
+ + + + + + + + + + , 
l' r X 
+ + + + + + + + + + + + + + + 
+ + 
+ 
+ + + + -
I' r· X X e X 
+ + + 
+ + 
2 2 
+ + + 
+ + + ~ 
+ + + 
+ 
+ + 
+ + + 
r e e r x 
e + r 1· 
+ 
+ + 
X + 
+ + + + + + 
+ + 
+ + + 
+ + 
e X X X 
r e e 
+ 
+ • + 
+ + + + 
e e r e X 
++ +++++ + + + - + + + 
+ 
2 X + X X e 
+ + + + 
+ 
+ 
+ + 
+ 
+ + + 
+ 
+ 
+ 
X X 
+ + 
+ + + + + + + 
+ X X X ~-
r 
+ + 
X X X X X 
r r r r 
+ 
+ 
r e 
+ 
+ + 
+ 
+ 
+ + 
r X X X + X 
+ e r 
+ + 
r r X 
e 
r r 
e 
+ + + 
+ 
+ + 
+ + + 
+ 
e C 
+ + + 
+ + 
+ + 
X + X + 
r r r r 
X 
r + r 
+ 
+ 
+ + 
e 
+ + 
+ + 
+ 
+ + 
+ + 
+ 
+ + 
e X X 
X X 
+ 
+ 
+ + 
+ 
+ + 
+ 
+ 
X X 
+ 
+ + + 
+ + + 
X r 
r e r e r 
+ 
X 
2 3 4 5 6 7 8 9 lO 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 
Hypox)·lon hO\>v·eianum + + + + + + + + + + + + + + + + 
:'l,lnium cuspidatum + + + + + + + + + + + + + + + + + + 
Ster~um hirsutun1 + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + 
. .;nomodon attenuatus + + + + + + + + + + + + + + + + + ... ... + + + + + + + + + + + + + + 
viticulosus + + " + + + + + + + + + + + + + + + + 
Cor_vlus a\'ellana I C 4 3 e r e e X 1 2 2 e + r e r r r r 
Il e e + r r r X X X + X X r + X X e r " + + r X " X X r X r + X m e r r r e r r r r r e 
G1'aphis scl'ipia + + + + + + + + + + + + + + + + + < + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + 
l!cimalia tl'ichomanoides + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + 
Homalothecium sericeum + + + + + + + + + + + + 
Hymenochae1e rubiginosa + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + 
Hypogymnia ph;n,odes + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + 
Neckera complanata + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + 
+ + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + 
+ + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + 
Pen!ophora quercina + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + 
Polygonatum multiflo1'um e e X e e e e r r r r r X X X r + e r + X e X + + r + 
Polytrichum formosum + + + + + + + + + + + + + 
Pyrenula nitidella + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + 
Stereum subtomentosum + + + + + + + + + + + + + + + 
Viburnum opulus II + 1 r + e e + r r e 
II! X X r r r e + e r 
"' Cystoderma granulosum + 
"' Oacrymyces deliquescens + 
Oaedalea quercina + 
Oelicatula integrella + 
Leucojum aeostivum l 
Pertusaria : eprarioides + 
Solanum dulcamara r 
Spongipellis fractipes + 
Tyromyces semisupinus + 
F raxinus parvifolia l C 5 
II X 
l1I e 
Ramalina farinacea + + 
Daedaleopsis confragosa + + + 
Mnium punctatum + + + + + + 
rostratum + + + + 
Rubus caesius II X X X r + 
Caltha palustris l X + r l l X r l X r X 
Lysimachia vulgaris " X X X + r e Inonotus radia tus + + + 
Carex remota r 3 X 2 2 X 1 r l + r r 2 " 2 r X l' X r r X X Lophocolea heterophylla + + + + . • 
Brachythecium spec. + + + + • -
Exidia glandulosa + + + + + + + + - + + + . + + + + + + + + + 
Mnlum undulatum + + + + + . + + + 
Panellus stypticus + + + + + + + + + + + + + + + + + + + 
Bjerkandera adusta + + + + + + + + + + + 
2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 lG 17 18 19 20 21 22 23 24 25 2fi 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 
Byssomerulius corium + + + + + 
Parmelia caperata + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + 
Plagiothecium silvaticum + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + 
A ihyrium filix-femina X + X e X X X e X X X 1 X 1 X X X X 1 X X X + X l' X X X X X X r X X + 
Cladonia parasitica + + + + + + + + + + + + + + + + + + 
Dryopteris dila ta ta r e r e (' l' J' r r 
Crataegus monogyna II e r X l' r r l' e C (' ,. (' + e l' e e + r + r 
III l' L' + 
Euonymus europaea II e e + e e e e e 
III e e t· e 
Hypnum cupressiforme + + + + + + + + + + + + + + + + + + - - - + - - + - - + + 
Isothecium myurum + + + + + + + + + - + + 
Prunus padus I C 
II X 2 4 e e 
III X e 
Steccherinum ochraceum + + + + 
Menegazzia terebrata + 
Rama lina spec. + 
Ribes nigrum II 
III + e 
Asarum europaeum e 
Solanum nigrum + e 
Cladonia verticillata + + 
Leucojum vernum 2 e 
Trametes hirsuta + + + + + + + 
~ Bra chythecium ri vula re + + + + + + + + 
i:.,:, Geum urbanum e e r e r e e e e + e e 
Parmelia glabratula + + 
_, 
+ + 
Ramalina roessleri + + + 
Evernia prunastri + + + + -': + + + 
Xylosphaera polymorpha + + + 
Schizopora phellinoides + + + + + + + + + + + + + 
Plagiothecium ruthei + + + + + + 
Trametes gibbosa + + + + 
Marasmiellus ramealis + 
Mnium rugicum + + + + 
Pluteus atricapillus + + + + + + 
Pulmonaria angustifolia r r X + l X + l' X 2 + 1 2 e X e 3 X X 2 + 
Tyromyces subcaesius + + 
Eurhynchium angustirete + + + + + + 
Pseudostellaria europaea X e + 1 e X r X 1 X r r 1 1 X + 2 l' r X l' X 
Thuidium de lica tulum + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + 
Anemone nemorosa + 1 X r e r 1 3 X 1 2 3 X X r 2 r X 4 X 4 2 4 
A trichurn tenellurn + + + + + + + + + + + + + + 
Dolichotheca s eligeri + + + + + + + + + + 
Phellinus punctatus + 
Plagiothecium laeturn + + 
Glechorna hederacea X X r X X X X + r X + X X 1 + l r X r X ,,. Tetraphis pellucida + + + + + + + 
Tranzschelia anemones + + + 
Merulius tremellosus + + + + + + + + + + 
4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 2U 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 
~Iycena gal,~1·iculata + + + + + + + 
PP1·tusa l"ia spE.'<'. + + + + + + 
Ganor..le1-rna ripplanatu111 + + + + + + + + 
Phellinus 1·ubus1us + + + + + + 
\"f'1·a1 n1111 albun1 e r 
C t'epis paludosa e r r X r e e X r 
Chrysospleniurn alternifolium X e X e e 
Sc1·ophularia nodosa e e r r X e r e e e r e r r e e e e e 
l\'Iilium effusum e e + e e 
Pyrenula laedgata + + + + + + + + 
Ajuga reptans + r r r r X X r r r + r e + + X + r r r + 
Hypoxylon serpens + + + + + + + + + + + + + + + + 
Lamiastl'urn galeobdolon e + r 3 X X X 1 + 1 X X X e X 2 4 X X X I' X 1 X 
Lejeunea ca vifolia + + + + + + 
Ranunculus ficaria 3 X X 3 3 2 1 r r r 3 1 r 1 X 2 I' 2 1 2 2 X 3 X X X 
Marasmius rotula + + + + + + + 
Madotheca laevigata + + 
Salix cinerea II r r e 
Exidia trunca ta + + + + + + + + + + + + 
Usnea fulvoreagens + 
hirta + 
Pertusaria leioplaca + + + + 
Plagiochila asplenioides + + + + + + 
~ Leptotrimitus semipileatus + + + + + + + + + + + + 
..i:,.. Calocera cornea + + + + + 
Carex silvatica r e e r r r e e e + e r X e 
Thuidium tamariscinum + + 
Carex pendula e 1 + r 
Hypoxylon fuscum + + + + 
Brachythecium rutabulum + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + + 
Orthodicranum montanum + + + + + + 
Homalothecium philippeanum + 
Leucodon s ciuroides + 
Polyporus al veolarius + + 
Anthoceros laevis + + 
Mnium medium + + + 
Collybia dryophila + + + + 
Dryopteris filix-mas X r + e 
Veronica montana r r· e X r r r e X X + 
Fomes fomentarius + + + + + 
Tremella globospora + + + + + + + + 
Paris quadrifolia r r e e r e r e e 
Cladonia polycarpoides + + 
Polyporus cilia tus + + + 
Tremella mesentedca + + + + + + + + + 
Stereum rameale + + + + + + + + + + 
Cya thus s tria tus + + 
Luzula pilosa e e e e r r r + e r r 
3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 
Qxalis acetosella r X r e X X X 
2 X X r + r e 2 X r 1 2 X 1 + 1 
Schizophyllum commune + + 
+ + + + + + + + + + + 
Crepidotus mollis + 
Filipendula ulmaria X 
Parmelia exasperatula + 
Prunus spinosa II r 
Rhamnus cathartica II 
Cornus sanguinea II X 
X 
Auricularia mesenterica + 
+ 
Fragaria vesca + 
e t' r e 
Inonotus cuticula ris + 
Lepidozia reptans + 
Marasmius lupuletorum + 
Rhynchostegiella tenella + 
Ustulina deusta + 
+ + + + 
Cardamine impatiens 
Lecanora epibryon + 
Polygonum lapathifolium e 
Fragaria moschata e 
l' e 
Brachypodium silvaticum e 
e 
Atrichum undulatum + 
+ 
Prunus avium II e 
e r 
e 
III e 
"' 
Lonicera caprifolium II X 
r 
"" III X 
Trametes fragrans + 
+ + + + 
R ubus hi rtu s II 
r + e r r· + 1 + X 
r 2 r X X 
~ r r r X + X X X 
III 
Lychnis flos-cuculi 
e 
Polypodium vulgare 
e 
+ 
Stereum gausapatum 
Dryopteris carthusiana 
r e r 
Oudemansiella platyphylla 
+ + + + + 
+ + + 
Crepidotus variabilis 
+ + + + + 
+ + 
Dentaria bulbifera 
e 
+ 
HapalopHtiS nidulans + + 
Cylindrobasidium evolvens + + 
Frullania dilatata 
Aegopodium podagraria 
X 1 e X X 1 + X r r 
+ 
{ 
Bulgaria inquinans + + + 
+ 
Xylosphaera hypoxylon + + 
+ 
Cerrena unicolor e 
Pirus communis I C e e 
II r r X r e ? 
e 
Ranunculus lanuginosus + 
Fissidens taxifolius + 
Radulomyces coniluens + 
Galerina hypnorum + 
Trametes pubescens 
Viola ri viniana 
Chaerophyllum hirsutum 
Galeopsis speciosa 
Glechoma hirsuta 
Micromphale foetidum 
Moehringia trinervia 
Angelica silvestris 
Mycena pura 
Cerastium silvaticum 
Plicatura faginea 
Usnea subfloridana 
Stereum rugosum 
Lecanora subfus ca 
Microsphaera alphitoides 
Cardamine trifolia 
Daphne mezereum II 
Gagea spathacea 
Gentiana asclepiadea 
Euphorbia dulcis 
Cruciata glabra 
Veronica chamaedrys 
g; Mycena polygramma 
Clematis vitalba II 
Fissidens exilis 
Trametes hoehnelii 
cantharellus cibarius 
Chondrostereum purpureum 
Mycena cf. praecox 
Poa palustris 
Inonotus dryadeus 
Mycena galopoda 
Arum maculatum 
Geranium phaeum 
Laccaria laccata 
N eottia nidus-a vis 
Peniophora cinerea 
Ca rdamine hirsuta 
Buellia spec. 
Lecanora spec. 
Lecidea euphorea 
Pertusaria albescens 
Exidia recisa 
Polyporus lentus 
Cardamine flexuosa 
Gyromitra gigas 
Sanicula europaea 
Viola alba 
2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 
r X r + 
e 
e 
+ 
+ 
r 
X X X 
+ 
+ e r 
+ 
+ 
+ 
+ 
+ 
+ 
e 
X 
e 
r r r 
X 
e 
+ 
e 
+ 
+ 
r 
+ 
+ 
r 
e 
X r 
e 
r 
+ 
+ 
+ 
r 
+ 
+ 
X 
r 
+ 
+ 
r 
+ 
+ 
r 
+ 
+ 
+ 
+ 
+ 
+ 
+ 
+ 
X X r r e 
+ 
e e 
+ 
+ 
+ 
+ + + + 
2 
e e e 
1 e r r X X 
r e e r ~ e X e X 
+ e r r + e r e 
X 
X e + 
+ 
+ 
e 
+ 
"' __, 
Dicranum scoparium 
Homalia lusitanica 
Leucobryum glaucum 
Usnea spec. 
Aposeris foetida 
Galium odoratum 
Stellaria holostea 
Laetiporus sulphureus 
Leccinum griseum 
Daldinia concentrica 
Phlebia radiata 
Trametes zonata 
Pterigynandrum filiforme 
Knautia drymeia 
Madotheca platyphylla 
Melampyrum pratense 
Climacium dendroides 
Lactarius piperatus 
Pteridium aquilinum 
Symphytum tuberosum 
Rosa arvensis II 
Ca rex pilosa 
Fagus silvatica I C 
8 9 10 11 12 1'.l 14 1., lo 1, 18 19 20 21 22 2:3 2-l 2-, 2(; 27 28 29 :rn 31 :l2 3:l :3-1 3.) 3B :J7 33 39 40 H 
+ 
+ 
+ 
X 
+ 
+ 
+ 
+ 
e 
X 
+ 
+ 
+ ,. 
e 
r 
r 
e 
Xylariaceae 
Geoglossaceae 
He I ot i aceae 
He I ve 1 1 aceae 
Humar i aceae 
Pucciniaceae 
Auriculariaceae 
Phleogenaceae 
Treme! Jaceae 
Dacrymycetaceae 
Corticiaceae 
Sphaeriales 
Daldinia concentrica (Bolt.ex Fr.) Cest.et de Not. 
Hypoxylon fuscum (Pers.ex Fr.) Fries 
Hypoxylon howeianum Peck 
Hypoxylon serpens (Pers.ex fr.) Kickx 
Ustulina deusta (Fries) Petrak 
Xylosphaera hypoxylon (L.) Dumortier 
Xylosphaera polymorpha (Pers.ex Merat) Dumortier 
Geoglossales 
Leotia lubrica Scop.ex Pers. 
Helotiales 
Bulgaria inquinans Fries 
Pezi za les 
Gyromitra gigas (Krombh.) Cooke 
Humaria hemisphaerica (Wiggers ex Fr.) Fuckel 
Scutellinia scutel lata (L.ex St.Amans) Lambotte 
Basidiomycetes 
Uredinales 
Tranzschelia anemones (Pers.) Nannf. 
Auri cul ar,i al es 
Auricularia mesenterica Dicks.ex Fries 
Phleogena faginea (Fr.) Link. 
Tremellales 
Exidia glandulosa Fries 
Exidia recisa (Ditmar ex Fr.) Fries 
Exidia truncata Fries 
Tremella globospora Reid 
Tremella mesenterica Retz.ex Fr. 
Dacrymycetales 
Calocera cornea (Batsch ex Fr.) Fries 
Dacrymyces deliquescens (Merat) Duby= 
Dacrymyces stillatus Nees ex Fr. 
Aphyl lophorales 
Byssomerulius corium (Fr.) Parm, 
Chondrostereum purpureum (Pers.ex Fr.) Pouzar 
Cylindrobasidium evolvens (Fr.) JUlich 
68 
Corticiaceae 
Stereaceae 
Cantharellaceae 
"Hydnaceae" 
Ganodermataceae 
Hymenochaetaceae 
Polyporaceae 
Gloeocystidiellum porosum (Berk.et Curt.) Donk· 
Hyphoderma radula (Fr.) Donk 
Hyphodontia quercina (Fr.) John Eriksson 
Hypochnicium vellereum(Ell.et Crag.) Parm. 
Merulius tremellosus (Schrad.) Fries 
Peniophora cinerea (Fr.) Cooke 
Peniophora quercina (Pers,ex Fr,) Cooke 
Phlebia radiata (Fr.) Bourd.et Galzin 
Phlebia rufa (Pers.ex Fr.) M.P.Christ. 
Plicatura faginea (Schrad.ex Fr.)Peck 
Radulomyces confluens (Fr.) M.P.Christ. 
Radulomyces molaris (Chaill.)M.P.Christ. 
Vuilleminia comedens (Nees ex Fr.) R.Maire 
Stereum gausapatum (Fr.) Fries 
Stereum hirsutum (Willd.ex Fr.) S,F.Gray 
Stereum rameale (Pers.) Fries 
Stereum rugosum (Pers.ex Fr.) Fries 
Stereum subtomentosum Pouzar 
Cantharellus cibarius Fries 
Craterellus cornucopioides (L.) Fries 
Steccherinum ochraceum (Pers.apud Gmel .ex Fr.)S.F.Gray 
Ganoderma applanatum (Pers.ex Wallr.) Pat. 
Ganoderma lucidum (Leyss.ex Fr.) P.Karsten 
Hymenochaete rubiginosa (Dicks.ex Fr.) Lev. 
lnonotus cuticularis (Bull.ex Fr.) P.Karsten 
lnonotus dryadeus (Pers.ex Fr.) Murrill 
lnonotus radiatus (Sow.ex Fr.) P.Karsten 
Phellinus ferruginosus (Schrad.ex Fr.) Bourd.et Galzin 
Phel l inus igniarius (L.ex Fr.) Quel. 
Phellinus punctatus (Fr.) Pilat 
Phellinus robustus (P.Karsten) Bourd.et Galzin 
Bjerkandera adusta (Willd.ex Fr.) P,Karsten 
Cerrena unicolor (Buli .ex Fr.) Murrill 
Daedalea quercina L.ex Fr. 
Daedaleopsis confragosa (Bolt.ex Fr.)Schroeter 
Datronia moll is (Sommerf.) Donk 
Fomes fomentarius (L.ex Fr.) Kickx 
Hapalopilus nidulans (Fr.) P.Karsten 
Laetiporus sulphureus (Bull .ex Fr,) Bond.et Singer 
Lenzites betul ina (L.ex Fr.) Fries 
Leptotrimitus s~mipileatus (Peck) Pouzar 
Polyporus alveolarius (D.C.ex Fr.) Bond.et Singer 
Polyporus cil iatus Fries 
Polyporus lentus Berk. 
Schizopora paradoxa (Schrad ex Fr.) Donk 
Schizopora phellinoides (Pilat) Domanski 
Spongipellis fractipes (Berk.et Curt.) Koti .et Pouzar 
Trametes fragrans A.David et M.Tortic 
Trametes gibbosa (Pers.ex Fr.) Fries 
Trametes hirsuta (Wulf.ex Fr.) Pilat 
Trametes hoehnelii (Bres.) Pilat 
69 
Polyporaceae 
Schizophyllaceae 
Boletaceae 
Hygrophoraceae 
Tricholomataceae 
Pluteaceae 
Amanitaceae 
Agaricaceae 
Coprinaceae 
S t ropha r i aceae 
/ 
/ 
Trametes pubescens (Schum. ex Fr.) Pilat 
Trametes versicolor (L.ex Fr.) Pilat 
Trametes zonata (Nees ex Fr.) Pilat 
Tyromyces semisupinus (Berk.et Curt.) Murril 1 
Tyromyces subcaesius A.David 
Schizophyllum commune Fries ex Fries 
Stromatoscypha fimbriata (Pers.ex Fr.) Donk 
Boleta les 
Boletus edul is Bull.ex Fries 
Leccinum griseum (Que!.) Singer 
Leccinum quercinum Pilat 
Agaricales 
Hygrophoru~ nemoreus (Laseh) Fries 
Armi 1 lariel lamel lea (Vah]. ex Fr.) P.Karsten 
Armillariella tabescens (Scop.ex Fr.) Singer 
Clitocybe gibba (Pers.ex Fr.) Kummer 
Collybia dryophila (Bul] .ex Fr.) Kummer 
Delicatula integrella (Pers. ex Fr.) Fay. 
Flammul ina vel uti pes (Curt. ex Fr.)Singer 
Gerronema fibula (Bul]. ex Fr.) Singer 
Laccaria laccata (Scop. ex Fr.) Berk. et Br. 
Marasmiellus ramealis (Bull.ex Fr.) Singer 
Marasmius lupuletorum (Weinm.) Fries 
Marasmius rotula (Scop.ex Fr.) Fries 
Micromphale foetidum (Sow.ex Fr.) Singer 
Mycena galericulata (Scop. ex Fr.) S.F.Gray 
Mycena galopoda (Pers.ex Fr.) Kummer 
Mycena incl inata (Fr.) Quel. 
Mycena pel ianthina (Fries) Quel. 
Mycena polygramma (Bull .ex Fr.) S.F.Gray 
Mycena cf,praecox Vel. 
Mycena pura (Pers. ex Fr.) Kummer 
Oudemansiella platyphylla (Pers.ex Fr.) Mos. 
Panellus stypticus (Bull.ex Fr.) P,Karsten 
Pluteus atricapillus (Secr.) Singer 
Amanita citrina (Schaeff.) S.F.Gray 
Amanita rubescens (Pers.ex Fr.) S.F.Gray 
Amanita vaginata (Bull.ex Fr.) Quel. 
Cystoderma amiantinum (Scop.ex Fr,) Fay. 
Cystoderma granulosum (Batsch ex Fr.) Fay. 
Coprinus micaceus (Bul l. ex Fr.) Fries 
Psathyrella candolleana (Fr.) Mre. 
Psathyrella hydrophila (Bull,ex Merat) R.Mre. 
Hypholoma fasciculare (Huds. ex Fr.) Kummer 
Hypholoma sublateritium (Fries) Quel, 
70 
Crepidotaceae 
Cortinariaceae 
Russulaceae 
Phallaceae 
Lycoperdaceae 
Nidulariaceae 
Crepidotus mollis (Buli. ex fr.) Kummer 
Crepidotus variabilis (Pers. ex Fr.) Kummer 
Galerina hypnorum (Schrank ex Fr.) KUhn. 
Hebeloma radicosum (Bull.ex Fr.) Ricken 
Russulales 
Lactarius chrysorrheus Fries 
Lactarius circellatus Fries 
Lactarius pergamenus (Swartz ex Fr.) Fries 
Lactarius piperatus (L.ex Fr.) S.F.Gray 
Lactarius vellereus (Fries) Fries 
Russula cyanoxantha Schaeff. ex Fries 
Russula del ica Fries 
Russula pectinata (Buli.) Fr.ss.Cke 
Russula vesca Fries 
Russula virescens (Schaeff.ex Zant.) Fries 
Gasteromycetes 
Phallus impudicus (L.) Pers. 
Lycoperdon pyriforme Schaeffer ex Persoon 
Cyathus striatus (Huds.ex Pers.) Willd.ex Pers. 
4.1.1, EKOLOGIJA OBLIGATNIH ZAJEDAVSKIH, LIGNIKOLNIH IN TERESTRIČNIH GLIV 
V proučevanem rezervatu Krakovo, ki ima naravo pragozda smo našli tele vrste 
ob] igatnih zajedavskih, 1 ignikolnih in terestričnih gliv: 
1. AMANITA CITRINA (Schaeff.) S.F.Gray - c i t r ona sta mu š n c a 
je mikorizna in malo strupena ali sumljiva goba. Raste od srede poletja do ok-
tobra v iglastih in 1 istnatih gozdovih ,posebno pod brezami, bukvami in hrasti 
na peščenih tleh. V drugotnem nižinskem pragozdu Krakovo jo najdemo predvsem 
pod dobi in belimi gabri; verjetno živi z njihovimi koreninami v mikorizi. 
Trappe (1962) omenja, da sestavlja citronasta mušnica mikorizo z dobam pa tu-
di z drugimi vrstami hrasta (Quercus spp.), z bukvijo (Fagus silvatica), s 
smreko (Picea abies), z jelko (Abies alba) in z bori (Pinus spp.). Njeno me-
so je belo, pod kožico klobuka rumenkasto in mehko ter diši zatohlo po surovem 
krompirju. Ima oster okus po repi. Kot smo že omenili, je malo strupena goba, 
a ni smrtno nevarna. Lange (1962) in Moser (1978) celo pišeta, da ni strupena, 
toda Lange meni, da je brez vrednosti. Nekdaj so mislili, da je zelo strupena 
goba, v novejšem času pa so ugotovili, da vsebuje manj nevarni alkaloid mapin, 
identičenbufoteninu,ki ga izbrizgajo krastače. Kljub temu je bolje, da je ne 
71 
nabiramo, saj se tako izognemo zamenjavam z zelo podobnimi vrstami mušnic, ki 
so strupene in smrtno nevarne. Moser (1978) omenja, da moramo citronasto muš-
nico dobro prekuhati in vodo zavreči, a poudarja pa tudi to, da je nekateri 
ljudje kljub temu ne prenesejo. 
2, AMANITA RUBESCENS (Pers.ex Fr.) S.F.Gray - b s e r n c a, rdeč k a-
sta mu š n i c a, pure š n i c a živi v mikorizi z iglavci in listav-
ci. Našli smo jo pod dobi, črnimi jelšami, poljskimi bresti, belimi gabri in 
leskami od konca junija do pozne jeseni. Raste posamično in tudi v skupinah. 
Trappe (1962) piše, da živi bisernica v mikorizi z bori (Pinus spp.), s pravim 
kostanjem (Castanea sativa), z lesko (Corylus avellana), z bukvijo (Fagus sil-
vatica) in raznimi vrstami hrasta (Quercus spp.). Tudi Vasiljeva (1973) poroča, 
da je bisernica mikorizna gliva s Quercus mongolica. Horak (1963) navaja, da 
sestavlja bisernica mikorizo s smreko (Picea abies). Bisernica je pogojno užit-
na. Surova je strupena, ker vsebuje toksin hemolizin, ki povzroča prebavne 
motnje. S kuhanjem ali pečenjem se hemolizin uniči. če bisernico dobro preku-
hamo, in vodo zavržemo, je izvrstna, okusna in lahko prebavljiva goba. Okus su-
rove gobe je zoprn, kuhane ali pečene pa mil in prijeten. Meso bisernice je be-
lo, na zraku postane vinsko rdečkasto, posebno pri osnovi beta. 
3, AMANITA VAGINATA (Bull.ex Fr.) Quel. - si vi 1 u p na r je mikorizna 
in užitna goba. Pojavlja se od julija do oktobra ob robu drugotnega nižinskega 
pragozda in v njem pod dobi (Quercus robur), belimi gabri (Carpinus betu] us) in 
črnimi jelšami (Alnus glutinosa). Horak (1963) omenja, da živi sivi lupinar v 
mikorizi s smreko (Picea abies), Trappe (1962) pa poroča, da sestavlja ta goba 
mikorizo s koreninjem macesna, si tke, zelene duglazije, raznih vrst hrastov, bo-
rov in brez, belega gabra, pravega kostanja, bukve in različnih vrst topolov. Va-
siljeva (1973) navaja, da je sivi lupinar mutualistični "zajedavec" v koreninah 
različnih vrst brez (Betula spp.). Tako kot bisernica je tudi sivi lupinar samo 
pogojno užiten. Surov je škodljiv; postane pa izvrsten, če ga dobro prekuhamo. 
Meso je belo, krhko in drobljivo. Najraje uspeva na kislih in spranih tleh. 
4. ARMILLARIELLA MELLEA (Vahl.ex Fr.) P.Karsten - prava štor o v k a, 
mraz ni c a, panj i c a, panje v k a. Ta lignikolna fakultativna 
zajedavska gliva je precej razširjena v naravnem rezervatu. To kaže tudi razpre-
delnica. 
72 
Panjica se pojavlja v vseh rasti inskih združbah od najbolj vlažnih (lridetum 
pseudacori) do najbolj suhih (Crocetum neapolitani). Najpogosteje jo najdemo 
na najnižjih nadmorskih višinah in to od 152,51 m,do 152,80 m; svoje trosnja-
ke razvije 9 x na 17 ploskvah ali 53%. čim višja je nadmorska višina, tem bolj 
poredko najdemo pravo što1cvko. Tako oblikuje svoje trosnjake samo 7 x v 19 
ploskvah na nadmorskih višinah 152,81 m - 153,10 mali 36%. Od nadmorske viši-
ne 153, 11 m navzgor do 153,52 m se sploh ne pojavi več. Prava štorovka se pojav-
lja v posameznih rasti inskih združbah takole: v združbi Valerianetum je pogost-
nost 33%, v združbi Ranunculetum 42%, v združbi Crocetum pa 33%. V združbi lri-
detum pogostnosti ni mogoče izračunati, ker je na voljo samo en popis. Treba je 
reči, da razlike med združbami niso signifikantne in, da je veliko važnejši re-
zultat primerjave pogostnosti neposredno na temelju mikrorel iefa. Dokaz za to 
vidimo na narisih 25,26,27 in 28, ki kažejo, da je prava štorovka navezana na 
osojne lege, črna možgančnica pa na prisojne. Narisa 27 in 28 prikazujeta, kako 
se pojavljata prava štorovka in črna možgančnica. če to primerjamo, razločno vi-
dimo, da vpliva na njuno rast lega. 
Pravo štorovko najdemo prvenstveno kot zelo nevarno zajedavsko glivo v rasto-
čem, oslabljenem drevju listavcev: doba, belega gabra, črne jelše, poljske-
ga bresta, a drugotno pa kot gniloživko, ki se naseli v odmrle drevesne dele. 
Prepoznali smo jo razen po trosnjakih tudi po belem, pahljačastem, kožastem 
in tudi po svetlečem, temno rjavo-črnem rizomorfnem podgobju, ki se razvijata 
in razraščata pod lubjem korenin, koreninskih vratov in dnišč debel še priraš-
čajočih pa tudi že sušečih se dreves doba, belega gabra, črne jelše in poljske-
ga bresta. V istih oblikah smo opazi 1 i panjico tudi pod lubjem koreničnika že 
posušenih, a še stoječih dreves doba, belega gabra, črne jelše in poljskega 
bresta, pod lubjem prelomljenega debla belega gabra, pa tudi pod lubjem že 
zrušenih debel imenovanih dreves in klad belega gabra ter pod lubjem debelih, 
a že odmrlih dobovih vej, ki leže po tleh, 
Trosnjaki panjice, njeni mladi klobučki so užitni, se razvijajo večinoma v šo-
pih, redkeje posamezno na zrušenih dobovih deblih, ob osnovi in na čelih do-
bovih panjev in na tleh v neposredni okolici. Prav tako smo našli trosnjake 
mraznice na zrušenih deblih belega gabra, ob njih in v njihovi oko) ici. Pod-
gobje glive je v tleh povezano s koreninami omenjenih listavcev. Trosnjaki se 
oblikujejo v množicah od začetka septembra do konca novembra in le izjemoma 
73 
DRUGOTNI NIŽINSKI 
PRAGOZD l<RAl<OVO 
.. ~.7 
1!52,7 
(ldd .. <1 112.s 
~ 153,2 
----:~t :.,, -.:~ _j ::: 
,-_ ___ i 
. ~:.~'., ~) 
Y, ,sl.1 
l,S 15U 
152,7 
1S3,1 
NARIS 25 NAJDIŠČA PRAVE ŠTOROVKE (Armillariella mellea) 
74 
DIIU60TNI NIZINSKI 
PRAGOZD KRAKOV• 
• {I ' i) 
/S 
NARIS 26 NAJDIŠČA ČRNE MOŽGANČNICE (Exidia glandulosa) 
7!i 
DRUGOTNI NIŽINSKI 
PRAGOZD l<RAl<OVO 
. : 1 1 O i;. O 
( /,j -!-() 
/S 
O prava štorovka (Armillariella mellea) 
6 črna možgančnica (Exidia glandulosa) 
NARIS 27 PRIMERJAVA NAJDIŠČ PRAVE ŠTOROVKE IN ČRNE 
MOŽGANČNICE 
76 
• 
DRUGOTNI NIŽINSKI 
PRAGOZD !<RAKOVO 
. (l il 
+----
1527 
1526 
prava štorovka (Armillariella mellea) 
prava štorovka in črna možgančnica 
črna možgančnica (Exidia glandulosa) 
NARIS 28 PRIMERJAVA AREALOV PRAVE ŠTOROVKE IN ČRNE MOŽGANČNICE 
,.,,., 
1' 
že junija. Tako smo naleteli na trosnjake panjice v gospodarskem Krakovskem 
gozdu Je 8.6~1978 in sicer na dnišču debla živega doba v odd.35. 
Armillariella mellea je prvenstveno zajedavska gliva živih tkiv (floema in 
kambija), korenin in dnišča debel, šele drugotno se pojavlja kot gniloživka, 
ki povzroča belo, vlaknato ali korozivno trohnobo lesnine, Kot povzročitelji­
ca bele trohnobe se zelo rada r~zvija najprej v Jedrovini, nato pa še v belja-
vi odmrlih, obravnavanih listavcev. 
5. ARMILLARIELLA TABESCENS (Scop.ex Fr.) Singer - b 'r e z o b r o č n a š to-
rov k a ali brez obročna mraz n i ca. Užitne gobice rastejo 
v šopih iz korenin ob dobovih panjih, tako da Jih obkrožajo. Nabirali smo jih 
že v avgustu in tja do konca oktobra. Ristejo iz tal na rastišču doba, ki ga je 
izpodrinila črna jelša. Podgobje brezobročne mraznice je v tleh gotovo povezano 
z dobovimi koreninami. Njeni trosnjaki se oblikujejo najraje okoli dobovih pa-
njev._ Ta goba je predvsem gni Joživka v dobovih panjih, kjer povzroča belo ali 
korozivno trohnobo lesnine. Včasih pa zajeda tudi žive korenine doba. 
6. AURICULARIA MESENTERICA Dicks.ex Fr. - i revna ta ušesca. Ta gli-
va je v naravnem rezervatu redka. Našli smo jo samo na odpadlih dobovih vejah 
in na odpadlih vejah črne jelše, na dveh raziskovalnih ploskvah, št.28 in 29, 
v rasti inskih združbah Valerianetum dioicae in Ranunculetum auricomi. Gliva 
povzroča precej intenzivno belo ali korozivno trohnobo lesnine. 
7, BJERKANDERA ADUSTA (Willd.ex Fr.) P.Karsten je precej razširjena v ohranje-
nem naravnem rezervatu pragozdnega tipa, Njene trosnjake, ki se prekrivajo kot 
opeka na strehi, zasledimo vse leto na zrušenih debelcih in deblih doba (Quer-
cus robur), belega gabra (Carpinus betulus), črne jelše (Alnus glutinosa), črem­
se (Prunus padus) in leske (Corylus avellana), Ugotovimo Jih tudi na suhih, a 
še stoječih debelcih in deblih belega gabra in na odpadlih vejah doba, belega 
gabra, črne jelše in na panju belega gabra. Bjerkandera adusta se pojavlja ve-
činoma kot gniloživka in povzroča belo ali korozivno trohnobo lesa. Kot zaje-
davska gliva Je priložnostno okuži fiziološko oslabljena,stara drevesa doba, 
belega gabra in črne jelše, Razvija se v vseh rastlinskih združbah, razen v 
združbi lridetum pseudacori (zelo vlažen tip). 
78 
8. BOLETUS EDULIS Buli. ex Fr. sensu lato - u ž i t ni goban je miko-
rizna in jedilna goba, ki je zelo razširjena na presvetljenem dobovo-gabro-
vem območju in na presvetljenih mestih ob robovih naravnega rezervata. V 
nižinskih presvetljenih gospodarskih gozdovih raste pod belimi gabri,bukva-
mi, hrasti in smrekami. V letih, ki so za njegov razvoj ugodna, se oblikuJe 
v skupinah, ob slabših letinah pa najdemo samo posamezne primerke. Nabiramo 
ga že zgodaj v sezoni, posamezne gobe včasih že sredi maja, večja bera je od 
julija pa vse do konca oktobra. Različna sestava tal, množina vlage, toplote 
in svetlobe so vzrok, da nastopa užitni goban v številnih bolj ali manj izra-
zitih različkih. Kot posebno vrsto ločijo Boletus reticulatus Schaeff. -
poletnega jurčka, pšeničnika, hrastovca. če je vreme za njegovo rast ugodno, 
se razvija v množici poleti, odtod tudi njegovo ime. Raste na svetlem obmcč-
ju doba in belega gabra. Obe vrsti gob sta si zelo podobni, včasih ju težko 
ločimo, zato je pšeničnik uvrščen iz praktičnih razlogov kar v zgornjo vrsto. 
Na splošno menimo, da je užitni goban (v širšem pomenu) okusna, užitna goba. 
Uporabljamo ga za pripravo raznovrstnih jedi. Kot mikorizna gliva živi ver-
jetno v mutualističnem "parazitizmu" z dobovimi koreninami in s koreninami 
belega gabra in leske v drugotnem nižinskem pragozdu. Trappe (1962) navaja, 
da sestavlja užitni goban mikorizo ne le z omenjenimi rodovi, temveč tudi s 
koreninjem različnih vrst jelk, macesna, smreke, sitke, rušja, zelene dugla-
zije, čuge, raznih vrst brez, pravega kostanja, bukve, ozkolistnega jesena in 
platane. Vasiljeva (1973) navaja, da sestavlja užitni goban mikorizo le s 
Quercus spp. in z Betula spp. 
9, BULGARIA INQUINANS Fries - rja v o - črna čašica. Njeni apote-
ciji se razvijajo v temno rjavih do črnih čašicah, ki so zdrizaste konzisten-
ce. Zasledili smo jih samo na odpadlih debelih dobovih vejah v rastlinskih 
združbah Ranunculetum auricomi in Crocetum neapolitani. Tu v nižinskem dru-
gotnem pragozdu se oblikujejo čašice že od konca junija, v višinskih pragoz-
dovih pa jih ugotovimo šele jeseni na zrušenih bukovih deblih (Krokar, na 
ploskvah 19 in 27, 2,septembra 1976). V gospodarskih sestojih v Krakovskem goz-
du smo jih zasledili razen na suhih, odmrlih dobovih vejah, ki leže po tleh 
tudi na lubju dobovih hlodov in dobovih klad, Cašice se oblikujejo tako v go-
spodarskem gozdu kot tudi v drugotnem pragozdu v šopih ali v vrstah. Rjavo-črna 
čašica se pojavlja vedno kot lignikolna obligatna gniloživka, Okuži le odmrlo 
lubje in zunanje sloje beljave in povzroča v lesnini hrastov zadušenost, v bu-
kovini pa piravosto 
79 
10. BYSSOMERULIUS CORIUM (Fr.) Parm.; sinonim: MERULIUS PAPYRlNUS (Bul l. ex 
Fr.l Quel. je Jignikolna obligatna gniloživka. V rezervatu smo jo našli na su-
hem, a še stoječem leskovem debelcu in na odmrlih, na tleh ležečih vejah bele-
9d gabra, doba in čremse; v gospodarskem Krakovskem gozdu pa tudi na suhih, a 
še stoječih debelcih belega gabra in na odpadlih dobovih vejah. Obligatna ligni-
kolna gniloživka povzroča aktivno belo ali korozivno trohnobo lesnine, z neko-
] iko regresije v sušnih mesecih. Pojavlja se v vseh rastlinskih združbah,razen 
v združbi I ridetum pseudacori. 
11.+CALOCERA CORNEA (Batsch ex Fr.) Fries - rumen r o g I j i č k i • 
Je koristna obligatna gniloživka, ki se razvija vse leto v močno razkrojenih, 
debelih dobovih vejah in v vejah belega gabra, ki Ježe po tleh. V gospodarskih 
gozdovih je splošno razširjena v trohnečem lesu hrastov, oreha, jelše, topol 
in belega gabra. Ker se razvija v že zelo trhlih vejah, menimo, da presnavlja, 
spreminja skupaj z dr~gimi mikroorganizmi razkrojeno lesnino v sprstenino. Raz-
vija se v rastlinskih združbah Valerianetum dioicae, Ranunculetum auricomi in 
Crocetum neapolitani. 
12. CANTHARELLUS CIBARIUS Fr. - u ž i t na l i s i č k a, navadna 
1 i s i č k a je mikorizna in užitna goba. V naravnem rezervatu Krakovo raste 
pod dobi, ki so jim primešani beli gabri in poljski bresti. Razširjena je pred-
vsem v rastlinski združbi Ranunculetum auricomi. Mikorizo sestavlja verjetno z 
dobom in belim gabrom. Trappe (1962) piše, da živi užitna lisička v mikorizi 
s koreninami A_bies alba, Picea abies, Picea sitchensis, Pinus silvestris, Pinus 
strobus, Carpinus betulus, Fagus silvatica, Castanea sativa in Quercus spp. Po-
javlja se od srede maja do srede novembra. V rezervatu smo jo nabirali 25,6.1975. 
Nastopa v skupinah, v nekaterih letih celo v množicah. 
13. + CERRENA UNICOLOR (Bull.ex Fr,) Murr. - en obar v na plosk o-
cev k a, s i v a p 1 o s k o cev k a je lignikolna fakultativna zajedav-
ska gliva. Kot gniloživka se razvija v panjih, kot zajedavka pa v deblih različ­
nih listavcev, kot: Acer, Betula, Carpinus, Fagus, Fraxinus, Prunus, Quercus in 
Tilia. V rezervatu je manj pogostna, ugotovili smo jo na zrušenem debelem in ze-
lo starem dobovem deblu pa tudi na zrušenem deblu črne jelše in na odmrlih dobo-
vih vejah, ki Ježe po tleh. Povzroča belo ali korozivno trohnobo Jesnine. Pilat 
80 
1936-1942) navaja, da se zaradi te glive drevje v kratkem času posuši. Njeni 
trosnJA~i se oblikujejo vse leto in se prekrivajo kot opeka na strehi. Pojav-
lja ~c predvsem v rastlinski združbi Crocetum neapolitani, manj pa v rastlin-
s~l združbi Ranunculetum auricomi. 
14, CHONDROSTEREUM PURPUREUM (Pers. ex Fr.) Pouzar - vi jo 1 i čast i 
s k 1 a dane c. Ta I ignikolna fakultativna gniloživka je v drugotnem ~ragoz-
du redka, enako kot v gospodarskem Krakovskem gozdu. Razvija se v debeli dobo-
vi odpadli veji in povzroča v njej slabo intenzivno belo ali korozivno trhnobo 
lesni ne. Pojavlja se v rastlinski združbi Ranunculetum auricomi. 
15. CLITOCYBE GIBBA (Pers.ex Fr,) Kummer - okra sto - rja v a 1 i v k a, 
rja v kasta 1 i v k a je terestrična gniloživka, ki razkraja listni opad 
in steljo, Je tudi jedilna goba, a je malo žilava. Lahko jo sušimo. Najraje ra-
ste v deževnih poletjih ,in jeseni v vGstah, pogosto v množicah. Okrasto-rjava 
livka uspeva v naravnem rezervatu v listnem opadu doba in belega gabra in ga 
razkraja. 
16. COLLYBIA DRYOPHILA (Bul] .ex Fr.) Kummer - hrast o 1 ju b na k o-
ren o v k a, vi tka k oren o v k a. Je terestrična goba. Razvija se 
od pomladi do jeseni v dežju,~ golih tleh ali v odpadlem listju in v stelji 
ali v lesnih odpadkih. Užitni so samo klobučki, ker so beti žilavi in votli 
(sl.2). Ni pomembna goba, ker jo pogosto napada mrčes. Horak (1963) navaja, 
da razkraja steljo, listni opad in igličevje. Mikola (1956) je s poskusi ugo-
tovil, da izredno močno razkraja iglice, manj listje. V drugotnem pragozdu smo 
jo zasledili kot terikolno in izjemoma kot lignikolno glivo. Kot terikolna goba 
se razvija v rastlinski združbi Valerianetum dioicae, kot lignikolna pa v rast-
linski združbi Ranunculetum auricomi. Ugotovili smo jo na trhli dobovi veji, 
ki 1 ež i na t 1 eh. 
17, + COPRINUS MICACEUS (Bul l. ex Fr.) Fr. - s 1 ju dna ta č r n i 1 o v-
k a je 1 ignikolna, pa tudi terestrična gniloživka. Razvija se večinoma v šopih, 
najdemo jo tudi posamezno na tleh okoli panjev ali pa na razkrojenih in razkra-
jajočih se, zrušenih deblih in odpadlih vejah listavcev od pomladi do jeseni o V 
naravnem rezervatu je redka. N.ašli smo jo, ko je rastla v šopih iz tal, in na 
debeli, razkrajajoči se dobovi veji, ki leži na tleh v rastlinski združbi lri-
81 
Sl.la. Eden izrred najdebelejših in najstarejših dobov (Quercus robur) v 
pragozdu Krakova. 
Sl.lb. Notranjost pragozda. Levo mogočno, živo dobavo drevo, desno pa dob, 
ki je odmrl stoje in nudi hrano ter zavetje raznim žolnam in detlom. 
Foto: dr.M.Piskernik, 9.4.1975 
S1.2. Trosnjaka hrastoljubne korenovke (Collybia dryophila). Levo trebušna 
stran ( trosovnica) , desno hrbtna stran klobuka. 
Foto: O.Jurc, 8.6.1978 
82 
detum pseudacori 26.5.1975. Mlade gobice so pogojno užitne, cenijo jih za pri-
pravo juh. škodljive postanejo, če jih uživamo z alkoholnimi pijačami (anta-
busni sindrom). Meso je tanko in belkasto. Vonj je prijeten, a okus mil. 
18. CRATERELLUS CORNUCOPIOIDES (L.) Fr.- črna trobenta, m r t-
v a š k a trobenta, p i s k r i č je mikorizna in užitna goba. Nje-
no meso je tanko, kožasto in prožno. Vonj in okus ima po milu. V Krakovem ra-
ste raztreseno in v številnih skupinah, ki so včasih prav velike na vlažnih in 
blatnih tleh od poznega poletja (avgusta) do pozne jeseni (novembra) v dobovo 
gabrovem območju. Ker je užitna, jo mnogi zelo cenijo, jo tudi suše in nato 
zmeljejo v gobji prah. Ta je odličen dodatek k mesnim omakam. 
črna trobenta uspeva tudi v mešanih listnatih in iglastih gozdovih, a najraje 
v bukovih. Kot slab mutualistični "parazit" sestavlja v pragozdu mikorizo ver-
jetno s koreninami doba, drugod pa živi v mikorizi tudi z drugimi vrstami hra-
sta (Quercus spp.) , z bukvijo (Fagus silvatica) in s smreko (Picea abies) -
Trappe, 1962. 
19. CREPIDOTUS MOLLI S (Bull .ex Fr.) Kummer - z d r i za sta post ran-
č i c a je lignikolna gliva. Raste v skupinah od junija do novembra na stoje-
čem, a že suhem leskovem debelcu. V rezervatu je redka. Pojavlja se sicer veči­
noma kot gniloživka na panjih in odmrlih, na tleh ležečih vejah, posebno na bu-
kovih, topolovih, jesenovih, javorovih, gabrovih, hrastovih, vrbovih, lipovih, 
brezovih, smrekovih in na vejah črne jelše. Zelo redko se razvija tudi na ras-
točih deblih listavcev, predvsem jablane. Pojavlja se v rastlinski združbi Va-
lerianetum dioicae. 
20. CREPIDOTUS VARIABILIS (Pers. ex Fr.) Kummer - navadna post ran-
či c a je lignikolna gliva. Večinoma se razvija kot gniloživka na mrtvih veji-
cah in dračju črne jelše, breze, gabra, bukve, hrasta, robide in vrbe. Samo pri-
ložnostno in redkokdaj jo zasledimo kot zajedavko na živem drevju. Fitopatolo-
ško sta obe vrsti nepomembni. V rezervatu smo ugotovili navadno postrančico na 
drobnih dobovih in leskovih vejicah in na suhih vejicah belega gabra, ki leže 
po tleh, dalje na suhem, a še stoječem drobnem leskovem debelcu in na zrušenem 
in že trhlem debelcu črne jelše. V gospodarskem Krakovskem gozdu pa smo jo do-
ločevali prav tako na odpadlih vejicah in vejah doba ter tudi belega gabra. 
83 
Trosnjaki dozorevajo od julija do decembra. Navadna postrančica se pojavlja v 
rastlir.skih združbah Ranunculetum auricomi in Crocetum neapolitani. 
21. CYATHUS STRIATUS (Huds,ex Pers,) Willd.ex Pers. - črt kan i k o še k 
je lignikolna in terestrična gliva. V drugotnem nižinskem pragozdu oblikuje svo-
je trosnjake med mahom na dnišču rastočih dobovih debel in na razkrojeni dobo-
vi veji, ki leži na tleh, sicer pa se razvija na lesnih odpadkih in tudi na hu-
moznih tleh od poletja do konca jeseni v rastlinskih združbah Valerianetum dio-
icae in Crocetum neapolitani. 
22. CYLINDROBASIDIUM EVOLVENS (Fr.) Juelich; sinonim Corticium evolvens (Fr.) 
Fries - brada vi čast a ali nagubana k o žarka. Ta 
obligatna lignikolna gniloživka razkraja v Krakovem lubje in lesnino suhega,a 
še stoječega debelca belega gabra in odpadlih dobovih vej, Je ena izmed prvih 
gniloživk, ki se pojavi na mrtvem lesu. Povzroča belo ali korozivno trohnobo 
lesnine, Pojavlja se v rasti inski združbi Ranunculetum auricomi. 
23, CYSTODERMA AMIANTINUM (Scop. ex Fr.) Fay. - rja v a zrn o v k a je 
terestrična goba. Razvija se v vlažnih tleh v dobavo gabrovem območju. Diši 
neprijetno po trhlini (trohnobi), zato pišejo nekateri mikologi, da je nepo-
membna za pripravo okusnih jedi. Horak (1963) navaja, da razkraja rjava zrnov-
ka iglice rušja, smreke, macesna in cemprina. 
24. + CYSTODERMA GRANULOSUM (Batsch ex Fr.) Fay. - rjasta zrn o v k a 
je na splošno terikolna gniloživka, toda v rezervatu smo jo izjemoma našli 
na suhem, a še stoječem trhlem debelcu čremse (Prunus padus) v rastlinski združ-
bi Valerianetum dioicae. 
25. DACRYMYCES DELIQUESCENS (Merat) Duby;sinonim Dacrymyces stillatus Nees ex 
Fr. Trosnjaki se razvijajo raztreseno in v kupčkih na suhem, mrtvem debelcu 
čremse. V ugodnih klimatskih razmerah se lignikolna obligatna gniloživka razvi-
ja vse leto. Zelo razkraja lesnino in povzroča v njej aktivno belo ali koroziv-
no trohnobo. Pojavlja se v rastlinski združbi Valerianetum dioicae. 
84 
26. DAEDALEA QUERCINA L. ex Fr. - l a b i r i n t n i c a, h r a s to v a 
plosk o cev k a. Ta se razvija v drugotnem nižinskem pragozdu kot gni-
loživka v stari in obsežni dobovi kladi in povzroča v njej zelo aktivno, tem-
no, rjavo ali destruktivno trohnobo jedrovine (sl.3). V gospodarskem Krakov-
skem gozdu pa nastopa labirintnica tudi kot zajedavka ran v deblih in vejah 
rastočih dreves. Trosnjaki se razvij~jo posamezno več metrov visoko na poško-
dovanih dobovih deblih in na ranjenih in posušenih vejah v krošnjah, V pra-
gozdu se oblikujejo njeni trosnjaki posamezno kar na dobovi kladi vse leto. 
Labirintnica je redka v pragozdu v rastlinski združbi Valerianetum dioicae. 
27, DAEDALEOPSIS CONFRAGOSA (Bolt.ex Fr.) Schroeter; sinonim Daedalea confra-
gosa (Bolt.ex Fr.) Pers.ex Fr. - rdeč kasta p 1 o s k o cev k a 
se razvija kot zajedavska gliva predvsem v deblih črne jelše, kot gniloživka 
pa tudi predvsem v zrušenih deblih in debelnih štrcljih črne jelše in bel~ga 
gabra (sl .4). Povzroča zelo aktivno belo ali korozivno trohnobo lesa, ki lah-
ko povzroči veliko škodo, posebno v povirnih gozdovih in v tistih listavcih, 
ki rastejo na težkih, zaglejenih tleh. Trosnjaki se oblikujejo posamezno ali 
pa se prekrivajo kot opeka na strehi. V gospodarskem Krakovskem gozdu smo nje-
ne trosnjake zasledili na starih dobih, topolih, leski, svibu, hruški drobnici 
in vrbah. Pojavlja se v rastlinskih združbah Valerianetum dioicae in Ranuncu-
letum auricomi. 
28. DALDINIA CONCENTRICA (Bolt,ex Fr.) Cest.et de Not, - o g l jena ali 
v e l i k a č r n a k r o g l i č a r k a, s l o j e v t a o g l j ar-
k a. Obligatna, koristna lignikolna gniloživka se razvija v naravnem rezerva-
tu v odmrlih, trhlih, dobovih vejah, ki leže po tleh, v gospodarskem Krakov-
skem gozdu v suhem, a še stoječem deblu črne jelše in v odpadlih brezovih ve-
jah in jih razkraja. Vrsta je v rezervatu in prav tako v ostalem Krakovskem 
gozdu redka in oblikuje strome s periteciji od konca maja do septembra, Njene 
strome smo ugotovili v pragozdu 26,6.1975. Domačini Zlate obale (v Afriki) 
uporabljajo glivo za zdravljenje želodčnih motenj (Michael, E.,Henning B., 
1960). Razvija se v rastlinski združbi Crocetum neapolitani. 
85 
Sl. 3. Hrbtna stran trosnjakov labirintnice ali hrastove ploskocevke (Dae-
dalea quercina) na čelu dobove klade. 
Foto: dr.M.Piskernik, 9.4.1975 
S1.4. Zelo pogostna fakultativna zajedavska gliva - rdečkasta ploskocevka 
(Daedaleopsis confragosa) - na mladem deblu črne jelše. 
Foto: dr.M.Piskernik, 9.4.1975 
86 
29. DATRONIA MOLLIS (Sommerf.) Donk je v Krakovem redka lignikolna gniloživka. 
Njene trosnjake smo našli samo enkrat na zrušenem deblu belega gabra. Sestavlja-
li so resupinatne obloge. V gospodarskem Krakovskem gozdu pa smo jo ugotovili 
dvakrat na zrušenih deblih topol v 37.odd. Do danes še nismo zasledili, da bi 
obravnavana gniloživka okužila beli gaber. To je nova drevesna· vrsta za njen -
razvoj. V drugih evropskih državah se razvija predvsem na bukvi, jelši in vr-
bah. Pilat (1936-1942) celo navaja, da okuži gliva poleg listavcev zelo redko 
tudi iglavce. Povzroča belo ali korozivno trohnobo lesa. 
30. + DELICATULA INTEGRELLA (Pers.ex Fr.) Fay. Razvija se med mahom na razkro-
jeni trhli korenini črne jelše v rasti inski združbi Valerianetum dioicae. Po-
leg tega, da je lignikolna gniloživka, se lahko razvija tudi kot terestrična. 
Trosnjake oblikuje na listnem opadu ali na golih tleh. 
31. EXIDIA GLANDULOSA Fries - črna mož ga n č n i ca. Ta 1 ignikolna 
goba nastopa večinoma kot gniloživka v odmrlih, a še stoječih debelcih belega 
gabra in leske, na mrtvih, na tleh ležečih vejah doba, belega gabra, črne jel-
še in čremse in na zrušenih deblih doba in leske. V naravnem rezervatu je zelo 
razširjena predvsem na suhih leskah. črna možgančnica tudi povzroči, da z ra-
stočih črnih jelš odpadejo suhe veje. Je najbolj pogostna in najbolj razširje-
na gliva iz družine Tremellaceae. Njene trosnjake lahko zasledimo in jih dolo-
čimo vse leto od januarja do decembra. Povzroča hitro napredujočo belo ali ko-
rozivno trohnobo lesnine. Včasih se pojavlja tudi kot zajedavska gliva v oslab-
ljenih, podstojnih deblih in potlačenih vejah Alnus, Betula, Fagus, Picea, Po-
pulus, Quercus, Salix in Tilia, redkeje Corylus. Razvija se v vseh rastlinskih 
združbah razen v rasti inski združbi lridetum pseudacori. črna možgančnica je 
zastopana v rasti inski združbi Valerianetum 50%, v rastlinski združbi Ranuncu-
letum 68% in v združbi Crocetum 33%. Po mikrorel iefu sledi odstotek pogostnosti 
od spodaj navzgor takole: 65%, 47% in 40%. V rastlinskih združbah se pojavlja 
najpogosteje v sredinskih razmerah, po mikrorel iefu pa v spodnjem pasu. Naris 
26 kaže, da se pojavlja črna možgančnica skorajda samo v prisojnih legah. 
32. + EXIDIA RECISA (Ditmar ex Fr.) Fr. je redka lignikolna gniloživka v dru-
gotnem nižinskem pragozdu.Našli smo le 1 primerek trosnjaka na odpadi i veji be-
lega gabra, ki leži na tleh v ploskvici štev.3, to je v rastlinski združbi Ra-
nunculetum auricomi. V gospodarskih gozdovih jo najdemo na odmrlih, toda še ne 
87 
odpadlih vejah Quercus, Salix in Populus (Kreise], 1961). 
33, + EXIDIA TRUNCATA Fr, je Jignikolna gliva. Najdemo jo vse leto, Svoje tro-
snjake oblikuje predvsem od jeseni do pomladi (od oktobra do konca aprila) na 
drobnih, debelejših in debelih vejah zlasti doba in belega gabra, ki leže po 
tleh in na zrušenih deblih doba, belega gabra, črne jelše in leske. Je obligat-
na gniloživka. V drugih državah se gliva najpogosteje razvija na mrtvih, toda 
še stoječih deblih In na odpadlih vejah hrastov in lip redkeje na čr~i jelši, 
brezi, leski, belem trnu (glogu), bukvi (Kreise!, 1961). Razvija se v rastlin-
skih združbah Valerianetum dioicae, Rannunculetum auricomi in Crocetum neapo-
1 i tani. 
34. + FLAMMULINA VELUTIPES (Curt.ex Fr,) Sing. - z i m š č i c a, z i m -
s k a panje v k a, zimska k oren o v k a. V naravnem rezervatu 
smo našli njene trosnjake februarja 1975. Rasti i so v šopih na suhem, a še 
stoječem deblu črne jelše. V go.spodarskih gozdovih pa se razvija zimščica prav 
tako v šopih kot gniloživka na panjih in kladah pa tudi kot zajedavka na živih, 
ranjenih deblih različnih drevesnih vrst, zlasti na obglavljenih vrbah, topo-
lih, lipah, ranjenih jesenih, brestih in bezgih, redkeje na javoru, jelši, div-
jem kostanju, brezi, belem gabru, drenu, bukvi, orehu, smreki in hrastih. Veli-
ko škodo naredi, ker okuženi les močno zmehča (Kreise], 1961). Pojavlja se v 
majhnih in velikih šopih v pozni jeseni in vztraja tudi čez zimo od oktobra do 
začetka maja. Poleg ostrigarja je edina užitna zimska goba •. Nabiramo lahko tudi 
zmrznjene trosnjake. 
35, FOMES FOMENTARIUS (L.ex Fr,) Kickx - prava k r e s i 1 n a g o b a. 
V rezervatu se razvija kot zajedavska gliva v oslabljenih, poškodovanih, ranje-
nih, a še živih starih deblih doba in belega gabra. Kot gniloživka razkraja Je-
snino v zrušenih deblih doba, preklanih in zrušenih deblih in debelnih štrcljih 
belega gabra. Povzroča zelo aktivno belo ali korozivno trohnobo lesnine. Okuže-
na jedrovina in beljava postaneta najprej belo progasti, nato lahki, drobljivi, 
krhki in končno belo-rumeni. Zdrav les loči od okuženega črno-rjava proga. Tros-
njaki se oblikujejo večinoma posamezno na deblih v različnih višinah že na za-
četku poletja in vse do konca vegetacije. Trosi se izločajo večinoma v aprilu in 
maju. Okužena drevesa se prelomijo v višini 6 - 12 m. 
88 
36. + GALERINA HYPNORUM (Schrank ex Fr.) Kuehn. - mah ovna kučmi-
c a je briofilna, 1 ignikolna in terikolna gobica. V Krakovem se razvija med 
mahom Hypnum cupressiforme na zrušenem in že razkrojenem debelcu belega gabra 
v rastlinski združbi Ranunculetum auricomi. 
37, + GANODERMA APPLANATUM (Pers.ex Wallr.)Pat. - s p 1 o š če na p o 1 o -
š če n k a je lignikolna goba. V drugotnem nižinskem pragozdu se pojavlja 
manj pogosto. Ugotovili smo jo le kot gniloživko na zrušenih dobovih deblih in 
na zrušenem deblu belega gabra. Trosnjaki se oblikujejo posamezno ali pa se pre-
krivajo kot opeka na strehi. Gniloživka povzroča belo ali korozivno trohnobo 
lesnine. Na trebušni strani trosnjakov se oblikujejo pogosto 5-12 mm dolgi in 
3-8 mm debeli, votli izrastki iz trde tramine snovi. To so šiške, ki jih pov-
zroča muha Agathomyia wankowiczi Schnabl, ki spada v družino Chlythiidae. Naj-
pogosteje se razvija v rastlinski združbi Crocetum neapol itani, manj v združ-
bi Ranunculetum auricomi, a najmanj v rastlinski združbi Valerianetum dioicae. 
V gospodarskih gozdovih pa se večinoma razvija kot gniloživka na panjih in na 
deblih mrtvih listavcev, kot zajedavska gliva pa v ranjenem in oslabljenem ra-
stočem drevju, posebno v deblih Fagus, Tilia, Populus in Fraxinus. Trosnjake o-
blikuje tudi na Alnus, Betula, Picea, Prunus, Quercus, Salix, Acer, Abies, Car-
pinus, Juglans, Larix, Pinus, Pirus in Thuja. 
38. GANODERMA LUCIDUM (Leyss,ex Fr.)P.Karsten - p e c j a t a p o o š-
če n k a, svet e č a po 1 o š če n k a, svet kava po-
o š če n k a. Ta se pojavlja v gospodarskem Krakovskem gozdu le kot korist-
na 1 ignikolna gniloživka; v naravnem rezervatu Krakova pa tudi kot zajedavska 
gliva v rastlnsdh združbah lridetum pseudacori in Ranunculetum auricomi. V 
Krakovem smo jo našli na suhi korenini odmrlega, a še stoječega doba in na dniš-
ču debla poškodovanega, a še rastočega doba. Trosnjaki pecljate pološčenke so 
enoletni, oblikujejo se poleti, razkroje se pozimi. Pojavljajo se posamezno ali 
v malih skupinah več let zaporedoma na tleh ob koreninah ali na dnišču istega 
debla ali panja. Svetleča pološčenka povzroča belo ali korozivno trohnobo les-
nine in se pojavlja predvsem v logih na vlažnih rastiščih. Je lignikolna goba, 
predvsem listavcev, okuži pa tudi iglavce (jelko). 
39. GERRONEMA FIBULA (Bull.ex Fr.)Sing.; sinonim Rickenella fibula (Bull .ex Fr,) 
Raith. se pojavlja v močvirjih, največkrat v gozdovih, ki so poraščeni z mahom. 
89 
V nižinskem drugotnem pragozdu se razvija v zelo svežih tleh med mahom v 
rastlinski združbi Crocetum neapolitani. Našli smo jo tudi v zamočvirjenih 
tleh in med mahom izjemoma na zrušenem, razkrojenem deblu črne jelše v rast-
linski združbi lridetum pseudacori. V gospodarskih dobovo gabrovih sestojih 
Krakovskega gozda je razširjena v vlažnih tleh med mahom ob robu gozdnih poti, 
v vlažnih tleh med mahom v jelševo dobovih sestojih in med mahom izjemoma na 
koreničniku rastočega doba, ki se že suši v dobovo smrekovem sestoju. 
40. +,GL0EOCYSTIDIELLUM POR0SUM (Berk. et Curt.) Donk jel ignikolna gliva. V 
rezervatu se razvija na suhih, a še stoječih leskovih debelcih. Trosnjaki so 
resupinatni in 0,02 do 0,05 mm debeli. V skandinavskih gospodarskih gozdovih 
se gliva najraje razvija v bukvi, brezi, vrbi in jelši (Eriksson in Ryvarden, 
1975). 
41. + GYROMITRA GIGAS (Krombh.) Cooke -· o r j a š k hrček je terikol-
na gliva. V rezervatu raste ob dobovih koreninah na robu pragozda v rast] inski 
združbi Ranunculetum auricomi. Našli smo le dva primerka 9.4.1975, v gospodar-
skem Krakovskem gozdu pa nobenega. Je zelo redka mikorizna spomladanska goba. 
Krakovo je namreč prvo najdišče gobe za Slovenijo in Jugoslavijo. Surova je 
smrtno nevarna. V Krakovem sestavlja orjaški hrček mikorizo verjetno z dobovi-
mi koreninami. Njegovo meso je rumeno-belo, skoraj voščeno, krhko s prijetnim 
vonjem. Pojavlja se aprila in maja. 
42. HAPALOPILUS NIDULANS (Fr.) P.Karsten smo določili v Krakovem na odmrli, tr-
hli debeli dobovi veji, ki leži na tleh. Trosnjaki se oblikujejo najpogosteje 
na površini okuženih vej od aprila do januarja. Lignikolna obl igatna gniloživka 
povzroča zelo aktivno belo, vlaknato ali korozivno trohnobo lesnine. V gospodar 
skem Krakovskem gozdu pa smo glivo ugotovili na odpadi ih dobovih vejah, na su-
hem, a še stoječem leskovem debelcu in na zrušenem deblu belega gabra. 
43. HEBELOMA RADICOSUM (Buli. ex Fr.) Ricken - k oren n a s t a med-
l en k a je terikolna gniloživka. Raste raztreseno najraje v bližini starih, 
trohnečih debelnih štrcljev ali panjev doba in belega gabra in je s podgobjem 
v zvezi z njihovimi trhlimi koreninami. Je neužitna, _ker razširja močan slad-
kast vonj, podoben ~onju grenkih mandeljev. 
90 
44. HUMARIA HEMISPHAERICA (Wiggers ex Fr.) Fuckel - pol obla k o s-
rna t i n k a je lignikolna in terikolna gliva; to potrjuje tudi Horak (1963). 
V naravnem rezervatu pragozdnega tipa smo jo ugotovili med mahom na zrušenih in 
že zelo razkrojenih dobovih deblih. V gospodarskem Krakovskem gozdu raste naj-
raje na vlažnih tleh, ob robu gozdnih poti in ob dobovih panjih (terikolna gli-
va). 
45. + HYGROPHORUS NEMOREUS (Laseh) Fr. - gozdna pol že v k a je miko-
rizna in užitna goba. Njeno meso je belo in mehko, prijetnega okusa, diši rahlo 
po moki. V pragozdnem rezervatu raste pod dobi in leskami. Trappe (1962) navaja, 
da sestavlja gozdna polževka mikorizo z leskovimi koreninami. 
46. HYMENOCHAETE RUBIGINOSA (Dicks.ex Fr.) Lev. je zelo pogostna lignikolna 
gliva tako v naravnem rezervatu pragozdnega tipa kot v gospodarskih sestojih 
Krakovskega gozda. V rezervatu pragozdnega tipa jo zasledimo najpogosteje kot 
gniloživko na suhih, a še stoječih dobovih deblih, na odmrlih in zrušenih dobo-
vih deblih, na odpadlih debelih dobovih vejah, pa tudi že na razkrojenih do-
bovih deblih in kladah, na dobovih debelnih štrcljih in panjih (si.S). Najpo-
gosteje najdemo njene trosnjake ob razkrajajočih in razkrojenih dobovih panjih 
in na njih v ostalem predelu Krakovskega gozda. Le izjemoma smo jo določili tu-
di v pragozdu Krakovo kot zajedavsko glivo na ranjenem deblu še rastočega doba. 
Gliva povzroča luknjičavo ali alveolarno belo ali korozivno trohnobo jedrovine. 
Hymenochaete rubiginosa se pojavlja v vseh rastlinskih združbah razen v čisti 
jelševi združbi v ploskvah 30 in 35,· V združbah je zastopana takole pogosto: 
Valerianetum 66%, Ranunculetum 74% in Croc,etum 55%; po mikroreliefu pa: spod-
nji pas 65%, srednji pas 74% in zgornji pas 40%. Podobno se pojavlja glede na 
pogostnost Hymenochaete rubiginosa, tako po mikroreliefu kot po rastlinskih 
združbah. Naris (29) kaže, da se gliva izogiba-najizrazitejših južnih leg. 
47. +HYPHODERMA RADULA (Fr.) Donk je v naravnem rezervatu redka lignikolna gl i-
va. Našli smo jo le na lubju zrušenega dobovega debla. Navadno se razvija na 
odmrlem lubju, včasih pa tudi kar na lesu, ker je lubje že odpadlo. Njeni tros-
njaki so v mladosti beli, resupinatni, pozneje postanejo okrasto-rumeni ali 
svetlo rumeni; zobci so 1-5 mm dolgi in 1-2 mm široki. 
91 
S1.5. Trosnjaki Hyrrenochaete rubiginosa na čelu dobove klade. 
Foto: dr.M.Piskernik, 9.4.1975 
S1.6. Trosnjaki vejičastega skladanca (Stereum rameale) na cdmrli dobavi 
vejici. 
Foto: dr.M.Piskernik, 9.4.1975 
92 
lll&ITNI NIŽINSKI 
PRAGOZD KRAKOVO 
I\1 1 . 10 000 
odd.40 
odd. 39 odd .. , , 
NARIS 29 NAJDIŠČA HYMENOCHAETE RUBIGINOSA 
93 
48. HYPHODONTIA QUERCINA (Fr.) John Eriksson, Te lignikolne obligatne gnilo-
živke nismo ugotovili le v pragozdu Krakovo, temveč tudi v drugem gospodar-
skem Krakovskem gozdu. V Krakovem smo jo določili na zrušenih debelcih, na su-
hi, a še ne odpadli veji in tudi na odpadli veji belega gabra, na odpadli do-
bovi veji, na suhem, a še stoječem in tudi že na zrušenem debelcu in na odpad-
li veji leske, na suhem in prelomljenem deblu poljskega bresta in na odmrli ve-
ji, ki še ni odpadla od suhega, a še stoječega debla poljskega bresta. V gospo-
darskem Krakovskem gozdu pa smo jo našli na suhem, a še stoječem debelcu belega 
gabra v 37,oddelku, 
49. HYPHOLOMA FASCICULARE (Huds.ex Fr.) Kummer - navadna ž ve p 1 e-
n j a č a. Ta gliva oblikuje v drugotnem nižinskem pragozdu trosnjake skoraj 
vse leto v večjih ali manjših šopih predvsem kot gniloživka na mrtvih koreni-
nah, ob osnovi in na lubju starih dobovih panjev, na zrušenih deblih in kladah 
doba, na zrušenih in razkrajajočih deblih črne jelše in belega gabra in na od-
mrlih koreninah izruvanega suhega belega gabra. Samo priložnostno okuži kot za-
jedavska gliva žive korenine oslabljenega, ranjenega doba. Razvija se v vseh 
rastlinskih združbah, ki so razširjene v Krakovem. Navadna žveplenjača povzro-
ča belo ali korozivno trohnobo lesnine. V gospodarskem Krakovskem gozdu se raz-
vija večino leta tudi na panjih smreke in rdečega bora. 
50. HYPHOLOMA SUBLATERITIUM (Fr.) Quel, velika ali rjavo-rde-
č a ž ve p 1 en j a č a. Razvija se v večjih šopih samo na zrušenih dobo-
vih deblih od poletja do pozne jeseni. Kulminacijo doseže jeseni. Obl igatna 
gniloživka ima užitne klobučke, toda niso posebne vrednosti, ker malo grene. 
Povzroča belo ali korozivno trohnobo lesnine. 
51. + HYPOCHNICIUM VELLEREUM (Ell .et Crag.) Parm. se razvija samo v Krakovem. 
Tu je zelo redka lignikolna obligatna gniloživka in naseljuje le zrušeno, tr-
hlo dobavo debelce, ki nima več lubja. Njeni trosnjaki so resupinatni, O, 1-
0,2 mm debeli, belkasti z rožnatim do rožnato-rdečim odtenkom. Oblikovati se 
začno pozno v sezoni in se najlepše razvijajo med milo zimo. Oblikujejo se na-
vadno na dnišču debla, če pa je klima mi la in vlažna, najdemo njene trosnjake 
več metrov visoko na deblu (Eriksson et Ryvarden, 1975). Zbirali smo jih 
24.3.1977, 
94 
52. HYPOXYLON FUSCUM (Pers.ex Fr.) Fries - p 1 o š č a ta k r o g 1 i-
čar k a. Ta lignikolna obligatna gniloživka je v rezervatu pogostna. Svo-
je trosnjake oblikuje na posušenih, a še stoječih in tudi že zrušenih lesko-
vih debelcih in vejah, ki leže na tleh, v rastlinskih združbah Valerianetum 
dioicae, Ranunculetum auricomi in Crocetum neapolitani. Ploščato krogličarko 
smo ugotovili tudi na odmrlih, odpadlih vejah črne jelše. Povzroča zadušenost 
lesa. 
53, HYPOXYLON HOWEIANUM Peck je zelo razširjena lignikolna obligatna gniloživ-
ka prav v vseh rastlinskih združbah,ki se pojavljajo v Krakovem. Na debelih in 
drobnih mrtvih vejah doba in belega gabra,razmetanih po tleh v rezervatu,smo 
naši i okrogle in pol kroglaste strome s periteciji. Te imajo 3-12 mm velik pre-
mer in so 3-8 mm debele, v mladosti rdečkasto-rjave ali rjave, ko pa ostare, 
potemne ali postanejo celo črne. 
54. HYPOXYLON SERPENS (Pers.ex Fr.)Kickx. Ta krogličarka je tudi pogostna ligni-
kolna obligatna gniloživka v rezervatu Krakova. črne,svetleče, okrogle do pa-
krožne strome s periteciji oblikuje na odmrlih, a še stoječih debelcih leske in 
belega gabra v vseh rastlinskih ·združbah, razen v združbi lridetum pseudacori. 
Povzroča zadušenost. lesa. 
55, + INONOTUS CUTICULARIS (Bull.ex Fr.) P.Karsten je fakultativna zajedavska 
gliva, ki jo najdemo na ranah rastočih dobov. Njene trosnjake, ki se prekriva-
jo kot opeka na strehi, smo opazili več metrov visoko na poškodovanem dobovem 
deblu 15.4.1975, Trosnjaki se oblikujejo navadno od julija do oktobra (Jahn 
197D);Kreisel (1961) pa jih je našel od avgusta do septembra, razen na ranjenih 
mestih tudi v mraznih razpokah. V Krakovem je ta zajedavska gliva ranjenih dre-
ves redka, drugod v Krakovskem gozdu pa je nismo zasledili. Povzroča belo ali 
korozivno trohnobo lesnine. Razvija se v rastlinski združbi Valerianetum dioi-
cae. 
56. + INONOTUS DRYADEUS (Pers.ex Fr.) Murrill - hrast o v a k o r e-
n i n s k a goba je fakultativna zajedavska gliva korenin, koreninskega 
vratu in dnišč starih, zlasti dobovih debel.Kreise] (1961), leg.Dahnke, piše, 
da zajeda tudi korenine drena (Cornus mas), pravega kostanja (C.astanea sativa) 
in platane (Platanus spp.). Povzroča zelo aktivno in močno, belo ali korozivno 
trohnobo lesa samo v koreninah. Njene trosnjake smo zbirali na koreninskih vra-
95 
tovih in na dnišču sušečih se dobov 25.6.1975 v rastlinski združbi Ranuncule-
tum aur;comi. Kreise] (1961) navaja, da se trosnjaki razvijajo julija in avgu-
sta, .lAhn (1970) pa omenja, da se oblikujejo junija ali julija. Tudi ta zaje-
davka korenin se razvija samo v Krakovem, nismo pa je ugotovili na drugem ob-
močju Krakovskega gozda. To glivo najdemo zelo redko. Krakovo je prvo najdišče 
hrastove koreninske gobe v Sloveniji. 
57. INONOTUS RADIATUS (Sow.ex Fr.) P.Karsten - je fakultativna zajedavska gliva, 
posebno jelše. V rezervatu smo jo ugotovili le kot g~iloživko na zrušenem dobo-
vem deblu, na odmrlih vejah črne jelše, ki leže na tleh in na suhem, a še sto-
ječem debelcu belega gabra v rastlinskih združbah Ranunculetum auricomi in Va-
lerianetum dioicae. Povzroča zelo močno belo ali korozivno trohnobo lesnine. 
Trosnjaki se razvijajo v množicah vse leto od januarja do decembra kot krasta-
ste prevleke na lubju okuženih dreves ali pa se prekrivajo kot opeka na strehi. 
V Krakovem je obravnava~a gliva manj pogostna, drugod v Krakovskem gozdu pa je 
pogostejša in smo jo našli le lx pri Zameškem kot zajedavsko glivo na ranjenem, 
oslabljenem, a še rastočem debelcu črne jelše, v oddelkih 35,36 in 37 pa le kot 
gniloživko na suhih leskovih debelcih. 
58. LACCARIA LACCATA (Scop.ex Fr.) Berk.et Br. - rdeč kasta b l e-
d i v k a ali r d e č k a s t a po 1 o š če n k a. Ta goba se razvija 
od poletja do jeseni v humoznih, vlažnih, kislih tleh v rastlinski združbi Ra-
nunculetum auricomi. Raste tudi v listnem opadu in stelji ali med travo in ma-
hom. Ta gniloživka razkraja v naravnem rezervatu listje doba, belega gabra, le-
ske in navadnega gloga. Trappe (1962) omenja, da živi v mikorizi s koreninami 
Picea sitchensis, Pinus spp., Pseudotsuga menziesii, Betula spp., Fagus silva-
tica, Populus spp., Salix spp. ter Tsuga heterophylla. Watling (1974) domneva, 
da lahko sestavlja ta gliva mikorizo s koreni njem hrasta. Horak (1963) meni, 
da rdečkasta pološčenka ne sestavlja mikorize s koreninami različnega drevja, 
temveč, da samo razkraja listni opad in iglice. V pragozdu Krakovo živi obrav-
navana gniloživka verjetno v mikorizi s koreninami doba, belega gabra, hruške 
drobnice, navadnega gloga in čremse. Je užitna goba, a zaradi žilavega mesa v 
betu in, ker je majhna, ni veliko vredna. 
59. LACTARIUS CHRYSORRHEUS Fr. - z a t o s o č n a m 1 e č n c a je 
mikorizna goba. Njeno meso je belo z rahlim oranžnim odtenkom ob zunanjem robu, 
ki na zraku takoj porumeni. Mleček je bel, na zraku postane takoj svetlo do 
žvepleno-rumen in zelo peče. V naravnem rezervatu raste pod dobi, v gospodar-
96 
skih gozdovih pa pod hrasti in tudi pod pravim kostanjem, ker z njegovimi kore-
ninami sestavlja mikorizo. Trappe (1962) piše, da živi zlato ~očna mlečnica v 
mikorizi razen s hrasti tudi z zelenim borom. Ker njen mleček zelo peče, ta go-
ba ni už i tna. 
60, LACTARIUS CIRCELLATUS Fries - trakasta ali gabrov a m 1 e č-
n i c a je mikorizna goba. V drugotnem nižinskem pragozdu se razvija naj-
raje pod dobom, belim gabrom, poljskim brestom in ozkolistnim jesenom. Z omenje-
nimi drevesnimi rodovi sestavlja verjetno mikorizo (Moser, 1978). Je nekoliko 
ostrega okusa. Ni znano, kako jo uporabljajo. 
61. LACTARIUS PERGAMENUS (Schwartz ex Fr.) Fries - b e l a poprov k a, 
b e 1 a gladka poprov k a. V naravnem rezervatu je precej razšir-
jena mikorizna in užitna gliva, Njeno meso je belo, trdo, krhko in pr1jetnega 
duha. Mleko je vedno belo in ostro peče. Ne spremeni barve, če gobo posušimo 
ali 1 če kanemo nanjo nekaj kapljic KOH. Užitne so samo mlade gobice, pečene s 
slanino ali vložene v kis ali slanico. Kuhane gobice grene. Nekateri jih uporab-
ljajo namesto začimb. 
62. LACTARIUS PIPERATUS (L.ex Fr.) S.F.Gray - z e 1 ene č a poprov k a, 
z e ene č a popra sta m 1 e č n i c a, z e 1 ene č a g a d-
k a poprov k a je mikorizna goba. Razvija se od junija do jeseni v dobo-
vo gabrovem območju, v senčnih in vlažnih tleh v večjih skupinah, v vrstah ali 
kolobarjih. V naravnem rezervatu raste v rastlinski združbi Crocetum neapolita-
ni pod dobi, belimi gabri, leskami in z njihovimi koreninami verjetno sestavlja 
mikorizo. Trappe (1962) piše, da živi zeleneča popravka v mikorizi z omenjenimi 
drevesnimi rodovi pa tudi z bori in bukvijo. Je zelo podobna beli popravki, toda 
njen obilni beli mleček postane zlato-rumen, če mu dodamo nekaj kapljic KOH.Nje-
no meso je trdo, smetanove barve in se na zraku polagoma po 1,5 - 2 urah obar-
va sivo-zeleno, V svežem stanju, na terenu, jo težko razlikujemo od bele po-
pravke, zato ne moremo zanesljivo trditi, katera od njiju je v Krakovem pogost-
nejša. Rahlo diši po kruhu. Meso in beli mlečni izcedek sta zelo pekoča, enako 
kot pri beli popravki. Goba je užitna pečena. Ponekod jo pripravljajo pečeno na 
žaru ali pa jo suše in nato zmeljejo ter uporc1bl_jajo kot začimbo namesto popra. 
Drugod jo uživajo namesto feferonov. če hranimo gobice dva dni v hladilniku, iz-
gubijo pekoč okus. 
97 
63, LACTARIUS VELLEREUS (Fr.) Fries - po I stena poprov k a ali 
po I stena m I e č n i c a raste jeseni v skupinah v dobovo gabrovem 
območju. Je mikorizna gliva, tako kot vse druge vrste tega rodu. Trappe (1962) 
navaja, da živi polstena poprovka v mikorizi s koreninami hrasta, rdečega bora 
in bukve; Vasiljeva (1973) pa omenja njeno mikorizo s hrasti in brezo. V Kra-
kovem menda sestavlja mikorizo z dobom. Njeno meso je belo, debelo, trdo, krh-
ko in še bolj ostro pekoče kot pri zeleneči poprovki; zato ni užitna. Mlečni 
izcedek je bel, ni obilen, pač pa je grenak in oster. 
64.+LAETIPORUS SULPHUREUS (Bull.ex Fr.) Bond,et Singer - ž ve p I ena 
goba, ž ve p I en o - rumen i l u k n j i č a r Našli smo jo 
samo v rezervatu pragozdnega tipa, v gospodarskem Krakovskem gozdu pa ne, Sve-
tleče, žvepleno~rumene do rumeno-rdečkaste trosnjake, ki se prekrivajo kot ope-
ka na stre~i, smo zagledali že od daleč, več metrov visoko na deblih starih do-
bav 8.6.1978, Razvijajo se v rastlinski združbi Crocetum neapolitani. Trosnja-
ke žveplene gobe smo ugotovili tudi v pragozdu Pečke, toda tam so se razvi-
jali na starih jelovih deblih. V Krakovem je ta goba redka, v gospodarskih 
gozdovih, nasadih in parkih pa je precej razširjena ne samo na starih hrastih, 
temveč tudi na pravem in divjem kostanju, na topolih, gledičiji, robiniji in 
smreki. Kuži tudi sadno drevje in to predvsem slive, češnje, jablane in hruš-
ke. 
Laetiporus sulphureus je nevarna lignikolna fakultativna zajedavska gliva, 
predvsem za stare hraste. V njihovi trdi jedrovini razgrajuje celulozo in pov-
zroča v njej zelo intenzivno temno, rjavo ali destruktivno trohnobo. Jedrovina 
razpade v rjavo-rdečkaste, lahko v prah drob I ji ve kocke, tako da se nazadnje 
izvotli ves spodnji del debla. Ko uniči gliva jedrovino, začne razkrajati tudi 
beljavo. Mlade gobe so užitne. Oblikujejo se od začetka maja do oktobra. 
65. LECCINUM GRISEUM (Qu~J.) Singer - gabrov dede k je razširjen po-
leti in jeseni v skupinah v rastlinski združbi Crocetum neapolitani, Raste v 
dobrih tleh pod belimi gabri (Carpinus betulus), dobi {Quercus robur), makleni 
(Acer campestre) in leskami (Corylus avellana), Trappe (1962) meni, da sestavlja 
gabrov dedek mikorizo s koreninami belega gabra, ive, trepetlike, bele topole, 
leske, rdečega bora, breze in bukve. Po okusu in vonju je gabrov dedek zelo pri-
jeten, zato je užiten, toda pri kuhanju počrni, 
98 
66. LECCINUM QUERCINUM Pilat - hrast o v ture k. Ta goba raste v dru-
gotnem nižinskem pragozdu od poletja do jeseni samo pod dobi; odtod tudi ime. 
Z dobovimi koreninami sestavlja mikorizo. Meso klobuka postane hitro mehko, na 
zraku najprej sivo-rožnato, nato črnikasto. Ima prijeten okus in vonj. Je užit-
na goba, ki pri kuhanju počrni - tako kot gabrov dedek. 
67. LENZITES BETULINA (L.ex Fr.) Fries. Njene trosnjake, ki se prekrivajo kot 
opeka na strehi smo določili v rezervatu le na odmrlih debelih dobovih vejah, 
ki leže po tleh. Lignikolna fakultativna gniloživka povzroča belo ali koroziv-
no trohnobo lesa. Zunaj pragozda, v gospodarskem Krakovskem gozdu smo jo zasle-
dili kot gniloživko na čelih in lubju debel podrtih dobovih dreves in na čelih 
in lubju dobovih hlodov, na dobovih panjih, na suhih, na tleh ležečih dobovih 
vejah in na suhem, a še stoječem leskovem debelcu, tudi kot zajedavsko glivo 
na poškodovanem, a še priraščajočem dobovem deblu. 
68. + LEOTIA LUBRICA Scop.ex Pers. - z dri za sta k a p c a je teri-
kolna, užitna goba. Njeno meso je belo-rumenkasto, zdrizasto s pustim, oprhlim 
okusom. Razvija se posamezno, a navadno v šopih od julija do oktobra na vlaž-
nih, glinastih tleh, med travo in mahom, pa tudi ob robu poti. 
69. LEPTOTRIMITUS SEMIPILEATUS (Peck) Pouzar; sinonim lncrustoporia nivea 
(Jungh.)Ryv. Trosnjaki lignikolne obligatne gniloživke se razvijajo na suhih, 
a še stoječih in tudi na zrušenih leskovih debelcih, na zrušenih deblih doba, 
na suhem, a še stoječem debelcu čremse, enovratega gloga (Crataegus monogyna) 
in na drobnih, odpadlih vejah doba in belega gabra. Pojavlja se v vseh rast-
1 inskih združbah: 1 ridetum pseudacori, Valerianetum dioicae, Ranunculetum au-
ricomi in Crocetum neapolitani. Omenjena gniloživka povzroča slabo intenzivno 
belo ali korozivno trohnobo lesnine. 
70. LYCOPERDON PYRIFORME Schaeffer ex Persoon - hruškasta p r a š-
n i c a je lignikolna gliva. Trosnjake oblikuje v šopih med mahom na živem 
dobovem deblu. Mlade hruškaste prašnice so užitne. Gliva je fitopatološko ne-
pomembna. V drugotnem nižinskem pragozdu in drugod v gospodarskem Krakovskem 
gozdu je ta prašnica redka. 
99 
71. MARASMIELLUS RAMEALIS (Buli. ex Fr.) Singer je Jignikolna obligatna gnilo-
živka. V Krakovem je manj pogostna. Razvija se v odmrlih leskovih vejah, ki 
leže po tleh, in na mrtvi korenini suhega belega gabra, ki še stoji, v rastlin-
$kih združbah lridetum pseudacori in Crocetum neapolitani, tj. v čistem Alne-
tumu (ploskev 30) in v sušnem Crocetumu (ploskev 26). Pogostnejša je v drugem 
območju gospodarskega Krakovskega gozda, kjer se pojavlja na drobnih vejicah 
črne jelše, raztresenih po tleh in na porušenem dobovem debelcu. Njeni tros-
njaki se oblikujejo v skupinah od junija do oktobra. 
72. + MARASMIUS LUPULETORUM (Weinm.) Fries - usnjen o r u m e n a 
se h 1 i ca. V naravnem rezervatu je ta goba zelo redka. Pojavlja se v rast-
linski združbi Valerianetum dioicae, v gospodarskem Krakovskem gozdu pa je 
sploh nismo zasledili. Razvija se v odpadlem dobovem listju in ga razkraja. 
73, MARASMIUS ROTULA (Scop. ex Fr,) Fries - dež n i kasta s e h l i-
c a ali o v r a t n i š k s s e h 1 i c a. Ta goba se razvija v rasti in-
skih združbah Crocetum neapolitani, Ranunculetum auricomi in Valerianetum dio-
icae v že trhlih,razkrojenih debelih dobovih vejah, ki leže na tleh, na raz-
krojeni dobovi kladi, med mahom na odpadJih,trhlih drobnih vejicah belega ga-
bra, na odpadlem listju doba in belega gabra in na suhi korenini leske. Ovrat-
niško sehlico smo našli tudi med mahom Hypnum cupressiforme na dnišču rasto-
čih dobov, in med istim mahom na debelih, a že odpadlih dobovih vejah in med 
mahom na zrušenem dobovem deblu. 
74. MERULIUS TREMELLOSUS (Schrad.) Fries je v Krakovem pogostna gniloživka, 
ki se razvija na zrušenem deblu belega gabra, na odpadlih, na tleh ležečih 
vejah doba in belega gabra. Priložnostno se razvija tudi kot zajedavka v oslab-
ljenih leskovih debelcih. Ta gliva razvije trosnjake večinoma v resupinatni 
obliki, če pa se razvijejo v klobučke, se prekrivajo kot opeka na strehi. Pov-
zroča belo ali korozivno trohnobo lesa, ki napreduje počasneje kot pri ligni-
kolni glivi Byssomerulius corium. Pojavlja se v rastlinskih združbah Valeria-
netum dioicae, Ranunculetum auricomi in Crocetum neapolitani, V gospodarskem 
Krakovskem gozdu kuži poleg posušenih dobovih debel in hlodov tudi odpadle ve-
je doba in vrbe. 
100 
75. MICROMPHALE FOETIDUM (Sow.ex Fr.) Singer se razvija samo kot obligatna in 
koristna gniloživka v odmrlih, trhlih dobovih vejah, ki leže na tleh v rast-
] inski združbi Ranunculetum auricomi. V Krakovskem gozdu, kjer se gospodari, 
pa se razvija v množicah v odmrlih vejah in vejicah belega gabra in črne jel-
še, ki leže po tleh. 
76, MICROSPHAERA ALPHITOIOES Griff,et Maubl. - hrast o v a p epe 1 o v-
k a. Konidijska stopnja razvoja glive se imenuje Oidium quercinum (Butin -
Zycha, 1974). Ta gliva je obligatni biotrofni ektoparazit hrastovih listov in 
mladih poganjkov. Za okužbo pa so najbolj dojemljivi listi doba (Quercus ro-
bur). Njeno podgobje se razvija na hrbtni površini samo mladih listov kot pe-
pelasta prevleka, v notranjost lista pa prodira le s havstoriji in z njimi čr­
pa hrano iz gostiteljevih celic za svoj razvoj. Močno okuženi listi se zvijejo 
in odmro. Iz okuženih mladih poganjkov se razvijejo zakržki, ki nosijo majhne, 
iznakažene listke. če so ti poganjki močno okuženi in njihova olesenitev zaka-
sni, jim preti nevarnost, da pozebejo. Zaradi hrastove pepelovke nastane vsako 
leto veliko škode in izgub, posebno na dobovih semenicah, poganjkih iz panjev 
in na drugih mladih poganjkih. Hrastova pepelovka je škodljiva le v zvezi z 
drugimi abiotičnimi in biotičnimi dejavniki in povzroča skupno z njimi sušenje 
dobov v Krakovem, Posebno škodljiva je hrastova pepelovka takrat, če poprej, 
spomladi, obrstijo liste gosenice gobarja, zlatoritke, hrastovega zavijača in 
drugi škodljivci potem pa, ko dob odžene liste drugič, ga popolnoma okuži in 
uniči pepelovka. Hrastova pepelovka se razvija najbolje, če je pomlad vlažna, 
ko klijejo askospore na odpadlem listju in konidiji na vzbrstelih popkih. Za 
nadaljnji razvoj glive je potrebna visoka temperatura in sušno obdobje. Tako 
so poleti močneje okuženi listi na poganjkih iz panjev na sončnih (presvetlje-
nih) robovih pragozda kakor pa v notranjosti. Tudi močna osvetlitev spodbuja 
nastanek oidijev. Hrastova pepelovka se pojavlja na dobovih I istih, predvsem 
v rastlinskih združbah Ranunculetum auricomi in Crocetum neapolitani. 
77, MYCENA GALERICULATA (Scop. ex Fr.) S.F.Gray - nagubana čela-
dar k a je lignikolna goba. Razvija se kot gniloživka med mahom na zrušenem 
debelcu belega gabra, v debelih, trhlih odpadlih dobovih vejah in v razkraja-
jočih dobovih panjih v rastlinskih združbah Valerianetum dioicae, Ranunculetum 
auricomi in Crocetum neapolitani. Nagubana čeladarka se pojavlja posamezno ali 
lITT 
• 
v šopih od maja do januarja. Zelo redko nastopa kot zajedavka med mahom na 
koreninah in na dnišču rastočih debel doba, toda njen patološki pomen še ni 
znan. V Krakovskem gospodarskem gozdu se najraje razvija v dobovih panjih. 
Njeno meso je belo in ima prijeten vonj po sveži moki. Je užitna goba, toda 
nepomembna za pripravo jedi. 
78, MYCENA GALOPODA (Pers.ex Fr.) Kummer - m 1 e č na č e 1 a d a r k a 
je terestrična goba. Nastopa v skupinah, toda posamezno v listnem opadu in 
ga razkraja. Gobica je majhna, nežna in drobna, tako da ni pomembna za prehra-
no. V naravnem rezervatu nastopa posamezno v rastlinski združbi Ranunculetum 
auricomi in razkraja listje doba in belega gabra, Izjemoma smo jo ugotovili 
tudi na odpadi i trhli, razkrojeni dobovi veji . 
79, MYCENA INCLINATA (Fr.) Quel. - 1 ep on o ž na če 1 a dar k a je 
lignikolna gliva. Najraje se razvija kot gniloživka v hrastovih in bukovih 
panjih in v panjih pravega kostanja. Včasih pa se pojavi tudi kot zajedavska 
gliva v živih, oslabljenih, starih hrastovih deblih. Tako raste tudi v dru-
gotnem nižinskem pragozdu v Krakovem, kjer se razvija v ranjenem delu dobovega 
še rastočega debla. Trosnjake oblikuje v skupinah oktobra in novembra. Ni užit-
na. Njene trosnjake smo našli 18.10.1975, V gospodarskem Krakovskem gozdu se 
pojavlja leponožna čeladarka le kot gniloživka v dobovih panjih in v suhih, 
razkrajajočih se, a še stoječih dobovih deblih. 
80. MYCENA PELIANTHINA (Fr.) Quel. - temno 1 i s t na če 1 a dar k a. 
V Krakovskem gospodarskem gozdu jo najdemo kot terikolno glivo v mešanem sesto-
ju doba, belega gabra, poljskega bresta in črne jelše. V naravnem rezervatu 
Krakovo pa smo jo našli razen kot terikolno glivo izjemoma tudi med mahom na 
koreninah rastočega doba v rasti inski združbi I ridetum pseudacori. V rezervatu 
je manj pogostna gobica. Ni užitna, ker ima močan in neprijeten vonj po redkvi-
ci. Moser (1978) meni, da je celo malo strupena. 
81. MYCENA POLYGRAMMA (Bull.ex Fr.) S.F.Gray - ž 1 e bi čast a če 1 a-
dar k a se pojavlja v Krakovem med mahom na dnišču debla mogočnega rasto-
čega doba v rastlinski združbi Ranunculetum auricomi. Njen patološki pomen še 
ni znan. V gospodarskem Krakovskem gozdu pa se pojavlja žlebičasta čeladarka 
na dnišču posušenih debel, na odpadlih vejah in panjih doba. 
102 
82. MYCENA CF,PRAECOX Vel. se razvija med mahom ob osnovi debel živih, ras-
točih dobovih dreves v rastlinski združbi Ranunculetum auricomi, V Krakovskem 
gospodarskem gozdu pa oblikuje svoje trosnjake v množici razen na omenjenih 
deblih tudi na dobovih panjih. 
83, MYCENA PURA (Pers.ex Fr.) Kummer - redkvi čast a če 1 a dar-
k a. Ta goba raste navadno posamezno, lahko pa tudi v skupinah, včasih celo v 
kolobarju med mahom in preperevajočim listjem. V naravnem rezervatu raste v 
rastlinski združbi Ranunculetum auricomi posamič in v dobovem 1 istnem opadu, 
ki ga razkraja. To potrjuje Horak (1963), V rezervatu smo jo izjemoma našli tu-
di na močno razkrojeni dobovi veji, ki leži na tleh, Je malo strupena goba, ker 
vsebuje alkaloid muskarin (Moser, 1978). Njeno meso diši ostro po redkvici. Od-
tod tudi njeno ime. 
84. OUDEMANSIELLA PLATYPHYLLA (Pers.ex Fr.) Mos. - š i rok o 1 s t n a 
k oren o v k a oblikuje trosnjake poleti in jeseni posamezno pod belimi 
gabri in leskami ali v redkih skupinah na zakopanih, trhlih vejah doba in be-
lega gabra in na odpad] ih, razkrojenih dobovih vejah, ki leže po tleh v rastlin-
ski združbi Ranunculetum auricomi. Je torej lignikolna gliva. 
85. PANELLUS STYPTICUS (Bull.ex Fr.) P.Karsten - hrast o v kruhek. 
Njegovi trosnjaki se pojavljajo vse leto večinoma v šopih pa tudi posamič na 
posušenih, a še stoječih debelcih belega gabra in leske, na zrušenih deblih 
in debelcih doba, belega gabra, črne jelše, čremse in leske, nato na odmrlih 
debelih vejah doba in črne jelše, ki leže na tleh, na panjih doba in črne jel-
še ter na čelu in lubju dobovega hloda. V Krakovem in drugem gospodarskem Kra-
kovskem gozdu pa so ga ugotovili ne samo kot gniloživko, temveč tudi kot za-
jedavsko glivo na živih, a ranjenih deblih doba, črne jelše, belega gabra in 
leske; to potrjuje Singerjevo trditev (1975), da je hrastov kruhek zajedavka 
ran v živih deblih različnih listavcev in iglavcev. Hrastov kruhek povzroča be-
lo ali korozivno trohnobo lesnine. Razvija se v rastlinskih združbah Valeria-
netum dioicae, Ranunculetum auricomi in Crocetum neapolitani. V rastlinski 
združbi I ridetum pseudacori hrastovega kruhka nismo ugotovi 1 i. 
103 
86. + PENIOPHORA CINEREA (Fr,) Cooke - s i v kasta k o žarka. Nasprot-
no s hr~stovo kožarko (Peniophora quercina), ki je množično razširjena v Kra-
kovem ie sivkasta kožarka zelo redka. Ugotovili smo jo le enkrat y rastlinski 
zdr..,zbi Ranunculetum auricomi in to le na odpad] i leskovi veji, ki leži na tleh. 
Ta koristna lignikolna obligatna gniloživka razvija resupinatne trosnjake vse 
leto na trhlem lesu in lubju. Počasi razkraja les - v nasprotju s hrastovo ko-
žarko, ki zelo močno razkraja lesnino. 
87, PENIOPHORA QUERCINA (Pers. ex Fr.) Cooke - hrast o v a k o žarka. 
Ta je v naravnem rezervatu Krakova in drugem gospodarskem Krakovskem gozdu zelo 
razširjena koristna lignikolna obligatna gniloživka v odmrlih in odpadlih dobo-
vih vejah in v odmrlih, suhih vejah ozko] istnega jesena (Fraxinus parvifol ia), 
ki jih še nista odlomila niti veter niti vihar. Hrastova kožarka zelo močno raz-
kraja lesnino. 
Pogostnost hrastove kožarke je razvrščena po mikrorel iefu takole: v višinski 
stopnji 152,51 m do 152,80 m se pojavi 9x v 17 popisih, to je 53%. v višinski 
stopnji 152,81 m do 153, 1 O m se pojavi 9x v 19 popisih, 'to je 47% in v višinski 
stopnji 153, 11 m do 153,52 m pa se pojavi 3x v 5 popisih, to je 60%. 
V rastlinskih združbah je razporejena hrastova kožarka takole: v združbi Va-
lerianetum dioicae se pojavlja s pogostnostjo 58%, v združbi Ranunculetum auri-
comi 53% in v združbi Crocetum neapolitani 44%. Menimo, da je razporeditev po-
gostnosti hrastove kožarke po rastlinskih združbah ekološko bolj logična kot 
po mikroreliefu. Primerjaj razporejenost prave štorovke, kjer so razmere ravno 
obratne! Naris (30) prikazuje, da se pojavlja hrastova kožarka v treh ločenih 
kompleksih, od katerih je največji v severnem delu. Hrastova kožarka očitno 
sploh ni odvisna od mikroreliefa, njene ekologije za sedaj ni mogoče presojati. 
88. PHALLUS IMPUDICUS (L.) Pers. - s m r d 1 j i vi mavrah o ve c. 
V naravnem rezervatu Krakova raste smrdljivi mavrahovec v dobavo gabrovem ob-
močju posamezno od junija do oktobra kot mikorizna,užitna goba. V enakem območ-
ju smo naši i posamezne primerke .te gobe tudi v gospodar:skem Krakovskem gozdu, 
v oddelku 36, in sicer 8.6.1978. Trosna plast razvija in razširja izredno mo-
čan in neprijeten vonj po mrhovini. Odrasla goba ni užitna. Dokler je še v 
kožnatem ovoju, je jedro kocena v surovem stanju užitno, treba ga je le poseb~ 
no pripraviti. Ponekod velja za specialiteto, vlagajo ga tudi v kis. Trappe 
(1962) poroča, da je smrdljivi mavrahovec tudi mikorizna gliva z belim gabrom, 
lesko, smreko, hruško drobnico in bukvijo. V pragozdu raste posamič pod belim 
gabrom. Nabirali smo ga 10.julija 1974, 
104 
DIIUIITNI NIŽINSKI 
PRAGOZD KRAKOVO 
\t 1 '. O ()()() 
odd. 40 
,~.o 
fll5<' 
~l.O 
-tW.'T 
, ,2.1 i. 
ndd. "" 
odel. 
163,1 
15),2 
11:i:\1 
--------- 151') - ----. 
1&2.9 / 1S3.1 
/~ 
1Si,1 
152.6 
tcARIS 30 
NAJDI~eA HRASTOVE KOZARKE (Peniophora quercina) 
105 
89. PHELLINUS FERRUGINOSUS (Schrader ex Fr.) Bourd. et Galzin - rjasta 
ognjena goba je redka in se razvija v naravnem rezervatu na odpad-
] i dobovi veji, v gospodarskem 37,oddelku Krakovskega gozda pa na odpadlih ve-
jah in na suhem, a še stoječem leskovem debelcu. Je torej koristna, lignikolna 
obligatna gniloživka. Trosnjaki se združujejo v velike kraste, ki objamejo oku-
žena debelca. Povzroča belo ali korozivno trohnobo lesnine. 
90. PHELLINUS IGNIARIUS (L.ex Fr,) Quel. - neprava kresilna 
goba je fakultativna zajedavska gliva, ki povzroča sušenje drevja in obe-
nem še zelo aktivno belo ali korozivno trohnobo lesa, predvsem jedrovine. Tros-
njaki se oblikujejo posamezno na spodnjem delu trhlega, preklanega debla črne 
jelše. V Krakovem je redka, v gospodarskem Krakovskem gozdu pa zelo pogostna 
škodljivka, kjer kuži razen črne jelše tudi dobe. Pri dobih razkraja tudi be-
ljavo potem, ko že popolnoma uniči jedrovino. V Krakovskem gozdu je neprava 
kresilna goba nevarna škodljivka za dob in črno jelšo. 
91. +PHELLINUS PUNCTATUS (Fr.) Pilat okuži v rezervatu Krakovo leskova debelca 
kot gniloživka skozi pozeble stranske vejice. Najčešče se razvija v rastlinski 
združbi Valerianetum dioicae. Gliva uniči lubje, meznik (kambij), živo beljavo 
in mrtvo jedrovino. Trosnjaki se oblikujejo vse leto na rakavih tvorbah lesko-
vih debelc, ki so že suha, a še stoje. V Krakovem je Phellinus punctatus redka 
lignikolna gliva. Povzroča belo ali korozivno trohnobo lesnine. 
92, PHELLINUS ROBUSTUS (P.Karsten) Bourd.et Galzin - h ras to v a goba 
je fakultativna zajedavska gliva. Posamezne trosnjake smo zasledili na starih, 
rastočih, a že sušečih se dobovih deblih, na deblu rastočega poljskega bresta 
(Ulmus minor), na zrušenih dobovih deblih in na suhih deblih poljskega bresta, 
ki še stoje. Je manj pogostna lignikolna gliva v rezervatu pa tudi v drugem, 
gospodarskem Krakovskem gozdu. Ne povzroča samo sušenja drevja, temveč tudi 
razkraja beljavo in jedrovino ter povzroča intenzivno belo-rumeno ali korozivno 
trohnobo lesnine. Trosnjaki se začno oblikovati na deblu visoko v krošnji 
(12 m) v prvih spomladanskih toplih dneh. Priraščajo precej počasi in dosežejo 
visoko starost 20-30 let. Hrastova goba se razvija v vseh rastlinskih združbah, 
razen v združbi lridetum pseudacori. 
106 
93, PHLEBIA RADIATA (Fries) Bourd. et Galzin. V Krakovem oblikuje svoje tros-
njake od julija do aprila, najraje pa jeseni na starih,zrušenih dobovih deb-
lih. Razvija se v rastlinski združbi Crocetum neapolitani. Je močna in aktivna 
destruktorica lesa ter povzroča v njem belo ali korozivno trohnobo. V gospo-
darskem Krakovskem gozdu smo jo ugotovili na debelih dobovih vejah, ki leže na 
tleh. V gospodarskih gozdovih se pojavlja priložnostno tudi kot zajedavska gl i-
va v živih deblih in vejah Alnus, Betula, Fagus, Prunus, Quercus, Sorbus, red-
keje tudi Pinus spp. Trosnjaki ne preprežejo samo okužene hlodovine ali vejevi-
ne, temveč tudi okolišna tla, mah, iveri itd. (Michael - Hennig, 1960). Nastopa 
torej ne samo kot lignikolna, temveč včasih tudi kot terikolna gliva. 
94. PHLEBIA RUFA (Pers.ex Fr.) M.P.Christ, je lignikolna obligatna gniloživka. 
Razvija se in oblikuje svoje trosnjake od avgusta do decembra na suhem, a še 
stoječem debelcu navadne krhlike (Rhamnus frangula) v rastlinski združbi lri-
detum pseudacori. Povzroča precej aktivno belo ali korozivno trohnobo lesni ne. 
V pragozdu je redka gliva enako kot v gospodarskem Krakovskem gozdu, kjer smo 
jo zasledili le na zrušenem dobovem deblu. V drugih evropskih državah, npr. 
v Franciji, je splošno razširjena na hrastu, pravem kostanju in orehu. 
95, PHLEOGENA FAGINEA (Fr.) Link je redka gliva. Pojavlja se v Severni in Južni 
Ameriki, v Evropi pa v Angliji, češkoslovaški, Franciji, Nemčiji in Poljski 
(Pilat, 1957). Najraje se razvija v suhih, a še stoječih bukvah. Določili smo 
jo v rezervatu Krakovo na dnišču leskovega debelca, ki je suho, a še stoji. V 
gospodarskem Krakovskem gozdu smo jo ugotovili na suhih, a še stoječih debelcih 
belega gabra in leske v 37.oddelku. V drugih slovenskih pragozdovih smo jo na-
šli samo še v pragozdu Pečke, na zrušenem bukovem deblu. Na Češkoslovaškem so 
jo ugotovili razen na bukvi še na koreninah Prunus sp., na gabru in na topolo-
vih panjih, na Poljskem pa na lubju trepetlike. V Nemčiji so jo zasledili ra-
zen na bukvi tudi na belem gabru. Pri nas v Jugoslaviji je novi gostitelj te 
glive leska. Trosnjak je sestavljen iz klobučka, ki ima obliko glavice in koce-
na. Glavice so okrogle in imajo razmeroma precej dolg kocen. Redkeje se razvije-
jo skoraj sedeči trosnjaki. Trosnjaki so visoki 3-6 mm (Pilat, 1957), a po Jahnu 
(1970) 2 - 5 mm. Klobuček se razvije v okroglo glavico s premerom 1 - 3 mm. Pod 
lupo vidimo, da je glavica najprej skoraj gladka ali fino dlakava, svetlo siva, 
pozneje postane okrasto-rjavkasta ali okrasto-olivna. Na po -
107 
vršini se razcefra, postane kosmičasta ali lasasta, nazadnje pa povsem raz-
pade. Kocen je velik (visok) 2-3 mm in 0,2-0,3 mm debel (širok}, precej žilav, 
ni čisto bel (pozneje potemni), lasasto vlaknat,pri osnovi pa je svetlo pod-
gobje prepleteno. Niti (hife) imajo bolj ali manj tanke stene; so 3-4.11 širo-
ke in vsebujejo več sponk. Bazidiji imajo večinoma 3 septe, tako da so štirice-
1 ični. Bazidiospore so okrogle z debelimi stenami, svetlo rjave in mer, JO 
6-8 x 5,5 do 7,5 JJ· Oblikujejo se ob strani bazidija, so sedeče. Ko so glavi-
ce zrele, vsebujejo množico rjavih trosov - to spominja na trebuhaste glive. 
Trosnjaki močno dišijo po maggijevih kockah, enako kot Lactarius helvus in Lac-
tarius camphoratus, ježkih Phellodon nigrum ali Phellodon melaleucum ali pa kot 
seme rastline Trigonella foenum - graecum. 
Trosnjaki prodro predvsem pozno jeseni in pozimi iz razpok lubja in stoje v eni 
vrsti ali pa so nepravilno nakopičeni. Tako je drugotni nižinski pragozd Kra-
kovo za Phleogena faginea prvo najdišče, pragozd Pečke pa drugo najdišče v Slo-
veniji. To gobo je ugotovila prva v Jugoslaviji dr.M.Torticeva in sicer na lipi 
19,Vl.1970 v Bilogori pri Virovitici. 
96, PLICATURA FAGINEA (Schrad. ex Fr,) Peck se razvija v odmrlih, a še stoječih 
leskovih debelcih in na odpadlih drobnih vejah doba in belega gabra. Je obli-
gatna gniloživka in povzroča belo ali korozivno trohnobo lesa. V Krakovem se 
razvija v rast] inskih združbah Ranunculetum auricomi in Crocetum neapol i tani. 
97, PLUTEUS ATRICAPILLUS (Secr.) Singer - srnje r j a v a š č i to v-
k a je užitna lignikolna gliva. V Krakovem se najraje razvija v odmrlih, debe-
lih, na tleh ležečih dobovih vejah, na razkrojenem debelnem štrclju belega ga-
bra, na zrušenih deblih dob? in črne jelše in na dobovem panju. Prav tako raste-
jo srnje rjave ščitovke v drugem gospodarskem Krakovskem gozdu posamič ali v 
skupinicah, zlasti iz osnove dobovih panjev in na čelih panjev že od aprila da-
lje pa do oktobra. Razvijajo se tudi na odpadlih dobovih vejah. V Krakovem uspe-
va srnje rjava ščitovka v rastlinskih združbah Valerianetum dioicae, Ranuncule-
tum auricomi in Crocetum neapolitani, 
98, + POLYPORUS ALVEOLARIUS (D.C, ex Fr.) Bond. et Sing.; sinonimi: Polyporus 
mori (Pollini) ex Fr., Polyporus arcularius (Batsch ex Fr.) Fr., Polyporus ani-
soporus Del ,et Mont,ap.Mont. je obl igatna, koristna 1 ignikolna toplotoljubna 
gniloživka srednje in južne Evrope. V severni Evropi se ne razvija, V rezerva-
108 
tu Krakovo se pojavlja samo spomladi v maju in v začetku junija na trhlih, 
odmrlih dobovih vejicah, ki leže na tleh v rastlinski združbi Valerianetum di-
oicae. Vezana je na suha in topla območja. Polyporus alveolarius najdemo v pra-
gozdu redko, v gospodarskem Krakovskem gczdu pa ga nismo našli. Povzroča belo / 
ali korozivno trohnobo lesnine, 
99, POLYPORUS CILIATUS Fries; sinonim Polyporus lepideus Fr. - š čet na-
s t 1 uk n j i čar je 1 ignikolna in obligatna gniloživka, ki se razvija 
v drugotnem nižinskem pragozdu Krakovo v rastlinski združbi Ranunculetum auri-
comi v odmrlih, na tleh ležečih dobovih vejah, v gospodarskih sestojih Krakov-
skega gozda pa razen v odpadlih dobovih vejah tudi še v odmrlih trhlih vejah 
črne jelše, ki leže na tleh, pa tudi v dobovih razkrojenih panjih. 
100. POLYPORUS LENTUS Berk.; sinonimi: Polyporus coronatus Rostk., Polyporus 
floccipes Rostk., Polyporus forquignoni Quel. je redka, lignikolna obligatna 
gniloživka, tako v gospodarskem Krakovskem gozdu kot tudi v naravnem rezerva-
tu Krakovo (Hočevar, Tortic, 1975). Našli smo jo le na odpadli dobovi veji v 
rastlinski združbi Ranunculetum auricomi. Pragozd Krakovo in gospodarski Kra-
kovski gozd sta prvi objavljeni najdišči te gobe na Slovenskem. V Meji in Je-
prci pri Škofji Loki pa je glivo našla že v 1.1971 in 1973 V.Hudoklinova (pis-
meno obvestilo). 
101. PSATHYRELLA CANDOLLEANA (Fries) Mre. - kan do 1 e jeva k o p u-
č a r k a, z b 1 e d e 1 a črn i v k a je lignikolna in terikolna gnilo-
Živka. V rezervatu Krakovo raste v šopih ali v skupinicah tako na zrušenem 
razkrojenem deblu čremse kot tudi na drobnih trhlih dobovih vejicah, ki leže 
na tleh. Najdemo jo tudi v vlažnih ter senčnatih tleh od spomladi (maja do 
julija), jeseni pa v dobovo gabrovem območju in gabrovo dobovem sestoju. 
Njeno meso je tanko, krhko, belo, milega vonja in prijetnega okusa. Ta odlič­
na, okusna jedilna goba je primerna za pripravo juh. 
102. PSATHYRELLA HYDROPHILA (Bul l. ex Merat) R.Mre. - vod o 1 ju b na 
k o p u čar k a, prosojna črn i v k a je terikolna in lignikol-
na goba. V rezervatu Krakovo smo jo našli spomladi, aprila in maja: 16.4.1975 
in 24.5.1977 v šopih na vlažnih tleh, na razkrojenem dobovem panju in odpadli 
trhli dobovi vejici. Je užitna, koristna, zdravilna obligatna gniloživka. Zni-
žuje količino sladkorja v krvi, podobno kakor insulin. 
109 
103. + RADULOMYCES CONFLUENS (Fr.) M,P.Christ. je koristna in lignikolna obli-
gatna gniloživka, Razkraja lesnino listavcev in iglavcev. Povzroča belo ali ko-
rozivno trohnobo lesa. V Krakovem se razvija samo v odpadli dobovi veji v rast-
linski združbi Ranunculetum auricomi. Tu je redka gliva. Drugotni nižinski pra-
gozd Krakovo je prvo objavljeno najdišče gniloživke na Slovenskem. Tortic (pis-
meno obvestilo 1978) jo je našla v Logarski dolini na odpadli veji črnega bezga 
l. 1976. 
104. + RADULOMYCES MOLARJS (Chaill.) M.P,Christ. je koristna lignikolna obli-
gatna gniloživka. V rezervatu Krakovo je redka. Tu se razvija samo na odmrlih 
dobovih vejah, ki leže na tleh. Trosnjake oblikuje vse leto, a najpogosteje po-
leti. Pojavlja se v rastlinski združbi Crocetum neapol itani. Zelo močno razkra-
ja les in povzroča v njem belo ali korozivno trohnobo, Krakovo je prvo najdiš-
če te glive na Slovenskem. 
105. RUSSULA CYANOXANTHA Schaeff.ex Fries - mod r i kasta go I o-
bi c a je mikorizna in užitna gliva. Razvija se v dobavo gabrovem območju. 
Je prva izmed golobic, ki jo lahko nabiramo zgodaj poleti pa vse do oktobra. 
Pojavlja se najraje po dežju. Njeno meso je belo, prožno, pod kožico klobuka 
rahlo rožnato ali ametistno vijoličasto, na zraku pa postane pepelnato sivo. 
Vonja nima, okus je prijeten. Raste večinoma posamezno. Vasiljeva (1973) po-
roča, da uspeva ta goba v mikorizi s koreninjem hrastov, breze in trepetlike. 
Trappe (1962) navaja, da sestavlja modrikasta golobica mikorizo s hrasti, čr­
nim in rdečim borom, belim gabrom, pravim kostanjem in bukvijo. V pragozdu Kra-
kova jo najdemo pod dobi in belimi gabri. 
106. RUSSULA DELICA Fries - modro l i s t na gol ob i ca. V rezer-
vatu Krakovo uspeva ta goba v skupinah pod dobi, kjer verjetno z njihovimi ko-
reninami živi v mikorizi, Enako navajata Trappe (1962) in Vasiljeva (1973). Je 
užitna goba. Njeno meso je trdo, debelo, zrničasto in belo; na zraku polagoma 
porjavi ali pa postane vinsko rdeče. Diši po ribah ali po zrelem sadju. Lističi 
nekoliko pečejo. 
107. + RUSSULA PECTINATA Fr.ss. Romagn, - praskaj o č a go I ob i ca. 
Ta goba raste ponavadi v gozdovih na travnatih jasah. V rezervatu smo jo našli 
izjemoma med mahom na zrušenem, razkrojenem deblu belega gabra. Zelo neprijetno 
diši po olju ali ribah, je pa tudi neprijetnega okusa. Ce jo použijemo, nas naj-
110 
prej "praska" po grlu, pozneje pa greni; zato goba ni užitna. S koreni njem do-
ba živi v mikorizi. To omenja Trappe (1962), ki navaja, da sestavlja praskajo-
ča golobica mikorizo ne le s hrasti, temveč tudi s črnim in z rdečim borom. 
108. RUSSULA VESCA Fries - u ž i t n a go 1 ob i ca. V drugotnem nižin-
skem pragozdu raste užitna golobica posamič pod dobi, ki so jim primešani beli 
gabri od poletja do jeseni. Meso te gobe je belo, gosto in trdo, dokler je goba 
zdrava, nato ima rumenkast odtenek. Je brez duha, ima pa značilno prijeten okus 
po lešnikih, Užitna je tudi surova. Z dobovimi koreninami sestavlja mikorizo. 
Trappe (1962) navaja še druga drevesa: rdeči bor (Pinus silvestris), brezo (Be-
tula spp.), pravi kostanj (Castanea sativa) in bukev (Fagus silvatica), da nji-
hove korenine živijo z užitno golobico v mikorizi. 
109. RUSSULA VIRESCENS (Schaeff. ex Zant.) Fries - z e 1 en kasta go-
ob i ca. Ta goba prebiva v skupinah pod dobi od pomladi do jeseni in živi 
z njihovimi koreninami verjetno v mikorizi. Med drevesnimi vrstami, s katerimi 
sestavlja mikorizo, navaja Trappe (1962) tele: Betula spp., Fagus silvatica, 
Populus tremula in Quercus spp. 
Zelenkasta golobica oblikuje trosnjake v glavnem julija, avgusta in septembra 
posamezno ali v skupinah več let zaporedoma na istem mestu. Njeno meso je belo, 
trdo, krhko, prijetnega vonja in okusa. Meso postane pozneje rožnato ali rdeč­
kasto, pod kožico pa je zelenkasto. Zelenkasta golobica je ena izmed najokus-
nejših užitnih in vsestransko uporabnih gob. Okusna j~ tudi surova. 
110. SCHIZOPHYLLUM COMMUNE Fries ex Fries - pa h l j a č i c a je lignikolna 
fakultativna gniloživka. Najraje se razvija kot gniloživka v beljavi zrušenih 
debelc in klad belega gabra in v odpadi ih debelih vejah doba in belega gabra. 
Pahljačico smo ugotovili tudi kot zajedavsko glivo na rani debla oslabljenega 
rastočega belega gabra. Povzroča belo, pegasto ali korozivno trohnobo beljave 
in piravost bukovine. Trosnjaki pahljačice se oblikujejo posamezno ali pa se 
prekrivajo skupinsko kot opeka na strehi v rastlinskih združbah Valerianetum 
dioicae, Ranunculetum auricomi in Crocetum neapolitani. 
111. SCHIZOPORA PARADOXA (Schrad,ex Fr.) Donk je pogostna lignikolna gniloživ-
ka v Krakovem. Svoje trosnjake razvija na zrušenih deblih doba, črne jelše in 
belega gabra, dalje na suhih, a še stoječih debelcih leske (Corylus avellana), 
navadne krhlike (Rhamnus frangula), belega gabra (Carpinus betulus), nato na 
111 
suhi, odmrli veji belega gabra, ki še ni odpadla, in na odmrlih ter odpadlih vejah 
doba in belega gabra. Povzroča intenzivno belo ali korozivno trohnobo lesnine. E-
nako kot Schizopora phellinoides se najraje razvija v rastlinski združbi Ranuncu-
letum auricomi. 
112. SCHIZOPORA PHELLINOIDES (Pilat) Domanski. V pragozdu Krakovo je ta gliva prav 
tako pogostna kot Schizopora paradoxa. Našli smo jo na odmrlih debelih vejah doba, 
belega gabra, ki leže po tleh, na suhih dobovih vejah, ki še niso odpadle, in na 
suhih, a še stoječih debelcih leske, na zrušenih deblih doba, belega gabra, črne 
jelše in leske. Gniloživka povzroča belo ali korozivno trohnobo lesa. Najpogoste-
je se razvija v rastlinski združbi Ranunculetum auricomi. 
113, SCUTELLINIA SCUTELLATA (L.ex St.Amans) Lambotte - oranžna d I a k a-
v a s k I e d i c a je zelo razširjena in močno zastopana terestrična in ligni-
kolna vedno obligatna gniloživka v vseh rastlinskih združbah pragozda, razen v 
združbi Crocetum neapolitani, kjer jo zasledimo samo na raziskovalni ploskvi 23, 
na golih tleh in na odpadlem dobovem in leskovem 1 istju. Raste tam, kjer so tla ze-
lo vlažna. Razvija se predvsem kot terikolna gliva v vlažnih tleh šele drugotno v 
listnem opadu in razkrojenem lesu. Najraje in najbolj množično se pojavlja spomla-
di (konec marca do junija) po več dni trajajočih nalivih, Najdemo jo v rastlinskih 
združbah lridetum pseudacori, Valerianetum dioicae in Ranunculetum auricomi, pred-
vsem na golih, zelo vlažnih, blatnih in zamočvirjenih tleh, na zamočvirjenem kolo-
vozu, na listnem opadu doba, belega gabra, črne jelše, leske in poljskega bresta, 
na odpadli skorji doba, na zrušenem in že razkrojenem debelcu belega gabra, ki le-
ži v močvirju, na zrušenih, trhlih debelcih leske in črne lše in na odpadlih in 
razkrojenih vejicah doba, belega gabra, črne jelše in leske. 
114. + SPONGIPELLIS FRACTIPES (Berk.et Curt,) Kotl.et Pouzar je koristna lignikolna 
obligatna gniloživka. V Krakovem se pojavlja samo na odpadlih vejah črne jelše v 
rastlinski združbi Valerianetum dioicae. Povzroča belo ali korozivno trohnobo le-
snine. Najdemo jo le malokdaj, Krakovo je prvo najdišče te glive v Sloveniji in 
Jugoslaviji in peto v Evropi (Tortic-Hočevar, 1977), 
115. STECCHERINUM OCHRACEUM (Pers. apud Gmel.ex Fr.) S.F.Gray se razvija vedno kot 
lignikolna obligatna gniloživka v stoječih, a že suhih deblih in debelcih belega 
gabra, črne jelše in leske. Razkraja že zrušena, trhla debla in debelca doba, be-
lega gabra in leske in odpadle veje doba in belega gabra v rastlinskih združbah 
Ranunculetum auricomi in Crocetum neapol itani. 
112 
116. STEREUM GAUSAPATUM (Fr.) Fries - hrast o v s k 1 a dane c je 
manj pogostna koristna lignikolna gniloživka. V Krakovskem gospodarskem gozdu 
smo hrastovega skladanca ugotovili na suhem1 a še stoječem leskovem debelcu in na 
odpadli dobovi veji. Kot zajedavska gliva kuži ranjena, rastoča drevesa. V narav-
nem rezervatu Krakovo smo ga našli samo na odmrlih dobovih vejah, ki leže po tleh 
v rastlinski združbi Ranunculetum auricomi. Trosnjaki se oblikujejo vse leto. 
Hrastov skladanec povzroča belo ali korozivno trohnobo lesa. 
117. STEREUM HIRSUTUM (Willd.ex Fr.) S.F.Gray - d 1 a kavi s k 1 a d a n e c 
je zelo razširjena gliva tako v drugotnem nižinskem pragozdu Krakovo kot v go-
spodarskem delu Krakovskega gozda. Skozi rane okuži še živa rastoča debla in ve-
je doba in belega gabra. Kot tak je dlakavi skladanec zajedavska gliva ranjenih 
dreves, razvija pa se tudi kot gniloživka, najpogosteje v odmrlih suhih, a še sto-
ječih deblih doba, belega gabra in leske. Kot gniloživka nastopa tudi v zrušenih 
deblih in debelcih doba, belega gabra, enovratega gloga, leske, črne jelše, v su-
hem deblu doba, ki ga je izruval vihar s koreninami vred, na čelu zrušenih dobo-
vih debel, na čelih klad belega gabra, na suhih dobovih vejah, ki še niso odpadle 
in na odmrlih vejah doba, belega gabra in črne jelše, ki leže po tleh in na dobo-
vem panju. Pojavlja se v vseh rastlinskih združbah: lridetum pseudacori, Valeria-
netum dioicae, Ranunculetum auricomi in Crocetum neapolitani. Dlakavi skladanec 
ne prenese ekstremov. Zato ga ni na najvišjih točkah (sušnih), to je na pl.26 in 
36 b in na ploskvici 35, kjer je jelša najobilnejša in brez primesi doba (naris 
31). Dlakavi skladanec se pojavlja v posameznih združbah takole: v združbi Vale-
rianetum 75%, v združbi Ranunculetum.95% in v zd~užbi Crocetum 77%. Po višinskih 
pasovih ga najdemo v takem razmerju: spoda_j 86%, v sredir,i 100% in zgoraj 60%. 
Podatki kažejo, da je pogostnost pojavljanja dlakavega skladanca po združbah od-
visna tudi od mikroreliefa.Lega ni pomembna za njegovo rast. Pojavlja se povsod 
in je najsplošnejša gliva v pragozdu Krakovo. Dlakavi skladanec se razvija najpo-
gosteje kot gniloživka, priložnostno pa tudi kot zajedavka ran. Povzroča belo-ru-
meno ali korozivno trohnobo lesa. Najprej razkraja beljavo, pozneje se razširi tudi 
v jedrovino, toda v glavnem ostane v beljavi. 
118. STEREUM RAMEALE (Pers.) Fries - vej i čast s k l a dane c je 
le lignikolna obligatna gniloživka, ki oblikuje svoje trosnjake v obliki priraslih 
klobučkov, večinoma pa so resupinatni na odpadi ih vejicah doba in belega gabra 
(sl.6). Vejičasti skladanec okuži poleg vej omenjenih drevesnih vrst tudi posu-
šena, a še stoječa debelca belega gabra in leske. Pojavlja se v naslednjih rastlin-
113 
DRUGDTNt NIŽINSKI 
PRAGOZD KRAKOV• 
\, 1 1 O 000 
odel. -+0 
odel ,--; 
hl\RIS 31 W\JDIŠČA Dl.!1KAVC(;J\ SKLADANCA (Stereum hirsutum) 
17-l 
skih združbah:Valerianetum dioicae, Ranunculetum auricomi in Crocetum neapoli-
tan i. 
119. STEREUM RUGOSUM (Pers,ex Fr.) Fries - grba n čast i s k 1 a d a-
ne c se razvija samo kot koristna gniloživka v odmrlih dobovih vejah, ki leže 
na tleh v rastlinski združbi Ranunculetum auricomi. V gospodarskem Krakovskem 
gozdu ga zasledimo priložnostno tudi kot zajedavsko glivo v deblih rastočih do-
bov. Okuži jih skozi rane. V jedr9vini povzroča belo progavost, 
120. STEREUM SUBTOMENTOSUM Pouzar - žametasti s k l a dane c. 
Ta lignikolna obligatna gniloživka najraje razkraja že precej trhlo lesnino v 
odmrlih in preklanih deblih in vejah črne jelše ali pa tudi v takih razkrajajočih 
deblih črne jelše, ki še stoje. Najdemo ga tudi na suhih, a še stoječih dobovih 
deblih, na zrušenih in trhlih deblih črne jelše, na delno izruvanih deblih bele-
ga gabra pa tudi na odpadlih vejah črne jelše, doba, belega gabra in čremse (sl .7), 
žametasti skladanec se pojavlja v vseh rastlinskih združbah, razen v združbi lri-
detum pseudacori, Ta gniloživka je pogostna tako v Krakovem kot tudi v drugem go-
spodarskem Krakovskem gozdu. V Sloveniji smo ga prvič našli v Krakovskem gozdu, 
ki je hkrati tretje jugoslovansko najdišče te gobe (Tortic-Hočevar, 1977). Ta 
gniloživka je v gozdu zelo pomembna. Poleg drugih lignikolnih obl igatnih gnilo-
živk pomaga dokončno razkrojiti ostanke lesa. 
121. +STROMATOSCYPHA FIMBRIATA (Pers.ex Fr.) Donk; sinonim: Porothel ium fimbria-
tum (Pers.) Fries. V pragozdu je redka l ignikolna obligatna gliva. Na Slovenskem 
smo jo našli prvič v Krakovem. Svoje trosnjake oblikuje vse leto na odpadlih trh-
1 ih vejah belega gabra (Carpinus betulus) in na deblu živega doba (Quercus robur). 
Zelo aktivno razkraja les in povzroča v njem belo ali korozivno trohnobo. Pod 
vplivom razkrajal nega delovanja njenega podgobja postane lesni na vedno bolj lah-
ka in končno razpade, se drobi v prah in nato presnavlja (spreminja) v rodovitno 
sprstenino. 
122. + TRAMETES FRAGRANS David et Tortic - d i še č a p l o s k o c e v k a 
ali d še č a trame ta. V nižinskem drugotnem pragozdu Krakova smo u-
gotovili precej gliv, ki se pojavljajo zelo redko ne samo v Sloveniji in Jugosla-
viji, temveč tudi v Evropi. Poleg teh smo našli v pragozdu celo novo vrsto plo-
skocevke ali tramete, ki je ni še nihče opisal. To delo sta opravili mikologinji 
A.David iz Lyona in M.Tortic iz Zagreba. Ta gliva oblikuje svoje trosnjake v 
115 
S1.7. Trosnjaki žametastega skladanca (Stereum subtarentosum) na zrušenem 
deblu črne jelše. 
Foto: dr.M.Piskemik, 9.4.1975 
S1.8. Trosnjaki pisanke (Trametes versicolor) na suhem, a še stoječem 
deblu hruške drobnice. 
Foto: dr.M.Piskernik, 9.4.1975 
116 
drugotnem pragozdu in v drugem delu gospodarskega Krakovskega gozda na suhih, a še 
stoječih debelcih belega gabra in leske ter na zrušenih debelcih belega gabra pre-
težno v rastlinski združbi Ranunculetum auricomi, Trosnjaki razširjajo značilen, 
zelo močan vonj po antoksantinu ali po kumarinu ali pa razširjajo vonj, značilen 
za glivo Hydnellum coerulens ali pa prehlajenko (Gali um odorata). Dišeča plosko-
cevka povzroča belo ali korozivno trohnobo lesa in je lignikolna obligatna gnilo-
živka, 
123, TRAMETES GIBBOSA (Pers. ex Fr.) Fries - g r bas ta p 1 o s k o cev-
ka ali grba s ta trame ta, Ta 1 ignikolna fakultativna gniloživka 
se pojavlja v Krakovem le kot gniloživka. Njene trosnjake smo zasledili samo na 
suhih,a še stoječih debelcih belega gahra, dalje na zrušenih deblih črne jelše in 
na panju belega gabra. Bourdout et Galzin (1969) navajata, da okuži grbasta plo-
skocevka tudi rastoča drevesa. Gliva oblikuje trosnjake vse leto posamezno ali 
pa se prekrivajo kot opeka na strehi na navedenem drevju v rastlinskih združbah 
Valerianetum dioicae, Ranunculetum auricomi in Crocetum neapol itani. Povzroča 
belo ali korozivno trohnobo lesni ne, 
124. TRAMETES HIRSUTA (Wulf.ex Fr,) Pilat - k o s mata p 1 o s k o cev-
k a je 1 ignikolna fakultativna gniloživka. Najraje se razvija kot gniloživka v 
suhih, a še stoječih leskovih debelcih, v zrušenih deblih in kladi belega gabra, 
v čelu in lubju zrušenih debel in debelc doba, črne jelše in leske, v odmrlih 
debelih vejah doba, črne jelše, belega gabra in leske,ki leže na tleh. Kosmata 
ploskocevka oblikuje trosnjake v rozete; posebno v vlažnih letih se prekrivajo 
kot opeka na strehi ali pa se razvijajo resupinatno na zrušenem, razkrajajočem 
se debelcu belega gabra. Ugotovili smo jo tudi kot zajedavsko glivo na živih, a 
ranjenih leskovih debelcih, Gliva povzroča zelo aktivno belo ali korozivno troh-
nobo lesni ne, Okuži povečini že zrušeno drevje v rasti inski združbi Ranuncule-
tum auricomi, manj v združbah Valerianetum dioicae in lridetum pseudacori. 
125. TRAMETES HOEHNELI 1 (Bres.) Pilat. V Krakovem je redka lignikolna,a obli-
gatna gniloživka, ki razkraja suho, a še stoječe debelce belega gabra in črne 
jelše v rastlinski združbi Ranunculetum auricomi ,V bukovih gozdovih pa je po-
gostna. Njeni trosnjaki se oblikujejo od junija do novembra ter se prekrivajo 
kot opeka na strehi. Gniloživka povzroča počasi napredujočo belo ali korozivno 
trohnobo lesa, 
117 
126. TRAMETES PUBESCENS (Schum.ex Fr.) Pilat - puhasta p 1 o s k o cev-
ka. Obligatna, a v Krakovem redka lignikolna gniloživka razkraja lesnino v 
zrušenem dobovem in leskovem debelcu v rastlinski združbi Ranunculetum auricomi. 
Svoje trosnjake oblikuje na njih od avgusta do konca jeseni. Hraste okuži le ma-. 
lokdaj. Puhasta ploskocevka povzroča zelo intenzivno belo ali korozivno trohnobo 
lesnine, saj razkroji le-to v eni sami sezoni. 
127. TRAMETES VERSICOLOR (L,ex Fr,) Pilat - p i sanka se pojavlja najraje 
kot gniloživka, zelo redko pa jo najdemo kot zajedavsko glivo. Priložnostno oku-
ži rastoče drevje skozi rane ali štrclje odmrlih in odpadlih vej. Njene trosnjake 
smo ugotovili v pragozdu na suhih, a še stoJečih debelcih čremse (Prunus padus), 
hruške drobnice (sl.8) in enovratega gloga (Crataegus monogyna), na zrušenih in 
deloma že razkrojenih deblih in debelcih doba, belega gabra, črne jelše, čremse, 
enovratega gloga in leske. Našli smo jih tudi na odpadlih vejah doba in belega 
gabra. Trosnjaki se razvijajo posamezno v obliki rozete ali pa se prekrivajo kot 
opeka na strehi. Pisanka je v Krakovem razširjena v vseh rastlinskih združbah od 
vlažnega lridetum pseudacori do suhega Crocetum neapolitani. Povzroča Jntenzivno 
belo ali korozivno trohnobo lesa. Razkrojeni les se obarva slamnato rumeno. 
128. TRAMETES ZONATA (Nees ex Fr.) Pilat - pa s as ta plosk o cev k a. 
V naših klimatskih razmerah nastopa v Krakovem samo kot lignikolna obligatna gni-
loživka na zrušenih dobovih deblih v rastlinski združbi Crocetum neapolitani. To-
da Weir piše, da se pojavlja priložnostno v Severni Ameriki tudi kot zajedavska 
gliva v rastočih deblih topolov in vrb. V gospodarskem Krakovskem gozdu smo jo 
našli prav tako samo kot gniloživko na suhih topolovih deblih v 37.oddelku.Tros-
njaki se prekrivajo kot opeka na strehi in se oblikujejo na zrušenih dobovih in 
topolovih deblih vse leto. Pasasta ploskocevka povzroča belo ali korozivno troh-
nobo lesnine. 
129. + TRANZSCHELIA ANEMONES (Pers.) Nannf.; sinonima: Tranzschelia fusca (Relh.) 
Dietr. = Puccinia fusca (Relh,) Wint. - rja pod I e sne vetrn i c e. 
Ta zajedavska gliva se razvija v listih podlesne vetrnice (Anemone nemorosa). Po-
zneje so ugotovili, da okuži tudi liste nekaterih vrst severnoameriških anemon. Ta 
rja ima mikrociklični razvoj: na listih podlesne vetrnice se oblikujejo samo 
spermogoniji in teliosorusi. Spermogoniji se razvijajo pod kutikulo, so polkrož-
ni, najprej črno-rjavi in pozneje črni. Pojavljajo se raztreseno na hrbtni stra-
ni ali pa na obeh straneh okuženih listov. 
118 
Teliosorusi se razvijajo pod povrhnjico na trebušni strani listov. So do 1 mm 
veliki, rjavi, prašnati, skoraj okrog! i, često se združujejo. Teliospore so ve-
like 31 - 46 x 17 - 27 JJ in so na meji med obema celicama močno zažete, tako 
da se celici lahko ločita (slika 9). Pc večini so skoraj okrogle, pakrožne ali 
celo nepravilnih oblik. Njihov pecelj je nežen in brezbarven. Eno do tri celične 
tel iospore sestavljajo verige teliospor. 
Spomladi, 9. - 17.4.1975 smo opazili, da se razvijajo na listih podlesne vetrnice 
spermogoniji in teliosorusi (ležišča zimskih trosov). Okuženim rastlinam listje 
pobledi, razvijajo se nepravi ]no. Take vetrnice cveta zelo redko. V Krakovem ni 
cvetela niti ena okužena vetrnica. Trebušna stran listov je kar na gosto posejana 
z ležišči zimskih trosov. Enojedrno podgobje glive prezimi na koreniki (rizomi) 
podlesne vetrnice. Dokazali so ga na zimskih popkih v bližini vegetacijske toč-
ke ( Gaumann, 1959) . 
Ko popki spomladi vzbrste, so poganjki popolnoma prepleteni s podgobjem glive. 
Transpiracija se v okuženih 1 istih poprečno poveča za 85% (Nicolas, 1930). Tei io-
spore prispejo z odmrlim 1 istjem v tla in tu klijejo med jesenjo in zimo, nato 
pa okužijo zimske popke na koreniki podlesne vetrnice. Ta rja se razvija v pra-
gozdu Krakova in kuži 1 iste pod lesne vetrnice v ra~linskih združbah Valeriane-
tum dioicae, Ranunculetum auricomi in Crocetum neapolitani. 
130. + TREMELLA GLOBOSPORA Reid; sinonim Tremella tubercularia Bk. - m 1 e č-
n o b e 1 a d r h ta v k a se razvija kot hipersaprofit v odmrlih stromah 
gliv iz podrazreda gliv zaprtotrosnic (Pyrenomycetes), a predvsem v rodovih 
Diaporthe in Eutypella. Ta gliva je redka (Tortic-Hočevar, 1977). V Evropi jo 
poznajo v češkoslovaški, Danski, Franciji, Angliji, Nemčiji in Poljski. Ugotovili 
so jo tudi že v Severni Ameriki (Pilat, 1957; Wojewoda, 1975). V Sloveniji in prav 
tako v Jugoslaviji smo glivo prvič ugotovili 15.3.1975 in v razdobju od 9. -
17.4. 1975 v Krakovem, v stromah gniloživke na odmrlih, drobnih dobovih vejah, ki 
leže po tleh. Glivica je zelo majhna, velika je le nekaj mm (2-6) v premeru. Po-
javlja se v obliki prozornih ali mlečno belih (opalnih) zdrizavih in nagubanih 
grbic. Te opazimo v Krakovem samo spomladi, ko dežuje ali pa neposredno po dežju, 
ko je v ozračju in v tleh veliko vlage. Sicer se grbice zelo hitro izsuše in jih 
zelo težko opazimo. Bourdot et Galzin (1969) omenjata, da se glivica pojavlja vse 
leto po dežju. Na istih mrtvih vejicah se razvija gliva le eno sezono. Zgodilo 
se je, da smo opazili s prostim očesom njene trosnjake zjutraj ali dopoldne, ko 
119 
S1.9. Rja Tranzschelia anemones (Pers.) Nannf. Telio-
spore iz ležišč zimskih trosov v listih p::xl.lesne 
vetrnice (Anemone nemorosa L.) .PJ Ed.Fischer, 
1904. Povečano 620-krat. 
120 
je prenehalo deževati, v množicah na odpad] ih dobovih vejicah, nekoliko ur po-
zneje, ko je po dežju posijalo sonce, pa smo jih komaj ugotovili in prepoznali 
s povečevalnim steklom. 
131. TREMELLA MESENTERICA Retz. - z 1 a to - rumena ali oranžno-
r u m e n a d r h ta v k a je lignikolna obligatna gniloživka, ki se razvija 
vse leto, toda trosnjake oblikuje najživahneje in najaktivneje od oktobra doma-
ja na suhih, a še stoječih debelcih leske in belega gabra, na mrtvi, suhi veJI 
belega gabra, ki še ni odpadla (drevo je še živo in prirašča!), in na odpad] ih 
vejah doba in belega gabra. V pragozdu se najpogosteje razvija v rastlinski 
združbi Ranunculetum auricomi, redkeje pa v združbah Valerianetum dioicae in 
Crocetum neapolitani. Zlato-rumena drhtavka povzroča precej aktivno belo ali 
korozivno trohnobo lesnine. 
132. TYROMYCES SEMISUPINUS (Berk. et Curt.) Murrill. Ta lignikolna obligatna gni-
loživka oblikuje v rezervatu trosnjake na suhih, a še stoječih deblih črne jel-
še. Trosnjaki nastajajo vse leto. Gniloživka je redka in raste samo v rastlinski 
združbi Valerianetum dioicae. Do sedaj so znana tri najdišča gniloživke v Jugo-
slaviji: Krakovo in Krakovski gozd, šar planina in planina Dautice. Gniloživka 
povzroča precej aktivno belo ali korozivno trohnobo lesnine. 
133. TYROMYCES SUBCAESIUS A. David. V rezervatu smo določili trosnjake lignikolne 
gniloživke na suhem, a še stoječem debelcu belega gabra, na odmrlih vejah bele-
ga gabra, ki še niso odpadle in na tleh ležečih vejah belega gabra, V Krakovem 
je ta gniloživka redka in se pojavlja v rastlinskih združbah Valerianetum dioi-
cae in Crocetum neapolitani. Obligatna gniloživka oblikuje trosnjake od pomladi 
do jeseni. Povzroča temno, rjav~ ali destruktivno trohnobo lesnine. 
134. USTULINA DEUSTA (Fries) Petrak - črna k r o g 1 i č a r k a je 1 i gn i -
kolna obligatna gniloživka. Trosnjaki se pojavljajo na dnišču suhih in še stoje-
čih pa tudi na zrušenih dobovih deblih in na odmrlih dobovih vejah, ki leže na 
tleh. črna krogličarka se najraje razvija v rastlinski združbi Ranunuculetum au-
ricomi, manj pa v združbah Valerianetum dioicae in Crocetum neapolitani. 
121 
135. + VUILLEMINIA COMEDENS (Nees ex Fr.) R.Maire; sinonim Corticium comedens 
Nees ex rries. Trosnjaki se razvijajo pod lubjem, nato ga raztrgajoinpovzroče, 
da luhje odpade, in se dalje širijo po golem lesu. Oblikujejo se vse leto od 
januarja do decembra in se množično pojavljajo na odmrlih dobovih vejah, ki le-
že na tleh. V Krakovem nastopa ta gliva kot koristna lignikolna gniloživka, to-
da Kreise] (1961) navaja, da raste tudi kot zajedavska gliva v oslabljenih in 
potisnjenih, podstojnih drevesih v dobi letvenjaka. Zelo aktivno razkraja les. 
Povzroča belo ali korozivno trohnobo lesnine. 
136. XYLOSPHAERA HYPOXYLON (L.) Dumortier - vi tka l e sen j a č a. Ta 
lignikolna obl igatna gniloživka se razvija v naravnem rezervatu in oblikuje svo-
je vitke strome na zrušenih, razkrojenih dobovih deblih, na odmrlih trhlih dobo-
vih vejah, ki leže po tleh in na razkrajajočem panju belega gabra. Pojavlja se v 
rastlinskih združbah Ranunculetum auricomi in Crocetum neapolitani. Povzroča za-
dušenost lesa in piravost bukovine. 
137. XYLOSPHAERA POLYMORPHA (Pers,ex Merat) Dumortier - k i jas ta l e se-
n j a č a. Ta lignikolna obligatna gniloživka oblikuje različno velike nepravilne 
kijaste strome, v katerih so poglobljeni periteciji, na zrušenih, trhlih debelcih 
doba in belega gabra in na odpadlih vejah belega gabra v rastlinskih združbah Va-
lerianetum dioicae in Ranunculetum auricomi. Povzroča zadušenost lesa in piravost 
bukovine. 
4.1.2. BIOLOŠKA KARAKTERISTIKA OBLIGATNIH ZAJEDAVSKIH, LIGNIKOLNIH IN TERESTRlč­
NIH GLIV V DRUGOTNEM NIŽINSKEM PRAGOZDU KRAKOVO 
V razpredelnicah navajamo biološke lastnosti gliv, drevesne in rastlinske vrste, 
dele drevja ali grmovja in zelišč, ki jih kužijo, vrste trohnob, ki jih povzročajo, 
koreninje
1
s katerim sestavljajo mikorizo, glive, ki razkrajajo steljo in listni 
opad in užitne ali strupene lignikolne in terestrične glive. 
OBLIGATNI ZAJEDAVSKI GLIVI 
1) Microsphaera alphitoidse Griff, et Maubl. - hrast o v a p epe 1 o v k a 
je obligatni biotropni ektoparazit mladih listov in mladih poganjkov doba (Quer-
cus robur). 
122 
2) Tranzschel i a anernones (Pers.) Nannf. - r j a p o d 1 e s n e v e t r n i-
c e. Kuži samo liste, je obligatna zajedavska gliva in povzroči, da obolele pod-
lesne vetrnice nimajo normalno razvitih listov. Cveto zelo redko ali pa sploh ne, 
V Krakovem so okuženi listi nepravilno razviti in sploh niso dosegli normalne ve-
likosti. Nobena okužena podlesna vetrnica ni cvetela. 
123 
LlGNIKOLNE G L 1 \it 
Ime gl Ive 
l. Armlllarlella mellea (Vahl,ex Fr.)P.Karsten 
2. Arml l larlella tabescens (Scop.ex Fr.)Slnger 
3. Auricularia mesenterlca Dicks.ex Fr. 
4. Bjerkandera adusta (\lilld.ex Fr.)?.Karsten 
5. Bulgarla inquinans fries 
6. Byssomerul i us cori urn (Fr.) Parm. 
7. Ca loc.era cornea {Batsch ex Fr.} Fri es 
8. Cerrena unfcolor {Bull.ex Fr.)Murr. 
9. C hond ros tereum purptireum (Pers .ex Fr.) Pouzar 
lO. Coprin1:1-s micacet1s (Bull.ex Fr.) Fries 
11. Crepidotus mol tis (Bulr.ex Fr.) Kummer 
12. Crepidotus variabl lis _(Pers.ex Fr,_) Kummer 
13. Cyathus s.triatus (Huds.ex Pers.)Wllld, 
ex Pers. 
14. Cyl indrobasidium evolvens (Fries) Juelich 
15. Oacrymyces del lquescens (Merat) Duby 
16. Baedalea quercina L.ex Fr. 
17, Daedaleopsis confragos;, (6olt.ex Fr.) 
Sehroeter 
18„ Daldinia concentrica {Bolt.ex fr.) 
Cest. et de Not. 
19. Oatronla mol I is (Sommerf.) Doni< 
20. Del icatu1a integre1 la (Pers.ex Fr.J Fay, 
21. Exidia glandulosa Fries 
22. Exidia recisa (Oitmar ex Fr,) Fries 
23.. Exidia truncata Fries 
24. Ffanmu1ina veJutipes (CtirLex Fr.) Sfnger-
25. Fomes fomentarius (l.ex Fr .. ) l<ickx 
26~ Ga}erina hypnorum (Schrank ex Fr.} Kuehn. 
Drevesne in grmovne 
vrste, ki jih kuži 
Dob, belf gaber; črna 
JelšaJ poljski hrest 
Dob 
Dob,črna jelša 
Dob,črna jel ša,čremsa, 
beli gaber, leska 
Dob 
Leska,beli gaber,dob, 
čremsa 
Dob,bel I gaber 
Dob,črna jelša 
Dob 
Oob 
Leska 
Dob, leskatbel i gaber, 
črna jelša 
Dob 
~li gaber, dob 
čremsa 
Dob 
črna jelša,bel i gaber 
Dob 
Beli gaber 
erna Je I ša 
Dob, beli gaber, črna 
je 1 ša ,č remsa, 1 eska 
Kateri del Vrsta trohnobe 
drevja okuzi 
korenine,korenin.vratovet be•la,vlaknata ali 
dni šča debe 1 · in ve je korozivna 
korenine beJa ali korozivna 
veje bela ali korozivna 
debe~ca,debla,veje bela ali korozivna 
in panje 
veje zadušenost lesa 
debelca in veje bela ali korozivna 
veje 
debla in veje 
veje 
veje 
debelca 
debelca in vejice 
dni šča debel in veje 
bela ali korozivna 
be·la ali korozivna 
debelca in veje bela alf korozivna 
debelca bela ali korozivna 
debla, ki-ade tem_na,r java a1 i de-
struktivna trohnoba 
jed rovi ne 
debla in debelne štrclje- bela ali korozivna 
veje 
debla 
koreni ne 
debla~ debelca in veje 
bela a-1 i korozivna 
hitro napredujoča bela 
ali korozivna 
Beli gaber veje 
Oob,beli gaber,črna jel"" debla in veje 
ša, leska 
Crna jelša debla 
D,ob,bel i gaber 
Beli gaber 
124 
debla in debelne štrclje bela ali korozivna 
debelca 
Ime glive 
27. Ganoderma applanatum (Pers.ex Wallr.) Pat. 
28. Ganoderma lucidum (Leyss.ex Fr.) P.Karsten 
29. Gloeocystidiellum porosum (Berk.et Curt.) 
Donk 
30. Hapalopi Jus nidulans (Fr.) P.Karsten 
31. Humaria hemisphaerica (Wiggers ex Fr.) 
Fucke l 
32. Hymenochaete rubiginosa (Dicks.ex Fr.) 
Lev. 
33- Hyphoderma radula (Fries) Oonk 
34. Hyphodontia quercina (Fries) John Eriksson 
35. Hypholoma fasciculare (Huds.ex Fr.) Kummer 
36. Hy.pholoma sublateri tium (Fries) QuCI. 
37. Hypochnicium vellereum (Ell.el Crag.) Parm. 
38. Hypoxylon fuscurn (Pers.ex Fr.) Fries 
39. Hypoxy l on h01-1e i anum Pec k 
40. Hypoxyl on ser pen s (Pers .ex Fr.) Ki ckx 
4 l. 1 nonotus cuticularis (Bul 1 .ex Fr.) P.Karsten 
42. l nonotus dryadeus (Pers.ex Fr.) Murri 11 
43. lnonotus radiatus (Sow.ex Fr.)P.Karsten 
44. Laetiporus sulphureus (Bul l.ex Fr.' 
Bond. et Sing. 
45. Lenzites betulina (L.ex Fr.) Fries 
46. Leptotrimitus semipileatus (Peck) Pouzar 
47. Lycoperdon pyri forme Schaeffer ex Persoon 
48. Marasmiellus ramealis (Bull.ex Fr.) Singer 
49. Marasmius rotula -(Scop.ex Fr.) Fries 
50. Merulius tremellosus (Schrad.) Fries 
51. Micromphale foetidum (Sow.ex Fr.) Singer 
52. Mycena galericulata (Scop.ex Fr.)S.F.Gray 
53. Mycena inclinata (Fr.) Quel. 
54. Mycena polygra!llf'la (Bull.ex Fr.) S.F.Gray 
55. Mycena c f. praecox Ve 1 . 
56. Oudemansiella platyphylla (Pers.ex Fr.) Mos. 
57. Panellus stypticus (Bull.ex Fr.) P.Karsten 
58~ Peniophora cinerea (Fr.) Cooke 
59. Peniophora quercina (Pers.ex Fr.) Cooke 
Drevesne in grmovne 
vrste, ki jih kuži 
Dob, bel i gaber 
Dob 
Leska 
Dob 
Dob 
Dob 
Dob 
Dob,bel i fiaber,pol jski 
brest, leska 
Dob, črna je 1 ša , be 1 i 
gaber 
Dob 
Dob 
črna jelša, leska 
Dob, be I i gaber 
Be I i gaber, 1 eska 
Dob 
Dob 
Oob,črna jelša, 
beli gaber 
Dob 
Dob 
Dob,bel i gaber,čremsa, 
leska,enovrati ~flori 
Dob 
Beli gaber.leska 
Dob, be 1 i gaber, 1 eska 
Dob,beli gaber in 
1 eska 
Dob 
Dob, be 1 i gaber 
Dob 
Dob 
Dob 
Dob,bel i gaber, leska 
Dob, be 1 i gaber, črna 
jelša,čremsa in leska 
Leska 
Dob ,ozko l i s tn i jesen 
125 
Kateri del 
drevja okuži 
debla 
koreni ne 
debe I ca 
veje 
debla 
debla,debelne štrclje, 
klade,veje in [)anje 
debla 
debla,debelca in 
veje 
korenine,dni šča debel, 
debla,klade in panje 
deti la 
debe I ca 
debelca in veje 
veje 
debelca 
debla 
korenine in korenin-
ske vratove 
debla in veje 
debla 
veje 
debla,debelca in 
veje 
deb 1 a 
korenine in veje 
koreni ne ,debla ,klade 
in veje 
debla,debelca in 
veje 
veje 
korenine,dnišču debel, 
debla debelca ,veje in 
panje' 
deb I a 
dni šča debe 1 
dni šč a debe 1 
koreni ne, ve.je 
deb 1 a in debe1 ca, veje 
in panje 
veje 
veje 
Vrsta trohnobe 
bela ali korozivna 
bela ali korozivna 
bela, vlaknata ali 
korozivna 
luknjičava ali alveolar-
na be 1 a a 1 i korozivna 
trohnoba jed rovi ne 
bela ali korozivna 
be I a a I i korozivna 
zadušenost I esa 
zadušenost lesa 
zadušenost lesa 
bela ali korozivna 
močna be I a a l i koro-
zivna trohnoba lesa 
v koreninah 
zelo močna bela ali 
korozivna 
temna,rjava ali de-
struktivna 
bela ali korozivna 
slabo intenzivna bela 
a I i korozivna 
bela ali korozivna 
bela ali korozivna 
bela ali korozivna 
bela ali korozivna 
Ime glive 
60. Phellinus ferruginosus(Schrader ex fr.) 
Bourd. et Galz. 
6L Phellinus igniarius (L.ex Fr.) Qu€l. 
62. Phel l l nus punctatus (Fr,) PI lat 
63, Phel 1 inus robustus (P,Karsten) Bourd. 
et Galz. 
64. Phlebia radiata- (Fries) Bourd.et Galz. 
65. Phlebia rufa (Pers.ex fr.) M.P.Christ. 
66. Phleogena fag i nea (Fr.) Link. 
67. PI icatura fagi nea (Schrad.ex Fr.) Peck 
68, Pfuteus atricaplllus (Secr.) Singer 
Dob 
črna jelša 
Leska 
Oob,poljski brest 
Dob 
Navadna k rh ! i ka 
leska 
Dob,bel i gaber in 
leska 
Oob,bel i gaber, 
Crna jelša 
69. Polyporus alveolarius (D.C.ex Fr.}Bond.et Sing. Dob 
70~ Polyporus ci 1 /atus Fries 
71. Polyporus lentus Berk. 
72. Psathyrel la cando1 leana {Fr.)Mre. 
73. Psathyrella hydrophila (Bull.ex Merat) 
R .Mre. 
74. Radulomyces confluens (Fr.) M,P.Christ. 
75, Radulomyces molaris (Chaill.)M.P.Chdst. 
76. Schizophyllum commune Fr.ex Fr. 
77, Schizopora paradoxa (Schrad.ex Fr~) Donk 
78. Schlzopora phellinoides (Pilat) Domatiskl 
79, Scutelllnla scutellata (L.ex St.Amans) 
Larnbotte 
80. Spongipellis fractipes (Berk.et Curt.) 
Kotl .et Pouzar 
81. Steccherinum ochraceum (Pers.apud, Grnel. 
ex Fr,) S.F.Gray 
82. Stereum 9ausa-patum (Fr.) Fries 
83, Stereum hirsuturn (Willd.ex Fr.)S.F.Grny 
84~ Stereum rameale (Pers.) Fries 
85~ Stereum rugosum (Pers.ex Fr,) Fries 
86. Stereum <iUbtomentosum Pouzar 
87. Strornatoscypha fimbriata (Pers.ex Fr.)Oonk 
88. Trametes fraqr,ms A.David et M~Torlič 
Dob 
Dob 
Dob,čremsa 
Dob 
Dob 
Dob 
Dob,be1 i gaber 
Oob,be1 r gaber,črna 
jelša, leska,navadna 
krhl lka 
Dob,hel i gaber,črna 
jelša.leska 
Dob,hel r gaber,črna 
jelša in leska 
C.na jelša 
Oob,bel i gaber,črna 
jelša, leska 
Dob 
Dob,be1 i gaber, leska, 
enovrati glog in črna 
jelša 
Oob,beli gaber in leska 
Dob 
črna jelša,dob,beli 
gaber in č remsa 
Bell gaber. dob 
Be 1 i gaber, 1 eska 
12G 
Kateri del 
drevja okuži 
veje 
deb 1 a 
debe 1 ca 
deh la 
debla 
<lebe 1 ca 
<lebe I ca 
debelca in veje 
debla,debelne štrclje. 
veje in panje 
vejice 
veje 
veje 
debia ln veje 
veje in panje 
veje 
veje 
debelca ~debla ,k I ade 
in veje 
debla,debelca in veje 
deb 1 a, debelca 
veje 
debelca~skor jo 
veje 
veje 
debla ,debelca 
veje 
deb 1 a , debelca 
veje 
vejice 
veje 
debla ih veje 
veje, debla 
debelca 
in 
In 
In veje 
In 
Vrsta trohnobe 
bela aJ i korozivna 
bela ali korozivna 
trohnoba lesnine, 
predvsem jed rovi ne 
beia ali korozivna 
!r.tenzivna belo-ru-
mena a l i korozivna 
bela ali korozivna 
be 1 a a l i koroz i vna 
bela ali koro.zi vna 
bela ali korozivna 
bela ali korozivna 
bela ali korozivna 
bela,pegasta ali 
korozivna be 1 j ave 
Intenzivno bela al.i 
korozl vna 
bela ali korozivna 
bela ali korozivna 
bela ali korozivna 
belo-rumena ali 
korozivna 
bela proga vos t 
jedrovine 
bela ali korozivna 
bela ali korozivna 
Ime glive 
89. Trametes gibbos~ (Pers.ex Fr.) Fries 
90. Trametes hirsuta (\.Julf.ex Fr.) Pilat 
91. Trametes hoehnel i i (Bres.) Pi Jat 
92. Trametes pubescens (Schum.ex Fr.) Pilat 
93. Trametes versicolor (L.ex Fr_) Pilat 
94. Trametes zona ta (Nees ex Fr.) Pi I at 
95. Tremella mesen ter i ca Ret z. 
96. Tyrofl1yces semisupinus (Berk .et Curt.) 
Murri 11 
97. Tyromyces subcaesius A.David 
98. Ustulina deusta (Fr.) Petrak 
99, Vuilleminia comedens (Nees ex Fr.)R.Maire 
100. Xylosphaera hypoxylon (L.) Dumortier 
101. Xylosphaera poly1110rpha (Pers.ex Merat) 
Dumortier 
Drevesne in grmovne 
vrste>, ki jih kuži 
Beli gaber,črna jelša 
Dob,bel i gaber,črna 
jel$a in leska 
Beli qaber,črna jelša 
Dob, 1 eskil 
Beli naber,črna jelša, 
dob, leska,čremsa,eno­
vrati 9-log in hruška 
drobnica 
Dob 
Dob,beli gaber in 
1 eska 
črna jelša 
Be I i CJaber 
Dob 
Dob 
Dob in beli gaber 
Dob in beli gaber 
127 
Kateri del 
drevja oku/i 
debla,debelca in 
panje 
deb 1 i'I, debe 1 ca, k 1 ade 
in veje 
debe 1 ca 
debla,debelca 
debla,debelca in 
veje 
debla 
debelca in vejP 
debla 
debelca, veje 
debla in veje 
veje 
debla,veje in panje 
debelca in veje 
Vrsta trohnobe 
bela ali korozivna 
bela ali korozivna 
bela ali korozivna 
zelo intenzivna bela 
ali korozivna 
intenzivno bela ali 
korozivna 
bela ali korozivna 
bela ali korozivna 
bela ali korozivna 
temna,rjava ali 
destruktivna 
bela ali korozivna 
zadušenost lesa 
zadušenost I esa 
U21TNE LIGNIKOLNE GLIVE 
1. Armillariella mellea (Vahl.ex Fr.) P.Karsten 
2. Armillariella tabescens·(Scop. ex Fr.) Singer 
3, Coprinus micaceus (Buli. ex Fr.) Fries 
4, Daldinia concentrica (Bolt. ex Fr.) Cest. et de Not. (kot zdravilo) 
5. Flammulina velutipes (Curt.ex Fr.) Singer 
6. Laetlporus sulphureus (Bull.ex Fr.) Bond. et Singer 
7, Lycoperdon pyriforme Schaeffer ex Persoon 
8. Mycena galericulata (Scop. ex Fr,) S.F. Gray 
9. Pluteus atricapillus (Secr.) Singer 
10. Psathyrella candolleana (Fr.) Mre. 
11. Psathyrella hydrophila (Bull.ex Merat) R.Mre. 
TERESTRIČNE IN LIGNIKOLNE GLIVE 
1. Coprinus mlcaceus (Bull.ex Fr.) Fries (terestrična in lignikolna) 
2. Cyathus striatus (Huds.ex Pers.)Willd.ex Pers. (lignikolna in terestrična) 
3, Delicatula integrella (Pers,ex Fr.) Fay. (lignikolna in terestrična) 
4. Humaria hemisphaerica (Wiggers ex Fr.) Fuckel (lignikolna in terikolna) 
5, Marasmius rotula (Scop.ex Fr.) Fries (lignikolna in terestrična) 
6. Psathyrella Candolleana (Fr.) Mre. (lignikolna in terikolna) 
7, Psathyrella hydrophila (Bull,ex Merat) R.Mre. (terikolna in lignikolna) 
8. Scutellinia scutellata (L.ex St.Amans) Lambotte {terestrična in lignikolna) 
128 
T E R E S T R I Č N E r; L I V E 
I m e g 1 i v e Mikorizne Razkrajajo 
listni onad 
in steljO 
l. 
2. 
3. 
4. 
5. 
6. 
7. 
8. 
Amanita citrina (Schaeff.)S.F.Gray 
Amanita rubescens (Pers.ex Fr.)S.F.Gray 
Amanita vaginata (Bull.ex Fr.)Quel. 
Boletus edulis Bull.ex Fr. sensu lato 
Cantharellus cibarius Fries 
Clitocybe gibba (Pers.ex Fr.)KummPr 
Collybia dryophila (Bull.ex Fr.)Kummer 
Coprinus micaceus (Bull.ex Fr.)Fries 
9. Craterellus cornucopioides (L.)Fries 
10. - Cyathus striatus (Huds.ex Pers.)Willd.ex 
Pers. 
11. 
12. 
Cystoderma amiantinum (Scop. ex Fr. l Fay. 
Cystoderma granulosum (Batsch ex Fr.JFay. 
13. - Delicatula integrella (Pers.Px Fr.)Fay, 
14. 
15. 
16. 
Gerronema fibula (Bull.ex Fr.)SingPr 
Gyromitra gigas (Kromhh.)Cooke 
Hebeloma radicosum (Rull.ex Fr.)Ricken 
17. - Humaria hemisphaerica (WiggPrs ex Fr.) FuckPl 
18. 
19. 
Hygrophorus nemoreus (Lasch)Fries 
Laccaria laccata {Scop.ex Fr.)Berk,Pt Br. 
20. Lactarius chrysorrheus FriPs 
21. 
22. 
23. 
24. 
25. 
26. 
27. 
28. 
Lactarius circellatus Fries 
Lactarius pergamenus (Swartz ex Fr.)Fri8s 
Lactarius piperatus (L.ex Fr.)S,F.Gray 
Lactarius vellereus(Fr.)Fries 
Leccinum griseum (Quel.)Singer 
Leccinum guercinum Pil§t 
Leotia lubrica Scop.ex Pers. 
Marasmius lupuletorum (\"1einm.) Fri es 
29. - Marasmius rotula (Scop. ex Fr.)Fries 
30. 
31. 
32. 
33. 
Mycena galopoda (Pers. ex Fr.)Kummer 
Mycena pelianthina (Fries)Quel. 
Mycena pura (Pers.ex Fr.)Kummer 
Phallus impudicus (L.)Pers. 
34. - Psathyrella canc'lolleama. (Fries l Mre. 
35. - Psathyrella hydrophila (Bull.ex Merat)R.Mre. 
36. 
37. 
38. 
39. 
40. 
Russula cyanoxantha .Schaeff .ex F'ries 
Russula delica Fries 
Russula pectinata Fr.ss. Romagn. 
Russula vesca Fries 
Russula virescens (Schaeff.ex Zant.) Fries 
+ 
+ 
+ 
+ 
+ 
+ 
41. - Scutellinia scutellata (L.ex St.Amans) Lambotte- -
Z minus (-) označene glive so tudi lignikolne 
129 
+ 
+ 
+ 
'l'erikolne Uži b1e Strupene 
+ 
+ 
+ 
+ 
+ 
+ 
+ 
+ 
+ 
+ 
+ 
+ 
+ 
+ 
+ 
+ 
+ 
+ 
+ 
+ 
+ 
+ 
+ 
+ 
+ 
+ 
+ 
+ 
+ 
+ 
+ 
+ 
+ 
+ 
+ 
+ 
+ (surovn l 
+ (surova) 
+ (če jo uživamo z 
alkohol.pijačami) 
+ 
(surova smrtno 
nevarna ! l 
+ {malo strupPna ali 
sumljiva) 
+ (malo strupena ali 
sumljiva 
' 
DRUGOTNI NIŽINSII 
PRAGOZD KRAKOV• 
lU UDO 
, ,dd . ..J.O 
odel 
zs 
NARIS 32: NAJDIŠČA REDKIH GLIV 
V PPAGOZDU KRAKOVO 
130 
T 1 Micromphale foetidWll ce::, 
T2 Trametes hoehnelii .QQllll. 
'I'3 - T 8 = O 
T8 Mycena cf.praecox in Chondrostereum purpureillll lool 
T12 : Stereum gausapatWll -w,,. 
•r 1 3 - T 1 7 = O 
•r 18 : Galerina hypnorum, Radulomyces confluens in Trametes pubescens ~ 
T19 : Hapalopilus nidulans O 
T 20 : Mycena polygramma q 
T21 : Phellinus punctatus A 
'1'22 = o 
•1• 23 : Daldinia concentrica , Phlebia radia ta in Trametes zona ta ~ 
T 24 : Laetiporus sulphureus >< 
T25- T28 = O 
'1' 29 : Crepidotus mollis 1 1 
'1'30 - '1'31 = O 
T32 : Gyromitra gigas .R.. 
T33 : Peniophora cinerea ,-, 
T34 : Inonotus cuticularis, Marasmius lu~uletorum ~ 
T 35 : Cystoderma granulosum, Dacrymyces deliquescens, Daedalea quercina, Delicatula integrella, Phlebia rufa, Spongipellis 
fractipes in Tyromyces semisupinus ~Y@. 
T36a: Coprinus micaceus ft 
T37 : Laccaria laccatac;t, 
NARIS 32 NAJDIŠČA REDKIH GLIV V PRAGOZDU KRAKOVO 
131 
5. S K L E P 1 
Floro-mikofloro, lihenofloro, briofloro in vaskularno floro, vegetacijo in 
ekologijo smo raziskovali v drugotnem nižinskem pragozdu Krakovo, ki meri 
38,61 ha površine. Leži v vzhodnem delu razsežnega Krakovskega gozda pri 
Kostanjevici na Krki, ki obsega ok.3.500 ha površine, od tega 2.646 ha 
gozdov, drugo so polja, travniki, pašniki in nerodovitna tla. 
Pri inventarizaciji mikoflore v rezervatu pragozdnega značaja smo določili 
137 vrst gliv. Od teh sta dve vrsti obligatni biotrofni glivi - mikromiceta. 
Prva zajedavska gliva Microsphaera alphitoides povzroča pepelovko na listju 
in mladih poganjkih doba (Quercus robur), druga je rja - Tranzschelia anemones 
- uničuje liste podlesne vetrnice (Anemone nemorosa). Ostalih 135 vrst gliv 
so makromiceti. Tremella globospora je hipersaprofit, ker se razvija kot 
gniloživka v stromah odmrlih l ignikolnih gliv iz rodov Diaporthe in 
Eutypella. 
Pri proučevanju mikoflore na listih, vejah, deblih, debelnih štrcljih, panjih, 
koreninah in na tleh smo posvetili posebno pozornost l ignikolnim glivam, 
ki se razvijajo na živem in mrtvem drevju ter grmovju, ker razkrajajo lesni-
no in jo spreminjajo v belo ali korozivno oz.v temno ali destruktivno trohno-
bo in pri tem napravijo veliko gospodarsko škodo. Zaradi tega smo določili 
tudi največ vrst lignikolnih gliv in sicer 101. Med njimi smo ugotovili nekaj 
gliv, ki se pojavljajo redko ne samo v Sloveniji in Jugoslaviji, temveč tudi 
v Evropi (Spongipellis fractipes, Tremella globospora, Phleogena faginea, 
Tyromyces subcaesius). Poleg teh smo v pragozdu našli celo novo vrsto plosko-
cevke ali tramete, ki je ni še nihče opisal. Dobila je ime dišeča ploskocevka 
(Trametes frag:ans). Ta oblikuje svoje trosnjake na suhih, a še stoječih 
debelcih belega gabra in leske pa tudi na zrušenih debelcih belega gabra 
pretežno v rastlinski združbi Querco roboris - Ranunculetum auricomi. 
Manj smo proučevali in inventarizirali tiste glive, ki rastejo iz tal (te-
restrične). Te smo razvrstili v terikolne,mikorizne in tiste, ki razkrajajo 
listni opad in steljo. Terestričnih gliv je 41 vrst, toda med njimi je 8 
vrst takih, ki se pojavljajo tudi kot lignikolne glive. Med 33 vrstami obli-
gatnih terestričnih gliv je 22 vrst mutual.ističnih "zajedavk'', ki sestav-
ljajo mikorizo z različnimi rodovi v pragozdu rastočega drevja. 10 vrst raz-
kraja listni opad in steljo, 19 vrst je užitnih, čeprav nekatere nimajo po-
132 
sebne kakovostne vrednosti ali pa so celo zelo majhne. 7 vrst gliv je bolj 
ali manj strupenih. 3 vrste so smrtno nevarne surove, 1 pa le, če jo uživamo 
z alkoholnimi pijačami. Izmed 101 vrste l ignikolnih gliv je 10 vrst jedilnih, 
vrsto pa izkoriščajo v zdravilstvu. 
Posamezne vrste mikoflore smo obdelali tudi z ekološkega vidika na podlagi 
podrobno kartiranega reliefa in mikroreliefa, talnice, vlažnosti tal na po-
vršju in rastlinskih združb v katere so izčrpno vključeni tudi mahovi in 
lišaji. Rezultati ekološkega in vegetacijskega raziskovanja so prikazani 
v fitocenotski razpredelnici in na številnih narisih. To je prvi primer v 
slovenski strokovni literaturi, da je osvetljen položaj gliv v rastlinskih 
združbah in, da so enakovredno vključene poleg mahov in lišajev v raziskovanje 
vegetacije pri nas, kar v mnogočem prispeva k poznavanju njihove ekologije. 
6. MYKOFLORA, VEGETATION UND OKOLOGIE DES SEKUNDAREN NIEDERUNGSURWALOES 
KRAKOVO IM S0DLICHEN SLOWENIEN 
Z u s a m m e n f a s s u n g 
lm sekundaren Niederungsurwald Krakova mit einer Flache von 38,61 ha wurde die 
Flora, die Vegetation und die Okologie erforscht. Es wurden sowohl die Mykoflo-
ra (S.Hočevar) als auch die Lichenoflora (F.Batič), die Bryoflora (A.Martinčič) 
und die hohere Flora ausfuhrlich berUcksichtigt und alle zusammen vegetations-
massig zusammengefasst (M.Piskernik). Das Hauptziel der Arbeit war eine okolo-
gisch unterbaute Erforschung der Pilzflora dieses Urwaldes. Der Urwald Krakova 
ist ein Teil des 2646 ha Waldflache umfassenden Krakovski gozd nordlich von Ko-
stanjevica an der Krka. 
Die lnventarisierung der Mykoflora ergab 137 Pilzarten, Darunter sind zwei obli-
gate biotrophe Mikromyceten, und zwar Microsphaera alphitoides, die den Eichen-
mehl tau an den Blattern und jungen Trieben der Stieleiche verursacht, und der 
Rostpilz Tranzschelia anemones an den Blattern von Anemone nemorosa. 
Unter den 135 Makromyceten wurde ein Hypersaprophyt - Tremella globospora -
in den Stromata abgestorbener lignikoler Pilze der Gattungen Diaporthe und 
Eutypella gefunden. 
133 
Beim Studium der Mykoflora auf Blattern, Asten, Stammen, Stammstummeln,StUmp-
fen, Wurzeln und am Soden wurde besondere Aufmerksamkel.t lignikolen Pilzen auf 
lebenden und toten Baumen und Strauchern gewidmet, weil sie die Holzsubstanz 
zersetzen und die weisse (korrosive) oder die dunkle (destruktive) Faule ver-
ursachen, wobei grosser wirtschaftlicher Schaden entsteht. Deshalb betragt die 
Zahl der gefundenen lignikolen Pilzarten nicht weniger als 101 (74% der Makro-
mycetenarten). 
Der Urwald Krakovo beherbergt einige nicht nur in Slowenien und Jugoslawien, 
sondern in ganz Europa seltene Pilzarten: Spongipellis fractipes, Tremella glo-
bospora, Phleogena faginea,Tyromyces subcaesius). Es wurde Uberdies auch eine 
noch nicht beschriebene Trametesart gefunden und als Trametes fragrans benannt. 
Oiese Art bi !det ihre Fruchtkorper sowohl auf vertrockneten, jedoch noch stehen-
den Stammchen der Hainbuche und Hasel als auch auf niedergestUrzten Stammchen 
der Hainbuche vor allem in der Pflanzengesellschaft Querco roboris - Ranuncule-
tum aur i comi • 
Den terrestrischen Pilzarten wurde weniger Aufmerksamket gewidmet. Es wurden 
41 Arten gefunden, darunter jedoch 8 fakultativ lignikole Arten. Oie 33 obliga-
tenterrestrischen Arten umfassen 22 mutualistische "Parasiten", welche eine My-
korrhiza mit verschiedenen Gattungen der im Urwald wachsenden Baumarten bilden. 
10 Arten gehoren zu den Fornapilzen, 3 Arten sind roh genossen todlich giftig. 
Einzelne Pilzarten wurden auch okologisch behandelt, und zwar anhand des spe-
ziell zu diesem Zwecke kartierten Reliefs, der oberflachlichen Bodenfeuchtig-
ke it und der Pfl anzengese 11 schaften, in we 1.chen auch Moose und Fl echten aus ftih r-
1 i ch beachtet werden, Die Resultate der okologischen und vegetationskundlichen 
Erforschung sind in der pflanzensoziologischen Tabel le undauf zahlreichen Skiz-
zen dargestellt. Die Studie ist das erste Beispiel einer allumfassenden bota-
nischen Erfassung einer Waldflora in Slowenien, wobei die Pilze neben Moosen 
und Flechten auf gleicher Ebene untersucht si.nd, was im Rahmen der auf diese 
Weise sozusagen vollstandig erfassten Vegetation viel zur Kenntnis der okologi-
schen CharakterzUge der Pilze beitrug. 
134 
7.L I TERA TURA 
ACCETT0, M,, 1973: 
ACCETT0, M., 1974: 
ACCETT0, M,, 1975: 
ACCETT0, M,, 1975: 
ANDERS, J., 1928: 
BARKMAN, J,J., 1958: 
BONDARTSEV, A.S., 1971: 
Zakonitosti v pomlajevanju in razvoju doba in 
belega gabra v pragozdnem rezervatu Krakova 
(Pseudostellario-Carpinetum, Pseudostellario-
Quercetum).Ljubljana, magistrsko delo. 
Združbi gabra in evropske gomoljčice ter doba 
in evropske gomoljčice v Krakovskem gozdu. Goz-
darski vestnik 32, Ljubljana, 10,357-369, 
Združbi gabra in evropske gomoljčice ter doba 
in evropske gomoljčice v Krakovskem gozdu: Pri-
merjalna fitocenološka tabela. Gozdarski vestnik 
33, Ljubljana, 1, 30-33, 
Naravna obnova in razvoj doba in belega gabra v 
pragozdnem rezervatu "Krakova". Gozdarski vest-
nik 33, Ljubljana, 2, 67-85, 
Die Strauch- und Laubflechten Mitteleuropas. 
Phytosociology anda::ology of cryptogamic epiphy-
tes. 
Polyporaceae of European 
Jeruzalem. 
USSR and Caucasia. 
B0URD0T, H.,A.GALZIN, 1969: Hymenomycetes de France. Sceaux. 
BUTIN, H., H.ZYCHA, 1973: Forstpathologie filr Studium und Praxis. 
Stuttgart, 
čOLIC, D., 1968: Sinekološka analiza flore gljiva u rezervatu s 
omorikam na Mitrovcu (planina Tara), Zaštita pri-
rode 34, 389-505. 
CETT0, B., 1971: 1 funghi dal vero. Trento. 
DAHL, E., H.KR0G, 1973: Macrolichenes of Denmark, Finland, Norway and 
Sweden. 
DAVID, A., 1974: Une nouvelle espece de Polyporaceae: Tyromy-
ces subcaesius. Travaux mycol.dedies a R.KUhner, 
num.special du Bull.Soc.Linn.de Lyon, 119-126. 
DAVID, A., F.CANDOUSSAU, 1974: Polyporus fractipes Berk,et Curt., espece nou-
velle pour l'Europe. Schweiz.Zeitschrift f.Pilz-
kunde 52, 20-24. 
135 
DAVID, A., M.TORTIC, 1979: 
, 
DOMANSKl, S., 1965: 
, 1 
Trametes fragrans sp.nov. (Polvporaceae). 
Acta Botanica Croatica,38,133-140. 
Grzyby II, tagwiowate l., Szczecinkowate l., 
Warszawa. 
DOMANSKI, S., H. ORt.OS, A,SKIRGIEU.:O, 1967: Grzyby III. 2agwiowate II., 
Szczecinkowate 11.,Warszawa. 
,,,. 
DOMANSK l , S. , 1969: Grzyby zasiedlajace drewno w Puszczy Bia-h:>wie-
skiej. VII l. Schizopora phellinoides (Pil.) 
comb.nov,Acta Soc,Bot.Poloniae 38, 255-269, 
ERIKSSON, J., L.RYVARDEN, 1973,1975,1976: The Corticiaceae of North Europe. 
GAUMANN, E. 1959: 
HAAS,H., H.SCHREMPP, 1970: 
HAAS, H,,H,SCHREMPP, 1972: 
HOčEVAR,S., M.TORTIC, 1975: 
HOčEVAR,S., M.TORTIC, 1976: 
HORAK, E,, 1963: 
JAHN, H. , 1964: 
JAHN, H., 1970: 
JAHN, H., 1970/1971: 
JAHN, H., 1971: 
JAHN, H,, 1972/1973: 
Volume 2,3,4. Oslo, Norway. 
Die Rostpilze Mitteleuropas, Band.XII., Bern. 
Pilze in Wald und Flur. Stuttgart, 
Pi lze, die nicht jeder kennt. Stuttgart. 
Višja mikoflora v Krakovskem gozdu. 
Gozdarski vestnik, 33, Ljubljana, 7-8, 337-365. 
Terestrične glive v Krakovskem gozdu. Zbor-. 
nik gozdarstva in lesarstva, L.14,2, Ljubljana, 
75-102. 
Pilzokologische Untersuchungen in der subalpinen 
Stufe (Piceetum subalpinum und Rhodoreto-Vacci-
nietum) der Ratischen Alpen. Mitteilungen der 
schweizerischen Anstalt fur das forstliche Ver-
suchswesen, Band 39, Heft 1, 1-112. 
Der samtige Schichtpilz, Stereum subtomentosum 
Pouzar, im Rheinland und in Westfalen gefunden. 
Westfalische Pilzbriefe 5, 23-27. 
Mitteleuropaische Porlinge (Polyporaceae s.lato) 
und ihr Vorkommen in Westfalen. New York. 
Resupinate Porlinge. Poria s.lato in Westfalen 
und im n6rdlichen Deutschland.Westfalische Pilz-
briefe, VIII.Band, 3,Heft, 41-68. 
Stereoide Pilze in Europa. Westfalische Pilzbrie-
fe, VII l. Band, 4-7.Heft, 69-176. 
Ein neuer Porling in Mitteleuropa: Heteroporus 
fractipes (Berk.et Curt,) O.Fid. Westfalische 
Pilzbriefe, IX.Band, 5.Heft, 76-77, 
136 
JAHN, H., 1973: 
KlšPATIC, J., 1974: 
KOTLABA,F., Z.POUZAR, 1976 a: 
Einige in West-Deutschland (BRD) neue, sel tene 
oder wenig bekannte Porlinge (Polyporaceae s. 
lato). Westfalische Pilzbriefe,IX.Band, Heft 6-7, 
81-88, 94-96, 107-110. 
šumska fitopatologija, Zagreb. 
On the taxonomic position of Polyporus fractipes. 
Memoirs of the New York Bat.Garden 28, 119-122. 
KOTLABA,F., Z.POUZAR, 1976 b: Chorošovita houba plstnatec r8znotvary-Spongipel-
1 is fractipes - v československu. česka Mykolo-
gie, 30. 
KREISEL, H., 1961: Die phytopathogenen Grosspilze Deutschlands. 
Jena. 
KREISEL, H., 1973: Die Lycoperdaceae der DDR. 
KUHNER, R., 1938: Le genre Mycena. Encyclopedie Mycologique X., 
Pari s. 
KUHNER, R., H.ROMAGNESI, 1953: Flore analytique des champignons superieurs. 
Pari s. 
KUšAN, F., 1953: Prodromus flore lišaja Jugoslavije. 
LANGE, J.E., M.LANGE, 1962: Pilze, Mtinchen, 
MICHAEL, E,, B.HENNIG, 1958,1960,1963,1967,1970: Handbuch ftir Pilzfreunde. 
MIGULA, W., 1931: 
MIKOLA, P., 1956: 
MILLER, J.H., 1961: 
MLINŠEK, D., 1970: 
MLINŠEK, D., 1975: 
MLINŠEK, D., 1975/1976: 
Band 1, II, III, IV, V, Jena. 
Kryptogamen Flora von Deutschland, Deutschoster-
reich und Schweiz. 
Studies on the decomposition of forest litter 
by Basidiomycetes. Comm.lnst.Forest.Fennic. 48, 
2. 
A Monograph of the World Species of Hypoxylon. 
Georgia. 
Pregled pragozdnih rezervatov v Sloveniji. 
IUFRO Proceeding, Ljubljana. 
O novih gozdnih in pragozdnih rezervatih v Slo-
veniji. Spominski zbornik BF Univerze v Ljublja-
ni ob stoletnici rojstva dr.Frana Jesenka (1875-
1932), Ljubljana. 
Gozdni rezervati v Sloveniji in njihov pomen. 
Proteus, Ljubljana, L.38, 131. 
137 
MOSER, M., 1963: Ascomyceten. Band. 11.a, Stuttgart. 
MOSER, M,, 1978: Die Rohrlinge und Blatterpilze, Band 11.b/2, 
Stuttgart. 
NEUHOFF, W., 1956: Die Milchlinge. Die Pilze Mitteleuropas. Band II b. 
Bad Heilbrunn /Obb. 
, 
ORlOS, H,, 1961: Badania ekologiczne nad mikoflora niektorych 
typow lasu w Bia-J-owieskim parku narodowym. Prace 
IBL, N,229, p.57-106, Warszawa. 
PAVŠER, M., 1963: Pedološka ekspertiza za elaborat: "Načrt za 
intenziviranje produkcije lesa". Ljubljana. 
PETERLIN, S., 1975: Rezervatno varstvo v Sloveniji. Spominski zbornik· 
BF univerze v Ljubljani ob stoletnici rojstva 
prof.dr.Frana Jesenka (1875-1932), Ljubljana. 
PETERLIN, S., 1976: Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slove-
nije, Ljubljana. 
PETKOVŠEK, V,, I .STANlč, 1965; Gobe. Ljubljana. 
PILAT,A., V.LINDTNER, 1938: Ein Beitrag zur Kenntnis der Basidiomyceten 
von SUdserbien. l. Glasnik.skop.naučnog društva 
18, 173-192. 
PILAT, A., 1936-1942: Polyporaceae. Atlas des champignons del'Europe. 
Praha, 
PILAT, A., 1956: Phleogena faginea (Fr.) Link. -Prachovecnik 
bukowy v Karpatech. česka Mykologie, 10, 91-94, 
PILAT, A., 1957: Prehled evropskych Auriculariales a Trewellales 
se zvlaštnrm zfetelem k československym druhum. 
Sbor.Nar,Musea v Praze. Vol.13, B., No,4, 
115-210. 
PILAT, A., A.DERMEK, 1974: Hrrbovite hyby. Slovenske akademie vied. Bra-
tislava, 
PISKERNIK, A., S.PETERLIN, 1962: Zaščiteni in zaščite vredni naravni objekti 
Slovenije. Varstvo narave 1, Ljubljana, 159-163. 
PISKERNIK, A., 1965: 
PISKERNIK, M., 1974: 
Iz zgodovine slovenskega varstva narave. Var-
stvo narave 2-3, Ljubljana, 59-74, 
Vegetacijska razčlenitev hrastovih, kostanjevih, 
lipovčevih in gabrovih gozdov v Sloveniji, Stro-
kovna in znan.dela Inštituta za gozdno in lesno 
gospodarstvo pri BF, Ljubljana, 1-171. 
138 
PISKERNIK, M., 1977: Gozdna vegetacija Slovenije v okviru evropskih 
gozdov. Zbornik gozdarstva in lesarstva, Ljub-
ljana, L.15, 1, 1-7.36. 
POELT, J., 1969: BestimmungsschlUssel europaischer Flechten. 
POELT, ,J., H.JAHN, 1963: Mitteleuropaische Pilze. Hamburg. 
POUZAR,Z., 1964: Stereum subtomentosum n.sp. and its taxonomic 
relations. česka Mykologie, 18, 147-156. 
REID, D.A., 1974: A monograph of the Britisch Dacrymycetales. 
Trans.Br.Mycol.Soc. 62, 433-494. 
SINGER, R., 1975: The Agaricales in modern taxonomy. J.Cramer, 
Vaduz. 
STROPNIK, Z., 1975: Le~na goba - zajedavka človeškega telesa 
(Schizophyllum commune). Proteus, Ljubljana, 
1.37, 1, 14. 
TALLASCH, H., H.JAHN, 1970: Phleogena faginea (Fr.) Link. im Naturschutz-
gebiet "Hasbruch" bei Bremen. Westfalische 
Pilzbriefe, VI 11.Band, Heft 2., 31-35. 
TORTIC, M., M.JELIC, 1972: Stereum insignitum Quel. and Stereum subto-
mentosum Pouzar in Jugoslavia. Acta Bot.Croat., 
31, 199-206. 
TORTIC, M., S.HOČEVAR, 1977: Some 1 ignicolous macromycetes from Krakovski 
gozd, new or rare in Jugoslavia. Acta Bot.Croat., 
Zagreb, vol.36, 145-152. 
TRAPPE, J.M., 1962: Fungus associates of ectotrophic mycorrhizae. 
The Botanical Review, Vol.28, No.4, 538-606. 
Ur.1 ist LRS, št.12, 26.4.1952: Odločba o zavarovanju hrastovega gozda v 
Krakovem pri Kostanjevici na Dolenjskem. 
VASILJEVA, L.N., 1973: Agarikovye šljapočnye griby (Agaricales) Pri-
morskog kraja. Nauka. Lenjingrad. 
VASSER, S.P., 1974: šapnikovi griby (Boletales, Agaricales, Russu-
lales) pri rodnih 1 isiv stepovoj zoni Ukrajini. 
Ukr.Bot.žurnal 31, 191-196. 
WATLING, R., 1974: Macrofungi in the oak woods of Britain. V: 
The British Oak, 222-234. 
139 
WOJEWODA, W., 1975: 
WRABER, M., 1952: 
WRABER, M., 1966/1967: 
WRABER, M., 1970: 
Gatunki rodzaju Tremella pasozytujace na 
grzybach. Wiadom.Bot, 19, {19-123. 
O gozdnogospodarskem in kulturnoznanstvenem 
pomenu pragozdnih rezervatov. Biološki vestnik,Lj., 
l., 38-68. 
Naši pragozdni rezervati. Proteus, Ljubljana, 
XXIX, 9-10, 243-246. 
Topografski, ekološki in sociološki podatki o 
slovenskih prag0zdih. Simpozijum južnoevropske 
prašume i visokoplaninska flora i vegetacija 
istočno-alpsko-dinarskog prostora; 14-19,juli 
1969. Sarajevo, 91 - 102. 
140 
PREDMETNO KAZALO 
Amanita citrina 65,66,124 
Amanita rubescens 65,67,124 
Amanita vaginata 65,67,124 
Armillariella mellea 65,67-69,71-73,119,123 
Armillariella tabescens 65,73,119,123 
Auricularia mesenterica 63,73,119 
Bjerkandera adusta 64,73,119 
Boletus edulis 65,74,124 
Boletus reticulatus 74 
Bulgaria inquinans 63,74,119 
Byssomerul ius corium 63,75,119 
Calocera cornea 63,75,119 
Cantharellus cibarius 64,75,124 
Cerrena unicolor 64,75,119, 
Chondrostereum purpureum 63,76,119,125,126 
Clitocybe gibba 65,76,124 
Collybia dryophila 65,76,77,124 
Coprinus micaceus 65,76,78,119,123-125,126 
Corticium comedens 117 
Corticium evolvens 79 
Craterellus cornucopioides 64,78,124 
Crepidotus mol lis 66,78,119,125,126 
Crepidotus variabilis 66,78,119 
Cyathus striatus 66,79,119,124 
Cyl indrobasidium evolvens ·63,79,119 
Cystoderma amiantinum 65,79,124 
Cystoderma granulosum 65,79,124,125,126 
Dacrymyces de 1 i quescens 63, 79,119,125, 126 
Dacrymyces stillatus 63,79 
Daedalea confragosa 80 
Daedalea quercina 64,80,81, 119,125,126 
Daedaleopsis confragosa 64,80,81,119 
Daldinia concentrica 63,80,119,123,124,125,126 
Datronia mol lis 64,82,119 
Delicatula integrella 65,82,119,123-126 
drevesne in grmovne vrste - pojavljanje in pokrovnost 4,23-41 
ekološko pomembna zelišča - pojavljanje 42-51 
Exidia glandulosa 63,68,70-72,82,119 
Exidia recisa 63,82,119 
Exidia truncata 63,83,119 
fitocenotska razpredelnica 55-62 
Flammulina velutipes 65,83,119,123 
Fomes fomentarius 64,83,119 
Galerina hypnorum 66,84,119,125,126 
Ganoderma applanatum 64,84,120 
Ganoderma lucidum 64,84,120 
Gerronema fibula 65,84, 124 
Gloeocystidiellum porosum 64,85,120 
gozdne vegetacijske združbe 14,16-18 
Gyromitra gigas 63,85,124-126 
Hapalopilus rridulans 64,85,120,125,126 
Hebeloma radicosum 66,85,124 
Humaria hemisphaerica 63,86,120,124 
Hydnellum coerulens 112 
141 
Hygrophorus nemoreus 65,86,124 
Hymenochaete rubiginosa 64,86,87,88,120 
Hyphoderma radula 64,86,120 
Hyphodontia quercina 64,89,120 
Hypholoma fasciculare 65,89,120 
Hypholoma sublateritium 65,89,120 
Hypochnicium vellereum 64,89,120 
Hypoxylon fuscum 63,90,120 
Hypoxylon howeianum 63,90,120 
Hypoxylon serpens 63,90,120 
lncrustoporia nivea 94 
lnonotus cuticularis 64,90,120,125,126 
lnonotus dryadeus 64,90,120 
lnonotus radiatus 64,91 ,120 
Laccaria laccata 65,91,124~126 
Lactarius camphoratus 103 
Lactarius chrysorrheus 66,91,124 
Lactarius circellatus 66,92,124 
Lactarius helvus 103 
Lactarius pergamenus 66,92,124 
Lactarius piperatus 66,92,124 
Lactarius vellereus 66,93,124 
Laetyporus sulphureus 64,93, 120,123,125,126 
Leccinum griseum 65,93,124 
Leccinum quercinum 65,94,124 
Lenzites betulina 64,94,120 
Leotia lubrica 63,94,124 
Leptotrimitus semipileatus 64,94,120 
lišaji 52-54 
Lycoperdon pyriforme 66,94,120,123 
Marasmiellus ramealis 65,95,120 
Marasmius lupuletorum 65,95,124-126 
Marasmius rotula 65,95,120,123,124 
Merulius papyrinus 75 
Merulius tremellosus 64,95,120 
Micromphale foetidum 65,96,120,125,126 
Microsphaera alphitoides 54,96,117,127,128 
mikrorelief 9-11 
Mycena galericulata 65,96,120,123 
Mycena galopoda 65,97,124 
Mycena incl inata 65,97,120 
Mycena pelianthina 65,97,124 
Mycena polygramma 65,97,120,125,126 
Mycena cf.praecox65,98,120,125,126 
Mycena pura 65,98,124 
Oidium quercinum 96 
Oudemansiella platyphylla 65,98,120 
Panellus stypticus 65,98,120 
Peniophora cinerea 64,99,120,125,126 
Peniophora quercina 64,99,100,120 
Phallus impudicus 66,99,124 
Phellinus ferruginosus 64,101,121 
Phellinus igniarius 64,101,121 
142 
Phel 1 inus punctatus 64,101,121,125,126 
Phel 1 inus robustus 64,101,121 
Phelladon melaleucum 103 
Phellodon nigrum 103 
Phlebia radiata 64,102,121,125,126 
Ph 1 eb i a rufa 64,102, 121 , 125, 126 
Phleogena faginea 63,102,103,121,127,129 
Plicatura faginea 64,103,121 
Pluteus atricapillus 65,103,121,123 
Polyporus alveolarius 64,103,104,121 
Polyporus anisoporus 103 
Polyporus arcularius 103 
Polyporus coronatus 104 
Polyporus floccipes 104 
Po 1 ypu rs forqu i gnon i 1 04 
Polyporus ciliatus 64,104,121 
Polyporus lentus 64,104,12i 
Polyporus lepideus 104 
Polyporus mori 103 
Porothelium fimbriatum 110 
Psathyrella candolleana 65,104,121,123,124 
Psathyrella hydrophila 65,104,121,123,124 
Puccinia fusca 113 
Radulomyces confluens 64,105,121,125,126 
Radulomyces molaris 64,105,121 
regulacijski jarki 11-13 
R i ckene 11 a f i bu 1 a 84 
Russula cyanoxantha 66,105,124 
Russula delica 66,105,124 
Russula pectinata 66,105,124 
Russula v~sca 66,106,124 
Russula virescens 66,106,124 
Schizophyllum commune 65,106,121 
Schizopora paradoxa 64,106,121 
Schizopora phellinoides 64,107,121 
Scutel 1 in ia scute] lata 63,107,121,123,124 
Spongi pel 1 i s fractipes 64,107,121,125,126,127,129 
Steccherinum ochraceum 64,107,121 
Stereum gausapatum 64,108,121,125,126 
Stereum hirsutum 64,108,109,121 
Stereum rameale 64,87,108,121 
Stereum rugosum 64,110,121 
Stereum subtomentosum 64,110,111,121 
Stromatoscypha fimbriata 65,110,121 
talnica 11 
Trametes fragrans 2,64,110,112,121,127,129 
Trametes gibbosa 64,112,122 
Trametes hirsuta 64,112,122 
Trame te s hoehne l i i 64,112,122,125, 126 
Trametes pubescens 65,113,122,125,126 
Trametes versicolor 65,111,113,122 
Trametes zonata 65,113,122,125,126 
143 
Tranzschel ia anemones 63,113,115,118,127,128 
Tranzschel ia fusca 113 
Tremella globospora 63,114,116,127,128,129 
Tremella mesenterica 63,116,122 
Tremella tubercularia 114 
Trigonella foenum-graecum 103 
Tyromyces semisupinus 65,116,122,125,126 
Tyromyces subcaesius 65,116,122,127,129 
Ustulina deusta 63,116,122 
vlažnost tal 14,15 
Vuilleminia comedens 64,117,122 
Xylosphaera hypoxylon 63,117,122 
Xylosphaera polymorpha 63,117,122 
144 
POPRAVKI 
Str. 82: sliki ta in 1b sta zamenjani. Pri sliki la manjka še: Foto: J.Grzin, 
22.XI.1978. 
Str. 86: slika 3 je zamenjana s sliko 5 na str. 92. 
Str. 86: slika 4 je zamenjana s sliko 6 na str. 92. 
Str. 141-144: vsem stranem v predmetnem kazalu prištej 5 (npr.: Amanita citri-
na 65+5 = str. 70). 
Str. 249-251: vsem stranem v predmetnem kazalu prištej 5. 
Str, 355-357: v predmetnem kazalu od str. 251 - 310 prištej 7; od str. 313 -
317 prištej 8; str. 320 prištej 9; od str. 323-341 prištej 10. 
Str. 357: pri slikah 1,2 in 5 prištej 8, pri slikah 3 in 4 prištej 7, 
pri slikah 6 in 7 prištej 9. 
Str. 357: pri gozdnih združbah od str. 260-301 prištej 7, str. 311 prištej 6; 
od str. 314 - 318 prištej 7, str. 321 prištej 8; od str. 324 - 341 
pa prištej 9. 
PRINTING ERRORS: 
Page 82: Figures 1.a and 1.b have been interchanged. Fig. 1.a - missing: 
Photo J. Grzin, Nov.22, 1978. 
Page 86: Figure 3 has been interchanged with fig. 5. on page 92. 
Page 86: Figure 4 has been interchanged with fig. 6. on page 92. 
Page 141-144: The numeration of all the pages in the Index section should 
be increased by 5· (e.g. Amanita citrina 65+5 = page 70.) 
Page 24~:251: The numeration of the pages in the Index section should be 
i_ncreased b.y 5. 
Page 355-357: The numeration of the following Index sections shoUl·d be increased 
by the following numbers: 
251 - 310 by 7, 313 - 317 by 8, 320 by 9, 323 - 341 by 10 
Page 357: The numbers of figures 1., 2. and 5. should be increased by 8 
The numbers of figures 3. and 4. should be increased by 7 
The numbers of figures 6, and 7. should be increased by 9 
Page 357: The numbers of forest plant associations from page 260-301 
should be increased by 7, on page 311 by 6, from page 314-318 by 7, 
page 321 by 81 and from page 324 to 341 by 9.