0 dekliškem pouku. Kadar govorimo v vzgojnem vplivu posameznih predmetov v obče, imamo navadno le dečke na umu. A z ozirom na žensko vzgojo je treba v ljudski šoli raarsikak predmet drugače obravnavati, nego se to godi pri deški vzgoji. Ženska se po svojih prilodnib svojstvih po nekoliko razlikuje od moškib, vender se pa sploh ne da tajiti, da ne bi potrebovala istega skrbno izbranega pouka in iste brižne vzgoje, kakeršna prija moškemu spolu. V zadnjem pogledu je ravno ženska vzgoja najtežji predmet, kateri se posreči šele po natančnem izsledovanji ženske prirode. 0 tem se je že nmogo pisalo, vender so si mnenja glede višje ali nižje ženske izobražbe še dandanes nasprotna. Pri nas so se postavili ženskemu pouku jednaki smotri, kakor moškemu, in tega se nam jc v obče držati. A modri učitelj bode tudi tukaj uvaževal ženske posebnosti in ženske potrebe ter tako svoj pouk temu primerno uravnal. Z žensko vzgojo se danes nečem pečati, kajti ta je tako obširna, kakor so raznolične posebnosti ženskega bitja. A drugače je s poukom. Ta more biti več ali nianj omejen, splošen ali bolj na pojedinosti raereč. Pravo sredino zadeti je precej težavno, to pa zaradi tega, ker so pri ženskah potrebe mnogo različaeje, nego pri raoških. Ozirati se je treba torej na nekak določen in praktičen namen, vsled tega se je treba že pri pojedinih predmetih ozirati na te posebnosti. Tako se doseže, da ostane ves pouk v gotovih mejali in da ne pride glavni ženski namen v nevarnost. To bi se zgodilo, ko bi se učile deklice prernnogotere tvarine, ko bi se njihov dub napolnoval s stvarmi, katcrih ne douniojo ali katere jiin ne koristijo. Pri takem pouku se ne morejo deklice pii najboljši svoji in učiteljevi volji v nobenem predinetu tako izuriti, da bi jim donašal tak pouk v pozuejšem življenji dokaj sadu. Zato velja, da je treba uže pri izbiranji tvarine ozii.iti se ua ono, kar je primeino ženski, temu prioierna bodi tudi poučna nietoda, katera iiua skrbeti v prvi vrsti za ono, kar je zanimljivo in koristno. Pred vseni pa je skrbeti, da se razum prav razbistri in razvije, vsled česar se nauče deklice razločno, prav in dosledno misliti. Le zdrav razum in praktična pamet jih obvarujeta nepremišljenega ravnanja, katero se često nahaja pri tem spolu. Razvitek intelektualnosti stori, da se umanjša domišljijina delavnost, h kateri so deklice bolj nagnene od dečkov. Spomin sam na sebi podaje človeku mnogo ugodnosti, kajti ua ta način si olajšaino trudapolno učenje; a razsodnost je več vredna, ker pomaga stvari prav ceniti, in za vsakdanjost uporabljati. Zato naj ima pri dekliški vzgoji prava razsodnost prednost pred spoininoiii. ttavuo tako je treba paziti, da se ne zatro prirodne želje po vedi in po učenji, ker tedaj bi jim zaprli že naprej pot do onega bogastva, katero po- maga človeku vedriti duha in blažiti sice. To željo treba šele vzbuditi, a naperiti na koristne vednosti in spretnosti. Kakor si bodi pa se postavi dekliški vedi določen krog, vender bodi ves pouk tenieljit in natančen. Na takov način se zaprečijo ženske slabosti, kot površnost, puhla in prazna glava. Deklice so rade raztiesone, radc se igrajo, hitro jih vname in gane kaka reč; določen, natančen, varen in reden pouk pa jih navaja na to, da osredotočijo svoje misli na določen predmet, pri katerem vztrajajo. Ta vztrajnost jim bode v poznejšem življenji na veliko korist, zlasti pri raznih opravilih kot gospodinje, tnatere. Prirneren razvoj razuma, razsodnosti in pameti pa jih obvaruje tudi mnogih zmu', prazne vere, sanjarstva. Vsaj vemo, da je deklica už6 od prirode za razne občute vzprejemljiva, neposrednjim občutom podvržena; od nje ni zahtevati oncga pojmovanja, ki se povzdiguje nad vsakdanjost; ona je ustvarjena bolj za dom, kjer je treba sicer neke svcžesti, odločnosti, ki pa vender ne sme zajiustiti svojega notranjega svojstva. Ako nam je dolžnost, da navajamo dečke k samostalnosti, tedaj ugaja deklicam bolj neka voljna pokorščina, zvestoba v malem, nekaj, kar bi se reklo — ženskega. Pri vzgoji otrok iinamo pred očmi pred vsem versko vzgojo in sploh obrazovanje srca. To dvoje je res najimenitneje, a ne more se doseči izključno in tudi ne v veliki meri z neposrednjim poukom, ki meri na tako vzgojo. To je lažje doseči po indirektneni potu, n. pr. s privajenjem otroka v določna opravila. Žena izmej Ijudstva pa, ki mora skibeti za rokodelsko ali delavsko družino, imeti mora še posebne ročnosti, spretnosti, izkušnje, znanosti in posebna značajna svojstva. Vsega tega jej ljudska šola ne raore sama podati, a k prisvojitvi teh lastnosti more mnogo pripomoči. Po učnem načrtu so le ročna dela, katera razlikujejo dekliški pouk od deškega. Vender je zelo važno, da se v ljudski šoli gleda zlasti na to, kako bi se vzgojile vrle gospodinje. Kot predraet se po novi državno - šolski postavi gospodinjstvo sicer nič več ne poučuje, ali pri druzih predmetih se raore v tem oziru mnogo storiti. Učitelju je torej izvoliti najvrednejše predinete iz prirode, iz življenja, in najprej take, ki iinajo veljavo za gospodinjo, mater. Poučil jih bode natančno o materinem jcziku, podal jiai bode navod, kako brati koristne in poučne knjige. Zemljepisje, zgodovina bodi polna dejanj, velikih značajev mož, vzgledov dobrih hčera, gospodinj, poslov. Prirodoznanstvo podaje tisoč veselja; deklicara se je seznaniti z zdravjcslovjeui, skrbeti jim bode za svoje in svojcev zdravje. Okoristiti se imajo z novimi iznajdbami za kuhinjo, za dom, uporabljati bodo imele razne prirodnine. Okus se jiiu je posebno vaditi pri risanji, spisji itd. Mnogo časa, ki se porabi za astronomijo, za kemijo, tiziko, retoriko itd. more se prikrajšati, ako se pouk omeji na najpotrebnejše in najkoristnejše. Zato naj se vadijo bolj v praktičnih ročnostih, ki so potrebne za domače življenje, za lepopisje, pravopisje, spisje, računanje na painet itd. Vsled tega bodo mogla tudi taka dela izvrševati, ki zahtevajo jasnega razuma, zdravega soda, ob jednem pa nravstvenega značaja in globočje izobražbe srca. Lehko se uvidi, da je mnogo rodbin mej narodom zato tako nesrečnih in da mnogo mož zato obiskuje gostilne, ker so njih žene popolnem nezrelc, nevedne in svojim težavnim nalogam komaj v jednem oziru ustiezajo. Le poglcjrao računstvo! Koliko praktičnega se da iz njega povzeti! Življenje sili, da poznajo deklice tudi knjigc — računovodske ali vsaj gospodinjske, njih uredbo, vodstvo, sklepanje itd. Pozneje jim bode skrbeti, da nakupavajo obleke, živeža, pohišja, raznih rcči za otroško vzgojo, perila in diugih ugodnosti. Zato jim bode poznati razne obrti, blago in njega izdelovanje. Trcba jim bode tu pa tam pomagati očetu, možu pri pisanji, spisji itd. Vsemu temu se imajo po nekoliko privaditi uže v šoli, ker pozneje bi bilo piepozno. Sanie obširne slovniške vaje, občna politična zgodovina, zemljepisje polno tujih imen jim bode malo kori- stilo. Kako neki hočemo pedagogično opravičiti, ako se mučijo bodoče dekleta in slovenske ktnetice ali tudi tržanke in meščanke z rimskimi ustavnimi ali s semitskimi boji ali z vsemi gonovji Južne Amerike, z otoki Avstralije, z nedostopnimi deželami Afrike itd. V prvi vrsti gre torej poskrbeti, da se deklice splošuo izobražijo, potem pa, da postane ta izobraženost nekakega stanovskega pomena. Fr. Gabršek.