studijsko knjizmica ir;.::j, kitov trg KRANJ, PETEK, 4. SEPTEMBRA 1964 LETO VI — 14. ŠTEVILKA Pred nami so odločilni štirje meseci l ® V preostalih štirih mesecih tega leta bomo morali napeti vse sile, da bomo dosegli naš letošnji 9 cilj — 11.000 ton izdelkov. Povprečna mesečna proizvodnja v mesecih od februarja do julija je 9 bila 890 ton — januarske proizvodnje zaradi nenormalnih izpadov, avgustovske pa zaradi kolektiiv-9 nih dopustov ne moremo pri ;izračunu upoštevati! V mesecih septembru, oktobru, novembru in 9 decembru pa se bo morala povprečna mesečna proizvodnja dvigniti na 1.045 ton, to je za 155 ton! 9 To je porast, ki vsiljuje vprašanje, ali je v obstoječih pogojih v našem podjetju možno v nasled-9 njih mesecih delati po 18 odstotkov več od dosedanjega povprečja 890 ton? Analize so pokazale, da je to mogoče. Upoštevati moramo namreč naslednje: 9 Nekateri bistveni ukrepi, ki smo jih predvideli za prehod na 42-urni delovni teden, bodo lahko sedaj prišli do svoje veljave. Pri tem mislimo na skrajšanje vulka-nizacijskih časov pri proizvodnji avtoplaščev, skrajšanje manipulacijskih časov pri avtoklavih z namestitvijo druge proge, vzporedno vulkaniziranje ožjih transportnih trakov na rotacijski preši, skrajšanje vulkanizacijskih časov pri avtoplaščih z žmulo, še nadaljnje uvajanje večjih serij v proizvodnjo, dvig kvalitete pri veloplaščih z žičnim jedrom zaradi ustalitve proizvodnje itd. septembru, oktobru in decembru po 23. Izhajajoč iz navedenih osnovnih predpostavk bodo morale posamezne proizvodne ekonomske enote obvladati v preostalih štirih mesecih tega leta naslednje mesečne količine (za primerjavo navajamo še nekatere druge vrednosti — prvo število od leve pomeni povprečno mesečno proizvodnjo v tonah od februarja do julija, drugo največjo doseženo mesečno proizvodnjo v mesecih od februarja do julija, tretje planirano mesečno količino za preostali del leta 1964 in četrto odgovarjajoče povečanje v primerjavi z doseženim povprečjem za čas od februarja do julija!): STISKARNA 84,6 91,0 Ta ekonomska enota bo morala porabiti po eno prosto soboto na mesec. Obstaja pa tudi možnost za skrajšanje manipulacijskih ča- » Takole so .Ugledali prvi me-sov pri mnogih izdelkih. Izrazit tri zvulkaniziranega trans- primer je vulkanizacija termofor- pf>rtnega traku za Maroko, ko je Jev’ prvič uspelo vzporedno vulkani- (Nadaljevanje na 2. strani) zirati kar dva hkrati! Pred sejama plenuma in izvršnega odbora sindikalne podružnice Čas dopustov gre h kraju. Nabrali smo si novih moči, da bomo izvršili naloge, ki nas čakajo še v preostalih mesecih letošnjega leta. Po programu naše sindikalne podružnice je tudi pred nami delo, ki zahteva polno angažiranost slehernega člana. Takoj v začetku meseca septembra se bo sestal plenum sindikalne podružnice, v sredini septembra pa izvršni odbor. Oba bosta razpravljala o nekaterih najvažnejših problemih proizvodnje; o izvrševanju plana, o neizvršenih ukrepih prehoda na 42-urni delovni čas, o osebnih dohodkih, o dodatku na podražitev in tudi o nekaterih predlogih z letošnjih letovanj v Crikvenici in Povljani na otoku Pagu. Plenum sindikalne podružnice bo razpravljal tudi o pripravah na občni zbor sindikalne podružnice, ki bo predvidoma v polovici novembra. V tej številki objavljamo še na 2. strani: 9 Kakšen vpliv ima potrošnik na življenjsko dobo avto-plašča? 9 Vse kaže, da bomo avgustovski proizvodni plan presegli! na 3. do 6. strani: 9 Gradivo, ki ga je pripravila savska mladina za nedeljsko konferenco na 8. strani: 9 »Ali poznaš podjetje?« — 3 9 PEPE LEZN’GA 9 ŠPORT Še enkrat o našem izvozu! 9 Zaloge osnovnih surovin (kavčuka, korda in saj) so se nekoliko ustalile in računamo, da ne bo treba zaradi akutnega pomanjkanja v bodoče zavirati proizvodnje! 9 Vsakoletni dvig storilnosti je bil največji vedno v zadnjih štirih mesecih po letnih dopustih, zato računamo s tem tudi letos. 9 Medtem, ko so imeli pretekli meseci vsi razen marca po 22 delovnih dni, jih bomo imeli v ▲ Na tem delovnem mestu bi kazalo z boljšo organizacijo delavcem delo olajšati ter skrajšati manipulacijski čas VALJARNA I Za nekatere od omenjenih problemov smo že naprosili naše strokovne sodelavce, naj nam pripravijo — v kolikor že ne obstojajo — materiale. Zavedati se moramo, da so prav sindikalni pododbori poleg ostalih družbenopolitičnih organizacij tisti, ki s svojim aktivnim delom lahko doprinesejo velik delež k reševanju problemov — ipa naj je to v proizvodnih, v strokovnih ali pa v vzdrževalnih enotah. jf^ V Precejšnje zanimanje. Škoda je Toda, kaj moremo, če ^neko 9 9 9 9 9 9 9 Nekaj smo o izvozu v tem letu že zapisali, podrobnejše podatke in značilnosti kakor tudi probleme pa objavljamo danes. Letošnji izvozni plan je za 127 odstotkov večji od lanskega, ko bi morali izvoziti za 500.000 dolarjev izdelkov. Ker smo morali zalagati s svojimi izdelki tudi domači trg, kljub občutno povečanemu izvozu nismo mogli vseskozi stoodstotno izpolnjevati mesečne izvozne dinamike. Osnovna značilnost za naš le- kodnevno srečujemo s težavami tošnji izvoz je, da vlada med tu- čisto proizvodnega značaja. Vejim i naročniki (za naše izdelke mo, da se ne bi smele pojavljati. zadostnih količinah ^zaradi preskromnih kapacitet niti ne pri- 39,0 Ekonomska enota bo lahko dosegla povečanje že s tem, da bo imela vsak mesec po en delovni dan več. pododborih največ odvisno od delovnih pogojev, vendar sem mnenja, da bi se morali člani močneje ukvarjati s čisto kon- mernj]1 zai0g. Zato smo tudi mo- ^r! n™ p.roblemi- Zgrešeno je , del db časovno vne- mišljenje, da mora vedno priha- . J . , , „ . jati intervencija »od zgoraj na- ®tl v ,zvozm plan za drugo pollet- vzdol.« Vsakdo v svoji enoti do- je' Po ve |a |lrcc vsem za avto~ življa svoje delovne probleme in Pnevmatike ki imajo v finančni naloga vsakogar je, posebno pa vrf^n“S|l . Iet0ŠnJega izvoza naj-vsakega člana pododbora, da na vecjl “e'ez- (Nadaljevanje na 2. strani) Poleg omenjenih težav se vsa- le, da nimamo iskanega blaga v ročilo ni pravočasno izvršeno. Po- sledice so lahko velike, zlasti, če Kaloga samoupravnih organov je predvsem pospešiti proizvodnjo 9 Pred zaključkom redakcije lista smo se obrnili na predsed-9 nika upravnega odbora Filipa Majcna, inženirja kemije, z vpra-9 šanjem, kakšne naloge čakajo sedaj samoupravne organe v 9 ekonomskih enotah in s kakšnimi problemi se pri svojem 9 delu srečuje novoizvoljeni upravni odbor podjetja. Na vprašanje, kakšne so sedaj naloge samoupravnih organov v ekonomskih enotah, je predsednik upravnega odbora dejal: »Na upravnem odboru posvečamo zadnje čase vso pozornost izvrševanju proizvodnega plana. Zato tekoče obravnavamo vzroke za razne izpade v proizvodnji in v sodelovanju s strokovnimi službami iščemo možnosti za nadaljnje odkrivanje notranjih rezerv. Seveda pa bodo morali pri odkrivanju preostalih notranjih rezerv prispevati svoj delež tudi delavski sveti oziroma zbori delavcev v ekonomskih enotah. Če bomo uspeli za to pridobiti slehernega posameznika, potem uspeh ne Predsednik bo izostal, saj najbolj neposred-upravnega ni proizvajalci vedo, kaj in kako odbora se da na njihovih delovnih me-Filip stih narediti, da bi bilo njihovo Majcen, delo bolj uspešno ...« inženir Potem se je razgovor zasukal, kemije Menili smo se o dahi novega upravnega odbora, o težavah, ki sodelavcem v strokovnih služ-j;:h imajo člani tega samouprav- bah take osebne dohodke, da nega organa pri svojem delu ter upravičeno lahko pričakujemo o metodah dela. Filip Majcen od vseh tekoče in solidno izpelje ,na vprašanja o tem odgovo- njevanje svojih delovnih nalog, ril: Zato menim, da ni vzrokov za »Sestajamo se po potrebi — malodušje, za neizpolnjevanje zadnje čase tu in tam celo po tekočih in izrednih zadolžitev in dvakrat na teden. Če je le mo- za nerazpoloženje. goče, vabimo k razpravam o po- Temeljite priprave za prehod sameznih vprašanjih tiste sode- na skrajšani delovni čas so potr-lavce iz strokovnih služb ali pri- dile, da v našem podjetju lah-zadetih ekonomskih enot, ki ko s skupnim in složnim delom morajo kasneje kot nosilci na- veliko naredimo. Sedaj so pred log poskrbeti, da zadolžitev nami nove naloge. Moramo jih upravnega odbora uresničijo. S izpolniti, saj zavisi od tega v tem omogočimo bolj plodno največji meri izvršitev letošnje-razpravo in oblikovanje takih ga proizvodnega plana 11.000 sklepov, katerih izvršitev je mo- ton izdelkov ...« gača. če pa se primeri, da ta Konec razgovora je ipredsed-ali ona služba kakega sklepa ne nik upravnega odbora še dejal, izvrši, se v skrajni meri zateče- da pričakuje v bližnji priihod-mo k penalom, to je določeni nosti na sestankih delavskih denarni kalmi za vse sodelavce svetov ekonomskih enot pred-prizadete službe oziroma enote, vsem razpravo o item, kako iz-Seveda pa včasih tudi take kaz- vršiti nove planiške obveznosti, ni niso najbolj primerne. Zave- Če jc bilo doslej na dnevnih re-dam se namreč, da je eno nek dih predvsem vprašanje katego-sklep oblikovati in potrditi, dne- rizadje delovnih mest, po tem go pa tega potem izvršiti. naj bo v prihodnjem Obdobju In še nekaj! Zadnja kategori- poudarek na proizvodnji! zacija delovnih mest zagotavlja DUŠAN REBOLJ A Vsak podstavek za stroj v novi hali je treba do milimetra točno uravnati, predno ga zalijejo z betonom smo na primer z zakasnitvijo prizadeli tujega kupca, ki je pričakoval naše izdelke kot poskusno naročilo?! škoda je toliko večja, če se primeri kaj takega z izdelkom, ki ga redno delamo. Je mar potem čudno, če smo kupca razočarali in ostali brez pričakovanega ter občutno večjega naročila? Na zunanjem tržišču se dobavnih rokov dosledno držijo. Tega se moramo zavedati in postati tudi isami v tem bolj solidni. Zadnje čase se te stvari sicer ne dogajajo več, vendar bomo morali storiti še precej. Predvsem bomo morali tesneje sodelovati s proizvodnjo in skupno (reševati vse težave. (NadaiHjevanje na 2. s trami) Še enkrat o našem izvozu! (Nadaljevamijie s 1. strani) Sicer pa moram priznati, da nas nesolidnost v izvrševanju naročil vse hudo tepe. Naj navedem samo primer is tesnili za vkuha-vanje sadja! Najprej smo izgubili precej časa, da smo dobili material za izdelavo potrebnih kalupov. Potem smo porabili nekaj časa, da smo s kranjsko Puškarno sklenili dogovor o izdelavi dvanajst potrebnih kalupov v najkrajšem možnem času. Kalupe so sicer naredili, žal pa so bili pretežki. Treba jih je bilo ponovno obdelati, čas je tekel in po treh mesecih od odločitve, da naročimo kalupe, smo dobili štiri! Nekaj podobnega je tudi z velo-pnevmatiko, ki ima žična jedra Pogled na južno stran nove hale za tehnično blago na Ga-šteju ter z navadnimi. Plašči so v obsegu naleganja prekratki, zato nam naročniki blago reklamirajo. Pogodbeno smo zaključili 100.000 kosov, vse pa kaže, da je ne bomo mogli izpolniti. Mogoče jih bomo lahko prodali v Zapadni Nemčiji. Zadnje čase je padlo tudi precej pripomb tujih kupcev na račun zunanjega izgleda naših avto-plaščev, ki da so zamazani. Zunanji izgled pri nas zaradi pomanjkanja avtoplaščev kupci zanemarjajo, na zunanjem trgu pa je stvar precej drugačna. Dokler tudi mi ne bomo tega problema uspešno rešili, si ne moremo obetati, da bomo lahko konkurirali tujim proizvajalcem. Nasprotno pa velja na primer vsepovsod mnenje, da tako kvalitetnih termoforjev, kot so naši, ne dela nihče. Enake ocene dobivamo tudi za njihov zunanji izgled. To je nekaj problemov, ki naj osvetlijo, zakaj imamo težave z izvozom. Če jih upoštevamo in pomislimo, da niso to edini primeri, nam postane jasno, zakaj se je v preteklih mesecih izvoz gibal takole: Kakšen vpliv ima potrošnik na živi jensko dobo avtoplašča? S O vplivu potrošnika na življenjsko dobo avtoplašča sem se od-S ločil napisati nekaj besed, ker mnogo ljudi zanemarja prav to. ® Mnogi namreč pozabljajo, da ne zadošča za relativno dolgo živ-• Ijenjsko dobo avtoplašča samo njegova dobra kakovost, temveč ® tudi način vzdrževanja. Ta trditev velja še posebej za sploh ni. To celo z velikimi hi-potmlške avtoplašče! Drži sicer, trostmi! Hudo pa se potem razda vplivajo na vzdržljivost tudi burjajo, če prihajajo z reklama-cestišče, obremenitev vozila itd., cLjami, mi pa jim dokazujemo, vendar nanje potrošnik kdo ve da so nastale poškodbe na avto-kako ne more vplivati. So pa ta- ki pogoji, na katere lahko vpliva. Im mednje sodi vsekakor izpolnjevanje predpisov, ki jih daje o uporabi proizvajalec avtoplaščev. Naj se tokrat zaustavim samo pri polnilnem pritisku! Niso redki primera, ko vozniki smatrajo, da za nekaj desetin atmosfere lahko znižajo pritisk v avtopla-šču od tistega, ki ga perdpisuje plaščih prav zaradi prenizkih polnilnih pritiskov! Zato ni pretirana trditev, da je življenjska doba avtoplaščev v veliki meni odvisna tudi od skrbnosti in pedantnosti njihovih koristnikov, od tehnične discipline in od' tega, koliko ti upoštevajo dejstvo, da lima vsaka stvar svoje meje in zahteve. Ne smemo namreč pozabljati, da tehnični proizvajalec. Nekateri menijo ce- predpisi, ki jih narekujejo proiz-lo, da je .treba pri daljših vož- vajalci, niso vzeti iz zraka, marnjah, ko se pritisk zaradi1 povi- vcč so nastali kot plod’ doligclet-šane temperature plašča dvigne, nega in napornega raziiskovallne- nekaj zraka izpustiti! Prav nič jim niso potem mar luknje in razni ostri ter trdi predmeti ma cesti, saj vozijo čeznje, kot da jih Pred nami so odločilni štirje meseci! (Nadaljevanje s 1. strani) PREMAZOVALN1CA 46,7 51,9 49,0 Povečanje je uresničiljivo zaradi povečanega števila delovnih dni. PNEVMATIKARNA I mogoča v obstoječih pogojih, je razvidi\o tudi iz dosežene proizvodnje v mesecu marcu, ko so naredili 63,5 tone. ROTACIJSKE PREŠE 61,6 70,0 112,5 118,4 126,0 Ta enota ima med vsemi naj- Razmeroma visoko povečanje mesečnih planov v tej enoti opravičuje poleg večjega števila delovnih dni tudi prehod na vzporedno vulkaniziranje trakov, s katero je pričel kolektiv enote večje težave pri izvrševanju svo- pred nekaj dnevi. Dosedanji po-jih programov zaradi nenormalno zitivnimi rezultati take proizvod- F h A Ma Ju meseci tega leta pogostih izpadov. Povzročajo jih pomanjkanje stisnjenega zraka, nihanje parnega pritiska, nečiste zmesi za velozračnice, neurejen osebni dohodek vulkanizerjev veloplaščev itd. Zagotovo lahko računamo, da so težave zaradi pomanjkanja pare po rekonstrukciji kotlarne v obratu I odpadle. Uspelo je tudi urediti instalacije za stisnjen zrak, kakor tudi najti in uresničiti stimulativ-nejše nagrajevanje vulkanizerjev. Kljub temu, da vprašanje zmesi za velozračnice še ni povsem rešeno, lahko računamo, da se bodo izpadi v tej ekonomski enoti zmanjšali in da bo zaradi tega omogočena predvidena povečana proizvodnja. TEHNIČNI IZDELKI nje nam narekujejo, naj ekonomska enota vzporedno vulkanizaci-jo uvede kot reden tehnološki postopek za vse ožje trakove. PREVLEKE VALJEV Povečanje izhaja predvsem iz predvidene proizvodnje bandaž. PNEVMATIKARNA II • Iz napisane obrazložitve je • mogoče razbrati, da predvide-® no povečanje proizvodnje v ® zadnjih štirih mesecih tega ® leta ni nekaj nemogočega. Ce ® jo bomo uresničili ali ne, to ® zavisi od najvestnejšega dela ® nas vseh v podjetju. V bistve-® ni meri pa zavisS od tega, kako ® bodo uspeli kolektivi ekonom-® skih enot skupno s strokovni-6 mi službami zagotoviti nor-® malno delo in preprečiti za-@ stoje. Ponovno lahko ugotovi-® mo in poudarimo, da so ® osnovni pogoji za izvršitev ® povečanih mesečnih operativ-® nih planov in s tem tudi le-® tošnjega plana znani. SEDAJ ® ZAVISI VSE LE OD NAS IN ® OD TEGA, ALI SE BOMO V 9 SVOJE DELO ŠE BOLJ ZA-® GRIZLI! A. ARZENŠEK F. PRISLAN ga dela. ® Da nekateri vozniki avtomobi-® lov na primer taka navodila ® res upoštevajo, dokazujeta že ® v poslednji številki našega li-® sta omenjena Štefan Vukelič, ® šofer podjetja »Slovenijales« ® in dr. inž. Pšeničnik iz Ljub-@ Ijane. Prvi je prevozil z našim ® plaščem 6,40-14 na vozilu »Mer-® cedes« 63.000 km, drugi pa s ® plaščem 5,60-15 na vozilu »VW« ® 68.000 km. In kako sta plašča ® izgledala potem, kaže spodnja ® slika! ANTON ŠTIRN Tale dva plašča imata za se-▼ boj več kot 60.000 km vožnje! 472,0 514,7 578,0 106,0 Takole se izvoz je gibal letos naš 58,8 63,5 66,0 Povprečna dnevna proizvodnja v obdobju od februarja do julija letos je znašala 21,5 tone. Ce odštejemo od povišanja 106 ton enodnevno proizvodnjo zaradi enega delovnega dneva več v vsakem mesecu, ostane okroglo 84 ton na mesec več. Priprava dela je v pnevmatikar-ni II glede na že zgrajeno drugo progo pri avtoklavih in s tem na možno skrajšanje manipulacijskih časov in glede na že izpeljano Služba za organizacijo proiz-Za dobavo do konca tega leta vodnje in prodajna služba mora- 500000 dSerfzdelkov3 Sedaj ta Posvetiti "ajvečjo pozornost skrajšanje vulkanizacijskih časov čafcujemo, da smo plan res za ka-- i a v ■ ' lansiranju večjih serij v tej eko- ugotovila skupno možno pove- , , .... čakamo na odprtje akreditivov. J J 4 čanie nroizvodnie avionluSČAv v ko 10210 prekoračili. Ker hr. treba izvozili velike koli- nomski enoti, kolektiv te enote proizvodnje avtoplaščev v Čine pripravljamo vse potrebno Pa mora Posvetiti največjo po- v vism* ton na mesec- Morda bo kdo dejal, ali je tako že sedaj. zornost boljši notranji oragniza- Predviden izračun proizvodnje pomembna tona več ali manj. Ker je naš letošnji izvozni plan ciji. Le na ta način bodo spro- avtoplaščev pa je praktično mo- Verjemite, da je! Za vsako prese- precej visok, spričo omenjenih težav ni povsem gotovo, da ga bomo izpolnili. Prav gotovo pa se bomo potrudili vsi, da prejeto obvezo izpolnimo! JANEZ PETERNEL Pred seiama plenuma in izvršnega odbora sindikalne podružnice (Nadaljevainy.e s 1. strani) vselej moramo prekiniti z mne- te probleme opozarjajo in poma- njem, češ da so to samo formal- : _:,i - --- nj organ,i brez konkretnih nalog. Jasno, da je delo v pododborih sedaj, ko imamo 42-umi delovni teden, težje, ker je vsakdo na svojem delovnem mestu polno zavzet. Vendar se bomo morali na naslednjem sestanku predstavnikov sindikalnih pododborov pogovoriti o učinkovitejših metodah dela. Želim le, da bi na tem sestanku sodeloval vsakdo in čisto konkretno predlagal mnenje svojega pododbora. JOŽE ŠTULAR gajo pri njihovem reševanju. Pred časom smo na primer z najboljšimi nameni skušali ugotoviti, kako žive in kakšne težave imajo matere-samohranilke, ki so zaposlene pri nas. Akcija ni uspela! — Morda' zaradi nezadostne priprave ali pa zaradi nedelavnosti pododborov?! Tudi mnenje ostalih predstavnikov družbeno-poiitičnih organizacij je, da je treba delo pododborov poživiti in da jih je treba močneje vključiti v delo samoupravnih organov. Enkrat za ščene rezerve, ki v tej enoti de- §°če uresničiti le z uvdedbo tri-jansko so. Ne bo se smelo doga- izmenskega dela pri konfekciji jati, da bi morala enota izdelo- avtoPIascev: ker je sedanja po-. i , skusna proizvodnja s skrajšanimi vati izdelke po nekaj kosov, ka- vulkanizacijskimi časi pokazala, kor je bilo v preteklosti. Da je da je količina dnevno skonfekcio-predvidena povečana proizvodnja niranih avtoplaščev sedaj, ko jih konfekcionirajo le v dveh izmenah, premajhna za povečane kapacitete vulkanizacijskih preš. Zato se dogaja, da so te določen čas nezasedene! Organizacijsko-kadrovska služba je naredila vse potrebno, da z zaposlitvijo dodatno potrebnih sodelavcev zagotovi delo v tretji izmeni pri konfekciji avtoplaščev. Vse kaže, da bomo avgustovski proizvodni plan rresegli! ® Pred zaključkom redakcije našega lista smo se obrnili na službo ® za organizacijo proizvodnje z vprašanjem, ali bomo septembrski ® proizvodni plan izpolnili. Dejali so, da kaže tako najboljše in da ® bomo celo nekaj ton več naredili. Predzadnji dan v avgustu, to je ali ne. Kako pa se je gibala v po-29.., smo imeli narejenega 667 ti- slednjem delovnem tednu meseca soč 766,65 kg -izdelkov ali 33.914,15 avgusta, o tem v prihodnji šte-kiiogramov manj kot nam je na- vilki! Ker moramo oddati gradivo rekoval mesečni plan. Ker je že za slike že en teden pred izidom navada, da zadnji delovni dan v tiskarno, vam žal ne moremo oavrže več kot povprečno eno- vedno postreči z najnovejšimi dnevno proizvodnjo, lahko pri- podatki! In kakšni bodo osebni dohodki za mesec avgust? Na to zaenkrat še ne moremo odgovoriti. Ker bo po vsej verjetnosti izplačilo že 11. ali 12. septembra :n to na ženo tono bomo morali narediti osnovi nove kategorizacije delovnih mest, bomo pravočasno izdali »informator« in vam v njem vse podrobno Razložili. Vemo le to, da bomo dobili čez teden dni obračunane osebne dohodke po novi kategorizaciji za meces avgust, kcmec septembra pa še razliko za mesec juliji manj v septembru. In septembrski plan je hudo napet. Kako se je gibala proizvodnja v prvih treh tednih, vidite na spodnjem diagramu. Kar razveseljiv porast, Proti koncu meseca se je ▼ krivulja vendarle dvignila. VRHNIKA 18,6 20,4 20,0 Predvideno povečanje proizvodnje bo ekonomska enota lahko dosegla zaradi večjega števila delovnih dni in po potrebi z dodatnim delom eno soboto na me- 2oo tR >loo > N •H 1 delovni 6 dnevi -I jVl« y \ 0 / \ / M J L '-X U... ••• r^" -IC UM UL Al IV L C - Kaj pravijo drugi o delu naše mladinske organizacije? (Nadaljevatrnje s 3. s trami) JOŽE ŠTULAR: pravočasno vseh aktualnih pro- »Vključevanje mladine v sistem blemov in jih z entuziazom ter samoupravljanja menim, da je mladini svojevrstno vnemo rese- tudi tu narejen korak naprej, vala. Lahko bi trdili, da je bila Toda ta korak je zahteval .dolo-mladin* mnogokrat prva v borbi čene napore. Mladi so morali s za sprejemanje naprednejših od- svojim delom podreti mišljenje ločitev, pri tem pa ni direktno da je mlad človek velikokrat ne-posegala v odločanje, ampak po- realen. Mnenja pa sem, da je pozitivno vplivala po organih uprav- trebno v bodoče dati še večji po-Ijanja.« udarek hitrejšemu vključevanju dai/ut ^ mladine v samoupravljanje, po- -,„_VEL GANTAR, predsednik sebno še v strkoovnih službah. KMP: »Glede na zaključke, ki jih je postavila zadnja konferenca, so bile naloge mladinske organizacije precej težavne, izpolnili pa smo jih okrog osemdeset odstotno. Sama mladinska organizacija, po- Prav tu se namreč včasih čuti določeno pasivnost mladih do samoupravnih pravic in dolžnosti.« MIRAN RIŽNER: »Glede na tako oceno dejavnosti mladine je velikanska škoda, stavljena pred zahtevne naloge, je da nima tako prizadevna in zrela bila prisiljena ,da dela na vseh mladina tudi objektivnih možno- področjih, saj so se v podjetju sti, da hi direktno po svojih vo- dogajale velike spremembe, kot Ijenih predstavnikih še bolj akti. Pr-, prehod na 42-umi tednik, tivno in uspešno delovala v or- sprejem statuta itd. Tudi akcije, ganih upravljanja. Menim, da je ki si jih je mladinska organiza- relativno premalo mladincev iz- cija zadala, so bile sorazmerno voljenih v organe upravljanja, težke in jih zato sami nismo mo- kajti samoupravno aktivnost hi gli v popolnosti realizirati. lahko povečali na ta način, da bi Če iščemo vzroke, se moramo v organih upravljanja povezovali ustaviti tudi pri samih mladin- izkušnje starejših delavcev z vne-cih, nekateri so razmeroma pre- mo, poletom in vztrajnostjo mla-cej neresni ter so s tem otežko- dih.« čall izpolnjevanje zadanih nalog. Mladincem, ki pa so delavni, je PAVEL GANTAR: padala morala zaradi nerazume- vanja nekaterih odgovornih ljudi, »Tudi to je bila ena izmed naših predvsem vodij ekonomskih enot. akciJ/ aktivirati cim več mladin- mogoč, če bomo uspeli v prvi vr- Kljub vsemu temu je mladinska cev i;n ■’* vključiti v samouprav- stj usposobiti in pridobiti ustrez- organizacija svoje delo in naloge ne or8ane. To nam je do neke n kadre, kajti pri vsakem raz- . ... ° m rn v r« 11 crin I z-v oni 1 ri-« n-rv-i m ,, , x ,1,, •’ ‘ Tudi letos tradicionalna prireditev „eii poznaš svoi oddelek?11 ^ ? _ ............................... Tudi letos je KPM bil ‘Organizator ‘prireditve »Ali poznaš svoj ‘oddelek.« Je že tradcionatlna, zato je tovarniški komite ZMS že med prvimi sejami dal na dnevni red, kjer so določili komisijo s KPM na čelu, ki bo prireditev temeljito pripravila. Letos je ta komisija začela delati malo kasneje kot ostala leta, zaradi česar je tudi oddaja bila šele 5. junija. Komisija, ki so jo sestavljali Gantar, Horvat, Jugovič, je vse potrebno temeljito pripravila in gradivo predložila TK ZMS v pregled, nakar so sklenili, da bo oddaja namenjena vsem članom kolektiva v petek, 5. junija ob 19. uri. Isti dan je izšel tu-A Takole pokažemo proizvodne preobrazbi. Naloga ostalih članov ‘■^•formator«, ki je obveščal o postopke šolski mladini, ki pa je, da prispevajo čimveč k oddaji vse člane 'kolektiva Tu pa prihaja na ekskurzije v naše izpopolnjevanju naših mladih čla- je nastala tudi pomota, da bo pri- podjetje mrvv Mo to .noAiii T-nI T-ii lii ■» r o »vini >-i n .. ‘ nov. Na ta način bi bila vsebina „u n „ - ’ / dela mladinske organizacije pri- , . ' e 0I^ un zadevanje razvijati odnose zno- ”0lt ie resm'c:no bila. Vzrokov za MIRAN RIŽNER: traj kolektiva na višjo raven to napako se ne da ugotoviti. Ven-Hiter razvoj naše tovarne bo medsebojnega tovarištva.« dar je važno, da je bilo prav to usodno za samo udeležbo, ker je bilo za nekatere ob 17. uri pre-Kljub temu, da je bilo zaznav- zgodaj, za druge pa oddaje ni bi-no sodelovanje mladine v samo- lo, saj so prišli ob 17. uri pred TONE ARZENŠEK: v glavnem izvršila, razen največje ™ere u?p,el°’, sa' 117131710 v seda- • • biti kadri tisti ki akcije to ie akriin /a dvicr nnn- nJem delavskem svetu kar se- J , 1 „ , ’ . . - J ’ J J QVlg pr°" dem članov in precejšnje število so pred možnostmi materialnega upravnih organih, se mi zdi, da zaprta vrata. duktivnosti.« v delavskih svetih ekonomskih r3ZV0ja. Zato vlaga naš kolektiv je tega sodelovanja Vprašanje: KAJ MENITE O enot. S tem pa nismo dosegli vse- precejšnja sredstva v izobraževa- premalo.« MLADIH V SI- ga, kar smo predvidevali. Treba nje in ustanavlja različne insti- še vedno bo še aktivirati vsakega (posar- tucije za take namene. S tem JOŽE ŠTULAR: Za samo oddajo se je prijavilo devet ekip iz raznih oddelkov. Vse so se temeljito pripravile, saj so bili odgovori skoraj popolni. Se- meznika, da ^bo čim bolj^delal v omogoča vključevanje precejšnje- »Edino, področje, za .katerega ve^a ^ 'jedila5med boljš^m^' k' Uoi -i—i- — —-- ga ®tevi*a 0'an0v kolektiva v izo- se mi zdi, da je mladina premalo pam- tu da je it,reitj0 nagrado voljenem delavskem svetu imamo stroki že odgovarjal. Smatram, li tudi odgovornejše delovne na- rej takih metod, ki so povezane je ,tri usn,ene denarnice Vse ze več mladincev, kot jih je bilo da naj se vsakemu članu kolekti- loge, saj je mladina s svojim de- z življenjem in delom mladine v , V v-, v prejšnjem, vendar s tem še ne va omogoči izpopolnjevanje od lom in poletom to skepso še de- kolektivu. Menim tudi, da bi mo- . i ., , a2hno moremo biti zadovoljni. Mislim, poklicne srednje do višje gumar- mantirala. Zato ji bomo morali v rala organizacija nekaj več sto- E ^ ^ mlnR nnm^at g’eda 7. vsakdo na ske šole. S tem bi še bdlj odprli bodoče tudi več zaupati.« riti za vključitev vse tiste mla- u \ ■ a - ■ , mladino kot nositeljico bodočih pot napredovanja od najnižjih dine ki ni aktivna sami 'Prireditvijo je bilo tudi neodgovornih nalog.« do najodgovornejših delovnih PAVEL GANTAR: Mzaciii n ti ne v samo.mravn b ^ev. Kranjski jazz ansambel Tn\TU ADzcMsuir mest. Perspektivni razvoj naše . . . , , , T ,. ,. . oP7avnih je zaigral nekaj skladb. Prireditev TONE ARZENŠEK: tovarne postavlja zahtevo po "^cvn, ki s, ga je izbralo nase organih. Tud, predlog, mladinske je voM Bomt SnuJerl 2a/o »Velika prednost mladih ljudi ustreznem kadru. podjetje je, da vključimo dim orgamzacije, ki bi temeljih na no_ z pa moremo je, da povedo svoje mnenje na- Pravzaprav bomo morali imeti vecKmladlh v nadal>nJe ^rokovno objektivno izdelanih anahzah sta- « pMuiZ,a, je „a nredl_ ravnost v vsakem primeru. Taki kader že >>jutri<< za novo tehnično lzobrazevanje. To se mr zdi zelo nja m ki bi jih njihov, predstav- iU(> [e ak ’ ’50 ^Zi.Zev iskrem predlog, brez oportunizma halo ter za novo pnevmatikamo. poz,tlvno' Morda Pa hl bl|o treba ni zagovarjali v organih, bi po- medtem ko starejših članov kolek so mnenja, da je vključevanje in Oblikovanja te-a kadra smo se Posvetiti nekaj več pozornosti menili veliko pomoč in oporo or- .r- „• / •/ „ „ • . delo mladih ljudi v sistem samo- že ,otili) vendar so pobeli zares mladini, ki je brez strokovne izo- ganom upravljanja pri sprejema- [T TJ m Z , A 'T ^ upiavljanja ne samo zaželeno, velike. Perspektivni razvoj gu- brazbe in ji omogočiti nadaljnji nju najustreznejših odločitev, l i ■ • ‘l i a , a ava' J??Jš™ emvec dejansko potrebno.« marske industrije do leta 1970 študij. Zanjo bi bilo potrebno or- Menim tudi, da bi lahko mladin- lfe>n te • do nabavljeno za 1-0 000 ... ..... kaže, da ne bomo krili niti vseh ganizirati krajše tečaje, ki bi ko- ska organizacija, ki dobro pozna ^ ' ','7 Pl)ac- at0 le dosti Med mladim, je precej takih, domačih potreb. Tako se da že ristilli vsakemu posamezniku. Iz svoje člane, mnogo prispevala pri ) ‘ ostal°-^Jk'PPal jmo ime- ki gojijo razne športe - ne- samo iz tega sklepati, da je or,- t lahko zakIjučim, da ima izbiri kandidatov za dopolnilno ? Zf 17.000 din izgube, ki gumarsko mladina y naSem podjetju ze]o strokovao in politično izobraže- ,0 l\. Pivnala sindikalna orga- vanje svojh članov.« }e, *lacal f«; ai prostore, hi smo jih uporabili PAVEL GANTAR: Za samo prireditev in zabavo. Če povem še to, da smo s 93.000 di-»Na Področju organizacijsko narji k lU de ■„ ^ kadrovskih vprašanj smo bili vča- bo pa )e osiak sltK J sih preveč površni m zdi se mi, 2elo skromimi m morali zdo kateri, |kot Pa primer 'Ciril en taci j a mladine v Zupan, pa posegajo celo v sa- stroko perspektivna.« »me vrhove jugoslovanskega športa TONE ARZENŠEK: jasno perspektivo.-Vprašanje: KATERO PODROC- »Odgovor na to vprašanje ni JE SE VAM ZDI, DA JE ORGA-težak. Naše podjetje se s krepki- NIZACIJA ZMS PREMALO OBRA- mi koraki širi, povečuje proizvodnjo in zahteva vedno več Iju- VNAVALA IN V CEM BI SE 1: SŠB5SE ==» HSisS: JOŽE ŠTULAR: CIRIL HABE- izhajam iz dosedanjega dela or- oddajo in sindikalni podružnici, »Izobraževanie mladine v m, n- u- ganizaCije ZMS- upam' da bodo ki nam je priskočila na pomoč s »izoorazevanjc (miamne v gu- »Mladina bi morala se bolj ob- nanizani inredlogi ki so iih ob is nnn j •• v-, , marstvu do moiem zahteva še na- v . , , J . , ipicvuvgi m so j m oo 35.000 dnarji in resda teza,k polo- imiaLvu pu n ivj um zame va se na ravnava ti vprašanje lastnega raz- tei priliki predlagali omeni eni * •, vi/ daljnjo specializacijo, kar pa na • Ay. vT ,.,.v , . / pv , g omenjeni za), hi ga je ustvaril nas bufet na bi veljalo tudi za nadaljevanji V°J m drU'Tr P° ^ “ J' tOVanS1’ ,e lkot Pripomoček k res prireditvi. študija na srednji tehnični šoli. fvovanja. Mladina ziv, v burnem boljšemu delu organizacije. Prav Midim da ■ priredkev [e V odnosu na pespektivni razvoj ^asu globokih sprememb v našem tako sem mnenja, da bo tudi v la 7ak h J mlid vel i Prav podjetja se mi zdi, da imajo šo- d-zbf^ bodoče organizacija ZMS ob svo- takc pa skMšaZ p/0 t// mladi« razveljaviti. Morda je prav taka priredkev, s katero bi tudi starejše ljudi zainteresirali za lani kadri dokaj jasnejše perspek- ^sa na^a Prizadevanja so name- j; zaključeni mandatni dobi zalive, saj se bo v bodoče tudi ka- riena v osvobajanje človeka, da služiIa isto oecn0| kot jo je seda„ | dravska politika spremenila. Tu 710 bo sluzil strojem, temveč bo nja To pomeni da bo 0Jsta](> še pa ne mislim na to, da zadostuje stroj služil človeku. Cilj je en v„r,nn • tri rni..'1. .................. — | ie formalna izobrazba, pač pa da sam, človek — dejansko uprav- ... .. ^ pn tei1 171 delo naših mladincev. Menim, da se izmenski delovpd j a 'lahko prej Ijalec. Na mladini je velika od- yS 3 1 C ani °v ,.tlvf’ ko. se bi o tem veljalo dobro razmisliti, vključi v delo, če je absolvent govornost, da se oboroži z zna- omo poaovno srecah ob zaključ- saj pri v tovarni dvej, ,tctyorov tehnične šole, kakor pa nekdo, ki njem, da se vsestransko izpopol- Prlhodnje mandatne dobe. te izobrazbe nima.« njuje, da daje svoj delež v tej MIODRAG MILIVOJEVIČ sploh ne bi smelo' hiti! PAVLE GANTAR 2. VPRAŠANJE: V kateri ekonomski enoti imajo take stroje, kakršnega prikazuje fotografija? A — v pnevmatikami II za brizganje avtozračnic in bairf-daž B — v pnevmatikami I za brizganje velozračnic in zračnic za mopede C — v tehničnih izdelkih, kjer brizgajo profile. 3. VPRAŠANJE: Kaj prikazuje fotografija? A — sortiranje profilov v oddelku tehničnih izdelkov B — paketiranje in sortiranje zračnih tlačilk na Vrhniki C — montiranje stebla in ventila na velozračnico v pnevmatikami I 4. VPRAŠANJE: Kje je naš fotoreporter ujel tale posnetek? A — V obratu I, kjer hranijo reševalne pasove B — Na Vrhniki, kjer pripravljajo za odpremo ležalne bla- narnih nagrad po 500 dinarjev, zine Pravilne rešitve oddajte naj kas- C — V obratu II, kjer imajo ne j e do sobote, 12. septembra spravljene napihnjene balone za pri dežurnih vratarjih ali pa narkozne aparate jih oddajte kar v uredništvu na- 5. VPRAŠANJE: Kaj mislite, šega lista! katerega izmed naših izdelkov 1/rm asamte v 1 • I •• navijejo pred odpremo naroč-VPRAŠANJE: Za kaj sluzi v nikoJmJ za take ,kolu,te? A — gumeno ploščo za pod B — radirke za izvoz C — transportne trakove 1. »Ali poznaš podietie?" Novo nagradno tekmovanje Upamo, da ste se z reševanjem naših nagradnih vprašanj že našem podjetju prikazana na^ precej naučili in vam je podjetje prava? sedaj že nekoliko poznano. Zato A — za kontrolo pri vulkani-z objavljanjem tega nagradnega zaciji gumarskih izdelkov tekmovanja nadaljujemo in vas B — za merjenje časa v nor- PRIIMEK vabimo k reševanju v čim več- mirskem oddelku jem številu. C — za preizkušanje avtopla- Kakor doslej tudi tokrat raz- ščev in pisujemo za reševalce deset de- staji. IN IME: cevi na poskusni po- TOCEN NASLOV: J. Ati ste bili v domu razmeščeni tako, kakor je bilo dogovorjeno? — V Pavijani da, po_ tovarne ob morfu ocena »bol,e kot ^ ^ svetujem> da 2a piihodn}e Lzni«, za letovanje v tovarni pa prec[ letnim dopustom vsako- »BP« ali brez posebnosti. mur izplačamo' regres, ki na) ga 3. Ali so bile pri razmeščanju potem izrabi, kakor ve in zna. Se- li pošt e v ane vaše želje? — Ne, to da] je namreč zaradi raznih popa ni mogoče, ker si želim leto- trdil, voznih kart, potrdil o pri-vanja 363 dni na leto, pa ne pod javi v kraju prebivanja itd., zme-šotorom, v vikend hišici ali pa pri d«, da se iz nje človek komaj znaj-kakem malomarnem privatniku! e‘ 4. Kako je bilo organizirano za T° > 7ak° od&°- prevoz vaše izmene? - Tja ,e šlo “P*™ M bomov ™edeh kot po 'maslu, nazaj \pa kot v 0 rezultatih ankete ka, vec ter tu- Pa spet mala križanka! VODORAVNO: 1. vodja ene naših EE; 9. ko- Nekaj o športu in rekreaciji v našem kolektivu V zadnji mandatni dobi so se- je Zvone Vreg. Naši šahisti so misija posvetila več pozornosti svinjskem hotkt! Kaj hoces.ce^ se stavi j ali športno kimisijo pri mla- zastopali občinski komite ZMS tej sekciji. Imeli smo en dvoboj izmena v Crikvenici v desetih dne- dinski organizaciji trije člani — na turnirju, ki ga je organizirala z Orehkom. Zmagala je naša eki- v;h tako hudo razmnoži!? Tone Korenjak, Franc Feher in Zveza vojnih invalidov. Sodelova- pa z rezultatom 3:0. Tudi med Ciril Dominiko.’ Delo športne ko- lo je pet ekip. Naši šahisti so za- obratoma je bilo srečanje. Uspešni i sij e. je bilo dokaj uspešno. Or- sedli tretje mesto. nejša je bila ekipa obrata II, ki ganizirali smo razna tekmovanja, v začetku januarja je bil dru- ie zmagala z rezultatom 3.0. razne dvoboje znotraj samega ko- gj brzopotezni turnir za šahiste Z malo boljšo organizacijo in lektiva z drugimi aktivi. našega kolektiva. Sodelovalo je vztrajnejšim delom bi lahko do- Da preidem takoj na pregled šestnajst šahistov. Zmagal je Vid segli še več športnih uspehov, tekmovanj in srečanj po posa- Gazvoda. Z organiziranjem raznih tekmo- meznih sekcijah! j^a prvenstvu Gorenjske med varLi a^! kaj podobnega pa nam ralni otok; 10. okrajšava za sta- sindikalnimi organizacijami so Je zmanjkalo rekvizitov. rejši; 12. vas pri Ljubljani; 13. NOGOMET nagi šahisti zasedli drugo mesto. Med samim delom naše komisije inicijali našega tehničnega. risar- V oktobru je bila tekma v ma- Tako so dobili pravico nastopa na smo prišli do zaključka, da se ja; 14. časomer; 16. Perzija; 18. lem nogometu med obratoma republiškem prvenstvu. Zaradi razen mladine zelo malo članov ameriška služba za vesoljske po- Zmagalo je moštvo obrata I s 3:2. malomarnosti jeseniških šahistov kolektiva zanima za to zvrst re- lete; 20. življenjska tekočina; 21. V novembru je bilo povratno sre- nismo bili pravočasno obveščeni kreacije. Pri tem smo delno krivi žensko ime; 23. kemični znak za Čanje. Tokrat je bilo uspešnejše 0 £asu tekmovanja. sami. Zato svetujem novo izvo- aluminij; 25. osvežilna pijača; 26. moštvo obrata II in zmagalo z re- Ijeni športni komisiji, naj v bo- sredstvo za pometanje; 29. orien- zultatom 2:1. ODBOJKA d oče organizira tako tekmovanje, talsko moško ime; 30. glavno me- V počastitev Dneva mladosti Ta sekcija je v našem podjetju da pritegne čim več članov ko- sto evropske države; 32. reklo, iz- smo igrali s Planiko. Zmagali najt,0]j zapostavljena. Sami se smo z rezultatom 3.2. Tudi z Vpragujemo Zakaj? Saj imamo v Orehkom smo imeli srečanje. pOC}jetju odlične igralce kateri bi . Boljše je bilo moštvo Orehka m lahko USlpejno nastopali v Gorenj- pohodov, izletov m tekmovanj, zmagalo z visokim rezultatom 8:2. skj 1; . £dino ikar nam manjka tako, da bo imel nas delovni clo- Med samim tekmovanjem pa je ■ . , A . ihidie ki bi bili nri- vek čim več možnosti za rekre- potekalo tekmovanje v malem ^em voditi to sekcijo Upa- acije. mo, da bo v bodoče športna ko- CIRIL DOMINKO di v časopisu o njej potem brali! Vsem prijateljski pozdrav! PEPE LEZN’GA nogometu med ekonomskimi enotami. To bo kmalu končano, saj sta na sporedu samo dve tekmi. lektiva. Predvsem sedaj, ko ima- rek; 33. telefonski poziv; 34. kramo proste sobote, mora komisija tiča za izvršni svet; 35. tukaj; 36. organizirati čim več ekskurzij konj; 37. kontrolor v obratu II; 39. lekarnar. NAVPIČNO: 1. šaljivo ime za pisarja; 3. romanski spolnik; 4. atek; 5. orien- 4 2 r- k 5 š~ 8 e 9 e 40 u s H n * !_ e 46 46 49 • 22 25 iu- je 25 e 26 27 m rn 29 e 3o 54 52 e » _ u- e 2>5 • 56 e 57 2)6 e 59~ Na letošniem prvenstvu Krania v tenisu nad štirideset nastopaiočih Na letošnjem prvenstvu Kranja Rebolj : Kompare 6:3, 6:3, inž Be-v tenisu, ki je bilo pretekli teden dank : Mulej 3:6, 6:3, 7:5, Lakner: NAMIZNI TENIS V počastitev 29. novembra je bil dvoboj med obratoma. Zmagala je ekipa obrata I z rezultatom 9:8. V začetku decembra smo razpisali namiznoteniško tekmovanje med ekonomskimi enotami. Prijavilo se je osem ekip. Tekmova- na novem stadionu, je sodelovalo Zdešar 6:2, 6:2, Polenc : inž. Jan nje je bilo končano januarja le- več kot štirideset tekmovalcev. 6:0, 6:2, Starc: Trobec 6:2, 6:1, A. tos. Zmagala je ekipa pnevmati- po pričakovaoj,i.h je zmagal pri Žnidar: d-r. Kocjtemčič 6:1, 6:1; karne II pred ekiPo p revmatika - moškjh [prj mladinch Davor četrtfinale — D. Žnidar: Prislan T ' , . , , . „„ Žnidar. Od naših tekmovalcev se 6:0, 6:4, Rebolj1: inž. Bedenk 6:2, je začelo prvenstvo naš^tovarnc je Rebolj uvrstil v polfinale, Lak- 6:2, Polenc : Lakner 6:0 6:2 Starc : za posameznike. Tekmovalo je mer pa v četrtfinale. Vrstni red A. Žnidar 6:2, 6:4, polfinale - D. trinajst igralcev. Zmagal je Bec pa je za to leto naslednji: 1. Da- Žnidar: Starc 6.1, 6.1, 6.3 in igra Stane, ki je bil na turnirju nepo- vor Žnidar, 2. Peter Starc, 3. An- za 3. mesto — Polenc: Rebolj 6:2, ražen. Drugo mesto ja zasedel drej Polenc, 4. Dušan Rebolji 5. 6:2. Dominko. Vse tekmovanje je bilo do 8. mesto pa so zasedli Jože vodstvo prvenstva je sklenilo, v našem mladinskem domu. Lakner, Andrej Prislan, inž. Bo- bo prihodnje leto organiziralo Prvi dvoboj smo imeli z Oreh- jam Bedenk in Artur Žnidar. tudi prvenstvo Kranja za začetni- talska vrsta športa; 6. avtomobil- me organizacije; 19. hunski po-ska oznaka Nizozemske; 8. šolski glavar; 22. ime igralke Gardner; pripomoček; 11. lesen opornik; 13. 24. majhna omara; 27. kratica za župnija; 15. sredstvo, ki prepre- Elektrogospodarstvo Slovenija; 28. čuje infekcijo; 17. kratica huma- pralni prašek; 30. egipčansko božanstvo; 31. najvažnejši del avto-Takole pa se zabavajo naši mobila; 33. del Kranja; 35. nepri-mladinci, kadar pridejo na diprav; 38. centralni komite; 37. ▼ oddih v Crikvenico druga in šestnajsta črka abecede; kom. Naša ekipa je bila uspešna i„ ™„la t visokim r=Zu«„„m ‘U-JSSSETfcT ŠAH V počastitev 29. nov. simo organizirali šahovski brzopotezni turnir za se prvenstva niso ke. Pravico sodelovanja bodo imeli vsi tisti igralci, ki letos niso šega podjetja, saj je bilo letošnje nastopili v članski konkurenci. S prvenstvo zares prilika za prime- ,tern do dana možnost vsem, ki so igrali tenis doslej nenačrtno D Žnidar: Oman in vsem novincem, da pomerijo rjavo znanja in moči. REZULTATI: člane kolektiva. Zmagal 6:3,6:0, Prislan : Koki 5 : 7, 7:5, 6:2, svoje moči!