Koordinacijski odbor republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, Gospodarske zbornice SR Slovenije in Zveze organizacij za tehnično kulturo Slovenije za pripravo predlogov iz SR Slovenije za podelitev prvomajskih nagrad (v nadaljevanju: koordinacijski odbor) je na seji 2. decembra 1975. leta sprejel
RAZGLAS
o roku in načinu prijave možnih kandidatov iz SR Slovenije za dodelitev prvomajske nagrade dela v letu 1976
i.
Po zakonu o prvomajskih nagradah dela (Ur. list SFRJ št 21/74) dajejo pobudo za podelitev te nagrade organizacije združenega dela s področja gospodarstva, družbenopolitične organizacije v njih in delavci.
Zato poziva koordinacijski odbor vse naštete dejavnike, da prijavijo možne kandidate iz SR Slovenije za podelitev prvomajske nagrade dela v letu 1976.
2.
Med kandidate z.a podelitev prvomajske nagrade dela je na način in v roku iz 1. in 3. točke tega razglasa možno prijaviti posameznega delavca - neposrednega proizvajalca v gospodarski dejavnosti, in to za posebne zasluge za bistveno povečanje produktivnosti dela, za pomembne racionalizatorske in inovatorske predloge, za učinkovite tehnične in tehnološke izboljšave, za trajnejši in izjemen nadpoprečni delovni učinek oziroma izjemno kakovost dela, za pobude in delovne rezultate, s katerimi so doseženi veliki prihranki v stroških proizvodnje, z.a izjemne uspehe v proizvodnih tekmovanjih in podobno, vendarle, če ob takih delovnih uspehih izkazuje svojo pripadnost socialističnim družbenim odnosom tudi z lastnim ustvarjalnim delovanjem v samoupravnih organih ter v družbenopolitičnih organizacijah.
Osnovna merila za podelitev prvomajske nagrade dela določa zakon o prvomajskih nagradah dela.
3.
Možnega kandidata za podelitev prvomajske nagrade dela pismeno prijavi temeljna ah druga organizacija združenega dela potem, ko je sklep o tem sprejel zbor njenih delavcev ali delavski svet, družbenopolitična organizacija v (T)OZD pa potem, ko so tako sklenili frjeni člani ali njen pristojni orgaa
Prijava se sestavi na posebni tiskovini v treh izvodih, vsebovati pa mora vse. v tiskovini zahtevane podatke in podrobno utemeljitev.
Prijavo v dveh enakih izvodih predloži predlagatelj najkasneje do 15. januarja 1976. leta koordinacijskemu odboru na naslov:
Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije — sektor za kadrovsko politiko, Dalmatinova 4, 61000 Ljubljana.
Koordinacijski odbor ne bo upošteval nepopolnih prijav, pa tudi ne tistih, ki bi jih prejel po razpisnem roku.
Tiskovine za prijavo možnih kandidatov' so na voljo pri sektorju republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije za kadrovsko politiko, Dalmatinova 4, 61000 Ljubljana.
4.
Koordinacijski odbor bo do 29. januarja 1976. leta izbral do pet kandidatov iz SR Slovenije za morebitno podelitev prvomajske nagrade dela v letu 1976.
5.
O morebitnih nagrajencih bo odločil z zakonom pooblaščeni zvezni odbor.
Koordinacijski odbor za pripravo predlogov iz SR Slovenije za podelitev prvomajskih nagrad dela
OB ZAKLJUČKU REDAKCIJE
Seja pred-
sedstva ZSJ
Upoštevaje spoznanje, da rast storilnosti pomeni edino pot do višje življenjske ravni, je predsedstvo sveta Zveze sindikatov Jugoslavije na seji, ki je bila v sredo, ob več načelnih in konkretnih pripombah podprlo osnutek resolucije o gospodarskem in socialnem razvoju Jugoslavije v naslednjem letu. Zato seje ob ugotovitvi, da z nizko storilnostjo in nizkim dohodkom ne moremo uspešno reševati razvojnih problemov družbe in tudi ne odpravljati gospodarske nestabilnosti ter dosegati višje življenjske ravni, tudi zavzelo, da bi v resoluciji za leto 1976 podrobneje spregovorili o soodvisnosti v gibanju osebnih dohodkov, storilnosti in življenjskih stroškov, zaradi aktualnosti problematike pa tudi o stanovanjski graditvi, porabi in zaposlovanju.
Zavoljo zaključka redakcije bomo podrobneje o tej seji poročali v prihodnji številki našega lista.
Letošnje poslovno leto v tovarni dvokoles Rog v Ljubljani uspešno zaključujejo. Od več 300.000 enot, kolikor jih bodo proizvedli v letošnjem letu, jih bodo dobro polovico izvozili, kar pomeni za 30 % več kot lani.	*	Foto: A. AGNlC
PREDSEDSTVO1 RS ZSS POVZELO JAVNO RAZPRAVO 0 OSNUTKU RESOLUCIJE 0 SKUPNI POLITIKI EKONOMSKEGA IN SOCIALNEGA RAZVOJA JUGOSLAVIJE
Načrtujmo realno, da bomo načrte tudi uresničili
Med vprašanji, ki so bila na dnevnem redu zadnje seje predsedstva RS ZSS, velja še posebej omeniti povzetek razprave o osnutku resolucije o skupni pohtiki ekonomskega in socialnega razvoja Jugoslavije v prihodnjem letu. Razprave, ki so potekale v sindikatih, so opozorile predvsem na naslednje:
Z resolucijo za leto 1976 moramo opredeliti področja, ki jih bomo samoupravno organizirah tako, da bo združeno delo in ne država odgovorni nosilec družbene reprodukcije. S tem je povezano tudi vprašanje hitrejšega razvoja samoupravnih odnosov na področjih, ki bi morala biti organizirana v samoupravnih interesnih skupnostih. Odlašanja pri ustanavljanju SIS in ustreznih povezovanj teh skupnosti v zvezi namreč podaljšuje državne posege v te panoge, ki pa so brez vidnejših uspehov. Nasprotno: elektrogospodarstvo in železnica imata čedalje večje izpade dohodka!
Rezultati zadnjih mesecev letošnjega leta sicer opozaijajo na bolj umirjeno rast cen in izboljševanje naše plačilne bilance. Ne morejo pa pomeniti osnove za optimizem o možnostih v prihodnjem letu, saj smo omenjena gibanja dosegli z izjemnimi administrativnimi ukrepi, ki niti kot metoda in niti kot smer delovanja ne morejo in ne smejo pomeniti trajnejše usmeritve.
V prihodnjem letu bi vsekakor morali sprejeti tudi ukrepe, ki naj bi spodbudili domače popra-ševanje. Vprašanje pa je, če bi bilo smotrno premajhno domače popraševanje spodbujati z veča njem deleža potrošniških kreditov v kupni masi. Ce bi se za to vendarle odločili, velja kreditirati predvsem produktivno proizvodnjo, ne pa tistih izdelkov, ki so obležali v skladiščih zaradi napačne usmeritve proizvajalcev.
Ko se zavzemamo za zdrav gospodarski razvoj, to med drugim pomeni, da moramo obvladovati
'globalna razmerja v delitvi družbenega proizvoda. Toda vprašanje je, ali je funkcija zvezne resolucije, da se spušča tudi v tiste podrobnosti, ki so stvar ožjih političnih skupnosti. Zato slovenski sindikati ne morejo soglašati, da bi enako obravnavali problem cen „vseh storitev in stanovanjskih najemnin11, saj smo se v naši republiki politično že dogovorili, da bomo do leta 1980 dosegli stroškovne najemnine in sprejeli vse potrebne ukrepe, tako tudi razvili sistem subvencioniranja. Prav tako so se slovenski sindikati že ob sprejemanju letošnje resolucije zavzemah, da pri usklajevanju vse vrste porabe obravnavamo hkrati, kajti razmerje med osebno, splošno in skupno porabo je odvisno tako od usmerjenosti posameznih republik in pokrajin kot od razvitosti in nujnosti razvoja njihovih družbenih dejavnosti.
Priprave na sprejem resolucije o skupni politiki ekonomskega in socialnega razvoja Jugoslavije v letu 1976 so, razumljivo, trenutno v sre-
dišču pozornosti javnosti. Vendar to ne pomeni, da bi zaradi tega lahko pozabljali na druga, prav tako aktualna vprašanja, zlasti pa ne na tista, katerih ugodna razrešitev lahko spodbudno vpliva na uresničevanje nalog, o katerih se zdaj dogovarjamo. Zato se je predsedstvo RS ZSS še posebej zavzelo za hitrejše uveljavljanje reprodukcijskih celot na ustavnih osnovah ter za sprejem sistemskih zakonov, zlasti še s področja kreditno-mone-tamega sistema, p oh tike cen, zunanjetrgovinskih odnosov, financiranja federacije in še nekaterih. Ker pa je očitno, da vseh teh predpisov v naslednjem letu še ne bomo sprejeli, čeprav pogojujejo poslovne in splošno gospodarske usmeritve združenega dela, bi morala resolucija za leto 1976 vsebovati vsaj tiste rešitve, ki so bile že verificirane v dosedanjih razpravah. Tudi to bi namreč pomenilo dragocen prispevek k možnosti za uresničitev dogovorov, kot jih bomo zapisah v resoluciji za leto 1976.	-mG
6. december 1975 stran
Ob tridesetletnici naše republike
PRAZNIČNI
POMENKI
Stara delavska hotenja po pravici in poštenosti, tovarištvu in solidarnosti, tolikokrat izpričana v razrednih mezdnih spopadih in uveljavljena v naši revoluciji, vedno bolj postajajo vsakodnevna praksa milijonov samoupravljavcev.
(Nadaljevanje in konec)
Ko je 27. junija 1950. leta zvezna skupščina sprejela „Temdjni zakon o gopodarjenju z državnimi gospodarskimi podjetji in višjimi gospodarskimi združenji po delovnih ko-lektivih", je Boris Kidrič, tedanji predsednik gospodarskega sveta pri zvezni vladi, tako pojasnil težnje našega delavskega gibanja:
„Ljudska oblast mora postati last delovnih ljudi, gospodarjev naše sedanjosti in ustvarjalcev boljše prihodnosti."
SAMOUPRAVLJAVCI
Nekaj tednov kasneje sem na Jesenicah poslušal Franca Leskoška, takratnega predsednika sveta za strojegradnjo, ki je govoril kovinarjem:
„Vam, vašemu delavskemu svetu, je delavstvo izpričalo veliko zaupanje. Vi ste zdaj odgovorni za vse delo v železa mi. Upravljajte svoja podjetja po zakonitih predpisih in v okviru petletnega gospodarskega načrta, po navodilih in smernicah, ki jih narekujejo interesi naše socialistične skupnosti. Skrbite za delavce, za njihovo delo in življenje, za družine. Dvigujte njihovo kulturno in politično zavest, učite se in učite druge. Partija in oblast vam bosta pomagala, zavedajte pa se, da sovražnik ne spi in da išče možnosti, kako bi nam škodoval."
Delavec Srečko Jagodic je odgovoril:
„Ko prevzemamo to veliko samo-upravljavsko dolžnost, prevzemamo tudi odgovornost za gospodarjenje, za dobro delo in za večjo delovno storilnost, za premagovanje vseh težav, v katerih se je znašel tudi naš kolektiv."
Prvi samoupravni korald so bili seveda dokaj negotovL Vse spoznanje smo si šele morali pridobiti v samoupravni praksi
„Hudo je včasih bilo," je zapisal pesnik Miha Remec, „ni žal mi za žulje, nič za to ...“
Janez Hribar, ki je v tistih letih delal pri Gradisu, mi je pred leti pripovedoval:
,,Saj nismo vedeli o čem vse bi lahko odločali ker sta se obe upravi, državna in tovarniška, vmešavali v naše odločitve. Sprva smo predvsem govorili o udarniškem delu. Organizirali smo delo po šihtu, pa šole in tečaje za pridobitev kvalifikacij. Zidali smo stanovanja in sklepali o njihovi delitvi. To pa je bilo v javnem vse, kar so prvi delavski sveti lahko delali"
Četrt stoletja je minilo od tedaj.
Nimamo več rdečih kotičkov in stenskih časopisov in prehodnih zastavic, ki so nekoč krasile stroje naj-bdjšjh garačev; samoupravljanje pa je vse bolj, še zlasti po zadnji ustavi, last delavcev in občanov.
Nedavno tega je Stane Ipavec, star delavski aktivist v Stolu, takole povedal:
,,Zdaj, ko smo ustanovili femdjne organizacije in smo novo ustavo uveljavili v vsakodnevni praksi, odločamo o vsem. Pravim, delavci odločajo, ne pa vodstvo. In vse bolj spoznavamo, kako nujno potrebujemo sindikat Nekdo pač mora spodbujati razprave, jih usmerjati, pomagati, da bi izoblikovali kar najboljša stališča. Če sindikat potem zataji, kaj hitro postanejo glasni zagovorniki mezdne ali kakšne druge sovražne miselnosti. Boj za prave sa-
moupravne odnose v podjetju in v vsej družbi torej ni pojenjal; še bolj ogorčen je kot poprej, pa ne zato, ker je nasprotnikov več, le mi smo bolj odločni Še se poznajo slabosti iz nedavnega obdobja liberalizma, ko je delavec čedalje manj pomeni in so v njegovem imenu odločali uradniki Posledice takšnih gledanj še čutimo; vse manj pa jih bo, kolikor bolj bosta sindikat in partija organizirala delavce."
DELO
Listam po zapisnikih in se spominjam:
Stal sem ob robu kotlaste doline s terasastimi pobočji razrite in s kupi črne zemlje posejane. Majhne lokomotive so prevažale vagončke premoga in jalovine. Na desni se je dvigovalo ogrodje šahta z veliko rdečo zvezdo na vrhu. Kakih sto korakov naprej se je zaletaval v hrib bager, rohnel in grizel v dnevni kop nekdanjega kočevskega rudnika.
Droben fante je sedel na kupu zemlje in zrl v kotlino. Zahajajoče sonce se je lesketalo v njegovih očeh, ko mi je pripovedoval:
,,V nočni izmeni delam. Od desetih zvečer do šestih zjutraj. Spati bi moral, pa ne morem. Rad sedim tu in gledam ... Na tistie stari lokomotivi je delal moj ata. Na onile tamle, id se je pravkar ustavila, se učim za kurjača."
„In kje je zdaj - ata? ‘‘
Zazrl se je v dalj, čez dnevni kop in gole griče in je povedal:
„Ubili so ga Nemci - spodaj v mestu, na mostu, ko je jurišal na graščino. Kmalu potem mi je umrla mama. Živim pri stari materi. Že vsa ta leta.
Pod nama se je ustavila lokomotiva in njen strojevodja je zaklical:
„Stanko, ko boš šel v knjižnico, vzemi zame Gorkega ,Mati’.“
Sonce je zahajalo in v kotlini so prižigali luči.
„Rad berem knjige. Vi tudi? “
Bager se je zaletaval v hrib, rohnel in grizel v premog in jalovino in polnil vagončke.
„Ste že kdaj vozili lokomotivo? Čudoviti stroji so to. Že veliko let jih takole gledam in vse poznam. Tamle vozi Luka staro 65. Pod separacijo je 64. Tistale pa je ,madžar-ka’. Simon jo vozi. Imamo še ,66’. Glejte, pravkar je izpustila paro."
Sonce je zašlo.
„Čez dobro leto bom kurjač in potem se bom še učil. Rad bi postal strojevodja na pravih, velikih lokomotivah."
Nekaj let kasneje sem Stanka srečal v Ljubljani. Ves vesel mi je povedal, da se mu je stara želja spolnila. Postal je strojevodja na velikih lokomotivah.
,,Nisem še govorila z novinarjem. Ne vem, kaj naj rečem."
Bila je drobna, živahna, črnolasa, „dekle in pol", kot je dejal Zdravko Troha, takratni sekretar občinskega komiteja v Domžalah, ki me je popeljal k njej.
„Povej, Francka, novinarju, kako živiš."
,,Saj veš. V obrat bi šla rada, tja, kjer sem delala 12 let. Bila sem sor-tirka papirja. Pa so mi pred tremi meseci rekli: .Menza ima izgubo, hrana je slaba. Pojdi tja in uredi zadevo: zaradi ljudi’ In sem šla; zdaj je hrana boljša in izgube tudi ni več. Srce pa je ostalo v tovarni"
„Kako rada bi se vrnila v proizvodnjo."
Iz njenih besed je zvenela odločnost primorskega bajtarskega dekleta, Id si je vse, kar ima, prislužila s ti dim delom.
..Služila sem gosposkim kmetom in hranila denar za šivalni stroj. Rada bi bila šivilja, pa mi je med vojno vse pogorela Zdaj sem upravnica menze, najraje pa šivam. Zase in za druge. Zastonj. Prihajajo tudi k meni, naj jim svetujem. Doslej sem sama organizirala štiri šiviljske tečaje: enega v tovarni, tri pa na terenu."
,Jmam torej tovarno, šivanje, menzo in ... sina. Hodi v gradbeni tehnikum. V drugi letnik. Štipendira ga tovarna."
„Rada ga imam," je tekla, „in želela bi, da bi postal dober človek."
Sobota je bila, lep jesenski dan in Zdravko me je, ko sva odhajala iz. Papirnice v Količevem, opozoril:
„Napiši, da je bila nekoč revna, najbolj revna med revnimi. Zdaj je bogata. Delavci jo imajo radi, sin jo spoštuje in ona ima rada sina in ljudi “
Francka Bevc je bila potlej poslanka republiškega zbora proizvajalcev.
Tovarna je velika in lepa, mladostna. Železo in jeklo, beton.
Kidričeva
Stal je ob ogromnem kotlu, v katerem je vrela nekakšna brozga, in zrl je vame skozi zaščitna očala.
Mojster Janez Kostanjevec.
Petnajst let poprej se je oglasil na ptujskem mladinskem komiteju mlad rjavolas fant in je dejal, da prihaja iz vojske.
„V brigado bi rad."
In je šel. Na progi Šamac-Sara-jevo je bil namestnik komandanta brigade in vrnil se je kot udarnik.
Komandant Dušan Furlan je govoril:
,.Neutrudljiv je. Dela preudarno in vsak njegov gib je posvečen delu. Ko ga vidiš, kako gara, se budi v tebi nepremagljiva želja, da bi ga posnemal, pristopil in prijel za lopata Potlej je šel v skojevski tečaj, delal je v akcijskem oddelku centralnega komiteja mladine in nenadoma je izginil. Rekli so mi: „Odšel je v Stmišče, da hi postal' delavec."
Tri leta se je učil za delavca in še tri leta za mojstra.
In potlej je stal tamkaj, ob ogromnem kodu, v katerem je vrela glinica. Snel si je zaščitna očala in nenadoma je bilo tako kot nekoč.
„ Živim, vidiš, takole. Imam ženo, otroka in tole.
Z roko je pokazal po tovarniški dvorani in pripovedoval o boksitu in glinici in o aluminiju, o nekakšnih formulah in kemikalijah, o brozgi, ki vre v kotlih, o gospodarjenju; pripovedoval je, kot bi bral iz strokovne knjige.
Janez Kostanjevec je bil, ko sem ga lani obiskal, sekretar tovarne v Kidričevem, nekaj let poprej pa je delal kot sekretar občinskega komi-
teja partije v Ptuju in je bil tudi poslanec zbora proizvajalcev zvezne skupščine.
Hodila sva po Vrhu, hribu nad Batujami, med vinogradi in koše-nicami in se pomenkovala. V dolini je žuborela Vipava, iz batujske kovačnice pa so odmevali udarci kladiv. Pred vasjo, ki se stiska na Vrhu, so se zagrizli v vinograd kopači
Toni se je nasmehnil.
,.Sprašuješ, v čem je sreča? Pokojnine nimam velike, stanovanja tudi ne najboljšega, otroci so se mi raztepli po svetu. Imam pa ženo, vnuke, ki me obiskujejo, vrt, s katerim se ukvarjam. Vendar to ni vse in tudi ni najvažnejše. Poznal sem ljudi ki so bili srečni, če so lahko v miru pokadii cigareto. Jaz nisem tak. Ko sem postal socialist in kasneje komunist, sem začutil, kako se vali iz mene tisto prekleto breme strahu in negotovosti ki so mi ga kot bajtarskemu otroku položili že v zibelko. Občutek, da nisem sam, da nas je mnogo in da smo močni, zavesi da ustvarjamo nekaj velikega — vidiš, tudi to je sreča. Če bi mi danes nekdo ukazal: Toni prekrižaj roke in miruj, dovolj si se nagaral -bi bil bolj nesrečen kot.
Ni našel besede.
Starikavi Čaven se je kopal v soncu. Krpa snega na njegovem vrhu je bila podobna snežnobelemu obližu na umazanem obrazu.
Pokazal mi je razvaline starega gradu na Taboru, hribu, ki se stiska k pobočju Čavna, in je dejal:
„Glej, živeli so grofje in milijoni jim bili pokorni Kaj je ostalo od h? Razvaline, sredi katerih so si letje sezidali hiše. Živel je tudi de dich, batujski tovarnar in gospod, j je ostalo od njega? Star pečat, ga bodo bodoči rodovi rabili kot kaz, da so nekoč res živeli kapita-:i Nas na nikdar ne bo razžria ria
Tone Sviligoj, eden prvih primorskih komunistov, počiva na pokopališču v Batujah.
PARTUA
V partijo me je sprejel Franček Simonič.
Bilo je leta 1946, takoj po volitvah poslancev prve zvezne skupščine, ko je v bolfenškj fari, za katero sem bi zadolžen, zmagala naša lista.'
Takrat se mi je zdet o, daje socializem kot zrel sad; le utrgati ga je treba.
Franček, zdajšnji sodnik slovenskega ustavnega sodišča, mi je pripovedoval:
„Boj za oblast delavcev še ni končan. Smo šele na začetku in velikokrat se bo še zgodilo, da te bodo gospodje v nič devali ali ti bodo nudili materialne dobrine, stanovanje ali hišo. Jaz pa vem, da boš osti, kakršen si bil do zdaj, komunist med ljudmi, skromen in pošten, tudi takrat, ko boš sam odpiral ljudem možnosti, da si gradijo stanovanja in hiše. Srečen boš ob sreči delavcev."
Te Simoniče/e misli me spremljajo še danes.
In prav zavoljo njih sem pred dvema letoma v našem listu napisal:
,,Le kam smo dali vso obilno zalogo človeških vrednot, s katerimi je partija šla v revolucijo in v njej zmagala? Vem, da na to vprašanje ni moč takoj odgovoriti, pa vendar, zakaj ne bi zdaj, po Titovem pismu in ustavnih ukrepih, ko smo se tudi .spodaj’ bolje delavsko organizirali, odločno govorih o teh zadevah. Za-. kaj ne hi še bolj jasno spregovorili o
tem, koliko nas je komunistov med delavci. Delavcev. V Kidričevem sem se nedavno tega pomenkoval s komunisti, ki so v zadnjih petindvajsetih letih ostali delavci; bilo jih je zelo malo. Tovarno v Stališču smo namreč začeti graditi mladinci, skojevci iz mladinskih delovnih brigad, ki so postati partijci in se tam zaposlili, nekaj let kasneje pa sem mnoge med njimi srečal na tako imenovanih .boljših’ delovnih mestih. Urad-ništvo je že takrat vse bolj postajalo moda.
Komunisti smo nekoč bili delavci in delali smo za delavske interese, potem pa smo nekateri dolga leta životarili v tako imenovanih vodilnih strukturah in tam dobivali plačo za to, da zastopamo interese delavcev. Pismo nas je zbudila Morebiti je prišlo prepozno na naslov vseh tistih članov zveze komunistov, ki dotlej niso znali ali pa hoteli usldaditi družbene akcije in osebnih hotenj z delavskimi težnjami.
Prebudilo pa je delavce.
Pred vhodom v tovamo sem se ob dveh popoldne pogovarjal z ljudmi, ki so odhajali z dela, in jih spraševal, kaj sodijo o svojem samoupravljanju, pa mi mnogi sploh niso znali povedati, kaj je samoupravljanje.
Kasneje mi je direktor komerciale pojasnil, da delavci v njihovi tovarni niso pravi proletarci, da so napol kmetje in da potrebujejo trdo roko, Id ji lahko rečemo tudi samouprav-Ijavska roka.
Včasih smo hodili delavci na par tijski komite spraševat, kaj naj storimo, da bi uresničiti težnje po naši oblasti. Sprva smo bil trdno prepričani, da je možno ta hotenja uveljaviti le s puško v roki, zdaj vemo, da za to potrebujemo predvsem znanje. In, kot je nedavno tega dejal Janez Barborič, predsednik slovenskih sindikatov, tudi spoznanje, kaj je prav in kaj ni. Narediti moramo takšno oblast, v kateri bo delo čislano in plačano. K temu jasen cilj, ki smo ga ob sprejemu nove ustave dovolj razločno povedali: organizirajmo vsa naša prizadevanja tako, da bomo lahko sami odločali o vsem, kar zadeva naše življenje."
NAMESTO KONCA
Zapisal sem teh nekaj misli o vsem, kar smo v bitki za našo oblast že storili in kar nas še teži. Nisem odkrival vzrokov in tudi o posledicah dobrega in slabega sem govoril dokaj negotovo. Povedal pa sem, da je vse, kar imamo, naša last in da smo tudi za vse slabosti krivi sami.
Večer je in zadnji trenutek za oddajo tega članka. Ne vem, kako naj ga končam. Naj ob prazniku republike povem za konec še nekaj dobrega, spodbudnega, nekaj zelo našega ati pa naj se samo podpišem.
Pa sem se spomnil na mojega mladostnega prijatelja, ki je pred toliko leti zahajal v našo delavnico in mi je pripovedoval o dnevu, ki prihaja, o bitki, ki jo bomo morali izbojevati, da bi delavci bolje in lepše živeli.
In na Antona Jegliča, predsednika sindikalne konference v kamniškem Stolu, ki mi je pred dnevi pripovedoval:
„Leta 194 8 me je mama pripeljala v dupliško tovarno. Bil sem obut v njene stare in ponošene čevlje. Pa mi je, v kamniški trgovini, kupila fantovske bengštajgeije. To so bili prvi res moji čevlji Včasih pripovedujem svojim otrokom o tem, kako smo nekoč živeli. Pa ne vem, če me razumejo____“
JANEZ VOLJČ




6. december 1975
PO ČEM SO VELENJSKI REKORDI
Za skopo vestjo, da so velenjski rudarji že izpolnili letošnji plan, se skriva delo na praznike, izmenjava izmen na čelih, boj
z ognjem in vodo
Za dan republike, točneje, 29. novembra ob enih in dvajset minut, so velenjski rudarji izpolnili letošnji plan. Izkopali so tri milijone devetsto'dva tisoč ton lignita. S tem so izpolnili obljubo, ki so jo sami sprejeli, za katero so se sami borili in s katero so znova dokazali, da se zavedajo svojega dolga družbi. V trenutku, ko je avtomatična tehtnica ob neskončnem traku zadnji izmeni rekorderjev odmerila število ton izkopanega premoga, ni bilo slavja, ne godbe, ne govornikov. Smejočih obrazov, ob nemem stisku rok se je izmena tiho, kot neštete pred njo razkropila v kopalnico in pozneje proti doniu.
Končan je bil boj, ki je trajal skoraj tri mesece. Od takrat, ko so v neki samoupravni skupnosti, ob nekem čelu dobrih tristo'metrov pod zemljo med pogovorom sklenili, da bi se tudi letos spustili v boj za tone. Idejo so prinesli na dan, spodbudili so razprave in analize strokovnih služb in vodstva, ki je po nekaj dneh pripravilo trdnejši okvir za uresničitev akcije. A ko so že bij na pragu zmage, je četrtega novembra v jami „vzhod“ izbruhnil požar. Na čelu, kjer so šele mesec dni preizkušali nov stroj, od katerega so veliko pričakovali in kije presegel vsa njihova pričakovanja. Požar, ki še divja, jim je odrezal stroj, zapri komaj odprto in z mehanizacijo opremljeno čelo, jim je iz rok izpuli 40.000 ton premoga, ki bi ga morali samo še pobrati Po vdoru vode lani jih je letos prizadejal še ogenj.
Doživel sem dva požara v rudniku. Za rudarja je požar enako nevaren kot plin ali voda. V našem rudniku smo dobro pripravljeni za nesreče, vendar je teoretična priprava eno, nesreča pa druga V tem primeru je bio hudičevo težko. Neznosna vročina, dim, nismo mogli takoj odkriti žarišča požara, ki se je hitro širil. Ob nesreči najrepj pomisliš na tovariše. Vsak ve sicer, kaj mora v takšnem primeru storiti, vendar vse le ni tako. Najhujša je tista tesnoba, grozen občutek nemoči, ko veš, kam greš, veš. da imaš na hrbtu brezhiben aparat, tipaš naprej, misli so jasne, telo pa odpoveduje pokornost in poslušnost
Ko smo zidali prvi zid, si vgradil dve ope Id pa si se moral odvleči nazaj. Ljudje so se menjali vsakih nekaj minut. Tipali smo drug za drugim, si podajali opeko, malto. Za prvim zidom smo zgradili drugega, tretjega, skupno pet zidov. Ko smo pred dnevom odpili zidovje, da bi ugotovili, kako je, žarišče smo pred tem zalili z vodo,Je bila še vedno takšna vročina, da se nismo mogli daleč prebitt V hipu si bil moker od znoja, kljub aparatu s kisikom se ti je zdelo, da se boš zdaj zdaj. zadušil. Nadčloveški napoti, o katerih šele pozneje razmišljaš in se čudiš, da so sploh možni"
NAPORI SO BILI IZJEMNI,
ZATO JE ZMAGA DRAGOCENEJŠA
KNAP SE BOJI PLINA, VODE IN OGNJA, TODA ...
„Naše delo je pač tako, polno nevarnosti, naporov in preizkušenj," pravi Ivan Florijan, kopač, vodja čela v jami „vzhod“. Ivan je rudar že od 1947. leta. Od takrat, ko so se borili, za petletko, ko so na prsi obešali udarniške značke, ko so dobivali še bone za meso,, sladkor in čokolada Ima tri otroke. Vsa leta dela pri odkopu, vsa ta leta, dobrega četrt stoletja je med velenjskimi rekorderji Tudi sin bo verjetno krenil za njim v rudnik.
,,Človek mora imeti pred seboj cilj. Meni se zdi, da je vredno živeti samo takrat, če veš, za kaj živiš. Zdrav sem, otroci so zdravi, lahko bi rekel, da sem srečen. Tega tudi ne skrivam. Ponosen sem na vse, kar sem ustvaril, ker sem vse to
ustvaril s svojimi rokami. In to je mnoga
Sprašujete me, kolikšna je resnična cena naših rekordov? Kako bi rekel, knapi smo bolj skopi z besedami, toda vendar naši rekordi so prigarani Trdo zasluženi z delom na nedelje, praznike. Če je meni v lepem nedeljskem jutru težko iti v jamo, kako je šele mladim, ki hi radi zaživeli, se malo razdivjali in poveselili Denar ni vse. Pravzaprav, kaj bo denar, če ga nimaš časa pametno porabiti
Ko si enkrat v jami, pozabiš na svet tam zunaj. Prenekateri tega ne zmore. Pri nas je izredna fluktuacija. Nekateri fantje pridejo v jamo in me že po nekaj urah prosijo, če bi lahko šli ven. Toda tisti, ki ostane leto, ta bo ostal knap. To'je moško, resnično trdo delo. Pri nas ni sirene, ki bi označila čas malice, na čelu še nikoli nismo vsi hkrati jedli, niti izkoristili zakonite pravice do počitka. Zadnje tri mesece smo se tako gnali, da smo komaj še vzdržali. Toda vzdržali smo, ker smo tako hoteli Mi smo sklenili da bomo za dan republike rekord zrušili In smo ga. Kljub ognju in manevrom ..."
KO ORGANIZEM ODPOVE POSLUŠNOST
„Biio je jutro, kot nešteto pred njim," pripoveduje Vinko Borovnik, mlad mož, ki mu ne bi prisodil, da je že 15 let rudar. Do nedavna je bil vodja čela, potem so ga poslali v šolo, zdaj je pripravnik za nadzornika.
„Obhodil sem čelo, pregledal jašek, za mano je piegjed opravil še električar, za njim strojnik. Ko smo razpravljali o delu, je nekdo rekel, da voha dim. Bilo je že prepozno. Ogenj je bit že pred nami. Da je bila nesreča večja, ga nismo mpgli presekati In da je bila nesreča še večja, je požar izbruhnil na čelu, ki smo ga komaj opremili. Ogenj nam je odrezal nov stroj, za katerega smo dali težke denarje. Stroj, ki nas je že po mesecu dni dela presenetil, saj so bili rezultati boljši od vseh pri nas preizkušenih strojev.
„Tovariši so presegli sami sebe," pravi dipl. ing. Zdravko Oblak, namestnik direktorja za rudarstvo, vodja TOZD Storitve. „Ta rekord je bi dosežen v izjemnih razmerah. Moramo namreč vedeti da je bi letošnji izkop dosežen v 265 in triče-trt dneva, torej smo izkopali 3,902.000 ton premoga v skoraj za tretjino krajšem časovnem obdobju kot je plansko leto. K temu moramo dodati še težave. Požar nam je uničil komaj pripravljeno čelo, odrezal stroj, kije dajal izjemne učinke, skoraj teden dni smo izgubili z gašenjem, zavarovanje smo morali zagotoviti za sto ljudi Pred tem je moralo 296 rudarjev na vojno vajo ...
Po lepih uspehih v prvih mesecih letošnjega leta nam je vsa rezerva že na pomlad skopnela. Čez poletje so proizvodnjo okrnili dopusti tako da ideja o rekordu za dan republike ni bila preveč vabljiva. Vps tehnični in politični štab je sicer sproti analiziral in načrtoval, ne smemo pa pozabiti, da ne gre samo za delo v jami, temveč za delo vseh obratov in TOZD. In ko je že kazalo, da nas od uspeha kljub vsemu loči še dobra ped - je izbruhnil požar ... ,
V oktobru nam je vrh vsega odpovedala še mehanizacija na koti plus 175. Gre za uvoženo mehanizacijo. Ker je zdesetkan uvoz, ne dobimo rezervnih delov. Vso mehanizacijo smo morali zamenjati, tako smo izgubii 12.000 ton premoga, ki bi ga medtem v normalnih okoliščinah v tistem delu jame izkopali" dopolnjuje dipl. inž. Avgušt Terglav, vodja TOZD Jama vzhod. „Zadnji teden so se rudarji zamenjavali na čelih. Tako so nakopali 2.500 dodatnih ton in omilili izpad, ki je nastal. To so bili napori, ki se ne dajo opisati Toda rudar bo za vsako ceno izpolnil besedo, ki jo je dal. Vsaj naš. In naši so rekli: bomo uspeli Žal je delo našega rudarja premalo cenjeno. V javnosti se venomer pojavljajo parole o tehnični opremljenosti našega rudnika. V resnici pa se sploh ne moremo primerjati z opremljenostjo rudnikov ne na Vzhodu ne na Zahodu. Naši proizvodni učinki pa so enaki! Torej gre za izredne fizične napore, ki pa imajo tudi svojo mejo. Če hočemo doseči izkop, kot ga terja novi blok šoštanjske' termoelektrarne, bomo mo-iali v naš rudnik vložiti mnogo več denarja za opremo. Slaba opremljenost naših rudnikov je posledica naše gospodarske politike pred leti ko so mnogi trdili, da premog ni perspektiven. Takrat smo samo v našem rudniku odpustili 500 dobrih rudarjev, ki se niso nikoli več vrnili v jamo."
RUDAR, KJE JE TVOJE MESTO V DRUŽBI?
„Naše rudarstvo si še vedno ni opomoglo zavoljo razmer pred desetimi leti," pravi Viktor Krašek, namestnik predsednika predsedstva sindikata Rudnika lignita Velenje. „Vsa
ta leta samo krpamo. Naša akumulativnost je nizka, komaj tolikšna, da zmoremo denar za nakup dela oprema Zato pa nismo rešili problema družbene prehrane za rudarje. Zavedamo se. da smo v obdobju stabilizacije, vendar gre tu za potrebe, ki imajo izreden pomen za širšo družbo. Res je, v naših načrtih je ostala gradnja objekta družbene prehrane in gradnja samskega doma, še zdaleč pa ni rešeno vprašanje gradnje stanovanj. V javnosb mnogo govorimo o Velenju, o Novem Velenju, o tem, koliko novih stanovanj je v mestu. Nihče pa ne govori, da 360 rudarjev, ki tlelajo v jami, že leto, dve in več čaka na stanovanja. Letos smo vselili kakih 200 družin v nova stanovanja. Če bodo končno uredili ogrevanje v novi stanovanjski soseski, bomo tako morda pridobili še petdeset stanovanj, ki jih bodo izpraznili tovariši s preselitvijo v svoje hiše. Toda nekaj let nazaj nismo gradili veliko. Rekli smo, da moramo malo potrpeti. Za prihodnje leto, kolikor vem, pa tudi ne bo na voljo nobenega novega stanovanja, ker nimamo denarja. Včasih ;so ljudje prihajali v Velenje, ker smo jim lahko zagotovili stanovanje in dober zaslužek. Velenje smo, to je bolj ali manj znano, zgradili mi, rudarji Zdaj pa že dolgo ni več taka Zato imamo tudi tolikšne kadrovske probleme.
Problem zase je nerazčiščeno pokojninsko vprašanje in problem invalidnosti. Naš poklic je izredno težak, mnogo je možnosti poškodb pri delu, mnogo poklicnih bolezni ki pestijo starejše tovariše. I renutno imamo evidentiranih 670 invalidov. Prepričani smo, da so ti tovariši zboleli in postali invalidi zaradi težkega dela Ljudi boli da po tolikih letih dela v jami postanejo breme družin. Nimamo tudi ustreznih delovnih mest za prekvalifikacijo."
„Poleg tega gre knap v pokoj kot kvalificirani delavec, torej pade v isto kategorijo, kot denimo, kvalificiran kuhar...," dodaja Srečko Meh, sekretar sveta zveze komunistov TOZD RLV. „Borili se bomo, da bodo naši tovariši, ki gredo v pokoj, dobili osnovo OD poprečja naših osebnih dohodkov. Smatramo, da bi bilo to pošteno in pravično. Žal naše socialno zavarovanje caplja za dogajanji.
Menim, da vse to sodi v splet vrednot, s katerimi družba vrednoti naše delo in napore. Pri tem moram poudariti, da naša akcija za rekorden izkop premoga ni bila uresničena zaradi hotenj od zgoraj ali kot to že kje imenujejo. Za akcijo so se odločili v eni od izmen na enem od čel. Z idejo so prišli pred tehnične službe, vključile so se politične organizacije, opravili smo nešteto analiz in priprav in uspeli Kljub vsemu uspeli"
RUDARJI NE PROSIJO DARIL
Medtem ko nam v glavi še vedno odzvanja enakomerni šum neskončnega traku, Id nenehno nosi premog, medtem ko poskušamo v spominu izluščiti posamezne, od potu in premogovnega prahu zlepljene obraze, iz katerih žarijo samo oči, mehanično seštevamo in odbiramo vse, da bi se dokopali do edine resnice o tem, po čem sov resnici velenjski rekordi. Od takrat, ko je J omaž Hren sredi starega Velenja s kresom knjig poskušal zavrteti kolo zgodovine nazaj, pa do tedaj, ko so pred sto leti v Velenju začeli kopati premog, je preteklo mnogo časa. V zadnjih tridesetih, od vojne sem pa-malo. In vendar so velenjski rudarji prav v teh treh desetletjih iz leta v leto postavljali rekorda Rekorde pri izkopu premoga, rekorde pri obnovi rekorde pri gradnji stanovanj, rekorde pri udarniškem delu za komunalno ureditev Velenja.
„Družba nam naj samo omogoči normalno proizvodnjo, ne da bi nam kaj podarila, samo kredite naj nam zagotovi pod ugodnejšimi pogoji za nakup opreme, za gradnjo stanovanj, pa bomo postavili še prenekateri rekord," je pristavil Miro Ahtig, sekretar samoupravnih organizacij tega 3.550-članskega kolektiva, katerega manjši del skoraj tristo metrov pod zemljo še vedno bije boj z ognjem za najmodernejši stroj, za tistih 40.000 ton odkritega premoga, za dva tisoč metrov proge, za skoraj deset kilometrov napeljav, ki so zdaj zalite z vodo ali v objemu ognja.
JANEZ SEVER
Foto: JANO KOGOVŠEK
Ivan Florijan: „Rudar svojo obljubo drži. Cena rekordov pa je drugo vprašanje...“
Vinko Borovnik: „Ko smo predrli zid, je bilo še vedno nevzdržno. Ne vem, kaj so čutili drugi, meni je telo odpovedalo poslušnost.14
Viktor Krašek: „Zgradili smo Velenje, zdaj pa nekateri ne razumejo, da rudnik ni več tako akumulativen. Za naslednje leto nimamo denarja za gradnjo stanovanj...“
Dipl. inž. Zdravko Oblak: „Dosegli smo rekord, ki ima posebno vrednost, dokazali smo, da smo sposobni nadčloveških naporov ...“
Miro Ahtig: Ne iščemo daril, le dovoljenje za uvoz rezervnih delov potrebujemo in milejše pogoje za kredite. Drugo bomo sami ustvarili.
6. december 1975
{ " " \ ,r .. Domovi za učence so pomembna družbena središča za vzgojo in oblikovanje mlade osebnosti in omogočajo izenačevanje pogojev za študij vsem otrokom. Dejstvo, da danes živi v domovih skoraj 85 % delavske in kmečke mladine, zagotavlja tudi ustrezno socialno strukturo v srednjih in višjih ter visokih šolah ... Materialno stanje dijaških domov v Slovenci je zelo pereče. Najbolj kritično pa je stanje doma v Kopru, je pa tudi prvi na prednostni lestvici domov, ki jih je treba začeti takoj graditi... Stavba doma je povsem neustrezna, saj so posamezni objekti stari od 240 do 440 let. V
decembru 1972. leta se je zrušilo ostrešje ene od stavb doma. Ker je bivanje v domu za učence živ-Ijenjsko nevarno, je posebna komisija zahtevala izpraznitev doma in danes živi v njem le 60 gojencev. Vsi drugi so začasno nastanjeni v hotelskih objektih v Ankaranu, Žustemi in Izoli, kar znatno povečuje stroške in onemogoča redno dejavnost doma ... Interes nas vseh je, predvsem pa združenega dela, da povečamo raven strd«ovne usposobljenosti prebivalstva in da omogočimo šolanje vsej naši mladini. Solidarnost je nujno potrebna, saj gre predvsem za mladino delavcev in kmetov ...“
V__________________________________
To, kar smo zapisali v uvod, so fragmenti iz spremne besede k besedilu samoupravnega sporazuma o 'združevanju sredstev za gradnjo doma učencev v Kopru. Tričetrt leta je namreč minilo, odkar smo v Sloveniji sprejeli družbeni dogovor o združevanju sredstev za gradnjo domov za učence in študente. Skoraj prav toliko časa trajajo priprave in seveda tudi samoupravno sporazumevanje o sredstvih v posameznih regijah. Sindikati, ki so sopodpisniki tega družbenega dogovora in skupaj z zvezo komunistov, gospodarsko zbornico in zvezo socialistične mladine tudi nosilci te aroke in pomembne solidarnostne akcije, so skrb za domove učencev in študentov opredelili kot svojo pomembno nalogo tudi v kongresnih sklepih.
TUDI PO SLEDEH LANSKE AKCIJE DE
Lani se je tudi naše uredništvo lotilo tega problema in že takrat smo zapisali; da na tem področju kot družba domala trideset let nismo storili ničesar, da gre torej za velik in star družbeni dolg. Pisali smo o grozljivih razmerah v koprskem domu pod nadevom: ,JCje si sveta jeza proletarska? “, pisali smo o primeru, ko je dotrajana zgradba ogrožala človeška življenja. Pisali smo tudi o nemogočih razmerah v ljubljanskem domu medicinskih sester pod naslovom »Zasilni izhod ni izhod iz situadje“, o domu, v katerem so, zaradi nevarnosti posledic morebitnega potresa ali premikov v grajskem hribu, zgradili za učenke zasilni izhod. Organizirali smo tudi okroglo uredniško mizo na temo »domovi" in pomagali iskati z našimi sogovorniki najboljše pobude za sistemske reatve, ki bi dajale seveda največ realnih možnosti za zbiranje sredstev, skladno z določili nove ustave. Danes, leto oziroma leto in pol kasneje, smo si zadali nalogo, da naše bralce malo obširneje seznanimo s potekom te akcije.
TREBA JE ITI MED LJUDI
Naš prvi sogovornik je bil tovariš SKOK, direktor koprskega doma učencev, danes član akcijskega odbora pri obalnem komiteju ZK za gradnjo novega doma.
-	Kot predstavnik skupnosti dijaških domov ste sodelovali na nedavni seji odbora podpisnikov družbenega dogovora o zbiranju sredstev za gradnjo domov. Kakšna je ta čas splošna ocena?
-	Tričetrt leta po sprejetju družbenega dogovora o splošni in skupni porabi za leto 1975, s katerim smo se dogovorili, da bomo letos mimo bilance in s samoupravnim sporazumevanjem združili sto milijonov din za gradnjo nekaj najpotrebnejših nadomestnih domov, ko smo potem sprejeli tudi družbeni dogovor o zbiranju sredstev za gradnjo domov, lahko ugotavljamo, da še zdaleč nismo storili dovolj. Veliko smo storili - toda ne dovolj. Najbolje poteka sporazumevanje v mariborski regiji, kjer so dosegli
že 91-odstotno realizacijo sporazuma, medtem ko v drugih občinah in regijah sporazumevanje še teče. Dvotretjinski pristop zaposlenih k sporazumu je dosežen tudi v primorski regiji. Taka večina je dosežena že v občini Koper, Sežana, Ilirska Bistrica, kaže pa, da bo tolikšna večina podpisnikov kmalu dosežena tudi v Piranu -in Izoli, zatika se le v Postojni. Tudi v ljubljanski regiji ne kaže slabo, z izjemo petih ljubljanskih občin", a o tem raje povprašajte v Ljubljani.
- In zakaj se zatika v Postojni?
—. Tudi v tej občini je bilo sprejeto pohtično stališče, da bodo združena sredstva namenili za gradnjo doma v
Kopru, kjer naj bi tudi v bodoče učencem iz te občine zagotavljali 60 do 80 ležišč. Tovariši iz občinskega komiteja ZK in občinskega sindikalnega sveta v Postojni so prepričani, da bodo z nadaljnjim utemeljevanjem vlaganja sredstev prav v ta dom uspeli v prizadevanjih, da bi tudi delavci postojnske občine sprejeli sporazum vsaj s potrebno dvotretjinsko večino.
-	Pravite, da še zdaleč nismo storili dovolj za uspeh te akcije?
-	Res, predvsem kaže, da smo se premalo zavzeto lotili te akcije na samem začetku, ko želimo tako rekoč prebiti led, zagotoviti sredstva vsaj za tri najnujnejše domove, koprskega za učence, ljubljanskega in mariborskega za medicinske sestre. Ti trije domovi imajo nesporno prednost v predlogu srednjeročnega programa gradnje 21 domov, ki pa seveda še ni dokončen. Šli smo z besedilom sporazumov pred delovne organizacije, ne da bi jim posebno podrobno pojasnili, za katere domove gre, zakaj in kdaj jih bomo gradili in kakšno neposredno korist bo od tega imelo združeno delo. In kdo bo zatem imel prednost pri gradnji domov na Slovenskem. Veliko več bi bilo mogoče storiti v delovnih organizacijah - to vem iz lastnih izkušenj, saj sem obiskal več kot 30 delovnih kolektivov.
-	Koga ste v delovni organizaciji obiskali?
—’ Zbore delavcev v TOZD ali v posameznih enotah. Zdi se mi, da je bila akcija v delovnih organizacijah preveč prepuščena le sindikalnim in partijskim funkcionaijem, premalo pa vodilnim upravnim strukturam. Te so v nekaterih delovnih organizacijah namerno prepuščale akcijo le sindikatu. Kot da je to le stvar solidarnosti delavcev, ne pa tudi neposreden, morda časovno res odmaknjen kadrovski interes združenega dela!
-	Kaj ste še ugotovili na teh zborih?
-	Da se akcije sporazumevanja lotevamo preveč papirnato, ne pa z živo besedo, prepričljivo, z argumenti, lotevamo se je nekako brez ognja in žara. Treba je med ljudi. Mednje pa moramo tisti, ki najbolje poznamo stanje v domovih; in če bodo šli z nami še nosilci sporazumevanja, predstavniki političnih organizacij, moramo uspeti. Toda poglejte, koliko je komunistov, ki se ne opredeljujejo kot prvi za ta sporazum, čeprav je skrb za domove učencev in študentov obravnavana tudi v kongresnih dokumentih zveze komunistov. Tudi sredstva javnega obveščanja bi morala storiti več, dajati oporo nosilcem akcije, jih tudi javno opozarjati, če sprejetih nalog ne uresničujejo.
VSI BI HITRO RADI REŠILI VSE
-	Konec leta je - kaj bo z gradnjo?
-	Rekel sem že, da ima gradnja omenjenih treh domov nesporno prednost, medtem ko bo prednost drugih domov določena v srednjeročnem programu, katerega osnutek je pri-
pravljen za sejo skupščine izobraževalne skupnosti Slovenije. Spremembe, kolikor jih bo, bodo možne na osnovi realnih potreb policentričnega razvoja usmerjenega izobraževanja. V posameznih krajih niso zadovoljni, kar je po svoje treba razumeti. Vsi bi hitro radi rešili te svoje probleme, saj so bili domovi desetletja zanemarjeni. Finančnih sredstev pa bomo očitno zmogli le toliko, da se bomo morah skrbno sporazumevati, kateri program je kratkoročen, kateri srednjeročen in kateri dolgoročen. Letošnje prednostne tri naložbe pa pomenijo le gradnjo nadomestnih kapacitet. V vseh treh središčih bi lahko začeli z'
gradnjo že v bližnji prihodnosti, projekti so izdelani, lokacije zagotovljene, čakamo le na sredstva, ki pa se-bodo začela zbirati v glavnem po zaključnih računih.
- In kaj bi dejali za konec?
— Akcijo moramo pospešiti. Močneje bi se morah angažirati tudi predstavniki gospodarskih zbornic v regijah. Tudi še ni jasnega odgovora na vprašanje, kako bomo sredstva zbirali drugo leto, kako naslednja leta. Tudi ni jasno, kako bo z bančnimi krediti. A kar zadeva gradnjo koprskega doma - izobraževalna skupnost Slovenije bo morala prihodnje leto zopet prispevati 5,8 milijonov din kot razliko med red-
Na dvorišču dijaškega doma šole za Ljubljani
nim oskrbnim dnem in hotelskimi stroški in za prevoz naših učencev v Izolo, Piran in Ankaran. Torej moramo pohiteti z gradnjo, ker sicer izgubljamo denar.
Z DELAVCI NISMO VZPOSTAVILI DOVOLJ NEPOSREDNIH STIKOV
V razgovoru s tovarišem MARJANOM JELENOM, sekretarjem medobčinskega sveta zveze sindikatov ljubljanske regije, smo novinarji izvedeli, kako poteka akcija tu in kako jo ocenjuje akcijski odbor v Ljubljani.
Akcija ne poteka tako, kot bi želeli, je dejal tovariš Jelen. In res, vpogled v zadnje podatke nas seznani s tem, da je od skupnega števila 175.825 zaposlenih v tej regiji podpisalo sporazum komaj 43 %. Medtem ko so v občini Zagorje ob polnem angažiranju družbenopolitičnih dejavnikov sporazum 100-odstotno realizirali, in se jim
občine Hrastnik, Kamnik in Grosuplje že zelo približujejo, so si vsaj dvotretjinsko večino zagotovili v občinah Litija, Logatec, Ribnica in Vrhnika in se jim odločno približujeta občini Domžale in Trbovlje, pa je slika neugodna v občini Kočevje, kjer je sporazum podpisalo komaj 8,96 % zaposle-
nih, in v vseh petih ljubljanskih občinah, ki zaposlujejo skupaj kar 123.611 delavcev. V občini Bežigrad je realizacija sporazuma 28 %, v Centru 31-odstotna, v Mostah komaj 20-odstotna, v Šiški 22-odstotna in na Viču 33-odstotna.
- Kaj je vzrok v Kočevju?
— Veliki napori družbenopolitičnih dejavnikov v občini Kočevje za uspešen potek sporazumevanja niso sorazmerni rezultatu te akcije. Zelo si prizadevajo, toda v Kočevju se več delovnih organizacij bori z izrednimi gospodarskimi težavami, denimo Elek-tro, Trikon, ali Kmetijska zadruga. Razlog torej ni v tem, da delavci ne bi razumeh skupnih potreb. Kaže, da bodo kočevske delovne organizacije
vendarle pristopile in svoj prispevek ustvarile z delom na dela prost dan.
- Zakaj je podoba taka prav v Ljubljani?
— Predvsem zaradi izrednega števila delovnih organizacij! Tudi akcija družbenih dejavnikov ni potekala dovolj koordinirano. Sindikati in zveza komunistov so si močno prizadevali, tudi mladina je bila ponekod zelo aktivna, očitno pa bi koristilo, če bi o tem sporazumu spregovorili tudi delegati vseh občinskih skupščin, čeprav le-te niso neposredni nosilci sporazumevanja. Žal je bil medobčinski odbor gospodarice zbornice šele ustanovljen pred dobrim mesecem, čeprav
medicinske sestre na Lončarski stezi v
bi bila prav pomoč gospodarske zbornice zlasti v večjih delovnih organizacijah zelo dragocena.
-	Ali smemo kakorkoli podvomiti v solidarnost ljubljanskih delavcev z drugimi delavci, zavoljo tako počasnega podpisovanja sporazuma?
-	Nikakor! Ljubljanski delavec je solidaren prav tako kot zagorski , le da se mu očitno še nismo znali dovolj neposredno in prepričljivo približati. Bolj nas preseneča, da je na primer v občini Center med kakimi 100 delovnimi organizacijami s področja družbenih dejavnosti podpisalo sporazum le 40, in to v glavnem vse s področja vzgoje in izobraževanja ter zdravstva.
-	V ljubljanski regiji poteka sporazumevanje za gradnjo dveh domov, doma medicinskih sester in študentski • dom. Dom učencev trgovine in gostinstva ste, kot je znano, preložili na drugo leto. Kaj bodo pomenila zbrana sredstva glede na program?
-	Ob 100-odstotni realizaciji letošnjega sporazuma bi zbrali nekaj več kot 38 milijonov din. Za dom medi-
cinskih sester z 240 ležišči pa je potrebnih kakih 25 milijonov din, za študentski dom z 250 ležišči pa 27 milijonov, upoštevaje seveda cene iz prvega letošnjega polletja.
-	Ali bo zainteresirano zdravstvo še kaj prispevalo?
-	Onkološki inštitut in klinične bolnišnice so prispevale ogromno, in to brezplačno komunalno urejeno zemljišče. Umestno je razmišljati, da bi prispevala tudi zdravstvena skupnost, saj je to končno tudi stabilizacijska akcija, čeprav na daljšo stezo. Delavcem moramo pojasnjevati, da lahko skrb za medicinski srednji kader tudi pozitivno vpliva na zmanjševanje ča-
V naši republiki je v usmeijeno izobraževanje zajetih 77.280 učencev in 21.000 študentov. Zmogljivost domov za učence in študente pa je že nekaj let eno od kritičnih vprašanj možnosti vključevanja mladine v srednje, višje ali visoke šole. Za učence imamo na voljo blizu 12.500 ležišč, za študente pa
4.000,	od tega v Mariboru le 670. V zadnjih treh šolskih letih so morali domovi za učence odkloniti blizu 4.000 učencev.
Med 60 domovi je 25 objektov iz prejšnjega stoletja; 19 stavb bi morali takoj izprazniti.
Od vseh učencev srednjih šol jih stanuje v domovih le 16,5 %, 23 tisoč učencev se vozi v šole, največ v ljubljanski in v mariborski regiji. Od vseh učencev iz 11 nerazvitih
o
občin jih je komaj 16,6% v domovih.
Izobraževalna skupnost Slovenije je pripravila predlog prioritetnega reda sanacije in gradnje domov, ki zaenkrat vključuje 21 domov; predlog še ni dokončen. Če bi ta program uresničili, bi pridobili 1.500 novih ležišč za študente in 2.680 ležišč za učence, nadomestili pa bi 2.600 dotrajanih zmogljivosti. Za uresničitev tega programa bi potrebovali v nadaljnjih letih 745 milijonov 800 tisoč din.
kalne dobe in še na kaj, zaradi česar je zdravstvo danes drago.
V IMENU DELAVCEV NIHČE NE SME ODLOČATI
-	Dejali ste, da delavci ne odklanjajo sporazumevanja - ga morda odklanjajo druge strukture?
— Ne bi smeh posploševati, toda so primeri, ko si posamezni vodilni delavci lastijo pravico, da sporazum odklonijo, češ da ni sredstev niti letos niti jih ne bo prihodnje leto. Tak primer smo predah republiškemu pravobranilcu samoupravljanja, ko je vodilni delavec zlorabil svoja pooblastila in izigral samoupravljavce. Tudi delavski svet ne sme odkloniti sporazuma. Določila ustave so v tem primeru nedvoumna!
—	lovariš Skok iz Kopra nam je dejal, da moramo med delavce.
— Točno, v akciji sporazumevanja smo bili gotovo premalo aktivni. Svojo notranjo zavzetost za stvar je treba prenesti na delavce. Poslati samo besedilo sporazuma in kratko obrazložitev očitno ne zadošča. Večje zagotovilo za uspeh akcije gotovo pomeni neposreden stik z delavci.
Ob končuje tovariš Jelen dejal, da so bili v akciji sporazumevanja v ljubljanskih občinah očitno premalo politično aktivni vsi družbeni dejavniki, premalo so sodelovali tako rekoč z roko v roki. Če akcija v Ljubljani ne poteka tako, kot bi morala, je dejal, tb ne pomeni le škode za gradnjo domov, škoda je tudi politična. Kajti če po poti dogovarjanja in sporazumevanja ne bomo bolj uspešni, bo s tem omajan tudi ugled tistega načina urejanja skupnih zadev, kije po naS ustavi v samoupravni družbi najprimernejši.
— Da, z živo besedo moramo delavcem utemeljevati potrebe po domovih. Kjerkoli sem bil sam, smo se spo-razumeh, čeprav so bili tudi kakšni pomisleki, ugovori.
Če je splošna ocena za sporazumevanje za vseh' 16 občin ljubljanske regije ugodna; za Ljubljano to ta čas še ne velja. Torej se bomo morali vsi skupaj zelo potruditi, saj je končno tudi v ljubljanskih domovih skoraj 70 % .delavskih otrok.
SONJA GAŠPERŠIČ
AKCIJA SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMEVANJA: GRADNJA DOMOV ZA UČENCE IN ŠTUDENTE
NEN ADOMESTL JI VA
ŽIVA BESEDA
Skupščina SR Slovenije, republiška konferenca SZDL Slovenije in Skupnost slovenskih občin so 13. 11. 1975 v Skupščini SR Slovenije organizirali posvet o aktualnih vprašanjih obveščanja v delegatskem sistemu s posebnim poudarkom na oblikovanju informacijsko-dokumentacijskih centrov v temeljnih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih in občinskih skupščinah. Na posvetu so bila sprejeta naslednja
STALIŠČA EV SKLEPI
1. Sisteme informiranja je potrebno razvijati v smeri, ki smo jo začrtali v že doslej sprejetih stališčih in sklepih družbenopolitičnih organizacij in skupščin družbenopolitičnih skupnosti, zlasti pa na posvetu, ki ga je organizirala republiška skupščina, na posvetu o informiranju v delegatskem sistemu, ki sta ga v Lipici pripravila republiška konferenca SZDL in republiški svet Zveze sindikatov Slovenije, ter na posvetu Skupnosti slovenskih občin v Postojni o informacijsko-dokumentacijskih centrih. Vse z namenom, da bi jih lahko v skladu z možnostmi in potrebami med seboj zbliževali in postopoma razvijali, povezovali in jih prilagodili potrebam samoupravnega delegatskega sistema. Gre za naloge, Id so bistvenega pomena za hitrejšo preobrazbo na osnovi ustav in sklepov ZKJ in ZKS. ,
2.	Hitreje je treba razvijati celovit družbeno-informacijski • sistem, katerega sestavni deli so zlasti množična občila, statistika, družbene evidence in informacijsko- dokumentacijske riužbe.
3.	Poiskati je treba ustrezno organizacijsko obliko za spremljanje takega celovitega sistema informiranja v republiki in za vplivanje na njegov razvoj. Čim-prej je treba ustanoviti posebna koordinacijska telesa pri občinskih konferencah SZDL 2a obveščanje.
Preučiti je treba možnost ustanovitve posebnega republiškega komiteja za družbeno-in-formacijsld sistem.
4.	Poglobiti je treba stike z
nosilci prizadevanj na tem pod-
ročju v SFRJ.
5.	Razvijati je treba informacijski sistem za delovanje državne uprave kot pcjdsistem družbe-no-informacijskega sistema.
6.	Pripraviti moramo ustrezen družbeni dogovor o družbe-no-informacijskem sistemu ter spremljajoče družbene dogovore in samoupravne sporazume.
7.	V stalnih stikih z dejavniki, ki jim ustava nalaga skrb za samoupravno delegatsko informiranje vseh delovnih ljudi in občanov, in s kritičnim presojanjem njihovega delovanja je treba poskrbeti za optimalen razvoj informacijske' kulture in pospešeno razvijati informacijsko statistično miselnost •
8.	Zaradi različnih potreb po informacijah se zavzemamo za to, da že pri viru informacijo pripravijo na treh ravneh: splošno, specializirano in detajlno. Informacije morajo biti razumljive, prilagojene ustreznemu namenu v samoupravnem delegatskem sistemu in celovite, da bi dajale popoln vpogled v vse procese družbenega delovanja. Treba je organizirati zbiranje, obdelavo in uporabo informacij za vse faze odločanja.
9.	Poleg pisane oblike prikazovanja informacij se zavzemamo za splošno vizualizacijo informacij (grafikoni, skice,
itd.). ,
10.	Na posvetu je bila posebna pozornost posvečena oblikovanju informacijsko-dokumentacijskih centrov (INDOK), ki so sestavni del celovitega družbe rega sistema informiranja. Njihovo ustanavljanje služi predvsem uresničevanju samoupravnih delegatskih odnosov. Zato morajo biti namenjeni vsem delovnim ljudem in občanom, ki so v samoupravnem delegatskem sistemu v skladu z ustavo noslci dogovarjanja in odločanja.
11.	, Informacijsko-dokumen-
tadjski centri:
—	organizirajo osnovno bazo informacij in skrbijo za njihovo uporabo
-	v okviru možnosti posredujejo verbalne, statistične in druge specializirane informacije, ki so pomembne za samoupravno delegatsko' odločanje.
-	obveščajo porabnike o dokumentih in informacijah,
—	povezujejo se z glasili, organizatorji obveščanja, organizacijskimi službami, tajništvi organov samoupravljanja in z drugimi dejavniki na področju družbenega sistema informiranja,
—	obdelujejo informacije, iščejo dopolnilne podatke in dajejo tematske primerjalne presede o informacijah in dokumentih.
Centri lahko mimo tega opravljajo tudi nekatere druge naloge strokovne, tehnične in organizacijske narave.
IZ Ustanovitelji INDOK centrov v združenem delu, krajevnih skupnostih in občinah naj bi bili:
-	skupščine družbenopolitičnih skupnosti
-	skupščine samoupravnih interesnih skupnosti
—	.družbenopolitične organizacije in
—	organi samoupravljanja.
Vsa razmerja pri ustanavljanju
in upravljanju INDOK centrov ustanovitelji urejajo skladno z zakonom o javnem obveščanju.
V prvi fazi ustanavljanja INDOK centrov gre predvsem za optimalno povezovanje obstoječih služb na področju informiranja.
Rok za ustanovitev INDOK centrov v občinah je 1. 3. 1976. leta.
13.	INDOK centri morajo biti integrirani v TOZD, KS in občine in biti povezani z vsemi drugimi dejavniki delegatskega sistema v republiki. IN,DOK centri morajo biti med seboj povezani v racionalno mrežo na temelju enotnega sistema INDOK centrov.
14.	Nemudoma je treba sprejeti odločitev o enotnem in usklajenem sistemu klasifikacije dokumentov in drugih informacij ter pri tem težiti k uporabi sodobnih tehničnih postopkov za spremljanje, obdelavo in izkazovanje podatkov. Za pripravo te odločitve je zadolžen predvsem komite za plan in informacijski sistem izvršnega sveta skupščine SRS.
15.	Izobraževati in • usposabljati je treba kadre za uspešno vsebinsko, tehnično in organizacijsko razvijanje in vodenje INDOK centrov. V ta namen je treba oblikovati sistem rednega, izrednega in stalnega dopolnilnega izobraževanja kadrov v različnih oblikah šolanja, do konca marca prihodnjega leta pa pripraviti tudi več območnih seminarjev. ,
16.	Ustanoviti je treba republiški INDOK center, ki naj:
-	organizira bazo podatkov na ravni republike
—	spremlja in povezuje vse tovrstne službe v republiki
—	koordinira in razvija dejavnost INDOK centrov v Sloveniji
-	skrbi za povezovanje v Jugoslaviji in svetu
-	pomaga pri izobraževanju za to dejavnost potrebnih kadrov.
17.	Večji del nalog bi morali vgraditi v temelje družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976-1980.
18.	Udeleženci posveta menijo, da so sprejeta stališča in sklepe dolžni uresničiti organi samoupravljanja v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, vsi organi v krajevnih skupnostih, skupščine družbenopolitičnih skupnosti ■ in njihovi izvršni sveti, vodstva družbeno-pditičnih organizacij in samoupravnih interesnih skupnosti, množična občila in vsi drugi dejavniki, Id jim ustava nalaga skrb za samoupravno delegatsko informiranje vseh delovnih ljudi in občanov.
Vsi omenjeni organi in vodstva morajo nemudoma oblikovati svoje akcijske- programe za uresničevanje teh nalog.
V TOVARNI GOSPODINJSKE OPREME »GORENJE« V VELENJU SO RAZPRAVUALI 0 »OSNUTKU RESOLUCIJE 0 SKUPNI POLITIKI EKONOMSKEGA IN SOCIALNEGA RAZVOJA JUGOSLAVIJE V LETU 1976«:
Preveč splošno — preveč administrativno
Na pobudo republiškega sveta ZSS so pripravili v lovami gospodinjske opreme ,,Gorenje" Velenje javno razpravo o „Osnutku resolucije o skupni politiki ekonomskega in socialnega razvoja Jugoslavije v letu 1976“. Javne razprave so sc udeležili delegati konference delegacij, člani delavskega sveta, predstavniki vodstev družbenopolitičnih organizacij in strokovnih služb za planiranje ter nekateri vodilni delavci te organizacije združenega dela.
Razpravljavci so ugotovili, da je „Osnutek resolucije o skupni politiki ekonomskega in socialnega razvoja Jugoslavije v letu 1976“ še vse preveč splošen in načelen, dokument preveč administrativno obravnava položaj in razvojne možnosti posameznih gospodarskih dejavnosti, med drugim tudi predelovalne industrije. Nasploh pa sc poraja vprašanje, ah bo lahko resolucija učinkovita, če jo bomo spre-jeli šele ob koncu junija 1976, ko bi se že morali kazati učinki dogovorjene skupne politike oziroma, ko bi morali že razpolagati s prvo podrobnejšo oceno uresničevanja nalog iz resolucije. Vprašanje je tudi, kako bo z investicijami, če bomo tako pozno sprejeli resolucijo.
..Resolucija o skupni politiki ekonomskega in socialnega razvoja Ju-
Ena od najpomembnejših zahtev v zvezi s to razpravo je, da v njej sodelujejo vsi ali večina delavcev. Zato bodo nosilci akcije osnovne organizacije sindikata ob sodelovanju vseh družbenopolitičnih organizacij, občinskih svetov zveze sindikatov in njihovih komisij za razvoj samoupravljanja in samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v združenem delu. Sindikati pa se hkrati zavzemajo za načrtno javno razpravo, da bi
goslavije v letu 1*176“ bi morala izhajati oziroma biti sestavni del načrta prihodnjega petletnega razvoja, Id pa še ni pripravljen. Kljub vsemu pa bi morali zagotoviti, da bi bile določbe resolucije vendarle odraz prihodnjih razvojnih hotenj. Udeleženci javne razprave so še opozorili, da so določena poglavja iz osnutka resolucije brez konkretnih zaključkov, kot denimo tista o investicijah, modernizaciji ter na-domestovanju strojev in naprav. Premalo je poudarjena nujnost usklajevanja različnih razvojnih hotenj in interesov. Sicer pa bi morali osnutek resolucije tako dopolniti, da bo jasno razvidno stališče o prihodnjem razvoju naše predelovalne industrije, torej tudi kovinsko predelovalne industrije.
Občinski sindikalni svet v Piranu je na zadnji seji obravnaval gospodarska gibanja in dosežene rezultate v letošnjih devetih mesecih. Pri tem je ugotovil, da sc je s sprejetjem in izvajanjem, stabilizacijskih programov gospodarski položaj v občini bistveno spremenil. Doseženi rezultati so v skladu z letošnjo resolucij d
vsakdo lahko v njej sodeloval in da bi na sestankih in posvetovanjih oblikovali pripombe ali dodatne predloge. Zavoljo tega se v nekaterih delovnih organizacijah zavzemajo za to, da bi pripravili posebna posvetovanja, na katerih bi delavce seznanili z najpoglavitnejšimi izhodišči osnutka novega zakona o združenem delu.
V revirjih tudi predlagajo, naj bi javna razprava o predlogu za-
Kar zadeva mednarodno blagovno menjavo so udeleženci javne razprave opozorili, da je preveč napisanega o omejevanju uvoza, premalo pa je besed o pospeševanju oziroma spodbujanju izvoza. Kar zadeva spodbujanje prizadevanj za večji izvoz, smo med razpravo v velenjskem „Gorenju“ slišah predlog, da ne bi bilo odveč razmisliti o tem, kako bi določen del denarja, ki ga zberemo, denimo, s carinami, namenili za spodbujanje izvoza itd.
Razprava jc opozorila tudi na nekatere druge nedoslednosti, ki jih je mogoče zaslediti ob skrbnejšem prebiranju ..Osnutka resoludje o skupni politiki ekonomskega in sodal-nega razvoja Jugoslavije v letu 1976“. Med drugim gre za večkrat poudarjeno stališče, da bomo po-
o družbenoekonomski politiki. Razprava je pokazala, da je v gospodarstvu prišlo do pozitivnih premikov, še zlasti spodbudni pa so poslovni rezultati v pomorstvu in turizmu.
Gospodarstvo je v devetih mesecih doseglo za 32,8% več celotnega dohodka kot v enakem razdobju minulega leta. Porabljena
kona o združenem delu pomenila tudi pregled dosedanjega uresničevanja ustavnih določil v združenem delu in vseh drugih samoupravnih organizacijah. Pravzaprav bi morali proučiti in kritično pregledati stopnjo usklajenosti vseh sedanjih’samoupravnih aktov z ustavo in sedanjega položaja delavcev v združenem delu glede na ustavna določila. Očitno pa bo to tudi priložnost za oceno, kaj so doslej naredile družbenopolitične organizacije, zlasti pa sindikati za utrditev novega položaja delavcev in katerim osnovnim vprašanjem bodo morali v prihodnje posvetiti večjo skrb in pozornost.	—m—
večevali investicije, zapisano pa je v osnutku resolucije, da je treba zmanjšati prispevek za stanovanjska gradnjo. Vprašanje pa jc, če je stališče o zmanjšanju prispevka za stanovanjska gradnjo sprejemljivo; če pa ga vendarle želimo uveljaviti, bi morali republikam in občinam omogočiti, da se skladno s stanjem in potrebami same odločajo za višino prispevka iz osebnih dohodkov delavcev za stanovanjsko izgradnjo.
Posebej pa velja opozoriti na dogovor razpravljavcev: Tovarna gospodinjske' opreme ,,Gorenje” Velenje in sektor za ekonomsko ter socialno politiko RS ZSS bosta skupaj pripravila predlog celovitega srednjeročnega programa razvoja te organizacije združenega dela. (po)
sredstva so se povečala v nekoliko večji meri kot celotni dohodek, zato se je tudi ekonomičnost nekoliko zinanjšala. Kljub temu so delegati menili, da morajo doseženi uspehi prispevati k nadaljnji mobilizaciji vseh samoupravnih in družbenopoh-tičnih dejavnikov za še hitrejše in učinkovitejše premagovanje težav in problemov.
Člani občinskega sindikalnega sveta so v celoti podprti predlog družbenega pravobranilca SRS za izvedbo posebnih ukrepov v Kmetijski zadrugi Lucija. Iz zbrane dokumentacije in opaženih pojavov ter problemov je ugotovljeno, da so v kmetijski zadrugi Lucija že dalj časa bistveno moteni samoupravni odnosi in da nastaja občutna škoda na družbeni lastnini. Sklenili so, da se delegati zveze sindikatov v družbenopolitičnem zboru občinske skupščine zavzamejo za sprejetje predlaganih ukrepov družbenega pravobranilca samoupravljanja SRS in izvršnega sveta skupščine občine Piran.
Člani občinskega sindikalnega sveta so podprli tudi predlog samoupravnega sporazuma o združevanju in porabi sredstev za izgradnjo otro-škega vrtca v Luciji ter obravnavali še poročilo o delu službe pravne pomoči, informacijo o ljudski obrambi in družbeni samozaščiti ter priprave na letne skupščine osnovnih organizacij sindikata in na ustanovitev kluba samoupravljavcev.
MILOŠ SVANJAK
PRIPRAVE NA JAVNO RAZPRAVO 0 ZAKONU 0 ZDRUŽENEM DELU V ZASAVJU
MNOŽIČNO IN TEMELJITO
Bližnja javna razprava o novem zakonu o združenem delu bo nedvomno ena najpomembnejših družbenopolitičnih akcij v zasav-dcih občinah. Nanjo se skrbno pripravljajo, ker gre za dokument, ki popolneje ureja družbenoekonomski položaj delavcev in njihova prizadevanja za nadaljnjo preosnovo vseh družbenih odnosov.
Ugodna gospodarska gibanja
NAJVIŠJI OSEBNI DOHODEK V DOLOČILIH SINDIKALNE LISTE
Ob sprejemanju sindikalne liste za leto 1975 smo precej razprav posvetili določilu o najvišjih osebnih dohodkih. Vodilo nas je prepričanje, da je potrebno v sindikalni listi ohraniti določilo o najvišjem osebnem dohodku, čeprav je polemičnost razprav govorila tudi za to, da bi določilo izpustili. Izpustili zaradi tega, da ga ne bi razumeli kot administrativno omejevanje osebnih dohodkov ali nasprotno — kot neposredno izplačljiv osebni dohodek direktorjem ne glede na učinke njihovega dela. Uporaba določila o najvišjem osebnem dohodku v sindikalni listi 1975 je v praksi pokazala, da ga dokaj različno razumemo. Če torej pišemo o najvišjih osebnih dohodkih v sindikalni listi za leto 1976,moramo biti bolj jasni. V ta namen ni odveč, če ponovimo oziroma preverimo vsebino določila o najvišjem osebnem dohodku v letu 1975.
V sindikalni listi 1976 pravimo, da se udeleženci samoupravnega sporazuma dejavnosti dogovorijo in opredelijo planirani normalni poslovni uspeh. Glede na dejanske rezultate poslovanja delavci v temeljnih organizacijah združenega dela določijo svoj najnižji osebni dohodek. Prav tako določijo najvišji osebni dohodek kot rezultat uspešnosti poslovanja temeljne organizacije združenega dela. V tem primeru je torej najvišji osebni dohodek pravzaprav kazalec, poslovanja in je odvisen od te uspešnosti. Logično je namreč, da so tudi najvišji osebni dohodki v sorazmeiju s celotnim ekonomskim učinkom temeljne organizacije združenega dela. Zaradi tega se udeleženci samoupravnega sporazuma dogovorijo za model, kako vsaka temeljna organizacija združenega dela izračuna, kakšni naj bi približno bili njeni največji osebni dohodki. Čeprav so ti modeli različni, so si podobni v elementih primerjanja. Po istih
elementih kot ugotavljajo in primeijajo uspeh poslovanja z dogovoijenimi po samoupravnem sporazumu, določajo relativno odvisnost za najvišje osebne dohodke, pri čemer po navadi upoštevajo še relativna razmeija tipičnih delovnih mest. Tako izračunani najvišji osebni dohodki niso administrativno omejeni, ampak je njihova višina odvisna od uspešnosti poslovanja temeljne organizacije združenega dela, tako kot je od uspešnosti poslovanja temeljne organizacije združenega dela odvisna celotna masa sredstev za osebne dohodke. Menim, da taka opredelitev najvišjega osebnega dohodka v samoupravnih sporazumih ne bi smela biti problematična, če . .. Ta če pa pomeni, da smo zelo verjetno premalo jasno razlagali in zapisali še dmgi del vsebine o najvišjih osebnih dohodkih v sindikalni listi.
Sindikalna lista govori o najvišjih osebnih dohodkih in ne le o najvišjem osebnem dohodku. Množino dokument uporablja zato, ker so mišljeni najvišji osebni dohodki delavcev, torej ne le direktorja ali peščice najbolj vodilnih delavcev. Dmgače rečeno, tisti udeleženci samoupravnega sporazuma, ki po modelu samoupravnega sporazuma enostavno izračunajo najvišji osebni dohodek in postane ta višina osebni dohodek direktorja, kršijo samoupravni sporazum.
Pravica do osebnega dohodka je pravica, ki izhaja iz dela. Vsi delavci imamo pravico, da si prisvojimo del dohodka v obliki osebnega dohodka le, če smo poprej vložili lastno delo, ki daje družbeno priznan rezultat. Da bo temu tako, pa moramo imeti v temeljni organizaciji združenega dela metodo za merjenje dela in sistem oziroma mehanizem za delitev po delu. Prav zaradi tega piše v sindikalni listi, da morajo naj-
višji osebni dohodki izhajati iz osnov in meril, ki jih opredelijo udeleženci v samoupravnem sporazumu. Te osnove in merila za dehtev po delu so zaenkrat v samoupravnih sporazumih še skromne, če jih proučujemo s stališča praktične uporabe. Samoupravni sporazumi dejavnosti so razvili metodo vrednotenja delovnih mest, tipična delovna mesta so med seboj primerljiva ipd., niso pa dorečeni, ko gre za ugotavljanje individualne uspešnosti delavcev in še zlasti ne, ko so to vodilni in vodstveni delavci.
Če se vrnemo k našemu izhodišču: nobenemu delavcu ne bi smeli izplačati osebnega dohodka na podlagi take ali drugačne formule iz samoupravnega sporazuma, če se nismo prepričali o pozitivnem rezultatu njegovega dela. Če bi imeli dobra merila za delitev po delu, potem bi bila verjetno tudi formula iz samoupravnega sporazuma odveč oziroma ne bi povzročala toliko nesporazumov. Tako pa-se resno zastavlja vprašanje, kaj sploh zapisati o najvišjem osebnem dohodku v sindikalno listo 1976. Vsebinsko se določilo v osnutku sindikalne liste 1976 ne razlikuje bistveno od sindikalne liste 1975. Sprašujem se, kako pisati o najvišjih osebnih dohodkih v sindikalni listi 1976, da bi se izognili omenjenim poenostavljenim razlagam. Ker postanejo najvišji osebni dohodld po navadi problem ali predmet javnih razprav šele tedaj, ko presežejo neko družbeno sprejemljivo višino, bi bilo morda dovolj, ko bi v sindikalni listi 1976 zapisali samo: „Udeleženci družbenega dogovora za območje na osnovi kriterijev periodično obravnavajo izplačila najvišjih osebnih dohodkov in po potrebi tudi ukrepajo za odpravljanje neskladij v gibanju najvišjih osebnih dohodkov.“
MAJDA BUDA
Z LETNE SINDIKALNE KONFERENCE ZAGORSKIH RUDARJEV VELENJE
Za večji vpliv sindikata
Čeprav minula letna sindikalna konferenca TOZD rudnika premoga Zagorje ob Savi ni odgovorila na vsa vprašanja, o katerih je spregovoril v uvodnem poročilu predsednik Leopold Sakelšek, je vendarle opozorila, da si bo moral sindikat še prizadevati za uresničitev svoje vloge. Veliko več bo moral narediti za učvrstitev in razvoj delegatskih razmerij in za hitrejši razvoj samoupravnih odnosov.
Spodbudno je, da se tudi v tej TOZD uveljavljajo sindikalne skupine, ki so prevzele med drugim tudi skrb za boljše in temeljitejše obveščanje članstva o vseh pomembnejših vprašanjih. Videti je, da je ta oblika organiziranja ustrezna in da utegne veliko prispevati k boljši informiranosti rudarjev pa tudi k oblikovanju njihovih odločitev na zborih delavcev. Na konferenci so pudarili pomen smotrnejšega gospodarjenja in to podkrepili z nekaterimi ugotovitvami o boljših proizvodnih uspehih, večji storilnosti in večjem ostanku dohodka, hkrati pa so opozorili, da dogovorjenega obsega gospodarjenja prihodnje leto ne bodo dosegli, če ne bodo pravočasno obnovili obrata Kotredež in če ne bodo zanj namenjena vsa potrebna sredstva. A ker na letni konferenci ni bilo tehničnih strokovnjakov niti iz TOZD niti predstavnikov zasavskih premogovnikov, niso mogli podrobneje spregovoriti o usodi obrata Kotredež in njegovi perspektivi.
Poročilo predsednika je opozorilo tudi na nekatere ostale probleme, s katerimi se je in se
bo še morala ukvarjati njihova sindikalna organizacija. Sem zagotovo jodi vprašanje nadaljnje graditve stanovanj. Če bi želeli v kolektivu odpraviti sedanjo stanovanjsko stisko, bi morali v prihodnjem srednjeročnem obdobju zgraditi ali kupiti najmanj po 20 novih stanovanj na leto. Ker pa denarja ne bo, bo treba poiskati {kuge ustrezne rešitve. O problematiki delovnih invalidov so v rudniku že večkrat razpravljali, zato se tej temi niso izognili niti na letni sindikalni konferenci. Ugotovili so, da bo treba že zdaj misliti na zaposlitev invalidov iz obrata Kisovec, ki ga postopno opuščajo, v novi tovarni plinastega betona.
Težave zavoljo porasta bolezenskih izostankov z dela so letos znatno večje kot prejšnja leta. V nekaterih mesecih je izostalo z dela zavoljo bolezni celo po 14 % zaposlenih. Razumljivo je, da tolikšni izostanki zelo vplivajo na redno proizvodnjo in da se bodo morale osnovne organizacije sindikata s tem vprašanjem še ukvarjati in doseči, da nihče ne bo izkoriščal ugodnosti socialnega in zdravstvenega zavarovanja, saj zdaj ugotavljajo, da so posamezniki med boleznijo opravljali različna priložnostna dela. Konferenca osnovne organizacije sindikata je sprejela precej dodatnih sklepov k akcijskemu načrtu organizacije. Gre za hitrejše uveljavljanje novega položaja rudarjev .v združenem delu, za njihovo boljšo in stalno povezanost z delegacijami, nekateri sklepi pa zadevajo tudi rekreacijo rudarjev in urejanje počitniškega doma rudarjev.	—m—
KRANJSKI SINDIKATI 0 SKRBI ZA VARNO DELO
PREVEČ VRZELI
SINDIKATI ZA POSPEŠENO POVEZOVANJE GOZDARSTVA IN LESNE INDUSTRIJE
PREMALO UPOŠTEVANE SKUPNE KORISTI
Izvršni odbor republiškega odbora sindikata delavcev lesne industrije in gozdarstva Slovenije je na zadnji seji, ki je bila v prostorih lesnega kombinata „Novoles“ v Straži pri Novem mestu minulo sredo, ugotovil, da je v zadnjem času čutiti večje zanimanje za tesnejše povezovanje med gozdarstvom in lesno industrijo znotraj gozdnogospodarskih območij, vendar so se o tem doslej pogovarjali le v ozkih, boli ali manj strokovnih krogih, premalo pa je bflo širših razprav med gozdarji in lesarje Zato ta prizadevanja še niso obrodila pravih sadov.
V razpravi so delegati večkrat poudarili, da se je pri takih povezavah še zlasti pomembno dogovoriti za poštene dohodkovne odnose tako med gozdarstvom in lesno industrijo kot med posameznimi temeljnimi organizacijami združenega dela, povezanimi v sestavljene organizacije združenega dela. Dejstvo je namreč, da tudi sedanje sestavljene organizacije združenega dela še niso ustavno zaživele. Čeprav je v samoupravnih sporazumih vse lepo zapisano, v praksi še vedno preveč gledajo vsak svoje koristi, manj pa skupne.''
Izvršni odTbor se je zavzel za oblikovanje reprodukcijskih celot na osnovi dohodkovnih odnosov in s tem za vzpostavitev enakopravnejših medsebojnih odnosov. Zdaj so namreč že ustvarjene možnosti za povezovanje na drugačnih osnovah, takih, ki morajo spodbuditi tesnejše sodelovanje med gozdarstvom, lesno industrijo in trgovina Prav povezovanje v reprodukcijske celote na osnovi poštenih dohodkovnh odno-
sov znotraj take celote odpravlja tudi bojazen o občasni podrejenosti posamezne panoge glede na trenutne ekonomske razmere v gozdarstvu ih lesni industriji.
Toda kljub temu so člani izvršnega odbora ug iskrene pripravlj varjanje pri obeh partnerjih, tako bo nujno uskladiti razvojne načrte lesne mdustrije in gozdarstva, saj kažejo sedanje želje industrije po novih naložbah velik razkorak med načrti in realnimi možnostmi za njihovo uresničitev. Druga nevarnost je tudi zapiranje surovinske osnove znotraj posameznih gozdno-gospo-darskih območij.
Vsemu temu se bo možno izogniti z ustreznejšim povezovanjem gozdajstva, lesne industrije in trgovine na ustavnih načelih. Zato je izvršni odbor republiškega odbora Sindikata delavcev lesne industrije in gozdarstva Slovenije sklenil spodbuditi širšo razpravo o teh vprašanjih med delavci v osnovnih in občinskih organizacijah sindikata.
Za tem je izvršni odbor obravnaval še analizo o življenjskih in delovnih razmerah delavcev v gozdarstvu Jugoslavije in podprl osnutek samoupravnega sporazuma, ki natančneje določa reševanje teh vpra-
NA LINIJI 323-554
Predsedstvo občinskega sveta Zveze sindikatov Velenje je pred dnevi pripravilo posvetovanja s predsedniki in blagajnild osnovnih organizacij sindikata iz Šaleške doline. Na posvetovanjih so presedali priprave na letne skupščine osnovnih organizacij sindikata, blagajnike osnovnih organizacij sindikata pa so znova seznanili z novim načinom finančno materialnega poslovanja v sindikatih.
Na posvetovanjih so ugotovili, da potekajo priprave na letne skupščine osnovnih organizacij sindikata po dogovorjenem akcijskem programu in da jih bodo v občini Velenje sklenili 15. januarja 1976.
Naloge, da si mora sindikat prizadevati za izboljšanje delovnih razmer ter skrbeti za socialno in delovno varnost delavcev, so se v občinskem sindikalnem svetu v Kranju lotili z obširno in temeljito analizo varstva pri delu. Skupina strokovnjakov je proučila ankete, zdravstvene statistike, pravilnike o varstvu pri delu in ostale podatke. Analiza je odkrila številne pomanjkljivosti na tem področju in hkrati omogočila opredeliti naloge in ukrepe, s katerimi bi zagotovili večjo varnost pri delu in izboljšali delovne razmere.
Tako je analiza pokazala, da pravilniki o varstu pri delu v kranjskih delovnih organizacijah pomanjkljivo opredeljujejo delovno področje služb in da ob operativnih nalogah zanemarjajo strokovne naloge v zvezi s programiranjem in razvojem varstva pri delu, čeprav imajo službe varstva pri delu v glavnem zagotovljene osnovne pogoje za delo.
Več razumevanja za delo teh služb kažejo vodilni in vodstveni delavci kot pa neposredni proizvajalci. Tudi samoupravni organi so jim razmeroma naklonjeni, medtem ko to ne velja toliko za sindikat, saj skoraj polovica osnovnih organizacij s službami za varstvo pri delu ne sodeluje.
V kranjski občini je skoraj vsako peto delovno mesto v proizvodnji varstveno ogroženo. Pomanjkljivo varstvo pri delu je značilno tako za nekvalificirana kot tudi za visokokvalificirana delovna mesta. Podatki tudi kažejo, da je vsak tretji delavec izpostavljen možnostim poslabšanja zdravja, vsakega drugega . ogrožajo poškodbe pri delu, vsakemu osmemu pa pretijo poklicne bolezni.
. Ni pa pomanjkljivo varstvo pri delu edina nevarnost. Temu se pogosto pridruži še malomarnost in neprevidnost, saj najpogosteje kršijo predpise o varstvu pri delu prav delavci na pomanjkljivo zavarovanih delovnih mestih. Odgovorni za varstvo pri delu se sicer zavedajo nevarnosti zavoljo neustreznih delovnih razmer in premajhne zaščite, delavci pa to največkrat podcenjujejo. In res je, da je nesreča za marsikoga najboljša šola, saj se po nesreči prizadeti delavci ali njihovi sodelavci veliko bolj zanimajo za
VELENJE
O sindikalni listi 1976
šanj, ki še vedno tarejo približno 70.000 delavcev, zaposlenih v jugoslovanskem gozdarstvu. Prav tako je podprl predlog proizvajalcev stavbnega pohištva za spremembo uredbe o potrošniškem kreditiranju, da bi lahko dobili občani potrošniško posojilo tudi za nakup stavbnega pohištva, kar pa po sedanji uredbi ni možno.
R. S.
Te dni poteka v osnovnih organizacijah sindikata v občini Velenje javna razprava o osnutku sindikalne liste za leto 1976. Med dosedanjo razpravo ni bilo kakih bistvenih pripomb na osnutek sindikalne liste za leto 1976, največ razprav je bilo o
tem, katere predloge sprejeti v primeru, daje zanje predlaganih več inačic. Nekajkrat pa je bilo posebej poudaijeno vprašanje, kako zagotoviti potrebna sredstva za oblikovanje sklada skupne porabe, da bo mogoče določila sindikalne liste tudi uveljavljati.
VPRAŠANJE:
Zaradi narave dela v delovni organizaciji, pa tudi zato, ker bom imela zagotovljeno ustrezno varstvo otroka, ne bi želela po porodniškem dopustu delati -s skrajšanim delovnim časom, temveč bi po izteku 105 dni nadaljevala z normalnim delom, to je z delom s polnim delovnim časom. Čeprav je moja delovna organizacija zainteresirana, da čimprej nadaljujem z delom, ima pomislek glede tega, ker se boji, ali ne bo storila prekršek, če mi ne bo omogočila skrajšanega delovnega časa. Zanima me torej, ali po izteku 105 dni porodniškega dopusta lahko delam s polnim delovnim časom ali pa moram delati le štiri ure na dan oziroma podaljšati porodniški dopust.
A. M. - Ljubljana
ODGOVOR:
Po čl. 48 republiškega zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu ima delavka po preteku porodniškega dopusta v trajanju 105 dni, če to zahteva, pravico nadaljevati porodniški dopust 141 dni ali delati štiri ure na dan do 12. meseca otrokove starosti. Gre torej za razpolagalno pravico delavke, to je za pravico, ki jo delavka
uveljavlja ali pa ne. Ce jo, mora delovna organizacija ugoditi tej njeni zahtevi, če pa je ne uveljavlja, oziroma se ji odpoveduje, pa ne. Vašo delovno organizacijo očitno moti dejstvo, da velika večina delavk to pravico uveljavlja in je že skoraj pravilo, da delavka po preteku 105 dni porodniškega ‘dopusta dela s skrajšanim delovnim časom ali po novem zakonu, porodniški dopust še nadaljuje in se zato boji, da vas ne bi prikrajšala za pravico, ker bi zaradi tega lahko storila prekršek. V vašem primeru ta bojazen odpade, kajti, kot rečeno, zakon izrecno določa, da ima delavka pravico do podaljšanega porodniškega dopusta oziroma do skrajšanega delovnega časa, če to sama zahteva. Uveljavljanje te pravice je torej odvisno od delavke same.
M. LIPUŽIČ
varstvo pri delu in bolj spoštujejo potrebne varstvene ukrepe.
Leta 1973 je bilo v kranjski občini kakih 6000 nesreč, pri katerih je nastala tudi materialna škoda. Samo zaradi izgubljenih delovnih dni in zaradi ne-ustvarjene akumulacije so delovne organizacije izgubile približno 4 milijone dinarjev. Temu je treba prišteti še 2,4 milijona dinarjev, ki jih je plačal sklad zdravstvenega zavarovanja. Upoštevati pa je treba še izdatke zaradi invalidskih upokojitev. Mimo tega nastaja tudi škoda, ker vsak invalidski upokojenec pomeni ^približno deset izgubljenih let. Skoda, ki so jo lahko izračunali, je torej dosegla vsoto 6,4 milijona dinarjev, vendar pa v Kranju ocenjujejo, da je bila celotna škoda, ki bremeni gospodarstvo, najmanj štirikrat tolikšna.
Ti podatki še bolj podkrepljujejo potrebo po večjem prizadevanju za preprečevanje ne-
SEŽANA
sreč in poklicnih bolezni. Sistematična preventiva je ekonomsko upravičena, zato bi morale tako organizacije združenega dela kot tudi skupnosti zdravstvenega, pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter vsi ostali dejavniki najti svoj interes v načrtovanju dolgoročnih ukrepov in akcij. Na občinskem sindikalnem svetu v Kranju pa opozarjajo še na to, da bodo morale tudi družbenopolitične skupnosti spremeniti svoj odnos do varstva pri delu, z normativno dejavnostjo spodbujati sodobne rešitve v varstvu pri delu in dosledno uveljavljati nadzor nad varstvom pri delu, pomagati delovnim organizacijam in poostriti odgovornost za varno delo. Svoj odnos pa bodo morale spremeniti tudi sindikalne organizacije, ki naj bi z organizirano akcijo spodbujale dejavnost samoupravnih organov in odgovornih delavcev za varstvo pri delu.
-ik
Za vse enako bogat koš z darili
Že tradicionalna obdaritev otrok, ki je bila v zadnjih letih na Sežanskem že dokaj poenotena, mora postati še bolj enotna, da bomo govorili resnično o dosledni odpravi bolečih socialnih razlik med najmlajšimi.
Družbenopolitične organizacije v sežanski občini so se tudi letos zavzele za čimbolje organizirano novoletno praznovanje predšolskih in šolskih otrok v občini. Obdarovanje mora biti enako za vse, to je osnovna ugotovitev vseh družbenopolitičnih organizacij. V zvezi s tem so poslali OZD in osnovnim organiza-
cijam sindikata v občini posebna priporočila, v katerih se zavzemi o	družbenopolitične
organizacije za ne preveč razkošna otroška praznovanja dedka Mraza.
Predvsem gre za poenoteno obdaritev otrok, obenem pa naj bodo obdarovanja izvedena v duhu stabilizacije. Po priporočilu družbenopolitičnih organizacij naj bi otroci praznovali dedka Mraza enotno in le enkrat. V ta namen naj bi OZD nakazale iz sklada skupne porabe po 70 din na otroka.
JOŽE STEGNE
S SEJE OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA V KOPRU
Sproti vrednotiti stabilizacijska prizadevanja
Osrednji točki dnevnega reda zadnje razširjene seje občinskega sveta ZSS v Kopru sta bili ocena dosežene samoupravne organiziranosti delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela in uresničevanje družbene akcije za gospodarsko stabilizacijo.
V razpravi je bilo poudarjeno, da se morajo osnovne organizacije sindikata še naprej prizadevati za vsebinsko spreminjanje položaja delavcev v združenem delu, ne pa se samo zadovoljiti z organizacijskimi oblikami in formalno-pravnim ob stojem temeljnih organizacij. V občini je v teku nadaljnja reorganizacija temeljnih organizacij v Tomosu, Intereuropi, luki in še v nekaterih drugih delovnih organizacijah. Premalo družbenopolitične aktivnosti pa je čutiti na tem področju v organizacijah združenega dela, ki imajo sedež zunaj občine, to pa so predvsem dislocirani obrati, predstavništva in agencije. Tako čaka zlasti v tem primem osnovne sindikalne organizacije še veliko dela in odgovornosti. Delo pri oblikovanju v temeljne organizacije je v teku tudi pri Tobak Ljubljana - poslovni enoti Koper, Splošni bolnišnici Koper, ponovna reorganizacija pa poteka še v Slovenijalesu, TOZD Troples Koper.
Več pozornosti bodo morale sindikalne organizacije nameniti vsebinskim vprašanjem, kot so elementi neposrednega odločanja, uveljavljanje delegatskih odnosov, delovanie oiganov
samoupravne delavske kontrole, dejavnost delegacij in delegatov v skupščinah družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti. Udeleženci razprave so menih, da je delo delavskega nadzora premalo organizirano in premalo preventivno. Na seji so zato sklenih, da morajo osnovne organizacije sindikata do konca leta ponovno temeljito oceniti vsebino samoupravne organiziranosti in na podlagi ocene sprejeti nadaljnje ukrepe.
Družbena akcija za stabilizacijo zajema vedno širši krog delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela in v drugih delovnih skupnostih. V vseh organizacijah so bili izdelani stabilizacijski in akcijski programi.
Skupna značilnost vseh teh programov je, da temeljijo na zmanjševanju materialnih in drugih stroškov, na večji delovni disciplini, zmanjševanju vseh vrst zalog, na iskanju kupcev na mednarodnem trgu, na boljši organizaciji dela in uporabi sodobnih tehnoloških dosežkov.
Člani občinskega sindikalnega sveta so sklenih, da morajo vsa vodstva osnovnih organizacij sindikata zahtevati od pri-stojnih strokovnih služb podatke o tem, kako uresničujejo stabilizacijske programe in kakšne rezultate dosegajo, kje so težave in kako posamezniki izpolnjujejo svoje naloge. Sindikalna vodstva morajo sproti spremljati vsa tekoča gospodarica dogajanja in tem celovito seznanjati svoje članstvo.

IR NEMČIJA
Očitki sindikatov
nadaljnje
lovnih
Ekonomski institut konfederacije namških sindikatov (DGB) predvideva v letu 1976 ije zmanjšanje števila de-mest, in sicer za
600.000.	Če se bodo napovedi omenjenega instituta uresničile, bo v zvezni jepubliki Nemčiji v obdobju od 1975. do 1976. leta izgubljenih skupno 1,1 milijona delovnih mest. Kljub temu naj bj se stopnja nezaposlenosti po izjavi direktoria instituta Mar-kmarma znižala od poprečno 5 ^ letos na 4,7 % v letu 1976. Nedvomno gre pri tem za uve-Ijavljanje vse bolj restriktivne politike do tujih delavcev.
Kar zadeva investicijska vlaganja, bo njihov obseg v letu 1976 po napovedih ekonomskega instituta DGB najverjetneje dosegel letošnjo raven. Narodni dohodek naj bi se zvišal za 9,5 % in to na osnovi realne rasti bruto družbenega proizvoda za 3,5 % ter znižanja inflacijske stopnje od 6 % letos na predvidoma 5 % v prihodnjem letu.
Markmann je porast bruto družbenega proizvoda za 5 %, kot ga je predvidelo zvezno ministrstvo za gospodarstvo, označil kot utvaro. Kot navaja Markmann, so očitne težnje k
zviševanju podjetniškega dohodka na škodo delavskih zaslužkov. Te težnje naj bi bile v letu 1976 še izrazitejše, čeprav ni mogoče govoriti o kaki eksploziji podjetniškega dobička. V ekonomskem dokumentu DGB so navedeni podatki, v skladu s katerimi naj bi se dohodek, ki je namenjen za plače, zvišal za 7,5 %, medtem ko nij bi podjetniški dohodek zaznamoval porast za 15 %. PoMark-mannu se bo najmanj do leta 1980 zaradi neugodnega položaja na področju zaposlovanja bila bitka za razdelitev dohodka tudi za socialne namene. Vlada bo morala intervenirati, da bi rešila problem nezaposlenosti, pri tem pa bo morala uveljaviti posebne ukrepe za ustanavljanje novih delovnih mest.
Naposled je Markmann napadel Bundesbank, saj je zahteval omejitev njene avtonomije. S svojo restriktivno politiko naj bi bila zvezna banka odgovorna za recesijo, ki ima po mnenju direktorja instituta DGB izrazito notranje obeležje. Zvezni vladi pa Markmann očita, da je prepozno zavzela ekspanzioni-stično smer in da je preskromno zastavila svoj konjunk-tumi program.
nž.
STE ŽE NAROČILI STENSKE KOLEDARJE
1976
CZP »DELAVSKA ENOTNOST« je za I. 1976 pripravilo dva stenska koledarja z barvnimi turističnimi motivi Slovenije in Jugoslavije.
Format koledarjev je 33 x 49 cm z možnostjo dotiska reklamnih besedil delovnih organizacij.
Cena je izredno ugodna!
Zahtevajte vzorce!
Naročila sprejema: ČZP »DELAVSKA ENOTNOST«, LJUBLJANA, DALMATINOVA 4/11.
EGS
Pred dnevi je dopotoval v Furianijo — Julijsko krajino na obisk predsednik komisije Evropske skupnosti F. X. Ortdi. Obisk je zanimiv, ker je prišlo do njega neposredno po podpisu italijan-sko-jugoslovanskega sporazuma, ko se na področju Furianije — Julijske krajine odpirajo nove možnosti za sodelovanje med EGS in zunanjim svetom in ko je postala. aktualna stvarnost skupna industrijska cona na tržaškem Krasu, za katero je vodstvo EGS pred kratkim izdalo dovoljenje. Dejstvo, da je svet ministrov za zunanje zadeve pri EGS v zelo kratkem času izdal dovoljenje za ureditev industrijske cone na meji med Italijo in Jugoslavijo, kaže na to, da se Bruselj živo zanima za dogajanja na tem področju in da prevzema tudi določene odgovornosti, kar zadeva priznanje posebne vloge Furlanije — Julijske krajine na stičišču mest EGS in zunanjim svetom.
Zahteve evropskih sindikatov
Dosleden sistem nadzora nad cenami in ustrezna davčna politika sta instrumenta, ki bosta omogočila obrambo kupne moči in ohranitev primerne ravni zaslužkov evropskih delavcev. To so osnovne ugotovitve prvega zasedanja CES, evropske sindikalne konfederacije, ki je bilo pred nedavnim v Bruslju, udeležilo pa se ga je več kot 1.500 delegatov, ki pa so zastopali blizu 37 milijonov delavcev. Zborovanje — prvo te vrste — je bilo v prestdnici Evropske gospodarske skupnosti, njegov namen pa je bil proučiti možnosti premostitve sedanjih gospodarskih težav.
Sklepi s prvega zasedanja CES so evropski sindikalni konfederaciji služili kot osnova za razgovor s predstavniki vlad in delodajalskih združenj EGS, ki je bil prav tako pred nedavnim.
Med zasedanjem CES, ki mu je predsedoval predsednik belgijskih socialističnih sindikatov
Georges De Bunne, so udeleženci poudarili, da bo treba v bližnji prihodnosti doseči uskladitev meril, po katerih naj bi v EGS določali odškodnine v primem nezaposlenosti. V neka terih evropskih državah je namreč takšno odškodnino mogoče prejemati le dva tedna, medtem ko ima delavec v drugih državah, kot na primer v Belgiji, pravico do odškodnine za dobo najmanj šest mesecev, maksimalno odškodnino v primem nezaposlenosti pa zagotavlja Belgija, kjer lahko delavci pre-odškodnino tudi po več
jemajo
Dokument, ki ga nameravajo sindikalni delegati predložiti svojim vladam in industrijskim konfederacijam,, omenja tudi socialne in gospodarske posledice odločitev, ki jih sprejemajo multinacionalne družbe. Predvidena je namreč uveljavitev norm, ki bodo urejale pravice in socialne ter davčne obveznosti
multinacionalnih dmžb, ki delujejo v Evropi. Sindikati se potegujejo tudi za pravice delavcev, ki bi jim prek njihovih predstavnikov omogočale udeležbo na sejah upravnih organov multinacionalnih dmžb, na katerih bi obravnavali podjetniško politiko.
Predstavnik italijanske enotne sindikalne federacije G. Ouerenghi je govoril o soodvisnosti evropskih gospodarstev, o neredu, ki trenutno vlada v celotnem gospodarskem stroju. Te svoje ugotovitve je povezi s primerom avtomobilske industrije Innocenti — Austin. Ta primer, je dejal, zgovorno kaže, kako skuša delodajalec uporabiti posledice recesije za razbijanje sindikalne trdnosti in enotnosti. Querenghi je še poudaril, da vidijo italijanski delavci v evropski konfederaciji močan instrument za preprečevanje in odbijanje takšnih in podobnih poskusov delodajalcev.
N. Ž.
ZAOSTRITVE NA TARIFNIH POGAJANJIH V ITALIJI
NOBENA STRAN NE POPUSTI
Upanja, ki so jih v minulih mesecih gojili v Italiji, da utegne biti letošnja „tarifria jesen“ milejša kot lanska, se z vsakim dnem bolj razblinjajo. Že na prvih pogajanjih o obnovitvi kolektivnih delovnih pogodb za skupno 4,5 milijona delavcev iz industrije in kmetijstva je prišlo med socialnimi partnerji do ostrih konfrontacij.
Nepomirijiva nasprotja so se ukvarjale skupno vlada in delo-
pokazala zlasti na pogajanjih o sklenitvi novega sporazuma za
350.000	delavcev iz kemične in farmacevtske industrije. Dmga „runda“, ki so jo sindikalne centrale začele z deželno stavko, je bila prekinjena zaradi nepremostljivih nasprotij. Ne-razpoloženje v zvezi s tem so sekretarji sindikalnih organizacij pokazali z napovedjo nadaljnjih 12 ur stavke, ki naj bi se je udeležili zaposleni iz omenjenih panog sredi decembra. Oreh, ob katerem so se razbila tarifna pogajanja, je bila temeljna zahteva sindikatov, to pa je soodločanje pri podjetniških investicijskih odločitvah oziroma priznanje pravice veta delavcem. Zahtevo sindikatov so delodajalci ostro zavrnili. Prav tako odločno so po drugi strani predstavniki sindikatov zavrnili predlog, da bi se s predstavniki delodajalcev sporazumeli o izboljšanju proizvodne učinkovitosti in o dvigu storilnosti dela, v čemer pa vidijo podjetniki pogoj za ponovno oživljanje zastajajoče investicijske dejavnosti ter za obrambo delovnih mest. V upravljanje z investicijami bi podjetniki privdili le v mejah splošnega, a najmanj sektorskega gospodarskega načrtovanja, s pripravo katerega naj bi se
dajalske ter delavske organizacije.
Z ostro izraženim stališčem so se podjetniki iz kemične industrije zavarovali predvsem proti sindikalnim manevrom, usmerjenim na tovarniško raven, katerih namen naj bi bil s preventivnimi pogajanji izsiliti investicijske programe. To bi — tako poudarjajo industrialci — ohromilo zasebne pobude, obenem pa obremenilo z enostranskim tveganjem in z izključno odgovornostjo za uspešno obratovanje delodajalce, medtem ko bi bila njihova avtonomija pri investicijskih odločitvah povsem okrnjena. Uresničitev takšnega novega „raz-vojnega modela1*, za kakršnega se zavzemajo sindikalne centrale, ni pogodu industrijcem tudi zato, ker bi kapitulacija pri tem osrednjem vprašanju pomenila omejitev še preostrega prostora za odločanje v podjetjih.
Vzroke za neuspešnost pogajanj med tarifnimi partnerji na področju kemične industrije je treba iskati tudi v zaostrovanju krize, v kateri se je znašla podružnična družba državnega koncerna kemičnih vlaken Montedison Montefibre, razlagati pa si jih je mogoče tudi s težavami grupe Rrelli, ki bo
morala, kot vse kaže, ukiniti 5.500 delovnih mest. Medtem ko je sporazumevanje v kemični industriji dobilo bolj ali manj značilnost merjenja moči, je tudi enotna federacija izrekla svoje zahteve. Na nacionalni konferenci v Milanu, ki se je je sredi novembra udeležili 1200 delegatov kovinarskih delavcev, je namreč generalni sekretar CG1L med drugim zahteval zvišanje dodatka na službena leta, kar bi prav tako občutno zvišalo obveznosti delodajalcev.
Tako kot sindikati kemične industrije, zahtevajo tudi sindikati 1,5-milijonskega sindikata delavcev zasebnega in državnega sektorja kovinskopredelovalne industrije, da bi
jih pritegnili k podjetniškemu odločanju, kar zadeva investicijske programe in tehnološko modernizacijo. Na seznamu sindikalnih zahtev so mimo zmanjšanja dopustnega števila nadur od 170 na 120 in s tem povezanih nadomestil z ustreznim podaljšanjem dopustov tudi splošno zvišanje mesečnih zaslužkov za 30.000 lir, vštevši z dodatkom v višini 6.000 do
8.000	lir za izravnao delavskih prejemkov, dalje skrajšanje delovnega tedna za delavce v železarstvu na 39 ur in za delavce, ki delajo v izmenah, skrajšanje delovnega dne za pol ure ter skrajšanje delovnega tedna na 36 ur za izmensko delo v južno-italijanskih obratih.
N. Ž.
Uspeh na škodo delavcev
lilllllllllllillllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllillillllllllllllllillllllllllllllllllllllilllllillllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllillllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllilllllllllllllllllllllllllllllll
Podatki kažejo, da so razvite zahodne države še vedno v obdobju gospodarske recesije. Dosegle so sicer pomembne uspehe pri obvladovanju inflacije, ki je bila že lani zelo nagla, vendar za ceno znatnega zastoja v gospodarski rasti. Po statističnih podatkih so članice evropske gospodarske skupnosti v letošnjem prvem polletju ustvarile za približno 4 % manjši realni obseg bruto nacionalnega dohodka kot v minulem letu. V tem času so tudi bistveno zmanjšale obseg uvoza blaga in sicer realno za 13 %. Zato so sprejele številne ukrepe za povečanje izvoza in s tem za izboljšanje plačilne bilance. Prav tako se je v tem času
Hill
DELAVCI ISKRE V TORINU
Na povabilo socialističnega in komunističnega sindikata CGIL, ki je najmočnejši sindikat v Italiji, je sredi minulega meseca več kot tristo delavcev Iskre iz Šempetra pri Novi Gorici obiskalo Torino, gjavno mesto Piemonta, industrijsko najbolj razvite dežele v Italiji. Tu so se Novogoričani srečali s številnimi italijanskimi delavci, ogfedali so si nekatere tovarne, med njimi tudi Fiatovo tovarno Mira Fiori, v kateri dela kakih 40.000 delavcev, obiskali so največji avtomobilski muzej v Evropi, sprejeli pa so jih tudi v deželni vladni palači, kjer sta jih pozdravila predsednik deželne vlade Aldo Vigficne in predsednik deželnega sveta Dino Santorenzo. Predstavniki borčevske organizacije v Iskri pa so položili tudi venec na „Poljano slave**, kjer je pokopanih 1100 žrtev nacizma in fašizma, med njimi tudi devet Jugoslovanov.
Obisk delavcev šempetrske. Iskre je imel velik pomen za zbliževanje delavcev dveh prijateljskih držav z različnimi družbenopolitičnimi ureditvami. Med obiskom so Novogoričani v odkritem pogovoru z delavci, predstavniki tega naprednega sindikata ter
voditeljev dežele Piemont spoznali del nasprotij kapitalističnega reda, ki ga prav v tem času pestijo hude težave, ki jih je povzročila svetovna gospodarska kriza.
Nekaterih tovarn rti bilo moč obiskati, kajti delavci so jih zaprli, stražijo jih noč in dan. Lastniki teh tovarn so namreč ugotovili, da bi imeli več dobička, če bi stroje iz teh tovarn odpeljali v nerazvite države, tja, kjer je delovna sila cenejša. Pri tem pa niso prav nič pomislili, da bodo delavci, ki sedaj delajo v njihovih tovarnah, ostali brez kruha, da v sedanjem kriznem obdobju ne bodo dobili dela. Tem poskusom so se pod vodstvom naprednih sindikatov uprli delavci v Torinu. Ne puste, da bi kdo iz tovarn odpeljal stroje. Večina teh ddavcev je prišla v Torino, ta obljubljeni industrijski center, z juga Italije. In če bi sedaj izgubili delo, bi praktično izgubili svojo življenjsko eksistenco.
Torino je izrazito delavsko mesto, v katerem se večina peha za vsakdanjim zaslužkom in pri tem za zabavo ni ne denarja ne časa. To delavsko mesto, ki je, kot so pogosto ponavljali člani sincfvata,
„rdeče“, je slovenske delavce zelo prisrčno sprejelo. Ni bilo jezikovnih preprek, v obeh delavskih domovih, kjer so Novogoričani obiskali torinske delavce, je kaj kmalu zadonela skupna pesem.
Svojstven pa je bil sprejem pri voditeljih deželne vlade Piemont. Prvič se je primerilo, da so voditelji dežele sprejdi delavce neke druge države. Na sprejemu, ki so se ga poleg deždnih voditeljev udeležili tudi predstavniki mesta Torino, so novogoriškim gostom podelili plaketo Torina, ki jo podeljujejo, kot so povedali, samo najbolj ugjednim gostem.
Med sprejemom so delavci Iskre povabili delavce iz Torina na obisk v Novo Gorico, poudarili pa so predvsem, da so bdj kot stiki med ministri posameznih držav pomembni neposredni stiki in spoznavanje med delavci posameznih držav.
Kot je znano, so vodstvo dežde Piemont junija letos prevzdi socialisti in komunisti. V svoj program so si, kot so povedali ddavcem Iskre, zapisali kot prvo nalogo, da bodo poiskali način in obliko, s pomočjo katere bo lahko o najbolj pomembnih vprašanjih odločalo kar največ ljudi.
B. PODOBNIK
povečalo število brezposelnih, tako da je v državah OECD registriranih že blizu 15 milijonov brezposelnih. To pomeni, da so članice OECD dosegle uspehe pri obvladovanju inflacije na račun lastnega delavskega razreda in na račun drugih držav, posebej manj razvitih.
Opisane razmere v svetu bistveno vplivajo tudi na naše gospodarske razmere, saj približno četrtino svojega družbenega proizvoda izmenjujemo s svetom (Slovenija pa še več, kakih 28 %), od tega velik del z razvitimi kapitalističnimi državami (Jugoslavija nekaj manj kot 50 %, Slovenija pa nekaj večj.
V. C.
MEDVODE
Obisk
godbenikov
iz ČSSR
Medveški godbeniki so minuli teden sprejdi v goste člane godbe na pihala SAN-DRIK iz Dolnih Kamer na Slovaškem. Slovaški godbeniki so najprej nastopui skupaj z gostitelji in godbo na pihala Trebnje na otvoritvi tovarne tesnil v Vdiki Loki pri Trebnjem, v soboto zvečer pa so se v dvorani doma „Svobode“ v Medvodah predstavili s celovečernim koncertom, posvečenim 25-letnici delavskega samoupravljanja v tovarni Cdor.
F. R.
Illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll^^
Samoprispevek za — čevlje?
Lani so na Reki, enem prvih mest, v katerih si prizadevajo različne težave v razvoju odpraviti s samoprispevkom, razpisali samoprispevek za dobo šest let. Zanj se je odločilo 96 % zaposlenih, ki bodo zanj odštevali mesečno 1,2% svojih osebnih dohodkov. Strokovnjaki so ocenili, da bodo zbrali 400 milijonov din, s tolikšnim denaijem pa bi se dalo zgraditi mnogo prepotrebnih vrtcev, šol, bolnišnic itd. Vendar pa je bil medtem sprejet odlok o 50-odstot-nem depozitu vrednosti investicijskih objektov. To pomeni, da bi morala Reka
vplačati za depozit 200 milijonov din sredstev, zbranih s samoprispevkom.
Predstavniki reške občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij Reke so na to opozorili IS Hrvaške, toda odgovora ni bilo. V upanju, da bodo ta sredstva medtem oproščena te obveznosti; Rečani še naprej zbirajo samoprispevke. Če pa do tega ne bo prišlo, pravi predsednik občinske skupščine, bodo ta denar vrnili občanom, naj si z njim kupujejo čevlje, namesto da bi z njim investirali gradnjo zelo potrebnih objektov.
Kako obdavčujemo premoženje
HRVAŠKA
Socialno zavarovanje toži federacijo
Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja Hrvaške je vložila tožbo proti federaciji zavoljo neizpolnjenih obveznosti do republiškega sklada pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Gre za vsoto 350 milijonov din.
Obveznosti federacije do skladov pokojninskega in invalidskega zavarovanja republik zadevajo pokojnine, ki so bile ob redni delovni dobi ustvarjene še na osnovi nekaterih drugih posebnih pravic, utemeljene z zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju SFRJ. Ta obveznost federacije do
hrvaškega sklada je znašala lani
1.300,000.00 din. Zveza je poravnala le 980 milijonov, ostal pa je dolg 350 milijonov din. Federacija tudi letos ni dober plačnik, saj spet dolguje 250 milijonov din. Akontacije bi morale prihajati po pogodbi vsak mesec, ne prihajajo pa redno, to pa je bilo-tudi odločilno za tožbo, saj bi se sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja lahko znašel prihodnje leto v velikih težavah.
Pred dvema letoma je podobno tožbo proti federaciji vložilo pokojninsko zavarovanje naše republike.
VOJVODINA
Zloraba bonov za topli obrok
Okrožno javno tožilstvo v Novem sadu je pripravilo posebno informacijo o zlorabljanju bonov za tople obroke. Tožilstvo je ugotovilo, da postajajo boni enakopravno plačilno sredstvo in celo pomenijo konkurenco dinarju.
Mnoge delovne organizacije so tiskale bankovce različnih vrednosti, zaposleni pa so jih
sprejeli kot redno plačilno sredstvo. Boni so začeli menjati svoje lastnike pri pijačah, na sejmih, z njimi so doplačevali celo nakup avtomobilov.
Na ta pojav je postala pozorna tudi SDK. Kajti če so boni za topli obrok del osebnega dohodka, v kar so se spremenili, tedaj je treba njihovo vrednost obremeniti s prispevki in davki!
Veliko znakov kaže, da je delo komisij za proučevanje virov lastnine v mnogih okoljih obtičalo na mrtvi točki. V posameznih občinah in republikah so zato začeli iskati odgovore na vprašanje, zakaj je prišlo do tega zastoja, kakor tudi odgovore na vprašanje, v kakšnih oblikah si je možno v naši družbi - kljub poostreni kontroli - še vedno nezakonito pridobivati lastnino.
Na pobudo stalne konference mest Jugoslavije so o tem razpravljali tudi na posvetovanju v Novem Sadu in prišli do več zanimivih ugotovitev. Tako so ugotovili, da prevladujejo štirje osnovni vzroki nezakonitega pridobivanja lastnine: gospodarski kriminal, nezakonito zaposlovanje delavcev, poslovni odnosi med organizacijami združenega dela in občani ter nedovoljeno delo.
Gospodarski kriminal in zloraba uradnega položaja so najpogosteje pojavljata tam, kjer samostojno upravljap z materialnimi sredstvi in kjer pooblaščene osebe samostojno odločajo ali vplivajo na sklepe o uresničevanju pravic delovnih ljudi in državljanov. Nezakonito zaposlovanje delavcev — zlasti je ta pojav razširjen med občani, ki delajo z lastnimi sredstvi - se izraža v neprijavljanju delavcev in njihovih ,,nevidnih" dohodkov. Kazenske politike v teh primerih ne bi smeli omejiti le na izrekanje denarnih kazni, temveč bi morala vsebovati tudi občasen in trajen odvzem pravice za opravljanje obrtne dejavnosti.
Dokaj pogosta oblika nezakonitega pridobivanja premoženja so poslovni odnosi med družbenim sektorjem in občani, ki delajo z lastnimi sredstvi. Proti takšnemu mešetarjenju sta potrebna dva ukrepa: vse posle prek zneska, ki ga predpiše občinska skupščina, naj bi sklepali samo v obliki pismenih ponudb občanov, ki delajo z lastnimi sredstvi, vsako izplačilo pa naj bi bilo tudi obdavčeno, kar, razumljivo, zahteva natančno evidentiranje prometa.
Tudi nedovoljeno delo ni tako redek pojav: zaradi razširjenosti je postalo celo že družben
problem. Takšno delo namreč omejuje pravico družbenopolitičnih skupnosti, da obračunajo in izplačajo davek in druge obveznosti, ki jih ima občan pri opravljanju določenih dejavnosti. Dosedanje sankcije za takšno delo so bile odvzem nezakonito pridobljenega dobička in denarne kazni; vendar pa uporabniki teh storitev niso nosili nobenih posledic.	.
Objektivnim vzrokom nezakonitega bogatenja je treba dodati tudi subjektivne slabosti, ki niso tako maloštevilne: od kadrovskih problemov, premalo učinkovito organiziranih državnih organov, slabega nagrajevanja strokovnjakov, stanovanjskih težav, do pogostih reorganizacij upravnih služb.
Med republikami so bistvene razlike v načinu evidentiranja premoženja. Medtem ko je v Srbiji in Makedoniji prijavljanje premoženja obvezno, je ta dolžnost v naši republiki opredeljena z družbenim dogovorom. V drugih republikah, razen v Bosni in Hercegovini, občinske komisije za proučevanje vira premoženja pozivajo občane, naj predložijo prijavo o premoženju, kadar na podlagi uradne evidence ali iz kakšnih drugih razlogov ocenjujejo, da so za to izpolnjeni pogoji.
V posameznih republikah tudi različno urejajo vprašanje, komu gre odvzeto premoženje. V Makedoniji, Vojvodini in na Kosovu je to urejeno z zakonom in sicer tako, da odvzeto protizakonito pridobljeno premoženje pripada občini, kjer občan prebiva. V Srbiji in na Hrvatskem pa zakon določa, da gredo nepremičnine tisti občini, na področju katere so te neprimičnine.
Skupna ocena vseh razprav o oblikovanju virov lastnine se glasi, da komisije še niso začele prav delati in da so se v glavnem ukvarjale s tistimi problemi, ki so javnost najbolj bodli v oči. Gre predvsem za zasebne obrtnike, gostince in nekatere odvetnike. Vendar nezakonito pridobljeno premoženje teh ljudi ni tako visoko. Največ malverzacij nastaja na področju zunanje trgovine.
V. O.
Zakaj tolikšen apetit?
Razprave o družbenoekonomskem razvoju Jugoslavije do leta 1980 so razkrile, da so mnogi od sedanjih načrtov dolgoročnega razvoja samo seznami želja, ki jih bo treba v razpravi v organizacijah združenega dela nujno uskladiti z njihovimi stvarnimi investicijskimi možnostmi. Ta pojav je razumljiv, če vemo, da razvoj organizacij združenega dela še vedno načrtujejo strokovnjaki, ne pa delavci, čeprav so po ustavi delavci nosilci planiranja. Zaradi tega so plani enostranski, mnoge TOZD jih sploh nimajo ali pa planiranje . resno kasni. Povsod načrtujejo večje investicije, kot so predvidene s srednjeročnim programom razvoja^
Priprava načrtov razvoja v TOZD je nedvomno eden naj-
pomembnejših pogojev za razvoj združenega dela, dobro delovanje SIS in boljšo organiziranost družbe. Vsaka TOZD bi morala sprejeti svoj plan že do konca letošnjega leta, vendar pa je ta rok tako blizu, da te naloge ne bo možno uresničiti. S planiranjem stanovanjske gradnje v TOZD sploh še niso začeli, ker nihče ne ve, kje začeti in kaj naj planira. Planiranje vključuje v tem primeru neprekinjeno verigo vseh udeležencev v gradnji — začne se v delovnih organizacijah in v SIS, nadaljuje v gradbeni ope-rativi in v komunalnih organizacijah. Zato ni možno, da bi vsak udeleženec v procesu planiranja delal sam, ne da bi se dogovarjal z drugimi. Ponekod so že oblikovali prve samoupravne načrte, kljub temu pa se še vedno dogaja, da komunalne organizacije planirajo svoj razvoj, ne da bi kogarkoli vprašale, koliko bo, denimo, zgrajenih stanovanj, koliko industrijskih objektov, koliko drugih. Le kako lahko načrtu-
jejo nove metre cevi vodovoda ali kanalizacije brez točnih podatkov o tem, koliko bodo gradili in kje? ! Vsi ti plani so izdelani v naglici, pod pritiskom časa in političnih organizacij. Šele sedaj, ob koncu roka, določenega za izdelavo planov, se je zastavilo tiho vprašanje, zakaj plani še niso pripravljeni in zakaj tisti, ki so, niso takšni, kakršne smo pričakovali. Odgovora ni težko do biti od tistih, ki bi morali izde lati plane. Glasi se: — Nikoli doslej še nismo sestavljali pla nov, včasih so nas samo kaj vprašali, sedaj pa, ko moramo sami napisati, kaj želimo, enostavno tega ne znamo napraviti. Pomoči pa ni od nikoder!
Vse to priča, da za mnoge pomanjkljivosti v samoupravnem planiranju niso krive le stare navade, marveč tudi pomanjkanje osnovnega strokovnega znanja o tem, kako sestavljati razvojne načrte in kaj vse upoštevati pri uresničevanju te naloge.
V. B.
ŠTUDIRATI DOMA ALI...
- To je sicer lahko res, da vsak dan izostane z dela 200.000 Jugoslovanov. Ampak... če upoštevaš, da drugih 400.000 dela po dva šihta, smo vseeno najbolj produktivni!	Karikatura: A. Novak

Republike in pokrajine so končno le sprejele samoupravne družbene dogovore o zagotovitvi enakih možnosti za štu-diranje na visokih šolah, zataknilo pa se je, ko bi bilo treba z medrepubliškim dogovorom zagotoviti pravico vsakega mladega občana, da svobodno izbere kraj študija in da ga v tem kraju vrednotijo kot vse druge študente iz drugih krajev. To pomeni, da lahko dobi štipendije ali kredit za šolanje vsakdo v kateremkoli mestu in da ta družbena subvencija zadostuje za življenje v posameznem mestu.
Razvitejše republike so pokazale pripravljenost, da rešijo
problem tako kot, denimo, Srbija, kjer vsakemu mlademu človeku nudijo kredit za študij v kateremkoli mestu, in to v višini minimalnega osebnega dohodka v kraju, kjer namerava študirati. Pri drugih pa je pravladalo prepričanje, da je vseeno najceneje, če njihov študent študira doma, ker bi bil študij v razvitejših predelih države dražji. Zaradi tega je slišati zelo veliko razprav prav o tem, ali bo obveljalo načelo „za vse enako“ ob zadostni materialni subvenciji ali pa načelo „za vsakega toliko, kolikor lahko njegova republika zanj prispeva.41
JOSIP BROZ-TITO, predsednik SFRJ, v razgovoru z delegacijo SZDL Jugoslavije:
Zdaj nam je najvažnajša enotnost, predvsem v zvezi komunistov, prav tako pa tudi v socialistični zvezi; ta enotnost je za nas temeljnega pomena. Nikomur ne smemo dopustiti, da bi tribuno socialistične zveze izkoriščal za propagiranje različnih tujih idej in ideologij. Tu so nam tudi liberalci napravili precej škode.
Kar pa zadeva boj proti nacionalizmu, prav tako ne smemo vreči puške v koruzo. Socialistična zveza mora imeti nenehno pred očmi, da je potreben boj proti poskusom različnih nacionalističnih elementov kakor tudi vseh drugih sovražnikov, različnih diverzantov, ustašev in četnikov, ki v tujini ves čas nekaj snujejo. Prav tako se je treba bojevati proti različnim dogmatskim, kominfor-movskim silam. Po vseh, ki rovarijo proti naši enotnosti in našemu sistemu, bomo udarili tako, da jih bo minilo veselje. Nas pa nič ne moti, če se kdo jezi. Naj se kar!
Naša dolžnost je, braniti našo družbeno ureditev, braniti interese našega ljudstva, ki je strahovito krvavo plačilo to, da lahko danes gradi in živi tako, kakor je prav.
K1RO GLIGOROV, predsednik skupščine SFRJ, na zveznem posvetovanju v delegatskem sistemu v Cavtatu:
Storiti moramo vse, da končna družbena učinkovitost samoupravljanja in delegatskega odločanja ne bo manjša, ampak večja kot v klasični ali sodobni kapitalistični organizaciji družbe in nekaterih oblikah sociahstič-ne organiziranosti državnega odločanja. To seveda ne bo lahko. Ne smemo pa izgubiti poguma, ker trenutna podoba sistema, njegova ideja ni identična z resničnostjo. Potrebno je globlje prodreti v vzroke te razlike, pri čemer nam postajata vse bolj potrebni znanstvena misel in analiza. Zaradi tega ni potrebno prehitro sklepati o podobnosti med nekaterimi rešitvami v samoupravnem delegatskem sistemu in organizacijskimi oblikami v drugih družbah.
JURE BILIČ, sekretar IK predsedstva CK ZKS, v intervjuju za list „Poli-tika“:
Poziv na red in disciplino ni apel, temveč zahteva, naj se spremenijo družbeni odnosi, katerih odliki bosta red in disciplina. Ko bomo dosegli, da bomo tovariši v delu, bomo znali ukrepati . proti tistim, ki ne delajo, ne bomo se skrivali za lažno solidarnostjo.
Viri oportunizma so materialne narave. Pojavljajo se, ker ljudje hočejo ohraniti položaj in privilegije. Najboljše zdravilo proti oportunizmu je močna kolektivna in organizirana zavest. Brez organiziranosti ne bodo uspeli niti največji idealisti. Odnos med osebnim in družbenim standardom moramo tako zaostriti, da bo postal tudi kriterij za sprejem v ZK. To ni lahko doseči. Do pred kratkim smo imeli konku-renco namesto sodelovanja, spore namesto enotnosti. Idejnopolitične in družbene osnove so tu in sedaj je treba v akcijo. Velikih besed je bilo dovolj, začeti moramo z delom.
6. december 1975
podobe
našega
časa
Direktor Pepe Komolčnikje s pomočjo kolegija uredil, da je komisija sveta povečala Mihi Peroprasku, uredniku glasila SOZD „Grandebiks“, OD za tisoč N din, kar je le-ta sprejel s sdzami v očeh ter z globoko hvaležnostjo v srcu.

nas zdaj. Na, tu imaš tudi naslov, telefonsko številko, če pa še kaj potrebuješ, kar reci! Se steno-grafko ti dam, če je treba. .. Boš zmogel?
-	Se razume, da bom! reče Miha Peropras k vesela
To se je zgodilo pred dnevi, danes pa bere kolegij in drugi delovni ljudje naslednji intervju v „Glasu kolektiva": •
„... tokrat pa se je ljubeznivo odzval naši prošnji tovariš Milan* Načelnik in odgovoril na več vprašanj s področja delegatskega sistema.
-	Po glavi jih dobivamo, ker se nismo pravočasno pripravili
Modeli ne padajo iz oblakov teoritične imaginacije, so lahko plod le dolgotrajnega boja, v katerem se novi odnosi in institucije izgrajujejo v procesu revolucionarnega spreminjanja položaja združenega dela in kot instrument teh sprememb, je pribil naš ugledni sobesednik.
- Zadnjič smo bili konkretno omenjeni v razpravi tovariša Prestižnika. Tudi tovariš Pikež nas je že dvakrat citiral kot negativni primer. Kaj vi sodite o tem? smo bJi nekoliko drzni.
Odgovoril nam je takole:
— Socialistična revolucija prinaša radikalen preobrat v izraža-
poti, smo razgovor s tovarišem Milanom Načelnikom sklenili z naslednjim vprašanjem:
— In zakaj nekateri tako žolčno tolčejo po naši SOZD „Grandebiks"?
Tovariš Milan Načelnik je odkrito izjavil za naš list:
- V družbi, kakršna je naša, so še vedno ostri konflikti interesov. Tudi znotraj združenega dda parcialni interesi niso vedno med seboj konvergentni. Zato bi bilo zelo naivno predpostavljati, da bo delegatski sistem ne glede na te objektivne okoliščine imel vlogo čarobne palice, ki bo avtomatično vzpostavljala harmonijo vseh interesov. Potemtakem

Natakanje čistega vina


■
H	Hj fmM
_ :ii
di ... je v zadregi jedjal, ko mu je kolegij segal v roke. In v resnici se je čutil pripravljenega na še večje žrtve „za našo skupno stvar", kot je še ves pretresen od tolikšne počastitve zaključil svojo zahvalo.
Odtlej pridno nosi direktorju vse anonimke pa tudi sicer ne naseda govoricam, ki krožijo po SOZD, marveč jih sproti, med štirimi očmi, preverja z direktorjem.
Lepega dne pa mu reče direktor PBpe Komolčnik: - Dragi moj Miha, (od tistega povišanja OD ga je namreč začel tika til, nič nam ne gre prav od rok. Kreditov ni več mogoče pobirati na cesti kot nekoč, vrh tega nas pa še zmerjajo, češ da se nam gre le za oblast, ne pa za pravice naših delavcev v temeljnih organiza-djah. Obljuba dela dolg; čas je, da se zganeš. Prosim te, če obiščeš tovariša Milana Načelnika in se z njim pogovoriš o perečih problemih. Na, tu imaš vprašanja! Telefoniral sem mu in mi je obljubil, da mi bo šel na roko, kolikor bo mogoče. Veš, če bo njegovo ime objavljeno v našem glasilu, nas najbrž ne bodo tako hudo mrcvarili, kot .
za vpis temeljnih organizacij in naše SOZD v register. Ali mislite, da smo sami krivi za to za-kasnitev, smo vprašali.
-	Ne, niste! V sedanji fazi boja za uresničitev ustavne koncepcije delegatskega sistema je nujno smdo kritično prodiranje za fasado normativnih rešitev. Niti sprejete normativne rešitve niti naša družbenopolitična praksa in delovanje različnih subjektov političnega življenja niti tiste sile, ki so po svojem družbeno zgodovinskem položaju poklicane, da so glavne nosilke procesa družbenega osvobajanja dela, ne smejo biti predmet ideološke fetišizacije, ker bi s tem bila zmanjšana njihova sposobnost, da dejansko spreminjajo družbene odnose, je dejal nas sobesednik.
-	Pogosto poslušamo očitke, da kot vodstvena tehnobirokrat-ska struktura nimamo posluha za delavca. Kaj mislite vi, je to res? smo poskušali zadeti v srčiko problema.
-	Konkretne zgodovinske okoliščine, v katerih vlaga naša družba pionirske, napore, da bi se osvobodila etatistične birokratske luske razredne družbe, so izredno težke in zapletene.
nju in političnem artikuliranju različnih osebnih, skupinskih in razrednih interesov. Z njo se podirajo predvsem inštitucije pri-vatnolastniškega monopola in na njem temelječa hierarhija kapitalističnega podjetja. Hkrati ruši politično predstavniški mehanizem kapitalistične države, ki je omogočal buržoaziji, da v psevdodemokratični obliki vsili družbi svoj razredni interes kot osamosvojen abstraktni splošni interes. S samim rušenjem mehanizma izražanja in sinteze interesov, ki so karakteristični za kapitalistični sistem, socialistična revolucija postavlja na dnevni red vprašanje, s čim ta sistem zamenjati, da bi zagotovili socialistično smer družbenega razvoja, kako zagotoviti demokratično izražanje povezovanja in integracijo interesov v korist delavskega razreda kot glavnega nosilca teh novih proizvodnji odnosov. Reševanje prav tega ključnega vprašanja določa vsebino in smisel delegatskega sistema.
Upamo, da je s tem ustrezno odgovorjeno vsem tistim, ki nam mečejo polena pod noge. Da bi si pa vendarle bili povsem na čistem, ali smej ali nismo na pravi
.
bodo zaman vsi poskusi, da se pomankljivosti delegatskega sistema in zapletena vprašanja njegovega nadaljnjega razvoja razre-sujejo prvenstveno ali celo izključno z izmišljanjem boljših normativnih solucij ali samo z idejnopolitično akcijo prepričevanja. “
Direktor Pepe Komolčnik odtrga pogled z uvodnika v „Glasu kolektiva", zamišljeno pogleda Miho Peropraska, ki v zadregi čaka pohvalo, in reče: - Kako, da mi niste tega prispevka prinesli pokazat?
Vika me, pomisli Miha Pero-prask in hladno mu postane pri srcu. - Sem misli... Ali je kaj narobe?
— Seveda je! reče jezno Pepe Komolčnik. — OUjubl mi je, da bo konkretno usekal po Prestiž-niku in Pikežu, a zdaj takole Ido-buštranje. To si bo zapomnil! Pa dvigne slušalko, pokliče komercialo in naroči: — Prosim, če tisti kredit iz zelenega spiska za artikel pet B pod število dvajset znižate na pet let. Ja, za Prestižnika gre. Čakajte, da premislim! Da, kar stornirajte ga, tako bo še najbolje!
VINKO BLATNIK
NOVOLETNA VOŠČILA ZA BOJ PROTI RAKU
POZIV DELOVNIM SKUPNOSTIM IN OBČANOM!
Že več let prispevajo delovne skupnosti in posamezniki za boj proti raku del sredstev, ki bi jih sicer namenili za osebne novoletne čestitke Svojim poslovnim partnerjem in prijateljem; seznam teh voščil je bil objavljen v časopisih na vidnem mestu. Pri tem nas poleg humanih ciljev vodi tudi želja, da bi pomagali vašo upravo razbremeniti dela s številnimi voščili ter tudi tako zmanjšati vaše poslovne stroške v skladu s stabilizacijskimi ukrepi.
Tudi letos zbiramo taka voščila, ki jih bomo objavili v Delu, Dnevniku in v Delavski enotnosti, kakor boste sami želeli. Naša akcija je že postala vseslovenska in upamo, da je zadovoljila še tako zahtevne darovalce.
Najmanjši znesek za objavo v kateremkoli časopisu je t.OOO.- din za delovno skupnost oziroma 500.- din za posameznika.
Takoj ko nam boste poslali sporočilo, vam bomo poslali ponudbo z naročilnico.
Vljudno vas vabimo, da se odločite za tak način novoletnih voščil in nas tako podprete v boju proti raku.
Vsem darovalcem že vnaprej najlepša hvala!
DRUŠTVO SRS ZA BOJ PROTI RAKU 61001 LJUBLJANA, p. p. 591, Komenskega 4 Tel.: 322-861, 322-862 od 7.30 do 14.30
IZ OBISKA V MERX - CELJE
ZA MALODUŠJE PA NI PROSTORA
Dejavnost 2600-članskega kolektiva celjskega Merxa je zelo razvejana, saj se ukvarja s trgovsko, proizvodno in z gostinsko dejavnostjo, ki se razteza na 18 slovenskih občin. Med slovenskimi trgovskimi delovnimi organizacijami, ki gospodarijo pretežno z živilsko-prehrambenimi izdelki, gre Merxu tretje mesto. Letos bodo v Merxu ustvarili 2 milijardi dinarjev celotnega dohodka, 200 milijonov dohodka in minimalen ostanek dohodka, kar je že značilno za poslovanje z živilskim in prehrambenim blagom. Vendar pa Merx nima razvite le maloprodajne trgovine, pač pa je dokaj močna tudi grosistična prodaja, s katero razširja svoje prodajne tipalke po vsem jugoslovanskem tržišču.
Zametki današnjega Merxa segajo v 1961. leto, ko se je v Celju združilo nekaj manjših trgovskih organizacij ter z namenom, da bi boljše oskrbovale potrošnike, zmanjšale stroške in bolj gospodarno poslovale, ustanovile enotno delovno organizacijo. Pravzaprav so bila za delovni kolektiv Merxa tudi vsa naslednja leta v znamenju integracij, ki so hkrati s prizadevanji za modernizacijo poslovanja, za povečevanje prodajnih zmogljivosti ter za povezovanje s proizvodnimi delovnimi organizacijami, prispevala k današnji podobi celjskega Merxa. Pred nedavnim je tudi delovni kolektiv Merxa pristopil k sestavljeni organizaciji združenega dela, ki, jo je ustanovilo 14 organizacij s področja trgovine in proizvodnje.. Nova SOZD „Dobrina“, ki je rezultat spoznanj po ekonomsko in tehnološko nujnem povezovanju v našem gospodarstu, bo velika pridobitev ne le za delovne kolektive, ki so se združili, pač pa tudi za celotno celjsko regijo. Priprave na ustanovitev SOZD ,,Dobrina“ so bile dolgotrajne in v Merxu so prepričani, da bo oživljanje samoupravnega sporazuma in drugih dogovorov, ki so jih že sprejeli ali pa jih še bodo, potekalo hitreje, saj jih čaka mnogo nalog na področju usklajevanja proizvodnih in prodajnih zmogljivosti, skupnega nastopanja na tujih tržiščih, skupnega razvoja in
tudi nadaljnjega povezovanja.
Z integracijo v SOZD „Dobrina“ si obetajo tudi izboljšanje pogojev gospodarjenja, saj, kot pravijo v Merxu, kljub prizadevanjem za povečanje produktivnosti, za izboljšanje organizacije dela ter ekonomičnosti poslovanja, akumulacija vse bolj pada in že ogroža reprodukcijsko sposobnost trgovine z živili. K temu pa je treba še dodati naravnost kronično pomanjkanje trajnih obratnih sredstev v tej trgovini, po razdelitvi letos ustvarjenega dohodka bodo tako morali v Merxu vložiti 30 milijonov dinarjev v trajna obratna sredstva, ob predvidenem ostanku dohodka pa zato v prihodnjem letu ne bodo investicijsko sposobni. Potrebe po razvoju prodajnih zmogljivosti v trgovini na drobno pa so na drugi strani izredno velike, saj bi po cenah pred dvema letoma morali v maloprodajo vložiti najmanj 550 milijonov dinarjev, da bi zadostili najnujnejšim potrebam. Seveda pa je potrebno zgraditi tudi ustrezne skladiščne zmogljivosti. Zato tudi v Merxu menijo, da bi morala družba spremeniti svoj odnos do trgovine z živili ter ji omogočiti z cenejšimi krediti hitrejšo izgradnjo prodajnih in predelovalnih obratov. Z vsakim letom m teže nadomestiti zamujeno. Da je ta njihova zahteva upravičena, govori tudi dejstvo, da posamezne poslovalnice niso ekonomsko upravičene, vendar pa potrebe neposrednega okolja terjajo njihov obstoj. Letos je 54 takih prodajaln pri Merxu ustvarilo tolikšno izgubo, kot je 6 akumulativnih prodajaln ustvarilo ostanka dohodka!
Poleg teh težav pa v Merxu omenjajo še več drugih problemov, kot denimo pomanjkljiva izbira, nepravočasnost dobav, pomanjkanje silosov itd. Letos so se v Merxu srečali tudi s pomanjkanjem pšenice, saj večina proizvajalcev veže nakup pšenice z nakupom moke, za svoje mline pa tako v Merxu niso uspeli dobiti dovolj zrnja. Potrebujejo 26.000 do
28.000	ton pšenice, do sedaj pa jim je uspelo zagotoviti le
14.000	ton. Mlevske zmogljivosti tako ostajajo neizkori-
ščene, s tem se zvišujejo stroški.
Kljub težavam, s katerimi se srečujejo v poslovanju, pa so v Merxu prepričani, da bodo v sestavljeni organizaciji tudi te probleme mnogo laže obvladovali ter z združevanjem sredstev svoje zmogljivosti ne samo izkoristili, temveč jih še razširili, kot so predvideli v srednjeročnem programu razvoja.
Kako so danes organizirani v Merxu? Pri konstituiranju so upoštevali tehnološko, ekonomsko in teritorialno zaokroženost temeljnih organizacij združenega dela. Grosistična dejavnost, mlinska proizvodnja, praženje kave in embaliranje so organizirane veni temeljni organizaciji združenega dela. V maloprodaji so temeljne organizacije poslovalnice v Celju, Laškem, Šentjurju, Ravnah, Slovenj Gradcu, Šoštanju ter v Rušah. Gostinska dejavnost je organizirana v dveh temeljnih organizacijah, in sicer v Celju ter v Ravnah, pekarska proizvodnja pa v TOZD Celje in TOZD Rogaška Slatina. Status temeljne organizacije ima tudi transportna dejavnost. Delavci Merxa so torej organizirani v trinajstih TOZD ter v dveh delovnih skupnostih skupnih služb, ki sta v Celju in v Ravnah.
Tudi družbenopolitične organizacije so se že organizirale po temeljnih organizacijah združenega dela, v sindikatu so ustanovili tudi sindikalne skupine, ki so zelo pomembna jedra pri oblikovanju tako nove organiziranosti, kakor tudi pri spodbujanju novih akcij za boljše gospodarjenje.
Rezultati nove samoupravne in družbenopolitične organiziranosti v Merxu so ugodni. Na področju gospodarjenja vlada med zaposlenimi veliko večja zainteresiranost, razprave o perečih problemih so živahne, odkrite in odločne. Vse temeljne organizacije v Merxu se zavedajo, da je nadaljnji hitrejši razvoj OZD odvisen predvsem od tesnega sodelovanja in povezanosti med njimi, solidarnosti ter odločne stabilizacijske pohtike pri gospodarjenju.
E. P.
6. december 1975 stran
PORABA ZDRAVIL SPET SKOKOVITO NARAŠČA
GLAVOBOL
ZARADI
TABLET
V Sloveniji smo pred poldrugim letom, predvsem z željo, da bi naposled zaustavili pretirano potrošnjo zdravil in dobili celovit pregled nad porabljenimi količinami uvedli avtomatsko obdelavo zdravniških receptov. Novost je kajpak prinesla marsikaj dobrega, postregla pa je tudi s celo vrsto pomanjkljivosti, ki jih bo kazalo postopoma odpraviti. Prvo leto izkušenj pri mehanografski .obdelavi receptov je prispevalo k temu, da se je nekoliko zmanjšala poraba zdravil, morda bi lahko rekli, da je računalnik prispeval svoj delež k bolj umirjenemu in bolj zdravemu življenju brez uživanja večjih količin tablet. Toda, to je bila le navidezna ugotovitev, saj se je po podatkih republiške zdravstvene skupnosti poraba zdravil letos spet krepko povečala.
Mar smo postali Slovenci narod tabletomanov? Morda zaenkrat še ne, vendar vsi znaki (jasneje: milijonske količine zaužitih tablet!) kažejo, da smo na najboljši poti, da se venomer ponavljajočim problemom alkoholizma pridruži sčasoma kot spremljajoč druž-benosocialni pojav tudi tabletomanija! Dejstva so tu: potrošnja tako imenovanih analgetikov, praškov in tablet proti glavobolu in podobnim bolečinam v zadnjih letih v naši republiki silovito narašča. Samo v zadnjem desetletju se je po nekaterih izračunih povečala za desetkrat.
,,£den od problemov v verigi pretirane potrošnje zdravil pri nas tiči tudi v „krivdi“ zdravnikov splošne prakse. Pacientom, ki prihajajo v ambulante, predpisujejo pogostokrat velike količine analgetikov, zato se ne čudimo, če imajo danes mnogi doma pravcate lekarne. Ob tem seveda ne kaže spregledati spoznanja, da zadnja leta izredno narašča tudi prodaja tablet, ki jih v lekarnah kupujemo brez receptov. Dobro pa vemo, da ravno te tablete niso tako nedolžna pomagala kot se zdi. Pa še na nekaj bi vas želel opozoriti: z naraščajočo porabo zdravil opažamo v zdravstvenih krogih, da precej narašča tudi število tako imenovanih toksikomanov, ljudi, ki pogoltnejo dnevno tudi po deset in več zelo močnih tablet/1 razgrinja pred nami podobo izrednega razmaha porabe zdravil v zadnjih letih v Sloveniji dr. Tot, predstavnik republiške zdravstvene skupnosti.
CELA VRSTA RAZLOGOV Nemara poglavitni vzrok veliki potrošnji je prenapet življenjski ritem, ki mu dosti ljudi ni kos, ker si po delu ne znajo odpočiti, se sprostiti, skratka, ne znajo zdravo živeti. Toda, to velja le v primerih, ko govorimo o pretirani porabi tablet, o
pojavih tabletomanije. Če imamo v mislih izredno veliko porabo zdravil, tedaj je v primerjavi s tabletami, razlog za stanje, kakršno je, razumljivo drugod. Po mnenju dr. Tota tiči največji problem v farmacevtski industriji.
„Poglejte, vsako leto se proizvajalci pojavijo z novimi zdravili, novimi, bolj ali manj že znanimi preparati, saj so zdravila dobila samo novo etiketo, poznamo pa jih vrsto let pod drugimi imeni. Zavarovanci seveda takoj planejo po njih, poraba pa po taki reakciji seveda raste iz meseca v mesec. To je ena stran problemov. Če jo gledamo še z druge, vidimo, da na tem področju ni problem bolnik, temveč zavarovanec. Bolnik bo kajpak moral dobiti potrebno količino zdravil za svoje zdravljenje, kar je edino pravilno, zavarovanec pa bo pri svojem zdravniku in v lekarni brez receptov lahko dobil zdravil (seveda tudi tablet), kolikor bo hotel. Sami pa dobro vemo, kako delajo splošni zdravniki zaradi svoje preobremenjenosti, zaradi polnih čakalnic pacientov. V naglici, ker jim drugega ne preostane, napišejo na kupe receptov, lekarne se polnijo, poraba zdravil pa spet narašča."
NA PREBIVALCA LETNO 5 RECEPTOV
Po podatkih republiške zdravstvene skupnosti je bilo v Sloveniji na enega prebivalca leta 1969 predpisanih 4,2 recepta, predlanskim pa že 5,5. Največ receptov na prebivalca je bilo 1973. leta predpisanih v ljubljanski (6,3), najmanj pa v soboški in mariborski regiji (4,9). Bolj kot število receptov se je v tem času povečala denarna vrednost zdravil na en recept, ki je znašala 1969. leta 16,5, lani pa že 33,4 din, torej še enkrat več, predvsem na račun naglega porasta cen zdravil in preusmeritve na predpisovanje dražjih zdravil, najbolj antibiotikov, kortizonskih preparatov itd. Zanimivo je, da je bila povprečno največja cena na en recept predpisanih zdravil v kranjski (37) in v ljubljanski regiji (35,8), najmanjša pa v celjski regiji (29,5 din).
Najbolj zgovorno je brez dvoma dejstvo o tem, koliko zaradi pretirane potrošnje odštejemo letno v Sloveniji za zdravila družbenih sredstev. Po družbenem dogovoru o splošni in skupni porabi za leto 1975 je bilo slovenskemu zdravstvu namenjenih 3.622 milijonov din. Samo za zdravila je šlo 15 % - 20 % vsega denarja. Ta podatek bržkone dovolj nazorno kaže, da je poraba zdravil, podobno kot zadnja leta, tudi letos v odnosu na realne potrebe še vedno izredno velika.
IVO VIRNIK
ZVEZA SKUPNOSTI OTROŠKEGA VARSTVA TERJA USKLADITEV DOHODKOVNIH CENZUSOV IN OTROŠKIH DODATKOV Z GIBANJI OSEBNIH DOHODKOV INI ŽIVLJENJSKIH STROŠKOV
Pred vsemi — prednost otrokom
Letošnje programske osnove na področju družbenega varstva otrok v Sloveniji med drugim določajo, da je treba otroške dodatke usklajevati z gibanji osebnih dohodkov in rastjo življenjskih stroškov. Tako smo skušali preprečiti zmanjševanje števila upravičencev do dodatka, hkrati pa povečati pomoč družinam z nižjimi prejemki. Da pa smo zagotovili realno vrednost dajatev, ob tem pa zadržali dosedanji krog upravičencev, je bilo treba še posebej upoštevati uskladitev višine dodatkov in cenzusov za denarne dajatve z gibanji življenjskih stroškov in osebnih dohodkov.
Taka „strategija“, predvsem s težnjo, da zaščitimo zlasti delavske družine s številnimi otroki in nizkimi mesečnimi prejemki, je bila edino pravilna, poštena. To so navsezadnje zahtevale tudi mnoge delovne organizacije, najbolj pa njihove osnovne organizacije sindikata, ki so že v razpravah o splošni in skupni porabi za letos domala vsevprek ugotavljale, da so premoženjski cenzusi za pridobitev pravic do prejemanja otroških dodatkov sorazmerno nizki, zato so delavci s preseganjem norm ali z nadurnim delom izgubljali pravico do dodatka. Izkušnje potemtakem kažejo, da bomo morali v bodoče zaščititi predvsem družine z večjim številom otrok in nizkimi prejemki.
PRISPEVEK OD VSEH OSEBNIH
DOHODKOV
Zato je izvršni odbor zveze skupnosti otroškega varstva Slovenije na svoji zadnji seji predlagal, da bi se prispevna stopnja
za otroško varstvo kot osnova za financiranje dejavnosti otroškega varstva na področju denarnih dajatev plačevala prihodnje leto od vseh osebnih dohodkov, tako kot za ostale samoupravne interesne skupnosti. Gre predvsem za osebne dohodke od nadurnega dela v lastni ali tuji delovni organizaciji, od dela, ki traja manj kot polni delovni čas in od osebnega dohodka zaposlenih upokojencev.
Prednos takšnega obračunavanja bi se odražala v tem, da bi dobili delavci sčasoma boljši pregled, kolikšna sredstva odmerjajo iz svojega dohodka za otroško varstvo, ne nazadnje pa bi tudi same organizacije združenega dela poslej bolj preprosto, z manj zapletov in zavlačevanja, obračunavale prispevek za potrebe družbenega varstva otrok.
URESNIČEVANJE
PROGRAMSKIH NAČEL
Zadnji podatki o številu otrok, za katere se letos izplačujejo denarne pomoči družinam, kažejo, da bo sprejeti program otroškega varstva v republiki uresničen oziroma celo presežen. Medtem ko je septembra prejemalo otroški dodatek 308.000 otrok iz delavskih družin, predvidevajo na zvezi skupnosti otroškega varstva, da bo zaradi novih rojstev do konca decembra dobivalo dodatek že skoraj 320.000 otrok, zraven pa še 20.000 kmečkih otrok s pravico do otroškega dodatka. Če k temu prištejemo še 27.000 otrok — uživalcev posebnega dodatka za samohranilce in 2.810 uživalcev dodatka za težje prizadete otro-
ke, je na dlani spoznanje, da bo ob koncu letošnjega leta prejemalo denarne pomoči 25 % več otrok kot lani oziroma 15% več otrok, kot je bilo predvideno z republiškim programom otroškega varstva za letošnje leto. Potemtakem bo otroškega dodatka deležnih že okoli 65 % vseh slovenskih otrok.
Število upravičencev se je lahko povečalo predvsem zato, ker smo v Sloveniji letos precej omilili dohodkovni cenzus kot pogoj do pridobitve pravice za prejemanje otroških dodatkov, seveda pa tudi zato, ker se nekateri dohodki (dohodek od dela preko polnega delovnega časa v primeru višje sile, dodatek za nočno dčlo in delo za praznike, vajenske nagrade, štipendije, nagrade ob delovnih jubilejih in odpravnine) niso upoštevali v celotnem dohodku delavskih družin pri ugotavljanju upravičenosti do denarnih pomoči za vzdrževanje otrok.
Po vsem tem sodeč, bo glavna naloga republiške zveze skupnosti otroškega varstva, da tudi prihodnje leto, podobno kot letos, ne zmanjša števila otrok, upravičenih do otroških dodatkov.
NUJNA VALORIZACIJA CENZUSOV IN DODATKOV
Že danes je jasno, da v Sloveniji s sredstvi, ki so predvidena v resolucijskih izhodiščih o družbenoekonomskem razvoju republike za leto 1976, ne bo mogoče opraviti valorizacije otroških dodatkov in ostalih denarnih pomoči, zlasti še, ker načrtovana sredstva slej ko prej ne bodo omogočila niti tega, da bi zadržali sedanje šte-
vilo otrok, ki uživajo pravico do dodatka. Tudi glede kroga upravičencev do različnih drugih denarnih pomoči za vzdrževanje otrok (nadomestila za porodniški dopust, pomoč za opremo novorojenčkov itd.), so vse dosedanje razprave pokazale, da njihovega števila ne bi smeli zmanjševati za vsako ceno. Pri uveljavljanju pravice do otroškega dodatka pa bi morale imeti kot doslej prednost predvsem socialno šibke družine, ne oziraje se na to, kako ustvarjajo dohodek.
Navkljub takšni „orientaciji“ republike zveza skupnosti otroškega varstva vztraja, da se ne sme skrčiti število upravičencev do dodatkov, za to pa bo nujno potrebna valorizacija dohodkovnih cenzusov. Žato predlaga, da se prihodnje leto povečajo otroški dodatki za 17 %, torej za toliko, kolikor naj bi se v letu 1976 predvidoma povečali življenjski stroški, dohodkovni cenzusi pa za 27,5 %, kolikršen naj bi bil konec letošnjega leta porast poprečnih osebnih dohodkov v republiki.
Ko razmišljamo o nujni valorizaciji cenzusov in dodatkov na področju denarnih pomoči delavskim družinam za vzdrževanje njihovih otrok, se zavedamo, da bomo morali prihodnje leto skladno z ustavnimi načeli še bolj uveljaviti neposredno odločanje delovnih ljudi o načrtih in financiranju družbene vzgoje in varstva otrok. Uspehi pa bodo v največji meri odvisni od pripravljenosti delavcev in njihove samoupravne organiziranosti, da združujejo čim več sredstev za urejanje pogojev in za celovit razvoj vseh naših otrok.
-iv
NALOGE, KI JIH V DRUGIH SAMOUPRAVNIH SPORAZUMIH NI
V Velenju so se sestali delegati in pooblaščenci temeljnih organizacij združenega dela na 2. zboru udeležencev, da bi med drugim sprejeli predlog samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke rudnikov Slovenije. Pozneje so poblaščeni delegati temeljnih organizacij združenega dela ta samoupravni sporazum tudi podpisali.
Predlog samoupravnega sporazuma je bil sprejet po javni razpravi med delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovnih skupnosti skupnih služb rudnikov Slovenije, in to s soglasjem republiškega odbora Sindikata delavcev energetike in premogovništva. Pred podpisom samoupravnega sporazuma je predsednik skupne komisije Franc Mažgon iz Velenja poudaril, da je naposled zaključen proces prilagajanja rudnikov Slovenije zahtevam ustave in zakona o samoupravnem sporazumevanju. Sam samoupravni sporazum pa da vnaša več novosti, zlasti na področju razporejanja dohodka v panogi rudarstva. Vsebuje pa tudi naloge, ki v samoupravnih sporazumih drugih dejavnosti še niso vključene. Čeprav se je skupna komisija srečevala s številnimi dilemami zaradi grupa-cijske razdrobljenosti rudnikov je bilo končno vendarle spre-
jeto stališče, da je treba v tej dejavnosti povezati odnose pri razporejanju dohodka s pogoji za njegovo pridobivanje in s posledicami, ki iz tega izvirajo.
Dohodek, kot merilo uspešnosti udeležencev samoupravnega sporazuma rudnikov Slovenije, bi bil sicer najbolj primerna kategorija, če bi se med seboj primerjali udeleženci, ki imajo enako strukturo proizvodnje in s tem enake pogoje za pridobivanje dohodka. Znano pa je, da so v samoupravni sporazum vključeni vsi rudniki na Slovenskem, tako premogovniki kot rudniki kovin in nekovin, vendar pa tudi dejavnosti, ki so (nekatere bolj, druge manj) vezane na osnovno proizvodnjo: metalurške dejavnosti, gradbeništvo, elektrostrojni in zunanji obrati itd. Skoraj bi lahko trdili, da ima prav vsak udeleženec samoupravnega sporazumevanja vsaj nekatere svojstvene pogoje poslovanja, normalni uspeh poslovanja, ki bi bil opredeljen samo z enim kriterijem, pa ne bi zagotavljal uresničevanja načela nagrajevanja po delu. Prav zaradi objektivnih neenakosti, la se pojavljajo v posameznih delih proizvodnje oziroma v posameznih dejavnostih, je bilo največ težav pri opredeljevanju meril za normalno uspešnost poslovanja. Skupna komisija je zato poiskala rešitev v različnem vrednotenju pogojnih enot enostavnega dela za posamezne dejavnosti znotraj
rudarstva, kar predstavlja pomembno novost v samoupravnem sporazumevanju. Seveda pa bo treba tako rešitev še dograjevati.
Franjo Mažgon je opozoril tudi na to, da je bil drugi bistveni problem, s katerim se je srečevala skupna komisija, opredelitev višine akumulacije pri normalnem poslovnem uspehu, pri čemer so se srečevali zlasti še s hitro spreminjajočimi se pogoji ustvarjanja dohodka ter z vedno večjo obremenitvijo	dohodka.
Skupna komisija se je zavoljo tega odločila za ustrezno akumulacijo, ki pa je morda nižja, kot pa bi lahko bila resnična normalna akumulacija. Vendar pa je treba upoštevati dejstvo, da pri sleherni spremembi pogojev za pridobivanje dohodka, s čemer se pogosto srečujemo, odpove, v večji ali manjši meri, še tak sistem soodvisnoti doseženega dohodka in osebnih dohodkov. Zato je skupna komisija sodila, da je realnost opredelitve normalnega poslovnega uspeha in njegovo prilagajanje spremenjenim pogojem pridobivanja dohodka ter medsebojna vzročna odvisnost dogovorjenega normalnega poslovnega uspeha z osebnimi dohodki, ki se zaradi inflacije naglo spreminjajo, eden od osrednjih problemov v dohodkovnih odnosih. V okviru rudnikov Slovenije bo treba ta problem skrbno preučiti, posebej še s stališča analiziranja
delovanja samoupravnega sporazuma rudnikov Slovenije na osnovi enotno dogovorjene metodologije spremljanja samoupravnega sporazuma v okviru posameznih dejavnosti, pa tudi rudarstva kot celote.
Podobno kot že prvi zbor je tudi zdajšnji, drugi zbor udeležencev samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke rudnikov Slovenije opozoril na nujnost usklajevanja odnosov pri razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke v rudarstvu in elektrogospodarstvu. Republiški odbor sindikata delavcev energetike in rudarstva je pred časom že sprejel stališče, da je treba te odnose opredeliti v enovitem samoupravnem sporazumu. Posebna komisija, ki je bila takrat imenovana, pa naj bi zdaj pospešila priprave za oblikovanje prvega osnutka takšnega enovitega samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke v rudnikih in elektrogospodarstvu Slovenije.
Zdaj, ko je samoupravni sporazum o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke rudnikov Slovenije podpisan, seveda morajo udeleženci sporazuma njegova določila konkretizirati v splošnih aktih.
(L.)
6. december 1975
stran
Eden izmed panojev, na katerih je prikazano življenje in delo Toneta Čufarja
ZA PRAZNIKE LIKOVNE RAZSTAVE
O prazniku republike so se zvrstile v Mežiški, Šaleški in Mislinjski ddini tri likovne manifestacije. Tako so v Likovnem salonu Ravne na Koroškem odprii razstavo del udeležencev „Slikaiske kolonije Ravne 75“, v galerijskih prostorih knjižnice Velenje je odprta razstava del Aleksandra Kovača in Jožeta Svetine, v likovni prodajni galeriji nove poslovalnice Mladinske knjige v Slovenj Gradcu pa razstavlja svoja dela akademski slikar, profesor Karel Pečko.
V drugi polovici avgusta so bili v Mežiški dolini udeleženci letošnje „Slikarske kolonije Ravne“, da bi v jubilejnem letu nadaljevali s pobudo, začeto leta 1945, ko so prvikrat prišli slikarji med koroške fužinarje. „Slikaiska kolonija Ravne na Koroškem" je postala po letu 1970, ko sojo znova organizirali, ena od najpomembnejših vsakoletnih kulturnih manifestacij v Mežiški dolini Letos je ravenska Železarna povabila poleg akademskih slikarjev še slušatelje grafičnega oddelka Akademije za likovno umetnost iz Ljubljane. V likovnem salonu Ravne na Koroškem razstavljena dela
Franca Curka, Bojana Golije, Rada Jerčiča, Jasne Kozar, Branimira-Davida Kusika, Stane Sluga in Zlatka Zeia, potrjujejo prepričanje, da je letošnja slikarska kdonija Ravne na Koroškem 75“ dosegla enega od poglavitnih namenov, ki ga zasledujejo tovrstne manifestacije; a to je - približati umetnost ljudem in vzgajati v njih smisel za lepoto in umetnost Pod pokroviteljstvom Centra za informiranje, propagando in založništvo Velenje pa je v galerijskih prostorih velenjske knjižnice odprta razstava del Aleksandra Kovača, opernega pevca iz Maribora, in Jožeta Svetine, učitelja iz Zavodenj nad Šoštanjem. Aleksander Kovač se tokrat predstavlja v središču Šaleške ddine z izborom del varjene plastike, s katerimi se je predstavil na številnih samostojnih in skupinskih razstavah doma in na tujem. Jože Svetina pa znova razgrinja na svojstven način svet hribovskih otrok, njihov vsakdan in njihova srečanja z „ddino“, s svetom. Razstavlja pa tudi dela iz ljudskega izročila, a humorno obarvana.
(L)
RAZSTAVA V SPOMIN
tonetu Čufarju
V Kosovi graščini na Jesenicah, ki jo preurejajo v muzej delavskega gbanja, je ta čas odprta razstava v spomin na delavskega pisatelja in revolucionarja Toneta Čufarja.
Tone Čufar je bil sin jeseniškega prdetarca iz' Murove hiše, ki je nosila številko 54 in se ji je reklo po domače pri Markežu. Ker doma niso zmogli stroškov šolanja, se Tonetu ni uresničila želja, da bi šel v meščansko šdo. Po osnovni šdi se je šel učit za mizarja in je obrtno šolo napravil z odličnim uspehom. Tudi delovodsko šdo je končal z odliko. Leta 1931 je odšel v Ljubljano in se posvetil pisanju. Zaradi svojih naprednih idej je bil Čufar obsojen na gjavnjačo ter konfina-cijo. S pisanjem je nato nadaljeval v Mariboru. Kmalu po okupaciji je odšel Čufar v Ljubljano, kjer je vso dejavnost vključil v delo Osvobodilne fronte. Toda tudi njega so s številnimi drugimi odpeljali v Gonars, od tu pa so ga Italijani odpeljan in ga 10. 8. 1942 v Šentvidu pri Ljubljani izročili Nemcem. Qb predaji je poskušal pobegniti, skočil je s kamiona, toda smrtno ga je zadela nemška krog}a. Toneta Čufarja so pokopali na ljubljanskem pokopališču, kjer je še zdaj njegov grob.
Tone Čufar je bil pravi proletarski pisatelj. Pi-
sateljsko snov je zajemal iz vsakdanjega življenja. Pri svojem deluje čutil potrebo, da piše o tistem, kar se dogaja okrog njega. Ustvaril je veliko novel, romanov in dramskih del. Po njegovi smrti sta ostala nedokončana dva romana in več dramskih del.
Tone Čufar je bil v svojem življenju politično zelo angažiran. Odleta 1929 je bi skojevec,leta 1931 pa je bil sprejet v komunistično partijO"Ju-goslavije. Menijo, da je bil Čufar tudi član okrožnega in pokrajinskega komiteja KP za Gorenjsko, zanesljivo pa je potrjeno, da se je udeležil konference levičarjev Jugoslavije. Čufarjeva prezgodnja smrt je pustila veliko vrzel v vrstah naprednih delavskih pisateljev, ki so se s pisano besedo zoperstavili okupatorju in neprestano vlivali borcem novih moči za osvoboditev in revolucijo. V spomin na Čufarja so po osvoboditvi številne šole in kulturne organizacije dobile njegovo ime.
Bogata razstava o Čufarju, ki so jo zdaj na Jesenicah pripravili sodelavci tehniškega muzeja Železarne, je povsem dosegla svoj namen, saj zelo uspešno prikazuje v besedi in sliki življenje in ustvarjalno delo proletarskega pisatelja Toneta Čufarja.
B. B.
REVOLUCIJA IN GLASBA
Zborovsko petje ime pri nos vedno več poslušalcev
Na predvečer praznika republike se je v Kulturnem domu v Ajdovščini odvijal 3. festival Revolucija in glasba. Torej je ta festival postal že tradicionalen. Letos je v Ajdovščini nastopalo sedem pevskih zborov: moški pevski zbor Srečko Kosovel iz Ajdovščine, mešani zbor DPD Svobode iz Izole, akademski komorni zbor iz Kranja, mladinski pevski zbor in moški pevski zbor Slava Klavora iz Maribora ter ženski pevski zbor „25. maj“ iz Skopja in akademski pevski zbor Veljko Vlahovič iz Niša.
Pevci so s svojim nastopom proslavili dan republike, vsekakor pa je festival Revolucija in glasba kulturna prireditev, ki ima širši pomen. O pomenu in namenu festivala sem se pogovarjala z direktorjem Slovenske filharmonije, tovarišem Gabrijelčičem, ki je dejal:
— Čeprav so letos v Ajdov-
ščini nastopali samo pevski zbori, je namen festivala sodelovanje raznolikih vokalnih in instrumentalnih skupin in posameznikov. Vsebina festivala pa so glasbena dela iz slovenskega oziroma celotnega jugoslovanskega prostora. Predvsem gre za oživljanje revolucionarne, borbene glasbene literature.
Za v prihodnje si organizatorji želijo tudi novih glasbenih del in pa sodelovanja z drugimi deželami. Tako se ne bi na festivalu srečevali samo jugoslovanski pevci in se ne bi združevala samo jugoslovanska revolucionarna glasbena literatura, temveč bi pevci in poslušalci spoznali tudi borbeno pesem drugih narodov.
Zbori, ki so nastopili na festivalu, gostujejo zdaj po Sloveniji, tako da je festival tudi neke vrste širša pobuda za nadaljnje delo.
In kako bi ocenili izvajalsko
raven festivala?
— Pevci oziroma zbori so bili zgledno pripravljeni. Opaziti je bilo celo, da se je izvajalska raven precej dvignila. Posebno sta s svojim petjem izstopala mladinski pevski zbor in moški pevski zbor Slava Klavora iz Maribora. Lahko rečem, da je njuno izvajanje na profesionalni ravni. Tudi v samem programu je bilo na letošnjem festivalu opaziti nekaj novosti.
Razveseljivo je dejstvo, da je zanimanje za zborovsko, petje vedno večje in da se iz leta v leto veča število amaterskih pevskih zborov, zanimanje pa je veliko tudi med poslušalci.
Pri organiziranju festivalov se pojavijo seveda tudi težave. Kako je bilo tokrat v Ajdovščini?
— Če sem prej festival ocenil za zelo uspel, je k temu gotovo pripomogla tudi dobra organizacija. Festival so organizirali
ZKPO Slovenije in Občinska kulturna skupnost Ajdovščina -ob sodelovanju kulturne skupnosti Slovenije, ZZB NOV Slovenije, Zveze sindikatov Slovenije in RTV Ljubljana, ki je prireditev tudi prenašala. Žal pa je dvorana Kulturnega doma v Ajdovščini veliko prema jhna. Ni nobenih stranskih prostorov, kjer bi se pevci lahko pripravili, še večja škoda pa je, da so pred vrati ostali številni, za prireditev zainteresirani ljudje.
Revolucionarna pesem je zaenkrat v Kulturnem domu v Ajdovščini utihnila, pevci pa jo bodo ponesli med nove in nove poslušalce. S tem pa bo izpolnjen namen festivala, da borbena pesem ne bi zamrla.
STANKA RITONJA
Med nastopajočimi v Ajdovščini je bil tudi akademski komorni zbor iz Kranja
Razmah in utesnjenost
Delo ustanove, kakršna je delavska univerza na nerazvitem področju, je prav gotovo zelo pomembno. Takšno vlogo ima tudi delavska univerza v občini Lenart. Z vrsto novih dislociranih obratov se je potreba po izobraževanju zelo povečala. V teh obratih se je namreč zaposlilo veliko takšnih delavcev, ki nimajo končane niti osemletke. V Lenartu sicer še nihče ni izdelal študije o tem, katere oblike izobraževanja poleg osnovne šole za odrasle bi bilo potrebno za odrasle še razvijati. Ne glede na to pa o pomembnosti delavske univerzev tej . občini govori že dosedanji interes občanov, saj se za izobraževanje zanima vedno več ljudi.
Delavska univerza se pri svojem delu srečuje seveda z vrsto različnih problemov, kljub temu pa zelb uspešno uresničuje svoj bogato zastavljeni program izobraževalnih akcij.
Tako pripoveduje direktorica lenarške delavske univerze tovarišica Zofka Slana: Za jesenske in zimske mesece so si zastavili program, ki pomeni pester izbor raznih oblik izobraževanja staršev, mladih mater in mladih zakoncev. Izobraževalno delo tudi že teče v osnovni šoli za odrasle in v poklicni šoli. Na željo nekaterih delovnih organizacij pa bodo v kratkem začeli tudi s strojepisnim tečajem. V ta tečaj bodo skušali vključiti kandidatke iz vrst že zaposlenih deklet v zainteresiranih kolektivih.
Po lanskoletnih izkušnjah so se letos ponovno lotili šol za starše. Posebej velja omeniti šolo za starše predšolskih otrok. Na pobudo skupnosti otroškega varstva pa bodo izobraževali tudi mlade matere. Prirejajo tudi številne gospodinjske, šiviljske in druge tečaje. Letos bodo uvedli tudi tečaj za vodenje poslovnih knjig, ki bo namenjen posebej obrtnikom.
Velja še zapisati, da ta delavska univerza uspešno sodeluje tudi z občinsko konferenco zveze socialistične mladine v Lenartu, s katero se skupaj pripravljajo na organizacijo šole za življenje v sedmih krajevnih središčih. Pri organizaciji teh šol za življenje bo pomagala tudi občinska izobraževalna skupnost, ki bo to šolo tudi finančno omogočila. Lenarška delavska univerza je lani vključila v šolo za življenje okrog
2.000	mladih občanov. Ne nazadnje je tudi ta številka zgovoren dokaz, kako pomembno vlogo ima ta ustanova v lenarški občini.
Ob vsem tem delu pa se delavska univerza v Lenartu srečuje z velikimi kadrovskimi in prostorskimi problemi. Domala za vse oblike izobraževanja si morajo sposoditi učilnice, prav tako pa tudi pridobiti predavatelje od drugod. Skrajni čas je torej, da širša družbena skupnost v občini poišče rešitev tudi za te probleme, slej ko prej najde tudi možnosti za gradnjo novih prostorov za izobraževanje odraslih.
Janez Kurbus
komentatorjev stolpec
Bomo kdaj postali izvozniki hrane?
Če za katero gospodarsko dejavnost lahko rečemo, da „spodjeda“ uravnovešenost zunanjetrgovinske in še zlasti plačilne bilance številnih držav (med temi je tudi industrijsko še slabo razvita Jugoslavija), potem to v največji meri velja za kmetijstvo oziroma za prehranjevanje prebivalstva.
Naftna in sploh energetska križa, ki ob visokih cenah energije in osnovnih surovin še poslabšuje stanje plačilne bilance, je brez dvoma postavila v ospredje problematiko nadomeščanja uvoženih živil z obstoječimi, a neaktiviranimi domačimi viri prehranjevanja. V naših razmerah je zato tem bolj kritična ugotovitev, da uvoz kmetijskih in živilskih proizvodov v zadnjih dveh letih močno presega izvoz, in to kljub prizadevanjem, da bi intenzivirali kmetijsko proizvodnjo in povečali pridelke pomembnejših osnovnih kmetijskih kultur. Tako smo na primer v letu 1973 izvozili za nekaj več kot 7,3 milijarde din hrane, uvozili pa smo jo hkrati za 11,3 milijarde dia Lani je bilo razmerje med izvozom in uvozom kmetijskih proizvodov in živil še slabše, saj je izvoz znašal 6,7 milijarde, uvoz pa se je (tudi zaradi višjih cen hrane na svetovnem trgu) povzpel kar na 16 milijard din.
Letos pa se je — če lahko verjamemo statističnim podatkom za osemmesečno obdobje — situacija obrnila na bolje, tako da smo izvozili za okrog 3,3 milijarde, uvozili pa za4,1 milijarde din hrane. Kakšno bo razmerje med izvozom in uvozom kmetijskih proizvodov in živil ob koncu leta, je težko presoditi, verjetno pa se bo poslabšalo, ker bo treha uvoziti poleg manjkujočega krompirja še vrsto kmetijskih proizvodov, za katere nas je prikrajšala letošnja ne ravno obilna letina.
Ob vsem tem se pri razčlenjevanju strukture uvoza vsiljujejo nekateri tehtni pomisleki, toliko prej, ker gre za razvoj po svetu zavoljo čedalje višjih cen kmetijskih proizvodov in živil čedalje bolj v smer proizvodne avtarkije. Tako se lahko na primer vprašamo, zakaj je Jugoslaviji kot deželi z ustreznimi naravnimi pogoji treba uvažati tolikšne količine pšenice (lani v vrednosti 2,7 milijarde din), sladkorja (za 543 milijonov din) in rastlinskih dj (za 593 milijonov din)? Poudariti velja, da smo še vedno kmetijska oziroma industrijsko slabo razvita dežela, ki bi morala bdjj izkoriščati razpoložljiva' obdelovalna zemljišča, hkrati pa ob intenzivnejši in večji domači kmetijski proizvodnji bdj premišljeno uvažati nekatera živila, ki celo v razvitem svetu veljajo kot luksuzna. Za primerjavo naj navedemo, da je lani ob dokaj ugodni letini propadlo precej domačega sadja, medtem ko smo za uvoz južnega sadja porabili nič manj kot 800 milijonov din.
Lahko pa bi se spotaknili še ob marsikateri primer nerazumljive potratnosti, ki pade v oči tem bdj, ker hkrati puščamo neizkoriščene številne domače možnosti in vire.
Predsednik izvršnega sveta Vojvodine Kmezič je ondan dejal, da bi koruza lahko postala jugoslovanska „nafta“. Ta primerjava postane tem prepričljivejša, če vemo, da je letošnji pridelek komze, ocenjen po svetovnih cenah, vreden več kot poldrugo milijardo ddarjev. Če obenem vemo, da so v Jugoslaviji podnebne in talne razmere zelo naklonjene pridelovanju sadja, povrtnine, živinske krme in mesa, potem je na dlani, da bi morali te hrane in teh živi pridelati in proizvesti več ne le zase, marveč tudi za potrebe svetovnega trga.
Tako kot je Vojvodina žitnica Jugoslavije, tako bi tudi Makedonija, Cma Gora, Hercegovina, Dalmacija in druga južna območja lahko postala njen zelenjavni vrt, ki bi s sadjem in povrtninami (celo dvakrat letno) oskrboval ne le domače prebivalstvo in tuje turiste, ki prihajajo k nam, temveč v mnogo večjem obsegu tudi trge bližnjih evropskih mestnih središč.
V ta namen so bili v okviru „zelenega plana“ storjeni ali predvideni nekateri ukrepi, ki naj bi omogočili pozitivne spremembe. Vsekakor pa še vedno pogrešamo bolj ustaljeno in hkrati prožnejšo kmetijsko politiko, ki bo ob obstoječih inflacijskih vplivih spretneje korigirala odkupne cene in se hitreje prilagajala spremembam na svetovnem trgu. Ko ni konjunkture za meso, naj bi denimo prodajali koruzo, in narobe.
Predvsem pa bi za kmetovanje kazalo zainteresirati mladino in vračajoče se zdomce, ki naj bi jih blažja carina spodbujala k naloipu kmetijskih strojev namesto k nakupom avtomobilov in drugih manj koristnih artiklov.
Konec koncev bi kazalo v tem ožim posnemati tudi zgled Brazilije, ki je omejila proizvodnjo avtomobilov zato, da bi spodbudila proizvodnjo traktorjev. In — Brazilija je industrijsko razvitejša od Jugoslavije!	NANDE ŽUŽEK
ZAKAJ IN KAKO ZDRUŽEVATI DELO IN SREDSTVA?
V osnutku zakona o združenem delu, ki je v javni razpravi, je minulo delo opredeljeno kot prispevek delavca k sedanji materialni osnovi združenega dela Minulo delo torej ni seštevek delovnih let niti kategorija, Id naj bi bila ločena od celotnega dohodka delovne organizacije. S takšno opredelitvijo pojma „minulo delo“ je postalo tudi bolj jasno vsej načelno, kje se minulo delo lahko pojavlja v materialni obliki. Pojavlja se lahko v stopnji akumulacije, ki jo ustvarja delovna organizacija
v daljšem obdobju v primerjavi z drugimi organizacijami posameznih dejavnosti, v povečanju dohodka, na primer pri takojšnjem, vnaprejšnjem ali poznejšem plačilu surovin in materiala, Id imata lahko različno ceno. Tisto, kar plačamo takoj, je lahko ceneje, saj lahko prispeva k temu, da se bo dohodek povečal.
Pri tem so tudi osnovna sredstva ena od kategorij, vendar ne po svoji nabavni ali sedanji vrednosti, marveč po tem, koli-.ko kot sodobna sredstva, z upo-
• KNJIGA ZA VSAKO KNJIŽNICO
Zvonko Štoubringer TITO - DRŽAVUAN SVETA
Pri založbi ČZP Delavska enotnost, Ljubljana, lahko naročite knjigo Zvonka Staubringerja
TITO — DRŽAVLJAN SVETA
Avtor knjige opisuje 30 let dolgo pot predsednika Trta, da bi pokazal in dokazal človeštvu, kako se je vendar le možno izogniti novi katastrofi Na tej poti se je predsednik Tito srečaval z mnogimi uglednimi državniki, politiki, kulturnimi, družbenimi delavci, pa • iudi s preprostimi ljudmi.
Knjigo je izdala CZP Delavska enotnost v sodelovanju z NIP Radnička štampa iz Beograda.
Knjiga je vezana v platno, opremljena s ščitnim ovitkom, tiskana na finem brezlesnem papirju. V knjigi je 16 strani ilustracij na umetniškem papirju. Format knjige je 17 X 24 cm, obsega pa 258 strani.
Cena za izvod knjige je 150 din.
Naročila pošljite na naslov: ČZP Delavska enotnost. Dalmatinova 4, 61000 Ljubljana.
rabo manj živega dela, omogočajo ustvarjati večji dohodek. Če bi imeli pravo valorizacijo sredstev, neodvisno od časa in pogojev nabave, bi morda lahko upoštevali tudi njihovo vrednost Zelo pomembno je opredeliti stališča in določiti kriterij za področja, kjer ima minulo delo resnično prostor in materialno bazo. To je področje, ko v SOZD ali z združevanjem dela in sredstev na osnovi delitve dela nastane takšna organizacija združenega dela, ki z visoko stopnjo koncentracije moderne tehnologije ali zaradi koncentracije znanosti, količine denarja itd. omogoči visoko stopnjo rasti dohodka. V takšnih primerih dohodek očitno ni rezultat dela samo v tej na novo ustvarjeni organizaciji, ampak je akumulirano delo prejšnjih organizacij. Takšna koncentracija na osnovi povečanja dohodka je zelo pomembna za celotni razvoj družbe, zato bi morali kriterije in odnose določati tako, da bi imeli od novo ustvarjenega dehodka svoj delež vsi, ki sp omogočili visoko produktivnost te organizacije združenega dela. Pri tem bi morali skladno povezati vse interese za pospešeni razvoj vseh partnerjev, s pomočjo minulega dela pa interese vseh delavcev za večjo produktivnost posameznika in združenega dela.
Očitno je, da prave rešitve pri minulem delu ne izhajajo iz osnov, ki jih zdaj uveljavljamo v praksi. Osnovni problem je v tem, da je minulo delo postalo preveč osebna kategorija in premalo družbena. Delavec v te-
meljni organizaciji mora biti ne samo ustvarjalen, moralno in osebno zainteresiran za združevanje dehodka, proizvajalnih sredstev, za združevanje dela in sredstev, temveč mora imeti od vseh teh odločitev tudi materialne koristi. Konec koncev gre za združevanje živega in minulega dela: delavec se z vsem svojim delom, tako živim kot minulim, vrašča v te odnose in mora tako z enim kot z drugim delom dejansko pridobivati več, kot če se ne bi odločal za povezavo dela in sredstev. Pri tem ne gre toliko za osebni dohodek, čeprav naj bi bil tudi osebni dohodek povezan s tem, temveč predvsem za rezultate, ki jih v svojem dohodku dosega temeljna organizacija združenega dela. Od tega, v kakšni meri se bo združeni dohodek temeljnih organizacij kot skupni dohodek, ki ustvarja nov skupni dohodek, vračal na žiro račun temeljnih organizacij združenega dela, je odvisno tudi, v kolikšni meri bodo temeljne organizacije združenega dela zainteresirane za združevanje dohodka. To pa moramo v našem sistemu nujno doseči, kajti če ne bomo tega zagotovili, potem bo v temeljnih organizacijah prevladala težnja po zapiranju vase, avtar-kizmu, cepitvi dohodka ... Če pa bi prišlo do tega, bi se, razumljivo, neizogibno pojavila višja sila, verjetno državna prisila, Id bi dosegla takšno združevanje. Koncentracija proizvajalnih sredstev je namreč neizogibna, brez nje v današnjem času nobena družba ne more napredovati.	V. O.
Slabo nagrajevanje^ rahlja delovno disciplino
Analize kažejo, da pri razporejanju dohodka ne dosegamo razmerij, ki smo jih določili z resolucijo o družbenoekonomski politiki razvoja Slovenije v letošnjem letu, pa čeprav so v zadnjih mesecih odnosi med realnimi osebnimi dohodki in produktivnostjo že nekoliko drugačni, ker tudi realni OD, zlasti v gospodarstvu, rahlo zaostajajo za rastjo produktivnosti dela. Tako nismo spoštovali določila, ki pravi, naj realni osebni dohodki nekoliko zaostajajo za rastjo produktivnosti:	dohodki so v resnici
pridno dohajali življenjske stroške, vendar neodvisno od delovne produktivnosti, ki le neznatno narašča. Če podedamo, zakaj se je to dogajalo, ne moremo prezreti najvišjih osebnih dohodkov, ki so biu v glavnem
neupravičeni in s katerimi smo kršili samoupravne sporazume. Morali bi se že navaditi, da so osebni dohodki del politike celotne delitve družbenega proizvoda in jili zato usmerjati po produktivnosti. Morali bi tudi
dohodki preveč ne zmanjševali vrednosti
divjali in našega
. i
delain dinarja?
Dober sporazum o delitvi osebnih dohodkov bi moral vsebovati -čimbdj konkretna merila delitve, in sicer za vsa delov-
preučiti, kako učinkuje sedanji na mesta. Nikakor ni sprejem-sistem družbenega dogovarjanja Ijivo, da za manj kot polovico
in samoupravnega sporazumevanja na področju deli tve, da si bomo že enkrat na 'jasnem, kako vpliva na celotno družbeno reprodukcijo. Če pa gibanj osebnih dohodkov še naprej ne bomo povezovali z ustvarjenim dohodkom in s stvarno produktivnostjo in če bodo nanje še vedno vplivali zgolj življenjski stroški — potem nam še tako dobri sporazumi ne morejo pomagati iz inflacije.
Irt kakšne samoupravne sporazume bi morali imeti, da bi
DOKLEJ ČEZMERNO INVESTIRANJE?
V	prvih osmih mesecih so bila izplačila za investicije v državi za 46 %, v naši republiki pa za 40 % višja' od lanskih v enakem času. V začetku leta smo načrtovali okrog 30 % povečanje investicij, kar pomeni, da smo načrt presegli skoraj za eno tretjino. Investicijska aktivnost sicer pojema, vendar bo obseg investicij ob koncu leta gotovo še vedno večji, kot so naše realne možnosti za uspešno dokončanje vseh začetnih gradenj.
V	naši republiki razen tega še vedno ne uresničujemo naloge, vključene v resolucijo o letošnjem družbenoekonomskem razvoju, da bi morali okrog 40 % vseh gospodarskih investicij nameniti za infrastrukturo. Prav tako ni kje vzeti sredstev za večje investicije zaradi podražitev. Samo v Sloveniji znašajo podražitve pn prednostnih gradnjah okrog 7,6 milijarde din. Te podražitve bomo sicer poravnali s porabo nevezanih sredstev bank, s tem pa tudi sredstev samih organizacij združenega dela, z združevanjem sredstev in podobno, vendar bo to nedvomno bistveno zožilo možnosti za financiranje ostalih investicij, predvsem za modernizacijo zmogljivosti v gospodarstvu. Po podatkih SDK pa
je na drugih večjih objektih v Sloveniji prijavljenih za 3,8 milijarde din podražitev, kar znese okrog 20 % predračunske vrednosti investicij.
V	letošnjem drugem polletju lahko v strukturi investiranja ugotovimo tudi zastoj v investiranju iz virov financiranja v gospodarstvu. Delno si lahko ta pojav razložimo z dejstvom, da organizacije združenega dela ob koncu leta navadno posvečajo večjo pozornost finančnim transakcijam in finančnemu učinku potovanja in tako preložijo del obveznosti v zvezi z investiranjem v prihodnje leto. Bdj verjetno pa je, da v organizacijah združenega dela nimajo dovdj denarja za modernizacijo, saj je večina v bankah.
V	letošnjih prvih devetih mesecih so najbdj narasle investicije v Hrvatski, in sicer za 61 odstotkov, nato v Makedoniji s 50-od-stotno stopnjo nominalne rasti, v Srbiji in BiH so se investicije povečale za 47 oziroma 43 odstotkov. V Sloveniji so bile investicije večje za 38 odstotkov, v Črni gori pa za 31 odstotkov.
V. O.
delavcev velja delitev po delu, in sicer v glavnem po normah, medtem ko za druga delovna mesta veljajo višja formalna merila — na primer kvalifikacija ali odgovornost. Sporazum o delitvi osebnih dohodkov je navadno sestavljen tako, da vsakdo ve, kdikšen del dohodka je „njegov“, zato delavec ta del zahteva, ker meni, da mu po pravici gre, ne gjede na to, koliko dela je dejansko vložil v svoj izdelek ali uslugo. Načelno je zgrešeno tako sestavljati sporazum o delitvi dehodka v TOZD. Tako imenovani „pogqj-ni delavec" lahko služi samo za primerjavo med panogami ali med gospodarstvom in negospodarstvom zato, da bi vedeli, kakšna je individualna delitev na materialnem področju, kakšna pa je v družbenih dejavnostih — in da bi s to primerjavo zagotovili približno enako raven osebnega dohodka za pri-bližno enako delo.
Z merjenjem delovnega uspeha in delitvijo po delu je vzročno povezano tudi disciplina v organizacijah združenega dela. Disciplina na delovnem mestu, vestno izpolnjevanje nalog in varovanje družbene lastnine — vsa ta vprašanja so danes prav tako aktualna kot nekdaj in bodo verjetno aktualna tudi v prihodnosti. Zato predlog novega zakona o zdm ženem delu
vsebuje tudi ddočila o disciplini in kršitvah delovnih obveznosti. Novi zakon predvideva samo en motiv, da delavec zgubi delo: kršitev delovnih ddžnosti. V vseh drugih primerih je delavec zaščiten.
Razprava o zakonu se je šele začela, marsikaj bo verjetno spremenjeno,' zato še ni znano, kakšno bo končno določilo o prenehanju delavčevega dela. Vsekakor pa je motiv o delu in nedelu, disciplini in prekrških med najbdj občutljivimi vprašanji pri urejanju medsebojnih odnosov v združenem delu. Nekdanja pojmovanja o odpovedi, s katero so marsikje reševali ekonomske in tudi druge odnose, so očitno zastarela in pdagoma izginjajo iz življenje ter zakonodaje. Delovna disciplina v skupnem delu pa je še vedno izraz skupnih in splošnih potreb. Tudi sedanji predpisi \ glavnem predvidevajo, da delavec ne more zgubiti dela, če je postal tehnološki ali ekonomski presežek; delovna organizacija mu mora ponuditi drugo delovno mesto. Delovna in socialna varnost delavca bo tako postala popolnejša. „Objektivni“ pogoji torej ne bodo mo^i biti razlog za prenehanje dela. Kaj pa subjektivni? Gre prav za to, da se poudari pomembnost teh drugih, subjektivnih razlogov. Nedelo, nedisciplina, neodgovornost in podobni pojavi so pravzaprav kršitve pravic drugih. Gre za zaščito delavcev pred nedelavnimi. To pa je tudi eden glavnih problemov, ki ovirajo nagrajevanje po delu, naraščanje produktivnosti dela in s tem tudi splošni družbenoekonomski razvoj.	V. B.
V Tovarni gumirane žime in penastih mas, temeljni organizaciji združenega dela Tovarne usnja Slovenj Gradec, so uvedli nov sistem nagrajevanja
VSAK DAN SPROTI SI IZRAČUNAJO OSEBNI DOHODEK
V	obeh temeljnih organizacijah združenega dela slovenjegraške Tovarne usnja so imeli do nedavnega uveljavljen točkovni sistem nagrajevanja. To pomeni, da so vsako delovno mesto ovrednotili, osebni dohodek delavcev pa je bil odvisen od obsega proizvodnje. Večja je bila proizvodnja, višji so bili osebni dohodki zaposlenih.
V	temeljni organizaciji združenega dela Tovarna gumirane žime in penastih mas Slovenj Gradec pa so si želeli čimprej uresničiti načelo, da je treba delavce nagrajevati po vloženem delu. Stari, točkovni sistem nagrajevanja, ni omogočal, da bi si delavci sproti, vsak dan, izračunali osebni dohodek, kaj še, da bi si izračunali mesečni osebni dohodek.
Slovenjgradčani so želeli uvesti enostaven, pa hkrati učinkovit nov sistem nagrajevanja. Ko so preučili več sistemov nagrajevanja, ki jih imajo v sorodnih tovarnah, so se po široki javni razpravi v delovnem kolektivu, samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah odločili za premijski sistem nagrajevanja.
In, kakšen je novi sistem?
Vsakemu delavcu so, glede na delo, določili osnovni osebni dohodek. Istočasno so uvedli dnevno premijo, ki temelji na kvaliteti dela. Kolikor več je kvalitetnih izdelkov, toliko višja je dnevna premija. Premije računajo za vsak dan sproti in jih javno objavijo. Tako si lahko vsak zaposleni sproti, vsak dan, izračuna svoj dnevni osebni dohodek, ob koncu meseca pa mesečni osebni dohodek. Večina zaposlenih v Tovarni gumirane žime in penastih mas Slovenj Gradec si zdaj vsak mesec že pred plačilnim dnem izračuna osebni dohodek.
Novi premijski sištem nagrajevanja ni pomembno vplival samo na dvig kvalitete izdelkov, pač pa so se ob menjavi sistema nagrajevanja zvišali tudi osebni dohodki zaposlenih, v poprečju za 27 % Tolikšno zvišanje osebnih dohodkov omogoča boljše, kvalitetnejše delo, saj ugotavljajo, da je zdaj, ko vsak dan sproti nagrajujejo kvaliteto izdelkov, čedalje manj zastojev v proizvodnji, pa tudi vse manj izmečka je. To pomeni, da se je storilnost znatno povečala, pa tudi rezultati gospodarjenja so boljši.	(An)
GOSPODARJENJE Z DOHODKOM
TAKO SE NISMO DOGOVORILI!
Zaradi povečanja števila zaposlenih — preko 5 % — naraščajo letos nominalni osebni dohodki znatno hitreje kot smo predvidevali, kar pomeni, da se njihov delež osebnih dohodkov v družbenem proizvodu povečuje tudi zaradi zmanjšanja rasti fizičnega obsega proizvodnje in s tem zmanjšanja družbenega proizvoda. Kljub temu pa so realni osebni dohodki v Sloveniji približno na ravni lanskega leta oziroma leta 1970. Od leta 1970 naprej se ni veliko spremenilo glede rasti realnih osebnih dohodkov. V Jugoslaviji celo ocenujejo, da so realni osebni dohodki za okrog 2 % pod lansko ravnijo. Vendar pa je treba upoštevati naslednje; če bi hoteli zagotoviti, da bi bila razmerja v delitvi družbenega proizvoda v skladu z letošnjo resolucijo, bi morali biti realni osebni dohodki na zaposlenega za najmanj 4 % nižji kot lanski. Iz tega je najbolj jasno razvidno, kakšen problem predstavlja ekstenzivno zaposlovanje. Zato, ker nimamo možnosti, da bi v okviru predvide-' nega deleža osebnih dohodkov v strukturi družbenega proizvoda vsem zaposlenim zagotavljali ustrezno povečanje realnih OD, se zmanjšuje tisti-del družbenega proizvoda, ki je namenjen za akumulacijo in sklade.
Pri delitvi osebnih dohodkov
SEŽANA
se letos pojavlja še eno, zelo pomembno vprašanje. Podatki kažejo, da okrog dve tretjini organizacij združenega dela ne izpolnjuje določil samoupravnih sporazumov o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. V organizacijah združenega dela kršijo določila samoupravnih sporazumov predvsem zato, ker se je povečal delež osebnih dohodkov ne glede na povečanje produktivnosti dela in obsega skladov. Precej kršitev je moč ugotoviti tudi pri najvišjih osebnih dohodkih v organizacijah združenega dela ne samo zaradi izplačevanja previsokih OD, ampak tudi zaradi izplačevanja nadur vodilnim delavcem, sklepanja pogodb o dodatnem delu in podobno. Vse to priča, da področja delitve dohodka še nismo uspeli obvladati. Vse oblike porabe se gibljejo bolj ali manj avtonomno, ne glede na rast družbenega proizvoda in finančne možnosti. Glede na to, da družbeni proizvod narašča počasneje, kot smo predvideli, bi morale tudi vse oblike porabe naraščati počasneje. Tega pa nismo dosegli, zato je jasno, da je pri uresničevanju družbenih dogovorov hi samoupravnih sporazumov o razpolaganju in delitvi dohodka moč ugotoviti mnoge pomanjkljivosti in veliko mero nediscipline-	V. B.
Kdo naj zaščiti Sočo?
Na Tolminskem je slišati številne pripombe k predlogu zakona o določitvi zavarovanega območja za reko Sočo s pritoki. Takšen predlog, kije zdaj v razpravi, moti Tolmince. Govori namreč o zavarovanju Soče, ne da bi poprej dobili natančno sliko razvoja tega dela Soške doline.
Če bi sprejeli ta predlog, bi bilo razvijanje gospodarstva in drugih dejavnosti Gornjega Posočja zelo otežkočeno. V tem delu se razvija industrija, ki ne bo v ničemer krnila Soče in njenih pritokov. V prvi vrsti gre tu za TKK Srpenica, ki namerava razširiti dejavnost in postaviti nove hale. Kljub zagotovilom TKK., da z razširitvijo industrija ne bo vplivala na morebitno onesnaženje okolja, ima TKK težave za pridobitev soglasij pri republiških organih.
V republiških pisarnah so določili (od kod so to številko vzeli, ni znano) znesek 48 milijonov dinaijev za zavarovalne ukrepe na Soči. Soča je nacionalni spomenik, ki ga je treba ustrezno zavarovati, zato je nerazumljivo, zakaj naj bi prepustili zavarovanje Soče revni tolminski občini. Izvršni svet tolminske občine soglaša z izdajo zakona, vendar meni, da je predlog treba temeljito dopolniti in pri tem upoštevati njihove pripombe.	vh
OB PRVI PODROBNEJŠI OCENI STABILIZACIJSKIH PROGRAMOV IN PRIZADEVANJ SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI IZ MISLINJSKE
"u" PROGRAMI ŽE, VENDAR — KAKŠNI?
Ko so te dni v središču Mislinjske doline prvikrat podrobno pregledali in ocenili stabilizacijske programe, ki so jih pripravile nekatere slovenjgraške samoupravne interesne skupnosti, so ugotovili, da vsi predloženi programi še ne odražajo v vsej celovitosti stabilizacijskih hotenj. Pomanjkljivost pa je tudi v tem, da vseh stabilizacijskih programov še niso obravnavale skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. Zato so predlagali občinski kulturni skupnosti Slovenj Gradec in Temeljni telesno-kulturni skupnosti Slovenj Gradec, da stabilizacijski program dopolnita in ga konkretizirata, vsem samoupravnim interesnim skupnostim pa so predlagali, da bi skupščine na svojih prvih zasedanjih vendarle obravnavale in sprejele stabilizacijske programe. Sploh pa bi morala stabilizacijska hotenja in stabilizacijska miselnost prevladovati v delovnih načrtih samoupravnih interesnih skupnosti iz Mishnjske doline ne le za leto 1976, ampak tudi v celotnem srednjeročnem obdobju od 1976. do 1980. leta.
Stabilizacijske programe je izdelalo in predložilo koordinacijskemu odbom za stabilizacijo pet samoupravnih interesnih skupnosti iz Slovenj Gradca, in sicer občinska izobraževalna skupnost, občinska skupnost socialnega skrbstva, občinska kulturna skupnost, občinska skupnost otroškega varstva ter temeljna
telesnokulturnd skupnost. Iz teh stabilizacijskih programov, resda ne vseh, odseva osnovna naloga, da je treba kar najbolj skrbno gospodariti z denarjem, ki ga imajo na voljo posamezne samoupravne interesne skupnosti za uresničitev letošnjih delovnih načrtov. Žal pa so sestavljale! nekaterih stabilizacijskih programov menili, da je osnovni namen teh programov, da z njimi dokažejo, da so sredstva, s katerimi razpolagajo, . že itak tako skromna, da prihranki tekorekoč niso mogoči. Res je sicer, da so morale nekatere samoupravne interesne skupnosti iz Mishnjske doline že ob Sprejemu finančnih načrtov in delovnih programov za letošnje leto močno omejiti obseg dejavnosti, ker ni bilo na voljo zadosti denarja, res pa je tudi, da vseh možnosti za boljše in varčno gospodarjenje prav vsi porabniki še niso izkoristili. Sicer pa lahko ugotovimo, da so bili nekateri stabilizacijski programi pripravljeni dokaj skrbno, drugi pa s precejšnjo naglico, zato tudi ni naključje, da v nekaterih stabilizacijskih programih ni predvidenih konkretnih stabilizacijskih akcij, kaj šele nosilcev posameznih akcij oziroma nalog.
Stabilizacijska programa občinske izobraževalne skupnosti in občinske skupnosti otroškega varstva Slovenj Gradec so pripravili potem, ko so zbori delavcev na šolah in v vzgojnovarstvenih zavodih sprejeli stabilizacijske programe šol
V Domžalah grade družbena stanovanja v glavnem na dveh zazidalnih površinah. Delavci GP Obnova bodo zgradili tri stolpnice v najožjem centru mesta, delavci GP Beton Zasavje pa grade stanovanjsko sosesko ob Kidričevi cesti. V centm je ena stolpnic že nared, dve pa
ta čas grade. Ob Kidričevi cesti so že zgradili eno vrsto blokov, sedaj pa grade še drugo. Na obeh lokacijah bodo zgradili nekaj nad 350 stanovanj. Na sliki: spredaj stanovanjska soseska ob Kidričevi cesti, zadaj stolpič v centru mesta.	B. B.
SODELOVANJE SLOVENSKIH OBČIN Z OBČINAMI IZ DRUGIH REPUBLIK
oziroma zavodov. Obe skupnosti sta morali že ob sprejemu letnih delovnih načrtov omejiti dejavnost, da bi zagotovili normalne osebne dohodke zaposlenim. Tako je morala občinska izobraževalna skupnost iz predloga finančnega načrta izpustiti izdatke za dodatni in dopolnilni pouk, za testiranje šolskih novincev, pa za nakup učbenikov za novo matematiko in za regresiranje prehrane. Da bi zmanjšali stroške, so se lotili tudi še drugih akcij. Vendar pa poudarjajo, da je lahko bistveni prispevek za stabilizacijo tudi nadaljnja krepitev samoupravljanja, izboljšanja unovzgojnih uspehov in hitrejše uvajanje novosti v učnovzgojni proces.
Osnovno vodilo stabilizacijskih prizadevanj občinske skupnosti socialnega skrbstva pa je okrepitev strokovnega dela ter prihodnje načrtne preventivne akcije, posebej še na področju boja zoper alkoholizem in prestopništvo.
Iz stabilizacijskega programa temeljne telesnokulturne skupnosti pa lahko razberemo, daje zaradi gradnje nove športne hale v Slovenj Gradcu ta samoupravna interesna skupnost v zelo težkem položaju. Stabilizacijski program Občinske kulturne skupnosti Slovenj Gradec pa bolj opisuje dejavnosti, ki so bile opravljene, in utemeljuje porabo denarja. Iz programa razberemo, da je bilo opravljenih več akcij, kot je bilo predvideno. Konkretnih stabilizacijskih nalog in njihovih nosilcev pa v stabilizacijskih programih teh dveh samoupravnih interesnih skupnosti, žal, tudi ne zasledimo.	(An)
MEDVODE
Nova
stanovanja
V novem stanovanjskem naselju gradijo delavci splošnega gradbenega podjetja „Tehnik“ iz Škofje Loke samski dom. V njem bo 154 ležišč v dvoposteljnih sobah in garsonjerah, klubski prostor in stanovanje za hišnika. Samski dom bo vseljiv v maju prihodnje leto ter bo ležišče veljalo 65 tisoč dinarjev. Ležišča sta odkupili podjetji ,,Aero“ in „Donit“ iz Medvod za svoje delavce.	F. R.
VSE VEČJA ŠIRINA
Ponosni smo lahko, da zavzemajo prizadevanja in hotenja, da bi bratstvo in enotnost narodov in narodnosti Jugoslavije, skovano v času narodnoosvobodilne borbe pod vodstvom Zveze komunistov Jugoslavije in tovariša Tita, stalno krepili in raz-
»Kras« in »Jadran« združena
V Lipici sta delovni organizaciji Kras in Jadran podpisali samoupravni sporazum o združitvi v novo OZD. Podjetje, ki bo imelo pet temeljnih organizacij, bo zaradi svoje ekonomske moči nudilo večjo poslovno varnost svojim sodelavcem. Gre predvsem za razvoj grosistične dejavnosti, enoten nastop na tržišču, dogovarjanje s proizvodnjo ter za izkoriščanje pred-
nosti maloobmejnega prometa in kapacitet v nastajajočem terminalu v Sežani.
S podpisom samoupravnega sporazuma, ki bo začel veljati po novem letu, je sežansko gospodarstvo, katerega večji del nosita prav ti dve organizaciji, dobilo nove možnosti udejstvovanja v širšem jugoslovanskem prostoru in v tujini. Obenem pa je to tudi ustavna pravica samo-
upravljavcev, da s skupnimi močmi dokažejo, koliko je vredno njihovo delo.
Centralni delavski svet Krasa pa je ob tej priložnosti podelil spominska darila in plakete 16 delavcem in delavkam za 20-letno, 27 delavcem pa za 10-letno delo. Skupaj so se poslovili tudi od 17 delavcev, id v tem letu odhajajo v pokoj.
BOŽOMARINAC
vijali, ter da bi prenašali revolucionarne pridobitve in tradicije na mlajše generacije, vse večji razmah. To dokazuje tudi naslednji primer:
Delovni ljudje in občani Slovenj Gradca, Velenja in Dravograda so zadnja leta sprejeli odločitve o pobratenju z občinami Gornji Milanovac, Vmjač-ka Banja in Lučani. Maja letos, ob proslavljanju 30-letnice zmage nad fašizmom in osvoboditve ter 30-letnice zaključnih bojev Titovih partizanov v Mežiški dolini, sta se pobratih občini Čačak in Ravne na Koroškem. Pred dnevi pa je bila podpisana, po predhodnih soglasnih odločitvah delegatov vseh treh zborov občinskih skupščin, tudi listina o sodelovanju in pobrar tenju občin Split in Velenje. Pobudo za trajno sodelovanje med obema občinama, ki sojo sprejeli delovni ljudje in občani, sta dali občinski organizaciji
zveze rezervnih vojaških starešin obeh občin. Tudi z namenom, da bi utrdili sodelovanje pri razvijanju in utrjevanju socialističnih samoupravnih odnosov, se je občina Split že pred tem pobratila tudi z občinama Kragujevac in Mostar, občina Velenje pa z občino Vmjačka Banja. Posebna skupna komisija, Id jo sestavljajo delegati iz obeh občin, bo v prihodnje skrbela za pripravo in uresničevanje programa sodelovanja med pobratenima občinama Split in Velenje, posebej še v zvezi z razvijanjem in krepitvijo samoupravnih socialističnih odnosov, zbliževanjem občanov in generacij, pa s pohabljanjem spoznanja in vizije o isti usodi in skupni prihodnosti za dobrobit in napredek obeh pobratenih občin in naše skupne domovine.
Sodelovanje med pobratenimi občinami zavzema torej
vse širši razmah. Tradicionalne so že postale izmenjave kultur-no-umetniških skupin in Članov športnih društev, vse pogostejši pa so tudi stiki združenega dela, pri čemer gre za zdaj za izmenjavo samoupravne prakse in izkušenj. Pričakovati pa je mogoče tudi sodelovanje in povezovanje posameznih delovnih kolektivov, ki vidijo v združevanju dela in sredstev osnovo za bdj stabilen prihodnji razvoj. Seveda pa je oblik in načinov sodelovanja še več in vse še niso izkoriščene, zato lahko pričakujemo v prihodnjih letih še večji razmah sodelovanja in povezovanja med pobratenimi slovenskimi občinami in občinami iz drugih republik. Ob vsem tem pa bodo nenehno skrbeli za osnovno nalogo - za stalno krepitev in razvijanje ter prenašanje revolucionarnih pridobitev in tradicij na mlajše generacije.	. (ML)
ZAPISALI SO V SVOJIH GLASILIH
ۥ
ZDIUŽCNIH FAFIRMIC LIUBLI AH A
A
PAPIRNICE KOLIČEVO
Ali je izostanek z zbora kršitev delovne dolžnosti?
Sestajamo se na zborih delovnih ljudi, na sestankih delegacij, delavskega sveta, odborov, komisij. Skratka, na vseh organih samoupravljanja v združenem delu. Le redko, priznati je treba disciplino, se zgodi, da sestanek, zbor ali seja niso sklepčni. Večkrat pa so komaj sklepčni zaradi manjkajočih članov oziroma delegatov.
Nastopa torej vprašanje odgovornosti delavcev v združenem delu ^ede udeležbe.
V 108. členu Ustave SFRJ lahko beremo, da delavec osebno odgovarja za vestno opravljanje samo-upravdjavskih dolžnosti. S tem je ustvaijena neodtujljiva pravica delavca, da enakopravno z drugimi delavci v združenem delu odloča o svojem delu, pogojih dela in rezultatih.
Ne oziraje se na to, ali so sestanki samoupravnih organov med delovnim časom ali ob prostem času, delavec, ki na sestanek ne pride, krši delovno dolžnost. Posebno pa krši moralno obvezo do tistih delavcev, ki so na sestanek prišli Seveda pa morajo biti zbori, sestanki ali seje pravilno in pravočasno sklicani. S prestavitvami neke samoupravne odločitve zaradi malomarne odsotnosti delavca žalimo zanimanje in interese prisotnih, to je svojih delovnih tovarišev, žali-
mo pa seveda tudi splošni interes organizacije združenega dela.
Mogoče v naših samoupravnih aktih ni posebej ali natančno določena obveznost udeležbe na sestankih samoupravih organov, vendar tega ne smemo smatrati samo kot odvisnost od naše dobre volje. Samoupravljanje je predvsem zasnovano na interesih delovnih ljudi, zato predstavlja dolžnost in obvezo vseh in vsakogar.
Ra^eh tega je to tudi moralna in družbenopolitična dolžnost. Zaradi omalovaževanja in malomarnosti je takega člana možno zamenjati. Posledica prevelike zamenjave pa je lahko neaktivnost celotnega samoupravnega organa zaradi pretrgane kontinuitete dela. Delavci v združenem delu pač lahko odločajo, kakšni organi upravljanja se lahko sestajajo v delovnem času in kateri po njem. Res je, da nikomur ni do preobširnega sestankar-jenja ali do predolgih nepripravljenih sej, posebno po delovnem času. To je utrudljivo in brez pravega učinka. Zato je sestanek treba imeti za delovno dolžnost, ki je neposredno vezana na delo in nič hudega ni, če se nanje pripravimo in se jih udeležimo med delovnim časom, če delo to dopušča. Važna pa je jedrnatost in dobra priprava.	S. R.
e UDBUINSKIM [BURKE
Nekoliko bolje
Rezultati gospodarjenja TOZD Ljubljanskih mlekarn so se na koncu tretjega četrtletja dokaj popravili. Posebno razveseljivo j e dejstvo, da nimajo več izgube tisti, ki so jo imeli v prvem četrtletju in tisti, ki so imeli izgubo v prvem polletju, in sicer TOZD Trgovine Ljubljana in TOZD Klavnica Tolmin. Tako nam je ostala izguba samo še na posestvih, in sicer v Ljubljani in v Mozirju ter v Škofji Loki TOZD Posestva in Tovarna močnih krmil.
Posebej razveseljivo je, da se je bistveno izboljšal rezultat v TOZD Mesoizddki v Škofji Loki, ki se nahajajo v sanaciji Treba je čestitati delavcem v Škofji Loki posebej pa direktorju TOZD Lasiču, ki mu je uspelo v kratkem času doseči lepr uspeh. Zato bi bila dejanska škoda, če bi odšel, kot hočejo nekateri, ker je spoznal probleme in delo in bi lahko dosegel lepe uspehe.
Lep uspeh sta dosegli tudi obe TOZD v Novem Sadu. Novi Sad je tipičen primer, kaj se da doseči z dobro poslovno politiko, dobro orga-
nizacijo in prizadevanjem celotnega kolektiva. Na koncu leta bo najbrž ta rezultat malo slabši, ker je zadnje četrtletje nekdiko „mrtvo“ in je realizacija manjša, prav ta kvartal pa je najbolj obremenjen. Pred nami je tudi korekcija in usklajevanje osebnih dohodkov, kar bo tudi vplivalo na rezultat ob koncu leta. TOS obrazec, po katerem se ugotavlja in meri investicijska sposobnost, je bil 30. 9. 1975 pozitiven in je izkazoval določen presežek, toda vsi izračuni kažejo, da bo na koncu leta bistveno slabši Imamo še precej naročenih investicij, ki bodo zapadle v plačilo v četrtem kvartalu. Pokriti moramo tudi razmejeni znesek primanjkljaja obratnih sredstev, ki je bil ugotovljen pred štirimi leti z uvedbo TOS obrazca. Na koncu leta bomo imeli tudi nov izračun poprečnih zalog, ki bo izhajal iz mesečnih stanj v tekočem letu ter bo bistveno bremenil investicijsko sposobnost.
Vsi ti podatki kažejo, da se bomo ob koncu leta lovili s TOS obrazcem.
STANIŠA NIKOLIČ
V SLOVENJ GRADCU SO Z ZBOROM DELOVNIH LJUDI TOVARNE USNJA PROSLAVILI t25-LETN!C0 OBSTOJA TE DELOVNE ORGANIZACIJE
NOVE RAZVOJNE MOŽNOSTI
V novih prostorih Umetnostnega paviljona v Slovenj Gradcu je bil pred praznikom republike zbor delovnih ljudi Tovarne usnja Slovenj Gradec, s katerim je ta 650-članska delovna skupnost proslavila 125-letnico obstoja . delovne organizacije. Zbor, ki so se ga udeležili številni gostje iz domovine in tujine, med-drugim tudi predstavniki nekaterih znanih zahodnoevropskih tovarn, s katerimi Slovenjgradčani proizvodno in poslovno sodelujejo, je začela predsednica centralnega delavskega sveta Antonija Skrt. O razvoju slovenjgraške Tovarne usnja in načrtih pa je govoril generalni direktor Oto Sekavčnik.
Tovarna usnja Slovenj Gradec, ki so ji nekateri pred več kot dvema desetletjema napovedali konec obstoja, ob spremljajočem ukrepu, da naj še tisto malo strojev in opreme, kolikor sojo imeli, odpeljejo drugam, je
napravila prav v teh letih svoj največji in najpomembnejši razvoj in napredek. „Nesporno so imeli delavci prav, ko so takrat celo s fizično intervencijo preprečili uresničitev take odločitve, zavedajoč se, da bo prav taka njihova odločitev terjala še dodatne napore, trud in samo-odpoved", je ob tem poudaril Oto Sekavčnik.
Največji napredek v 125-letni zgodovini beležijo slovenjgraški usnjarji v razdobju zadnjih 10 let. Od skupne proizvodnje 1.850 ton leta 1965 in s 340 zaposlenimi bodo letos prišli že na 4.300 ton skupne proizvodnje pri 650 zaposlenih. Hkrati s povečano predelavo surovih kož se je povečala tudi proizvodnja drugih izdelkov, ki so jo uvajali in osvajali. Zavzetost in prizadevnost delovnega kolektiva pa izpričujejo tudi izvozna prizadevanja, saj bodo letos prodali na tuje za več kot 4 milijone dolarjev izdelkov. Letos,
na primer, bodo na zaposlenega izvozili za 4.500 dolarjev izdelkov.
Tudi slovenjgraška Tovarna usnja se je vključila v procese sodelovanja in povezovanja. Poslovno in tehnično sodelujejo s številnimi partnerji. Z delitvijo proizvodnega programa, specializacijo, skupnim reševanjem finančnih vprašanj in s kooperacijo so marsikaj dosegli, vendar pa je to, kot zatrjujejo, šele začetek sodelovanja. Sodelujejo pa z delovnimi kolektivi v obutveni, galanterijski, pohištveni in avtomobilski industriji. Seveda pa želijo krog poslovnih partnerjev v prihodnje še razširiti, vendar ne samo v okviru že omenjenih dejavnosti, pač pa tudi znotraj razširjenega proizvodnega programa, ki ga načrtujejo v naslednjem srednjeročnem programu. V javni razpravi je prav zdaj srednjeročni načrt gospodarskega razvoja za obdobje 1976—1980. Raču-
najo. da bodo v prihodnjih 5 letih povečali vrednost proizvodnje od letošnjih 200 milijonov na najmanj 350 milijonov dinarjev leta 1980, izvoz pa od letošnjih 4 milijonov dolarjev na najmanj 7 milijonov dolarjev.
Na zboru delovnih ljudi Tovarne usnja Slovenj Gradec je spregovoril tudi magister Štefan Korošec, član Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, ki je opozoril na naloge delovnih kolektivov pri odpravljanju slabosti v tekočih gospodarskih gibanjih, ki jih še posebej pogojujejo strukturna neskladja, inflacija in zaostreni produkcijski odnosi. Za dosedanji razvoj Tovarne usnja Slovenj Gradec pa je dejal, da je bil zlasti še v zadnjem desetletju izredno dinamičen in usklajen z narodnogospodarskimi cilji, na kar med drugim kaže občutno povečanje izvoza.
SODOBNA PREDELOVALNA KLET
Dan republike je 250-član-ski kolektiv Slovina TOZD Kmetijstvo in vinarstvo Bizeljsko—Brežice proslavil s pomembno delovno zmago. Namenu so izročili novo vinsko klet, ob tem pa tudi 'sprejemališče za grozdje, skladišče s
polnilnico in druge pripadajoče prostore. Delovna organizacija se vse tesneje povezuje tudi z zasebnimi vinogradniki in razvija kooperacijsko proizvodnjo. Ustanovili so šest enot, ki združujejo 400 članov — kooperantov širo-
kega območja vse od Šmaija pri Jelšah do Sevnice in sosednje Hrvatske. Na tem območju je 5.000 ha vinogradniških površin, ki dajejo zelo priznana in iskana vina. Novi objekt je veljal 40 milijonov dinarjev. S tem, da bo omo-
gočal predelavo 500 vagonov grozdja, bo zajel 50 % vseh tržnih presežkov.
Na slovesnosti je govoril tudi sekretar IK predsedstva CK ZKS Franc Šetinc, Id je najprej omenil zadnje dosežke brežiške občine, nato pa poudaril pomen družbenopolitičnih organizacij, zlasti socialistične zveze in sindikatov ter opozoril na delovanje sovražnih skupin ter birokratske pojave v delovanju posameznih organov. Poudaril je, da se morajo kmetovalci bdj vključevati v kooperantske odnose, ki so pogoj njihovega družbeno ekonomskega in samoupravnega življenja. Ob koncu je delavcem in kooperantom TOZD izročil ključe novih objektov, ki zagotavljajo še hitrejši razvoj vinogradništva v
Posavju.	Tekst in foto:
VLADO PODGORŠEK
PRIZADEVANJA ZA NADALJNJE UVELJAVLJANJE TRBOVELJSKEGA RUDISA NA TUJIH TRŽIŠČIH
Tudi v nerazvitih deželah
TOZD Rudis — inženiring v Trbovljah je v svoj letošnji gospodarski načrt uvrstil tudi sklep, da bo pdovico vse realizacije dosegel v tujini. V prihodnjih petih letih pa bo v okviru svojega razvojnega programa skušal ustvariti 2 milijardi din realizacije, od tega prav tako polovico na tujih tržiščih, vendar tudi z deli v deželah v razvoju in nerazvitih deželah.
Pregled letošnjega poslovanja kaže, da bo Rudis nekoliko presegel predvideni celotni dohodek, ker je že konec oktobra ustvaril milijardo din celotnega dohodka, od tega pa 49,5 % na tujih tržiščih. Po doseženi realizaciji je še vedno na prvem mestu Zvezna republika Nemčija, kjer Rudisove članice oziroma njihove delovne skupine izvajajo odpiralna dela v nekaterih rudnikih ali gradijo v njih nove jaške oziroma izvajajo razna gradbena dela. Precej delavcev pa je še zaposlenih v nekaterih večjih zahodnonemških podjetjih, zlasti v avtomobilski industriji in drugod. Vendar tudi trboveljski Rudis ugotavlja nadaljnje zmanjševanje zaposlenosti svojih delavcev v teh pod-
jetjih, peša pa tudi gradbena dejavnost.
Rudisova usmeritev na področju nadaljnjega sodelovanja v mednarodni menjavi je skrb za pridobitev novih del v deželah v razvoju in nerazvitih državah. Njegovi predstavniki sodijo, da imajo precejšnje možnosti v Alžiriji, Iranu, Iraku in drugod, kjer že izvajajo razna investicijska in druga dela. Po predvidevanjih srednjeročnega razvojnega načrta naj bi 1980. leta ustvarili s storitvami in izvozom naše opreme v nerazvitih deželah že okoli 20 % celotne vrednostne realizacije, to pa je očiten dokaz vsestranskih prizadevanj za uveljavljanje Rudi-sovih članic na teh tržiščih. Ob tem bo seveda treba odpraviti nekaj nerešenih vprašanj. Sem sodi zagotavljanje večjih možnosti kreditiranja storitev v teh deželah, pridobivanje novih visoko usposobljenih strokovnjakov in ne nazadnje tudi odpiranje nekaterih predstavništev. Rudis pa bo še vnaprej skrbel za svojo prisotnost v nekaterih' vzhodnoevropskih socialističnih deželah, zlasti še v Nemški demokratični republiki, kjer že gradi objekte.	—m-
V MARIBOR ZA 35 DINARJEV
Turistično podjetje Kompas iz Ljubljane, TOZD Domači turizem, prireja v soboto, 20. decembra izlet v Maribor, združen z obedom predstave mariborske Opere „Ero z onega sveta“ avtorja Jakova Gotovca. Odhod iz Ljubljane bo 20. decembra ob 9.30. Po prihodu v Maribor si bo Nizu 250 udeležencev tega izleta najprej ogledalo mesto, novi spomenik ter Pohorje. Ob 16.30 bo srečanje s predstavniki in vodstvom ter solisti mariborske Opere. Kot že rečeno, pa bo ob 19.30 obisk operne predstave „Ero z onega sveta“. Cena temu enodnevnemu izletu je izredno popularna, komaj 35.— dinarjev.
Akcija Kompasa je še posebej pomembna zavoljo tega, ker želijo v Kompasu z njo nuditi Ljubljančanom možnost, da se seznanijo s štajersko metropolo, zlasti pa s kulturnim življenjem v Mariboru.	(ep)
C0L0R MEDVODE
Četrt stoletja samoupravljanja
Delavci tovarne barv in lakov CcJor Medvode so svečano proslavili 25-letnico delavskega samoupravljanja in 30-letnico osvoboditve. Na slovesnosti v domu Svobode je o prehojeni poti kolektiva govoril predsednik delavskega sveta Stane Vilar, o tekočih nalogah in perspektivnem razvoju pa generalni
direktor Miloš Gabrijel. 19 delavcem so podelili zlate značke samoupravljanja, dedi pa je bogat kulturni program. Jubuej so počastili tudi učenci osnovne šole iz Preske z razstavo likovnih del, godba na pihala SAN-DRIK iz Češkoslovaške pa je izvedla celovečerni koncert.
F. R
Prihodnje leto bo prva slovenska železarska »alpiniada«
Več kot 17.000 slovenskih železarjev, ki so vključeni v organizacijo združenega dela Slovenskih železarn, čuti vsakdanjo življenjsko potrebo po aktivni psihični in fizični rekreaciji na svežem zraku in soncu visoko v gorah. Izredno veliko slovenskih železarjev iz Raven, Krope, Prevalj, Štor, Jesenic in Lesc in tudi drugih delavskih središč je aktivnih članov matičnih planinskih društev, mladinskih planinskih in alpinističnih sekcij in odsekov, najboljši med njimi pa predstavljajo zdravo jedro gorsko-reševal-nih postaj širom Slovenije.
V času, ko posamezne športne in telesnovzgojne organizacije uspešno prirejajo in izvajajo vse mogoče trim akcije, množične pohode po slovenski planinski transverzali in drugih spominskih planinskih poteh, po poteh prijateljstva in tovarištva treh sosednjih dežel, so se plezalci, alpinisti in gorski reševalci iz koroških alpinističnih sekcij in odsekov skupaj z gorskimi reševalci iz Raven na Koroškem in Prevalj odločih, da pripravijo vse potrebno za prvo slovensko železarsko alpi-niado, ki jo nameravajo izvesti že prihodnje leto v stenah Radohe skup-j z ostalimi slovenskimi železaiji. Ta slovenska železarska alpiniada naj bi bila stalna, tradicionalna množična alpinistična manifestacija, na kateri naj bi sodelovali vsi plezalci, alpinisti skupaj z gorskimi reševalci iz slovenskih
železarskih centrov.
Prva in pozneje vse naslednje slovenske železarske alpiniade naj ne bi bile zgolj zabavne, temveč bi morale imeti glavni in osnovni poudarek v gojenju in dviganju plemenitega sodelovanja med slovenskimi železarji s ciljem množičnega in rekreativnega planinstva. Na teh alpiniadah slovenskih žele-zaijev bi morali poudariti plemenito in nujno potrebno tovarištvo ter preventivno varnost v gorah. Plezalci, alpinisti in gorski reševalci iz slovenskih železarn bi morali v večji meri skrbeti za čistočo gora in za kulturno ponašanje gornikov v našem planinskem svetu.
Nb slovenskih železarskih alpiniadah bi morali organizatorji skrbeti tudi za šolanje in vzgojo plezalcev, alpinistov in gorskih reševalcev s aktualnimi kvalitetnimi predavanji, diapozitivi in filmi iz domače in svetovne pla-ninsko-alpinistične zgodovine.
Pobudo koroških železarjev so toplo in navdušeno pozdravih plezalci, alpinisti in gorski reševalci iz vseh slovenskih železarn in jim obljubili vsestransko pomoč. Prvi slovenski železarski al-piniadi leta 1976 bodo seveda sledile še druge. V letu 1978, ko bodo slovenski planinci slavili 200-letnico prvega pristopa na Triglav, bodo slovenske železarje, plezalce, alpiniste in gorske reševalce gostih železarji z Jesenic.
ŽURO
ZABAVNO GLASBENA PRIREDITEV OB ZAKLJUČKU SINDIKALNIH ŠPORTNIH IGER V VELENJU
LOVORIKA ŠPORTNIKOM TGO
Tudi v velenjski občini so dan republike slovesno proslavili. Med drugim so organizirali veliko zabavno glasbeno prireditev, ki je obenem predstavljala tudi zaključek sindikalnih športnih iger za letošnje leto. Prireditev je bila v novi velenjski večnamenski hali, ki pomeni za, prebivalce Velenja novo delovno zmago in obenem predstavlja noVe možnosti na področju kulturno zabavnega in športnega življenja.
Na omenjeni zabavno glasbeni prireditvi je nastopil tudi popularni ansambel bratov Avsenik, Modni salon Velenje je poskrbel za zanimivo modno revijo, predstavniki Občinskega sindikalnega sveta pa so podelili najuspešnejšim športnikom v letošnjem letu zaslužena priznanja. Pred prireditvijo so organizatorji menili, da bo to pot v novi dvorani končno dovolj prostora in da bodo vsi, ki so si želeli ogledati prireditev, prišli na svoj račun. Naj povemo, da so se malce ušteli, saj je obisk prekosil vsa pričakovanja.
Na delavskih športnih igrah so se moški, ki so tekmovali v sedmih panogah, to je v veleslalomu, kegljanju, nogometu, odbojki, namiznem tenisu, streljanju in šahu, odrezali takole: 1. TGO (DSSS) 595 točk, 2. TGO (TOZD štedilniki) 495 točk, 3. TGO (TOZD C HM) 345, 4. GIF (DSS) 330, 5. REK (TOZD RES) 260, 6. RŠC (EKO) 255, 7. ERA (trg.) 225, 8. REK (ESO) 215, 9. IUV (TUŠ) 210, 10. GIP (TOZD GO) 160 točk itd.
In kako so se letos odrezale ženske? Tekmovale so v štirih športnih panogah, v kegljanju, odbojki, namiznem tenisu in streljanju, najbolje pa so se v skupni uvrstitvi odrezale predstavnice TGO (DSSS), ki so nabrale kar 335 točk. Slede: 2. VEGRAD (DSSS) 260, 3. ERA (TOZD trg.) 235, 4. Zavod za zaposlovanje 195,	5. IUV
Predstavniki najuspešnejših ekip so prejeli na zaključni slovesnosti diplome in priznanja .. . (Foto: S. Vouk)
(TUŠ) 180, 6. do 7. GP Paka in Bolnišnica Top. 100, 8. ERA (kmetij.) 90, 9. REK (TEŠ) 85, 10. TGO (hlad. teh.) 80 točk itd.
V skupni konkurenci so torej osvojili prvo mesto na letošnjih sindikalnih športnih igrah Občinskega sindikalnega sveta Velenje športniki in športnice Tovarne gospodinjske opreme (DSSS), ki so zbrali kar 930 točk. Da niso imeli prave konkurence kažejo ostali rezultati: 2. GIP (DSSS) 590, 3. TGO (TOZD štedilniki) 535, 4. TP ERA (TOZD Trgovina) 460, 5.
IUV (TOZD TUŠ) 390, 6. TGO (TOZD C HM) 355, 7. RŠC (TOZD EKO) 295, 8. REK (TOZD ESO) 275, 9. Zavod za zaposlovanje 195 in 10. TP Nama 180 točk.
Ob oncu lahko zapišemo, da je bil letošnji zaključek sindikalnih športnih iger v Velenju zares imeniten in da si takih prireditev prebivalci tega mesta še želijo.
UL.
Z zaključka delavskih športnih iger v Velenju v novi večnamenski hali...
Športnice in športniki tovarne Tomos so že vrsto let med najuspešnejšimi na področju svoje občine in tudi v širšem doven-skem merilu. Velike uspehe na tekmovanjih žanje tudi ekipa ke^jačic z Zoro Ferenček na čelu (četrta z leve), ki je ena izmed najuspešnejših kegljačic v Sloveniji.
Zelo uspešna je tudi namiznoteniška ekipa tovarne Tomos, za kar gre v veliki meri zasluga Robertu Stropniku (čepi), odličnemu igralcu in sodniku v tej športni panogi (Z. Vlajič)
LENART
V PRIHODNJE VSAKO LETO
Občinski sindikalni svet Lenart je v letošnjem letu ponovno pristopil k organiziranju sindikalnih športnih iger oziroma tekmovanj med sindikati v lenarški občini. In nedavno so končali z zadnjimi tekmovanji v letošnjem letu.
Najboljši v streljanju z zračno puško so bili člani sindikalne organizacije OŠ Voličina, pred Zdravstvenim domom Lenart in pred podjetjem KONUS iz Lenarta.
V	šahu je bila najboljša OOS OŠ Gradišče, ki je zasedla prvo mesto pred podjetjem Centro-vod Lenart in OŠ Zg. Ščavnica.
V	namiznem tenisu je bila najuspešnejša ekipa podjetja Elektro Lenart pred OŠ Zg. Ščavnica in OŠ Voličino.
Prvo mesto v kegljanju je zasedla Alma Lenart, drugo podjetje Centrovod Lenart in tretje tovarna jeklenih konstrukcij Klemos Lenart.
Najboljša ekipa v odbojki je
Skrb sindikata za šport in rekreacijo
bila ekipa SO Lenart, ki je zasedla prvo mesto pred OŠ Zg. Ščavnica in podjetjem jeklenih konstrukcij Klemos Lenart.
Najboljši posamezniki v streljanju so bdi: Leopold Peter, Božo Tuš in Banič Janko. Najboljši v šahu je bd Drago Štravs, ki je zasedel prvo mesto pred Janezom Ferkom in Ljubom Kšelajom. Prvo mesto v kegljanju je zasedel Srečko Vrečar, drugo Matjašič in tretje Ferk. Najboljši posamezniki v namiznem tenisu pa so bdi Janko Borta pred Bizjakom in Baničem.
Sindikalne športne igre bo od letos dalje organiziral OS sindikalni svet Lenart vsako leto.
JANEZ LORBER
Sindikalna organizacija Železarne Jesenice posveča veliko pozornost športni in rekreativni dejavnosti zaposlenih. Zato vsako leto organizira obratna in medobratna tekmovanja v skoraj vseh letnih in zimskih športnih disciplinah. Sedaj se pripravljajo na rekreacijo in tekmovanja v smučanju, drsanju, sankanju, kegljanju
na ledu in drugih disciplinah. Za smučanje so uredili smučišče in vlečnico pod Mežakljo, sankališč imajo dvoje, eno pri Savskih jamah, drsajo pa v glavnem na umetnem ledu v pokriti športni hali. Vsak član sindikata ima enkrat tedensko prost vstop na led.
B. B.
MEDVODE
Nova telovadnica
. -is#
Rekreativno drsanje članov sindikata jeseniške Železarne. Foto: B.B.
Na osnovni šoli v Preski je bila otvoritev nove telovadnice, ki je bila zgrajena iz sredstev samoprispevka in je veljala 3,660.000 din. Tako imajo učenci sedaj na voljo veliko in malo telovadnico, večnamenski prostor, galerijo in slačilnice v skupni izmeri 1000 kvad. m.
Zanimivo je, da so prvotno načrtovali manjše prostore, vendar so jih na zahtevo občanov povečali. Kljub temu je telovadnica ena najcenejših gradenj iz sredstev samoprispevka ljubljanskih občia
F. R.
c
-\
Sredi decembra 1975 izide pri založbi ČZP Delavska enotnost brošura
SAMOUPRAVNO UREJANJE DOHODKOVNIH ODNOSOV V ZDRUŽENEM DELU
(Knjižnica SINDIKATI št. 6)
Pogled na novo šempetrsko bolnišnico dr. Franca Derganca — Foto: A. Ul.
PRELEP PRISPEVEK K DNEVU REPUBLIKE
Nova bolnišnica iz samoprispevka
S tem, ko so v Šempetru pri Novi Gorici neposredno pred 29. novembrom odprli vrata hospitalnega dela nove splošne bolnišnice dr. Franca Derganca, so nedvomno izjemno proslavili Dan republike. Nova bolnišnica v Šempetru ne zaostaja za ugodnostmi in bolniškim standardom, s katerim se ponaša novi klinični center v Ljubljani. V novo poslopje šempetrske bolnišnice, ki ima sedaj 350 postelj, so takoj po otvoritvi pričeli seliti posamezne oddelke, ki so bili doslej v stari stavbi, po različnih provizijah in celo v Ajdovščini. V novem objektu bodo pediatrični, otološki, kirurški, interni in ginekološki oddelek .. . Poleg naštetih oddelkov je v novi stavbi tudi kuhinja s kapaciteto tisoč obrokov, oddelek za steralizacijo in telefonska centrala. Nova bolnišnica je povezana s starim poslopjem s posebnim hodnikom.
Šplošno bolnišnico dr. Franca Derganca so zgradili z denarjem, ki so ga zbrali prebivalci novogoriške, ajdovske in tolminske občine, ter s prispevkom republike. Skupni stroški so znašali blizu 150 milijonov dinarjev. Kar osemdeset odstotkov denarja so prispevali delovni ljudje omenjenih treh primorskih občin, medtem ko je dvajset odstotkov prispeval republiški solidarnostni sklad.
Ob otvoritvi smo zvedeli, da ima sklad za gradnjo bolnišnice že izdelano in potrjeno večino potrebe dokumentacije za drugo fazo gradnje. Z gradnjo splošne bolnišnice v Šempetru bodo torej neprekinjeno nadaljevali, tako da bo v celoti zgrajena predvidoma do konca leta 1978. Takrat bo v novem poslopju in v starem preurejenem objektu ni voljo blizu 550 postelj, pri čemer niso upoštevane zmogljivosti bolnišnice za predšolsko mladino v Stari gori, ki se je odločila za združitev s šempetrsko bolnišnico. V Stari gori bodo uredili ortopedski oddelek za odrasle s približno 35 posteljami, oddelek za rehabilitacijo pacientov prav tako s 35 posteljami in oddelek za predšolske otroke.
Vse kapacitete, nove in stare, bodo zadoščale za prihodnjih trideset let za približno sto tisoč prebivalcev omenjenih treh primorskih občin. V drugi fazi izgradnje bolnišnice v Šempetru bodo namreč zgradili še porodnišnico, centralni trakt, oddelek za intenzivno nego in terapijo, dializni center, polikliniko, rentgenski kabinet, enoto za nujni sprejem bolnikov in prostore za spremljevalne dejavnosti.
V Šempetm se bo letos zdravilo blizu 14.000 pa-. cientov, v 19 različnih ambulantah pa bodo v letošnjem letu pregledali kar 90.000 ljudi. Z novo sodobno bolnišnico pa se bodo možnosti za zdravljenje občanov z območja Nove Gorice, Ajdovščine in Tolmina bistveno povečale.	A.
Slavnostni govornik dr. Marijan Brecelj je ob otvoritvi nove bolnišnice spregovoril tudi o nedavno podpisanem sporazumu med Italijo in Jugoslavijo, ki bo veliko prispeval k nadaljnjemu sodelovanju obeh držav .. .
Velike slovesnosti v Šempetru so se udeležili številni prebivalci novogoriške, ajdovske in tolminske občine ter gosti...
V	brošuri bo zbrano gradivo s seminarjev za sindikalne aktiviste in delegate, ki sta jih organizirala center za samoupravno sporazumevanje in center za družbeno izobraževanje RS ZSS v mesecih oktober in november 1975. leta.
V	brošuri bodo objavljeni naslednji sestavki:
Rudi KROPIVNIK: Ustavna opredelitev dohodka in naloge sindikatov pri uveljavljanju ustavno določenih dohodkovnih odnosov v združenem delu;
Marjan ZUPAN: Osnove in merila za razporejanje dohodka;
Marinka MIŠIČ: Vloga in struktura samoupravnih sporazumov dejavnosti;
Marjan ZUPAN: Funkcija »Sindikalne liste« v sistemu samoupravnega sporazumevanja;
Emil ŠUŠTAR: Vloga in organiziranost sindikatov pri sprejemanju samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov;
Vesna KEGL-ŠALEHAR: Osnove in merila za delitev osebnih dohodkov;
Viktor ISTENIČ: Vloga in struktura družbenih dogovorov o razporejanju dohodka;
Majda BUDA: Vsebinski in organizacijski pristop za uveljavljanje samoupravnih sporazumov dejavnosti o razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke v združenem delu;
Rado MIKLIČ: Pravno in samoupravno urejanje dohodkovnih odnosov od TOZD do federacije;
Ksenija ANTONČIČ: Ocena uspešnosti izobraževanja na seminarjih;
Mimo naštetih sestavkov bomo v brošuri objavili še-.
Zakon o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke;
Navodilo za delovanje sindikalnih organov pri samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o razporejanju dohodka in delitvi osebnih dohodkov.
Brošura bo opremljena tudi z uvodnimi napotki h gradivu, ki jih je napisal Zdravko Troha, direktor Centra za družbeno izobraževanje RS ZSS, in z razlago nekaterih osnovnih pojmov.
Torej gre za brošuro, ki bo nepogrešljiv priročnik slehernega sindikalnega aktivista, še posebej pa za tiste, ki so odgovorni za načrtovanje, vodenje in usmerjanje dohodkovne politike, skratka za vse, ki se ukvarjajo z vprašanji dohodka in z gospodarjenjem nasploh.
Brošura bo obsegala približno 200 strani, cena za izvod pa je 40.- dinarjev.
Naročila pošljite na naslov: ČZP DELAVSKA ENOTNOST, 61000 Ljubljana, Dalmatinova 4/11.
NAROČILNICA
Naročamo ........... izvodov Knjižnice SIN-
DIKATI št. 6 - SAMOUPRAVNO UREJANJE DOHODKOVNIH ODNOSOV V ZDRUŽENEM DELU.
Knjižice pošljite na naslov: ...........
Kraj in datum:--
Čitljiv podpis naročnika (z žigom)
V
J
DELAVSKA
ENOTNOST
Ljubljani. Ust je bil ustanovljen 20. novembra 1942. Ureja ga uredniški odbor. Direktor in glavni urednik J J	•	--------------------------------telefon uredništva 316-672, 323-554, 316-635 In
pravica«, Ljubljana.