Okrogla miza OK SZDL na temo: »Eksperimentalna občina — kaj je to?«_________
Ni eksperiment
z ljudmi, ampak njim
naravnan
Kot vam je najbrže iz dnevne-ga časopisja znano, je naša obči-na Šiška poleg Izole, Pesnice in Ruš izrazila željo, da bi sodelo-vale v projektu oz. bile bi ekspe-riment, ki naj bi pokazal, kako občino vrniti občanu. Smisel na-mreč ni le v reorganizaciji in spremenjeni vlogi občine temveč 'predvsem v tem, koliko bodo spremembe dejansko ustregle občanom. Ker gre za zelo po-memben in zahteven projekt, a poln neznank, smo se tudi mi odločili, da vas o tem podrobne-je seznanimo. Izhajamo iz okro-gle mize, ki so jo pripravili pred-stavniki OK SZDL na temo: Eksperimentalna občina - kaj je to? katere so se udeležili mag. Stane VLAJ, avtor tez o spreme-njeni vlogi in položaju občine, predstavniki eksperimentalnih občin, vodstvo naše občine in drugi.
Uvodna beseda mag. Staneta VLAJA je spodbudila pestro, zanimivo in polemično razpravo. Izhajal  je   namreč   iz   sedanje
ustavne koncepcije občine v na-šem družbenoekonomskem in družbenopolitičnem sistemu, ki se že s sedanjimi ustavnimi do-polnili k zvezni in še bolj k repu-bliški ustavi, bistveno spreminja, je zastarela in hibridna. Kaj lah-
Socialistična zveza si bo prizadevala za različnost or-ganiziranosti in dejavnosti občin, hkrati pa tudi za njiho-vo večjo avtonomijo in za prenos nekaterih pristojnosti iz republik in federacije na lokalno raven.
kp napravimo že v tem obdobju, da bi občino vrnili njenim prebi-valcem - občanom?, v katero smer jo razvijati in kakšno novo koncepcijo občine potrebujemo?
Korak k lokalni samoupravi
Občino hočemo razvijati v smeri lokalne samouprave, je zatrdil mag. Stane Vlaj, ter za-
gotoviti materialne in druge po-goje za njen hitrejši razvoj ter za bogatejše življenje v njej. »Priza-devali si bomo za različnost or-ganiziranosti in dejavnosti občin, glede na njihove gospodarske, kulturne, demografske, teritori-alne in druge posebnosti.
Zavzemali se bomo tudi za večjo avtonomijo občin ter za prenos določenih zadev, ki so sedaj v pristojnosti republike oz. federacije na lokalne skupnosti. Določene rešitve bomo preizku-šali v teh izbranih občinah. Pri tem naj do izraza pridejo ustvar-jalni prispevki in predlogi ljudi v njih.
Naš komunalni sistem razvija-mo od leta 1955 dalje. Od tedaj je občina temeljna oblastna in samoupravna skupnost, okvir v katerem se odvijajo vsi procesi samoupravljanja in oblasti. Kljub temu, da naj bi sistem od-ločanja in celoten politični si-stem pravzaprav izvirala iz obči-ne, je za ves razvoj do danes mogoče ugotoviti, da je bila ob-čina v veliki meri podrejena šir-šitn skupnostim. Postala je le aparat, ki več kot tri četrtine za-dev opravlja za potrebe federaci-je in republike. Okoli 15 do 20% pa je zadev, ki so dejansko inte-res ljudi v občinah. Razmerje bi moralo biti prav nasprotno. V Jugoslaviji smo že imeli več razprav o občini in moram reči, da se mnenja nagibajo ravno v tej smeri, da je treba pri obli-kovanju nove koncepcije, obli-kovati smer po načelih lokalne samouprave, kar seveda pomeni zelo velike spremembe. Prisotne bodo seveda tudi takšne spre-membe, ki marsikomu ne bodo všeč, tudi zato, ker bodo poka-zale, da je marsikdo odveč, da je odveč marsikatera organizacij-ska oblika.
Da občine, ki pristopajo k te-mu projektu mislijo resno, je po-kazala sama razprava.
Dušan NOVAK, predsednik šišenskega izvršnega sveta je po-vedal, da se v občini snuje teme-
V okviru Evropskega sveta je bila sprejeta posebna listi-na o lokalni samoupravi, ki jo mi moramo upoštevati, če že-limo vstopiti v Evorpo 92. Li-stina o lokalni samoupravi poudarja decentralizacijo, avtonomijo, demokracijo, poudarja nujnost izvirnih pri-hodkov v lokalnih skupnostih itd.
ljit informacijski sistem, raciona-lizirajo se upravni organi, in uva-ja podjetništvo v njih. V analizi je še nekaj projektov, denimo marketinška strategija občine, veliko pozornosti pa je treba na-meniti izobrazbeni strukturi, ki je zdaj cokla hitrejšemu razvoju. Ob tem je omenil zakonodajo, ki precej omejuje hitrejše spremi-njanje.
Otmar ZORN, predsednik SOB Lj. Šiška je rekel, da je res-da veliko ovir za hitrejše udeja-njanje že začrtanih programov in da veliko energije zgubljamo pri tem,  vendar  moramo  biti  po-
gumni, saj po dosedanjih izkuš-njah sodeč, druge poti ni. Tudi občani morajo končno spoznati da v upravi niso nosilci oblasti ampak so delavci, ki bodo mora-li svoje naloge hitreje in bolj strokovno opravljati. Žal pa ob tem ne gre prezreti, da smo pre-nekaterim občanom še vedno kamen spotike, ker ne vedo, da se vse več pristojnosti prenaša na mestno in republiško raven, pro-blemi pa ostajajo v občini.
Prav na račun centralizacije, s katero so ustavna dopolnila ob-činam odvzela precej pristojnosti pri urejanju določenih področij, je bilo na okrogli mizi precej pi-krih besed. Vprašanje je na-mreč, kakšne reforme v lokalni samoupravi sploh lahko izvede-mo, če smo občini odvzeli toliko pristojnosti in kaj ji pravzaprav sploh ostane, se je vprašal Jože PREDIKAKA, član šišenskega izvršnega sveta, zato ni nič čud-nega, če je Janja DOMITRO-VIC, podpredsednica SOb, med drugim vprašala, kdo bo finansi-ral eksperimentalno občino, če se 70% sredstev zbira na republi-ški in mestni ravni.
Dušan KUMER, sekretar OK ZKS, pa je menil, da lahko obči-
Ti eksperimenti niso eks-perimenti z Ijudmi, kot neka-teri zlobno menijo, ampak bodo Ijudje v občinah pod ge-slom »OBČINA PO MERI OBČ ANO V« preizkušali reši-tve na področju svojega orga-niziranja in delovanja.
no občanom vrne le skupščina, kar pomeni, da mora biti ta pri-stojna za odločanje v najpo-membnejših zadevah občine.
Miran ŽLOGAR, predsednik OK SZDL Izola, je ob tem še dodal, da se pri njih zavzemajo za enodomno skupščino in za večje pristojnosti predsednika skupščine.
Ker je občina Šiška, za razliko denimo od Izole, sestavni del mesta Ljublane, se nujno vsiljuje misel, ki jo je izrekel Vukašin LUTOVAC iz MK SZDL, da bo treba v ustavi natančno razmejiti pristojnosti med mestom in obči-no, saj ima mesto na podlagi sprejetih ustavnih dopolnil zdaj tudi temeljne in ne le prenesene pristojnosti.
Tudi ta okrogla miza je poka-zala, da gre za zelo resno in od-govorno delo, ki terja oblikova-nje posebnih teles, ki bodo us-klajevala delo eksperimentalnih občin. Zato bo v okviru RK SZDL itnenovano takšno telo. Prav je, da bo potekalo v okviru SZDL je poudaril mag. Stane VLAJ, saj je to ena izmed druž-benopolitičnih organizacij, ki je največ naredila za lokalno samo-upravo. Poudaril je še, da s kon-kretnimi spremembami ni treba čakati na poseben republiški za-kon, ki bo sicer nujen, zaradi dilem, zlasti financiranja tega projekta, saj jih že zdaj omogoča 70. dopolnilo k slovenski ustavi, poleg tega pa naj bi bile prav pridobljene izkušnje teh občin podlaga za sestavo tega zakona.