POLJUDNI ČLANEK PTICE NARAVNEGA REZERVATA ŠKOCJANSKI ZATOK - VČERAJ IN DANES / / Borut Mozetič Naravni rezervat Škocjanski zatok foto: Mirko Kastelic Svet ptic 03, oktober 2019 6 P tice so tudi najbolj raziskana živalska skupina naravnega rezervata, saj redno spremljanje stanja poteka vse od leta 2001. V obdobju do vključno prve polovice leta 2019 je bilo na komaj 122 hektarjev velikem območju NR Škocjanski zatok skupaj zabeleženih že 254 različnih vrst ptic. STARI LEPI ČASI Ptičji svet Škocjanskega zatoka sem v družbi pri- jateljev, Tihomirja Makovca, Marka Miklavca, Gorana Palčiča in Iztoka Škornika, začel spoznava- ti v začetku 80ih let prejšnjega stoletja. Zrasli smo iz Obalnega kluba mladih raziskovalcev Koper, že leto po ustanovitvi postali člani DOPPS ter leta 1983 ustanovili tudi lokalno Ornitološko društvo Ixobrychus. To so bila leta, ko smo malodane vsak prosti trenutek namenili terenu. Poti so nas vodile po gričevjih v zaledju Istre, kraškem robu, dolini Dragonje; daleč največ časa pa smo prebili v Sečo- veljskih solinah in Škocjanskem zatoku. Škocjanski zatok smo preveslali in prebrodili po dolgem in počez. Na območju Jezerca, Are in slad- kovodnega močvirja na ustju Badaševice (Brko) smo popisovali gnezda lisk (Fulica atra), zelenono- gih tukalic (Gallinula chloropus), čapljic (Ixobrychus minutus), malih ponirkov (Tachybaptus ruficollis) in rakarjev (Acrocephalus arundinaceus), skriti v impro- viziranih opazovalnicah, zbitih iz desk in kartona, fotografirali ter potem nestrpno čakali, kdaj bomo dobili razvite diapozitive. V »štabu pri teti Miri in Francu« (Tihomirjevi starši) na Gasilski ulici 8 v Kopru je v tistih časih odmevalo: »Srpokljuni prodnik, super dias, oster …« ZATOK JE UMIRAL, PETJE PTIC JE POTIHNILO Po letu 1984 se je začelo stihijsko uničevanje Škocjanskega zatoka. Preusmeritev in zajezitev dotokov sladke vode iz Badaševice in Rižane, za- sipavanje in izsuševanje brakične lagune je bilo na vrhuncu. Gradbeni stroji so neusmiljeno krčili vodno površino zatoka, uničen je bil dobršen del prehranjevalnih življenjskih prostorov in počivališč vodnih in močvirskih ptic. Odloženi gradbeni ma- terial in divja odlagališča najrazličnejših odpadkov pa so prekrili tudi rastišča slanuš in v nekaj letih popolnoma spremenili podobo območja. Sledil je drastičen upad številčnosti ptičjih vrst, vezanih na odprte vodne površine, plitvine in poloje, medtem ko so ribojede vrste ptic zaradi preplitve vode in evtrofičnih razmer v zatoku povsem izginile. Naravni rezervat Škocjanski zatok je zaradi prepleta polslanih in sladkovodnih življenjskih okolij bivališče in zatočišče pestre palete ptičjih vrst: kar 49 gnezdilk, 31 zimskih ter 94 preletnih gostov, 30 celoletnih vrst ter 44 izjemnih gostov itd. V ČASU SELITVE IN PREZIMOVANJA močvirni travniki in vodne površine sladkovodnega dela rezervata privabljajo tudi velike jate plovcev, predvsem gosi (Anser sp.) in različnih vrst rac (Anas sp.), ki se pretežno hranijo z rastlinsko hrano. Najštevilčnejše jate na prezimovanju sestavljajo mlakarice (Anas platyrhynchos), kreheljci (A. crecca), race žličarice (A. clypeata), konopnice (A. strepera) in žvižgavke (A. penelope). foto: Borut Mozetič Na manjših travnikih izlivnega dela Badaševice je gnezdila tudi RUMENA PASTIRICA (Motacilla flava). Po renaturaciji območja se je v NR Škocjanski zatok ponovno vzpostavila pomembna populacija rumene pastirice, ki skoraj izključno gnezdi v grmičkih slanuš brakičnega dela rezervata. foto: Domen Stanič Svet ptic 03, oktober 2019 7 Leta 1990 so tudi popolnoma zasuli in uničili dva hektarja obsegajoče sladkovodno močvirje »Brko« - poraščeno s trstičjem, rogozom in tamarisko, ki je z zastajanjem podtalne vode nastalo na ustju reke Badaševice. Škocjanski zatok je tako ostal tudi brez pomembnega gnezdišča mnogih vrst ptic, ki za gnezditev potrebujejo gosto obrasle vodne po- vršine. Po letu 1990 so vrste, kot na primer mali ponirek, čapljica, mokož (Rallus aquaticus), zeleno- noga tukalica in liska v manjšem številu gnezdile le še v obrežnem trstičju sladkovodne mlake, ime- novane tudi »Jezerce«, ter obrežni vegetaciji levega razbremenilnika Rižane - Ara, medtem ko sta rakar in srpična trstnica (Acrocephalus scirpaceus) posamič gnezdila tudi ob kanalih opuščenih kme- tijskih površin na Bertoški bonifiki. V letih 1982–1985 je bilo območje Škocjanskega zatoka eno najpomembnejših prezimovališč liske v Sloveniji. V zimi 1982/83 je na obsežni vodni površini brakične lagune prezimovalo še 3500 osebkov. Po letu 1985 (začetek zasipavanja) je njihovo število začelo nezadržno upadati. V zimi 1985/86 je v Škocjanskem zatoku prezimovalo le še 250 osebkov, medtem ko je skrčena vodna površina zatoka v zimi 1992/93 gostila le še 50 osebkov. Za območje Škocjanskega zatoka in bližnje okolice v obdobju od leta 1982 do leta 1987 avtorji v članku Favnistični pregled ptic slovenske Obale (Varstvo narave, 1990) navajajo opazovanja 184 vrst ptic, in sicer 105 vrst negnezdilcev, 4 vrste, pri katerih je status vprašljiv, in 75 vrst, ki na obravnavanem območju gnezdijo stalno ali občasno. Jata LISK (Fulica atra), ki so bile pred leti najštevilčnejše zimske gostje v zatoku, se kot črna preproga razteza po vodni površini nekdanjega zaliva / lagune. foto: Branko Miklavec Grafični prikaz števila opaženih vrst ptic v NR Škocjanski zatok v obdobju od 2001 do 2018 kot kazalnik uspešnosti obnove in upravljanja območja Redni zimski gost NR Škocjanski zatok je tudi BRKATA SINICA (Panurus biarmicus), ki v gostih sestojih stalno ali pretežno poplavljenega trstičja najde obilico hrane. foto: Ruj Mihelič 250 200 150 100 50 0 letno št. opaženih vrst skupno št. opaženih vrst letno št. novih vrst 2001/02 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 Svet ptic 03, oktober 2019 8 močvirja na Bertoški bonifiki ob sanaciji in habita- tni obnovi (renaturacija) brakičnega dela naravne- ga rezervata. Uresničitev projekta LIFE »Obnova in ohranjanje habitatov in ptic v NR Škocjanski zatok« je prispevala k vzpostavitvi ugodnega oh- ranitvenega stanja življenjskih prostorov in vrst v Škocjanskem zatoku. Obnovljeni in povečani so bili življenjski prostori, ki so redki in ogroženi v slovenskem kot tudi evropskem merilu. S tem so bile zagotovljene ustrezne razmere za poveča- nje števila vrst in populacij ptic v rezervatu, pri katerih gre prav tako za nacionalno in evropsko pomembne. SELITEV IN PREZIMOVANJE Veliko pestrost ptičjega sveta v NR Škocjanski zatok omogočajo raznoliki življenjski prostori, ki pticam zagotavljajo obilico hrane in ugodne ži- vljenjske razmere skozi vse leto. Na prezimovanju območje naravnega rezervata po renaturaciji ponovno gosti velike jate lisk. PONOVNI PREPOROD Po zakonski zaščiti območja in uresničenih zače- tnih upravljavskih ukrepih, ki jih je DOPPS kot upravljavec naravnega rezervata izvajal od leta 1999 do 2006, so se populacije ptic na območju Naravnega rezervata Škocjanski zatok začele ponovno povečevati. Novo prelomnico v zgodovi- ni uresničevanja varstvenih ciljev NR Škocjanski zatok predstavlja leto 2007. Konec leta se je zak- ljučilo dve leti trajajoče oblikovanje sladkovodnega PLEVICA (Plegadis falcinellus) je na slovenski Obali izjemen gost. Redno in v večjem številu se pojavlja le na območju Naravnega rezervata Škocjanski zatok. Poplavni predeli močvirnih pašnikov so v spomladanskem in jesenskem času za plevico pomemben prehranjevalni prostor, saj ponujajo obilico manjših rib, dvoživk in nevretenčarjev. Plevice lahko na sladkovodnem delu naravnega rezervata opazujemo od aprila do sredine oktobra. foto: Domen Stanič Na gnezditvenih otočkih osrednjega dela brakične lagune po letu 2011 redno gnezdi tudi MALA ČIGRA (Sternula albifrons). V zadnjih letih smo zabeležili do 20 gnezdečih parov. foto: Iztok Škornik Slabe tri četrtine površine NR Škocjanski zatok prekriva polslana laguna z gnezditvenimi otočki, morskimi močvirji in poloji, na katerih se razraš- čajo različne vrste slanuš. Na globljih delih lagune se večinoma zadržujejo značilne vodne ptice, ki se prehranjujejo s potapljanjem ali prevračanjem. Med njimi so najbolj številčno zastopani predstav- niki iz družine ponirkov (Podicipedidae), kormo- ranov (Phalacrocoracidae) in plovcev (Anatidae). To zlasti velja za zimski čas, saj vodna površina lagunskega dela rezervata zaradi brakičnosti in geografske lege večinoma ne zamrzne. Plitvine in bibavične ravnice pa so v času selitve primeren Svet ptic 03, oktober 2019 9 ke, in sicer pribe (Vanellus vanellus), različne vrste martincev (Tringa spp.), črnorepe kljunače (Limosa limosa), togotnike (Philomachus pugnax), velike škurhe (Numenius arquata) in močvirnike, med katerimi so najštevilčneje zastopane kravje čaplje (Bubulcus ibis), čopaste čaplje (Ardeola ralloides) in plevice (Plegadis falcinellus). Reden zimski gost je tudi pritlikavi kormoran (Microcarbo pygmeus), ki se najštevilčneje sicer pojavlja v času preleta, iz gostih sestojev trstičja pa vas lahko preseneti bob- narica (Botaurus stellaris), trstni strnadi (Emberiza schoeniclus) ali manjše skupine brkatih sinic. Največ vrst ptic je bilo na območju NR Škocjanski zatok opazovanih v času spomladanske in jesenske selitve ptic ter v času prezimovanja. Delež vrst je največji na območju sladkovodnega močvirja na Bertoški bonifiki in na območju polslane lagune. Število gnezdečih parov ciljnih vrst ptic sladkovodnega dela NR Škocjanski zatok pred in po renaturaciji od 2002 do 2006 od 2009 do 2018 čapljica (Ixobrychus minutus) 1 do 3 10 do 17 mokož (Rallus aquaticus) 1 do 3 8 do 11 mali ponirek (Tachybaptus ruficollis) 5 do 10 20 do 30 zelenonoga tukalica (Gallinula chloropus) 5 do 7 10 do 20 liska (Fulica atra) 3 do 5 15 do 25 rakar (Acrocephalus arundinaceus) 5 do 10 30 do 35 srpična trsnica (Acrocephalus scirpaceus) 10 do 15 25 do 30 svilnica (Cettia cetti) 10 do 15 15 do 20 Grafični prikaz števila gnezdečih parov ciljnih vrst ptic brakičnega dela NR Škocjanski zatok Na močvirnih pašnikih in vlažnih travnikih srečamo SLOKE (Scolopax rusticola) in večje jate KOZIC (Gallinago gallinago), ki v skupinah redno prezimujejo samo na obalnih mokriščih. foto: Kajetan Kravos prehranjevalni življenjski prostor za številne vrste močvirskih ptic, kot so čaplje (Ardeidae), tukalice (Rallidae) in obvodne ptice iz skupine pobrežni- kov (Charadriiformes). Tudi sladkovodno močvirje z močvirnimi travniki, odprtimi vodnimi površinami, sestoji trstičja in toploljubnimi grmišči na Bertoški bonifiki so polni najrazličnejše hrane. Močvirni travniki so na selit- veni poti dobrodošla postaja za številne pobrežni- Od leta 2017 v sestoju trstičja uspešno gnezdi tudi RJAVA ČAPLJA (Ardea purpurea). NR Škocjanski zatok je edino do sedaj zabeleženo gnezdišče te vrste v Sloveniji. foto: Mirko Kastelic 160 140 120 100 80 60 40 20 0 navadna čigra 2007 2011 2015 2009 2013 2017 2008 2012 2016 2010 2014 2018 polojnik mali deževnik rdečenogi martinec mala čigra Svet ptic 03, oktober 2019 10 Zato ne preseneča dejstvo, da je NR Škocjan- ski zatok od leta 2007 bogatejši za kar 16 novih gnezdilk, in sicer: malega deževnika (Charadrius dubius), navadno čigro (Sterna hirundo) in polojnika (Himantopus himantopus) v letu 2007, regljo (Anas querquedula) in laboda grbca (Cygnus olor) v letu 2008, rdečenogega martinca (Tringa totanus) v letu 2011, malo čigro (Sternula albifrons) v letu 2012, rumeno- nogega galeba (Larus michahellis) v letu 2013, čopastega ponirka (Podiceps cristatus) in sivko (Aythya ferina) v letu 2016, rjavo čapljo (Ardea purpurea) v letu 2017, sivo gos (Anser anser) v letu 2018 ter sabljarko (Recurvirostra avosetta), grivarja (Columba palumbus), kobilarja (Oriolus oriolus) in kmečko lastovko (Hirundo rustica) v letu 2019. GNEZDITEV NR Škocjanski zatok je izjemno pomembno gnez- dišče za ptice in druge živali. Z oblikovanjem gnez- ditvenih otočkov in robnih življenjskih prostorov v laguni ter povečanjem robnih delov stalno ali pretežno poplavljenih sestojev trstičja in odprtih vodnih površin sladkovodnega dela rezervata smo povečali in ustvarili nove gnezditvene življenjske prostore za ciljne vrste naravnega rezervata. S ladkovodna življenjska okolja naravnega rezervata so zelo zanimiva tudi za kačje pastirje (lat. Odonata). Njihovo življenje je razpeto med vodo, v kateri poteka skrito življenje ličink, in zrakom, ki ga z moj- strskimi letalskimi manevri obvladujejo čudovito obarvane odrasle žuželke. Škocjanski zatok sodi med najpomembnejša bivališča kačjih pastirjev v Slo- venski Istri. Odonatologi so doslej tukaj popisali že 41 vrst, kar je v primer- javi s 53 zabeleženimi vrstami v celotni Slovenski Istri prav zgledno število. Z naravovarstvenega vidika so za območje Škocjanskega zatoka najpomemb- nejše močne populacije zgodnjega trsničarja (Brachytron pratense), deviškega pastirja (Aeshna isoceles), črnega ploščca (Libellula fulva) in sredozemskega kamenjaka (Sympetrum meridionale), med ogroženimi vrstami pa velja omeniti tudi rdečega voščenca (Ceriagrion tenellum). Med redkosti s seznama vrst sodijo loška zverca (Lestes virens vestalis), pasasti kamenjak (Sympetrum pedemontanum) in temni slaniščar (Selysiothemis nigra). Slednji je bil prvič za Slovenijo pred nekaj leti zabeležen prav v Škocjanskem zatoku. Naravni rezervat ima nedvomno velik potencial in pomen za preživetje šte- vilnih ogroženih vrst kačjih pastirjev in brez pretiravanja lahko sklenemo, da odlično opravlja svoje naravovarstveno poslanstvo. Ogroženi SREDOZEMSKI KAMENJAK (Sympetrum meridionale) ima v naravnem rezervatu močno populacijo. Opazujemo ga lahko od junija do septembra, izjemoma tudi kasneje. foto: Matjaž Bedjanič O KAČJIH PASTIRJIH ŠKOCJANSKEGA ZATOKA / / Matjaž Bedjanič MODRI KRESNIČAR (Ischnura elegans) je v Škocjanskem zatoku zelo pogost. foto: Matjaž Bedjanič Povečalo se je tudi število gnezdečih parov ciljnih vrst sladkovodnega dela NR Škocjanski zatok. V zadnjem desetletju pri vseh ciljnih vrstah bra- kičnega dela naravnanega rezervata beležimo tudi pozitivne trende naraščanja gnezdečih parov. ZAKLJUČEK Vzpostavitev ugodnega ohranitvenega stanja je jedro prihodnosti rezervata, saj le tako lahko Škocjanski zatok ponovno pridobiva svojo polno vrednost kot naravna vrednota in kot pomembno območje v okviru evropske mreže Natura 2000. Svet ptic 03, oktober 2019 11