URADNI LIST
LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE
Leto XII
V LJUBLJANI, dne 27. septembra 1955
Številka 40
VSEBINA:
Odloki ljudskih odborov:
JM. Odlok o družbenem planu okraja Novo mesto za leto 1955.
715.	Odlok o spremembah In dopolnitvah odloka o družbenem planu okraja Kranj za leto 1955.
716.	Odlok o tržnem In sejemskem redu okraja Maribor okolica.
717.	Odločba LO MO Kranj o spremembi odločbe o razglasitvi Mladinskega doma Franceta Prešerna za finančno samostojen zavod.
718.	Odlok o ugodnostih za zidanje stanovanjskih hiš na območju mestne občine Ptuj.
719.	Odlok o uvedbi občinske doklade od dohodkov samostojnih poklicev in kmetijstva na območju LO MO Trbovlje za leto 1955.
Odloki ljudskih odborov
,714.
Na podlagi 16. in 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni List LRS, št. 19-89/52) je okrajni ljudski odbor Novo mesto na 16. skupni seji obeh zborov dne 19. aprila 1955 izdal, na 17. skupni sojj obeh zborov, dne 7. junija 1955 pa dopolnil
ODLOK
0 družbenem planu okraja Novo mesto za leto 1955
i.	člen
Sprejme se družbeni plan okraja Novo mesto ^ leto 1955.
Prvi del
SMERNICE ZA RAZVOJ GOSPODARSTVA V LETU 1955
I.	poglavje 1
Družbeni proizvod in narodni dohodek
V letu 1955 se predvideva povečanje skupnega družbenega proizvoda za 11% v primerjavi z le-tom 1954,.
Indeksi gibanja družbenega proizvoda so:
1953	1954	1955
Skupni družbeni proizvod (v 1000 din)	2,490.599 število prebivalstva	67.602 družbeni proizvod na 1 prebivalca (v din)	36.800	3,104.397 67.223 46.250	3.44S.999 66.462 / 52.000
Narodni dohodek se v letu Nasproti realizaciji v letu 1954.	1935 poveča	za 11 %
Indeksi gibanja narodnega dohodka:		
1953	1954	1953
^Upni narodni dohodek (v 1000 din)	2,368.108 Narodni dohodek na I prebivalca (v din)	33.000	2,883.437 42.800	3,204.803 48.300
2
Industrija
Z boljšo izrabo obstoječih kapacitet ter uvedbo novih se bo povečal obseg industrijske proizvodnje za 16,5% nasproti doseženi proizvodnji v letu 1954.
Po posameznik strokah se predvideva tole povečanje:
Indeks
Stroka	realizacija
1954 *= 100 %
111 Proizvodnja in razdelitev
električne energije	90
116	Proizvodnja in oplemenjevanje
nekovin	164
117	Kovinska industrija
(novo osnovana)	—
119	Elektro-industrija	111
120	Kemična industrija	—
(novo osnovana)	—
121	Industrija gradbenega materiala	114
122	Lesna industrija	112
124	Tekstilna industrija	112
125	Industrija usnja in obutve	127
127	Živilska industrija	118
Skupaj industrija	116,5
V	proizvodnji in razdelitvi električne energije bo sicer distribucija električnega toka porasla od realiziranih 3,950.000kWh na 4,900.000 kWh, vendar predvideva plan znižanje vrednosti fizične proizvodnje za 10% nasproti realizaciji v letu 1954, ker ni predvidenih večjih investicij za elektrifikacijo podeželja v letu 195'5.
V	proizvodnji in oplemenjeivanju nekovin bo v tem letu povečan fizični obseg proizvodnje za 64 % v glavnem zaradi povečanja proizvodnje kremenčevega peska in uvedbe novih proizvodov (ognjestalno glino itd.). Ta dvig proizvodnje omogočajo lani vložene investicije v višini 50,000.000din za ureditev najosnovnejših naprav ter predvidene letošnje investicije iz Sklada za gospodarsko pomoč Primorski, Ko-
čevski in Dolenjski za ureditev separacije in meha-nizaranje izkopa peska.
Z osnovanjem »Podjetja za pojpravilo vozov in strojev Ljubljana—šiška—obrat Straža« smo dobih prvo podjetje kovinske industrije, ki bo predvidoma z 42 delavci doseglo v letu 1955 629.000 norma-ur ter doseglo vrednost brutto produkta v višini 24,445.000 dinarjev.
Z boljšo izrabo obstoječih kapacitet bo povečalo podjetje elektro-industrije »Telekomunikacije — obrat Šentjernej« svojo produkcijo za 11% nasproti lanski realizaciji.
Farmacevtski laboratorij »Krka« v Novem mestu je vnešen kot novo podjetje v družbeni plan in je obenem edini zastopnik kemične industrije v našem okraju. To podjetje bo predvidoma proizvedlo za 24,967.000 din raznih farmacevtskih preparatov.
V	industriji gradbenega materiala bodo naše tri opekarne v Prečni, Zalogu in Prelesju dvignile proizvodnjo zidakov za 2,6% in to v glavnem v Zalogu, ker je z dodeljenimi lanskimi investicijami že v precejšnji meri odpravila ozko grlo v proizvodnji z zgraditvijo sušilnih naprav. Predvidene investicije v letu 1955 v višini 19,000.000dinarjev bodo podjetju omogočile, da si bo nabavilo še manjkajočo opremo, medtem novo stiskalnico ter tako povečalo svojo kapaciteto. Opekarni Prečna je potrebno za nadaljnjo produkcijo dodeliti investicijska sredstva iz okrajnega kreditnega sklada za gradpjo žičnice za dovoz gline.
V	desni industriji bo edino podjetje »N o vol es« — Dolenjsko lesno-industrijsko podjetje Novo mesto, ki se je osnovalo v letu 1954 kot fuzija bivšega LIP in Tovarne lesnih izdelkov, povečalo svojo proizvodnjo za 12% nasproti lanski realizaciji. Pri tem se proizvodnja žaganega lesa nekoliko zniža v skladu z republiškim družbenim planom (za ca. 5%), dočim se bo proizvodnja parketnih deščic in drugih finalnih proizvodov povečala, kar bo doseženo z izboljšanjem proizvodnega procesa, notranje organizacije dela in kvalitete proizvodov.
V	tekstilni industriji, kot naši najmočnejši stroki industrijske panoge gospodarstva, bo povečana proizvodnja za 9 % nasproti realizaciji v preteklem letu. Povečala se bo proizvodnja mikanega volnenega prediva (za 9%), česanih volnenih tkanin (za 14%) in konfekcije perila za 158%, dočim se bo proizvodnja mikanih volnenih tkanin nekoliko zmanjšala (za 3%).
Industrija obutve bo povečala svojo proizvodnjo za 27% z vključitvijo nove kvalificirane delovne sile na podeželju.
V	živilski industriji bo Destilacija alkoholnih pijač, kot edini zastopnik te panoge, spremenila strukturo svoje proizvodnje nasproti letu 1934 tako, da bo zmanjšala proizvodnjo naravnih vin, a dvignila proizvodnjo ostalih alkoholnih pijač ter dvignila proizvodnjo brezalkoholnih sadnih sokov. S tem se bo dvignila proizvodnja za 18% nasproti lanski realizaciji.
Da bo dosežen planirani obseg industrijske proizvodnje, bodo morali delovni kolektivi:
1.	čimpreje uvesti in izvajati novi plačilni sistem, ki bo stimuliral proizvodnost dela ter s tem omogočil povečanje proizvodnje,
2.	z izboljšano organizacijo delovnega procesa in z racionalnejšim izkoriščanjem razpoložljivih surovin do kraja izrabiti kapaciteto v svojih podjetjih,
3.	z izboljšanjem kvalitete in znižanjem va jalni k stroškov zasigurati stalnost in povečanj1 2 3 4 5 6 7 tržišča za svoje izdelke.
3
Kmetijstvo
'Vrednost kmetijske proizvodnje se v letu poveča nasproti letu 1954 za 8,5 %, t. j. od 1,259.589.000 na 1.366,881.000 dm. Vrednost neto pridelka bo t^®'
v 1000 din
Panoga	1954	1955	inde-ks v
žita	131.814	155.365	118
industrijske rastline	5.536	6.000	108
vrtnine	193.320	207.390	107
sadje in grozdje	184.232	221.717	120
živina, perutnina	598.968	622.309	104
živalski proizvodi	158.004	188.100	119
Povečanje narodnega dohodka v letu 195'5 ^ doseženo zaradi višjih hektarskih pridelkov pri žit> in krompirju, sadnem drevju in vinogradih in živinoreji zaradi njenega višjega letnega prirastka lD višje mlečnosti ter delnega povečanja odkupnih cen za mleko. Povečanje rastlinske in živinorejske Pr°' izvodnje v letu 1955 je posledica ugodnejših vr® menskih pogojev in zaradi večje uporabe agrot6*1 ničndh ukrepov kot gnojenje in zatiranje škodljivce'' Največji vpliv bo dosežen zaradi večje uporabe ume nih gnojil, ker bo uporaba povečana od 150 vago no'j v letu 1954 na 300 vagonov. Večji hektarski prid6'* bodo doseženi tudi zaradi tega, ker je bilo v letu 1“ vreme zelo neugodno za kmetijsko proizvodnjo.
Da se zagotovijo finančna sredstva za dvig tijske proizvodnje, je v smislu zveznega družbene? plana ustanovljen okrajni sklad za pospeševanj kmetijstva. Sklad znaša 15 % dopolnilne dohodnin v znesku 18,450.000 din. Sklad bo uporabljen v te namene:
1.	pospeševanje živinoreje
2.	zaščita rastlin
3.	vinogradništvo in sadjarstvo
4.	rastlinska proizvodnja
5.	gradnja gnojišč in silosov
6.	regresi, premije, dotacije
7.	obvezna 6% rezerva
4.080.000
1.450.000
1.150.000
1.465.000 5,000.000
4.200.000
1.107.000
S	temi izdatki za pospeševanje kmetijske s'u' bo dana možnost pričeti z izvajanjem pospese' službe, kot je nabava plemenjakov, ureditev rej® središč za perutnino, organiziranje živinorejski kmetijskih razstav, zatiranje škodljivcev, na^avainja znanih semen, gradnja gnojišč in silosov, ?ra silnice za 500.000 cepljenk, za manjše melioracij6 za razne premije najboljšim proizvajalcem. ^ Iz okrajnega proračuna prejme veterinarska s ba 5.756.000 din za zatiranje kužnih bolezni. vZ^je. vanje konjačij in za postajo za umetno ose® T
vanje. Postaja za obnovo vinogradov in sado^ nja,0v-prejme 1,099.000 din dotacije. Skupno Je. za.'?l>pro-Ijeno Iz sklada za pospeševanje kmetijstva '^sOO®
računa za kmetijsko in veterinarsko služijo 2-L
- -	tudi kmetijske za
dinarjev. Poleg tega bodo izdale druge znaten del dobička v pospeševalno
krnehj5^
službo (od 6 do 8 milijonov dinarjeiv). S prispevkom 5,000.000 dim za gradnjo gnojišč in silosov bodo sami proizvajalci vložili najmanj 20,000.000 din lastnih sredstev v gradnje v kmetijstvu.
Investicije na kmetijskih posestvih, mlekarni in Agroservisu, za postajo za umetno osemenjevanje in za melioracije zavise od uspehov na natečajih, že zagotovljena sredstva iz leta 1954 znašajo za kmetijska posestva 5,088.801 din, za Mlekarno Novo mesto 33,511.000 din, za Agroservis Novo mesto 6,094.000 din in za melioracije 4,000.000 din. Iz okrajnega kreditnega sklada prejmejo kmetijska posestva 5,000.000 din. Skupno je zagotovljeno za leto 1955
investicije pri navedenih objektih 54,725.000 din. Za dograditev postaje za umetno osemenjevanje je Potrebnih še 35,000.000 din.
Stanje na kmetijskih posestvih se izboljšuje zaradi pričetih gradenj, obnove nasadov in nabave plemenske živine. iZa vsa posestva je nujnost izdelava Ureditvenih načrtov in zgraditev poslopij družbenega standarda. Kmetijski šoli Grm in Mala Loka je potrebno z dotacijo OLO opremiti s potrebnimi stroji in zgraditi manjkajoče gospodarske objekte, zagotoviti sodobne učne pripomočke in zagotoviti zadosten Vpis učencev in učenk s področja našega okraja. Urejevanje kmetijskih posestev naj se izvrši z dotacijami in ne z investicijskimi krediti.
Za izvrševanje nalog kmetijske pospeševalne službe primanjkuje kmetijskih strokovnjakov. Potrebno je nastaviti še večje število kmetijskih strokovnjakov Pri Okrajni zadružni zvezi in vsaj 6 rajonskih kmetijskih strokovnjakov na sedežih bodočih občin. Strokovno izobrazbo kmetovalcev bo možno izpopolniti s tečaji, zimskimi nadaljevalnimi šolami, predavanji itd.
Kmetijske zadruge še ne opravljajo vseh nalog v pospeševanju kmetijstva. Prevzeti morajo odkup vseh pridelkov, živine in živalskih proizvodov in organizirati potrebne pospeševalne odseke. Naloga kmetijske službe je predvsem potom pospeševalnih ndsekov prenašati vse ukrepe za dvig kmetijske pro-^vodnje do proizvajalčev.
Veterinarska služba je kljub nepopolni zasedbi v stanju, da rešuje vse posege zadovoljivo. Zatira-Dje kužnih bolezni se izvršuje na stroške okraja, v proračunu zagotovljena sredstva bodo tudi letos omogočila izločitev tuberkulozne živine. Nujno potrebno je, da se vsa mesta veterinarjev izpopolnijo, ker le pri polni zasedbi in pri uporabi sodobnih pre-voznih sredstev bo možno muditi veterinarsko pomoč Pravočasno in učinkovito. Velik problem je močna kužna jalovost krav kot posledica nediscipliniranosti r®jcev bikov in kmetovalcev. Postaja za umetno osemenjevanje v Novem mestu bo lahko še v tem letu fešila ta problem z razširitvijo umetnega osemenje-ati j a krav, katero se že vrši pri KZ Novo mesto, Mokronog in Dolenjske Toplice. Ureditev tega zavisi ud dotacij za dograditev postaje. Tudi konjašlka služba ni na sodobni višini in je nujnost opremiti konja-cije.
nego 774 ha gozdov, izkop 130.000 komadov sadik, nabiranje semen (1600 kg), ureditev 9171 m2 drevesnic in podobno.
Kljub dejstvu, da nam ogromne potrebe po lesu zaenkrat še ne dovoljujejo sečnje izpod letnega prirastka, predvideva družbeni plan za leto 1955 pri hlodovini za 40% manjši posek kot v letu 1954 in tudi posek drv bo manjši za 38%.
Na ta način plan, kot vsi ostali ukrepi, uredbe in odloki o gozdarskem gospodarjenju, pomaga varovati in obnavljati gozdove, ker njih prednost ni samo v vrednosti lesa, ki nam ga dajejo, temveč tudi v tem, da nam čuvajo tla pred opustošenjem, ki bi brez gozdov marsikje nastalo.
5
Gradbeništvo
V	gradbeništvu predvideva družbeni plan v primeri z letom 1954 zmanjšanje gradbenih storitev za 11 odstotkov. *
Nujno bodo morala gradbena podjetja skrbeti, da se bo dvignila produktivnost gradbene delavnosti, kar bo vplivalo na pocenitev gradbenih storitev, ki so bile v lanskem letu izredno drage. Nov plačilni sistem, ki omogoča plačevanje po učinku, novo nabavljena mehanizacija, racionalnejša organizacija dela in pravilno postavljene norme bodo omogočile rešiti ta najtežji problem v gradbeništvu. Z uvedbo okrajnega sklada za kreditiranje graditve stanovanj bo v letu 1955 mogoče nadaljevati že začete stanovanjske gradnje ter tako vsaj nekoliko zadostiti najnujnejšim potrebam.
6
Promet
V	tej panogi zajema družbeni plan le podjetje sAvtopromet Gorjanci« in Podjetje za vizdrževanje železniških prog. V rednost bruto produkta v obeh podjetjih bo povečana za 15% nasproti lanski realizaciji.
Avtobusni promet se bo v celoti povečal za 5 %.
7
Trgovina
Z nadaljnjim organiziranjem in utrjevanjem trgovske mreže v letu 1955 ter s povečano kupno močjo in povečano industrijsko in kmetijsko proizvodnjo bo v trgovini predvidoma dosežen celokupni promet za 14% višji kot v lanskem letu in to v državnem sektorju, dočim predvideva plan v zadružnem sektorju zmanjšanje prometa, v glavnem zaradi manjšega odkupa lesa, za 12%. Kljub temu pa predvideva plan povečanje presežka delo v celotni trgovini v novem planskem letu za 4% zaradi boljše razporeditve delovnih mest v posameznih trgovskih podjetjih in trgovinah.
4
8
Gozdarstvo
Gostinstvo
Upoštevajoč izredno majhno lesno zalogo naših Sozdov (2 do 3-.krat nižja od normalne) in temu pri-Itlerein nizek prirastek, daje družbeni plan za leto .55 glavni poudarek v tej panogi na vzgojo, nego lQ ureditev gozdov. Tako predvideva samo v druž-
1)6;
ll'em sektorju pogozditev 69 ha goličav, ureditev in
V gostinski panogi gospodarstva predvideva družbeni plan povečanje celokupnega prometa za 20%. To bo možno doseči s povečanim dotokom turistov v manj znane tunistične kraje tudi izven glavne sezone, za kar je potrebna ustrezna propaganda. S približanjem gostinstva širšemu krogu delovnih ljudi,
kar bo omogočeno z znižanjem cen ter s pravilnim odnosom strežnega osebja do gostov, večjo čisiočo in redom se bo dvignila raven našega gostinstva in turizma.
Izvesti vse te osnovne naloge bodo v veliki meri pomagali novi planski instrumenti (investicijski fond, fond za strokovni dvig kadrov itd.), ki dajejo trdno materialno osnovo za nadaljnji razvoj gostinstva in turizma ter uvedba novega sistema nagrajevanj po doseženem prometu.
9
Obrt
Situacija v obrti se bo v tem letu precej izboljšala, ker je z novimi instrumenti v družiienem planu omogočen razvoj socialističnega sektorja v obrti. Tako bo prispevek družbeni skupnost v pavšalnem znesku za nekatere obrtne delavnice in podjetja zelo zmanjšal stroške v administraciji ter bo v tem pogledu izenačen socialistična sektor s privatnim. Nadalje so obrtna podjetja oproščena plačevanja zveznega davka od dobička. Z določanjem višine amortizacije in obresti od osnovnih sredstev je omogočeno okraju rešiti nekatere pereče probleme, ki so dosedaj zavirali razvoj socialistične obrti (n. pr. znižanje amortizacije nekaterim strokam, zmanjšanje procenta ali popolno oprostitev plačevanja obresti na osnovna sredstva posameznim obrtnim podjetjem ali strokam itd.).
Z vsemi temi ukrepi, ki bodo omogočili povečanje obsega obrtnih uslug in storitev na nivo razvoija ostalih panog gospodarstva ter znižanje dejanskih stroškov proizvodnje, bo porasla vrednost obrtniških storitev za dobre 4%, a vrednost presežka dela celo za 28%.
Drugi del
EKONOMSKI UKREPI ZA IZVRŠITEV DRUŽBENEGA PLANA OKRAJA NOVO MESTO ZA LETO 1955
Da bi se dosegel gospodarski razvoj, kot je predviden z družbenim plamom okrajnega ljudskega odbora Novo mesto za leto 1955, se poleg ekonomskih ukrepov, ki so predpisani z zveznim in republiškim družbenim planom za leto 1955, predpisujejo še tile ekonomski ukrepi:
II.	poglavje Amortizacija
1
Gospodarske organizacije bodo obračunavale amortizacijo za leto 1955 po amortizacijskih stopnjah, ki so določene z veljavnimi predpisi, kolikor ni z zveznim družbenim planom za leto 1955 drugače določeno.
2
Na osnovi XII. poglavja zveznega družbenega plana in ne glede na določbe 1. točke plačujejo v letu 1955:
a)	Novomeška opekarna Zalog — amortizacijo v višini 7 %;
druge opekarne — amortizacijo v višini 80% polne amortizacije izračunane po veljavnih amortizacijskih stopnjah:
b)	gostinske in turistične gospodarske organizacije — amortizacijo za gradbene objekte samo
za vzdrževanje v višini 30% polne predpisane amortizacije;
za specifičnu gostinski inventar in ostala osnovna sredstva amortizacije v višini 100% polne amortizacije izračunane po veljavnih predpisih;
c)	obrtna podjetja in delavnice fotografske stroke — amortizacijo v višini 60%;
mlinska obrt — amortizacijo v višini 50%; vse ostala obrtna podjetja in delavnice — amortizacijo v višini 100%, polne amortizacije izračunane po veljavnih predpisih;
č) komunalna podjetja in obrti — amortizacij0 v višini 100% polne amortizacije izračunane po veljavnih predpisih.
III.	poglavje
Obrestna mera od osnovnih sredstev 1
Obrestna mera od osnovnih sredstav znaša 6% na leto, kolikor ni z zveznim družbenim planom drugače predpisano.
2
Na osnovi XIII. poglavja zveznega družbenega plana in ne glede na določbo 1. točke znaša obrestna mera od osnovo ih sredstev:
1 % za:
Zdraviliško gostinsko podjetje Dolenjske Topilo® in Zdraviliško gostinsko podjetje Šmarješke Topli0®'
2% za:
a)	Gostinsko podjetje hotel »Metropol«, No'° mesto, Gostinsko podjetje hotel »Kandija«, Novo mesto;
b)	obrtna podjetja in delavnice, katerih osnovna delavnost je opravljanje uslug, mlini in klavnic®'
4% za:
kavarne;
6	% za:
ostala gostinska podjetja in gostišča ter obrtna podjetja in delavnice;
3 % za:
vrednost gradbenih objektov Mizarstva Dvor Mizarstva Novo mesto.
Obresti od osnovnih sredstev ne plačujejo: m karne, komunalna podjetja in obrti, podjetja popravilo kmetijskih strojev in delavsko uslužbens restavracije zaprtega tipa.	^
Obresti od osnovnih sredstev se ne plačajo ^ vrednosti gradbenih objektov gostinstva in turiz
4
Obresti od osnovnih sredstev v okviru darske organizacije se plačujejo po enotni ki se določi po glavni delavnosti gospodarske org nizacije.
gosp0-
stopnji'
• -ih
Dohodki in obresti od osnovnih sredstev, ki plačujejo komunalna, obrtna, gostinska in turis u podjetja in obrti, pripadajo okrajnemu iiut^Si.raj-odboru. Ta sredstva gredo v investicijski sklad o' nega ljudskega odbora.
IV.	poglavje
Lokalne takse in prometni davek 1
Stopnje občinskega prometnega davka na promet z alkoholnimi pijačama in od prodaje nepremičnin ter občinske takse so določene z odlokom, objavljenim v »Uradnem listu LRS«, št. 34/54 in ostanejo v veljavi tudi v letu 1935.
Ljudski odbor mestne občine Novo mesto predpiše tarife občinskega prometnega davka in taks s svojim odlokom.
2
Občinski prometni davek na obrtniške izdelke 'n usluge se predpiše s posebnim odlokom.
V.	poglavje
Delitev dobička gospodarskih organizacij 1
Del dobička gospodarskih organizacij, ki ostane Po odbitku zveznega davka na dobiček in obveznosti iz dobička po zakonu (39. člen uredbe o delitvi celotnega dohodka gospodarskih organizacij) se razdeli med okrajem in gospodarsko organizacijo v temle razmerju:
Gospodarska panoga oziroma organizacija
Odstotek ostanka dobička po odbitku zveznega davka in obveznosti iz dobička po zakonu, ki pripada
okraju	podjetju
% %
L »Elektro«, Novo mesto	85	15
2. »Kremen«, Novo mesto	82	18
T »Keramika«, Novo mesto	75	25
Kemična industrija	70	30
5. Novomeška opekarna.		
Zalog	70	30
6- Ostale opekarne	65	35
L Lesna Industrija	80	20
8- »Novoteks«, Novo mesto	84	16
Industrija perila,		
Novo mesto	82	18
Tkalnica, Novo mesto	82	18
’L Industrija obutve,		
Novo mesto	84	16
’2. Industrija čevljev »Bor«,		
Dolenjske Toplice	80	20
Destilacija alkoholnih		
pijač, Mirna	80	20
Gozdno gospodarstvo,		
Novo mesto	75	25
SGP »Pionir«, Novo mesto	67	33
Gradbeno podjetje »Krka«,
Novo mesto	67	33
Gradbeno podjetje »GOP«,
Novo mesto	67	33
’S- Projektivno podjetje,
Novo mesto	70	30
Prometna podjetja	76	24
Trgovska grosistična in detajlistična-grosistična
podjetja	90	20
Gospodarska panoga oziroma organizacija
Odstotek ostanka dobička po odbitku zveznega davka in obveznosti iz dobička po zakonu, ki pripada
okraju	podjetju
% %
21.	Ostala trgovska podjetja
in trgovine in prodajalne proizvajalnih	podjetij	90
22.	Zdr a vlil iško-go s t ins ka
podjetja	70
23.	Ostala gostinska podjetja
in gostišča	80
24.	Obrtna podjetja in
delavnice	60
25.	Podjetja za popravilo
kmetijskih	strojev	60
26.	Podjetje za prikazovanje
filmov	50
10
30
20
40
40
40
Ako posamezna gospodarska organizacija, katera ni zajeta v 4. točki tega poglavja, preseže planirano kvoto ostanka dobička, ki ostane za razdelitev med okrajem in podjetjem po odbitku zveznega davka na dobiček in obveznosti jz dobička po zakonu z znižanjem lastne cene, večjo produktivnostjo ali z večjo proizvodnjo, pripada gospodarski organizaciji od tega presežka ostanka dobička kot sledi:
Ako znaša presežek ostanka	pripada
dobička nasproti planirani kvoti	gospodarski
ostanka dobička	organizaciji * 2 3
do	10%	80%
od	10	do	15%	70%
od	15	do	20%	60%
od	20	do	30 %	30 %
nad 30 %	30 %
Z delom dobička, ki pripadia gospodarski organizaciji, gospodarska organizacija samostojno razpolaga in ga razporeja na plačilni sklad, investicijski sklad In ostale sklade. Trgovska podjetja in trgovine ter gostinska in turistična podjetja lahko ta del dobička uporabijo samo za investicije.
2
Okraj na dobičku komunalnih podjetij in obrti, kmetijskih posestev, kmetijskih zadrug ter podjetij in obratov kmetijskih zadrug, podjetij okrajne zadružne zveze, železniških prevoznih podjetij in podjetij poštnega, telefonskega in telegrafsikeiga prometa ter delavsko-uslužbenskih restavracij zaprtega tipa ni udeležen.
3
Kmetijske zadruge ter podjetja in obrati kmetijskih zadrug, ki so po določbi 2. točke oproščeni plačevati del dobička okraju, morajo najmanj 50% ostanka dobička, ki ostane za razdelitev med okraj in podjetje uporabiti za imvestioije oziroma za pospeševanje kmetijske proizvodnje.
Podjetja okrajne zadružne zveze plačujejo od ostanka dobička, kateri ostane za razdelitev med okraj in podjetje v investicijski sklad okrajne zadružne zveze tale odstotek tega dobička:
trgovska podjetja	80%
gostinska podjetja	80%
ostala podjetja	50%
Ostanek dobička pa lahko	uporabijo trgovska	in
gostinska	podjetja samo za investicije, ostala	pod-
jetja pa za plače nad plačami po tarifnem prvilniku, investicijski sklad in ostale sklade.	1
Odstotek od deleža dobička, ki pripada gospodarski organizaciji,
Podjetje oziroma panoga katerega se sme največ
uporabiti za plač. sklad (s prisp. za soc. zavar.) %
4
Gospodarske organizacije s področja industrije, rudarstva, gradbeništva in prometa, ki dosežejo v letu 19’55 dobiček z znižanjem lastne cene s prihranki pri materialnih in ostalih stroških ter z racionalizacijo proizvodnje in poslovanja, imajo poleg rednega deleža pn dobičku še pravico do posebnega deleža pri tistem delu dobička, ki ga dosežejo z znižanjem lastne cene.
Delež gospodarske organizacije pri dobičku znaša 20% od doseženega znižanja lastne cene, kateri se izloči pred delitvijo dobička med okrajem dn podjetjem.
Svet za gospodarstvo okrajnega ljudskega odbora določi s posebno odločbo, kolikšen del dobička, nastalega z znižanjem lastne cene se lahko uporabi za nagrade delavcem in uslužbencem, kolikšen del pa za samostojno razpolaganje.
Znižanje lastne cene se ugotavlja in obračunava po določilih uredbe o obdavčenju izrednega dobička in o premijah za znižanje lastne cene v letu 195'5 (»Uradni list FLRJc, št. IZ/SS).
5
Gradbena podjetja ugotavljajo in delijo celotni dohodek enotno za vse podjetje. Dosežem dobiček se razdeli med sedež podjetja ter med gradbišča in obrate v sorazmerju s celotnim zneskom njihovih plač po tarifnem pravilniku.
Iz doseženega dobička se pred razdelitvijo med gradbišča in obrate krijejo morebitne izgube gradbišč in obratov ter izloči znesek, ki gre kot dobiček sedežu podjetja in se izračuna v odstotku od dobička.
Del dobička, ki pripada sedežu podjetja znaša 10% od celotnega dobička gradbenega podjetja.
6
Iz dela dobička, ki ostane gospodarski organizaciji za samostojno razpolaganje po določbi 1. točke tega poglavja, sme gospodarska organizacija uporabiti za plačilni sklad nad plačami po tarifnem pravilniku tale del dobička:
Odstotek od deleža dobička, ki pripada gospodarski organizaciji, do Podjetje oziroma panoga katerega se sme največ
uporabiti za plač. sklad (s prisp. za soc. zavar.) %
1.	»Elektro«, Novo mesto	70
2.	»Kremen«, Novo mesto	40
3.	»Keramika«, Novo mesto	80
4.	Kemična industrija	60
9. Industrija gradbenega
materiala	70
6.	Lesna industrija	70
7.	»Novoteks«, Novo mesto	35
8.	Industrija perila,
Novo mesto	70
9.	Tkalnica, Novo mesto	60
10.	Industrija obutve.
Novo mesto	60
11.	Industrija čevljev »Bor«,
Dolenjske Toplice	60
12.	Destilacija alkoholnih pijač,
Mirna	70
13.	Gozdno gospodarstvo,	•
Novo mesto	•	80
14.	SGP »Pionir«, Novo mesto	M
15.	Gradbeno podjetje »Krka«,
Novo mesto	60
16.	Gradbeno obnov, podjetje
»OOP«, Novo mesto	60
17.	Projektivno podjetje,
Novo mesto	80
18.	Avtopromet »Gorjanci«,
Novo mesto	70
19.	Podjetje za vzdrževanje proge,
Novo mesto	80
20.	Obrtna podjetja in delavnice	70
21.	Komunalna podjetja in obrti	60
22.	Podjetja za popravilo kmetijskih
strojev	70
23.	Podjetja za prikazovanje filmov 70
Vsa gostišča, katera so v kolektivnem upravlja" n ju in obrtna podjetja in delavnice, katere zapo51 ' jejo do 10 ljudi, razen pekarij, mesarij in žag 5 ljudi, plačujejo letni pavšalni znesek kot del«, okraju pri dobičku m kot stalne prispevke družbe skupnosti (obresti na osnovna sredstva in zemljarinol-Pavšalni delež okraja na dobičku in stalni P^j spevkii družbeni skupnosti se določijo s posebno o0 ločbo okrajnega ljudskega odbora po predlogu okraj' ne davčne komisije.	;
Gostišča iz prvega odstavka te točke ne ob1 kujejo plačilnega sklada na podlagi odstotka od Pr<>'
meita.
Del doseženega dohodka po izločitvi pavšalne^® zneska ter sredstev za sklade in obresti od kredi za obratna sredstva, je plačilni sklad, ki se dem P" tarifnem pravilniku.
VI.	poglavje
Plače delavcev in uslužbencev gospodarskih organizacij
Plače delavcev in uslužbencev gospodarskih orff,^ nizacij se izplačujejo v letu 1955 na podlagi t®*11, postavk v tarifnem pravilniku in doseženega d® nega učinka. Tarifne postavke v tarifnem PraVJ 1 .jj, za leto 19'55 se lahko gibljejo na ravni obračun1 2 3 4 5 6 7 8 plač za leto 1954.	ga
Na podlagi XX. poglavja zveznega plana bo okrajni ljudski odbor izdal posebne od 1 ^ za zvišanje oziroma znižanje ravni tarifnih^ P°s j(j do 5 % od ravni obračunskih plač v letu 19?4 za
v*kladiiitve plač med posameznimi podjetji z ozirom »a delovne pogoje, kvalifikacije in podobno. To po-ve”'inje je treba smatrati predvsem za odpravo nesorazmerij glede nivoja plač med posameznimi podjetji, za nagrajevanje strokovnega in vodilnega osebja in podobno in ne za linearno povečanje plač.
nem pravilnika, največ do 20% od plač po tarifnem pravilniku.
Ostanek plačilnega sklada, ki se ne uporabi za povečanje plač nad plačami po tarifnem pravilniku prenese trgovsko podjetje oziroma trgovina v svoj investicijski in svoj rezervni sklad.
2
4
Plačilni sklad trgovskih podjetij in trgovin se °blikuje po doseženem prometu. Plačilni sklad trgovskih podjetij in trgovin ne sme preseči zneska, ki se ^računa na podlagi tehle odstotkov od celotnega Prometa:
% 1 2 * 4 * 6 7 8 * * * * * * * 16 17 18 * * * 22 23 * * * 27
1.	Trgovsko podjetje »Rog«, Novo mesto	1,6
2.	Trgovsko podjetje »Železnina«, Novo mesto	1,7
5.	Trgovsko podjetje »Prehrana«, Novo mesto	5,4
4.	Trgovsko podjetje »Izbira«, Novo mesto	4,3
Trgovsko podjetje »Zarja«, Novo mesto	3,7
6.	Trgovsko podjetje »Tobak«, Novo mesto	2,5
7.	Trgovsko podjetje »Sadje«, Novo	mesto	10,0
8.	Trgovina »Usnje«	.	.	3,5
9- Komisijska trgovina	5,6
*0. Drogerija	7,5
Radio center	4,3
*2. Trgovsko	podjetje	»Gorjanci«, Šentjernej	4,2
D. Trgovsko	podjetje,	Trebnje	4,0
*4. Trgovsko	podjetje,	Dolenjske Toplice	5,2
D. Trgovsko	podjetje,	Mokronog	4,7
16.	Trgovsko	podjetje,	Šentrupert	4,0
17.	Trgovsko	podjetje,	Smarjeta	4,6
18.	Trgovsko	podjetje,	Mirna peč	4,2
18. Trgovsko	podjetje,	Žužemberk	4,8
26.	Zadružno	trgovsko	podjetje, Novo	mpsto	4,7
21- Zadružna	trgovsko	podjetje »Les«,
Novo mesto	3,5
22.	Kmetijska zadruga, Šmihel	3,2
23.	Kmetijske zadruge:
Sela-Sumberk, Šentrupert, Sentlovrenc,
Straža, Trebnje, Velika Ix>ka,
Veliki Gaber, Zagradec	3,5
2^. Kmetijske zadruge:
Ambrus, Dvor, Dobrnič, Dolenjske Toplice, Hinje, Mokronog, Mirna, Otočec	4,0
23. Kmetijski zadrugi Šentjernej	in	Mirna peč 4,2
26- Kmetijske zadruge:
Birčna vas, Brusnice, Smolenja vas,
Stopiče, Škocjan, Trebelno, Vrhpolje,
Uršna sela	4,5
27.	Kmetijski zadrugi Novo mesto in Žužemberk 4,8 28' Kmetijske zadruge:
Dobrava, Podgrad, Smarjeta	5,0
Prodajalne proizvajalnih podjetij oblikujejo svoj celotni dohodek iz dogovorjenega rabata, ki ga obračunavajo od doseženega prometa. Od ostanka rabata, ki se ne uporabi za izdatke po 77. členu uredbe o delitvi celotnega dohodka gospodarskih organizacij, smejo prodajalne proizvajalnih podjetij uporabiti za plače s prispevkom za socialno zavarovanje nad plačami po tarifnem pravilniku največ do 20% od plač po tarifnem pravilniku.
5
Plačilni sklad gostinskih in turističnih podjetij se oblikuje po doseženem prometu. Plačilni sklad gostinskih in turističnih podjetij ne sme preseči zneska, ki se izračuna na podlagi tehle odstotkov od celotnega prometa:
%
1.	Zdraviliško-gostinsko podjetje Dol. Toplice 26
2.	Zdraviliško-gostinsko podjetje Šmarješke
Toplice	27
3.	Gostinsko podjetje hotel »Metropol« Novo
mesto	20
4.	Gostinsko podjetje hotel »Kandija« Novo
mesto	15
5.	Kolodvorska restavracija	Novo	mesto	12
6.	Kavarna Novo mesto	18
7.	Bife Novo mesto	11
8.	Gostinsko podjetje »Čaven«	Novo	mesto	11
9.	Gostišče KZ Hinje	10
10.	Gostišče KZ Škocjan	10
VII.	poglavje
Stopnja dopolnilne dohodnine in zemljnrine
1
Za izračunavanje dopolnilne dohodnine rz kmetijstva in dopolnilne dohodnine od samostojnih poklicev in premoženja se predpiše lestvica s posebnim odlokom.
2
Občinske doklade bodo razpisali občinski ljudski odbori v skladu s predpisi temeljnega zakona o občinski dokladi in posebnem krajevnem samoprispevku (»Uradni List FLRJ«, št.
3
Trgovska podjetja in trgovine smejo uporabiti Povečanje plač (s prispevkom za socialno zavaro-,.anje) nad plačami po tarifnem pravilniku, če plahni sklad, ki se izračuna na podlagi določenega od-s*°tka od celotnega prometa presega plače po tarif-
Na podlagi XII. poglavja zveznega družbenega plana so oproščene plačevanja zemljarine kmetijske gospodarske organizacije, ki so bile ustanovljene po
1.	januarju 1953 im sicer: Kmetijsko gospodarstvo Poljane, Kmetijsko gospodarstvo Šentjernej in Zadružno kmetijsko posestvo Trška gora.
Stran 884
URADNI LISI
St. 40 — 27. IX. Dg?
Vlil. poglavje
Delež občinskih ljudskih odborov na dohodkih okraja
t
Objinskim ljudskim odborom ia ljudskemu odboru mestne občine Novo mesto pripada za kritje njihovih proračunskih potreb od dohodkov pobranih na njihovem območju tale delež:
%
1.	Davek na dediščine	in darila	100
2.	Dohodki uradov in	ustanov	100
3.	Razni nepredvideni	dohodki	100
4.	Občinski prometni	davek	100
5.	Občinske doklade	100
6.	Občinske takse	100
7	Presežek dohodkov	iz leta 10'54	100
8.	Dopolnilna dohodnina od kmetijskih gospodarstev in dopolnilna dohodnina od samostojnih poklicev in premoženja pripada posameznim občinam v tehle odstotkih:
Dopolnilna dohodnina od krne- Dopolnilna dohodnina od sa-
tijsldh ifospodarstev, predpisana za leto 1955		mostojnih poklicev in premoženja, predpisana za leto 1955	
Občina	%	največ do zneska	%
1. Brusnice	76	1,400.000	—
2. Dobernič	19	793.000	—
3. Dol. Toplice	29	1,142.000	—
4. Dvor	42	1,171.000	—
5. Gotna vas	32	2,799.000	—
6. Hinje	93	1,466.000	—
7. Mirna	15	512.000	—
8. Mirna peč	13	875.000	—
9. Mokronog	20	865.000	—
10. Novo mesto	100	1,862.000	100
11. Prečna	37	985.000	* _
12. Rakovnik	34	2,245.000	—
13. Straža	15	-32.000	—
14. Šentjernej	18	2,465.000	—
13. Škocjan	8	609,000	—
16. Smarjeta	20	1,251.000	—
17. Trebelno	23	794.000	—
18. Trebnje	6	535.000	—
19. Trška gora	39	1,232.000	—
20. Vel. Gaber	8	441.000	
21. Velika Loka	—	—	—
22.* Zagradec	72	1,413.000	—
23. Žužemberk	47	1,609.000	—
2
Iz dela dobička gospodarskih organizacij, ki pripada okraju ion bo dosežen v letu 1953 na področju okraja, pripada:
1.	Skladu za gradnjo stanovanj	100%-nii del dobička
gradbeništva
Skladu za gradnjo stanovanj	10,5 % ostanka do-
bička
2.	Proračun OLO Novo
mesto	78,3 % ostanka do-
bička
3.	Proračun LO MO Novo
mesto	10,5 % ostanka do-
bička
4.	Skladu za urejanje voda 0,7% ostanka do-
bička
V proračun okraja se steka določeni del dobiS" ka gospodarskih organizacij samo do planirane kvote. Presežek dobička, ki bi po prejšnjem odstavka šel v proračun okraja, se steka v okrajni kreditni sklad.
IX. poglavje
Skladi
1
V okrajni kreditni sklad za investicije sc stekajo:
a)	zaostali del dobička gospodarskih organizacij iz leta 1954, ki pripada okraju,
b)	obresti na osnovna sredstva obrtnih podjetij in delavnic, gostinskih podjetij in gostišč ter komunalnih podjetij in obrti,
c)	anuitete in obresti od kreditov, ki se daje j0 iz tega sklada,
č) druga sredstva, ki se po posebnih predpisi stekajo v ta sklad.*
Določijo se naslednji najdaljši odplačilni roki za investicijska posojila:
za traktorje in srednje kmetijske stroje 10 ^et za velike kmetijske stroje za gospodarska poslopja za sadovnjake in vinograde za nabavo delovne in plemenske živine za nabavo avtomobilov za obrtništvo, gostinstvo in trgovino za ostale potrebe
Določijo se naslednje najnižje obrestne za investicijska posojila: za kmetijstvo
za obrtništvo, gostinstvo in trgovino za ostale potrebe
15 » 25 » 20 .. 5 » 8 » 15 » 12 •• stopnj®
1%
4$
*	* od
V	okrajni sklad za obnovo gozdov se vplačuj6
lesa iz gozdov splošnega ljudskega premoženja lotna vrednost lesa na panju, od lesa iz zadružnin zasebnih gozdov pa prispevki po tarifi, ki je 60,0 na z uredbo o plačevanju prispevkov v sklad za novo, gojitev in varstvo gozdov ter o uporabi skladov.
Iz okrajnega gozdnega sklada se vplačuje publiški sklad za obnovo gozdov 35% od zneskov, bodo vplačani v okrajni gozdni sklad.	^
V	občinske gozdne sklade gre iz okrajnega nega sklada 10% prispevkov plačanih od ^esa, kanega v zadružnih in zasebnik gozdovih na oi> ju posameznih občin.
Ustanovil se okrajni sklad za pospeševanje k111 tljske proizvodnje.
V ta sklad se vplačuje prispevek v višin' celotne dopolnilne dohodnine od kmetijskih S
darstev.
4
Ustanovi se okrajni sklad za kreditiranje graditve stanovanj.
V	ta sklad se stekajo:
a)	5 % vseh sredstev, s katerimi razpolaga okraj,
b)	del dobička gradbenih podjetij, ki pripada okraju.
V	ta sklad se vplačuje poleg dela dobička grad-benih podjetij še 10,5 % dela dobička ostalih gospodarskih organizacij, ki pripada okraju.
5
Gospodarske organi zaci j e vplačujejo v svoj rezervni sklad 2 % zneska povprečnih obratnih sredstev v zadnjih treh letih.
Ne glede na določbe prvega odstavka te točke vplačujejo v ta sklad grosistična trgovska podjetja 5%, kmetijske organizacije pa 5 % od zneska povprečnih obratnih sredstev v zadnjih treh letih.
8
Trgovska podjetja in trgovine, prodajalne proizvajalnih podjetij ter gostinska podjetja in gostišča vplačujejo v svoj investicijski sklad 0,5% od doseženega prometa.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka vplačujeta trgovski podjetji »Tobak« Novo mesto in »Prehrana« Novo mesto v svoj investicijski sklad 0,2 % od doseženega prometa.
din
4.	Dopolnilna dohodnina kmečkih go-
spodarstev:
a)	—	tekoča	111,000.000
b)	—	zaostala	12,000.000
5.	Dopolnilna dohodnina ostalih poklicev,
in premoženja:
a)	—	tekoča	9,000.000
b)	— zaostala , i6,000.000
6.	Občinske doklade
7.	Odstopljena temeljna dohodnina
8.	Zemljarina
9.	Davek na dediščine in darila
10.	Državne takse
11.	Občinski prometni davek
12.	Občinsike takse
13.	Dohodki uradov in ustanov
14.	Ostali dohodki
15.	Presežek dohodkov iz leta 1954
16.	Obresti na osnovna sredstva
17.	Anuitete
18.	Presežek dobička gospodarskih organizacij iz leta 1954 — saldo kreditnega sklada
19.	Posojila
123,000.000
15.000.	000
22.000.	000
59.000.	000
4.000.	000
7.000.	000
13.000.	000
13.000.	000
5.000.	000
8.330.000
9.170.000
4.530.000
3.671.000 19,966.000
74,482.000
33,000.000
Skupna sredstva okraja	677,702.000
7
V sklad za kadre vplačujejo gospodarske organizacije prispevke določene z zveznimi in republiškimi predpisi.
X. poglavje
Denarna sredstva okraja in njihova osnovna razdelitev
1
V letu 1955 bodo okraju na razpolago denarna sredstva v skupnem znesku
677,702.000	dinarjev.
Ta sredstva so zagotovljena iz sledečih virov:
din
1.	Del dobička gospodarskih organizacij
2.	Del prometnega davka državnih gospodarskih organizacij
3.	Prometni davek zadrug in privatnikov:
a)	prom. davek za vino in
žganje	5,000.000
b)	prom. davek zadrug in zadružnih organizacij 21,000.000
c)	prom. davek privatnikov 35,000.000 č) prom. davek od davčnih
vrednotnic	.	1,000.000
62,000.000
od tega za OLO 50%	31,000.000
230,553.000
2,000.000
2
Denarna sredstva, s katerimi razpolaga okraj se bodo uporabila v naslednje namene:
1.	Izdatki za okrajni proračun:
a)	dotacija gospodarstvu
b)	negospodarske investicije
c)	prosveta in kultura č) socialno skrbstvo
d)	zdravstvena zaščita
e)	državna uprava
f)	ostale dotacije
g)	proračunska rezerva
h)	realne garancije
i)	obvezna 6-%na rezerva
6.491.000
47.541.000
123.212.000
18.413.000
36.276.000
128.571.000
29.070.000
9.080.000
1.880.000
25.566.000
426,100.000
2.	Izdatki občinskih proračunov:
OBLO Brusnice „ Dohernič „ Dolenjske Toplice „ Dvor ., Gotna vas „ Hinje „ Mirna „ Mirna peč „ Mokronog „ Novo mesto „ Prečna „ Rakovnik „ Straža „ Šentjernej „ Škocjan „ šmarjeta „ Trebelno „ Trebnje „ Trška gora
2,200.000
2,600.000
5.700.000
2.500.000 6,000.000
2.200.000
2.950.000
3.400.000
3.600.000 36,000.000
2.050.000
4.750.000
2.150.000
7.100.000
3.350.000
3.200.000
2.150.000
4.950.000
2.650.000
Vel. Gaber Vel. Loka Zagradec Žužemberk
3.	Okrajni kreditni
4.	Okrajni sklad za
kmetijstva
5.	Okrajni sklad za
6.	Okrajni sklad za
2,200.000
2,200.000
2.450.000
3.300.000 sklad za investicije pospeševanje
gradnjo stanovanj urejanje voda
107,650.000
61.500.000
18.450.000
62.702.000 1,300.000
Skupni izdatki
677,702.000
Negospodarske investicije, katere se bodo financirale iz proračuna, se bodo uporabile v tele namene:
1.	komunalna delavnost
2.	elektrifikacija podeželja
3.	prosveta in kultura
4.	zdravstvo
9.220.000
10.920.000
18.001.000
9.400.000
Kredite iz tega sklada bo dajala Narodna banka, podružnica Novo mesto po odobritvi sveta za gospodarstvo.
5
Denarna sredstva okrajnega gozdnega sklada, s katerimi bo razpolagal okraj v letu 1955, so naslednje
a)	dohodki sklada v letu 1955	159,323.000
b)	presežek dohodkov iz leta 1934	55,484.000
Skupaj	214,807.000
Razdelitev sredstev gozdnega sklada:
a)	udeležba republike 35% od dohodkov	35,763.000
b)	udeležba občin s saldom iz 1. 1954	15,033.000
c)	ostane za okrajni sklad	144,011.000
47,541.000
Ad 1. Komunalna delavnost:
1.	Vodovod Žaloviče, dokončanje
2.	Vodovod Mihovo, dokončanje
3.	Ureditev kapnice, Gorenji vrh
4.	Vodovod Škocjan, nadaljevanje
5.	Vodovod Šmarjeta, nadaljevanje	V
6.	Vodovod Veliki Kal, nadaljevanje
Sredstva, ki so določena za elektrifikacijo podeželja, razdeli Svet za gospodarstvo na individualne koristnike in sicer prvenstveno za gradnje daljnovodov.
Ad 3. Kultura in prosveta:
1.	Šola Šmarješke Toplice, nadalj. gradnje 4,700.000
2.	Šola Prevole, nadaljevanje gradnje	3,760.000
3.	Šola Stopiče, nadaljevanje gradnje	2,350.000
4 Odkup graščine Zapuže	2,820.000
5.	Vajenska šola Novo mesto — oprema 846.000
6.	Naäfti za nove šole	1,645.000
7.	Nabava opreme za osnovne šole	1,880.000
Skupaj 214.807.000 Sredstva okrajnega in občinskih gozdnih skladov
470.000	v tele namene:	
1,054.000	1. za potrebe državnega sektorja:	
940.000	a) obnova, urejanje in	
	varstvo gozdov	33,435.000
4,465.000	b) vzdrževanje, popravila in novogradnje gozdnih	
1,465 000	komunikacij c) vzdrževanje, popravila in	12,057.000
846.000	9,220.000	novogradnje gospodar-	
älja;	skih poslopij in	i
	objektov	10,190 000
18,001.000
Ad 4. Zdravstvo in socialno skrbstvo
Zdravstveni dom Novo mesto:
a)	oprema	2,650.000
b)	adaptacija	1,700.000	4,350.000
Ambulanta Trebnje, oprema	250.000
Lekarna Mokronog, oprema	150.000
Mladinski dom Kot, oprema in adaptacije 900.000 Načrti za dom onemoglih	750.000
Ambulanta Šentjernej, oprema	550.000
7.	Ambulanta Žužemberk, oprema	550.000
8.	Ambulanta Mokronog, oprema	1,900.000
d)	ostalo (amortizacija, obresti)
2.	za potrebe zadružnega in
a)	obnova, urejanje in varstvo gozdov
b)	vzdrževanje gozdnih komunikacij
c)	vzdrževanje gozdnih poslopij in objektov
3.	za stroške javne gozdarske službe:
a)	stroški okrajne gozdne uprave
b)	obveze iz leta 1954
c)	posojilo okrajnemu kreditnemu skladu
dl) nabava osnovnih sredstev
e)	ostalo (amortizacija)
4.	presežki v občinskih
skladih
6,266.000 61,948.000 zasebnega sektorja:
9.833.000
3.751.000
260.000	13,844.000
20.683.000
21.508.000
33,000.000
3,000.000
2,845.000
81,036000
2,216.000
Skupaj
159.044.000
9,400 000
Sredstva okrajnega kreditnega sklada, ki bodo ustvarjena na osnovi določb 1. točke IX. poglavja, bodo znašale v letu 1935 skupno 61,500.000 din.
Sredstva sklada za pospeševanje kmetijske Pf®" izvodnje, ki bodo formirana na podlagi določb 3. točke IX. poglavja, bodo znašala v letu 1955
18,450.000
Sredstva tega sklada se bodo uporabila v tele namene:
a)	pospeševanje živinoreje	4,080.000
b)	zaščita rastlin	1,450.000
c)	vinogradništvo in sadjarstvo
d)	rastlinska proizvodnja
e)	dotacije za gradnjo gnojišč im silosov
f)	dvig proizvodnje (regresi, melioracije, premije ipd.)
g)	obvezna 6 %-na rezerva
1.150.000
1.463.000
4.800.000
4.400.000
1,107 000	18,450.000
7
Kreditni sklad za zidanje stanovanjskih hiš bo znašal v letu 1955 skupno 62,702.000 dinarjev.
Sredstva tega sklada se bodo uporabila za dajanje posojil za zidanje stanovanjskih hiš gospodarskim in družbenim organizacijam, uradom in ustanovam, stanovanjskim zadrugam ter delavcem in uslužbencem.
Pogoji za uporabo sredstev tega sklada bodo predpisani s posebnim odlokom.
8
Sredstva okrajnega sklada za urejanje voda bodo znašala v letu 1955 skupno 1,300.000 din.
Ta sredstva bodo uporabljena za regulacijo pritokov Mirne v znesku 1,300.000 dinarjev.
9
Iz republiškega sklada za gospodarsko pomoč Primorski, Kočevski in Dolenjski bo prejel okraj za investicije din	110,000.000
Ta sredstva bodo uporabljena Za:
1.	Rudnik kremenčevega peska
»Kremen«, Novo mesto	30,000.000
2.	Novomeška opekarna Zalog	19,000.000
5 Tlakovanje ceste Novo mesto —
kolodvor	7,000.000
4.	Vodovod Stična—-Trebnje	20,000.000
5.	Vodovod Suha Krajina	24,000.000
6.	Vodovod Novo mesto	10,000.000
2.	člen
Ta odlok velja od 1. januarja 1955 dalje.
St. 1-1041/1-55
Novo mesto, dne 7. junija 1955.
Predsednik OLO: Viktor Zupančič 1. r
715.
Na podlagi 16. in 2. točke 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, številka 19-89/52) je okrajni ljudski odbor Kranj na seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 19. avgusta 1955 sprejel
ODLOK
° spremembah in dopolnitvah odloka o družbenem planu okraja Kranj za leto 1955
1.	Člen
Odlok o družbenem planu okraja Kranj za leto 1955 se spremeni in dopolni takole:
I
V	tretjem delu — 1. poglavje — Amortizacija — se za točko č) vstavi nova točka d) s temle besedilom:
d)	hidroelektrarna KZ Poljane	55 %
II
V	tretjem delu — 4. poglavje — Plače delavcev in uslužbencev gospodarskih organizacij za leto 1954 — se besedilo točke b črta, namesto njega pa se vstavi tole besedilo:
b) Za trgovska podjetja in trgovine se skupni plačilni sklad s socialnim zavarovanjem določa v naslednjih stopnjah od doseženega prometa glede na minimalni promet na zaposlenega:
•S «i S
«2 a d
•a.lsV £=|
Pr-i ili!
Trgovsko podjetje »Postrežba«, Kranj	310	5,0
Trgovsko podjetje Predoslje	310	5,0
Trgovina »Pri mostu«, Kranj	310	5,0
Trgovina »Pri stari pošti«, Kranj	310	5,0
Trgovina .Špecerija«, Kranj	310	5,0
Trgovina »Stražišče«, Kranj	310	5,0
Trgovina »Jezerska cesta«, Kranj	310	5,0
Trgovina »Izbira«, Kranj	310	5,0
Trgovina »Tkanina«, Kranj	310	5,0
Trgovina »Na Gorenji Savi«, Kranj	310	5,0
Trgovina »Koloniale«, Kranj	310	5.0
Trgovina »Zlato polje«, Kranj	310	5,0
Trgovina »Potrošnik«, Kranj	310	5,0
Trgovina »Kekec«, Škofja Loka	310	5,0
Trgovina »Konzum«, Škofja Loka	310	5,0
Trgovina »Špecerija«, Škofja Loka	310	5,0
Trgovina »Na križišču«, Škofja Loka	310	5,0
Trgovina »Pri kolodvoru«, Škofja Loka	310	5,0
Trgovina »Pri Ziherlu«, Škofja Loka	310	5,0
Trgovina »Pri Kpceletu«, Škofja Loka	310	5,0
Trgovina »Potrošnik«, Škofja Loka	310	5,0
Trgovina »Planika«, Škofja Loka	310	5,0
Trgovsko podjetje »Povrtnina«,		
Škofja Loka	240	6,4
Trgovsko podjetje »Zelenjava«,		
Škofja Loka	240	6,4
Trgovsko podjetje »Moda«, Kranj	700	2.3
Trgovsko podjetje »Elita«, Kranj	700	2,3
Trgovsko podjetje »Gorenje«, Kranj	700	2,3
Trgovina »Pri Kranjcu«, Kranj	850	1.7
Trgovina »Manufaktura«, Škofja Loka	500	3,2
Trgovina »Pri Lukežu«, Škofja Loka	500	5,2
Trgovsko podjetje »Oprema«, Kranj	850	2,7
Trgovsko podjetje »Železnina«,		
Škofja Loka	800	2,2
Trgovsko podjetje »Železnina«, Kranj	550	2,8
Trgovsko podjetje »Runo«, Tržič	700	2,3
Trgovina »Usnje«, Kranj	700	2,3
Knjigarna, Tržič	220	6,4
Knjigarna, Škofja Loka	220	6,4
Trgovsko podjetje »Loka«,		
Škofja Loka	1.100	1,4
Trgovsko podjetje »Živila«, Kranj	1.150	1,3
Trgovsko podjetje »Kokra«, Kranj	2.100	0,76
Trgovsko podjetje »Tkanina«, Kranj	1.900	0.85
Trgovsko podjetje »Preskrba«, Tržič	290	5,0
Trgovsko podjetje »Prehrana«, Tržič	290	5,0
rs lip. »iaS&		m 2 a-S*, S’Sg's.
Trgovsko podjetje »Žiri«	290	5,0
Trgovsko podjetje »Poljane«, Poljane 400		4,0
Trgovsko podjetje »Selca«, Selca	400	4,0
Trgovsko podjetje »Sora«, Železniki	400	4,0
Trgovsko podjetje Smlednik	380	4/2
Trgovsko podjetje Gorenja vas	380	4,2
Trgovsko podjetje Cerklje	580	4,2
Trgovina »Zirovka«, Žiri	380	4,2
Trgovsko podjetje »Sadje«, Kranj	250	6,2
Trgovsko podjetje »Tobak«, Kranj	830	1,8
Trgovsko podjetje OZZ Kranj	800	2,4
Trgovsko podjetje »Merkur«, Kranj	2.700	0,65
Trgovsko podjetje Preddvor	350	4,4
Trgovsko podjetje Golnik	350	4,4
Trgovsko podjetje Jezersko	350	4,4
Trgovsko podjetje Naklo	350	4,4
Trgovsko podjetje Šenčur	350	4,4
Trgovina »Jelovica«, Železniki	350	4,4
Trgovina »Gozd«, Železniki	350	4,4
Trgovsko podjetje »Delikatesa«, Kranj 175		8,8
Trgovsko podjetje »Vino«, Kranj	510	2,8
Trgovsko podjetje »Kurivo«, Kranj	300	4,5
Nabavno prodajna zadruga, Kranj	1.500	1,1
Knjigarna »Simon Jenko«, Kranj	300	5,0
Trgovina »Izbira«, Kranj	280	5,4
Trgovina »Pod Lipo«, Kranj	100	16,0
Trgovsko podjetje »Lubnik«,		
Škofja Loka	250	6,3
Trgovina »Usnje«, Škofja Loka	500	3,0
Stranska delavnost:		
Trgovsko podjetje »Delikatesa«,		
Kranj (pekarija)	140	18,0
Trgovsko podjetje »Kurivo«, Kranj		
(storitveni prevozi)	25	51,0
Trgovsko podjetje »Vino«, Kranj		
(izdelovanje sodavice)	310	4,0
Trgovsko podjetje >Loka« Škofja Loka		
(izdelovanje testenin)	120	11,0
III V tretjem delu — 4. poglavje -	- Plače delavcev	
in uslužibencev gospodarskih organizacij za leto 1955		
— se besedilo točke d) črta, in namesto tega vstavi		
tole besedilo:		
d) Trgovski odseki kmetijskih zadrug (brez upo-		
števanja odkupa lesa) formirajo skupni plačilni sklad		
s socialnim zavarovanjem v naslednjih stopnjah od		
doseženega prometa glede na minimalni promet na		
zaposlenega.		
rlesećni minimalni promet na zaposlenega Odstotek od prometa za sklad plač i	*2 a a |1|1 fših	Odstotek od prometa za sklad plač
KZ
Cerklje	560	2,8
Kranj	560	2,8
Naklo	560	2,8
Poljane	560	2,8
Škofja Loka	560	2,8
Žiri	560	2,8
Pitnje	650	2,3
Brnik;	650	2,3
Godešič	650	2,3
Mavčiče	650	2,3
Smlednik	650	2,3
|Sg ,.1^
•a1|1	|23
«:2l&
|as.Na §X3-S.
2 S j<
lip ll%
|»I.Si X’!‘
Trata, Škofja			Bukovica	460	3,3
Loka	650	2,3	Javorje	460	3,3
Velesovo	650	2,3	Log	460	3,3
Voklo	650	2,3	Lučine	460	3,3
Visoko	650	2,3	Podbrezje	460	3,3
Zalog	650	2,3	Sorica	460	3,3
Žabnica	650	2,3	Zg. Luša	460	3,3
Češnjica	500	3,0	Zali log	460	3,3
Gorenja vas	500	3,0	Besnica	420	3,5
Hotavlje	500	3,0	Kokra	420	3,5
Martinjvrh	500	3,0	Kovor	420	3,5
Predoslje	500	3,0	Križe	420	3,5
Preddvor	500	3,0	Leše	420	3,3
Selca	500	3,0	Jelen dol	420	3,5
Sovodenj	500	3,0	Podljubelj	420	3,5
Šenčur	500	3,0	Trstenik	420	3,5
Trboje	500	3,0	Zminec	420	5,5
Trebinja	500	3,0			
IV
V tretjem delu — 0. poglavje — Določitev stopenj od prometa za investicijski sklad v trgovini in gostinstvu — se besedilo točke a) prvega odstavka spremeni tako, da se vstavita naslednja odstavka: a) Grosistična trgovska podjetja živilske strok® prenesejo v svoj investicijski sklad 0,1 % le grosistično trgovsko podjetje »Živila«, Kranj 0,45%. Druga trgovska podjetja in trgovine ter trgovski odseki kmetijskih zadrug prenesejo v svoj investicijski sklad 0,5% od prometa, doseženega v letu 1955.
Izjemoma se pooblašča LO MO Kranj, da za gr°' sistična trgovska podjetja na svojem območju P° potrebi zniža stopnjo od prometa za investicijski sklad po prednjem odstavku.
2.	člen
Ta odlok velja takoj, uporablja pa se od 1. j**' nuarja 1955, razen določb v 1. členu pod II in UL te se uporabljajo od 1. maja 1955.
St. 1/1-3912/26
Kranj, dne 19. avgusta 1955.
Predsednik OLO:
Miran Košmelj 1. r.
716.
Na podlagi drugega odstavka 15. člena zakona o okrajnih Ijuds.kih odborih (Uradni list LRS, številka 19/89-52) v zvezi z 78. in 79. členom uredbe o trgovanju ter trgovskih podjetjih in trgovinah (Uradni list FLRJ, št. 56-483/55) ter 5. in 8. členom temeljnega zakona o prekrških (Uradni list FLRJ, št. 46-438/51) je okrajni ljudski odbor Maribor okolica na predlog sveta za gospodarstvo n skupni seji obeh zborov dne 27. maja 1955 sprejel
ODLOK
o tržnem in sejemskem redu okraja Maribor okolica
1.	člen
Ta odlok velja za tržne in sejemske prostore na območju okrajnega ljudskega odbora Maribor okolica za njihovo ureditev in za način prodaje na trgih in sejmih.
2.	člen
Tržni čas in sejme določijo občinski ljudski odbori v skladu s krajevnimi potrebami. Fo končanem tržnem in sejemskem času je prepovedano prodajati.
3.	čl en
Tržne in sejemske prostore ter njihovo ureditev določijo občinski ljudski odbori v sporazumu s sanitarno in veterinarsko inšpekcijo OLO Maribor okolica. Ze obstoječe tržne in sejemske prostore morajo občinski ljudski odbori prilagoditi predpisom tega odloka v treh mesecih po objavi.
4.	člen
Blago je dovoljeno prodajati samo v zanj določenem tržnem oziroma sejemskem prostoru.
Na stalnih tržnih prostorih je dovoljeno prodajati vse vrste predelanih in nepredelanih kmetijskih izdelkov in pridelkov, cvetlice, drva, zdravilna zelišča, gozdne sadeže, perutnino, kunce, divjačino ’o druge užitne živali ter izdelke domače obrti. Meso. 'nesni izdelki, ribe in druge vodne živali se smejo prodajati samo v mesnicah.
Živa perutnina, kunci, golobi, in podobne male iivali se prodajajo na tržnem prostoru, druge živali Pa na sejmiščih.
Za prodajo živih rib na tržnem prostoru izda tržna inšpekcija posebno dovoljenje.
5.	člen
Praviloma se rodovniška, in plemenska živina prodaja in kupuje na plemenskih sejmih.
Razen na sejmu se tudi na rejčevem domu kupuje:
1.	rodovniška, plemenska in klavna živina,
2.	teleta, pitani prašiči in druga drobnica,
3.	perutnina in jajca.
6.	člen
Prodajati smejo:
1.	kmetijske zadruge kmetijske pridelke, živino 'o proizvode živinoreje,
2.	kmetijski proizvajalci lastne kmetijske pridelke, živino, drobnico in drva, rejci perutnine in ■Hallih živali — živali svoje prireje,
3.	nabiralci cvetja, semena in gozdnih sadežev, ki so jih sami nabirali,
4.	lovske in ribiške organizacije divjačino in ribe, ki so jih same ustrelile oziroma nalovile,
5.	obrtne organizacije in zasebni obrtniki le take izdelke lastne proizvodnje, katerih prodaja je na trgih in sejmih krajevno v navadi,
6.	izdelovalci izdelkov krajevno udomačene obrti svoje lastne izdelke domače obrti,
7.	trgovska podjetja in trgovine, ki imajo za to posebno dovoljenje tajništva za gospodarstvo OLO Maribor okolica.
Zasebni izdelovalci smejo prodajati svoje izdelke sami iu po svojih družinskih članih, ne pa z najeto delovno silo, gospodarske organizacije pa lahko prodajajo po svojih stalnih uslužbencih.
7.	člen
Prodaja alkoholnih in žganih pijač je na trgih in sejmih prepovedana.
8.	člen
Za prodajo semen na tržnih prostorih veljajo predpisi zakona o prometu s semenskim blagom.
9.	člen
Trsni in sadni saditm material smejo prodajati le izdelovlci, ki imajo dovoljenje tajništva za gospodarstvo OLO Maribor okolica.
10.	člen
Stalni prodajalci morajo na prodajnem mestu vidno označiti svojo firmo, ime, naslov in ceno.
11.	člen
Kupovati na tržnih in sejemskih prostorih smejo:.
a)	posamezniki za lastne potrebe in potrebe svoje družine,
b)	gospodarski obrati, menze, zavodi in vse organizacije za svoje neposredne potrebe,
c)	vse gospodarske organizacije, katerih predmet poslovanja je trgovanje.
Prekupčevanje na trgih in sejmih je prepovedano.
12.	člen
Vsak prodajalec ima praviloma pravico samo do enega prodajnega mesta.
Če stalni prodajalec uporablja določeno prodajno mesto, zksti zaprte lope, mora za to imeti potrebno dovoljenje.
Stalni prodajalci lahko postavijo na določenih mestih prodajne mize ali lope.
Obliko in velikost teh miz oziroma lop dovoli občinski ljudski odbor.
Zaprte tržne lope, ki jih imajo prodajalci v najemu od občine, se ne smejo brez dovoljenja občinskega ljudskega odbora odstopiti drugim ne v celoti ne deloma.
Živila se prodajajo v lopah na prodajnih mizah in na vozilih.
Za uporabo prodajnega mesta plača prodajalec stojnino.
Stojnina se ne plača, če je sklenjena najemna pogodba.
Višina najemnine se določi v najemni pogodbi po veljavnih predpisih o najemninah za poslovne prostore.
13.	člen
Sejmišče za živino mora biti (praviloma) ograjeno.
Imeti sme le en vbod. da se na ta način omogoči pravilno kontroliranje živine in živinskih potnih listov.
Sejemski prostor mora biti razdeljen ločeno za govedo, prašiče, drobnico ter kopitarje.
Vsak prodajalec živine se mora izkazati z osebno izkaznico, za živino pa mora imeti veljaven živinski potni list.
Vstop z živino na sejemski prostor je dovoljen šele potem, ko je veterinar na živinskem potnem listu potrdil, da je bila živina pregledana. Govedo mora biti pred dogonom na sejem tuberkulonizirano. Če to ni izvršeno, se živina, ki m namenjena za zakol, zavrne, hkrati pa popiše zaradi tuberkuldni-zacije.
Na kupca prenesen ali kupcu izdan nov živinski potni list mora sopodpisati tudi na sejmišču službujoči veterinar.
14.	člen
Vsi obiskovalci tržnih in sejemskih prostorov morajo skrbeti za snago »n ravnati z živili tako, da ne ogrožajo zdravja ljudi.
Za snago v stalnih prodajnih lopah in na prostoru pred vhodom v te lope morajo najemniki sami skrbeti.
Psov ni dovoljeno voditi po tržnih in sejemskih prostorih. Pijanim osebam dostop na tržni in sejemski prostor m dovoljen.
Živila morajo biti v takih posodah, da so varna pred onesnaženjem, pred prahom, soncem in padavinami.
Živil ni dovoljeno otipavati.
Pokvarjeno blago se ne sme zadrževati na tržnem prostoru, temveč se mora s tržnega prostora takoj odstraniti.
15.	člen
Živila morajo biti pristna, nepokvarjena in čista.
Mlečni izdelki se smejo polagati samo na oprane prte ali čist papir.
16.	člen
Povrtnina mora biti očiščena prsti in ne sme biti mokra. Sadje mora biti zrelo in zdravo.
Manjvredno in nezrelo sadje za vkuhavanje je treba posebej označiti.
17.	člen
Prepovedano je prodajati zunaj prodajaln kruh, sveže pecivo in sladoled.
Sladkorčki, medeno in suho pecivo morajo biti v pokritih, originalnih ali steklenih posodah, tako da je onemogočen dostop muham in drugemu mrčesu.
Sladkorčki se smejo zajemati samo z lopaticami in prodajati v čistih vrečicah.
18.	člen
Sveče in predmete z močnejšim vonjem je dovoljeno prodajati samo na posebnih stojnicah.
19.	člen
Medico je dovoljeno prodajati samo, ako je narejena s primesjo bakteriološko neoporečne vode. Za hlajenje se sme uporabljati samo umeten led, shranjen v čistih, nepoškodovanih pločevinastih posodah.
Kozarci se morajo umivati sproti s tekočo vodo, ki je bakteriološko neoporečna. Zato mora imeti vsak medičar večji kotliček s tekočo vodo in metlico.
20.	člen
Prodajalci medice, peciva in slaščic morajo biti primerno oblečeni in morajo imeti pri sebi legitimacijo, da so po pristojnem sektorskem zdravniku
zdravstveno preiskani in v tekočem letu cepljeni proti tifusu,
21.	člen
Odpadki se morajo metati v posode, ki so P°" stavljene na tržnih prostorih nalašč za odpadke.
22.	člen
Po končanem tržnem času je treba trg oziroma tržišče takoj očistiti.
23.	člen
Občinski ljudski odbori določijo nadzorne uslužbence za trge in sejmišča. Ti imajo poleg drugega pravico prepovedati vsako nadaljnjo prodajo blaga, če bi prodajalec ne upošteval higienskih predpisov tega odloka za prodajo na trgih in sejmiščih. O prepovedi pa je treba nemudoma poročati pristojnemu zdravstvenemu domu.
24.	člen
Poleg organov občinskega ljudskega odbora izvajajo nad vsemi tržišči in sejmišči v skladu z ustreznimi predpisi kontrolo sanitarne, veterinarske, kmetijske in tržne inšpekcije po svojih inšpekcijskih organih.
25.	člen
'V krajih, kjer bodo trgi in sejmi, se morajo pravočasno urediti tržni prostori v soglasju z okrajno sanitarno inšpekcijo.
26.	člen
Kršitve predpisov tega odloka po 4. členu (razen primera po 1. točki 27. člena), 6., 7., 8., 10., 11., členu (razen primera po 4. točki 27. člena), 14. členu (razen primera po 3. točki 27. člena), 15., 16. členu (razen primera po 5. točki 27. člena), 17., 18., 19. >n 20. členu se kaznujejo z denarno kaznijp do 3.000 dinarjev.
27.	člen
Z denarno kaznijo 100 dinarjev se kaznuje:
1.	kdor prodaja in kupuje na javnem prostoru zunaj tržnega in sejemskega prostora in kdor prikriva blago za prodajo;
2.	kdor prodajh izven veljavnega tržišča ali sejemskega časa;
3.	kdor vodi pse na trg in sejmišče;
4.	kdor prodaja živila izven lop, prodajnih miz in vozil;
5.	kdor prodaja manjvredno jn nezrelo sadje za vkuhavanje, če ni posebej označeno;
6.	kdor meče odpadke izven posod, ki so postavljene na tržnih prostorih nalašč za odpadke.
Denarno kazen po tem členu izterjajo takoj nf mestu od tistih, ki jih zalotijo pfi prekršku, organi-pooblaščeni v 23. in 24. členu tega odloka. O plačam kazni se izda potrdilo.
28.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v >Uradnem
listu LRS*.
St. 1-614/3-55
Maribor, dne 9. junija 1955,
Predsednik OLO: Stane Škof 1. r.
717.
Na podlagi 2. öle n a zakona o socialnih zavodih (Uradni list LRS, št. 26-91/54) v zvezi z 2. členom temeljne uredbe o finančno samostojnih zavodih (Uradni list FLRJ, št. 51-426/55) ter 17. točko 78. člena zakona o ljudskih odborih mest in mestnih občin (Uradni list LRS, št. 19-90/52) j« ljudski odbor mestne občine Kranj na 47. seji dne 26. avgusta 1955 sprejel
ODLOČBO
o spremembi odločbe o razglasitvi Mladinskega doma Franceta Prešerna v Kranju za finančno samostojen . zavod
1
Odločba o razglasitvi Mladinskega doma Franceta Prešerna v Kranju za finančno samostojen zavod (Uradni list LRS, št. 4-138/55) se v 2. točki dopolni z novim drugim odstavkom, ki se glasi:
»Začasno oskrbuje in vzgaja dom predvsem otroke padlih borcev, ki so učenci v gospodarstvu, pa morajo prebivati v Kranju zaradi pohajanja v ustrezno strokovno Šolo.«
2
Ta odločba velja od 1. septembra 1955 in se objavi v »Uradnem listu LRS«.
Št. 3411/1-55
Kranj, dne 26. avgusta 1955.
Podpredsednik LO MO: Cene Beznik 1. r.
718.
Ljudski odbor mestne občine Ptuj je na podlagi 20. in 23. člena zakona o ljudskih odborih mest in mestnih občin fUradni list LRS, št. 19/52) v zvezi z uredbo o zidanju stanovanjskih hiš delavcev in uslužbencev (Uradni List FLRJ, št. 23/51) na seji dne 24. februarja 1955 sprejel
ODLOK
o ugodnosti za zidanje stanovanjskih hiš na območju mestne občine Ptuj
I. Splošne določbe
1.	člen
Da bi se omogočilo in pospešilo zidanje stanovanjskih hiš delavcev in uslužbencev in da bi se ustvarili ekonomski pogoji za zgraditev organiziranih naselij, se dajejo graditeljem na območju mestne občine Ptuj ugodnosti, pomoč in olajšave po določbah tega odloka.
2.	člen
Ugodnosti, pomoč in olajšave daje po svojih organih ljudski odbor mestne občine Ptuj.
O dajanju pomoči in olajšav po tem odloku odloča praviloma svet za komunalne zadeve LO MO Ptuj po poprejšnji pritrditvi občinskega ljudskega odbora.
Svet za komunalne zadeve odloča po prostem preudarku.
3.	člen
Ugo-dnosti, pomoč in olajšave se dajejo graditeljem eno in dvostanovanjskih hiš, če izpolnjujejo tole splošne pogoje:
1. da so po poklicu delavci ali uslužbenci gospodarskih, zadružnih in družbenih organizacij, uradov,
zavodov ali ustanov, člani predstavniških in njim odgovornih organov, ki sprejemajo za svoje delo redne prejemke, pripadniki ljudske milice, uživalci osebnih in družinskih pokojnin ter invalidnin ali zasebni obrtniki oziroma obrtni delavci, ki so zaposleni in stanujejo na območju mestne občine Ptuj;
2.	da m graditelj ali njegov zakonski drug že lastnik ali solastnik stanovanjske hiše ali stanovanja;
3.	da hoče zidati hišo z dvema stnovanjema, in sicer zase in še za enega najemnika;
4.	da se zida stanovanjska hiša na zemljišču, določenem za gradbene namene in po zazidalnem načrtu za zidanje individualnih hiš in da je za zidanje hiše določena lokacija;
5.	da ima potrjen načrt za zidanje stanovanjske hiše in izdano stavbno dovoljenje;
6.	da ima izdelan predračun zidanja in zagotovljenih vsaj 20% lastnih sredstev, potrebnih za zidanje, v denarju ali materialu;
7.	da niso bili kaznovani za kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo, zoper narodno gospodarstvo, zoper družbeno in zasebno premoženje ter zoper uradno dolžnost.
V vsakem primeru imajo prednost borci in aktivni sodelavci NOV ter žrtve fašističnega terorja, prav tako tudi graditelji, ki se za zidanje individualnih hiš združijo v skupnost.
4.	člen
Graditelji, ki zidajo individualne stanovanjske hiše z ugodnostmi po tem odloku, imajo pravico, vknjižiti v zemljiški knjigi svojo lastninsko pravico na sezidani hiši.
II.	Dodelitev gradbenega zemljišča
5.	člen
Graditeljem stanovanjskih hiš, ki nimajo sami lastnega stavbnega sveta, se dodeli potrebno zemljišče iz splošnega ljudskega premoženja.
6.	člen
Stavbno zemljišče se dodeli v uživanje za nedoločen čas, in to, dokler na njem stoji stanovanjska hiša. S prenosom lastninske pravice na hiši se prenese tudi pravica uživanja dodeljenega zemljišča.
Zemljišče se dodeli v uživanje brezplačno, ostane pa slej ko prej last splošnega ljudskega premoženja.
III.	Krediti
7.	člen
/
Krediti za zidanje stanovanjskih hiš sc dodeljujejo po odloku ljudskega odbora mestne občine Ptuj iz sklada za zidanje individualnih hiš.
Tudi za dodeljevanje kreditov veljajo splošni pogoji iz 3. člena tega odloka.
IV.	Druge ugodnosti in olajšave
8.	člen
Graditeljem stanovanjskih hiš, ki se zarad] zidanja združijo v skupnost vsaj štirih graditeljev ali ki zidajo organizirano naselje vsaj 4 stanovanjskih hiš, napelje ljudski odbor mestne občine Ptuj glavni elektrovod in vodovod brez hišnih priključkov ter zgradi potrebne ceste.
9.	člen
Za vloge, rešitve m druge akte ter uradna opravila v zvezi z ugodnostmi, pomočjo in olajšavami
po tem odloku se ne plačujejo nobene občinske takse, prav tako ne občinske takse v zvezi z zidanjem hiše (stavibno dovoljenje, lokacija, kolavdacija itd.).
V.	Končne določbe
10.	člen
Graditeljem individualnih hiš se odvzamejo ugodnosti, pomoč in olajšave:
1.	če se pri zidanju ne drže potrjenega gradbenega načrta;
2.	če ne začno zidati v enem letu ali ne dozidajo v treh letih po dodelitvi ugodnosti, pomoči oziroma olajšave svoje stanovanjske hiše;
3.	če so kaznovani za kaznivo dejanje iz 7. točke
3.	člen tega odloka;
4.	če odtujijo stavbišče ali dodeljeni material komu drugemu.
Ukrepe po tem členu izvrši pristojni svet ljudskega odbora mestne občine Ptuj.
11.	člen
Ne glede na ukrepe iz prejšnjega člena se kaznuje z denarno kaznijo do 2000 din za prekršek:
1.	kdor uporablja dodeljeno zemljišče v nestavb-ne namene ali ga da v uporabo drugemu;
2.	kdor pred dovršitvijo stanovanjske stavbe s kreditom nabavljeni stavbni material odtuji ali uporabi za druge namene, v nasprotju s tem odlokom.
12.	člen
Svet za komunalne zadeve ljudskega odbora mestne občine Ptuj izda posebna navodila za izvajanje tega odloka.
13.	člen
Ta odlok začne veljati z objavo v »Uradnem listu LRS«.	/
St. 1/7-686/1-55
Ptuj, dne 24. februarja 1953.
Predsednik LO MO:
Janko Vogrinec 1. r.
719.
Na podlagi drugega odstavka 23. člena in 2. in ;4. točke 78. člena zakona o ljudskih odborih mest in mestnih občin (Uradni list LRS, št. 19-90/52) ter na podlagi temeljnega zakona o občinski dokladi in posebnem krajevnem prispevku (Uradni list FLRJ, št. 19/55) je ljudski odbor mestne občine Trbovlje na XXX. seji dne 8. junija 1955 sprejel
ODLOK
o uvedbi občinske doklade od dohodkov samostojnih poklicev in kmetijstva na območju ljudskega odbora mestne občine Trbovlje za leto 1955
1. člen
Poleg dohodnine, ki se plačuje po veljavnih predpisih, se na območju mestne občine Trbovlje vpelje občinska doklada od samostojnih poklicev in kmetijstva.
2.	člen
Občinska doklada od samostojnih poklicev iu kmetijstva se odmerja in pobira samo v denarju.
Osnova za obračunavanje doklade je temeljna dohodnina po predpisih o dohodnini, izvzemši davek od dohodkov iz dopolnilnega delovnega razmerja in od honorarnega dela.
3.	člen
Občinska doklada se bo uporabila:
a)	doklada od samostojnih poklicev za razvoj obrtništva v skladu z družbenim planom ljudskega odbora mestne občine Trbovlje za leto 1955;
b)	doklada od kmetijstva pa za pospeševanj« kmetijstva na območju mestne občine Trbovlje in za kritje razlike cen pri mleku v skladu z družbenim planom ljudskega odbora mestne občine Trbovlje za leto 1955.
4.	člen
Stopnja občinske doklade je:
a)	od dohodkov samostojnih poklicev polletno 40% od odmerjene temeljne dohodnine za leto 1955;
b)	od dohodkov kmetijstva polletno 100% od odmerjene temeljne dohodnine za leto 1955,
Davčni zavezanci, katerim se odmerja dohodnina po preteku leta, plačajo akontacijo občinske doklade. Podlaga za določitev akontacije je odmera temeljne dohodnine za leto 1954.
5.	člen
Občinska doklada se plačuje na poseben račun pri Narodni banki v dveh obrokih. Prvi obrok se mora vplačati najpozneje do 15. septembra, drugi pa najpozneje do 15. novembra 1955.
6.	člen	'
Za nepravočasno plačilo občinske doklade se zaračunajo 9 % zamudne letne obresti.
7.	člen
Določbe zakona o dohodnini (Uradni list FLRJ' št. 56/53) se primerno uporabljajo tudi za občinsko doklado, predpisano s tem odlokom, kolikor ni T njem drugače predpisano.
8.	člen
Odmera občinske doklade se sporoči:
kmetijskim gospodarstvom z razgrnitvijo razporeda obenem z dohodnino za leto 1955;
za samostojne poklice s posebnim naznanilom'
9.	člen
Za izvrševanje tega odloka skrbi uprava za dohodke mestne občine Trbovlje.
10.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«, uporablja pa se od 1. junija 1955.
St. 2151/1-55
Trbovlje, dne 8. septembra 1955.
Predsednik LO MO:
Alojz Dular 1. r.
Izdaja »Uradni list LRS« — Direktor In odgovorni urednik Ivo Lapajne — Tiska »tiskarna »Toneta TomälCa«, vsi v Ljubljani — Naročnina: letno 1000 din — Posamezna številka 1 2 din do 8 strani, vsake nadaljnje 4 strani 6 din več -Uredništvo In uprava: Ljubljana. Erjavčeva Ha, poštni predal 338 — Telefon uprave 23-579 — Cek račun: 60-KB-5-2-39-