takeja mk četrtek in • poUalao vred «II
* Mariboru » polfljasjen
«a dom za cele leto 25 din., ajllela 12-5« dla.,čelrt leta 8^0 din. Izven Jugoslavije •H din. Naročnina «e poSje „Slaven-Gospodarja* v Ma-Koroška cesta 5. .e depešllja de odpoved!. Naročnina se pln
tuje v naprej. Tolefon inlerurban št. 113
Uredniitvo je v Maribor*, Koroška cesta ši. 3. Rok*» pisi sc ne vračajo. Uprav» ništvo sprejema naročnine» inseraie in reklamacije.
Cene inseraiom po dogovoru. Za večkratne oglaa* primeren popusi. Nejaprta reklamacije so poštnine
proste. Čekovni račun poštnega urada Ljubljana št. 10.663.. Telefon infenirban št. 115.
Posamezna Številka stane 1 din.
Poštnina plačana v gotovini.
POUK iN ZABAVO
LIST LJUDSTVU V
«tevillta MARIBOR, dne 27. septembra 1	&7 letnil*.
Pa jesenski otvoritvi parlamenta.
Jesensko parlamentarno zasedanje dne 20. t. m. se jo začelo v znamenju zelo slabih zunanjih in notranjih političnih razmer. Vlada si je nabrala na vseh koncih iti krajih vse polne neuspehov in napak, sedaj ob novi parlamentarni dobi pa nima nobenega spoznanja in nobene volje, da bi popravila, kar se še da popraviti.
SHS in sosedne države.
Z Rumunijo je sklenil Beograd prijateljstvo in zavezništvo v največji meri, z Grčijo pa tako napol, to zavezništvo se pa izraža na ta neprimeren način, da nam Riununija dela težave ob razmejitvi in tudi drugače, kjer le more, z Grčijo se pa ne da urediti glede nam določenega dela solunskgea pristanišča. Vrhu tega so Jugoslovani pod rumunsko in grško oblastjo prepuščeni najhujšemu nasilju. Vladi v Bukareštu in Atenah sta menda mnenja, da je SHS zaveznik dober samo za pomoč in za izkoriščanje, drugače pa da mu ni treba dajati niti to, kar je med navadnimi, mirnimi in spravljivimi sosedi v navadi.
Napram Bolgariji so odnošaji silno napeti. Bolgarija je pod vlado pokojnega Stambolijskega kazala največjo spravljivost in pripravljenost za najtesnejše zve-re. Beograd tega ni hotel in netil je mržnjo in sovraštvo na grobovih, katere so povzročili srbski in pa bolgarski gospodski oblastniki, katerim je bil Stambolijski naj-odločnejši nasprotnik. Beograd je Stambolijskemu vse to podtikal, kar so storili njegovi največji sovražniki in ko je Stambolijski srbskemu sosedu na ljubo nastopil proti Makedoncem, je izbruhnil požar, ki je Stambolijskega ubil, Bolgarijo pa potlačil pod vlado, ki ni nasprotna samo širokim slojem bolgarskega ljudstva, ampak tudi naši državi .V Bolgariji danes silno vre, grobovi mučenikov Stambolijskega in drugih vlivajo ogor-senje in maščevalnost v kmetske in delavske bolgarske mase, nevarnost pa obstoji, da v slučaju kakega pre-sbrata naša vlada ne bo znala tako posredovati, da bi bilo bolgarskemu narodu v korist.
Z Madžarsko in Albanijo so odnošaji zelo slabi. Pri prvi mnogo po krivdi njene vlade, z Albanijo je pa Beograd izzval že take spore, ki so nam prinesli obtožbo in grajo pred Društvom narodov. V Pešti, Sofiji in v Tirani je vedno močnejši italijanski upliv in to mnogo po krivdi naše vlade, ki pač ne zna ali pa noče ure-iiti dobrih odnošajev s sosedi.
SHS i» velesile.
Za našo državo bi moralo biti merodajno načelo: v. nobeno veliko državo nasprotja in pred nobeno slepe in popolne odvisnosti. SHS kot mala, miru silno potreb-» na država bi morala vedno in odločno povdarjati miroljubnost ter naglasa ti, da se noče in ne mara mešati v j nobene vojno-politične spletke. Tega pa beograjska po-j rodiea, ki je razdeljena na ministre in druge visoke u-j pravne organe in pa na generale, v svoji bojaželjnosti j ne zmore in tako je naša država izkoriščevalcem in voj-! nim politikom vržena pod noge.
Kakor nekdaj carski Rusiji, tako je Pašič sedaj na-{ šo državo popolnoma podredil Franciji. Koristi od tega S nimamo, pač pa so nam Francozi «odstopili« že mnogo i svojega nerabnega starega orožja za visoko odplačilo. ! Ob vsaki težki zunanjepolitični zadevi pravi Beograd: | Francija je z nami, Francija posreduje, Francija po-' maga, konec je pa ta, da o francoski pomoči ni ne duha I ne sluha in da mi beležimo neuspeh za neuspehom zlasti radi tega, ker v popolni odvisnosti od Francije drugod ne moremo dobiti zaslombe.
Angleži so silno trezni politiki, ki se ne dajo zapeljati po lepih izjavah vlad, temveč si vedno sami ogledajo razmere v drugih državah. Beograjska vlada je pri njih zelo slabo zapisana in angleški listi že dolgo pišejo, da Jugoslavija, ki ima toliko pri rodnega bogastva, ne bo prišla do reda in pa do veljave, dokler-bo imela tako vlado. Angleži so si naše razmere sami ogledali in sedaj jih v Londonu še Radič opisuje, beograjska vlada pa noče popravljati in odpravljati, kar svet obsoja, tem več se zanaša na svoje liste ter se zateka k samohvali ali pa celo k neresnici in nedostojnim napadom. Ko so bili angleški politiki v Beogradu, so jih beograjski lisli grdo napadali, v Londonu je pa že precej vladnih odposlancev, ki skušajo angleško javnost ogreti za beograjsko politiko ter pobiti to, kar so Angleži sami videli in izkusili. To je silno brezplodno delo, za nas pa tudi radi tega škodljivo, ker nas ogromno stane. Med beograjskimi odposlanci v Londonu je tudi pravoslavni episkop Nikolaj Velimirovič, ki radi velikega zaslužka rajši agitira za vlado kot pa opravlja cerkvene posle v Ohridi. Ko je hodil po Ameriki, je imel večje dohodke, kot pa predsednik Zedinjenih držav in sedaj v Angliji gotovo ne bo bolj poceni.
Mi in Italija
— to je pa posebno poglavje. Kar nam je dajala rapall-ska pogodba, to Beograd skozi leta ni znal ali pa ni ho-
j tel izlirjati in pridobili. Prej je mislil na Skader in po-[ puščal glede Reke, meneč, da tako dobi Skader. Danes | je pa izgubljeno eno in drugo. Reka je pod oblastjo ita-• lijanskega vojaškega guvernerja in tako zmaguje na celi črti politika Italije, ki hoče naši državi zapreti vsak dohod do inorja. Italijo podpira tudi Francija, da si tako pridobi zaveznika v tekmi z Anglijo. Italijansko besedičenje o naklonjenosti do Srbov jemlje Beograd za pristno in iskreno ter se še potem ne strežne, ko proti zahtevam in pravicam naše države nastopi Italijan v S kadru in Reki ter dela proti nam v prestolicah vseh sosednjih držav.
Notranji položaj
je iz istega vzroka tako slab in obupen, kakor zunanji: vsled vlade manjšine nad večino, vsled sebičnosti in zaslepljenosti beograjske porodice, ki misli, da centralizem državo zida in drži, avtonomistična ureditev, ka-koršno ogromna večina zahteva, pa podira. Radikalna vlada misli, da je na višku svoje moči, ker je vojsko preuredila s tem, da je iztrebila slovenske in hrvatske oficirje- ker je podržavila južno železnico in ker je u-radniški zakon tako prikrojila, da lahko tri leta svoje pristaše po mili volji namešča, druge pa meče na cesto. Denarna sredstva si tudi pridobiva z vedno močnejšimi pritiski davčnega vijaka, Francozi ji bodo v oboroževalne in druge namene dali najbrž posojilo in tako se misli vladati nemoteno še par let. Na to se radikali dobro pripravljajo in samo to je, da se iz preteklosti in sedanjosti prav nič ne naučijo. Sijajno plačane oficirje in strankarske uradnike imajo n. pr. najslabše države v Evropi in kjer se s strankarskim merilom meri cela država, tam sledi, je sledil in bo sledil prej ali slej — polom.
Tesno strnjena proticentralistična opozicija dela e vso silo in močjo na tem, da ta polom ne bi bil državni, temveč samo konec in polom načina in naziranja, po katerem se sedaj vlada. Pred otvoritvijo parlamenta se imeli predstavniki te opozicije sejo v Zagrebu ter i »dali o njenem zaključku sledeče poročilo:
«Dne 19. t. m. so se sestali predstavniki HRSS, SLS in JMO, od katerih poslednji, izvoljeni v Bosni in Hercegovini skupno z zastopniki HRSS, predstavljajo večino zastopnikov v Bosni in Hercegovini. Na konferenci, ki je trajala dopoldne in popoldne, so razpravljali o celokupnem političnem položaju in so vsi udeležniki konference soglasno ugotovili, da se sedanja beograjska vlada ne-le ni držala v zagrebškem protokolu od 13. aprila t. 1. prevzetih obveznosti, amapk je nadaljeva-
JanuŠ Goleč.
Drenova - zagorska politika.
Kdor jie enkrat videl hrvatsko Zagorje, bo rekel, da i«aa lepo ter prikupi j ivo naravno lego. Oglej si pa Zagorje natančneje v gospodarskem oziru, priznal boš, da je žrtev nespametne madžarske gospodarske politike. Ako je bil oče kot hišni gospodar še tako varčno marljiv. delaven in podjeten, posest so si razdelili med seboj njegovi otroci in njihovim potomcem je že pel boben «alostno pesem nasilne prodaje. Pri vseh skrajno slabih. atarokopitnih in pogubonosnih gospodarskih razmerah «o se Zagorci množili in izseljevali že v mirnih časih v tujino in celo preko mor ja.
Rajni Zagorec-Logariček, Bog in majka bistrička se mu usmilita duše, je bil gotovo po hrvatsko-zagors-fcih pojmih dober ter imovit gospodar. Posedal je njive ter travnik ob Sotli, v hlevu kravje repe in v svinjaku fičetince, na bregu pri Vini gori celo vinograd. Obdeloval (je posest sam brez tujih delavcev s pomočjo treh krepkih sinov, katerim je dal zagorska krstna imena: Ivica, Štefan in Rok.
Vsi trije mladi Logaričeki so bili dolgo-krepke rasti i pridni za delo doma in pri sosedih, vsajena jim je bila ■ tudi globoka ljubezen do doma, ker niso silili v tujino. Pri Logaričekovih sicer niso pridelali toliko, da bi jih bila posest redila, ampak je zahajal stari v spremstvu svojih sinov na dnino osobilo na Štajersko, kjer so bili Logaričeki priljubljeni kot rezači in količi v vinogradu, kosci na travnikih in mlatiči.
V	zgodnjo-spomladanskem času, poletju in jeseni ao zaslužili štirje Logaričeki toliko, da jim nista bila pozimski glad in pomanjkanje vsakdanja gosta, kakor fe to sicer žalibog po zagorskih kočurali od nekdaj udomačena navada .
V	dobi svetovne vojne, ko so morali mladi Logaričeki na cesarski kuluk, je tudi stari piskal na visoki Itlaa inet pomanjkanja, a se je porinil skozi te žalostne fase ter bil vesel, ker so odnesli sinovi celo kožo in zdra-M ude.
¥ spomladi 1919 se je stari Logariček oženil e neizprosno nevesto — smrtjo. Mladi so si razdelili z med-elenami domačo kočuro ter gospodarska poslopja na tri
dele, posest jim je razkosal biležnik in kmalu so dobili pri Logaričekovih tri nove gospodinje. Skupna last sta jim ostala vinograd na Vini gori in velik, starikavo što-rast dren ob robu sredine posesti, kjer so se stekali zem-Ijiščni kosi vseh treh.
Po Logaričekovih je šlo tudi po smrti starega in v objemu nove države po starem naprej. Pri hiši je bila prava človečansko-miroljubna republika med moškimi člani, kedo bi namreč pisal na črno plat, ako so se tri enakovredne gospodinje pod skupno streho tu in tam sporekle. Gospodarji so hodili v bratski ljubezni skupaj na košnjo, vinograd so obdelavali skupno in tedaj je še bil tudi kak «kšeft« na brzo roko in v dober zaslužek.
Prišel je čas mlačve. Štajerci so prosili Ivico kot sta rejšega, naj bi zopet prevzel po vzgledu očeta pri tem in onem mlatitev proti žitni odškodnini. Ivica bi se bil odzval povabilu, a pregledal je cepe in dognal, da je sicer pri tem veselem orodju vse v redu, samo cepcev ni. Do te mlatitve je rezal rajni oče Logaričekom cepce na domačem drenu, a kako sedaj, ko je postal dren skupna last, mejnik in posestni kažipot za vse tri brate.
Kaj bi rekla Štefan in Rok, ako bi začel rezati cepce na skupni lasti on? Pred visoki plot tega vprašanja se je postavil Ivica in menil: rezanje cepcev bi lahko razdrlo vez zastopnosti in dovedlo do prepira. Odpravil je prošnjike za nilačvo k Štefanu, ta k Roku in na jesen leta 1919 ni mlatil nobeden Logariček na Štajerskem. Da se ne bi sprli radi drenovega mejnika in cepcev, so ostali doma in računal je vsak na tihem: kar bom izgubil pri mlačvi, pa bom nadomestil pri trtni rezi, kolitvi in košnji.
Iz Štajerske je odmevalo po Zagorju veselo pika-pokanje; Logaričeki pa so ležali na hrbtih pod hruško in gledali v dren, ki je imel tako debele cepce, a je bil poln drobno-kislega sadja, ki so ga polovico posušili, da so si z njimi pilili deca na zimo ostre zobe, polovico pa so porabili za kis.
No, jesen leta 1919 je bila bogata na koruzi, ki je glavni pridelek Zagorja, še vina je bilo in Logaričekom ni bilo sile.
Kakor vsako leto, je tudi to Sotla vsled deževja v pozni jeseni narastla in preplavila štajersko in zagorsko ravan ozke Sotolske doline. Voda sicer Logaričekove kočure ni dosegla, a zgodilo se je tisto leto prvič, da jim je na vse zgodaj ob najhujši poplavi iz drena zapel ju-tarnjico — tuj petelin. Valovje ga j© nekod ia sosečks
odneslo na gnoju, rešil se je na Logaričekov dren in kirikal na odpomoč
Ivicova Verona je bila koj pri prvem petelinovem klicu mnenja, da bi si naj Ivica podsukal hlače ia stopil po žival, a ta je bil takoj v dvomu: kaj bi rekel Štefan ali Rok, ako bi si prilastil on tujega kokota raa drena, ki je last vseh treh bratov. Istega miroljubnega prepričanja kot Ivica je bil Štefan in tudi Rok si ni pod-vihal hlač, da bi otel petelinu življenje,.
če namreč izstopi Sotla iz svojih bregov, valovi po hrvatsko-štajerskih njivah in travnikih po dva, tri in še več dni. Tako se je tudi petelin na Logaričekovem drenu naveličal klicati na pomaganje, obnemogel, s« prepustil valovom in smrti, mesto da bi bil na ta ali oni način skalil ljubezen treh zagorskih bratov.
Logaričeki so pozabili na petelina, saj so taisto jesen po «zagorsko veliko« nabrali v vinogradu, zlili pridelek v skupni sod in vanj navrtali tri čepe. Na spodnjega je točil Ivica kot najstarejši, na srednjega Štefan, na zgornjega pa Rok. Seveda, to samo tedaj, kadar so imeli v kleti goste in se je hotel vsak postaviti z lastnim pridelkom. Hodili so j>a vsi skupno v gorico in pili, dok ler je bilo kaj mokrega med dogami in tremi čepi.
Logaričeki so se držali dobesedno glede vinogradništva one vesele zagorske narodne, ki lahkomiselno poje: Nikad ni ga prodao Zagorac kaplje vina. nego ga je popila njegova družina . . .
Naslednje leto je bilo v vinogradih obilo dela in zaslužka za Logaričeke, košnje malo, mlatit niso šli radi spornih cepcev ne, na jesen je prišla zopet povodenj, ki jim je prinesla na dren divjega zajca. Vsi trije Logaričeki so pritiskali «kapselne« na užigalnike pušk in gledali dolgouhca na drenu, a nobeden se ni upal sprožiti prvi, da bi s šibrami ne poškodoval dreva in cepcev, ki so bili skupna last, a lahko pri pivi priliki iskra za ogenj bratskega prepira.
Lansko leto se je izpel petelin na drenu do smrtnega skoka v sotelsko valovje in letos pa si je natezal divji zajec na drenovem štoru tako dolgo vrat, da se mu je zavrtelo v glavi in je izginil nekam po vodi proti Zagrebu.
Zajca so pozabili Logaričeki pri dobri kapljici, pri prijateljih, treh bratskih čepih in pri oni lepo boljše-viški narodni o neprodaji — ampak popitju zagorskega vina.
Stran 2.
SJ.OfF.NSK.» POD A f>.
27. senlcHiiara 1823.

la politiko nadaijnih preganjanj, ne spoštujoč pri te« »iti svojih lastnih zakonov. Predstavniki HRSS so obvestili pri tej priliki predstavnike SLS in JMO o svojih sklepih od 19. avgusta t. 1. o popolnem ukinjenju svojih pogajanj z Belgradom in o posebnih pooblastilih, ki so jih dali predstavniku HRSS. Končno so zbrani predstavniki sklenili, da bodo sporazumno nadaljevali za-početo akcijo proti današnjemu režimu.«
Sloga ima veliko moč in lahko že ta jesenski par-kmeut privede do zime in poraza krivičnega režima.
Smernice katoliškega shoda zadružništvu.
Katoliški shod povdarja važnost vzgoje ljudstva k samopomoči, k spodbudi in ustvarjanju v avtonomnih zadružnih organizacijah, s čimer se ljudstvo pripravlja na samoupravno organizacijo vsega gospodarskega življenja.
Katoliški shod smatra, da je zadružništvo kot go-spodarsko-socijalna ustanova velike važnosti ne le za gospodarski napredek, temveč zlasti tudi za nravno po-vedigo in socialno vzgojo ljudstva. V zavesti, da se gospodarstvo ne sme ločiti od etičnih načel, vrši zadružništvo nravno in socialno vzgojo ter utrjuje nasproti individualističnim naukom prepričanje ,da se koristi posameznika najbolj sigurno dosežejo s pospeševanjem skupnih interesov. Tako vrši zadružništvo delo socialne reforme v duhu krščanskih načel in predstavlja socialno šolo ljudstva.
Katoliški shod priznava dosedaj izvršeno delo, s katerim se je slovensko zadružništvo razvilo kot najmočnejše v državi v dejansko oporo malih ljudi. Zlasti priznava dosedanje uspešno delo zadružne propagande in izobrazbe, ki ga je Zadružna zveza kot matica krščan Skega zadružništva vršila vsestransko s tiskom in besedo.
1.	Katoliški shod naglaša potrebo, da se ljudstvo »opet oklene zadrug in v njih vzgaja h gospodarski skupnosti, zlasti naj se duhovniška in laiška inteligenca popri meta dela za zadružno vzgojo in izobrazbo.
2.	Naj se po možnosti v vsaki župniji ustanovi hranilnic* in posojilnica rajfajzenovega sistema za pomoč in napredek kmetijstva in za vzgojo k varčnosti.
3.	Ustanavljajo naj se blagovne zadruge, potom ka-terili si ljudstvo brez trgovskega posredništva nabavlja vse potrebščine iu vnovčuje svoje pridelke oziroma izdelke.
4.	Med obtmimi produktivnimi zadrugami naj se pospešuje ustanavljanje zlasti takih zadrug, ki skrbijo za ohranitev, povzdigo in razvoj domačih obrti.
Ovoje važnih jesenskih opravil.
1. Določevanje sladkorja v vinskem moštu.
Prirodni čhiitelji letos niso bogzna kako ugodno vplivali na razvoj grozdja. Že mesec junij je pokazal, da bo letošnja bratev kvantitativno zaostala za lansko, paznejSi pojavi podnebja pa so nam pričali, da bo najini še kakovost zaostajala. Lepi dnevi še lahko nekoliko
kakovost izboljšajo, če se ne bodo s trgatvijo siljli. Pero-nospora je letos nastopala v polni meri na listju in tudi na grozdju — in vinogradnik, ki ni obrnil posebne važnosti škropljenju, bo imel slabo trgatev in slab pridelek. — Tudi trtna jajčasta plesen (oidij) ni prizanašala.
Pojdimo h grozdnemu sladkorju. Sladkor nastane iz škroba, ki se nahaja v listju, mladikah in petljikah. Ta (škrob) se tvori v zelenem listju s pomočjo solnčne svetlobe na ta način, da rastlina asimilira ogljikovo kislino. — Iz tega je razumljivo, da je listje pri trti ve-j likega pomena in kdo je mišljenja, da to ne škoduje, če : peronospora listje pomori, se vara.
Preidimo k določevanju moštnega sladkorja. Za vsakega vinogradnika je važno, da ve, koliko procentov i sladkorja vsebuje izprešani grozdni sok in sicer z ©žirom na to, ker kupci navadno plačujejo mošt po odstotkih sladkorja,, kakor tudi z ozira, da se iz množine cukra, ki je raztopljen v moštu, lahko sklepa na kakovost vina. — Mošt srednje vrste vsebuje 16—20 procentov, boljši mošt iz najboljših grozdnih vrst pa lahko vsebuje od 20—30 odstot. sladkorja. To pa le v izbornili letinah in ob pozni trgatvi. — Procentnost sladkorja pa lahko enostavno zmerimo z moštnico. Pri nas je najbolj razširjena kloslernajburška moštna tehtnica, ki jo je izumil ravnatelj Babo in za to ji pravimo tudi Babo-va moštnica. Ta najbolje ustreza svojemu namenu in to bi naj imel vinogradnik. Če hočeš pravilno določiti odstotnost sladkorja, ravnaj takole: Mošt precedi skozi platno v za to nalašč pripravljeno stekleno posodo, vza-mi moštnico, — obriši jo, da je smeti ne otežujejo — in jo spusti v mošt. Ko se je umirila, poglej, do katere številke se je pogreznila. Če se je na primer ustavila pri številki 18, kaže, da je mošt 18 procenten, ali v 100 kg mošta je raztopljeno 18 kg cukra.
Iz tega se potem lahko sklepa na kakovost vina. Dognano namreč je, da ima vino potem polovico manj alkohola kakor mošt sladkorja. Slaba vina imajo pod 7 stop. alkohola, navadna 7—9 in vina nad 12 so močna in stanovitna vina. Tehtati pa se mora iztisnjeni mošt, torej ne samotok (Ausbrucli, Vorlauf), ker v samotoku se še ne nahaja ves sladkor. Povsem kaže moštnica pravilno, če ima mošt primerno temperaturo, na primer 16 C ali 13 R. Zato imajo boljše moštnice tudi toplomer, da se lahko uravna toplota mošta. — Tudi na to se mora paziti, da mošt ni še zavrel, kakor se često zgodi ob topli in suhi trgatvi že v kadi. Ko namreč kvasne glivice, oziroma njih trosi najdejo toplino, se začnejo razmnoževati in povzročijo vrenje in sladkor se razkraja v alkohol, poleg pa se še razvija ogljikova kislina, glicerin in jantarova kislina (Bernsteinsaure). Sicer je to že samoobsebi razumljivo ,da se kipečega mošta ne more vagati in to že v vinorodnih krajih itak vsak ve in tudi vedeti mora, če je količkaj vinogradnika. — To sem le omenil za to, ker imam izkušnjo, ko sem bil zaposlen pri obsežnih vinogradih pri Sv. Miklavžu nad Ormožem in je prvi oskrbnik-kletar tehtal z moštnico mošt, ki je že štiri dni burno kipel in jabolkovec, ki je že docela povrel. — Potem se je čudil, da mošt nima niti 15 stopinj in rekel, da je to goljufija in sumil podrejene uslužbence etc., da so z moštom nekaj naredili, verjel pa ni, da se kipečega mošta ne vaga, ker mu je mogoče I kak viničar, ki sam ni vedel, rekel, da se tudi lahko. — j
Tako oskrbnik pa, ki take burke uganja in potom pravi da je goljufija ter jemlje podrejenim uslužbence» poštenje, zasluži brezdvomno od kmetijskih izobražencev visoko priznanje. Srečna so taka posestva, koje sekve-ster osrečil s takimi oskrbniki!
2. Jesensko sajenje sadnega drovja.
Sloviti nemški sadjerejec Gaucher je izdal tole navodilo: Sadi prej ko moreš, v oktobru bolje, ko v novembru, novembra bolje ko decembra, decembra bolje kot januarja, januarja bolje kot februarja, februarja bolje kot marca, marca bolje kot aprila, aprila bolje kot maja. Iz tega torej razvidimo, da ima jesensko sajenje prednost posebno v naših vinorodnih krajih. Jeseni se poda drevje k počitku, takrat ne stavi uobenih zahtev več na zemljo in prej ko mogoče saditi v mescu oktobru, toliko bolj se bo nam obneslo jesensko sajenje. Decembra do sredi februarja saditi posebno v težko mrzlo zemljo, je vedno nevarno. Kolikor bolj pa zamore drevo uživati še oktobersko toploto, toliko bolje za njega. V tem času že drevo zaceli rane ob robeh in se pripravi, da takoj spomladi požene koreninice. Tako drevo spomladi zgodaj in krasno požene.
Pa še nekaj, ako naročimo drevje od drugod, tako prenese drevo razpošiljanje veliko lažje kot spomladi. Tudi dobimo v jeseni vedno lepše drevje, spomladi pa navadno slabejše. Na več prednostih sloni torej jesensko sajenje. Zato naj vsak, kdor le količkaj more, sadi v jeseni.
O sajenju samem se je že veliko pisalo. Jama j« najbolje, ako je najmanj 1.50 široka, ako se vrhna p&st, to je prvi ubod z lopalo zmeče na eno, drugi ubod na drugo stran in tretji se pa samo prerahlja in pusti v jami, to je že znana stvar. Tudi to, da zmečemo pri sajenju vrlino plast najprvo v zemljo in storimo to, če mogoče, par tednov prej, da se zemlja poleže, če ne, pa vsaj močno stepčemo in sadimo drevo tako, da pride koreninski vrat 8—10 cm nad površino zemlje (toliko se bo zemlja sčasoma vsedla) in damo med korenine močno stlačiti kompost ali dobro zemljo, tudi to je znano. Nekaj se pa mora pri jesenskem sajenju upoštevali: Spomladi napravimo drevesni kolobar v obliki plitve sklede, da se steka vlaga proti koreninam. Jeseni pa rtasujemo na korenine zemljo v obliki kupa in jo še le pomladi razgrnemo. S tem ščitimo koreninice pred mrazom, če bi nastopil tako hudo. V zemlji nahajajo-čim koreninam sicer ne more veliko več škodovati, vendar pa je varnost le na mestu. Kdor le količkaj more, naj sadi torej v jeseni in uspeh mu ne bo izostal.
Borba proti kuluku.
Beograd, 22. septembra.
Danes se je v finančnem odboru odigrala velika borba. Pri razpravi o dvanajstinah so pri členih, ki «a-devajo ministrstvo gradjevin vstali slovenski poslanci Žebot, dr. Kulovec in Pušenjuk in so stavili predlog:
«Kuluk za Slovenijo ne velja in se ne izvaja.«
Ko sta poslanca Žebot in Pušenjak ta predlog a vso silo utemeljevala, je prišlo do tako burnih prizorov, ka-
ro leto je bilo za Logaričeke zima bolj bridka, ker so se že bili precej razmnožili, zaslužili manj kot druga leta, a so pa tem bolj politizirali v zimskih večerih za pečjo, in naša politika je že pač taka, da je Zagorec tudi porabil na gladno vekajočo deco, ako je gledal v zimskem duhu spomladansko seljačko republiko.
Zagorec po zimi vsak strada, zato pa na spomlad lažje dela iti se ne poti radi po zimi pridobljenega «špoha«.
i-ogaričeki so se prerdi tudi skozi to zimo, na spomlad pa rezali in kolili, zaslužili denar ter moko in n jihovim družinam so se zopet razširili želodci. Pa nekaj čudnega se je zgodilo, letos jih ni prišel nikdo več prosil mlatit in na skupnem drenu je bilo več nego 20 cepcev, od katerih bi bil prav vsak izdržal žitno in ajdovo mlačvo. Cepci so rastli in se razvijali mirno, Lo-garički pa ravnali svoje brezposelne ude pod hruško v «lih dolgih jutrih in poletnih dnevih ko je po štajerski strani pel cepec o pšenični pogači od prve zore do poznega mraka oni vabljivi: pik-pek-pok. A kedo bo mlatil, ako le nikdo ne najme in prosi, so se izgovarjali Logarečeki čisto pravilno in obljubovali ženam, da bodo Mi mlatit nekam v bogato Savinjsko dolino drugo poletje, ko bodo cepci že čisto dozoreli in jih bo dovolj na skupnem drenu kar za cele partije mlatičev.
Mlatili torej tudi to leto niso, žita si niso zaslužili, pač p« jim je naplavila povodenj na dren letos žabo, ki jim je kvakala iz štora kar cele tri noči, dokler ni usahnila voda in je žaba odskakala nazaj po blatu v fotlo---
Pili so Logeričeki tudi letošnjo jesen po zagorsko, a na zimo prosili žitne prehrane po Štajerskem na posodo in v najprej kot predujem na spomladansko delo v vinogradih. Še to zimo je šlo, ker tudi na občino je doš-!o nekaj koruze, ki se je razdelila med Zagorce in za prihodnje leto pa je obetala politika kljub jesenskemu iabjemu kvakanju na drenu vsestransko zboljšanje gospodarskih razmer od cenega dubana, do zemlje za 2 in frakelj rakije za 5 krajcerjev.
Prišepala je mokrotna spomlad 1928. Logaričekov je žo bilo kot domačih zajčkov, že niso imeli prostora na trati pod hruško in stare je skrbelo pri vednem deževju, kaj bo na zimo, ako ne bo kakega izdatnega zaslužka. Pod hruško so se dogovorili, da letos bodo mlatili, pa naj jih kedo pride prosit ali ne, bodo pač šli sa-
mi kam dalje od Sotle, da jih ne bodo znanci zbadali češ, glad jim je porinil ter vsilil cepce v roke.
Že kosili so seno to leto pridno po cele dneve, kar sicer ni zagorska navada, a hoteli so si roke s kosiščem utrdili za cepe.
Sosedje so jih celo večkrat videli, kako so stali vsi trije zbrani krog mogočno razrastlega drena, šteli, izbirali in si med seboj razdeljevali še zelene cepce.
Imeli so trdno ter resno voljo, letošnje poletje popra viti z žuljavimi rokami, kar so zalenuharili pod hruško na trebuhu med političnimi kvantami skozi par let.
Sklepali so poboljšan je, a ta nesrečno zvita in potuhnjena Sotla jim je kar preko ene noči prekobicnila in pokopala v svojih umazanih valovih prav vse sklepe žuljave delavnosti.
Letos je sploh vlivalo iz neba celo poletje in tako proti koncu senene košnje se je nekje bolj ob izviru Sotle proti večeru utrgal oblak in ponoči je prihrula Sotla iz zgornjih krajev s tako silo, da je osodepolno j poplavila celo obsotelsko dolino. Žrtev te povodnji je i postalo zakasnelo seno, žito, koruza in celo krompir je j voda izlizala iz zemlje, štajersko seno so prenesli va- j lovi na hrvatsko stran, hrvatske fižolovke pa na šta- ; jersko in ko je voua upadla, je nastal med Štajerci in Hrvati celi Babilon prepira radi raznešenega sena in fižolovih kolcev.
Malokedo pa je bil tako bridko udarjen od šibe povodnji kot Logarečeki. Ni jim voda odnesla kočure, sena j ali poljskih pridelkov, ampak kar ponoči v prvem srdi- j tem navalu je izruvala prav s koreninami in vsemi, že ; davno zrelimi cepci vred stari dren, ki je bil skozi leta : središče bratske ljubezni, a tudi lenobe in zagorsko-lahkomiselnega brezdelja.
To so vam drugo jutro gledali Logaričeki stari in mladi, ko ni bilo več drena, raz katerega jih je svarila , in opominjala na resno delo od očetove smrti sem vsako j jesen kaka živa stvar božja. Pri letošnji prezgodnji po- ; vodnji še žabe ni bilo na drenu, odneslo ga je bogzna \ kam in ž njim vred tudi cepce ter zimsko prehrano za mnogoštevilne — mlade Logaričeke. Voda je po par dnevih padla in usahnila, a drena ni bilo na zagorski strani. — —
Kmalu po ravnokar opisani povodnji je bil skoio tik oh Kotli na štajerski strani ftvtasla tor krunatrski ?
sejm. Obiskali so ga Štajerci in Hrvatje, ki so se raz-govarjali in oboji tožili o nesrečni povodnji. Na ta sejna so se odpravili iz gole radovednosti tudi Logaričeki, da poizvejo, kaj in koliko je napravila Sotla škode tudi na Štajerskem.
Komaj pa so prekoračili brv in stopili na štajersko stran, so zapazili že od daleč na sredi Bašove njive svoj dren, ves povaljan in oštrafotan z blatom in dolge — trhle korenine je molil na kvišku kot bi prosil, da se ga usmilijo. Kar vsi trije so pohiteli k njemu in ga ogledali od vseh strani. Izruvan je bil prav iz korena, za vsadiii ni bil več, a lepih, močnih in nad 20 cepičev je bilo pa škoda pustiti štajerskim Sedlarcem. Enoglasno so sklonili, da bodo pri povratku polamali cepce, katere bo odnesel na dom Ivica, Štefan in Rok pa si bosta naložila ostalo deblo.
Na sejmu je prišlo do pretepa med Štajerci in Hrvati radi že omenjenega sena in fižolovk, žandarmerija je imela obilo opravka, a naši Logaričeki se niso vmešavali v tepež, ker niso imeli za kaj popivati in trezen ter neizzvan Zagorec se ne pretepava. Čisto mirno so šli proti večeru proti domu in se lotili svojega drena na Bašovi njivi. Iztrgavali so cepce, ker kdo bi nesel cel drenov grm z deblom vred in si zagotavljali med seboj, da bodo letos mlatili, četudi jim je naravna sila odnesla dren, katerega so našli zopet slučajno in po naključju.
Hrvati so opravljali mirno svoj posel in čebljali med seboj, pa začne na nje vpiti od daleč na vse grlo Bašova Cila:
«Hrvatski tatovi, kar ni odnesla Sotla, pa bi radi vi. Kje ste dedeji, naženite Hrvate!«
Bogzna kaj je že vse zmetala jezikava babnca Lo-garičekom iz daljine v uho, a njeno cegetanje in vpitj« ni bilo zastonj. Štajerci so pili na sejmski dan v Sedlarjevem in hajdi nad Hrvate, ki so lamali cepiče raz svojega drena, a na štajerskih tleh. Štajercev je bilo veliko in še precej vinjeno podivjano so izgledali; Hrvati so bili samo trije — trezni, a še na hiter pobeg preko Sotle ni bilo mislili, ker je bila brv predaleč proč. Ivica je začel s povestjo o Logaričekovem drenu od oč«-tove smrti do žabe, a dalje ni prišel, ker so se mu Štajerci smejali in eden ga je celo potegnil s palico preko plee, drugi pa so izzivali Štefana in Roka z: všč — vš« .... Hrvatje preko Sotle! V Logaričekih je zavrela siaer miroljubna kri in kot bi trenil, so zapeli hrvatski eepci, ki so ookatt oth-ošenja in nokaj lok svoj lop. vašk, top

kršnife še ni bilo v finančnem odboru. Naši zastopniki sa dokazali s številkami, da mi Slovenci plačujemo to-tijko davkov in doklad, da je kuluk za vzdrževanje naših cest čisto nepotreben. Dosedaj ga ni bilo treba, tudi v bodoče ga ne maramo. Poslanec Žebot je zagrozil vla-dinovcem. da bo nastalo v Sloveniji silno razburjenje, če ne celo revolucija, ako bi se Slovence sililo na kuluk. Poslanec Pušenjak pa je zaklical: Poslanci bomo šli od seda do sela in bomo našim ljudem povedali, kaj jim je storiti. Nepopisno vznemirjenje se je polastilo radikalov in ministrov, ko so miši izrekli te grožnje. Poslanec Gr-gin je grozil Žebotu in Pušenjaku: Zaprli vas bomo. — Pridete pod zakon o zaščiti države. Ukrotili smo druge, bomo še vas. Minister Jankovič je vpil: Srbi smo s krvjo oteli Slovence in sedaj se branite še kuluka. Naši so jim odgovarjali. Pomagali so našim muslimani iz Bosne in celo dva demokrata. A nemški poslanec Kraft in Pucljevi zemljoradniki so molčali.
Vse je bilo presenečeno vsled ostrega nastopa naših poslancev. Debelo so gledali radikali. Takega odpora niso pričakovali. Sejo so morali ob pol 1. uri prekiniti. O končnem rezultatu bomo poročali.
Samostojni in demokratski lažnjivci in tintomazi pa bodo še naprejvtrdiil, da so «klerikalni« poslanci zakrivili kuluk.
V Sloveniji kuluka ne bo.
Po seji finančnega odbora 22. septembra je izjavli član vlade (minister) na^m poslancem:
V Sloveniji bo o kuluku odločevala Gradbena di-tekcija v Ljubljani, ali bo potreben ali ne. Ker imate v Sloveniji itak dobre državne ceste, ne bo treba istih po- i pravljati s pomočjo kuluka. Cestarji ostanejo, cestni tnojstri tudi. Ker vidimo, da Slovenci res ne marate in , ue potrebujete kuluka, tudi vlada ne bo silila, da se iz- j vaja.	j
Toliko v vednost našim ljudem. Prepričani pa smo, \ da iKtdo pristaši Samostojne, demokrati in socijalisti vpili drugače. Mi smo vedno trdili, da se kuluk pri nas v Sloveniji ne bo izvajal, hi za čas, kar veljajo dva- i uajstine, julij—september, res tudi ni bilo kuluka. — i Kdor bo lagal proti našim poslancem, javite ga ta j-ftištvu SLS.
m I...I». —■ ■■ ■■ n. »i.ii..■■■um »n
Politični ogled.
DRŽAVA SHS.
Pašičeva vlada se nahaja v škripcih. Vprašanje Ueke in nesrečni novi zakoni so jo močno zrahljali. Niti v radikalnem klubu ni več edinosti. Pašiču obračajo hrbet celo možje njegove stranke. Vedno gostejši so glasovi, ki zahtevajo, da se poveri vodstvo radikalne stranke in vlade Stojanu Protiču. Današnji beograjski listi pišejo, da je dospel v Beograd nekdanji načelnik radikalne stranke stari Aca Stanojevič, ki dela na to, se režim j reokrcne. Stanojevič svetuje dvoru, da se Pašiča da v penzijon, a na njegovo mesto naj bi prišel Protič, ki je bolj razsoden in ima več ugleda. Pašič nima več moči, da bi zdržal disciplino v stranki in klubu.
po štajerski glavah, plečah in kot je priletelo. Iz cele mlatitve se je razvil pretep na življenje ter smrt. Pretepači so se zvili v cel klopčič, ki se je med kletvijo, vpitjem in težkim sopenjem kotalil po tleh. Sedaj so bili na vrhu Hrvati, pa zopet Štajerci, a od vseh strani so vreli na odpomoč s plankami štajerski sejmarji.
Na srečo je bila še precej hitro pri rokah žandar-meri ja, ki je bila na povratku iz sejma in se je pri tej priliki zanimala za klopčič po narodnosti mešanih pre-tepačev na Bašovi njivi.
Orožniki so s puškinimi kopiti razvozlali klopčič in cahtevali pretepače na odgovor. Ivica je povedal svojo storijo o drenu, a so mu vpada 1 i v besedo krvaveči Štajerci in Logaričeki so se obrnili kot na komando na odhod, češ, štajerski žandarji nimajo nobenih pravic do Hrvatov.
No, s sklicevanjem na hrvatske pravice pa ni bilo ■tako enostavno kot so to mislili Logaričeki, ker je bil g. stražmojster mnenja, da sedaj ni meje med Štajerci in Hrvati in nosi štajerski kot hrvatski žandar isto uniformo.
Po eden krvaveč Logariček in po eden začmelo ob-tolčen Štajerc sta morala stopiti skupaj in stražmojster je zapovedal orožnikoma: «Sedaj pa zvežita te tri hrvatsko štajerske pare z verigami, ki smo jih včeraj «fasali« n Beograda in jih bomo odgnali v Kozje!«
Orožniki so uklenili 6 dedov po dva in dva z novimi beograjskimi verigami na štajerski — Bašovi njivi — tik hrvatskega drena. Vsak pa je še moral vzeti v ne-uklenjeno roko hrvatski cepec in ga nesti v Kozje kot viden znak zločina.
Logaričeki so nekaj časa kleli na glas štajersko pra vico, a so jih puškina kopita prisilila k molku, le tu pa tam je še kateri jezno pljunil in pogledal srdito svojega souklenjenega štajerskega tovariša. Pot od Sotle do kozjanskih zaporov je precej dolga in sicer se tako vleče, da je pustila najljutejša jeza celo Logaričeke in globoko so se zamislili v: domači hrvatski dren, petelinov \ klic, zajčje opomine, žabji kvak in sedaj po tako dobrih sklepih pa v usiljeni tepež in beograjske verige---
A taki vam niso samo Zagorci, ampak Hrvati sploh da se bodo pulili med seboj za drenov štor, a pustili pa »toniti petelina ter zajca in žabo kvakati, dokler ne padejo batine in jih ne spravijo k pravi zavesti iz Beograda poslane — nove in nezlomljive verige.
Radi Reke je javna tajnost, da je Pašič na lastno roko barantal. Gotovo je, da je bilo nepremišljeno, tako starega človeka kot je Pašič (ima nad 80 let) pooblastiti, da «razgovarja« o usodi Reke in Adrije. Cela parlamentarna opozicija hi celo del radikalov očita staremu Pašiču krivdo na zgubi Reke. Prihodnje dni pride v skupščini do ostrih nastopov proti Pašiču.
Sedanja vlada pa se nahaja v hudih škripcih tudi radi tega, ker prinaša naredbe in zakone, ki ubijajo med narodom patrijotični duh ter širijo strašno nezadovoljnost in vzrujenost. To je n. pr. kuluk, nove takse, krivične dvanajstine, odpuščanje prečanskih oficirjev in uradnikov.
Ker v radikalnem klubu vstaja zopet grupa, ki je proti Pašiču in proti mnogim ministrom, je vladna parlamentarna večina nesigurna. Radikala Rankovič in Pantovič zbirata okoli sebe nezadovoljne elemente v klubu in grozita, da nočeta glasovati za vladne predloge. Nameravata celo izstopiti iz kluba. Gotovo skušata na ta način kaj «iztisniti.«
Nemci (8) in Džemijet (13) pa so res pravi hlapci srbske radikalije. So Pašičeva rezerva. Ko bi naj bil dne 22. t. m. načelnik nemškega kluba dr. Kratit glasoval proti kuluku, ga ni bilo v finančni odbor. Ko je bilo glasovanje končano, pa se je l?koj pojavil. Sedaj je u-godna prilika, ko bi lahko vse neradikalne stranke Pa-šičevo vlado strmoglavile.
Splošno presenečenje je vzbudilo energično nastopanje slovenskih poslancev v finančnem odboru proti vladi. Proti kuluku so povzročili naši tak kraval in so tako nastopili, da imenujejo srbski listi te dogodke «pa-klena larma« (peklensko burjo). Radikali so grozili našim zastopnikom z zapori in zakonom o zaščiti države ter da bodo Slovence že po svoje ukrotili. A naši se niso dali ukrotiti. Če bo zopet kdo trdil, da so «klerikalci« zakrivili kuluk, ta res ne zasluži drugega imena nego: lopov. Naši poslanci so s povzdignjenim glasom klicali vladi: «Vi režimovci spadate pod zakon o zaščiti države in v zapor, ker vsiljujete ljudem zakone in naredbe, ki med narodom uničujete s tem ljubezen do države!«
Položaj je danes silno zamotan, zunanji in notranji. Naši so imeli čisto prav, da niso nasedli radikalnim obljubam. Sigurno je: dokler Pašič' s svojo žlahto ne bo nehal biti premier in dokler Hrvati ne bodo ubrali resnejše politične smeri, ne bo boljše.
Slišijo se glasovi, da bo v slučaju Pašičevega poraza parlament razpuščen. Nato bi prišli na krmilo diktatorji, ali pa — nove volitve.
REVOLUCIJA V BOLGARIJI.
V Bolgariji se bijejo hudi bojf med združenimi kmeti in delavci in med pristaši meščanske vlade, položaj se pa ne da z gotovostjo presoditi, ker so pretrgane poročevalne in prometne zveze. Razumljivo je, da vlada v Sofiji noče priznati svojega slabega položaja pred svetom in če bi bila njena oblast omejena tudi samo na mesto in pa na pokrajine, ki so pod oblastjo makedonskih komitov. Po zadnjih poročilih je edina zaslomba vlade komitska sila, ker tudi vojaštvo mnogoštevilno pristojni na stran zemljoradnikov, ki so severne in vzhod ne dele države popolnoma osvojili ter jih odrezali od vladnega območja. Vodja makedonskih komitov Todor Aleksandrov je jKistal notranji minister. Vstajo proti vladi spremlja generalni štrajk na železnicah in pošli. Sofijska vlada je tudi to tajila, dokler se ni vse to ob-istinitilo s tem, da so izostali orientekspresni vlaki. — Glavna proga Sofija—Carigrad je pokvarjena in Sofija je brez telegrafske in telefonske zveze. Vstaji je hotela dati vlada komunistični značaj, sedaj je pa že povsod znano, da so na čelu vstaje zemljoradniki in da jih vodi maščevanje nad krvoločnostjo kraljevske vlade proti prejšnjemu zemljoradniškemu režimu.
POLOŽAJ V NEMČIJI
nosi žc vsa znamenja preteče državljanske vojne. Mo-narhistične in nacionalistične organizacije ali fašisti pripravl jajo preobrat z ene strani, z druge pa vstaja delavstva, ki išče izhod iz silne bede in krize v delavski revoluciji in vladi delavskega ljudstva. — Pripravljenosti nemške vlade, da bi pod gotovimi pogoji prenehala s pasivnim odporom v Poruhrju, odgovarja Francija še vedno s trdo nepopustljivostjo. Ministrski predsednik Poincare je imel pri odkritju nekega spomenika govor, v katerem je rekel, da se pasivni odpor Nemčije lomi. Nemška vlada se zaveda, da se ne bo mogla več j dolgo upirati, kljub temu pa hoče še v zadnjem trenutku od Francije izsiliti neke ugodnosti. Toda Francija se ne i uda in ne bo odnehala od svojega stališča. Svojim zadnjim izjavam nima francoska valada ničesar dodajali.
ZA VOJAŠKO DIKTATURO.
Vzgledu španskih generalov, ki so se polastili vlade, so skušali slediti tudi rumunski visoki vojaški krogi. Imeli so vse pripravljeno za državni preobrat, ka- i terega so hoteli začeti z velikim židovskim progromom, ' vlada je pa za te načrte zvedela ter kolovodje zaprla.
DRUŠTVO NARODOV.
Raziskovalec severnega tečaja, Norvežan gospod Nansen, ki zastopa svojo domovino v Društvu narodov, je dejal v zadnji seji, da so razne vlade, ki so prej po- j samezno skušale pomagati Avstriji, izdale 75 milijonov angleških funtov brez vsakega usj>eha, med tem ko je j društvo narodov z velikim uspehom in brez stroškov : rešilo ta nenavadno težavni problem.
NASE PRIREDITVE.
Sv. Peter pri Mariboru. V nedeljo, dne 30. septembra priredi naš Orlovski odsek malo prireditev z igro
«Dva gluha«. Potem je tolovadni nastop članov in naraščaja. Prijatelji orlovske misli prisrčno vabljeni. — Vstopnina 2 D. Bog živi.
Tombola Udruženja invalidov se vrši dne 7. oktobra ob 14. uri na Glavnem trgu. Cenjeno občinstvo se naproša, da prispeva k tej tomboli z dobitki, katere sprejema tajnica ga. Maček, Aleksandrova cesta 9 (tobakar■-na) ter z nakupom srečk; ker je čisti dobiček namenjen fondu za podporo ubožcev, navezanih na državne prispevke, upa odbor, da se bode cenjeno občinstvo pokazalo radodarnim ter pomoglo do najlepšega uspeha. 1'druženje vojnih invalidov Maribor, i Priredite\ v .Makolah. Igra «Turški križ«, katero je priredil Orel v Makolah dne 16. t. m., je krasno izpadla. Na občno željo se bode zopet ponovila v nedeljo, dne 30. septembra. Kdor je še ni videl, naj pride pogledat. Pa tudi oni, ki so jo že videli, jo bodo zopet radi prišli pogledat. Tako lepa igra se malokje vidi. Da ne bode med odmori gledalcem dolg čas, se bode zopet preskrbela godba. Domači pevski zbor bode pel nove narodne pesmi. Pevci s pevovodjem od Št. Florjana, dobro došli. Torej na svidenje! Bog živi!
Bralno društvo v Ljutomeru naznanja, da se pripravlja velika javna bogata tombola, ki se bode vršila ; pri lepem vremenu v nedeljo, dne 30. spetembra ob 2. ! uri takoj po večernicah na Glavnem trgu v Ljutomeru. ■ Glavni dobitki bodo: 1 polovnjak vina, vreča moke, voz ! drv (bukovih) blago za moško in žensko obleko, 1 prašič i in drugih, najmanj 400 bogatih dobitkov. Občinstvo se \ opozarja vsled krajšega dneva, da pribiti točno ob 2. j uri na to izredno bogato tombolo, sicer bi tomobola vsled zadržanja občinstva trajala pozno v noč. Srečke po 3 D se bodo dobile v predprodaji v prodajalni Prvega del. konzumnega društva in v trgovini gospoda Repiča ; v Ljutomeru. V slučaju slabega vremena se preloži tom-| bola na dne 7. oktobra. Torej v nedeljo dne 30. septem-j bra vsi po srečo v Ljutomer.
Veržej. Dekliška zveza ponovi v nedeljo, dne 30. : septembra v prostorih Marijanišča igro «V šoli križa« v | petih dejanjih in «Prisiljen stan je zaničevan«. Vabimo k obilni udeležbi.
SLOVENSKEMU LJUDSTVU!
Na ljubljanski visoki šoli se pripravlja mnogo na-• šib najboljših mladeničev za svoje bodoče poklice, za ' profesorje, zdravnike, odvetnike, sodnike, inženirje itd. ' Večina teh je revnih staršev iz kmetskih in delavskih f slojev. V prejšnjih letih je za tc skrbela vlada in vzdj^-; ževala v Ljubljani vseučiliško kuhinjo. Ker lansko leto J ta kuhinja ni dobila več od vlade podpore, je morala s poslovanjem prenehati. Takrat so stopili katoliški viso-košolci pred ljudstvo in ga prosili pomoči. Vedno darežljivi Slovenci jim niso odrekli jx>dpore. Poslali so V~ Ljubljano živila in denar ter tako omogočili ustanovitev Dijaškega podpornega društva, ki je nudilo skozi celo leto prehrano preko 100 akademikom, najrevnejšim zastonj, drugim pa po znižani ceni. Živil se je nabralo v vrednosti okrog 160.000 D. Obrat kuhinje je zahteval skupnih stroškov preko 290.000 D, tako, da smo zaključili s primanjkljajem 11.000 D.
Tudi letos stoji naša akademska omladina pred vprašanjem, kako bo v jeseni, ko bo morala iti v Ljubljano nadaljevat svoje študije. V bodočem šolskem letu bo prosilo za prehrano v naši kuhinji do 150 visoko-šolcev, tako, da so stroški proračunjeni na 680.000 D. Te ogromne svote nikakor ne bodo mogli plačevati povečini revni visokošolci. Primorani so ponovno prositi ljubitelje dijaštva pomoči. Tudi naše ljudstvo ve dobro, da so izobraženci kmetskih in delavskih slojev. Ravno ti bodo pač na vseli mestih najbolje upoštevali ljudske potrebe. Na odgovornih mestih mora imeti naš kmet in delavec izobražence, ki bodo znali braniti in upoštevati ljudske zahteve in pravice.
Visokošolstvo dijaštvo se za to obrača na celokupno javnost, da pripomore po svojih močeh društvu, ki ima namen podpirati in omogočiti revnim visokošol-cem njihov študij. Vsem tistim, ki bodo dobili od podpisanega društva še posebne prošnje, polagamo na srce, da se za stvar zavzamejo, vse pa prosimo, da prispevajo pri nabiranju živil in denarja za naše podporno društvo. Predvse se obračamo na dekliška društva in vse druge naše organizacije, da organizirajo nabiranje v njih okolišu.
Ljudstvo, bodi prepričano, da se ti bo izkazalo visokošolsko dijaštvo prej ali slej hvaležnega.
Pokrovitelju:
Dr. A. B. Jeglič 1. r.	Dr. A. Karlin, 1. r.
škof ljubljanski.	škof lavantinski.
Tedsinski mvIci.
•f- Smrt mladega duhovnika. Neizprosna smrt je zopet posegla 19. t. m. v vinograd Gospodov in nam ugrabila komaj 40 let starega gospoda župnika Miloša Kos, ki je župnikoval pri Gor. Sv. Kungoti. Blagopokojni je bil rodom iz Kranjske, a bogoslovje je obiskoval v Mari boru, kjer je bil tudi posvečen v mašnika. Kaplan je bil v Ljutomeru in na Dobrni pri Celju, odkoder je prišel leta 1915 h Kungoti za župnika. Rajni gospod župnik je podlegel v moško-krepki dobi srčni vodeniki. Bil je svojim ovčicam v vsakem oziru zvest pastir, kjerkoli je služboval v dušjeskrbju. Pogreba rajnega se je udeležilo med veliko množico domačih ter sosednih faranov tudi 26 duhovnikov. Pogreb je vodil mariborski gospod stolni župnik Moravec, slovo pa je govoril blagopokojnemu vseučiliščni profesor g. dr. Lukmnn. Blagemu gospodu župniku in duhovnemu sobratu, svetila večna luč.


Stran 1
SLOVENSKI GOSPODAH.
' !WiHi. '"J KJVlJ.JJ>!^*Mtu
27. septembri 1923.
Duhovniške spremembe. Franc Magdič, bivši župnik tržaško-koperske škofije, je postavljen za provi-zorja v Gor. Sv. Kungoti. S 1. oktobrom tega leta postane o. Alfonz Svet župni vikar- pri Sv. Petru in Paviu v Ptuja, o. Pij Vakselj pa pri Sv. Vidu pri Ptuju, kamor pride Jože Presnik za kaplana, novomašnik Janez Ko-košinek pa na njegovo mesto k Sv. Marjeti niže Ptuja. P« St. Trojici v Halozah bo pomagal vpok. župnik g. Janez Mlakar.
PRITOŽBA FINANČNEGA MINISTRA DR. KOROŠCU
Beograd, dne 22. septembra.
Med sejo finančnega odbora dne 21. septembra v kateri so se naši poslanci na vso moč borili proti krivicam, ki se godijo nam Slovencem, je finančni minister Stojadinovič na hodniku v parlamentu potožil dr. Korošcu:
«Vaši ljudi so tako žestoki i se bore tako žučno, da stvar ne ide napred«.
Po našem: Vaši poslanci so tako srditi in se borijo tako silno, da stvar ne gre naprej. Nadalje je potožil, da bi že davno vlada imela vsa dovoljenja in dvanajsti-ne gotove, če ne bi bilo slovenskih poslancev. Mi vemo, da vladinovcem, posebno Srbijancem ni ljubo, ker se naši poslanci tako energično borijo proti vladi. Jugoslovanski klub skoro edini vrši strogo kontrolo nad vladnim gospodarstvom.
In samostojneži, demokrati ter socijalisti bodo vkljub temu lagali, da so «klerikalni« poslanci v vladi.
Ljubosumnost med Pucljem in njegovimi srbskimi tovariši. Pucelj nima več sreče v politiki. Odkar je glaso val ea nesrečno vidovdansko ustavo, ga preganja uso-
kakor desetega brata. Nas Slovence je pomagal vkle-«Ui v verige srbskega centralizma in nas oropal samostojnosti. Sam je od samostojnih nesrečnežev le s težavo zlezel v državni zbor. Sedaj ni več minister, a bi «opet rad postal kaj takega, ker mu je baje neslo. Da bi vendar zlezel do korita, se je vpisal k srbskim zemljo-radniškim poslancem in se je dne 20. t. m. tudi preselil k njim. A nekaterim poslancem tega kluba ni prav, da je bil Pucelj sprejet v njihovo družbo. Bojijo se namreč, da misli po njih zlesti na kak ministrski stolček. Zakaj bi pa tudi ne? Za vidovdansko ustavo je glasoval, zakaj bi pa še za posledice, ki izvirajo iz te ustave, ne bil soodgovoren? Pa čast, ta tudi nekaj velja!" Pa denar kajpada tudi. Potem bo slovenski narod že živel brez avtonomije, za katero se poslanci Jugoslov. kluba toliko borijo. Saj g. Pucelj se bo radoval, ako drugi ne. Pa recite, da samostojni ne skrbe za narod, ki se je po-srbit v osebi g. Puclja, in če je ta zadovoljen, naj bo i narod zadovoljen, pa basta!
Pucljevi srbski zetnJjoradniki za pogranične trupe. Ako bo kdo Slovencem pomagal iz sedanjih slabih časov, bo to golovo Samostojna kmetijska stranka. Saj »jeno glasilo «Kmetijski list« tako piše. Pucljevi ljudje se poslužijo vselej prave taktike in uberejo najboljšo pot, da narodu koristijo. Zato so tudi sklenili, da naj Pucelj stopi v srbski zemljoradniški klub, da bo imel več vpliva in moči. Radovedni pa smo, kako se gospod Pucelj strinja s politiko srbskih poslancev zemljorad-«ikov, ki so dne 21. t. m. zagovarjali in glasovali v fi-aamčnan odboru v Beogradu za to, da se zopet nastavijo pogranične trupe in se zato dovoli kredit od 14 mil. 465.9621 din. Proti tem trupam, ki so stale državo velikanske svote in bile prava nadloga za narod, so se naši poslanci toliko časa borili, da so dosegli njih odpravo. Sedaj pa Pucljev klub glasuje za nje. Ali je to Puclju prav ali ne, ne vemo. Ali da je v klubu, znamo. Da so pogranične trupe naperjene pred vsem proti slovenske-■au ljudstvu, je gotovo.
Naši poslanci proti novi kaznilnici v mariborski okolici. Kakor smo že poročali, namerava ministrstvo prarde ustanoviti pri Sv. Miklavžu na Dravskem polju prehodni kaznilnični zavod. To bi bila podružnica mariborske kaznilnice. Zaradi tega bi bili oškodovani revni ljudje, kateri so potom agrarne reforme dobili od veleposestnika gospoda Scherbauma zemljo v najem, ker bi s« |im Kemija odvzela. Tudi občina bi bila zelo oškodovana, ker bi država zasegla poslopje, katero hoče dati gospod Scherbaum za šolo in ga uporabila za kaznilni-eo. Občina, katere prebivalci so večinoma ubogi, bi pa morata v teh burnih časih zidati drago šolsko poslopje. Poslanca Falež in Žebot sta dne 21. septembra posredovala pri ministru pravde, da od te namere odstopi. Nameravani zavod se pa naj ustanovi v Srbiji, ali Vojvodini, kjer imajo tisoče oralov zemlje na razpolago, katere ne bo nihče pogrešal. Poslanca sta izročila mi-■istra obširno spomenico oziroma ugovor občinskih agrarnih odborov. Gospod minister je obljubil, da se ho-§e na pritožbo ozirati. — Zmedo pri tej zadevi pa dela neki socijalist Zalokar v Šmiklavžu, ki ni niti odbornik obč. agrarnega odbora, niti upravičenec za agrarno reformo. On je zavlekel za 9. september določeno sejo občinskih agrarnih odborov mariborske okolice, na kateri bi se imelo pravočasno sestaviti protest proti nameravani razlastitvi veleposestva Scherbaum. Pritožba bi se bila morala vložiti 14 dni po izvršeni komisiji, ki •e je vršila 3. septembra. Po Zalokarjevi krivdi je bil postavni rok zamujen. Če bo zemlja ubogim ljudem pri
Miklavžu, Slivnici in okoliških občinah odvzeta, ■aj se ljudje zahvalijo socijalistu Zalokarju, katerega so poslušali namesto, da bi upoštevali nasvet poslancev. Oba poslanca sta t tej zadevi vložila na ministra še posebno interpelacijo.
Samostojneži v Prekamrja. žalostna usoda je za-aesia naše samostojneže tudi v Prekmurje, da si pridobe ljudi ea svojo stranko. Razširjali so svoj list na vse mogoče načine, da se e njegovo propagando rkoreninijo. PoSiljali so svoje agente osebno od hiše do hiše. da so mrteeorali ljuistv« e dobrih aamwUb 3NDtosVqfttfAeT.
Tako je prišel h gerentu neke prekmurske občine mlad, nobel gospodič, o katerem so ljudje ugibali, da mora biti kak geometer, ker je bil tako imenitno oblečen ter je nosil pod pazduho torbico. Izkazal se je pa kot samostojni agent ter lagal gerentu o dobrih lastnostih «Kmetijskega list«, češ, da je to najbolj krščanski list, ki piše samo o božjih zapovedih. Gerent, zvest pristaš SLS, je nasedel temu prekanjencu ter si naročil en izvod «Kmetijskega lista« za pol leta, ob enem pa je plačal naročnino 25 K. Od tistega časa dobiva ta gerent tedensko po 2 izvoda «Kmet. lista« že dve leti, ne da bi ga nadalje plačeval. Koristi sicer nima od njega nobene. Samostojna pa s tako propagando v Prekmurju ne bo daleč prišla.
Dekliške zveze! Snujte «čebelice«! V poslovniku Dekliške zveze je na strani 17 o tem posebno poglavje, ki se glasi: Da se goji med dekleti varčnost, naj ima vsaka Dekliška zveza lastno malo hranilnico, tako imenovano «Čebelico«. Natančno navodilo o poslovanju in tudi nabiralnik se dobi pri najbližji katoliški hranilnici ali posojilnici, «čebelico« vodi članica, ki jo je izvolil občni zbor. Ta članica je odbornica. «Čebelica« naj posluje pogosto najmanj pa enkrat na mesec, najbolje jk) sestanku. Obresti, ki jih dobi «čebelica« se stekajo v društveno blagajno. Iz «Čebelice« se denar ne sme izjx>sojevati. Poslovanje «čebelice« pregledata preglednici, ki poročata o uspehu na občnem zboru. Dekleta! Štedite. Hranite denar v «Čebelici«.
Mariborske novice. Gospod mariborski okrajni glavar- Lajnšič je prestavljen iz Maribora v Ljubljano. Do imenovanja novega okrajnega glavarja bo vodil posle pri okrajnem glavarstvu gospod veliki podžupan dr. Vilko Pfeifer. — Kapucinski samostan v Studencih pri Mariboru je dobil novega predstojnika gospoda patra Lina Prah iz Gorice. Novi gospod predstojnik je rodom od Sv. Križa pri Slatini in je bil dosedaj v Gorici, odkoder pa se je moral izseliti z drugimi slovenskimi patri vred. V Mariboru je umrl te dni advokat dr. Vladimir Sernec. Bil je sicer po svojem prepričanju demokrat, a poštenjak.
Naš shod v št. Jurju ob juž. žel. Preteklo nedeljo, dne 16. t. m. se je vršil dobro uspeli shod SLS pod predsedstvom g. Fr. Zdolšeka. Govoril je poslanec gospod Davorin Krajnc. Sprejeta je bila sledeča resolucija: Izrekamo poslancem Jugoslovanskega kluba popolno za upanje in prisrčno zahvalo za vztrajnost na potu za avtonomijo.
Pogreb Vesenjakove matere, o smrti katere smo po-t očal i že v zadnjem «Gospodarju«, je bil zelo lep. Udeležilo se ga je 12 duhovnikov, učiteljstvo s šolsko mladino, domači pevski zbor, mnogo prijateljev in znancev iz vseh slojev in za šmarjetsko župnijo veliko število domačinov. Domači g. župnik je imel pri grobu kratek in lep nagovor. Videlo se je, da cela župnija žaluje za dobrosrčno ženo, ki je v svojem življenju storila toliko dobrot ter bila nad vse priljubljena.
Blagoslovitev novih zvonov pri Veliki Nedelji. —
V nedeljo, dne 16. septembra 1923 je dobila tudi naša župnija dva nova zvona, 800 kg težkega v glasu F in 420 kg težkega v glasu A, dočim tehta stari 483 kg v glasu G. Tako ima lepa župnija tudi lepo harmonično mol-zvonjenje — agf —, ki bode dovršeno z nabavo četrtega 1800 kg težkega zvona v glasu C. Zvonove je vlila Biihlova tvrdka v Mariboru. V soboto, dne 15. t. m. sta jih pripeljala naravnost iz Maribora dva kmeta, Anton Hržič in Jakob Meško iz Mihovec. Prebivalci ob cesti so jih kaj radovedno ogledovali in pozdravljali. Ne- I ka posestnica, velikonedeljska rojakinja, je potrgala vse cvetlice svojega vrta in jih jx>ložila z nepopisnim veseljem na itak že razkošno okinčane zvonove svoje rojstne župnije, voznikom pa je hitela postreči z jedili in pijačo. Še lepše so bili sprejeti in pogoščeni v Cvetkov-cih v župniji Sv. Lenarta. Na meji župnije jih je pozdravil veličastni slavolok, kojemu so sledili do župnij- j ske cerkve še štirje, delo pridnih in probujenih mlade- : ničev, posebno trgoškib. V Trgovišču nad Meškovo kapelo je bil pripravljen prostor za slovesen sprejem zvonov. Odtod je odjahala pod poveljstvom Blaža Skuhala dična, 26 mož in mladeničev broječa četa jezdecev v narodni noši na lepih okinčanih konjih zvonovom nasproti do Gorišinec v Marjetski župniji. Tukaj, nad Meškovo kapelo se je zbrala ogromna množica ljudi iz domače in iz sosednih župnij, iz vseh slojev prebivalcev, ki nestrpno čaka in se ozira v smeri proti Mariboru. Naenkrat se prikaže na cesti dolga vrsta malih dečkov in deklic. Od kod li so se vzeli? O, nedolžna, otroška iznajdljivost. Iz lastnega nagiba so bili odšli že davno zvonovom nasproti daleč, daleč proti Sv. Lenartu. In so jih srečali. In zdaj korakajo pred njimi pogumno, veselo, samozavestno, kakor bi hoteli reči: zvonovi so naši, nam bodo peli najdalje in največkrat. Za otroki se prikažeta dva štirivprežna vozova opletena z neštetimi venci, na njih v cvetlicah oviti, kakor cvetoči zvonovi, ob strani pa 26 jezdecev. Prvi voz se postavi pod slavolok, domači gospod župnik stopi nanj, se dotakne zvonov in jih pozdravi z najkrajšimi besedami rekoč: «Župljani velikonedeljski! Sedaj so tukaj novi zvonovi, zvonovi vaši, tovariši od zibeljke, prijatelji do groba, razveseljevalci v veselju, tolažniki v žalosti. Pozdravljeni! Pevski zbor zapoje veličastno Rožmanovo «Pozdrav zvonom«, ormoška godba zasvira «Zvonikar-jevo«, očesa gledalcev pa zarosijo solza veselja. Na glas trobente se uvrsti krasen sprevod. Za križem korakajo nedolžni otroci, za njimi možje, potem Mladeniška in Dekliška Marijina družba, Orli, Orlice, godba, trgoška in mihovska požarna hramba, jezdeci, štirivprežni vo-aovi a zvonovi, okoli njih tenec malih, belooblečenih deklic, n njimi pevei, duhovščina, na eelu ji stolni tap-aik m kanonik Fr. Mecavec fc Maribora lol rojak, m
njo botri in botre, Miki, Vukšinič, Kuharic, Hržič, za njimi vsi občinski predstojniki, potem nepregledna vrsta deklet in žen. Sprevod se je pomikal med petjem, godbo in streljanjem k župnijski cerkvi, ki je bila znotraj in zunaj daleč na okrog vsa v vencih, v zelenju in drevescih na tisoče metrov, požrtvovalno delo veliko-nedeljskih deklet in žen. Po sprevodu so bile v cerkvi pete litanije z blagoslovom. Drugi dan, v nedeljo, ob pol 10. uri je bilo blagoslovljenje zvonov. Blagoslovil ji j« ob asistenci 15 duhovnikov tukajšnji rojak Fr. Mora-vec, stolni župnik in kanonik v Mariboru. On je tudi pridigoval in razložil krasno pomen molčečega in pojočega zvona, potem pa daroval sv. mašo za vse dobrotnike. Z zahvalno pesmijo se je končala dosedaj najlepša slovesnost ob navzočnosti pairona, priora križ-niškega reda. Prevzvišenemu gospodu nadpastirju, naše mu škofu se je poslala brzojavno udanostna izjava duhovščina in preštevilnih gostov. Zdaj pa pojo trije lep tercet, — Manjka štrti za kvartet.
Smrt vzomega mladeniča. Dne 16. t. m. je pokosila nemila smrt vzglednega in vernega mladeniča Jurija Luber iz Formina. Rajni je dolgo let bolehal na sra-ni bolezni. Neznosne bolečine, ki mu jih je zadavala bolezen je j>otrpežljivo prenašal. Bil je vzoren čebelar-naprednjak. Bodi mu lahka šmarjetska žemljica.
Podružnica vojnih invalidov v Ptuju naznanja svojim članom sledeče. Po sklepu invalidskega kongresa v Bosanskem Brodu dne 11. jan. t. 1. so se izdelale za člane nove članske knjižice, katere bo treba takoj razposlati. Vsaka knjižica bo morala imeti na sprednji strani znotraj fotografično sliko dotičnega imejitelja. Zato je nujna potreba, da člani predložijo čimpreje v tukajšnji pisarni v Ptuju vsak po eno fotografično sliko, ki naj bode izdelana na mehkem kartonu, 6 cm široka, 9 cm visoka. Ako kdo nima primerne stike naj si jo čimprej preskrbi, Opozarja pa se, da morajo biti slike v toliko čedne, da se oseba dotičnega takoj pozna. Ako se dajo slike od trdega kartona odlepiti, so tudi dobre. Tukajšnji odbor se je dogovoril s tukajšnjim fotografom g. Vinklerjem, da bo izdeloval za invalide in vdove po najnižjih cenah slike in sicer 3 kom. 35 din. Torej invalidi in vdove, kateri še nimate slik, pojdite k zgoraj imenovanemu, kjer jih dobite po omenjeni ceni. Vsak se mora izkazati pri fotografu s člansko knjižico. Članske knjižice so nujno potrebne in velike važnosti, ter bodo služile za marsikatere ugodnosti v bodoče. Pozor! Ob enem pa se obveščajo vsi invalidi in vdove, da, kdor po novih pravilih zaostane s plačilom članarine več kot šest mesecev, bo v bodoče izključen iz organizacije. — Krivdo naj si pripiše vsak sebi.
Preganjanje ubogih invalidov. Največ nehvalei-nosti pri nas menda doživijo ubogi invalidi. Te neprostovoljne žrtve so zapostavljene države, jemlje se jim pičlo podporo, ter se dela iz njih berače, mesto, da bi se jih javnost usmilila ter jim nudila vsaj toliko, da si zasigurajo košček kruha, če pa se posreči kakemu invalidu, da si pomore do obstanka na kak način, tedaj pa mu zavida vse njegov položaj, vsak bi ga rad izpodrinil. Da je temu tako, nam priča žalostna usoda invalidskega siromaka v Sv. Vidu niže Ptuja. Temu invalidu se je posrečilo dobiti trafiko pri Sv. Vidu, ki ga je na skromen način preživljala. Toda ljudje, med njimi bogataš-trgovec, ki ima poleg trgovine še veliko posestvo in gostilno, so postali invalidu zavidni ter so se toliko časa trudili, da je uprava odvzela invalidu-sij»-maku trafiko ter jo dala trgovcu-bogatašu. S tem se je invalida uničilo, ker si radi pohabljen osti ne more služiti kruha s težkim delom. Uprava preganja onega, ki se je celo vojsko vlačil po frontah ter ga je vojna pohabila, podpira pa onega, ki je celo vojsko lej>o sedel doma »a toplem ter si zbiral bogastvo. To je dandanes pravičnost in človekoljubje.
Novi zvoni v Lueah v Sav. dolini. Dolgo in. nestrpno smo pričakovali, kedaj bomo dobili nore zvonove. Naposled se je naša želja uresničila, dobili smo nove zvonove. Poln veselega pričakovanja je bil ta dan. Maša sicer tiha vasica je vsa oživela in se skrbno pripravljala za sprejem, fantje so postavljali visoke mlaje, dekleta so pa kar tekmovale med seboj, katera bo jih lepše okrasila. K sprejemu, ki se je vršil na savinjskem mostu se je zbralo ljudstvo cele fare. Prihod zvonov je oznanilo pokanje topičev in zvonenje edinega zvona, ki ga nam je pustila vojna. Pri slovesnem sprejemu je prvi pozdravil novodošle bronaste misijonarje naš prež. gospod župnik, za njim pa so se vrstili v govorih župan Letnar, načelnik gasilnega društva in drugi. Po sprejemu smo peljali zvone v slovesni procesiji k cerkvi, kjer se je slavnostni dan zaključil z blagoslovom. Na angelsko nedeljo, dne 2. septembra pa smo potegnili zvone v zvonik. Nešteta množica domačinov in tujcev je prisostovala cerkveni slavnosti. Zahvala za nove zvone gre vsem faranom, ki so nmogo žrtvovali. V prvi vrsti pa gre zasluga cerkvenim možem in županu, ki se niso strašili nobenih žrtev in truda da so dosegli svoj cilj. Tudi botri in botre so mnogo doprinesli, da imamo Lu-čani nove zvone. Ponosni pa smo brez izjeme vsi, kadar pogledamo v zvonika visoke line in vidimo naše štiri nove zvone, ki nas bodo spremljali na vseh naših potih in tudi na zadnji — do hladnega groba. Pri tem pa tudi ne smemo pozabiti nasprotnikov, ki so si toliko prizadevali, da preprečijo nabavo novih zvonov. Izkazalo se je kot resnično, kdor je pri družbi slabostojnili, ta je tudi proti cerkvi in zvonom. Še celo v sosedni fari v Ljubnem se je dobil hud nasprotnik naših zvonov, ki se je na vse načine trudil, da ne bi Lučani dobili zvonov. Omeniti pa še moramo velikega dobrotnika, ki je obljubil, da bo dal ea arene 90.000 K, toda srojj» obljube dosedaj 3» «i tepoM
Lepa cerkvena slovesnost v Bočni. Nenavadno lepo slovesnost smo obhajali Bočani dne 8. t. m. Mil. knezo-škof mariborski nam je ta dan blagoslovil dva zvona in
Sosvetil župno cerkev. Cerkev in vas ste bili okrašeni, akor še nikoli. Vsaka hiša, zeleni drevored, mogočni mlaji itd. je kazalo na zunaj znake veselja in radosti, katerega smo čutili v naših srcih. — Da se je pa vse tako lepo in v zadovoljivost župljanov napravilo, smo v prvi vrsti dolžni zahvalo našemu za vse skrbnemu, požrtvovalnemu in blagemu č. g. župniku, gg. cerkv. ključarjem, marljivim dekletom, cenjenim pevcem in dru-fim, osobito bodi pa zahvala preblagim župljanom, ki se niso ustrašili velikih denarnih zahtev, da so se omogočili novi zvoni, okusno ozaijšala in prenovila zvonik in cerkve tako, da s ponosom pogledamo ia prijazni hribček, ki ni le dika naše župnije, ampak tudi kras »ase doline. — Slavnostni govor premilostljivega kne-aoškofa pred cerkvijo, v katerem nam je razložil pomen ®beh opravil, je napravil na slavnost še poseben uči-*ek; mnogobrojna množica ljudstva je živoželjno poslušala nadpastirja. Bodi prevzvišenemu knezoškofu s tem izrečena naša najprisrčnejša in najvdanejša za-kvala.
Paševanje davčnega uradništva v Kozjem. V na-Mi kozjanskem okraju, o katerem se povsod govori, da je nazadnjaški, smo postali vendarle napredni vsaj v enem oziru. Naš davčni urad namreč prednjači v vsakem oziru drugim, kar se tiče strogosti pri pobiranju (iavkov, zlasti pa dohodninskega davka. Uvedel je poseben način pri določevanju imenovanega davka. Dav-Ani urad v Kozjem je že namreč pred dvema mescema izračunal, koliko bo imel kmet dohodkov v letu 1923, seda j pa zahteva od nas kmetov, da moramo plačati dohodninski davek najprej do konca leta. Uradniki pov-<ferjajo, da so izračunali dohodnino za letošnje leto na podlagi dohodkov lanskega leta. Najbrž meni delati atevčni urad čudež«, ker pravi, da morajo imeti kmetje ša občin Virštanj, Verače, Sopote itd letos, ko jim je toča vse zbila, ravno toliko dohodkov, kakor lansko le-1». Pri takem škandaloznem postopanju davčnega urada bo nabrž resnična govorica, ki se širi med ljudmi,
namreč dobe davčni uradniki pri hitrem iztirjevanju Havkov tri procente od iztirjanega denarja kot nagrado. Potem je razumljivo, da je davčni urad začel iztirjavati «tohodnino do konca tega leta že pred dvema mescema, Mr preti upravitelj tega urada, gospod Dobrave kmetom «»ene boste še spoznali«. Žalibog, da gospoda upravi-Hf^a sedaj že preveč dobro poznamo, pa ne od dobre, ampak od slabe strani.
Pozor na prilogo g. trgovca Alojzija Drofenik v Ce-Sju, katerega s tem toplo priporočamo!
MARIBORSKA POROTA.
Uaior v Ljutomeru — smrtna obsodba.
B«m 19. septembra se je obravnaval pred mariborsko poroto zanimiv in zagoneten slučaj — umor sopro-je ruskega inženirja Ganusova v Ljutomeru. Njo in nje *ega triletnega sinčka Rastislava je umoril inženirjev aluga Černjanko, tudi Rus. O umoru samem smo svoje-misno poročali. Inženir Ganusov, ki je bil zaposlen pri graditvi ljutomerske železnice, se je nahajal par dni na službenem opravku v Požarevcu. To priliko je uporabil »§egav sluga Černjanko, ki je bil v inženirjevo ženo »(rastno zaljubljen, pa se je splazil po noči v spalnico ier jo hotel posiliti. Ker se mu je branila, jo je v jezi «Slavil z brisačo, potem pa je umoril na isti grozoviti »ačia še njenega triletnega sinčka. Po zločinu je stanovanje zaklenil ter odšel v svojo sobo. Drugo jutro so našli Ganusovo popolnoma golo na tleh ležečo in mrtvo, sinček pa je visel na postelji, obešen za brisača K porotni obravnavi je prišlo mnogo Rusov. Obtoženi Va-
Černjanko se je zagovarjal s pomočjo tolmača dr. Jukarta. Zločina ni priznal, ampak je dolžil prijatelja •d moža umer jene, inženirja OWWr:iv3 k?/ pa so našli m* Čenijankovem telesu polno prask od nohtov ter par •is od umorjene, so sklepali, da je on storilec. Porotniki so enoglasno potrdili, da je obtoženi Černjanko kriv, pa bil obsojen na smrt na vešalih.
Umor.
l®tega dne se je zagovarjal pred porotniki 17l$tni ImdTik Lah iz Kraljevcev radi hudodelstva umora. Obdale« je, da je ubil Antona Čeha. Spri se je z njim pri posestaikn Petru Holcu v Kraljevcih. Ko sta se zvečer tračala domov, je Lah zagrozil Čehu, da «bo nocoj čre-m v firtahu domov nesel.« Stekel je domov, vzel veliki Kuhinjski nož in potem ž njim v Borkovem vrtu zaklal ♦eha. Zasadil mu je nož v prsa ter ga na mestu ubil. Draga jutro, ko so šli ljudje k maši, so našli umorjenega Ceha. Aretiran je bil takoj Lah, ki pa dolgo ni ho-•el Kločina priznati. Porotniki so potrdili vprašanje hudodelstva umora. Ker je obsojenec star še le 17 let, f« dobil samo 8 let težke ječe.
Umor v Prckmnrjn.
Dee £0. t. m. je obravnavala porota umor, ki se je i^odil t Prekmurju dne 4. marca t. 1. Ljudje so našli Ateiana Bočkovca s prebodenim srcem mrtvega ležati. •hm je padel na njegovo sestro Kristino in njenega ijuijčka, ruskega begunca Aleksandra šiškina. Kristina nt njjen ljubček sta se hotela polastiti posestva, ker pa |ima je bil brat na poti, sta ga umorila. Ker pa se njima ; ■i moglo nič stvarnega dokazati, je bila Kristina Boč-kove« oproščena, njen ljubček šiškin pa obosojen na 8-kto o !•&>
P» 12 letih odkrit ztoMa.
Ona 21. septembra je prišla pred porotnike 441etna MrevwH3carica v Obrdht Rcraa Tropova. Obtožena je, da p t&rt 18. avgust« 1911 za*«ala «espodarsk® poslopje
župana Ivana Ravšl v Obrežu. Celih 12 let se ni vedelo, kdo je zločin povzročil, dokler ni ovadila požigalke njena sestra Ana Dogša. Tropova je zažgala pri Ravšlu iz maščevanja, ker je župan Ravšl stal na strani njenega moža, s katerim je imela ona takrat pravdo radi ločitve zakona. Njena sestra pa je za zločin vedela, vendar je molčala celih 12 let. Ko pa ste se letos sestri sprli radi prevžitka, je Dogša izdala svojo sestro. Pri razpravi je Tropova stavila nove predloge o svoji nedolžnosti ter skušala krivdo zvaliti na njenega ločenega moža, ki pa je bil za časa požiga v Ameriki, kar je sedaj tudi dokazal. Vendar se je razprava preložila na zimsko porotno zasedanje.
Italijanski slepar.
Italijanski državljan Guerino Pelliccetti je stal pred porotniki že dne 16. julija t. 1., pa je bila razprava proti njemu radi zaslišanja neke priče preložena. Zagovarjati se mora radi goljufije. Prišel je leta 1919 v našo državo ter se izdajal za bogatega trgovca iz Reke in je nakupoval razno blago, najraje deželne pridelke.Od kra ja je plačal manjše svote, potem pa se je izgovarjal, da bo poslal denar iz Italije. Ogoljufal je mnogo trgovcev za skupno svoto 2 in pol milijona kron. Potem je živel v Gradcu, kjer so ga oblasti izsledile ter ga izročile naši sodniji. Obsojen je bil na 2 leti težke ječe.
Tatinska družba.
Dne 22. septembra je prišla na vrsto troperesna deteljica: Anton Šlamberger in brata Rudolf in Anton Skoberne. Obtoženi so, da je Šlamberger .upradel pri špedicijski tvrdki «Orijent« 9 sodov usnjarske masti v vrednosti 97.760 K ter jo prodal naprej bratoma Skoberne, ki sta jo potem na drobno z velikim dobičkom razprodala. Po likvidaciji «Orijenta« je šlamberger vsto pil k tvrdki «Balkan« kot skladiščnik ter tu poneveril' 8000 D. Po aretaciji so mu dokazali tudi tatvino pri «Orijentu«, pa je zato bil obsojen sedaj na 10 mesecev težke ječe. Njegova sokrivca Skoberneta sta znana zlasti po v Avstriji storjenih grehih, radi katerih sta že dalje časa sedela. Rudolf Skoberne je bil sedaj obsojen na 15 mesecev težke ječe, brat Anton pa oproščen.
Trije postopači.
Istega dne so se zagovarjali Karel Vogrin, Franc Sa šej in Josip Ogrizek. Ta vzgledna trojica predstavlja tatinsko družbo prve vrste. Kradli so povsod in vse povprek, tako da niti sami ne vedo, koliko zločinov ima vsak na vesti. Za seda jso bili obsojeni od porote in sicer Karel Vogrin in Josip Ogrizek vsak na 5 let ječe, potem pa na prisilno delavnico. Franc Sašej pa na tri leta težke ječe.
iospeifirstva.
O raaveju grozdja v primerjevalne namene, kar ho gotovo zanimalo producente in konsumente.
1921	1922	1923
1.8.1.9.15.9.1.8.1.9.15.9.1.8.1.9.15.9.
teža grozdja v g 44 85 113 69 74 113 51 55 72 število jagod 111 114 113 158 132 90 119 46 89 teža 1 jagode v g 0.36 0.70 0.93 0.44 0.56 0.80 0.33 0.65 0.73 kislina v 100 cc s. 4.29 1.90 1.15 4.9 1.98 1.56 3.50 2.83 2.11 % kisline	3.27 1.68 0.90 4.01.17 0.95 3.192.651.85
Grozdje zaostaja v zorenju. Kvaliteta in kvantiteta vina bo slaba.
Kmetijski pouk po deželi. Oddelek za kmetijstvo priredi v prvi polovici meseca oktobra t. 1. sledeča predavanja na Štajerskem: V nedeljo, dne 7. oktobra: 1. Svečina, o jesenski pripravi zemlje, Štrekelj. 2. Špita-lič, okr. Konjice, o kletarstvu, Štamberger. 3. Benica, Prekmurje, o kmetijstvu, Pavlica. V nedeljo, dne 14. oktobra: 1. Koprivna, o živinoreji, Wernig. 2. Fram, o izboljšanju kmetijstva, Štrekelj. 3. Zibika, o kletarstvu, Štamberger. 4. Sakatovci, Prekmurje, o odbiri semena, Pavlica.
Ali skrajna neumnost ali peklenska hudobija. —
Kakor blisk iz jasnega neba je zadela vinogradnike strašna novica, da ne smejo kuhati prosto žganja iz vinskih droži. Z dnem 2. avgusta 1923 je delegacija min. financ v Ljubljani naznanila pod štev. B III. 2-28 ex 1923 finančnim ravnateljstvom in njenim podrejenim organom, da se morajo smatrati vinske drože enake pokvarjenemu vinu, iz katerega se dela konjak, ki ni dovoljen za prosto žganje, za to se vinske drože ne smejo prosto kuhati. Če pa hoče kdo kuhati drože, mora plačati približno polovico več, kakor za slive. S tem je zadan strašen udarec vsem, ki imajo opraviti z vinogradništvom. Vinska kriza je kriva, da se vinogradi več ne izplačajo in sedaj še celo prepoved porabiti vinske drože. človeku se zdi, kakor bi nekdo nalašč v tem času, ko vinogradništvo vzdihuje pod slabimi razmerami, hotel vinogradniku še ta dohodek vzeti. Navajam samp že vseh različnih hudobij in krivic v tej naši domovini, kjer bi se nam najboljše lahko godilo, a da se najde kdo, ki zamore ljudstvu zadati tak udarec, pa je skoraj neverjetno. Danes, ko je taka sila za denar in se ga je za droženko, ki je ob enem tudi zdravilo, vsaj nekaj dobilo, pa se na tak hudoben način vzame ta dohodek! Ali ni tak predpis najnavadnejše oškodovanje gospodarstva? Ljudje bodo morali drože sedaj naravnost proč vlivati in to bi naj bilo pametno državno gospodarstvo, če se naravnost ljudi oropa denarnega dohodka, človek pa, ki si je zmislil, da se dela iz droži konjak, ima ali pristno oslovsko pamet ali pa je v svoji hudobiji sovražnik ljudskega blagostanja; na vsak način spada proč iz Človeške družbe, ali v norišnico ali v ječo. Kolik« raabarjenjft bo in ja aopet ta odredba oblasti pov- ' araflila. kak« bode zopet v veliki meri padU zaupanje v j
novi domovini v srcih tudi tistih, ki vkljub vsem *e-umnostim vodilnih državnikov še zaupajo na njo.
Kmetijska podružnica za Maribor in okoliš. Letošnji občni zbor, ki bi se imel vršit dne 30. t. m., je preložen na poznejš čas. Dan se bo pravočasno naznanil.
Goveji sejmi v Mariboru so do nadaljnega prepovedani radi slinovke.
Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejia dne 21. septembra 1923 se je pripeljalo 244 svinj, cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 200—87S dinarjev. 7—9 tednov stari 350—500 D, 3—4 mesece stari 625—900 D, 5—7 mesecev 1200—1400 D, 8—10 mesecev 1500—1875 D, 1 leto 2125—2400 D, 1 kg žive teže 22.50—25.— D, 1 kg mrtve teže 28.75 do 32.50 D.
Iz dvorišča. Kako stara naj bo kura, da ti vrže tvoj zaželjeni dobiček? Ako je kura dobra ter ima vse lastnosti, ki jih pričakuješ od dobre kure, se ti že pokaže v tem oziru takoj v prvem letu. Dobro lego hrani tudi drugo ter tretje leto. Po tretjem letu ti pa ne bo prinašala več one koristi, ki jo pričakuješ od kure. Po tretjem letu zapade po večini vsaka kurjim slabostim. V tej starosti ti ne nese več, ker se jej začnejo razlivati jajca v telesu. Radi tega nevarnega jajčjega razlivanja . tudi pogine kmalu. Pripomnim pa, da je lahko kura I dobra na dvojni način: nekatera pridno ter venomer i nese, druga pa je bolj za valitev. Kure, ki rade vali j a, ! nesejo veliko manj. Ako kura nese, ki je za valitev, se takoj zopet spravi na gnezdo ter hoče valiti. Ustreai po možnosti njenemu naravnemu nagonu. Taka kura ti vali na leto celo po trikrat. Hoče imeti gospodinja poln® dvorišče kuretine, bo po takih kurah naravnost povpraševala in so te vrste kure veliko več vredne, neg® one, ki nesejo. Kura, ki vsled nezmožnosti niti ne nese več, nikakor ne zasluži vsakdanjega kruha in vsaka gospodinja ve predobro, kam s tako živaljo. Danes hočemo omeniti še najljutejšega kurjega sovražnika —-dihurja. Najbolj zagrizeni kurji sovražnik je dihur. Dihur se najrajši klati, ter skriva med hišami, kjer sluti ter voha svojo najljubšo pečenko. Da se obvaruješ tega krvoločneža na svojem dvorišču in v kurnjaku, kamar navadno zapiraš svojo perutnino, moraš imeli pazne ia vedno odprte oči. Od giadu natirani dihur postane tak® predrzen, da se celo po dnevu priklati med perutnino ia si izbere svoj del. Za svoj kurji lov pa si izbere najrajši večerni mrak ter noč. Komaj, da se začne mračiti, se poda na tatinsko-roparsko pot in se bliža prenočišču perutnine, če je količkaj mogoče, se bo skril kje blizu perutnine in tamkaj čakal pozne noči. Kakor hitro se čuti 7.a svoj posel v nočni temi varnega, gre na delo ter začne daviti in daviti--in se opijaniti s svežo kurjo krvjo. V eni noči ti lahko eden gladen dihur podavi celi kurnjak. On hlepi v svoji divji krvoločnosti le p® krvi, mesa, dokler ni primoran od lakote, niti ne pe-gleda. Gorje pa kurjemu dvorišču, na katerem se je ugnezdila cela dihurjeva družina. Ta šteje po navadi 5—6 glav starih in mladih. V tem slučaju ti bo gledal® tvoje oko krvavo poklanje, ki so ga povzročili ti krvo-ločneži. Vsaka dobra ter skrbna gospodinja bo torej predvsem sama pazila, da ob pravem času kurje pren®-čišče zapre in sicer varno, koj, ko so se podale kure k počitku. Nikar ne trpi, da bi kure nočile le po drevesih na dvorišču. Kure se na ponočnem dežju lahko nevarno premočijo, prehladijo, pa privabijo na dvor tudi dihurja, kuno in celo lisico. (Prihodnjič dalje — kurje-rejec iz samostana).
PREZIMOVANJE VRTNIC.
Ko pišem o prezimovanju vrtnic, nikakor ne mi s -lim vrtnic-plezalk ali ovijalk (Schlingrosen)', ki so napeljane ob zidu hiš, se vspenjajo na vrtih po žicah, kolih ter stebrih do balkonov, na gosto v obokih krasij® vrte in se kaj rade uporabljajo kot hladnice. Ne mislim vrtnic-žalostink (Trauerrosen), ki se okulirajo na zeia visoke divjake ter se razvijajo navzdol v dolgih vejicah in mogočnih kronah. Ne misli mraznih v korenini pristnih vrtnic ter raznih grmičev, ki jih vidimo prav pe-gosto na vrtih in se tudi prav dobro obnesejo. Te vrste namreč ne pozebejo in če katera spomladi več ne uživi, je umrla po zimi ne radi prehudega mraza, ampak iz kakih drugih vzrokov.
Ako govorim o prezimovanju vrtnic, mislim le oka-lirane stare in mlade vrtnice. Seveda tudi take okula»r te, ki imajo speče oči, to se pravi: okulirane oči so sveže in zelene, a še niso pognale. Te bo treba braniti pred zimo, sicer ti na spomlad ne bodo več v radost in veselje.
Kako obvarovati vrtnico pred mrazom?
Pred vsem pripomnim, da vrtnica ne ozebe ali j»®-zebe tako hitro, kakor navadno vrtnarice mislijo, če ima vrtnica močno krono ali recimo, izraščen močan les iz okuliranih oči, prenaša mraza do 5 stopinj C pod ničlo. A ravno glede mraza je vrtnar v vedni negotovosti, vreme se pozimi naenkrat obrne, mraz poskoči, debl-ce se radi zime utrdi, postane krhko in se takoj zlomi, kadar ga hočeš pripogniti k zemlji.
Ako začne zmrzovati zemlja meseca novembra, b® treba misliti na prezimovanje negovank in ljubljenk tvojega srca. Torej na prezimovalno delo!
Odveži vrtnico od kolov in previdno poskusi, na katero stran se da deblce najlažje pripogniti. Če bi že bila zemlja slučajno zmrznjena, odkoplji nekoliko zemlje od taiste strani, na katero želiš nagniti vrtnico k zemlji. Krono zmanjšaj s tem, da dorežeš že sedaj vejice boig na kratko. Na vsak način ti pa odsvetujem, da bi obrezala vejice tako na kratko kot spomladi in bi hotela si že sedaj pripraviti krono prihodnjega leta. Tejice se naj sedaj na zim® pustijo bolj dolge, da imajo 6 do 8 •či. .
L.
A
6tra» 6.
SLOVENSKI GOSPODAR.
27. septembra 1923.
J« »ima huda, ti rado umre prvo, drugo, da, celo taekje oko ob koncu vejice. V tem slučaju ti še preostaja vedno dovolj oči na dolgo odrezani vejici za rast ter fvet.
Nato se vrtnica pripogne k -zemlji in pokrije ali z listjem, s smrečjem, ali pa se izkoplje v zemljo jamica, v katero položiš vrtnico. Ako ima vrtnica močno krono, se obnese glede prezimovanja najbolje prvi način: pokriti veje vrtnice z listjem ali smrečjem, ker veliko kro-mo je težko spraviti pod zemljo. Samoumevno je, da treba listje s čem obtežiti, da ga veter ne raznese okrog. IMloži na vrb listja par smrekovih vejic, ¡»a ti ho ostala vrtnica sigurno pokrita.
Vendar ravnokar opisani način: pokriti vrtnico in jo obvarovati pozebe, ni vselej mogoč. Izvoliti si boš mo rala drugega, nareč: izkopati jamico, položiti v njo krono vrtnice in jo pokriti z zemljo. To polaganje krone v zemljo pa se naj izvrši pri lepo sunem vremenu; nikakor ne tedaj, ako je zemlja premočena, takorekoč blato. Mokra zemlja se oklene preveč tesno oči trtnice, oči zaduši in te potem počrnijo in umrje jo. Predno položiš krono v jamico, odreži poprej listje na kroni, ako že ni poprej odpadlo samo. Na očeh ležeče in od zemlje na oči pritisnjeno listje povzroči rado udušenje oci samih. Nikar ne zakoplji krone pregloboko, sicer se ti tudi zaduši, ker vrtnica mora dihati. Popolnoma zadostuje, ako namečeš na krono toliko zemlje, da se ne vidijo vejice izpod zemlje. Nikakor ni potrebno, da bi pokrila celo deblce ali z listjem, ali s smrečjem, ali z zemljo. Pokrij dobro krono, lo je vejice krone, ter še nekoliko debla podokuliranih oči. Vrtnica je namreč občutljiva »ia okuliranih očeh in na tem, kar je zrastlo iz njih. Drugo ostalo deblce pa je še vedno divjak, ki je dovolj utrjen proti pozebi. Tudi okulante, ki imajo sveže, lepo zelene oči, ki pa ti to leto še niso pognale, zagrebi toliko v zeml jo, da so okulirane oči dobro pokrile.
Da se ti pa deblce zopet ne izvleče iz prikritja, zavaruj ga s tem, da postaviš en kolek pod deblcem in drugega nad deblcem. Deblce leži na ta način med dvema koleema in ne more ne navzgor in ne navzdol, ker lahko ga tudi debel sneg potlači ter zlomi. Kaj pa, če se ne upaš, ali ne moreš vrtnice pripogniti? \ rtnica je že mogoče prestara in je nevarnost upravičena, da se ti zlomi pri prigibu. V tem slučaju jo ovij s slamo. Ovij krono ali vejice s slamo in tudi oni del deblea, kamor si nastavil pri okuliranju oči.
Pri jatel jicam vrtnic priporočam, naj sprejmejo moj nasvet glede prezimovanja vrtnic blagohotno. Ta moj nasvet se je obnesel v krajih, ki so visoko nad 800 m in koder razsaja dolgo in hudo ostra zima. (Dal je prihodnjič — samostanski vrtnar.)
Vrtnarska in sadjarska razstava v Prevaljah dne in 9. septembra t. 1. sta priredili podružnici Sadj. in vrtn. društva v Preval jah in Guštanju sadjarsko in vrtnarsko razstavo, ki je nad pričakovanje dobro uspela. Kmleje od blizu in daleč so poslali na to razstavo množino lepega sadja, kmetska dekleta pa zelenjadi, ki se je dala gledati. Sadje so poslali na primer: veliko množino namiznih jabolk posestnik Jakopič v Mežici, kmetje iz Ivotelj (Garmbrat, Dvornik, Pavšar, Načesnik), Ulcej iz Šelenberga, Bečolar iz Šlov. Gradca; nadalje so se udeležili razstave z lepim namiznim sadjem župnik g. Serajnik iz Kotel j in g. Sokol, nadučiteij v Koti jah; drevesničar gospod Iv. Dolinšek iz Št. Ilja pa je poslal veliko množino najbolj priporočljivih vrst sadja. Z lepo zelenjado in cvetlicami so se ponašale Ana Šercer in Pavel iz Libelič (buče in zelje), Zechncr Zofka, Herman Jerica, Wastl iz Kotelj (zelenjad in cvetlice). Razstavila sta lepe cvetlice in zelenjad tudi vrtnar Loseh iz Guštan-ja in Džamonja iz Maribora. Člani obeh imenovanih podružnic so prispevali, kar so imeli lepega na svojem vrtu ali sadovnjaku. Razstavljena so bila tudi ročna de- j ]% učenk prevaljske in guštanjske šole, ki delajo čast j strokovni učiteljici gdč. Vrtovškovi. V vzorcih je bilo « mnogo opažati domačega motiva, zato pa je ta razstava t imela toliko privlačne sile. Gospod nadučiteij Košir je < razkazoval skrivnostno skrinjo «Kuhasama«, v kateri j se je med razstavo kuhalo suho sadje. Pri poskušnji i nkuhanega je bilo vselej mnogo ljudi. Vsi so se pre- j pričali, kolikega pomena je taka skrinja v gospodinj- j stvu, prihrani gospodinji mnogo dela, kuriva in drago- j «enega časa. Ob času zajutrka pripravi gospodinja ju-žino, jo postavi v skrinjico «Kuhasama« in ko pride o poldne domov od dela, je južina že skuhana in v par j minutah se lahko vsedejo ljudje k mizi in jedo; vroča je j še, kakor bi prišla od ognja. Gospod Mlačnik in gospodična Konečnik sta kazala lepo zbirko strupenih in vžitnih gob; tudi tukaj je bilo opažati mnogo zanimanja. Posestnik Osiander je razstavil plemenska žita in marsikak kmet je štel število latov na rastlinah, bilo jih je 8—20 na vsaki rastlini. Ta pridelek je seveda mogoč samo pri prvovrstnem semenu in pri dobrem gnojilu. hlevskem in umetnem. Imenovani je tudi razkazoval sejalni strojček za koruzo, korenjček in peso, kakor ga že rabi skozi 15 let (sistem planet); ugajal je ljudem tudi strojček za pletev, ki ga lahko vleče šoli od-rastel fant. V enem oknu je razstavil nadučiteij Močnik iz Guitanja sadne in vrtne škodljivce ter v kratkih pojasnilih obrazložil, kako se ti škodljivci zatirajo. Domači trgovec železnine g. Filipovski je razstavil prav čedno zbirko sadnega in vrtnarskega orodja; istotako je takega blaga poslala tvrdka Schneider in Verovšek v Ljubljani. O priliki razstave je prišlo tudi prav lepo število letakov domačih tovarn (Ruše, Hrastnik, Pod-krajšek) in spisov gospodarske vsebine med ljudstvo. Ifepeh prve take razstave na deželi se je nad pričakovanje posrečil in kaže, da stvar vselej gre, če se prime na pravem koncu. Zato vsak, ki je bil na tej razstavi, želi, da bi se prihodnje leto ponovila in da pridejo dru-
go leto drugi na vrsto, da pokažejo, kaj je v njihovih vrtovih in sadovnjakih zrastlo lepega. Številnim čestitk am prirediteljem te razstave se pridružujemo tudi mi.
ŽITNI TRG.
Pšenica in moka sta do zadnjega tedna v ceni šli neprestano kvišku, ta teden se je pa cena pri obeh ustalila. Tako stane danes kilogram nularice 5.50 do 5.60 D, seveda samo v prodaji na debelo. Za pšenico se danes zahteva 347 D za 100 kg, postavljeno na kolodvor v Banatu ali Rački. V začetku tega tedna je prispelo mnogo kupcev iz Dunaja in Bratislave na Češkem. Zadnji kupujejo največ za Prago in to samo najfinejšo moko. Pšenica in moka gresta največ po vodni poti po Donavi do Bratislave ali Dunaja. Po železnici se žito izvaža največ preko Subotice. Vsled povišanih železniških tarifov pri nas, celo Italijani v Vojvodini nakupljeno žito raje pošiljajo po Donavi do Galaea in potem po Črnem morju na ladjah v Italijo.
Trgovina s koruzo skoro popolnoma miruje. Stare zaloge so že večinoma izčrpane, žetev pa obeta biti zelo ugodna. Cena 295 D za 100 kg. Na zagrebški produktni borzi se je prodalo par vagonov koruze za izvoz.
Ovsu cena od žetve naprej skoro neprestano po malem pada. Zlasti bosanski oves, ki je letos izbomo obrodil, je zelo po ceni. Kupujejo ga največ vojaške oblasti. Cena bosanskemu in macedonskemu ovsu je 250 do 235 D za 100 kg, dočim je slavonski dražji in sicer 100 kg stane 260 D.
Fižol je že obran, toda na trgih ga še ni dosti dobiti. Xa debelo ga kupujejo največ Italijani, ki imajo zlasti radi beli fižol, takozvani «bocchini«, katerega plačujejo po 5.10 D za 1 kg, dočim plaču jejo pisanega po 4.80—5.— I) 1 kg, skupno z vrečami.
Za izvoz hmelja. Zaradi pomanjkanja železniških vozov se ne more hmel j iz Savinjske doline izvažati, zato sta posredovala poslanca dr. Korošec in Krajnc pri železniškem ministrstvu, kjer se je zasigurala hitra dobava vozov.
Hmelj. XYJ11. brzojavno tržno poročilo. Nürnberg. 17. sept. 8000—8800 milijonov Mark za 50 kg — zelo. čvrsto.	„
Hmelj. XIX. brzojavno poročilo: Nürnberg, dne 18. sept. ob 12. uri. Plačuje se 10 do 13 milijard mark za 50 kg. — Žalec, 18. sept. Tendenca mirna — kupčija velika 3000—3200 čK za 50 kg.
Hmelj. XX. brzojavno poročilo. Žalec, dne 19. sept. Razpoloženje mirno, toda čvrstejše, trgovina živahnejša. 3000—3300 ČK za 50 kg. — Nürnberg, 19. septembra. Današnje cene ugodnejše — 18.200 milijonov mark za 50 kg. — Nürnberg, 19. septembra. Prodaja manjša, — popušča joča — v prostem prometu 20.000 milijonov M za 50 kg.
XXV. poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo: Žatec ČSR, dne 19. septembra 1923. Kakor vedno, tako se je tudi sedaj po obilnem nakupovanju in po visokih cenah minulega tedna kupčija umirila. Cehe za prima hmelj so nespremenjene, med tem ko so cene za sedaj na trg pripeljani, manj lepi hmelj srednje kakovosti nekoliko znižale. Sedaj kupujejo trgovci za pivovarje, komisijonarji, nemški kupci in tuzemski in švicarski pivovarji vsak dan po več sto centov hmelja. Včeraj se je na kmetih plačevalo za prima 3200—3300, za srednje lepo blago 3000, zaslabejše blago po 2900 čK za 50 kg in še prometni davek posebej. Po naši cenitvi je tretjina vsega pridelka že prodan«. Našim pivovarjem bi priporočali, da bi si sedaj nakupili potrebno množino hmelja, ker bo mala letina kmalu razprodana in ker se eks-portirane hmelja v inozemstvo ne bo oviralo . Kakor smo. ravnokar iz Nürnberga zvedeli, je nemška vlada prepovedala izvoz letošnjega hmelja — le neznatna množina bo smela črez mejo. To dejstvo bo prisililo nem&ke kupce, kateri nimajo obilo inozemskih odjemalcev, da bodo krili potrebno množino na češkem, kar bo gotovo v najkrajšem času oživelo vso.: našo kupčijo. — S&vez hmeljarskih društev.
Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 84.50 do 85 din., 100 francoskih frankov stane 542—547 D, za 100 avstrijskih kron je plačati 0.1235-~0.1270 D, za 100 čehoslovaških kron je plačati 262- 259 D, za 100 nemških mark 0.00005-4).000t D, in za 100 laških lir 405 do 407 I). V Čuiihu znatŠa vrednost dinarja (x30 cent. (1 cent. je 1 para). Od zadnjega poročila je vrednost dinarja poskočila za 2 točk.
i
VABILO
na
redni obini zbor
Hranilnice in posojilnico na Pilštanju, r. z. z n. z., ki se vrši v nedeljo, dne 30. septembra 1923, po rani maši v uradnih prostorih na Pilštan ju.
Spored:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Odobrenje računskega zaključka za lete) 1922.
3.	Slučajnosti.
1027	(Mbor.
Fran Zdolšek
izdelovateij mlinskih kamnov Sv. J«*r!| ob juii! iel.
Naznanjam cenjenim odjemalcem (mlinarjem) da sem začel izdelovati mlinske kamne tudi v Rimskih Toplicah, kjer bodem sprejemal tudi naročila; pismena vsaki dan, ustmena pa vsaki pondeljek in soboto ob 9. do 17. ure v Lokavcu ob cesti Rimske Toplice—Jurklošter; pošta in železniška postaja Rimske Toplice. V obeh zalogah se nahajajo obojne vrste kameni, kakor tudi beli.
Razpošiljam samo strogo preizkušene in zajamčene ter po najnižjih cenah.
Bogata izbira!	Točna postrežba!
ZAHVALA.
Našim sorodnikom in znancem naznanimo žalostno vest, da se je v vsegamogočnemu Bogu do-p-adlo, poklicati k sebi najno ljubljeno hčerko, g.
Angelo Rozman
ki je po dolgem in težkem trpljenju v najlepši starosti v 19. letu dne 16. septembra 1923 po sprejemu sv. zakramentov mirno in vdano zaspala.
Ob času bolehanja se je pa nudil» rajnki toliko pomoč in nam pa toliko tolažbe, da se vidiva dolžne, zahvaliti se vsem dobrotnikom! za. izkazano sočustvovanje. Osobito se zahvalima gg. doktorjem Cedej, Gollitsch in Watzko za skrbno pomoč in č. g. kaplanu Holcmanu za versko tolažilo, kakor tudi dekanu g. dr. Kruljcu za ginljjvi nagrobni govor. Ko-nečno se zahvalima ravno tako prisrčno vsem. ki so spremljali nam drago ranjko k zadnjemu počitku V Laškem, dne 18. septembra 1923.
Žalujoča ostala: tvani in: Aimsiija Rozman.
MALA OZNANILA.
Pletarjc izurjene sprejme proti dobri plači od komada Pletarna v Strnišču, Slovenija r. z. z o. z. Stanovanje preskrbljeno.
Delo stalno.
Sprejme se takoj od p
staršev z dežele fant ali dekle za vsako lahko delo, ki je pre koračil 14. ali 15. leto pri g. Franju Spes, Tržaška cesta, Maribor.	1025 2—1
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem, da je njih brat, oče, o«, soprog, stric in tast, gospod
Avguštin Zinauep
oskrbnik graščine «Ivanindvor«,
dne 22. t. m. po kratki in mučni bolezni, sprevi-dne s tolažili sv. vere, v 55. letu svoje starosti za večno preminul.
Pogreb se je vršil dne 24. t. m. v Pleternici ob 11. uri predpoldne iz hiše žalosti na župnijsko pokopališče.
Maša-zadušnica se je brala v torek, dne 25. t. m. v farni cerkvi.
Bodi prerano umrlemu zemlja lahka!
Pleternica (Slavonija) — Sv. Jakob v Slov. gor., dne 26. septembra 192*3.
Žalujoči ostali.
Oskrbnik (safer; se išče za večje posestvo za takojšnji nastop.. Sprejme se te samec. Plača, po dogovoru. Naslov pove uprava lisia. 1006 2—1
.Mizjrski pomočnik se sprejme takoj. Hrana in stanovanje v hiši. Dobra plača! Vprašati je treba: Matija Ledinek, oizarski caojster, Guštanj. ________1009 2—1
Starejši n»cž, oženjen, brez otrok, z dobrim spričevalom išče službe kot nauzornik ali paznik. Pismene ponudbe pod ^Samostojen 51 < na upravo lista.	1017
(50 vinskih močnih sodov od 100 do 600 litrov velikosti in veliko stiskalnico proda Gselman, Rošpoh 193. 1021
Proda se po «eni prvovrstna njiva ob železnici med Mariborom in Bohovo, 3 in pol orala, polovica letos obsejana z detelio. Ponudbe na upravo lista.	1004
Sadno drevje, breskve, divjaki. Ameriški kljnii, cepljeno trsje nudi Dolinšek, St. Ilj pri Velenju.	1005
Malo posestvo z njivo in gozdom v bližini Maribora takoj na prodaj. Posredovalci so iz ključeni. Gomsi Margareta, Besena 30 p. Limbuš. 1026
Proda se lepa novozidana hiša v Trbovljah, obsegajoča dve sobi, kuhinjo, klet, druge pritikline in majhen vrt. Pripravna za kakoršnegakoli o-brtnika. Jožef Ferenc, Loke it. 380, Trbovlje t 1024 2 1
Vsako množino divjega kostanja kupuje L. Krajnc, vrtnarija Olepševalnega društva Koroščeva ulica 2»: 1020
Prodam hišo, primerno z« eno družino, 1 oral posestva y, ure od Celja aH 5 minut od postaje Petrovče, V stanovati je se kupec lahko takoj vseli. Interesenti naj vpošljejo svojo adreso po<i «Hiša-Celje Petrovče« na Aloma Corapa ny	1011 3—1
Proda se čevljarski straj »o del Hove v dobrem stanu in po ceni. Naslov v upravništ vu.	977
Hišo, 4 orale zemlje, njivo in sadonosniA ter go?,d ' prodi-za 270.000 K, brez gozda ve liko cenejše, LuršaJt, Prager sko.	986 2—1
Grajščiaa ali vila z večjim vr tom, takoj stanovanje brez strani, blizu ali okolica Marborn, ne čez 500.000 din. i-šče privatnik. Ponudbe poti «Privatnik« na Mar-Stan v Mariboru, Rotovški trg 1. 995
Proda se ročni mlin z želez nim mahalom (Schwungrad),
na sito, za vsako vrsto zrnja Ivan Deutschmnnn, Selnica ob Muri, pošta St. Ilj. 1000
Posojilnica (Raifleisen-Kas-
sen-Vrrein) Hoče proda dne 23. septembra t. 1. ob 9. uri do poldan po dražbi eno AVert-heim-blagajno srednje veliko sti. Ogleda se pri I. Pfeiferju.
Kupim nekaj vagonov zdravih hmelovk (drogov), dolgost 7—9 m. Cenjene ponudbe na upravo lista. 982 4—1 Hiša v St. Juriju ob južni železnici, zidana, obstoječa iz 3 sob, kuhinje in 2 kleti, zraven hiše lep vrt in sadonos-nik, se pod ugodnimi pogoji proda. Hiša je pripravna za kakega obrtnika ali vpoko-
jenca. Natančnejše podatke pri lastnici Mariji Pelko, No Stude>nice pri
pri
vake 61, pošta Poljčanah
993 3—1
Razglas
Pri okrajnem zastopu v Brežicah sta dve mesti cestarja za oddali. Prošnje je vložiti do 1. oktobra 1923 s
Ztilogami: domovnica, nravstveno in zdravniško spri-valo in izpisek iz matične knjige za družinske člane. Nezadostno kolekovane vloge se ne bodo upoštevale. — Prednost imajo delazmožni invalidi. Mesečna plača z ilokladami za samce znaša 275 D.
OKRAJNI ODBOR BREŽICE
Razglas.
Na parni žagi Kobi v Laznici, občina Bistrica pri Limbušu, se proda na javni dražbi dne 1. oktobra 1923 ! eb 9. uri predpoldne železni materijal: 15 komadov trač- j aie a 15 m (7436.11 kg) in sledeči drobni materijah 20 Komadov zaplatk, 3 komade manjših komolcev (Wech-•selstangen), 93 komadov podlag, 2 zaboja vijakov in drugih stvari.	1013
Občinski urad Bistrica pri Limbušu.
»«wcwBfflsnsB
SJHKySWSCSSfci-
Ob odhodu iz Podsrede mi ni bilo možno posloviti j se od vseh svojih znancev. Zato se tem potom vsem ; ■»ojim ljubim znancem in cenj. odjemalcem najsrčneje aahvaljujem za naklonjenost in zaupanje, ki ste mi ga | Mcazovali nad 17 let, kličoč Vam ob slovesu iskreni i «Srečnol« s priporočilom naslednika na svojem mestu. \ V Radečah pri Zidanem mostu, 20. sept. 1923.
Anton Kos, trgovec.
Grozdni mlini» ssdni mlini,
••Alfa" bnoparflnili
najboljši izdelki po nizkih cenah pri
J. Pucko
izdelovanje h zaloga poi jed slskilf strojev. Panonska ulica 15. Ptul Panonska ulica 15,
Zalival».
V senci Križanega počivajo naša mati
Liza Vesenjtk, p. d- Filpova.
Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so bili materi dobri v življenju ter vsem onim, ki so jih spremili na zadnji zemejlski poti in so z nami sočuvstvovali
Sinovi Ivan, Franc in Pavel v imenu svojem in sorodnikov.
no
■a vlak v Celje v veletrgovino R. Stermecki, kjer kupite letos
^ i U K Rf Q
za moške in volneno za ženske obleke, parhent, belo, pisano in rujavo platno, kakor tudi vso drugo manufakturno robo po čudovito nizkih cenah. V lastnem interesu se vsakemu priporoča, da enkrat poskusi kupiti v veletrgovini R. Stermecki, Celje. Trgovci engros-cene.	536
za vino vedno v zalogi
pri FRAN RfEPiČs
Ljubljana, Trnovo
Mizarji!
Okras za rakve (truge) tapete in tančico kupite naj ceneje v galanterijski trgovini
DRAGO ROSINA, MARIBOR, Vetrinjska ulica 26.
orehov k jtiuor knpaje
M. OBRAN
«lektrifna žaga.
Maribor, ffattenbacüova ulici 792 10-
Ne zamudite
ugodno priliko!
Pojdite pri nakupu manufakturnega blaga v stare-znano trgovino
Opekarna
| JAKOB MflTZUN, Ptuj •
iiMamiUM*NM«it
M Opeke is
vseh vrst
lB2	8»S
|"8 A 1> n o
f:	i*s
S-5	S«.
¿■2 Cement
1*3	8c«
1 »•■•■•■••¡¡(•saB«» '
iS	•••
8*
> M	*B«
{■«■•■•■••■•■•■•■•M
Opekarna	•
IAK0B MATZUN, Ptuj |
CELJE,
tik farne cekve
CELJE,
tik farne ce kve
Z
&
m
TOVARNA SCANDITOV
MARIBOR, — ALEKSANDROVA CESTA 57 priporoča
vse vrste kanditov (bonbone) po najnižjih Wrez-konkurenčnih cenah!
Zahtevajte cenike!
Telefon 436	Tclefe» 43§
Sodar
CHIER
Frančiškanska ulica 11 (pri meroizknsnem nradnf
! se priporoča za vsa dela sodarske stroke ter za vse vrste j novih in starih sodov po najnižjih cenah.	878
Kostanjev les
I za tanin razrezan na 120 cm in debelin« od 19 d® 31 cm
\ se kupi vsaka množina po najvišji dnevni ceni. Cenjen« \ ponudbe z navedbo cene in množine franke vagon j« ! poslati na upravo lisla pod «Kostanjev les 500.« 958 4-1

;oQoora)OQOOQoeooeoooc
Zadruga za izvoz |a!rf Št, Jurij ob ž,
r. z. z o. z.	9 28
sprejema hranilne vloge v vsaki višini in obrestuje iste brez odpovedi od dneva vloge do dneva dviga po 10%. — Denarni promet leta 1922 — D 32,405.743.—.
JDS. VRANJE!
Kralja Pžtra c. 25
¡2-149
CELJE
(Bivša jrražfca mitnica)
priporoča svojo bogato zalogo dažailKOar domačega izdelka po najnižjih cenah. Sprejema in i*-vrSaje vsa popravila točno in solidno.
! -

Vsled ogromnega nakupa iz prvih inozemskih tvor-nic se prodaja samo trpežno ter sveže blago po nizkih cenah.
Vedno velika izbira vsakovrstnega manufakturnega blaga kakor: moško ter žensko sukneno in volneno blago, vsakovrstne tiskanine, belo in pisano platno, rujavo kotenino, cajgi, nogavice, letno in zimsko perilo. Posebno velika izbira vsakovrstnih svilenih, polsvilenih rut in šerp, kakor tudi cajgastih in barhastih rut.
Za obilen obisk se priporoča
Aloiz Drsfinik
Celje, Glavni trg 9.
drobno

Na debelo!
Realitefaa pisarna
Ariiniik & Cdmp«,
družba z o. z.
Celje, Kralja Pat a cesti 22
ima na prodaj: hiše, vile, graščine, gostilne, trgovine,
vsakovrstna kmetijska posestva, gozdna in velcposcst-va žage, mline .tri.	939 18—t
Tomasovo žlindro
z jamčeno vsebino 17—18 odslot. fosforove kisline, naj-fineje zmleto, nudi svojim podružnicam in udom po 170 D za 100 kg v celih vagonih franko Ljubljana
Kmetijska družba za Slovenijo v Ljubljani.
i Vsa druga umetna gnojila, močna krmila itd., stalno ■ na zalogi.	981
5 oooot Uffli nagrobni kamni 8
v mramorju in granitu vedno v veliki izbiri samo pri
kamnoseškem mojstru
L F. Peyei
Maribor«
Kersnikova ulica 7.
m¡M
H TISKARNA SV. CIRILA V MARIBORU
sprejema hranilne vloge in jih obrestuje počenši g 1. julijem 1923 po
PRIPOROČA SLEDEČE MOLITVENIKE:
a)' Z« oto\e	Venec pabažaila pcimi Din. 15,
Kli&i i rt» pa Din. 27. 36. 39 In M,	Sv- P». Evaag«lp D»ia«ja Rnjiki glator) p. Din. 38. 50 h 92. lo» P« D«. 10.
Prijatelj atroiki p« Dm. 630 in 7.58,	Kvi&u «c*l P*»m®nc« (d. abr.) S. i i,
KH«M ««belki p» Din. 20, 30,	Premišljevanja u cel« lat« I, im II, M,
Angeli t»rib p» Din. II.	Din- 32.
Družba rednega ieičenj«, 2 ■alihrsnl Mi« b) Et odratle	Din. 3.
I« ganila pa Din. 15. 22, 25,	Kratko navodila t« palesžsMl M, S, Pobaiai krut j a« pu Din. 12. Kraljica irc Din. 5,
čaižea» Marij« p« Din. 14. 48. M<	Vir življenj« Dm. 18.
Marij« varhinja po Din. 10, 36.	Duta popoln« Dm. 20.
8*. Alojzij pa Din. 15. 34.	Duia «pokorna Din. 20.
Mchan, nai dan p« Din. 42.	Bog med nam] Din. 12.
Skrb ca du!« pa Din. 15. 22. 30.	Večno življenj« (rdeča abr.) Din. 14, Sv. nra (velika črke) Din. 12. 15. 36; (zlat« abr.) Ste, 9%
Mafi dakavni zaklad (velika irk«) ■ 12.	Slav« Gospodu Din. 18.
Marija Kraljica p« Din. 42.	Nebeika hrana I. in IL dal Sk. 15,
iVmc pebižnib Molitev ga Din, iS,	Priprava na ntr* Dht, 16,
6% br»z odpovedi,
6	Vs% pfst; enomesečni odpovedi 7 % preti trimesečni odpovedi,
7	V>°/o proti šestmesečni odpovedi,
8% proti enoletni odpovedi
od ds«va vlop do ineva dviga. Raritrr in invalidni davek plaiu|o
posojilnica sama
ZZZZZ Na celem svetu znani kol najboljši. mrz
Podružnice in zastopstva v vseh mestih. Centrala za državo SHS Zagreb, Maruličeva ul. 5, II. k.
Fiiljalka; MARIBOR. Šolski ul ca Sisv 2.
Na
TOVARNA UMETNEGA ŠKRilJA in
ElEKTRARNA, jffi, DRUŽBA a Z O. Z
9nlmm ulica št« 17.
Na debelo!
— SPODNJEŠTAJERSKA
LJUDSKA POSOJILNICA
T MARIBORU, STOLNA ULICA štev. 6
obrestuje od 1. avgusta 1923 navadne hranilne vloge, katere se zamere vsak čas dvigniti, po
Najboljše inserirate
v „Slov. Gospodarju"!
Stalnejše vloge po dogovoru
Zadružna gospodarska banka
Podružnica v Mariboru.
teirtaie vse bančne posle naikiiantneie. — NaiviSje ebrestovanje vlog na knjižice in v tekočem računa,
Izplab vsako vlogo na zahtevo takoi v gotovini«
PeiblsHinl prodajalec sralk državna razradna loterije.
iisk tiskarne sv. Ciriia v Mariboru,
Odgovorni urednik: Vlado Pušenjak,
i ¿daj a konzorcij «Slov. Gospodarja.«
SKarn S.
SLOVENSKI GOSPODAR.
27. septembra 1923.
leč zdravih, sveiih rabljenih
vinskih sodov
led 10 hI naprei)
v dobrem stanu preda
Ferdinand ICrali, Ormož.
se vedno le najboljie in najceneje za domačo potrebo vsakovrstno mannfakinrno, kakor tadi tekstilno blago pri stari in zelo znani tvrdfai
KABOL WORICM
Maribor, Gosposka ulica št« lO,
! ! t Perje za postelje! I I