LJUBLJANSKI ŠKOFIJSKI LIST St. II. Vsebina: 5. Postni pastirski list prevzvišenega gospoda knezo-škofa. — 6. Postna postava za leto 1903. — 7. Fastenhirtenbrief Seiner fürstbischöflichen Gnaden. — 8. Fastenmandat für das Jahr 1903. — 9. P. n. gospodom duhovnikom. — 10. Sv. birma in kanonična vizitacija v letu 1903. — 11. Škofijska kronika BIX 5. Anton Bonaventura, po božji in apostolskega sedeža milosti knezoškof ljubljanski, vsem vernikom svoje škofije mir, srečo in blagoslov v Gospoda našem Jezusu Kristusu. Ob koncu meseca novembra minulega leta sem bil v Rimu, kamor sem zavezan večkrat popotovati, da sem sv. Očetu, ki so vidni namestnik Jezusov, vrhovni poglavar vse cerkve, poročal o verskem in cerkvenem življenju naše škofije in da sem vam, predragi v Jezusu, spričal svojo tesno zvezo in edin-stvo z onim, kateremu je vsa čreda Jezusova v skrb izročena. Ker le tedaj se morete na me zanesti, da vas prav učim in prav vodim, ako veste, da sem s sv. Očetom tesno zvezan in z njimi pogostoma občujem. Gotovo vas bo veselilo, ako vam povem, da so sv. Oče jako čvrsti in zdravi: oči se jim svete navdušenosti lesketajo, glas jim je jak in mogočen, telo sicer slabotno, toda žilavo, pamet bistra in um še popolnoma neoslabljen. Malo dni preden sem prišel jaz v Rim, so predsedovali dve uri trajajoči seji kardinalov, po seji pa so še vstali in so zbranim kardinalom z mogočnim glasom precej dolg govor imeli. Mene so marsikaj popraševali. Jako poto-ložila jih je vest, kako slovesno ste po posameznih župnijah in dekanijah praznovali njihovo petindvajsetletnico, ter da se zvesto oklepate Jezusa in njegove cerkve, in vas od nje nobeno sovražno ustmeno ali pismeno nasprotovanje ne more odcepiti. Ko sem rekel, da ste mi v znamenje vdanosti, spoštovanja, ljubezni in neomahljive pokorščine do Njih poslali lepo svotico zbrano v njihove namene, so mi odgovorili, da take milostinje radi sprejemajo, ter morejo zadostovati velikim potrebam vesoljne cerkve. Tudi to se je v Rimu popolnoma odobrilo, da se oklepate onih mož, ki so na svojo zastavo zapisali krščanskosocialna načela, in z njimi zvesto vstrajate v borbi zoper protikrščanski in za narode po-gubonosni liberalizem. Blagoslov sv. Očeta naj nam pomaga, da ostanemo stanovitni do konca in nas nikdo ne bo mogel preslepiti, da bi začeli zapuščati Gospoda našega Jezusa Kristusa. Saj je Gospod Jezus edini naš učenik in odrešenik: kolika nesreča torej, ko bi začeli Njega zapuščati, zapuščati zastavo Njegovo! No, sv. Oče so nam pa že pred štirimi leti pokazali ono zastavo, okoli katere se zbirajmo, da ne bomo zapeljani. Taka varna zastava je za nas v naši ljubljanski škofiji prav močno potrebna, ker je ravno pri nas v naši škofiji le premnogo krivih prerokov, ki se s sladko besedo in ojstrim peresom prizadevajo nas premamiti in premotiti. Katera pa je ta tako varna zastava? Opisal sem vam jo v lanskem pastirskem listu: to je zastava presv. Srca Jezusovega. Saj so nas sv. Oče pod to zastavo povabili in še celo posvetivno molitev zložili, s katero se temu presv. kraljevemu Srcu vsakega meseca posvečujemo. Saj to molitev radi opravljate? Kako me je veselilo, ko sem hodeč po škofiji marsikje v šolah zapazil, da so se še otroci to molitev iz glave naučili. Tudi letos bi rad vam vsem o presvetem Srcu Jezusovem govoril in še bolj spopolnil nauk, kako naj Ga častimo, da ustrežemo Njegovi želji in se rešimo. Kaj ne, rešiti se, to želimo vsi: ker je pa po besedi sv Očeta, da, po zatrjevanju Gospoda Jezusa samega, ravno pravo češčenje presv. Njegovega Srca najbolji pripomoček, poprimimo se ga! Toda kako? Kaj ne, radi bi se v tem podučili? Poslušajte me torej, da vam potrebni nauk na kratko razložim in sicer natančno tako, kakor nam je po blaženi Margareti Alacoque Gospod Jezus sam odkril1), da naj Ga častimo, razveseljujemo in tolažimo. 1. Notranje češčenje. Temelj vsemu češčenju je živo prepričanje, da Srce Jezusovo je Božje Srce. Saj je Gospod Jezus Kristus pravi Bog, kakor je sam trdil in to trditev dokazal s Svojim življenjem, s Svojim naukom, s Svojimi čudeži, s Svojim prerokovanjem, s Svojo smrtjo in s slavnim Svojim vstajenjem od mrtvih. Iverje pa Gospod Jezus Kristus pravi Bog, je Srce Jezusovo zares Božje Srce. Kako popolnoma, kako sveto, kako veličanstveno, kako neizmerno blaženo mora torej biti! In ako to pomislimo, ali se nam ne bo v srcih naših vzbudilo največe spoštovanje do tega presv. Srca? ali ne bodemo v duhu pred to Srce padli in ga molili, ‘) Le regne du Coeur de fesus . . . par un pretre, oblat de Marie immaculde, 5 t., Paris. slavili, poveličevali? ali se mu ne bodemo popolnoma zaupali? ali ga ne bomo presrčno ljubili ? Ta živa vera, to spoštovanje, ta ljubezen, to zaupanje so temeljna notranja čuvstva, na katera se vsa pobožnost naslanja in iz katerih ona izvira. Da si pa za taka čuvstva potrebno spoznanje presv. Srca Jezusovega pridobimo, berimo radi spise in knjige, ki o Njem razpravljajo, poslušajmo radi cerkvene govore, v katerih se nam popolnosti Srca Jezusovega razlagajo. Še bolj pa molimo in neprenehoma prosimo samega Jezusa, naj nas s Svojo milostjo razsvetli, da presv. Srce Njegovo zmiraj bolj in bolj spoznavamo, zato pa tudi vedno bolj častimo in ljubimo. Posebno uspešna je v ta namen molitev pred tabernakeljnom, v v katerem isto Božje Srce živi in bije za nas. 2. Posvečenje. Jezus Kristus je pravi Bog, zato naš Stvarnik; in ker je naš Stvarnik, zato smo mi popolnoma Njegova last, popolnoma od Njega odvisni. On je naš Odrešenik; s Svojo srčno krvijo nas je odkupil, Svoje življenje je za nas dal: zato smo pa zopet popolnoma Njegovi in Njegova last, torej zopet od Njega odvisni. Ta nauk naše popolne odvisnosti od Jezusa, našega Boga in našega Zveličarja, je nekako najvažniši nauk našega časa, ko se svet z vso silo prizadeva oprostiti se od Jezusa in otresti se vrhovne Njegove oblasti. Ali ne čujete vedno govoriti o svobodoumnosti, o svobodomiselnosti, o popolni svobodi človeka? Jezusu, Bogu in Odrešeniku nočejo biti več pokorni: nauke Njegove zametavajo, zapovedi Njegove zaničujejo, z besedo in peresom se zoper Njegovo kraljestvo vojskujejo. Ali hočemo za njimi?Ne! Ampak s svetim Očetom kličemo: „Presladki Jezus, Zveličar človeškega rodu! poglej nas ponižno klečeče pred Tvojim altarjem! Tvoji smo in Tvoji hočemo biti!“ Tako je edino prav. Najpoprej moramo neskončno in neomejeno oblast Jezusovo nad nami spoznati, potem jo pa tudi priznati s tem, da govorimo z besedo: „Tvoji smo in Tvoji hočemo biti“, pa da ono isto izpričujemo tudi z deli, namreč s popolno pokorščino Njegovim zapovedim, kakor nam jih po Svoji cerkvi oznanjuje. To svojo odločno voljo naj izrazimo s tem, da se prostovoljno posvetimo Njemu in Njegovi službi in molimo s sv. Očetom: „Da bi bili še ožje sklenjeni s Teboj, zato se danes vsakdo izmed nas radovoljno posveti Tvojemu Srcu.“ S tem priznamo Jezusa kot svojega Kralja, kateremu hočemo popolnoma podložni biti. Ako Ga zares spoznamo in ljubimo, bomo želeli, naj bi Ga vsi ljudje spoznali, naj bi Mu vsi ljudje kot Kralju podložni bili, vsi verniki, vsi grešniki, vsi krivoverci, vsi razkolniki, vsi pogani in iz srca bodemo s svetim Očetom Jezusu klicali: „Kralj bodi, Gospod, ne samo vernikov, ampak tudi izgubljenih sinov, ki so Te zapustili. Bodi Kralj tistih, ki je slepi zmota, t. j. krivovercev, ali loči nesloga, t. j. razkolnikov ... Bodi nazadnje Kralj vseh tistih, ki živ 6 še v starem poganstvu.“ Ni pa dovolj posvetiti se kraljevemu Srcu Jezusovemu samo enkrat, potem pa na pomen pozabiti in živeti po svojih starih strasteh in grdih navadah. Ne, posvečenje Mu moramo večkrat ponoviti, zavoljo Njega natanko izpolnjevati dolžnosti svojega stanu, zavoljo Njega nositi križe svojega poklica, zavoljo Njega varovati se greha, zavoljo Njega odvaditi se surove kletve, strupenega žganja, umazane nesramnosti. Da, vsacega jutra recimo: „O presveto, kraljevo Srce Jezusovo, Tvoji smo in Tvoji hočemo biti! Danes se Ti zopet radovoljno posvetimo. Da, o presveto Srce Jezusovo, po rokah Device Marije Ti darujemo vse molitve, dela in trpljenja današnjega dneva na iste svete namene, na katere se Ti na naših altarjih daruješ!“ Zvečer pa, preden ležemo, izprašajmo v par minutah vest, ali smo danes zares kraljevemu Srcu Jezusovemu posvečeni živeli? Kako smo izpolnili svoje dolžnosti? ali smo se vdajali jezi, kletvi, nezmernosti, nesramnosti? Ako bi nam vest očitala, da smo bili kraljevemu Srcu Jezusovemu nepokorni, pokesajmo se in podvržimo se Mu zopet kot edinemu svojemu kralju. 3 Sprava in zadoščenje Ako v svojem srcu Gospoda Jezusa spoznamo in priznamo kot Boga in Kralja, in ako smo se tudi z besedo in življenjem temu kraljevemu Srcu posvetili v popolno pokorščino in službo, bodemo gotovo neizrečeno žalostni, kadarkoli bomo opazili, da premnogi za Gospoda Jezusa ne marajo, da Ga žalijo, da, zaničujejo in izpodkopavajo Njegovo sveto cerkev, da se vdajajo raznim strastem in sploh v grehu in upornosti do Jezusa Kralja žive. Žalostni bomo in nehote se nam bo vrivala želja, da bi Gospodu Jezusu za take nehvaležnosti, za taka razžaljenja zadoščevali. vSaj tudi dobremu očetu, dobri materi radi zmanjšujemo žalost, ako jih je kdo zaničeval, zasramoval, ali jim sploh kaj hudega storil. Oh, Gospod Jezus nam je odkril vso ljubezen Svojega Srca; rana, trnjeva krona, križ pripovedujejo, kaj je On za nas pretrpel, da nas reši: in ta ljubezen se ne vpošteva, to trpljenje se ne uvažuje, rešitev se odbija! Kaj ne, nehvaležnost prevelika, bolečina kraljevega Srca Jezusovega neizrečena! Ali Ga moremo kaj potolažiti ? Ali Mu moremo za razžaljenje zadostiti? Moremo, in Gospod Jezus to tudi želi in sam priporoča skupno javno, pa tudi zasebno spravo. Ta sprava ali odprošnja je zraven hvaležne ljubezni bistven del v češčenju kraljevega Srca Jezusovega. Pa kako moremo tej želji svojega srca zadovoljiti? V spravo za vsa razžaljenja, katera trpi Gospod Jezus v presv. Rešnjem Telesu, darujmo sveto mašo, darujmo sv. obhajilo posebno prvega petka, ali prve nedelje v mesecu, molimo žalostni del sv. rožnega venca, obiskujmo skesanega srca in solznih oči sv. križev pot. Ker pa kraljevo Srce Jezusovo grešniki neprenehoma žalijo, vzbuja se nam želja da Mu mi tudi neprenehoma zadoščujemo. Ali 2» moremo to storiti? Prav lahko! Darujmo molitve, dela in trpljenja vsacega dneva kraljevemu Srcu Jezusovemu v spravo za vsa razžaljenja, katera trpi v sv. Rešnjem Telesu. Glejte, kako tej dolžnosti posvetitve, sprave in zadoščenja prekrasno zadoščujemo, ako molimo vsacega jutra ono molitev k presv. Srcu Jezusovemu, katero sem vam lani priporočil, namreč ako molimo: „O presveto Srce Jezusovo, po rokah prečiste Device Marije Ti darujem vse molitve, dela in trpljenja današnjega dneva prvič v spravo za razžaljenja, katera trpiš v svetem Rešnjem Telesu in drugič na vse tiste namene, katere imaš Ti na naših oltarjih“, in še dadamo: „Tvoji smo in Tvoji hočemo biti, ter se Ti danes zopet radovoljno posvetimo.“ 4. Sv. obhajilo. Sv. obhajilo je pa najbolj izvrstno sredstvo da počastimo kraljevo Srce Jezusovo, da mu, ostanemo zvesti in opravljamo dolžnost zadoščenja, zato pa tudi Gospod Jezus naravnost želi, naj bi prav pogosto prihajali k njegovi mizi. Ker je sv. obhajilo tako po želji samega Gospoda Jezusa in je za naše krščansko življenje kar naravnost potrebno, Vam moram o tem kaj več izpregovoriti. Poprašajmo se najpoprej o moči sv. obhajila. Sv. obhajilo je po volji našega Gospoda Jezusa hrana za naše duše, kakor ima tudi telo svojo hrano. Hrana je telesu potrebna, da se vzdrži živo pri življenju, kdor ne bi imel hrane, bi moral umreti. Ravno tako je sv. obhajilo potrebno duši, da ostane v življenju milosti Božje; kdor k sv. obhajilu ne pristopa, ter z njim svoje duše ne hrani, bo umrl, smrtno bo grešil in se pogubil. Sveta cerkev sicer vsaj enkrat na leto sv. obhajilo zapoveduje, ali k temu jo je edino ljudska mlačnost prisilila, srčno pa želi večkratno sveto obhajilo; saj vč, kako so v smrtni nevarnosti oni, ki samo enkrat na leto k mizi Gospodovi pristopajo. In zares, mladeniči in možje, ki samo enkrat na leto to dušno hrano vžijete, vprašam vas, povejte mi, kako dolgo pa osta- nete brez smrtnega greha? Da, ali ni morda res, da premnogi od vas ravno zavoljo tega samo enkrat na leto pristopite, ker ljubite svoje strasti, ker ljubite smrtne grehe, ker se ne marate zavezati, da bi se zoper nje vojskovali? Kaj ne, da tudi ravno zavoljo tega še tisto enkrat na leto iščete spovednika, ki zavoljo vaše površne in preveč lahkomiseljne obtožbe ne more spoznati vašega dušnega stanja in nevarnosti v katerih ste, pa zaradi tega tudi ne zahteva, da zapustite grde pesmi, nesramno govorjenje, nezmerno popivanje, surove kletve, grešna znanja? O nesrečni mladeniči, nesrečni možje! ali mislite, če spovednika goljufate, da boste Boga vsevednega tudi goljufali? Torej enkrat na leto in še takrat morebiti nevredno: zato ni življenja v vaši duši, duša je mrtva in večnost. . .? Dalje je hrana telesu potrebna, da telo raste. Ko otrok, mladenič, dekle ne bi dobivali dovoljne hrane, slabo bi se jim telo razvijalo in tudi moči ne bi imelo. Tudi v dušnem življenju moramo rasti in napredovati. V to nam zopet sv. obhajilo najbolj pomaga; saj nam pomnožuje posvečujočo milost Božjo, ter nam podeljuje ljubezen in moč za vse dobro. Brez večkratnega sv. obhajila v dušnem življenju ne boš napredoval. Ali premnogi verniki niste jako slabi, ali niste vedno v istih strasteh in pogreškah, ter kar nič ne napredujete? toda zakaj: ker malokedaj pristopate k mizi Gospodovi, ker se malokedaj z Gospodom Jezusom združujete. Nazadnje je telesu hrana tudi potrebna, da more za delo sposobno ostati. Delo iztroši telesne moči; hrana, dovoljna in dobra hrana jih zopet povrne. Ko po delu opešaš, kaj ne, pa zaužiješ hrano, kar čutiš, kako se Ti moči povračajo. Ravno tako je tudi sv. obhajilo potrebno, da je kristjan dovolj močan za dela nadnaravnega življenja. Katera so pa ta dela? Boj zoper strasti in skušnjave, izpolnjevanje pretežkih stanovskih dolžnosti, prenašanje vsakdanjih križev. O koliko moči potrebuješ, da ne omagaš v boju zoper izkušnjave in zoper hude strasti svojega srca, katere vrag podžiga, pa tudi svet s svojim zgledom povečuje; koliko moči potrebuješ, da svoje dolžnosti ne samo prijetnih, ampak tudi neprijetne, ne samo lahkih, ampak tudi težke vsaki dan bogoljubno in po volji Božji izpolnjuješ, ter se ne naveličaš in ne opešaš; koliko moči potrebuješ, da pretežke križe svojega stanu nosiš potrpežljivo in vdan v voljo Božjo! Kje boš to moč dobil? Najbolj pri Gospodu Jezusu pri sv. obhajilu. Zakaj si slab in vedno padaš premagan od strasti, padaš v grehe, katerih se sramuješ, zakaj so ti tvoje dolžnosti tako zoprne, da vedno tožiš, mrmraš in zdihuješ in jih zanemarjaš, zakaj ti je križ tako neznosen? Zato, ker dovoljne duševne moči nimaš; moči pa nimaš, ker zanemarjaš hrano, ki ti jo tvoj Gospod Jezus ponuja, da bi si potrebnih moči ohranil, ker malokedaj pristopaš k sv. obhajilu. Ali ne potrjuje tega vsakdanja izkušnja? Kaj pa iz tega sledi? Da moraš k svetemu obhajilu večkrat pristopiti, ako ti je namreč mar krščansko življenje, blažena smrt in srečna večnost. Komu pa ta moja beseda posebno velja? Ona velja prvič vsem onim, ki so v hudih izkušnjavah, ki imajo bolj močna slaba nagnjenja, ki trpe od silnejših strasti. Mnogi imajo silne strasti že po rojstvu, drugi vsled slabe vzgoje in slabega zgleda doma in pri sosedih, tretji vsled grešnega življenja skozi več časa, da jim je že vsa narava na dotično dejanje nagnjena in vžgana. Kako hočete zmagati? Ali pa morda zmagati ne marate in strasti ljubite? ali hočete večno umreti? Oh, moj Bog, morda ste že izgubili tudi voljo vojskovati se? Ne obupajte, na noge, k Jezusu: čaka vas v ta-bernakeljnu, kliče vas k nebeški svoji mizi, tam vam v hrano ponuja svoje Telo in svojo Kri, da se okrepite in dobite pogumne volje za sveti boj, od katerega je odvisna časna in večna sreča. Ali me razumeš posebno ti mladina, vi mladeniči in ve dekleta ? O mladeniči, naj vas posebej nagovorim. Kaj ne, kako silne in gnjusne so strasti vašega srca! kako nevarni so za vas sobotni večeri, kako nevarne nedelje, kako nevarni prazniki! Kako moč imajo nad vami starejši tovariši! Kako vas nekaj vleče k njim, k nezmernemu popivanju, k nesramnemu petju, k nečistemu vasovanju, k delom sramotnim! Kaj ne, kako ste zavoljo tega surovi do starišev, kako sovražni duhovnim pastirjem, kako ne marate v cerkev, kako se bojite in sramujete spovednice in sv. obhajila! Mladeniči, ali čutite kako ste bolni, kako ste zaslepljeni, da se ponašate s tem, kar je vam v sramoto, toda se sramujete onega, kar bi bilo vam v največo čast? Kaj torej storiti? Iščite zdravila in pomoči na Srcu Jezusovem pri večkratnem svetem obhajilu. Stopite v krščanska izobraževalna društva, stopite v Marijino družbo in po teh družbah večkrat k mizi Gospodovi in kmalu se boste sebi v srečo in blagor popolnoma spremenili, zdravi boste postali, spregledali boste in ne boste več mogli razumeti, kako ste dosedaj mogli tako nespametni biti! Moja beseda velja drugič vsem tistim, ki imajo imenitne in važne stanovske dolžnosti: kakor očetje in matere, učitelji in učiteljice, poglavarji in sploh vsi v višjih službah nameščeni. Navadno je dolžnost toliko bolj težka, kolikor je bolj imenitna in visoka. In vendar je za srečo otrok, za srečo podložnikov neizmerno važno, da se te dolžnosti natanko izpolnjujejo. Toda, bodo li vsi omenjeni svoje dolžnosti zvesto izpolnjevali ? stanovitno izpolnjevali, naj bi še tako težke in zoperne bile? ali jih ne bodo zanemarjali, in to posebno takrat, kadar se treba truditi noč in dan, kadar se je treba žrtvovati? Za vse to potrebujejo posebne pomoči. Kje jo bodo pa dobili bolj lahko, bolj gotovo in bolj obilno, kakor pri svetem obhajilu iz kraljevega Srca našega Gospoda Jezusa? Da bi stariši in sploh vsi vzgojitelji otrok prihajali večkrat k mizi Gospodovi, večkrat zauživali kruh močnih in združevali se z onim, ki je prijatelj otrok, ko bi pri sv. obhajilih prosili za milosti in čednosti, katerih pri svojem poklicu potrebujete, ko bi prosili za ljubezen, krotkost, potrpežljivost, modrost, ko bi otroke sebi izročene Srcu Jezusovemu priporočali in Cia prosili, naj blagoslovi vaša prizadevanja: marsikaj bi bilo bolje; vzgoja bi bila bolj krščanska, in boljši otroci bi prihajali iz rodovin in iz šol. Kako bi bilo pač žalostno, ko starišev in sploh vzgojiteljev ne bi bilo skoraj nikoli in skoraj nobenega pri mizi Gospodovi! In potem možje sploh! Ali niso možem izročeni najbolj važni posli v družini, v občini, v narodu, v državi? Možje so naši zastopniki v raznih postavodajavnih zborih, možje imajo najvplivnejše državne in deželne službe, možje vodijo obrt, trgovino, delo. Kako važna so njihova opravila, pa tudi kako nevarna za vero in krščansko življenje! Kako bi bilo torej prav, koristno in potrebno, da bi ravno možje ne samo po deželi, ampak tudi po mestih, ne samo kmetiškega in delavskega stanu, ampak še bolj možje višjih stanov večkrat prihajali k mizi Gospodovi, kjer bi dobivali moči za osebne dušne nevarnosti in pa tudi volje ter spretnosti javna in odgovorna svoja opravila vršiti po volji večnega Boga. Toda žali Bog, ravno mož manjka pri mizi Gospodovi in to posebno onih iz višjih stanov! Moja beseda velja tretjič onim, ki veliko trpe in morajo vedno težke križe nositi. Da, mnogi neizrečeno trpe; zveličali se bodo pa le tedaj, ako se zavedajo, da so jih križi zadeli edino po volji Božji, da naj jih torej nosijo vdano v voljo Božjo, potrpežljivo in za pokoro. Toda to je za slabotnega človeka kaj težko; kako hitro opešaš, nepotrpežljiv postaneš, mrmraš na ljudi in na Boga, ter se neprestano pritožuješ, ter si križ še težji napravljaš. O ko bi vendar k Jezusu hitel, k Onemu, ki glasno kliče: O vi vsi, ki ste trudni in obloženi; pridite k meni, pokrepčati vas hočem! Ko bi vendar vi vsi pogosto k sv. obhajilu prihajali; posebno ve matere in ve žene, ki toliko trpite, Jezus bi vam v srca polna žalosti vlival tolažbe, Jezus bi vam s to nebeško hrano dal vedno novih moči, da bi mogle križe voljno trpeti in si z njimi nebesa služiti. Moja beseda nazadnje velja vam velikim grešnikom in velikim grešnicam, ki ste se ravno izpreobrnili. Ravno vam, ki ste morda precej časa v najhujših in najostudnejših strasteh živeli, ravno vam je prav pogosto sv. obhajilo neobhodno potrebno. Res, v zakramentu svete pokore ste si svoje grehe oprali, obžalovali ste jih in trdno ste sklenili ne več grešiti, toda slabi ste in slabe. Hudobna nagnjenja še niso izmrla, vse vaše srce in telo gori v sramotnih strasteh, hudobni duh vas napada in vam ogenj strasti podžiga, svet vas zapeljuje: o nevarnosti prevelikih! Kaj treba storiti, da se rešite, da se ne povrnete v poprejšnje nesrečno svoje življenje? Idite prav pogostokrat k sv. obhajilu, da vas ta nebeška hrana prav pogostokrat zopet okrepi za sveto vojskovanje. Sedaj ste izprevideli moč sv. obhajila in potrebo, da prav vsi pogostokrat k njemu pristopate. Sedaj boste pa tudi razumeli, zakaj najboljši učeniki o sv. obhajilu tako-le uče: mesečno sveto obhajilo se ne sme nikomur odreči, pač pa naj se vsem brez razločka svetuje, akoravno bi bili v velike pregrehe zapleteni, samo ako resno žele poboljšati se; sv. obhajilo na štirinajst dni, včasih vsacega tedna, se more dopustiti onim. ki so v nevarnosti pasti v velike grehe, da jim bo sredstvo zoper izkušnjave; grešnikom iz navade, ki so v neizogibni bližnji priložnosti, se more tudi za pokoro naložiti; tedensko sv. obhajilo se more dopustiti in tudi svetovati onim, ki so še na male grehe nagnjeni, da se jih oproste in morejo v čednostih napredovati; ako se pa le ne poboljšajo in kaj lahko v male grehe padejo, se jim more tedensko sv. obhajilo včasih odreči, vendar pa s previdnostjo, ker je za marsikatere zarad njihove lahkoumnosti ravno tedensko sv. obhajilo edina pomoč zoper smrtne grehe; večkrat v tednu se morejo k sv. obhajilu pustiti osebe, ki svoje dolžnosti natančno izpolnjujejo, v male grehe malokedaj padejo, se za pobožno življenje zares prizadevajo in premišljujejo ali vsaj umejo v duhu se večkrat zbrati, vsa dela Bogu darovati in zavoljo Boga opravljati. To sem vam povedal, da veste, kaj najboljši učeniki o sv. obhajilu mislijo in da raz-' umete mene, zakaj vas k sv. obhajilu tako priganjam in sicer vse: može in žene, mladeniče in dekleta, pa tudi šolske otroke! Razumeli boste tudi, zakaj priporočam tretji red starejšim osebam, Marijino družbo mlajšim; namreč zato, ker vas tretji red in Marijina družba vsaj enkrat v mescu k sv. obhajilu vodita; nazadnje boste pa še razumeli, da je sv. obhajilo v resnici najboljše sredstvo, da ostanete zvesti Jezusu Kralju. In glejte, Gospod Jezus pa tudi kar naravnost želi, da pristopate pogostoma k svetemu obhajilu in da imate pri njem vsaj včasih posebno prvega petka, ali prve nedelje v mescu namen, s sv. obhajilom zadoščevati Njemu za razžaljenja, katera trpi v sv. Rešnjem Telesu in pa Njega samega darovati Bogu Očetu v spravo za vse grehe, s katerimi svet njega vsaki dan žali. Čujte, on naš Kralj tako želi in nas po blaženi Margereti Alacoque za to prosi, in mi ne bi hoteli tega storiti? ne bi Mu hoteli tolažbe dati? O kolinskom škofu Schmitzu čitam, da je bil kot mlad duhovnik na Irskem. Ko neke nedelje opravi v Dublinu sv. mašo, opazi, kako veliko mož in mladeničev hiti k mizi Gospodovi; prišlo jih je nad tri sto. Po opravilu vpraša, kakov praznik je danes tu v tej deželi. Odgovore mu, da ni nobenega posebnega praznika, pač pa je prva nedelja v mescu, in vsake prve nedelje pristopa po vseh cerkvah k sv. obhajilu prav veliko število moških, mož in mladeničev. Posnemajmo tudi mi te čvrste katoliške može! Očetje in matere, kaj ne, kako sladko je vašemu srcu, ako se otroci okoli vas zbirajo, ter vam svojo posebno ljubezen izkazujejo posebno tedaj, kadar ste močno užaljeni, zaničevani in v trpljenju. In glejte, Jezus je zaničevan, On je zasramovan v presvetem Zakramentu; da, ima Slovencev, kateri ne hodijo k Njemu, da, ima jih, ki Ga kar naravnost taje z besedo in v spisih, taje Njega in Njegove nauke, kakor nam jih po svoji sveti cerkvi oznanjuje; da, ima jih, ki se za-letujejo ravno v to cerkev, v kateri Gospod Jezus živi, katero je odkupil s srčno svojo krvijo in vas s posebno nesramnim opravljanjem duhovskega stanu nameravajo odtrgati od cerkve, odtrgati od Gospoda Jezusa! Dragi v Kristusu! to zlobno m satansko počenjanje Jezusa boli in peče, Jezusa namreč, ki med nami v tabernakeljnu živi in tam z vso ljubeznijo Svojega Srca za nas gori. Ali ne boste spoznavši taka razžaljenja k Njemu pohiteli in Ga poprašali, kako bi Mu mogli vi za nje zadostiti? On sam nas podučuje, da s posvečenjem, z javno skupno spravo in prav posebno s svetim obhajilom kadarkoli, najbolj pa prvega petka, ali prve nedelje v mescu. V imenu premilega in strašno užaljenega Gospoda Jezusa vas vabim k večkratnemu sv. obhajilu, vas vabim posebno prve petke ali nedelje vsacega mesca Ali boste poslušali moj glas? oh možje, mladeniči, ali ga boste poslušali? 5. Sv. maša. Sveta maša je nekrvava daritev nove zaveze, kjer se po rokah mašnikovih sam Jezus Kristus daruje nebeškemu Očetu, da Ga v imenu našem spodobno moli, zahvaljuje, prosi in Mu ponuja zadoščenje v spravo za vsakdanja naša razžaljenja. Iz tega vidimo, da je sv. maša najbolj vzvišeno, da naravnost Božje delo na zemlji. Saj v njej sam Sin Božji samega sebe daruje nebeškemu Očetu, da izpolni vse naše dolžnosti do Njega in nam izprosi, česar potrebujemo za dušo in telo, za časnost in večnost. Vsaka vera ima kot najviše versko dejanje krvave in nekrvave daritve; pri Izraelcih jih je Bog kar naravnost zapovedal in uredil; zato mora tudi najbolj popolna in edino resnična vera imeti najbolj popolno daritev. Ima jo: to je sv. maša, katero je sam Gospod Jezus ustanovil pri zadnji večerji kot nekrvavo ponavljanje krvave daritve na križu. Po tej daritvi pa tudi najbolje javno in skupno spoznamo, da je Bog naš Kralj in mi Njegovi podložni popolnoma od Njega odvisni, saj se z njo ponižamo pred Njim kot pred najvišjim Gospodarjem nad nami, kot pred neomejenim oblastnikom našega življenja in naše smrti; saj se Mu po tej daritvi, po samem Sinu Njegovem spodobno klanjamo, prosimo Ga, zahvaljujemo se Mu, prav posebno pa se spoznamo kot upornike, ki so zaslužili večno smrt, a za odkupnino darujemo Njemu neprecenljivo smrt samega Sina Njegovega. Kako važno je torej za nas, da pridemo k sv. maši in se njenega sadu udeležimo. Vsled občestva svetnikov so sadu sv. maše deležni deloma vsi ljudje, pred vsem vsi kristjani na zemlji, vendar se ga pa udeleže posebno oni, ki so pri sv. maši, še bolj oni, za katere se sv. maša opravi. Kaj ne, to vemo iz katekizma: in vendar, premnogo katoličanov ne mara k sveti maši! in vendar, mnogi od onih, ki pridejo, niso pri sv. maši pobožno in zbrano! in vendar se nekateri sv. maše tako sramujejo, da ostanejo zunaj cerkve ali da se potikajo po najbolj zadnjih in skritih kotih v cerkvi, na stopnjicah, na koru! in vendar, mnogi od omikanih ne samo k sv. maši še ob nedeljah ne prihajajo, ampak njeno resničnost kar naravnost taje! Kolika je to nespamet! Vse drugače delajo verni ljudje, ki po sv. veri živč. Ne samo ob nedeljah in praznikih prihajajo k sv. maši; ako je mogoče, prihajajo tudi med tednom ali vsaj enega od svoje družine v imenu vse družine k sv. maši pošljejo; in kako pobožno so pri tej božji daritvi! Zares spoznajo Boga in svojo popolno odvisnost od Njega, pa Mu ravno po sveti maši za vse svoje dolžnosti zadoščujejo. Glejte! in ravno to Gospod Jezus želi. Da, On želi, naj se Mu sv. maša daruje v zadoščenje za vsa razžaljenja, katera med nami trpi in kakor sem jih že omenil. Ali ne bodemo radi ustregli tudi tej želji Njegovi? Pridimo ob nedeljah in praznikih gotovo k sv. maši, ako imamo tudi morda nekoliko bolj daleč; prihitimo, pobožno bodimo pri njej in darujmo jo Božjemu Srcu Jezusovemu v spravo za vsa razžaljenja, katera trpi v presv. Zakramentu, darujmo jo z Njim nebeškemu Očetu v spravo za vse grehe vsega sveta, posebno za vse grehe v naši škofiji, v naši župniji, v naši vasi, v naši hiši. v našem srcu! Z istim namenom prihajajte k sv. maši tudi ob delavnikih, kadar le morete, posebno po zimi, ko imate več časa. Tako se bo vtrjevalo kraljestvo Srca Jezusovega med vami. 6. Obiskovanje presv. Rešnjega Telesa. Pridem do prav imenitne točke. Kaj ne, Gospod Jezus med nami živi, popolnoma se za nas daruje v ječi ljubezni, v ječi namreč, v katero Ga je sama ljubezen zaklenila; tu On živi v vsaki župniji noč in dan in govori: „Prava slast mi je živeti med človeškimi otroci!“ Kaj pa mi? Ali ne bodemo radi k Njemu šli, tje pred tabernakelj, v bližino ljubezni plamtečega Srca Njegovega? Po pravici občudujemo ljudi, ki se ne bojč niti nevarnosti niti stroškov, ter potujejo čez morje v sveto deželo, da vidijo kraje, kjer je Gospod Jezus za nas živel, za nas trpel in umrl; kaj pa cerkve naše, kjer Gospod Jezus osebno živi in za nas trpljenje svoje, smrt svojo vsak dan iz novega nebeškemu Očetu predstavlja? ali naj bodo te cerkve prazne? „0“, pravi nek pobožen mož, „o ko bi mi imeli toliko vere, kolikoršno je goršično zrnce, bi nas vlekla neka skrivna moč k tabernakeljnu; vsako priložnost bi porabili, da bi šli tje, kjer Gospod Jezus na nas čaka; cerkve naše bi bile vedno napolnjene, vsakdo izmed nas bi vkljub svojim stanovskim dolžnostim dobil časa, da bi prišel k Jezusu ter se Mu poklonil, Mu odkril svoje srce, in se na, Srcu Jezusovem ogreval za sveto življenje!“ Kaj ne, to je res: ali vendar je tako malo ljudi najti v cerkvah! še ob nedeljah in praznikih brž brž hite iz cerkve, morda Gospoda Jezusa še pozdravili niso, raztreseno in le bolj s telesom so bili pri sv. opravilu, potem pa le hitro na razgovor, v krčmo, po kupčiji, ali celo po nevarnih krajih in škodljivih zabavah. Vsi ti imajo mrtvo vero: največ skrbč za čas-nost, prav površno in lahkoumno pa za večnost. Oh, narobe svet! Skočite pred tabernakelj, kmalu se vam bo v srcu in pameti zasvetilo in spoznali boste, kaj je Bog, kaj je duša, kaj sodba in kaj večnost. Gospod Jezus nas pa tudi k Sebi vabi, saj kliče: „Pridite k meni vsi!“ Pojdimo torej, da si pred tabernakeljnom vnamemo srce svete ljubezni, da se potolažimo v stiskah, da se osrčimo zoper strasti, da se pokrepčamo za vsakdanje križe in da Gospodu Jezusu zado-ščujemo za razžaljenja, katera trpi prebivajoč v tabernakeljnu iz ljubezni do nas. S tem bodemo razveselili Njegovo Božje Srce in Mu ljubezen za ljubezen povračevali, kakor smo dolžni. Zato me pa tudi prav posebno veseli, da se je skupno češčenje presv. Rešnjega Telesa po naši škofiji tako močno razširilo. Prve nedelje v mescu klečč verniki pred svetim Rešnjim Telesom in Ga glasno v zboru po eno uro molijo v 284 cerkvah, vse nedelje v mescu pa v 147 cerkvah. Hvala Bogu, da se tega češčenja udeležujete, kakor čujem, tudi možje in mladeniči, ter imate v nekaterih župnijah svojo posebno nedeljo; ostanite stanovitni; svojega Jezusa se nikar ne sramujte, le še v večem številu prihajajte: da, ravno možje in mladeniči pomoči Jezusove še nekako bolj potrebujete, kakor žene, ker je za vas in za vaše pošteno življenje več nevarnosti in sicer ravno ob nedeljah po krčmah, kjer se preveč pije in kjer je zraven pijače po mizah tudi strupenega berila v umazanih, nevarnih in zato prepovedanih časnikih. Prav veseli me, daje Ljubljana v tem oziru najlepši iz-gled vsem župnijam po vsi škofiji; ne le, da se sv. Rešnje Telo časti skupno in glasno ob vseh nedeljah in praznikih po vseh večjih cerkvah, ampak tu imamo še ponočne častivce, namreč lepo število ljubljanskih gospodov, ki se po noči od četrtka na prvi petek vsacega mesca vsako uro v večem številu vrstč in po noči Gospoda Jezusa molijo v spravo za vsa pregrozna razžaljenja Božja v ponočnem času. 7. Bridko trpljenje Jezusovo. Še en način častiti Božje Srce Jezusovo, kakor On sam želi, naj Vam le omenim: spomin na Njegovo sveto in grenko trpljenje. Gospod Jezus res želi, da ljubezen Njegovega Božjega Srca spoznavamo premišljevajoči bridko trpljenje Njegovo. Saj se nam je odkril s križem, z rano in s trnjevo krono! saj se je tudi blaženi Margareti večkrat pokazal v oni grozni podobi, ko Ga je vsega prebitega in s trnjem okronanega Pilat pokazal judom govoreč: Glejte, človek! In zares! ravno trpljenje dokaže in pokaže najbolj jasno nesebično ljubezen srca. Kdo pa more razumeti, kaj je Gospod Jezus za nas pretrpel in sicer za nas nehvaležne grešnike popolnoma prostovoljno! Kako velika in nesebična mora biti ljubezen Njegovega svetega Srca! Prav molimo k temu Srcu, kot k Srcu, ki je žareče ognjišče vse ljubezni. Ako je še kaj v stanu, ganiti hladna, da, kot led mrzla srca naša, ganile jih bodo rane Jezusove, trnjeva krona njegova, križ, žeblji, sulica, globoka srčna rana! Le premišljujmo jih prav radi sedaj v postnem času; molimo pobožno žalostni del svetega rožnega venca, obiščimo večkrat sv. križev pot, pa v srcu objokujmo svojo nehvaležnost, svojo nespamet; operimo se v zakramentu sv. pokore, pojdimo k velikonočnemu sv. obhajilu in vžgani sv. ljubezni do božjega Srca Jezusovega sklenimo, Njega res ljubiti, Boga ne več žaliti, strasti premagovati, nevarne tovarišije zapustiti, pijančevanju slovo dati, krščansko živeti, stopiti v Marijino družbo ali v tretji red in Božje Srce Jezusovo tako častiti, kakor smo dosedaj slišali. Napravite na čast presv. Srca Jezusovega danes, ali vsaj pri velikonočni spovedi posebno en sklep: napovejte vojsko žganju! 8. Žganje. Še o tej peklenski pijači naj vam nekoliko izpregovorim. Imam pred seboj knjižico, katera pove resnico o žganju in iz katere naj vam posnamem nekoliko naukov. Poprašajmo 3 prvič, ali ima žganje res v sebi moč, da nas krepi in hrani? Nikakor ne! Žganje nima krepilne moči: samo za kratek čas razdraži živce in odvzame občutek opešanja, potem pa živci še bolj oslabe; je kakor bič za onemoglega konja; konj vdarjen napne zadnje sile, potem pa še bolj opeša. Tudi hranivne moči nima žganje, to je laž in zmota; izkušnja uči, da so bolj močni in pri delu bolj vztrajni oni ljudje, ki žganja ne pijö, ker žganje moči le preraz-draži, kakor vročina, dokler jih na zadnje ravno zavoljo tega ne iztroši in ne uniči. Poprašajmo drugič, ali žganje res varuje zoper mraz in zoper vročino? Nikakor ne! Pravo telesno toploto d;ije dobra hrana, žganje, pa le za malo časa želodec pogreje, da potem še bolj omrzne; delavci na ledenih krajih žganja ne pijö, in žganjarjev po zimi največ zmrzne. Tudi v vročih krajih se ne hlade z žganjem in najbolj lahko prenašajo vročino, ter se obvarujejo raznih njenih bolezni ravno oni, ki žganja ne pijö. Zato pri delu na polju ne pij žganja! Matere, dekleta, ne pijte žganja! To samo razdraži, potem pa telesne moči še bolj oslabe. Voda, mleko, posebno kislo mleko hrani in krepi; kdor pa pije žganje pri delu, njega se bolezni najrajše primejo; ob času bolezni podleže najpoprej telo žganjepivca. Poprašajmo tretjič, ali ima žganje res zdravilne moči? Ima je le onda, ako se uživa, kakor se sploh uživajo zdravila in po navodilu zdravnikovem. Kakor je pa več tisoč zdravnikov zatrdilo, žganje škoduje, ako se za navadno kot zdravilo rabi škoduje posebno pri boleznih v želodcu in pri vročinskih boleznih; ako tudi za malo časa pomaga, vendar pa zauživano redoma pohujša telesno stanje, ker napravi telo bolj dovzetno za povrnitev bolezni in korenito ozdravljenje skoro onemogoči. Sploh pa žganje navadno uživano želodec pokvari, ker želodčeve sokove tako izpridi, da za prebavo niso več sposobni. Torej žganje nič ne koristi, pač pa škoduje. In zato trdimo: prvič, da iz njega prihajajo bolezni in zgodnja smrt. Kdor žganje redoma, morebiti še nezmerno uživa, on si vsadi klice za razne bolezni v želodcu, v črevih, na srcu, na jetrih, na ledvicah, v goltancu, v možganih, pri počutkih in provzroči razne dušne bolezni; žganje stori, da nagnjenja do bolezni poprej dozore in da je lečenje posebno težko, večkrat nemogoče. Ni čuda, da je žganje tudi vzrok prezgodni smrti. Pa tudi med znorelimi ljudmi, posebno med onimi, ki so najbolj divji in živinski, so večinoma žganjepivci. In ka-košni so otroci žganjepivcev? Imajo v sebi klice raznih bolezni, kuj slabega razuma so, bolj so zabiti in neumni in kaj lahko se jim v glavi zmeša. V norišnicah za otroke jih je dobra polovica od pijanskih starišev. Mi trdimo drugič, da po žganju prihaja siromaštvo in velika beda. O koliko ljudi je ravno žganje pripravilo na beraško palico! Kaj ne, zaslužek ni velik, vse je pa drago. Kdor ne varčuje, pa za žganje troši, kmalu zabrede v dolgove, dolgovi naraščajo, beda raste. Očetje, usmilite se sebe, usmilite se svojih otrok! Bežite od krajev, kjer se žganje toči, poživi-njeni boste. Žganjepivec nima srca ne za poštenost, ne za ženo, ne za otroke: on pijan razgraja, divja, preklinja in tudi zakonsko življenje skruni, kakor bi ga sama živina ne mogla. Zato trdimo tretjič, da se iz žganja izrodi premnogo hudobij in nevarnost večnega pogubljenja. Pijanstvo od žganja je zares sramotno, najbolj popači podobo Božjo v človeku in mu vtisne živinsko. Žganjepivca tudi noben poduk, nobeno svarilo ne gane, za nobeno zapoved Božjo se ne zmeni, da le umazani in gnjusni strasti svoji zadosti. Ali ne prihaja od žganja največ surovosti, pretepov in pobojev? Kaj pa po smrti ? Prav dvomljivo je, da li so izpovedi žganjepivčeve pred Bogom veljavne: ker, ima li on dovoljno kesanje, ima li trden sklep, žganje popolnoma pustiti? To je jako dvomljivo! In kako prejme sv. zakramente ob smrtni uri ? Kaka bode torej sodba, kako grozna neskončna večnost! Odreci se torej tej peklenski pijači popolnoma! Nobene kapljice žganja več! le tako se moreš rešiti. Ali to ni mogoče? Je mogoče: moli, prejemaj sv. zakramente in ne hodi na kraje, kjer se ta gnjusna pijača toči! S početka težko, kmalu boš pa vse premagal, duh se ti bo razbistril, telo okrepilo, srce razvedrilo ter sreča in mir se povrnili v tvoje srce in v tvojo hišo. 9. Kristusu, Zveličarju sveta Dragi kristjanje, opisal sem vam, kaj morate storiti, da bo Kristus, edini Zveličar sveta, res tudi vaš Zveličar. Častili ga boste, kaj ne, kakor sem vam svetoval? Posebno dva sklepa storite vsi: sklenite, da boste sv. zakramente prejemali večkrat kot dosedaj in da nobene kapljice žganja ne pokusite. Zraven tega priporočam, da molite vsaki dan pri jutranji molitvi omenjeno molitev za posvečenje in zadoščenje, da prihajate radi k sv. maši, da iz ljubezni obiskujete in molite posamezno, posebno pa skupno presv. Rešnje Telo. Za postni čas ne pozabite žalostnega dela sv. rožnega venca in sv. križevega pota! Vse to storite z namenom, da se pokažete verne podložne kraljevega Srca Jezusovega, ter se morete pogumno in zmagovavno vojskovati zoper vaše in Njegove sovražnike, zoper razne strasti in poželjivosti. Kaj ne, saj me boste poslušali! Da, Kristusu, Zveličarju sveta, naj bode posvečeno vse naše življenje. Ker je to edino prav, zato sem tudi na čelo naših novih zavodov dal zapisati te besede: „Kristusu, Zveličarju sveta“, ker hočem javno in glasno povedati celemu svetu, posebno vam, premili verniki ljubljanske škofije, kaj naj nameravajo zavodi, kam naj meri vzgoja, ki jo bodo v njih vaši sinovi dobivali Kaj ne, s prispevki, katere mi drage volje vsacega leta prinašate, da morem zidati in delo dovrševati, podpirate najbolj svete, najbolj vzvišene namene; vi pomagate, da se bo tudi po teh zavodih vtrjevalo gospodstvo kraljevega Srca Jezusovega nad nami in nad našimi potomci, zato naj vam bo od Njega samega obilna plača na zemlji, še bolj pa v večnosti. Za sedaj mašujem vsako prvo soboto v mescu za vse dobrotnike, naj jim dobro delo Bog povrne. Ako me ne prenehate podpirati, mogli bodemo v jeseni leta 1904 s šolami začeti. Res zaprek vidim še prav veliko pred seboj: toda večni in vsemogočni Kralj in Gospod Jezus Kristus mora delo dovršiti in mi pomagati, kakor mi je očividno pomagal tudi dosedaj. Amen. Blagoslov vsemogočnega Boga, Očeta, Sina in sv. Duha naj pride nad vas in naj nad vami ostane vekomaj Amen.1) f Anton Bonaventura, knesoškof V Ljubljani na praznik sv. treh Kraljev 1903. *) Ta list naj se čita vernikom počasi, glasno in razumljivo v večih oddelkih počenši od pustne nedelje dalje. 6. Postna postava za 1 j u l> 1 j a n s k o škofijo v leta 1903. Pooblaščen od svetega Očeta dne 8. julija 1899 morem za našo škofijo tudi za leto 1903 glede posta mnoge polajšave od splošne cerkvene postave dopustiti. Vsi verniki naj pazijo na sledeče določbe: I. Dnevi strogega posta t. j dnevi, o katerih se ne sme meso jesti in je dovoljeno samo enkrat se nasiti: 1. Pepelnična sreda in zadnji trije dnevi velikega tedna. 2. Petki v štiridesetdanskem postu in v adventu. 3. Srede, petki in sobote v kvaternih tednih. 4. Vse od cerkve zapovedane vigilije, t. j. dnevi pred binkoštmi, pred praznikom svetega Petra in Pavla, vnebovzetja Marijinega, vseh svetnikov, brezmadežnega spočetja in pred Božičem. II. Dnevi nekoliko polajšanega posta, t. j. o katerih je dovoljeno le enkrat se nasititi, zraven pa dovoljeno opoldne jesti meso: 1. Vsi ostali dnevi štiridesetdanskega posta razen nedelj. 2. Srede v adventu. III. Dnevi same sdršnosti od mesa, t j dnevi, o katerih je dopuščeno večkrat se nasititi, ni pa dovoljeno mesa jesti : Vsi ostali petki celega leta IV. Na ssgoraj (pod I. in III.) prepo- vedanih dnevih je vendar dovoljeno meso jesti: 1. V vsej škofiji, kadar na prepovedan dan pride cerkveno zapovedan praznik. 2. V onih krajih, kjer se slovesno obhaja praznik cerkvenega patrona, ali pa je semenj. 3. Nekaterim osebam in sicer: V Ljubljani, 1. januarja 1903. vsak dan smejo meso jesti delavci v rudo-kopih in v tovarnah, sprevodniki po želez nicah, popotniki, kadar morajo jesti v železniških gostilnah; vsi, ki so z družino in po-strežniki zavoljo zdravja v kopelih; vsi ki so po okolnostih primorani jesti v javnih gostilnah in oni, ki so od drugih odvisni, pa si ne morejo oskrbeti postnih jedi V. Vse postne dni je dovoljeno postne jedi zabeliti s svinjsko ali sploh tudi živalsko maščobo. VI Ob dnevih posta in ob nedeljah v štiridesetdanskem postu se pri istem obedu ne smejo jesti ribe in meso Kar se tiče večerje o dneh nekoliko polajšanega posta, prosim in želim, da se zvečer meso ne bi jedlo; vendar pa zavoljo dosedanje navade dopuščam nekoliko mesa tudi pri večerji vsem, razen duhovnikom svetnim in redovnim, bogoslovcem, alojznikom, redovnikom, redovnicam in vsem prebivalcem v njihovih zavodih. Upam, da se vas mnogo danih polajšav ne bo posluževalo; vse one pa, ki se jih bodo posluževali, opominjam, naj si pomanjkanje v postu nadomeste z drugimi dobrimi deli, n. pr. z molitvijo, ako izmolijo dotične dneve po petkrat „Oče naš“ in „Češčena si Marija na čast pet ran Jezusovih, ali pa z obilnejšo miloščino potrebnim siromakom. Gospodje župniki in spovedniki so pooblaščeni, da smejo v slučajni resnični potrebi prepoved o zauživanju mesa še bolj zlajšati. vendar pa ne več, kakor samo na eno leto. Kdor meni, da mu je stalne dis-penze ali polajšave potreba, naj se zastran tega obrne na kn.-šk. ordinarijat f Anton Bonaventura, knezoškof. «tl. u lt£ n L 11 Ltl noit Zolles utib itts i,,ioltotifdkn StiilH'cs Comibcu ^ürlllüfdiof non iculiad), allrn (filnubigcn fdntr piöjrfc ^rieben, fjril unb Sejen uon miferein fecrrn unb fjeilnnbe Jlefus ffljuftus! ■Der tjeitxge apoftolijcfje erj= Sefu=§(nbad)t, uott melcfecr id) fefeott uor einem Safere gefproefeett feabe. Sind) biegmal tuill iefe über bie oont feeiligctt $ater fo brittgenb auempfofelene ^erj-Sefmtdnbacfet ju ettefe rebeu, um bie uorfäferige 93eleferttitg jn uer= uodftänbigen ttttb euefe jnr ricfetigeit Uebung berfelbeit anjufpornen. 1. Die innere Dcrrferung. ®ie SSereferuug beg feeiligfteit .fterjeug Sefn fod jitnäefeft eine innere fein, aug melcfeer fiefe erft bie äufeere ergibt ttttb iferett 233crt erfeält. ®ie Duede biefer inneren Sßereferuitg unb £tocfe= acfetuitg ift bie tiefgläubige Ueberjeitgititg, bafe nufer |>err Sefng ©feriftug maferfeaftig ©ott, ber ©ofeu beg lebeubigen ©otteg ift. Sft nun ©feriftug ©ott, fo ift fein Iperj in ber £at ein ©otteg=§erj, ein göttlicfeeg £)erj! 2öie feeilig, mie admäefetig, mie uitettblicfe, mie mafeftätifefe, mie oodfommen mufe eg fein, beim eg nimmt ja an adett s$odfommeitfeeiteu beg unaugfprecfe= liefe majeftätifefeen ©otteg Xeil. 2Benn mir itug biefe SSaferfeeit lebfeaft uorfteden, mirb nufer Iperj iticfet uon felbft uott ber gröfeten £)od)ad)tung, SSereferuug unb Söertfcfeätmitg biefeg göttlicfeen tperjeug ergriffen merbeit? ja merbett mir iticfet unmiberftefelicfe feiitgejogen, um eg aitjubeteu, jn lobpreifeu unb ju uerfeerrlicfeen? merbett mir itug iticfet biefem göttlidjeit operjen uodfoittmeit feiitgeben jitttt einigen ‘©ienftc? D, lefett mir gerne ©cferifteit über biefeg feei= ligfte, tueil göttliche £>erj, feörett mir gerne ^Srebigtett an, bie baritber gefealten merbett, auf bafe bie bent göttlicfeen £erjeit gejiemenbe ^joefeaefetung itt nuferen |)erjen erfealten bleibe, ja beten mir täglicfe um biefe grofee ©nabe, unb fie mirb uttg gegeben merbett. 2. tücifer an ks fjerj Jelu. 51ttg biefer inneren Ueberjeitgititg unb $er= eferuttg ergibt fid) uott felbft ber $rang jnr SBeifee ait btefeg göttliche ^erj. SDenit, ift e» bas £>er;\ unjerež ©ottež, fo ift cg ba* Aperj uitfcrcS ©d)öpfcr3, beffeu Eigentum, tucit feine ©efdjityfe, tuir fittb. 9htit, biefer (Sott ift jugleid) mtfer ©rlöfer, mit feinem 23lute t)at er ltnž erfaitft itnb baburd) einen neuen Slnfprurf) auf ein üoüftänbigeS ©igeutumšredjt über nu8 ermorbett. 3Iu§ biefcm boppefteit ©ritube gehören mir biefent fjeiligften .'pcrjen ooUftäitbig an. Uufere ‘jßflidjt ift e§ biefeš $erl)ältiti3 nuferer noKfommenen 2lbljängigfeit and) aitsuerfeuuen burd) äßort unb Xat. SSiele motten freilidj non biefer 9lb= Ijängigfeit abfolut uid)t§ miffen. Sie beanfprudjett uofl-fommene Orreiljeit im SDenfen unb Raubein, fie modelt i()re eigenen sperren fein. ®iefe freiljeitlidje SRidjtuug ttad) attfeitiger Uttabl)ängigfeit ift ein ©ruitbübel itttferer 3eit. Sie ift eine grofje ©üttbe, ittbeut ba= bttrd) bie 4?errfdjerredjte ©otte§ geleugnet merbett. ^olgeridjtig fdireitet fie §ur uottfoinnteiteu Seugititng ©otte«? meiter, beim eilt madjtlofer ©ott ift ja fein ©ott! SBotteit mir biefent allergrößten liebet, biefent fdjrecfüdjen Uitgtiirfe entgegen? ©rgreifen mir bie oben bejeidjiteteu UJcittel jur Söediing unb ©rljaltiiug einer innigen |>odjadjtuitg unb 93erefyruitg beš tjeitigfteu ^erjeitS Sefu: att3 biefer inittgeit £)od)adjhtng rnirb fid) bann ooit fetbft bie üottfommette Eingabe au biefe» göttliche £er^ eittiuicfelu; redjt gerne, ja mit Siebe unb Segeifterung merbeit mir bie abfolnten Aperr-fdjerredjte biefe§ göttlidjen ^>er§ett§ über uns unb über ba§ gaitje 9JJenfd)eugefd)led)t aiterfettiteit. Sn biefer Sliterfettnuitg nun burd) 2öort uitb Xat ift bie SEBeifye an ba§ ^perj Sefu enthalten. „'Sein fiub mir, ®eiu motten mir fein! ©ei ®u nufer $öitig; ja fei 'Du ®ouig and] aller ©iiitber, aller irrgläubigen, aller Ungläubigen!" fo merbeit mir rufen uitb beten. gubent merbeit mir tut» tior ber ©üttbe tjiiten, um biefer fyeiligfte |)erj nidjt jju be= trüben, feiitetmegen merbeit mir bie ©ebote ©otte§ unb ber $ird)e famt uitferen ©taubešpflidjteu piinttlid) erfüllen, um baburd) feinem $errfdjermitteu im uo!l= fommenett ©el)orfattt jit eutfpredjeit. 3. Abbitte uub Biiljiir. ■^abcit mir baš /perj Sefu al§ baš £)er^ unfereS ©otteš uitb (Srloferž, alš baš Jperj nufere« Äöitigg anerfanitt, mie merbeit mir tiou ©djinerj betroffen burd) beit llmftaitb, bafj red)t üiele 9)ceitfdjeu biefeä §er§ nid)t feinten uitb beSljalb uidjt oeretjren, ja baf3 oiele bažfelbe als ba§ .'perj iljreš ©otte§ unb ©rloferž gmar erfeunen, jebod) baSfelbe gar uid)t nerel)reit, bemfelbeit gar nidjt anijäugen, fid) um bažfelbe nid)t ütiitmerit, ja, baSfelbe gerabeju öernadjläffigeit, be= leibigeu, üerfpotteu, üeradjtett, fogar leugnen. s-ß3ie fdjmerjDott mirb biefe 23eobadjtitttg für. unfer liebenbeS £)erj fein! Su nuferer fdjtnerjer= füllten Siebe merbeit mir uitž nnmillfürlid) gebrängt füllen, biefent göttlidjen ^erjen, ba§ im Xabentafel leibhaftig mof)iit unb fd)lägt, Slbbitte unb Siil)iie 51t leifteit. tiefer SDraiig ift für liebenbe operjen gau§ ltatitrlid). SBerben beine (Slteru oerfpottet uitb ner= l)öl)ut, mie f^nierst e§ bid)! mie fiil)lft bu bid) ait= getrieben, bie (Slteru burd) offeitfuttbige S3emeife ber Siebe unb Eingabe an fie bafiir jn eutfdjäbigen! sJfun, biefe Slbbitte unb ©üljiie famt ber Söei^e uerlaugt ba» liebeube, jebod) üerfdjmäljte .^erj Sefu felbft uon allen feinen anbäd)tigeit SSere^rertt unb i^mar bcfoitberž am ^>er§ * Sefit = ^efte unb an beit erften 5rc*tft0c|1 ober ©onntagen eines jebeu 9){o= nate» Unt biefeš Verlangen be§ göttlidjeu ^erjeuS Sefu ju erfüllen, bež^alb l)abe irf) bie ^>er§ = -3?efu= ^yeier in beit Xageit nad) ber »5ro^nIei(^namSoftao itub an beu erfteit SRonatšfoitittageit angeorbiiet. D Sljrifteit, liebet il)r ba§ l)od)l)ciligfte |>erj Sefu, meldjež 001t einer glitljenbeit Siebe §n eud) entflammt ift? SBettn il)r ež liebet, beteiliget eud) rcdjt §at)t= reid) ait ber genannten ?liibad)t ber 3Beil)e, Slbbitte unb ©iitjue! 4. Bic Ijciligc Kommunion. (£iu ltod) tiorjitglicbereg iUHttel, beut l>od)l)eilig= ften ^er^eit Sefit ©iit)ne gu leifteit unb utt§ in 5lb= tjängigfeit unter ber fiifjeit |)errfd)aft biefeg gött= lid)cn ^erjenž 511 erfjalten, ift bie oftmalige Ijeilige ßommuuion, mie e§ ber §eilanb felbft gerabejit ge= offenbart l)at. ßeituft bu bie ©nabeit 1111b ^riicEjte ber 1)1. ß'om= ntuition? ja, ift bir il)re ^otmenbigfeit befauitt? ipöre! ®ie tjeilige Kommunion ift Dom Äpeilaitbe jur ^at)rung für nufere ©eelen eingefetjt; be§l)alb fiub aud) bie Stiftungen biefer Sk^rung auf unfere ©eele äl)ttlid) beu äöirtuugeit ber materiellen 9taljriiitg auf uitfereit Körper. 9htit bewahrt bie 9?al)riiitg intferen Körper nor einem fixeren Sobe; ebenso oerhält eS fid) mit ber heiligen Kommunion: fie bewahrt uitfere ©cele oor bem foitft gatt5 gewtffett Xobe. Ser ^ob bei- Seele ift jebe Sobfiitibe, bie ja bie Seele ber Siebe ttitb 5reitttbfd)aft, fomit ber ©nabe ©otteS, beraubt. Ser $eilaitb felber faßt, bafi bit baS 2eben in bir nid)t ^abeit werbeft, wenn bn öiefe ^eilige Steife nid)t geniefjeft. — Unb in ber Sat, icl) frage eitel), bie il)r feiten, oiellcidjt fanm einmal ober jmeimal im ^at)re junt Sifdje bež ^errn fommt, wie lauge bleibt il)r oljite Xobfiinbeit? wie lauge bel)errfd)t il)r euere 2eibenfdjafteu ? (Sud) frage id), il)r Sftdnuer unb ftünglittge! Shib beim nietjt uiele aitS eud) in Xob; fitubeit, ja, Ijaben fogar Vergnügen an jenen 2eibett= fdjafteu unb 33egierbert, aus ioeld)en fo uiele Sob^ fitubeit eutftefjen? ja, gibt eS nid)t oielleidjt mehrere unter eud), bie frfjoit fo tief gefitnfeit finb, bafj fie eben be§f)alb 511111 Sifrfje beS ^errtt nid)t fommen, Weil fie iljre Siinbeu nid)t befämpfen loollett, foitberit 2uft bariiber empfiiibeit, in benfelbett bleiben 51t föuiten? ferner ift bie förderliche Speife bem Kiitbe itub bem Jünglinge 511111 orbentlidjen SCßadjfeu uotmenbig; ol)ite gcititgenbe unb fräftige Speife üerfümmert ber 2eib. ©benfo ift and) fiir baS 2öadjfeit unb $11* netjmeit beS Seelenlebens bie uns 0011t £>eilaitbe 511= bereitete ^iinnilifc^e Speife auf jebeit ^all itotwenbig. Sie Alraft beiiter Seele, il)r SUhit unb il)r 2id)t, baS ganje Xitgenblebett wirb nur bann jnnehmeit, wenn bu bid) ant Sifclje beS £>errit oft eiitfiubeft. fraget bie tägliche C£rfal)rutig! 2Ber ift tugeubl)after, wer püitftlid)cr in ber Erfüllung ber Pflichten aus Siebe 511 ©ott unb uicl)t bloS aus (£l)rgei5 ober (Sigenttug; ber oft ober ler pdjft feiten am Xifrije beS |>erru erfdjeint ? Sd)ließlid) ift bie förderliche Steife itotwenbig, um bem Körper bie 5itr anftrengeubeu Arbeit er= forberlidje Kraft 511 erhalten unb 511 oermeljren. 21udj bie Seele bebarf einer Speife jur ©rfjaltung unb Vermehrung ihrer Kräfte fiir bie feljr ferneren Arbeiten ihres täglid)en 2ebenS. Ober l)at beim bie Seele feine Arbeiten 511 uerridjten ? SBerfen mir einen 331id in ltnfer inneres Seelenleben! 5Da nehmen mir bei Dielen 9J?eitfd)eu gemaltige 2eibeitfd)afteu, arge uuorbentlidje Neigungen wahr; fie finb eine ^olge ihrf,r fdjled)teit (Srjieljung, üieler fd)led)ter Veifpiele unb Verführungen, oft and) eine ^olge eine§ in 2eibenfd)aften 1111b 2aftern 5itge= brachten 2ebcuS. Jünglinge unb SDfäbdjeu, itiri)t wal)r, wie gewaltig föniten bie böfen Neigungen, mie ^eftig bie 2eibenfd)afteu eueres ^er^eitž fein! uiele finb benfelben fd)oit erlegen unb liegen franf, ober fogar tot barnieber. l’lcl), raffet eud) auf, fommet jur l)ei= • ligeit Kommunion unb gmar öfters! alle SEBocfjen, alle 9Jconate, ober weitigftenS jebeit gweiten 9Je Sd)am abjulegeu, am STifdje beS /perrit oft 51t erfd)eiiteit unb Kraft 511m fiegreidjen Kampfe gegen euere Segierlid)feiten 51t fd)öpfen. Viel Kraft erforbertt auch mtfere StaubeS= pf(id)teu, auf ba)3 mir biefelbeu immer, mögen itttS biefelbett 5ufagett ober nidjt, genau erfüllen. SieS gilt befonberS 0011 (Sltern, 2el)rent, Vorgefegten, 2eitern ber 2änber unb Staaten. 2Bie fdjiuer ift eine beharrliche Pflichterfüllung, oft merbeii bie Pflichten üernad)läffiget. bei Seite gefegt, ober nur eilfertig, med)aitifd), gt^itutugeucrioeife erfüllt. Unb bod) l)äitgt üon einer genauen, geioiffeul)often ^flichterfüUuiig baS 2Bol)l ber ^amilieu, ©enieinbeit, sJiatioiteit unb Staaten ab. 2Bie gefäl)rlid) finb bieSbe5Üglid) befoit= berS uiifere Briten, in beitett ^arteileibenfchaften 511t £errfd)aft gefommeit finb unb gewichtige s21emter im Sinne biefer oenoaltet werben. — 2öo nun befomntft bu bie genügenbe Kraft, um beitte Pflichten genau unb geit)iffettl)aft 51t erfüllen, wo bie Kraft 51t all beit Dpferit, bie beiu Staub üoit bir forbert, wo bie Kraft, bie ^arteileibenf^aften barnieber 51t haften? ^ch fage beim ©ebete itttb befoitberS bei ber heiligen Kommunion. 0 wie gaitj attberS würbe eS in bett ^amiüeit, iit beit ©emeiitbett, in beit ^roümjeit, int ©taatc pgeljen, tuic genau mürbe man and) bie fchmierigften s}>flid)teu erfüllen, mie nur baS adge= meine SS>ot)I, uidjt beit perföntidjeit ©igentiu^ unb @f)rgei(^ uor SXttgeu galten, menit befottberS nufere fUtäititer auf bettt Saitbe ttitb in ber ©tabt öfters beim £ifd)e beS ipcrru erfcheineu mürben! $iel Kraft mirb meiterS erforbert sunt gebttf= bigett ©rtrageit ber täglichen Seiben unb Söetrrtbniffe unb Kreuje. 0 mie fdpuer briideu befottberS bie fo= genannten ^>aiisfrenge! 2ßie leicht bift btt geneigt baritber p jammern unb p flageit, ja, attcl) gegen ©ott 51t murren! $u fiitjlft bid) 311 fdjmadj, um beitte Kreuze 51t tragen; unb bod) miiffen biefelbett getragen merben. 3Bo mir ft btt Nhit unb Kraft fdjöpfen? O, erfdjeiite oft am Sifdje beS £ernt! 23efouberS au eud) grauen, bie i£)r gan§ befottberS bie |)auSfreuje 51t tragen tjabet, ridjte idj mein SBort. (Srfdjeitiet oft aut Xifdje beS Ferrit! Ourd) bie ettd) adba gereidjtc t)iiitntlifd)e ©peife merbet itjr geftärft unb gefräftiget, eitere Kreuje merben ettd) itidjt ntepr nnerträglid) oorfomnten. (Sin fdjmadjeS Kittb fattu einen ferneren halfen nicht tragen, bem Kranfett ift jebe Saft p fdpuer, bettt ©rmad)feueit unb ©efunbeu hingegen fdjeint bieS adeS ein lcid)teS ©picl 31t fein. SDent Kiube, bem Kraitfeu bift btt ähnlich, mettn btt baS t)imntüfdje üJlanua uidjt geitiefjeft, bettt kräftigen, ©rmadjfenett hingegen mirft btt gteid)fomnteit, falls btt btm Nttfe beitteS ^eitaubeS fotgft ttttb bid) oft, fet)r oft, mit bicfer ©peife nätjrft. Sind) Neubefeljrte benötigen einer oftmaligen heiligen Kommunion, um beit gefaxten 93orfäpeit tröj) beit SSerfudjuitgeit unb perföttlidjett ©d)mad)t)eiteit getreu bleiben p fönttett. ©etjet, mie ifjr ade, jung unb alt, 9-Ranu unb Srctu, eilte öftere tjeilige Kommunion benötiget SDer §eilattb labet ettd) ein, Ijöret nur feinen Stuf: „kommet 51t mir ade, bie il)r miif)felig uitb belabeit feib, id) mid ettd) erquicfeu!" 2Bie oerfetjlt ift alfo jette ©emohnl)cit, bafS bie ©läubigeu mit einer eitt= maligen ober §n>eintaligett tjeiligeu Kommunion int Scd)re fid) begitiigeit! mie traurig, baff fid) gerabc bie Sugeub, bcfouberS bie männliche Sugeitb ooiti Xifdje beS tperrit fentljält! mie traurig, baff fUfäuuer oft jahrelang ol)tte biefe göttlidje Nahrung bleiben! Sft eS benit 51t oermuttbern, meint eS fo Diele Safter auf ©rbett gibt? p oermiiitbcrit, meint man fid) gegen bie Kirdje, gegen bie chriftlidjeu Pflichten fo fd)ited üoreiituel)iiteit läjjt? Uitb baS £)er$ Sefu? 9(d), baS fierj Sefu flagt mit Nedjt, bafj feine Siebe mit Kälte, S8ergeffenl)eit, ja fogar mit ©pott, $eradjtuitg uitb Sßerleitgnung beloljitt mirb. 5DeSl)alb fpiil)et biefeS ^pcrg ttad) ©eeleit, meld)e feiner Siebe eutfprcd)eit ttitb iit biefer bereit finb, if)m für ade 9Seritad)läffignng, Kälte unb Sßerfpottung ©üljne, SIbbitte unb ©rfap p leifteu. SBie? £)er füge §ei= laitb belehrt ttitS felbft, iitbem er uns gerabe bie heilige Kommunion befottberS aut |>erpSefit = fJefte, am erfteit Freitage ober aut erften ©onntage im SNonate als baS befte, itjiu augenefjmfte SNittel ber ©iil)iie für bie il)itt pgefügtett 23eleibigungen angibt. folgen mir if)m, treten mir oft, befottberS ait ben genannten STageit prn Xifdje beS |)errit, uitfereS ©otteS unb Königes! Sin Nanteu beS betrübten £>er= jeuS Sefu labe id) ade bap ein! Werbet il)r meiner ©timme @cl)ör geben? 5. tDic Ijctiigr Mtfft. 3um SBefen einer jebeu Religion gehört baS Opfer; beim bttrd) baS Opfer mirb aut oodfommenften bie abfolute OberI)errfd)aft ©otteS unb nufere oödige 2tbl)äugigfeit oon il)iu bezeugt; bttrd) bie 93eritid)tuitg ber Opfergabe mirb ©ott als ber unumfdjräufte |>err über unfer Sebett ttitb nuferen Xob atterfauitt. ®a bie d)riftlid)e Religion bie oodfontmenfte, ja bie einzig mal)re Religion ift, fo mufe fie and) baS oodfontmenfte, einzig tuafjre Opfer pabett. Unb fie fjat eS int Ijeiligcn Ntejjopfer. ®er ©lattbe fagt uns ja untrüglich, baff tjier ber ©ofjn ©otteS felbft als aderl)öd)fteS 2lubetungS=, $aitf=, 33itt= unb ©üljn= opfer bargebracht mirb. 2)iefeS Opfer ift bie heiligfte .Ipaiiblitng auf ©rbcu, ja gerabep eine göttliche £>aub= littig. SDitrd) baSfetbe erfüden mir auf baS oodfom= tuende ade nufere s^flid)teit ber göttlichen SJlajeftät gegenüber. Namentlich für nufere ©iiitben unb 33er= bredjeu föitneu mir ber beleibigtett ©erechtigfeit ©otteS nur bitrch DiefeS Opfer oodfommeite ©ühite leifteu. 9^ie ehren mir nun baS göttliche unb föitiglid)e §er^ Seftt, mettn mir att biefetn Opfer teilnehmen! 2Sir untermerfeu ihm unfereit Söidett unb unferen Nerftaitb unb mir erlernten it)ii als bett einzigen äftittter äiuifd)eu ©ott unb ber Ntenf^heit ait. Kein Söuitber, menit uns bie Sircße unter einer Xobfüube befiehlt, menigfteitS an allen ©ottu= nnb Feiertagen mit gebiit)= renber Slnbacßt barau Xeil p nehmen. 2öetc£) ein 3ter= bremen märe eS, biefe§ ijocfjfjeifigc Opfer p oernacß= läffigett! Unb bod) mirb eS jo oft üentacßtäffiget! SBie teicfjt bleiben fd)oit junge SJtebcßeu nnb noc£| meßr Fünglittge oon ber heiligen Süteffe aus! Söie üiele namentlich fid) p ben gebilbeten Greifen §ä£)lenbe SÖMitner fommen beinahe nie ptn ßl. SDte^opfer! mie Diele, ach, tote üiele glauben nicht mehr an baS= felbe! SLteS für ein SSerbredjen, maž für ein Ungliid! Söie ift baS göttliche £)cr§ Feftt barob betrübt mtb mit ©cßntergeit erfüllt! Fft eS bann p oermnnbern, baf3 Fünglittge nnb SDiätiner fo leicht bem Fubiffe= reittiSmuS, ja bem Unglauben pm Opfer fallen? Söie fönitcu mir gerettet merbeu? ©elicbte, nehmet gemiffeul)aft au biefem göttlichen Opfer teil. 2ltt @oitit= nnb Feiertagen faget 51t eud) felber: meine erfte Pflicht ift heute, baß ich S"r heiligen 9JIeffe gehe, biefe Pflicht geht allen anberen ooran, leic£)tfertigermeife mid ich fie nicht oernad)läffigeu! Fa, gehe pr heiligen SJfeffe, mettn bit p £aufe bift, gehe gu berfelbeit and) in ber Frembe, mo bu ber-felben ttod) mehr benötigeft. Opfere fie auf für bid), für bie beinen nnb gatt^ befouberS pr ©iißne für fo Diele unoernünftige äRitmenfcljeu, bie pr heiligen ÜDleffe nicht gehen nnb ben ©ouutag burd) Arbeiten, burd) Fagbett, burch 23ergfteigen, burd) allerlei mehr ober meniger bie ©ittlid)feit gefährbeube SlttSfliige entheiligen. ‘Oabttrcß ehrft bu bas göttliche Iperj Fefu, bu erfenitft feine föniglicße ^errfdjaft an nnb beim allgemeinen Untergänge mirft bu gerettet merbeu. 6. ßcfudnutg ks ^Mn-ßriligftcn. Fd) fommc p einem gang befouberS michtigen fünfte in ber |)erj Fefu=2lnbacht: 3nr S3efuc£)uug bež Slderßeiligften. SSir glauben, bah FefttS im Staberuafel per= fönlicß gegenmärtig ift. Unter ben 23rotgcftalten lebt nnb thront uitfer ©ott. Sieitt, er ift nicht ferne 001t mir, er ift mir nirijt blofj rein geiftigcr SSeife gegenmärtig: im Smbernafet ift fein Iperj, baž für ntid) brennt, ba fitib feine Gingen, bie mid) feßen, feine Ohren, bie mich hören, ba ift fein für mich gegeißelter Seib, fein für mid) oergoffcnež göttliche^ 33lut. O ©eßeimniS, 0 Siebe, ber bie göttliche 2t d* macht biemm muß! Stießt maßr, biefer ©laube brängt hieß in bie ßireße pm Xabernafel? Ober nießt? 5)ann ift er nießt lebeitbig. SSir bemuitbern jene ©ßriften, bie uaeß Steläftiita reifen nnb meber ©efaßren nocß 2luSlagen fürchten, nur um jene Orte §u feßen, mo nufer £ei= lanb gelebt unb gemirft ßat, gelitten ßat unb geftorben ift. SBir oerlangen uad) Stent p mallfahren, um ben ßeiligen $ater 31t feßen unb mie gliidlid) ift, ber ißn gefeßeit ßat! Sllleiit in ber ßirdje, itn Xaberttafel ift ja mehr alž ein bloßes Slubeufett au Fefuž mie in i)Saläftina, meßr als ein ßocßgeftellter fDtenfd), im ^aberuafel ift Fefus felbft, FefuS, nufer ©ott unb §err. Füßtft bu bieß uießt 511 ißm ßingepgeit? ®u braueßft nießt meit 51t reifen, bu braueßft feine @e= faßren 511 befteßeu, bu braueßft aueß feine Sluslagett p mad)en, nur einige ©cßritte unb bu bift gan§ in ber Stöße beineS ©otteS, gauj in ber Stöße feines liebentflammten Imr^euS. Unb ift eS nießt beiue ^fließt ißn p befueßeu, um ißn anpbeten, ißnt p baitfen, ißn p bitten unb namentlich ißm mieber ©iißne 51t leiften für ad’ bie 23eleibiguugen, bie ißm itn Siebes* faframente oon Ungläubigen, Slpoftaten, ft'eßern, ©cßiSmatifern, ©iinbern §ngefiigt merbeu ? ©r miinfeßt eS, unb feinem SBuitfcße modteft bit nießt nad)fommen! ©ott fei Sauf, baß fieß in nuferer $iögefe bie Söefncße bež Slderßeiligften nteßren, baß beinaße in adeit ^ireßen menigftenS beit erften SJtouatSfonntag genieinfcßaftlich 001t ber ganjen ©emeinbe ©ott im SiebeSfaframeitt augebetet mirb; ©ott fei ®attf, baß atteß SKättuer unb Fünglittge baran teilneßmen; ©ott fei üDattf, baß eS in Saibad) fogar ttächtlicße Slnbeter gibt, melcße in ber sJfacßt üom '£>ontierftag auf ben erften SJtonatSfreitag je eine ©tuitbe abmecßfelnb oor bem Xaberttafel fttieen, unb bem lieben |>eilaube für bie ihm in ber Stad)t pgefiigteit Unbilbett ©itßne leiften. 7. Mmtkcii an ks £rikit Jrfu. gum ©cßlttffe mid icß nur ttod) einer 2lrt ber ^er^Fefu=?lttbacßt ermäßnen: nömlicß baS Slnbeitfen an fein bitteres Seiben mtb ©terbeit. tiefes 2lnbettfen münfeßt er, bettn baburd) mirb ja bie füßuenbe ititb battfbare Siebe p ißnt in ttnferen Iperjeu entpnbet merbeu. Siebe ttämlicß erzeugt ©egenliebe. Stuu, gerabe int Seibeu mirb eine grofje fyiitgebettbe, üollfommen felbftlofe Siebe befunbet: wie tnirb fie ioot)f geeignet fein in nnferen ^per^en eine äljnlidje opfertuittige Siebe 51t entfalten! Um bieš 511 erreichen, enthüllte nnž ber £>eilaitb fein göttliches f>erj 11”t ^ein Ärenge, mit ber Sontem ßrone 1111b mit ber SBnnbe; auf biefe* mit ben SeibenSabjeidjen öerfeljene ^per^ geigte er mtb fagte mit oollem 9tedjt: ©iefje ba§ f>erg, baS eud) fo fel)r geliebt! Unb meint mir in ber 33etrad)tung be§ gött= lidjeu ^ergenS biofe felbfttofe Siebe feljeit, fönnteit iuir t'att bleiben? Serben mir lücfjt nor bemfetben gerfuirfdjt ltieberfaöett, itjnt uttfere ©egenliebe beteuern itub ben $orfa^ faffen, lieber alles, and) ben 'Job 51t erbnlben, als biefes liebentflammte mtb mit Seiben gefättigte £)erj nodpnalS 51t beleibigen? Serben mir nidjt and) geneigt fein, biefem ^ergett ©iit)ne 51t leiften für all baS Seibett, loeldjeS itjm nod) jetu in ©afrantettte gugefitgt mirb? Sollen mir beSfjalb befonberS in ber Ijeiligeit ^afteugeit gerne ben fcfymergfyaften Seil bež Ijeiligen ütofenfrangeS beten unb ebeitfogerne beit ^reugweg befugen, auf bas mir tum 9ieue 1111b Siebe £)ingeriffen jnm 33uf3gerid)te eilen unb gerfnirfd^t bie Ijeiligen 91nt Ijeiligen SreiföuigSfefte in Saibarf) ©aframente empfangen, mie eS non ber &ird)e geboten ift. $ort mit ber ©itiibe: alle« ^ludjett, flöer £>af3/ alle Uitntäfpgfeit mtb Snmffudjt, jeglid)e Ungudjt foH auffyörett unb baS löniglid)e £)cr(} $efu fotl in nnferen Merjen unb in nuferen gantilien gur oottfomnteuen |>errfd)aft gelangen! 8. .Aufmunterung. Seil ber ^eilanb felbft beteuerte, bie |>erg=$efu= 5lttbad)t fei baS Fettungsmittel in beit ©efafjreit ber leisten feiten, ;oeil ferner ber 1)1. $8ater biefeö gött= lidje ^erg als jene $al)tte begeidjitete, unt bie fidi bie treuen sJlnf)änger beS CSrlöferö fdjaren follten, beSljalb l)abe id) uou ber |)erg = $efu = 2lnbadjt aitd) Ijeuer mit eud) gefprodjeu unb end) bie 2lrt unb Seife einer mafjren 2(ubad)t, mie ber ^eilaub perföulid) eS au§gefprod)eu t)at, gelehrt, teuere Sljrifteit, ntöget i£jr auf meine Sorte ()ören unb eud) guiit göttlidjeu ^ergen Sefu flüchten, auf baS il)r euere Seelen rettet fiir'S einige Sebeit. 31 men. Her ©egcit ©otteS, beS ^lllmädjtigen, beS Katers;, beS ®ol)tteS unb beS Zeitigen ©eifteS fteige über eud) tjerab unb bleibe auf eud) immerbar. hinten. 1903. iMouius ^ouaucutura, 8. gfaptenmanbat für Die Ji a t fl a d) e r p i ö} c f c im ^ a I) r c 19 0 3. 3ufo(ge ©enefjmigung beS Slpoftolifdjen ©tuljleS ddo. 8. Qfuli 18^9 fantt id) für bie Saibadjer Siögefe mehrere 9Jad)fid)ten üont allgemeinen firdjlidjeit gaftem geböte and) für baS $al)r 1^03 gugeftefjeu @S l)abeit bentitad) bie ©laubigen ber Saibadjer Siögefe in 93etreff biefeS ®ird)eugeboteS iit biefem ftaljre 9Zad)ftel)citbeS 51t beobadjteit: I. (£igentlid)c ßreutje J:afttage b. I). (Tatjc, an bencit ber ©etiuß turn ^flcifdjrvcifcit uerboten unb nur einmalige Sättigung erlaubt ift, finb folgenbe: 1. Ser ?lfd)ermittiood) unb bie brei lebten Sage ber $anuod)e. 2. 'Sie Freitage ber öiergigtägigeu ^afteit= unb ber 2lbnentjeit. H. Sie 9JJittmoc^e, 5reitage unb ©antžtagc ber Cuatentberjeiten. 4. Sie Sorabenbe oor ^fingften, ^etri unb ^attli, 9J{ariä^immelfal)rt, Hüer^eiligeit, Unbeflecfte ©mpfaugitiž SDZariä unb Sei^nac^tcu. II. J:aßtngc mit einigen llnd)fid)tcii ö. I). Sage, an betten nuar nur einmalige Sättigung, büd) nt Jllittag ber COennß uou i:leifd)fpeifen erlaubt ift: I. 2lüe übrigen Sage ber toiergigtägigen ^aften= geit, ausgenommen bie ©ouutage. 2. Sie 9J{ittmod)e ber 2lboentjeit. III. JVbftinctutage b. I). (Tage, an betten ber (Genuß tiott ^(eifdifpeifeit uerboteit, bie mehrmalige ■Sättigung jebod) erlaubt ift: 2We übrigen Freitage bež ftaljrež. IV. .A« kn oben (I. unb III.) (jenaniiten irnft-tngen ill jcöod) ber ^IcifdjgcnuJi ertaubt: 1. $rür bie ganje SDiogefe, fo oft ein gebotener firdjlidjer geiertag anf einen ber früher genannten Slbftiuenjtage fällt. z. $itr einjelne Drte, luenn baS geft bež ÄirdjenpatronS feiertid) begangen mtb fo oft bafelbft ein Öatjrniarft abgetjatten wirb. (Siete Pfarren be= ftetjen auž mehreren ooit einanber entfernten Drtcn: ba gilt bie 2)ižpenfe nidjt für bie gange Pfarre, foitbent nur für jene Drte, au beneu bež 9)čarftež megen baž^ufammenftromen non sJÜicnfc£)en ftattfiubet.) ü. gitr ein je lue ^erfonen: Ser ©enufj non ^eifdjfpeifeu ift erlaubt an allen Sagen bež $al)rež beit Šlrbeitern in beit 33erg= merfeit unb gabrifeu, ben (£ifenbaf)n=®onbufteuren, ben üieifenbett, bie auf ben SBafynftatiouen fpeifen müffen; benjenigeu, lueldje fiel) jur ^.erftellnng ber ©efunbfjeit in 93äbern aufljalten, mit i£)reit 2lnge£)ö= rigen unb ifjrer SDienerfdjaft; benjenigeu, >ueld)c in @aftt)äuferu i£)re Soft nehmen muffen unb wetdje »on anbereu abhängig fid) gaftenfpeifen nicfjt tier= fdjaffeit föitnen. V. 9111 allen $ a ft= n n b sil b ft i it e n 51 a g e it ift uid)t nur ber ©ebraud) ooti ®d)malj, foubern and) öou Xierfett jur Bereitung oon $afteufpeifen erlaubt. Saibad), ben 1. Jänner 1903. 9. P. n. gospodom 1. Opozorim na določbe, izdane lani dne 18. januarja v „Škofijskem Listu“ str. 21 in 22 o praznovanju petindvajsetletnice svetega Očeta papeža Leona XIII. Tam se glasi točka 13. tako-le: „Tudi konec petindvajsetletnice naj se obhaja kar mogoče slovesno; prvo nedeljo po 20. februarju 1903 naj bo slovesna sv. maša coram Sanctissimo in s primernim cerkvenim govorom; po sv. maši naj se zapoje „Te Deum laudamus“ in pol ure slovesno zvoni." To določbo v toliko spremenim, da za čas praznovanja določim nedeljo 8. marca, katera je druga v postu in se more vzeti missa votiva pro gratiarum actione (missa de Ss. Trinitate cum orationibus pro gratiarum actione) cum unica oratione, Gloria et Credo, kar se prvo postno nedeljo ne bi moglo storiti. V stolnici bo pa še posebna slovesnost 3. marca zvečer, h kateri se bodo tudi vse javne civilne in vojaške oblasti povabile VI. s2l n 5 a ft t a g e n f o 10 i e a 11 @ o 11 n = tagen m ä 1) r e n b ber öierjigtägigen g a ft e n = je it ift ber ©enufj oon ^ifcf)- uub Jteifdjfpeifen bei einer unb berfelben 9Jčat)ljeit nidjt erlaubt. 2EBaž baž sJiad)tmal)l ber jum Seile bižpen= fierten ^afttage aubelangt, fo bitte unb roünfcfje id), bafj man beim felbeit ^teifd) uid)t geuiefše, bod) geftatte id) ber bištjerigeit ©eiool)nl)eit gemäß beu ©eiiitB Don ^leif^fpeifeti beim ÜRad)teffen; aužgenont= men fiitb bie s$riefter, bie Xfjeologen, bie Zöglinge bež Kollegium Slloqfiauum, bie DrbeitSleute unb alle 33emot)ner i£)rer Quftitute. $d) Ijoffe, bafj fiel) oiele ber gemährten sJ£aet)= fid)teu uid)t bebienen luerben; alle biejenigen aber, bie baž tun, ermaljue id) jum (£rfa§e bafiir gute SBerfe ju oerrid)ten, j. 23. fünfmal baž „23ater Unfer" unb „©egriifjeft feift bu 9J?aria;i ben fünf SBuitben ©tjrifti ju (£l)ren ju beten ober ben 81 r m e n ein r e i d) l i d) e r e ž Sl l m o fen j n f p e n b e n Sie Herren Pfarrer uub 33eid)toäter f i n b ermächtiget, in e i n j e 111 e n Sötten einer luirflidjeu Wotiuenbigfeit uod) loeitergeljenbe Siž= penfeu oom Verbote bež ^teifc^geimffeg ju erteiten, aber nirf)t auf länger alž für ein $al)r. 38er eine bleibenbe Sižpeitfe ju bebürfeit glaubt, tjat fic£| biežfatlž an baž fürftbifd)öftid)e Drbiuariat jit roeitben. f ^utouius ^ouaucutura, ^riritbi)d)of. duhovnikom. 2. Iz praktičnih razlogov sem za župnijski konkurz o pomladanskem obroku določil prvo skupino: dogmatiko, cerkveno pravo in pridigo; o jesenskem pa drugo skupino: moralko, pastirstvo, katekizem in ho-milijo. Samo za letos dopustim izjemo, ker se je ta red prepozno objavil in so se nekateri gospodje za izpit pomladi že iz druge skupine pripravljali. 3. Ozir pregleda o cerkvenem gibanju so mi došli še nastopni popravki: a) v župniji Špitalič je bil sv. misijon 1. 1900 , vodili so ga čč. gg. lazaristi iz Celja; b) v župniji Fara pri Kostelu je bila za dekleta ustanovljena Marijina družba 30. decembra 1900 in šteje 130 udov; c) v župniji Hinje je za ženske skupno češčenje presv. Rešnjega Telesa vsako nedeljo in vsak praznik od 1—2 ure popoldne; tudi je že leta 1898 ustanovljena Marijina družba za mladeniče; d) v župniji Javorje nad Loko je bil sv. misijon 1. 1901., vodili so ga čč. gg lazaristi 4. Naj pridam še podučen odlomek iz privatnega lista: „Odkar smo povodom ustanovitve tukajšnje Marijine družbe slišali Vašo odločno željo, naj bi se kmalu ustanovila tudi mladeniška družba, nam ni dalo več miru, prizadevali smo se zato, kar se je dalo. Kakor je morda Presvetlemu že znano, je bilo takrat pri nas za družbo oglašenih samo šest mladeničev, to pa najbrže vsled tega, ker je vladal nad drugimi strahovit terorizem nekaterih sprijenih ljudi. Tega je bilo treba zlomiti. Od onega tedna, ko je bila ustanovljena Marijina družba, do konca pretečenega mesca sem nedeljo za nedeljo v cerkvi govoril o Marijini družbi, pa tudi privatno smo agitirali za njo. Odpor je bil strahovit, a hvala Bogu, sedaj je premagan: nad 100 mladeničev željno čaka dne, da postanejo Marijini sinovi; med njimi so res junaki, katerih mora človek biti vesel. V Ljubljani, dne 9. februarja 1903. Predzadnj o nedelj o sem jih sklical skupaj, razložil jim splošna pravila in na kratko omenil glavne točke, katerih bi se tukaj držali. Imel sem pred očmi strožja pravila: šestkratno spoved v letu, stroga prepoved plesa in drugo. Potem sem jih prašal, bodo li držali, kar so tu slišali, in kar bodo potem slovesno obljubili. In vsi so se navdušeno odzvali: „bomo!“ Nobeden od vprašanih ni odpadel, pač pa se jih je takoj 20 vnovič oglasilo. Ker so se mladeniči za korak odločili po resnem pomisleku in ker jih bomo še pripravljali, smemo upati, da bodo res držali in da bo taka družba ena najlepših v deželi. Zato se pa z velikim zaupanjem obračam na Vašo Presvetlost s prošnjo. Po dokončanem zborovanju so k meni prišli nekateri fantje . . ., pa so me prosili, naj Vam pišem, da bi jih neizmerno veselilo, ko bi bili tudi oni tako srečni, kot so bila tukajšnja dekleta, in bi iz Vaših rok prejeli Marijino svetinjo . ..“ f Anton Bonaventura škof. 10. Sv. birma i.n kanonična vizitacija v letu 1903. z. V dekaniji Žužemberk. 1. v nedeljo 3. maja na Krki, 2. v ponedeljek 4. maja v Ambrusu, torek 5. maja v Zagradcu, sredo 6. maja na Selih, četrtek 7. maja v Dobiničah in petek 8. maja obisk ondotnih podružnic, soboto 9. maja v Ajdovcu, nedeljo 10. maja v Žužemberku, v ponedeljek 11. maja obisk ondotnih podružnic, s. v torek 12. maja v Šmihelu, 9. v sredo 13. maja na Topli rebri (Unter-Warmberg), 10. v četrtek 14. maja v Hinjah in v petek 15. maja obisk ondotnih podružnic. 2. V dekaniji Šmarij e: 11. v nedeljo 17. maja v Javoru pod Ljubljano. 3. 4. 5. 6. 7. 12. v v 13. v 14. v j. V dekaniji Ljubljana: nedeljo 24. maja na Igu in ponedeljek 25. maja obisk ižanskih podružnic, torek 2. junija na Golem, nedeljo 12. julija na Dobrovi. 15. v v 16. v 17. v 18. v 19. v 20. v 21. v 22. v 23. v v 24. v 25. v 26. v v 27. v 28. v 29. v 30. v v 4. V dekaniji Novo Mesto: soboto 13. junija obisk šole in podružnic v Mirni Peči, nedeljo '4. junija sv. birma v Mirni Peči, ponedeljek 15. junija v Prečini, torek 16. junija v Vavti vasi, sredo 17. junija v Soteski. četrtek 18. junija v Poljanici (Pöllandl), petek 19. junija v Čermošnjicah (Tschermoschnitz), nedeljo 28. junija v Novem mestu, ponedeljek 29. junija v bempetru, torek 30. junija v Šmarjeti in sredo 1. julija obisk ondotnih podružnic, četriek 2. julija vv Beli cerkvi, petek 3. julija v Šmihelu, soboto 4. julija obisk topliških podružnic, nedeljo 5. julija sv. birma v Toplicah, ponedeljek 6. julija Podgradom, torek 7. julija v Stopičah, sredo 8. julija v Brusnicah. 5. V Kočevju: nedeljo 7. jun. posvečevanje mestne župne cerkve v Kočevju, ponedeljek 8. junija sv. birma in vizitacija. 11. Škofijska kronika. Za župnega upravitelja v Kočevski Reki (Rieg) je kojeni župnik boštanjski, dne 15. januarja 1903 v „Leo-bil dekretiran tamošnji kapelan č. g. Josip Gliebe. nišču“ v Ljubljani. — Priporoča se v molitev častitim Umrl je č. g. Frančišek Ksav. W a 1 d e c k e r, upo- gospodom duhovnim sobratom. Knezoškofijski ordinarijat v Ljubljani, dne 9. februarja 1903. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Šiška. Tiskala Katoliška Tiskarna.