Uredništvo in upravništvo:
Kolodvorsko
ulico štev. 15.
Z urodnikom so mord govoriti vsak dan od 11. do 12. uro.
Rokopisi so no vračajo.
Inserati:
Šmtstopna petit-vrsta 4 kr., pri veukratnom pojavljanji dajo ao popust.
List
Velja
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov ob 15. uri zvečer.
za Ljubljano
v upravništvu: za oolo loto 6 gld., za pol leta 3 gld., za čotrt lota 1 gld. 50 kr., na moaoo DO kr., pošiljatov na dom velja mogočno 9 kr. voč.
Po pošti velja
za oolo loto 10 gl., za pol lota 5 gld., za čotrtlota2gld. 50 kr. in za jedon meso o 85 kr.
Štev. 53.
Ljubljani v petek, 6. marcija 1885.
Tečaj II.
V	Ljubljani 6. marcija.
Našim čitateljem so znani hudi boji, katere bije opozicija v angleškem parlamentu zoper starega Gladstona, in stoprav pred par dnevi slikali smo na tem mestu težko stališče omahljivega krmarja velikobritanske državne ladije. Vse se je zarotilo proti skoro osemdesetletnemu premieru in dan za dnevom mu prinaša svežih preglavic. A ni zadosti neugodnih poročil z afrikanskega bojišča — tudi ministerstvo samo je skrbelo za to, da dobiva opozicija nove hrane in novega orožja v roke: z izdavanjem tako zvane „modre knjige'1 napravilo je velikansko pomoto in napeljalo reko vode na mlin svojih nasprotnikov.
Omenjena knjiga obsega namreč dogovore angleških državnikov z nemškim kancelarjem, iz katerih je razvidno, da je Bismarck ob svojem času ponudil britanski vladi podporo v egiptovskih zadevah, ako Angleška opusti dosedanje nasprotstvo zoper nemške naselbinske poskuse. A kancelar je dolgo čakal na odgovor iz Londona, tako dolgo, da se je naveličal in se obrnil do svojega francoskega sošeda, s katerim je bil dogovor gledč prekomorskih naselbin kmalu končan in lojalno izvršen. Ko so Angleži to zapazili, so takoj izjavili nemški vladi, da so pripravljeni podpirati Bismarckove namene — a tedaj je bila ta velika prijaznost uže prepozna. Nemški kancelar je kratko odgovoril, da je stvar drugim potem uredil in da je Angleška zamudila ponujeno ji priliko.
Na to pa je sedaj earl Granville izjavil, da je Bismarck nedavno Angležem bil v pravem pomenu besede ponudil Egipet in ga jim skoro na krožniku prinesel nasproti — trditev, ki je vzbudila takoj veliko nejevoljo v Nemcih. Bismarckov organ se huduje nad izdano modro knjigo angleškega kabineta in
Listek.
Kapela v londonskem Toweru.
(Zgodovinska črtica.)
Kapela sv. Petra v londonskem Tovveru, starodavnem tem sedežu kraljev angleških, na kojo je bil naperjen poslednji dinamitni napad irskih rovarjev, zavzema v zgodovini angleškega naroda jedno izmed najprvih mest.
„Na celi zemlji1*, pravi prvi zgodovinar angleški, Macaulay, „ni ga žalostnejšega kraja °d tega malega pokopališča. Mnogo stoletij Uvajala je sem surova roka uječarjev krvaveče ostanke mož, koji so veleli armadam, vodili politične stranke ali krasili dvore.11
Pred knpelo samo nahaja se sedaj prostor, zaraščen s travo, na kojem ograja na-značuje, kje je stalo morišče; pri uhodu v kapelo pa čitamo na spomenski deski imena zgodovinsko proslavljenih oseb, koje so notri bili pokopali. Spominajmo nekaterih mož ln žena, koje tu združeno počivajo.
Ivan Fisher, škof Rochesterski. Bil Je zdrobljen 1. 1535, ker se ni slagal s podlostmi kralja Henrika VIII.; iz jednacega vzroka 1)11 je umorjen tudi sir Tomaž Moore, česar truplo (brez glave) baš tu počiva. Glava
jo naravnost imenuje jedno največjih indiskre' cij, kar jih je videla zadnja doba. „Ako se ozremo na poldrugo desetletje — pravi „Nord-deutsche allg. Zeitung" — ki je preteklo po francoski vojski, pač ne najdemo nikake javne uradne korespondence med dvema kabinetoma, ki bi tako nasprotovala diplomatičnim tradicijam, kakor najnovejše objavljenje modre knjige.11 Pogovori, nikakor ne namenjeni javnosti, zašli so na liste omenjene knjige, in žu-gaje pravi nemško glasilo, da je za naprej nemogoče postalo intimno in diskretno občevanje z državniki na obalih reke Temze. Trditev, da je nemški kancelar Angleški ponujal Egipet, ima jedini namen, nahujskati Francosko zoper Nemčijo in ji vzeti zaupanje do svojega zaveznika — tako razlagajo nemški listi postopanje Gladstonovo in izjavljajo, da je prijaznost z londonskim kabinetom stvar, ki je bila in ki se ne bode tako kmalu povrnila.
Gladstone je torej vzbudil veliko nejevoljo mogočne države, s tem pa je potisnil opoziciji ostro orožje v roke. Njegova vlada se je vo-jevala zoper Egipet, v Sudanu žrtvuje se tolikanj angleških sinov ter preliva kri angleško, in težko je misliti, da bi to storila brez namena, brez določenega cilja. Državniki, ki so sedaj na krmilu v Londonu, bi pač ne bili pri zdravi pameti, ko bi bili napravili toliko žrtev brez trdne volje, spraviti Nilove dežele v svojo oblast. Brez tega namena bi marš generala Wolseleja imel le toliko časa kaj zmisla, dokler je bilo še mogoče, osvoboditi junaškega Gordona — a čemu sedaj še prelivanje krvi, če bodo potem angleške čete zopet krenile proti domu? Čemu sploh vojska v Egiptu, ako ministri vedno zatrjujejo, da bodo britanske tolpe deželo zopet ostavile, ko bodo napravile mir? Vselej, ko so v državnem zboru silili ministerstvo, da naj obdrži Egipet, je vlada konsekventno odgovarjala: „Vsa Evropa
njegova je bila zasajena na londonskem mostu. Podkupljeni rabelj jo je pa izročil jedni njegovih hčerd, gosp6 Roperovi, koja je dala glavo balzamovati ter pokopati na pokopališči v Canterburyji. L. 1835 našli so jo v svinčeni skrinji.
Kraljica Ana Boleyueva. Bila je obglavljena 1. 1536 na pragu kapele od rablja, kojega so bili poklicali v ta namen s Francoskega. Z lastnimi rokami snela si je dragoceni lišp iz las in pokrivši si glavo z belo čepico, je vskliknila: „Uboga glava, kmalu se boš potakala v prah na morišči 1“ Na to je kratko ogovorila ljudstvo in svoje dvorne dame ter pokleknila na obe koleni. „0 Bog, bodi milostiv duši moji!u zašepetala je in v tem hipu jej je rabelj zjednim mahljejem odsekal glavo od telesa. Truplo njeno z glavo vred diili so v navadno krsto, v kojih so shranjevali takrat črepinje. To vse se je zgodilo opoludnč dnč 19. maja 1. 1536.
Marie pl. Plan tagenet, grofinja Sa-lisburška. Ta nečakinja kralja Edvarda IV. je bila obdolžena, da je hotela zaročiti sina svojega Reginalda s princesinjo Marf, koja je bila dvornica.
Kraljica Katarina IIowardova,žena Henrika VIII. Bila je usmrtena s svojo dvorno damo lady Rochfordovo.
je zoper aneksijo dežele in zoper vso Evropo ne moremo postopati". A sedaj kaže modra knjiga, da bi bili lahko dobili Egipet, da jih je v to prigovarjal cel<5 oni mož, ki ima dandanes usodo Evrope v svojih rokah. Ministerstvo je torej samega sebe nekako na — laž postavilo in pokazalo je svetu, da je jako čudno postopalo. Naravno je torej, da angleški konservativci porabijo to orožje, ki ga jim daje Gladstone sam v roke, in da se pripravljajo za nove napade na omahujoče državnike. Konservativci tirjajo v svojem programu, da se obdrži Egipet in stalno zasede Sudan; to zahtevajo ogromne žrtve, ki jih je darovala dežela, to zahteva po njihovi trditvi angleška čast. In tega Gladstone ni storil, če tudi mu je bilo na ponudbo! Ni se torej čuditi, da je vzbudila modra knjiga nečuven vihar zoper kabinet, vihar, ki ga netijo tudi izjave Bismarckovih listov, da je Angleška postopala proti vsem diplomatičnim tradicijam, da je izgubila prijateljstvo Nemčije, ž njim pa upanje, da popravi v Egiptu, kar je zamujenega. Angleška se je z Gladstonovo politiko odpovedala osrednji Evropi in vsled tega je Bismarck pričel težavno delo približanja k Francoski. Sedaj pač ne bode Angleški na ljubo spremenil svojega postopanja in žalil novega zaveznika; sedaj pač ne bode več nponujal“ Faraonove dežele britanskim državnikom, in up konservativcev, da zasedejo one kraje, postal je vsaj v bližnji bodočnosti nemogoč. Razumna je torej njih razdraženost in starega Gladstona zadrega. Tako se kupičijo povsodi viharni valovi krog ladije sedanjega kabineta, in ni neverjetno, da se bode moralo umakniti kmalu, če tudi ga je morebiti za sedaj še rešil votum spodnje zbornice.
Lord Tomaž Seymour. Ta plemič vzel je za ženo Katarino Parrovo, vdovo po Henriku VIII., in je bil 1. 1548 obglavljen zaradi tega, ker je nameraval zaročiti se z princesinjo Elizabeto in se tem načinom polastiti prestola.
Ivan Dudley, vojvoda Northumber-landski, silni privrženec protektorja Somer-seta. Po smrti Edvarda VI. proglasil je svojo lastno sinaho lady Jane Greyovo za kraljico; da-si je to pozneje obžaloval in prestopil h katoliški veri, je vender izgubil življenje in tik vojvode Somersetskega pokopan, „tak<5, da počivata torej pred glavnim altarjem dva vojvoda med dvema kraljicami, namreč Somer-set in Northumberland med kraljico Ano in kraljico Katarino."
Lady Jane Greyeva. Bila je obglavljena v kapeli dnč 12. februvarija leta 1553. O nji se je reklo: »Rodila se je kot prin-cesinja, imela je učenost meniha in smrt zločinca."
Tomaž Howard, vojvodafNordfolški. Izdihnil je dušo svojo na morišči 1. 1572, ker se je trudil vzeti za tretjo ženo Marijo Stuart, kraljico škotsko, v kar^ pa kraljica Elizabeta ni hotela privoliti. „Ko mu jo bila v uječi prečitana smrtna obsodba, plakal je prvi ta
Iz državnega zbora.
Z Dunaja 4. marcija.
Danes nadaljevala se je debata o držav nem proračunu. Večina govornikov izmed manjšine oglaSevala se je k besedi zaradi „stvarnih popravkov;1' se vč da so ti njih »stvarni popravki bili sila malo „stvarni“, govorniki so marveč sezali daleč okolo sebe po sredstvih, s katerimi bi si mogli zbrisati madeže, katere so odkrili na njih desničarski govorniki. Herbst, Chlumecky, Rechbauer nastopali so ter se zopet skušali meriti v govorniškem dvoboji s svojimi desničarskimi nasprotniki, in nastala je časih zopet velika razburjenost, časih culi so se ne ravno prepohlevni izrazi.
Po polnem stvarno, mirno in prepriče valno pa je pobijal glavni poročevalec, poslanec Mat uš, vse napade od levičarske strani ter dokazival levici, da ni bila opravičena k takim napadom, da so njena predbacivanja izmišljena, da jo vodi le strankarska zaslepljenost. S številkami je zopet pojasnjeval, da je državno gospodarstvo v slednjih letih zelo mnogo obrnilo se na bolje. Poslanec Matuš bil je svoji nalogi, katera mu je vsled bolehnosti grofa Henrika Clama pripala, v popolni meri kos. Govoreč o političnem delu glavne debate skušal je s svojo zmernostjo, pridobljivo jasnostjo in odločnostjo pomiriti strankarske strasti. In skončeval je svoj govor: „Mi smo v tej zbornici vselej odkrito in lojalno priznavali prednost nemščini v onih mejah, v katerih to zahteva jednota uprave (prav dobro! na desnici), in isto tako zahtevamo odkrito in lojalno narodno jednakopravnost izven teh mej, in pri tem moramo ostati tudi še na dalje ne samo v interesu našega naroda, marveč tudi v interesu države. — (Odobravanje na desnici.) Čestita opozicija peča se žal! s češkim državnim pravom in kraljevo krono bolj kakor mi sami. Naj se vender onim, katerih se stvar tiče, ne podtikajo motivi, kateri so jim po polnem tuji. Mi tega nismo nikdar drugače umeli, kot sloneče na podstavi avstrijskega vkupnega prava, prošinjenega z monarhično idejo in dinastično zvestobo. (Dobro! dobro na desnici.)
Po pravici omenjal je poslanec Plener, daje žalostni narodnostni prepir v Češki zevajoča rana na telesu Avstrije. Mi smo to vedno vedeli in storili smo, kar smo smatrali kot svojo dolžnost. Vselej in vsak čas, pod vsakim mini-sterstvom približali smo se nemškim svojim rojakom ter smo jim odkrito in pošteno ponudili roko v spravo. (Istina! na desnici). Naša krivda ni, da do zdaj tega dosegli nismo. Če je vladalo vaše ministerstvo, tedaj bilo je sporazumljenje samo v absolutnem
plemenitaž v kraljestvu in napadalec kraljice kot dete.“
Sir Janez Perrott. Po nasvetu svojih neprijateljev vrgli so ga v towersko uječo „Kako pa vender — vskliknol je baje sir Perrott, ki se je sam imenoval, da je sin Henrika VIII. in Marije, žene sira Tomaža Perrotta — more kraljica pripustiti, da bi bil brat njen žrtev zavisti neprijateljev?" Kraljica (Elizabeta) je zvedela o tej tožbi; smrtno obsodbo nad njim sicer ni izrekla, toda pustila ga je nadalje v uječi, kjer je nagle smrti umrl. P6čilo mu je neki srce.
Filip, earl Arundel. Umrl je leta 1595 kot ujetnik tovverski, kamor so ga bili pahnili zaradi razširjevanja katoliške propagande na korist Marije Stuart.
Na hodniku, ki pelje v celico, kjer je konec svojega življenja prebil, nahaja se še sedaj latinski napis: „Kakor je brezbožnost biti obtoženim zaradi zločina, ravno tako je največje blagoslavje, nositi verige za Krista. Arundel dne 26. maja 1. 1587.“
Robert Devereux, earl pl. Essex. Ta ljubimec kraljice Elizabete bil je obglavljen v kapeli dne 25. februvarija 1. 1G00, in to iz raznih vzrokov in prestopkov, koje je zakrivil proti njenim svetnikom pri dvoru. Nekateri pravijo, da je bil preveč ponosen, da bi bil Elizabeto prosil milosti, dd, ta je
podvrženji pod strankarske zahteve možno; če ste bili v manjšini v deželnem zboru in je bilo vam neprijetno ministerstvo na krmilu, tedaj bilo je ministerstvo ovira sporazum-ljenju." Potem govornik omenja, da so Čehi še vedno pripravljeni, podati nemškim svojim rojakom roko v spravo na podlagi jednako-pravnosti, v tem oziru, da ne dela vlada ovire. »Izrekla se je bojazen, da bodo pri bodočih volitvah ekstremne stranke dobile toliko prevago, da ne bode za jednoto in moč države pospeševalno ter da bodo celo zmerne stranke med narodnjaki potegnile s seboj na spolzka pota. Mi, gospoda moja, moremo pač reči: pri nas se držijo takozvane ekstremne stranke s celim srcem svojega naroda in svoje dežele in s to ob jednem države (dobro! na desnici), in od te strani se ni bati nevarnosti. Pomirite se torej, gospoda moja, opazili ste v dalji pretečo nevihto, a motili ste se v mčri, od kodi prihaja. Od te strani ne preti nevarnost; a na skrajnem konci dvignil se je oblaček prvi dan debate, in bliskovi, kateri so švigali iz tega oblačka, razsvitljevali so v blesteči luči situvacijo. če se to, kar se nam je od tam prognosticiralo, obistini, potem bi genij Avstrije žalujoč zakril si obraz. (Odobravanje na desnici.)
Jas mislim, da morata obe stranki v toj zbornici, kateri tekmujeta v patrijotizmu in zvestobi do države, vkupno delovati, da se branita tej nevarnosti, in pri velikih patrijo-tičnih akcijah morata vkupno delovati, da ta država ne obstoji samo, marveč da procvita. (Dobro! dobro! na desnici.) Jedna teh važnih nalog nas čaka, želim, da jo bodemo vspešno in složno rešili; spolnite svojo patrijotično dolžnost, mi bodemo svojo spolnili." (Odobravanje in ploskanje na desnici.)
Potem se sklene, da se preide v speci-jalno debato.
V specijalni debati o proračunu izreka )oslanec Lienbacher željo, naj bi vlada, sadar ima ugovor proti deželnim zakonom, to prej naznanila deželnim zborom, da se tako zakon ne zadržuje.
Nj. ekscelenca ministerski predsednik grof Taaffe je odgovoril, da se je to vselej zgodilo. On bode skrbel za to, da se v tem oziru ne stavijo nikaki zadržki v bodočnosti.
Pri naslovu »Dispozicijski zaklad" govoril je poslanec Pfliigl ter izjavil, da bode on kakor tudi klub, kateremu pripada, glasoval za ta nastavek. Izrekel je tudi, da njegov klub z nasprotnim glasovanjem ni hotel zavreči pristojbinske novele, marveč je hotel doseči le z borznim davkom večje dohodke. Levica naj se nikakor ne zanaša na pomoč nemških konservativcev, oni bodo podpirali
zdanjo vlado, ker je to zgodovinska potreba in zahteva pravičnosti. (Dobro! dobro! na desnici.)
Poslanec Menger odgovarja predgovorniku ter omenja, kako se obnašajo oficijozni listi nasproti levici in pravi, da je levica izgubila upravnemu sodišču nasproti vse zaupanje zaradi odločitve o praški trgovinski zbornici.
Nj. ekscelenca ministerski predsednik grof Taafle odgovarjal je predgovorniku ter z vso odločnostjo zavračal njegove napade na upravno sodišče. Zbornica je z živahno pohvalo vsprejela govor ministerskega predsednika.
Po poročevalčevi konečni besedi vsprejel se je nastavek „Dispozicijski zaklad." Prihodnja seja v petek.
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
V	seji državnega zbora dn<5 4. t. m. odgovarjal je poslanec dr. Vošnjak levičarjem ter dejal, da ni istina, da bi nemški otroci v Ljubljani ne imeli nemškega pouka, dokler ni nemških šol, ker obstojč zdaj samo utrakvistične nemško-slovenske šole v Ljubljani, na katerih se nemški otroci poučujejo v nemščini.
Poročilo obrtnega odseka o postavnem načrtu gled<5 zavarovanj delavcev proti nezgodam je uže dovršeno. Poročilo predlaga, naj se vzprejme postavni načrt z odsekovimi popravki vred. Poročevalec je princ Alojzij Liechtenstein. Razen tega pa je tudi poročilo manjšine, katerega poročevalec je poslanec Neuwirtb.
Konferenca škofov zaključila je v torek svoje zborovanje; večina škofov zapustila je uže v soboto Dunaj, kajti v istini se je uže tedaj dovršilo posvetovanje.
Hrvatski poslanci ogerskega državnega zbora so sklenili, da se v jeseni povodom jubileja ministerskega predsednika udeležijo ovacij. Vsi hrvatski poslanci pozdravili bodo tedaj ministerskega predsednika, njih voditelj pa bode pri tem v posebnem govoru naglašal Tiszine zasluge za Iirvatsko. Hrvatje hotč s tem pokazati vnanjemu svetu svojo prijaznost z Ogersko.
Tuje dežele.
Nemški državni zbor je predvčeranjim v tretjem čitanji s 173 proti 152 glasovi, nasproti sklepu v drugem čitanji, dovolil 20 000 mark za mesto drugega ravnatelja v vnanjem
hrepeneče pričakovala, ko ga bo mogla izpustiti na slobodo. Temu nasproti trde zopet, da jej je po lady Nottinghamovi poslal pr3tan v dokaz svojega kesanja, toda ta ga pa ni izročila kraljici, vsled česar je bil Essex usmrten.
Še le po mnogih letih jej lady Notting-lmmova na smrtni postelji izpov6 m je prosi odpuščanja, na kar jej je Elizabeta odgovorila: ,Bog naj ti odpusti — jaz ti ne morem!"
Sir Tomaž Overbury. Le-tega so ostrupili v tovverski uječi dnč 15. majal. 1613. Ta iskreni prijatelj Roberta Carra, earla So-merseta, bil je žrtev neprijateljstva žene njegove, zloglasne grofinje Essex, koja se je dala s svojim prvim možem ločiti, da bi mogla biti Carrova. Nad njo in njenim soprogom izvršila se je smrtna obsodba zaradi ostrupljenja Over-buryja, ker sta nameravala uiti kazni.
James, vojvoda Monmouth, obglavljen dne 15. julija 1. 1685 zaradi upora proti Jamesu II. Ta razvajeni sin Karla II. ')il je nastroj mnogih državnikov, ki so hoteli za vsako ceno kralja Jamesa pahniti s prestola in povsodi v deželi vpeljati protestantizem. K temu so pripomogli še nevspehi na bojnem polji, v bitvi pri Sedgemooru. Na njegovo glavo je bila razpisana velika nagrada. Našli so ga v cranbournškem gozdu, fjer se je skrival v globokem jarku med zelmi.
Jurij lord Jeffreis, zloglasni sodnik, ki je tako neusmiljeno ravnal z udeleženci Monmouthovega vstanka. Ko je James II. pobegnil iz Whitehalla, je tudi Jeifreis, bivši kancelar njegov, mislil na beg. Naročil si je ladijo, koja bi ga bila imela prepeljati v Hamburg; toda ko pride v vsi tajnosti pod londonski most, vidi, da bo ladija odplula še le prihodnjega dnč. Grč torej v bližno krčmo, »pri rudeči kravi" zvano, kjer je po svoji stari navadi čez mero popijal. Ko pa slučajno pogleda skozi okno, je bil takoj spoznan; od vseh strani je drla divja druhal vkup inkričč: „Maščevanje! maščevanjel" jelo naskakovati krčmo. Na srečo je posegla vmes oborožena sila, in Jeffreis bil je odpeljan v Tower, kjer je v kratkem umrl.
Janez Roettier, slavni holandski ritec, čegar oče, bankir, je kralja Karla II. podpiral z denarjem, ko je bil le-ta v prognanstvu. Umrl je v Londonu blizu Towera 1. 1703. Pripoveduje se, da je, zaljubivši se v ljubko miss Stevvartovo, poznejšo vojvodinjo Ilich-mondovo, njeno postavo vrezal v medenino v podobi Britannije. Od iste dobe se je naris njegov ohranil do denašnjega dne na medenih angleških denarjih.
______________ Ant.	Sušnik
ministerstvu in kredit za glavnega konzula v Capgtadtu.
V	Belem Gradu snide se dne 7. t. m. velik zbor iz Macedonije, kateri se bode izrekel proti bolgarskim zahtevanjem v Mace-doniji, izrekel pa se bode za srbska.
Belgijski vojni minister poslal je vsem glavnim inšpektorjem vojne okrožnice, v kateri priporoča, naj se častniki in vojaki, katerim se je v slednjem času priznaia volilna pi avica, strogo nepristransko obnašajo in vzar/ujejo naj se vseh strankarskih prepirov, Kakor to zahtevajo dolžnosti njihovega stanu m interesi armade.
Londonski ,,Standard" poroča, da je pohod grofa Herberta Bismarcka v Londonu v veliko zadovoljstvo angleški vladi, ter se nadeja od njegove navzočnosti odstranjenja v slednjem času nastalih diferencij in da bodo razmere med Anglijo in Nemčijo nastale zopet prijaznejše.
Dalje isti list javlja, da je vlada ruska naročila, svojemu poslaniku, naj zagotovi vladi angleški; Ruska želi odkritosrčno prijateljskega sporazumljenja z Angleško gledč afganistanske meje, ter je zapovedala poveljnikom v Mali Aziji, naj dalje ne prodirajo. Vender se je bati, ali bode možno turkmenske čete zadostno nadzirati, da bi se ne spopadle z afganskimi predstražami.
Preko Londona se poroča, da se vsi listi izrekajo, da je razmerje med Angleško in Rusko zelo kritično. Rusija bi morala uvideti, da ne sme zasesti afganskega ozemlja.
S sudanskega bojišča se poroča, da se bodo vsled hude vročine angleške čete t,ako-le razdelile: Glavni tabor bode v Dongoli, čete bodo nastavljene na raznih mestih ob Nilu. Cete bodo prepeljali razni parniki. Temperatura znaša v senci 104 stopinje. Angleška vlada bode baje stavila v parlamentu v kratkem predlog, naj se angleška vojna takoj pomnoži z 12 000 do 15 000 možmi.
Iz Do n go le se poroča, da je Maiidi dal povelje, da se vojni tabor prestavi od Omdurmana v Metammeh, kamor pride tudi sam z glavnim štabom in z vsem spremstvom, predno nastopi čas deževanja — v srednjem Sudanu se prične čas deževanja v drugem tednu meseca maja in traje do srede avgusta; med tem časom pa se po tem ozemlji zaradi močvirnatih tal in obilih mlakuž ne more hoditi. — Sploh pa misli Mahdi obe mesti, Shendy in Metammeh, v kateri se skoro vse ceste stekajo, katere držijo od Suakima in od Dongole sim v Kartum, prav močno Utrditi ter tu pričakovati angleške čete, katere bodo došle od morske obali in od Nila. Obe mesti sta sicer uže utrjeni z mnogimi trdnjavami, katere se bodo le še razširile in pomnožile. Občevanje med tema mestoma pa bodo oskrbovali parniki.
Predsednik Zedinjenih Držav, Cleveland, naglašal je v svojem nastopnem govoru, da se hoče držati politike miru, da se hoče izogibati vsem razporom, držati se hoče take finančne politike, da se narodu ne nalagajo nepotrebni in preveliki davki, priporočal je, naj se dobro ravna z Indijanci; mnogoženstvo naj bi se odpravilo, zabranilo naj bi ve vselje-vanje takih, kateri nimajo državljanskih pravic.
Razne vesti.
— (Diskretno.) V Bretagni je v navadi, pridejo deklice o posebnih godovih k plesu v
r'idečih krilih, ki imajo spodaj več ali manj bolili ali rumenih obrobkov. Beli obrobki pomonijo srebro, ru®eni zlato. Čim več belih obrobkov ima dekle na krilu, tim večkrat po sto frankov bode imela "a leto dohodkov kot doto, in čim več rumenih obrobkov, tim večkrat po tisuč frankov ji bodo ®čo na leto odštel. Kedo ve, če se pri obšivanji 110 gro časih malo prevečkrat na okrog?
— (Žalostno slovo.) Štiriletnega sinčka PariSkoga trgovca Zarona bil jo pred kakimi tremi Meseci na sprehodu popadel stekel pes. V noči
• t. m. pokazali so so hipoma nasledki. Otrok fflotal in valjal so je v strašnih mukah po tleh. oklicali so več vseučoliščnih profesorjov kot zdrav-
nikov, a si druzega niso znali odrediti, kakor da naj so otrok v bolnico prenese. Mati, to slišati, stisne svojega ljubčeka v nepopisljivi bolesti v naročje, pri tem ji pa otrok zasadi svoje zobč globoko v roko. Umrl je mali revež še tisto noč, a zdravniki izjavili so se, da je tudi mati njegova, šo jako mlada in lepa dama, zgubljena.
— (Nesroča na reki lioni.) O srce pro-tresujočem prizoru poroča „Cref. Ztg.11 dne 23ega preteklega meseca. Ta dan uže na večer odrinil jo nek plovec s svojim čolnem, na kojem je imel naloženo drogovo za hmelj, od kraja. Komaj pride čoln sredi reke, začne se obračati na stran tor potapljati so. Zona plovčeva in trojo njinili otrok začeli so klicati na pomoč, a ves obupni krik bil je zastonj. Voda je prodirala prehitro v čoln in v malo minutah potopil se je, in mater in otroke pogoltnilo jo valovjo. Hitelo je pač kakih deset čolničev na kraj nesreče in metali so vrvi ponesrečenim nasproti, toda ves trud bil je zaman. Eešili so samo plovca, ki je na tako žalosten način prišel ob ženo in otroke.
— (O nečloveškem, groznom dejanji) poroča so iz St. Thomasa norveškemu časopisu „Dagbladet“: Dne 16. docombra pret. 1. stala jo v ondotni luki ladija „Lama“, na kojo so nalagali blago. Brat kapitana te ladije iskal je z možtvom vedno prepira in ga vsled tega tudi nihče trpeti ni mogel. Posebno rad nagajal je pomorščaku Bricktopu. Dan pred, to je 15. decembra, začel je toga pretepati in ker se Bricktop drugače ubraniti ni mogel, zasadil je nož svojemu nasprotniku v prsi, tako da je ta drugi dan umrl. Morilca so prijeli in ga zaprli, potem pa so mu deli na kratki verigi viseče žolezjo okrog nog, tako, da je za-mogel le čisto majhne korake delati. Od znotraj bili so v železji zabiti ostri žeblji, ki so se mu pri vsaki stopinji zasajali v mes6. Tako vklenjenega silili so potem, da jo šel v pol angleške milje oddaljen kraj, kamor so bili mrliča v mrtvašnico prenesli. Dospovši tja., odgrnili so mu mrliča ter pokazali morilcu zevajočo rano, ki mu jo je z nožem prizadel. „Za božjo voljo, rešite me tega pogleda11, prosil je mučeni; toda njegovih muk šo ni bilo konec. Nečloveški ljudje zasadili so mrtvemu nož v srce ter so kri, ki jo iz njega pritekla, na-stregli v posodo, a potem pozvali nesrečneža, da naj jo pije. Ker se jo ta temu zoperstavljal, odprli so mu s silo usta tor mu vlivali kri v grlo. Nesrečnež kričal jo grozno med nečloveškim tem početjem. Potem spustili so ga iz rok, a bil je uže skoro blazen in metal se je v strašnih bolečinah po tleh. Prihodnjo noč moral je ostati pri mrliču v mrtvašnici. Kakor hitro se ga je hotelo polotiti spanje, stresli so ga ter silili, da naj pri umorjenemu čuje. Drugo jutro začela je nesrečneža vsled grozne razburjenosti tresti mrzlica in ga je čez nekoliko ur smrt rešila strašnih muk.
— (Starinarska najdba.) Na Kretji našli so šest sto vrst obsegajoč nadpis juridičnega zapopadka. Tiče se lastninskega in dednega prava in sega baje v šesto stoletje pred Kristovim rojstvom. Razglasili bodo ta nadpis v kratkem v „ Naznanilih" nemškega archaeologičnega zavoda v Rimu in v »Museo italiano di antichita classica“.
— (Potresi v Španiji.) Kakor se poroča	iz Madrida z dne 28.	februvarija,	začeli	so
se potresi zopet ponavljati. Dnč 27. februvarija čutili so v provincijah Granada in Malaga dva močna sunka. V mostu Loji in Granadi podrlo se je zopet več hiš. Prebivalstvo beži zopet na prosto in šatori pod milim nobom. Kakor so je oficijelno določilo, razdejal je potres meseca decembra lanskega leta 3346 hiš po polnem, 2138 pa jih je tudi poškodoval.	Ob življenje	prišlo	je
690	ljudij, a 1173 bilo jo	ranjenih,
,— (Poroka z dvoma ženama.) Pred deželno sodnijo v Graudonzu obravnavalo so jo to dni
o	slodočem zanimljivem slučaji. Meseca decembra pretekloga leta hotol jo nek delavec, ki jo uže sedom in pol lot presedel v zaporu, poročiti se z mlado deklo. Na dan poroke imela jo nevesta mnogo opravka. Ko jo ženin opomni, da naj gre z njim k oblastniji — tam imajo bajo obligatorični civilni zakon — reče nevesta svoji sestri, da naj gro tj it ona mesto njo. Sestra se res odpravi in oblastnija zvršila jo poroko siJ sestro od noveste,
V	cerkev pa je šla potom prava novesta. Sodnija obsodila je ženina na tri mesece, vsako njegovih ženi
pa na 14 dni zapora. Vsakako neprijetni medeni tedni.
— (Moč ljubosumnosti.) „11 Popolo Romano11 poroča iz Florenco: Mlada soproga bankirja Rosettija nakupovala jo dne 17. m. m. v veliki prodajalnici svilnatega blaga v ulici „Via Cerrenani“. Spremljala jo je krasna deklica, ki je pri nji za hišino služila. Ko ta potegne svoj robec iz žepa, pade ji drobno pismice na tla. Galantni komij ga urno pobere ter deklici izroči, ki ga hoče hitro skriti. Toda mlada dama imela jo ostor pogled in takoj je spoznala na pismu pisavo svojega soproga. Besna vrže se na doklico, hoteča ji iztrgati pismo. A ta borila so jo z neznanim pogumom tor branila pismice. Ko pa ji konočno opešajo moči in ko jo bila nevarnost užo velika, da se njeni gospodinji posreči polastiti se važnega papirja, dene ga brž v usta, da bi ga pogoltnila. Z veliko težavo so ji je to sčasoma tudi posrečilo, a sedaj je pa bila tudi dama čisto iz uma. Zgrabila je svojo nasprotnico za vrat ter jo je tako srdito davila, da so revico hudo poškodovano prenesli v bolnico. Ljubosumna dama je šo le sedemnajst let stara in se jo še le meseca maja preteklega leta omožila.
Domače stvari.
— (Prom. knozoškof dr. Missija) vrnil se jo užo z Dunaja zopet v Ljubljano. Z njim pripeljal se je tudi škof dr. Feretič s Krka, kateri ostane dva dni v Ljubljani, da si ogloda ljubljanske cerkve in druge zanimljivosti.
— (Imenovanje.) Sodnijska svetovalca v Gradci Robert Greistofer in Janez Wanggo imenovana sta svetovalcema štajersko - koroško-kranjske nadsodnije v Gradci.
— (Osebne vesti.) Priglednik moško kaznilnice v Gradiški, Viktor Loy pl. Leichenfeld, imenovan jo vodjem te kaznilnico.
— (Umrl) jo dne 27. m.m. župnik v Spiel-feldu, gosp. Matija Muršec. — Včeraj zvečer jo pa presolil se v večnost gosp. Peter L a d stil tt er, tovarnar in zemljiščni posestnik v Domžalah, v 70. letu svoje dObe. Pogrob bodo jutri popolu-dne ob 3. uri iz Domžal na mengiško pokopališče.
— (Mostni magistrat ljubljanski.) Gotovo vstrežemo p. n. občinstvu, da objavimo, kako so opredeljeni mostnega magistrata uradi.
V mestni hiši (Mestni trg štev. 1) so nahajajo ti-le uradi: Pritlično: stražnica; v prvem nadstropji: mestna dvorana in mestni komi-sarijat; v drugem nadstropji: ekspedit, kjer so oskrbujo tudi vojaško vkvartiranje, poleg to dvorano je pisarna g. magistratnoga svetnika Vončine, nadalje jo v tem nadstropji pisarna g. tajnika Zamide, vložni zapisnik in registratura. —
V hiši štev. 27 Pred škofijo se nahaja v prvem nadstropji mostna blagajna in mestni davčni urad; v drugem nadstropji jo pisarna gosp. župana in stavbinski urad; v tretjem nadstropji je c. kr. mestni šolski svžt in vojaški evidenčni urad. Nadalje policijski oddelek, kamor pripada urad za oglašanje, t. j. strank gledč sta-novališč in oglašanje poslov in vsake vrsto delavcev in kjer se dobivajo domovinski listi ter vsi drugi listi, ki jih treba potovalno osobje itd. Omeniti nam je lo še to, da so nad uradnimi vrati dotični napisi v slovenskem in nemškem jeziku nabiti.
— ( „ Litera rno-z abavni klub“) ima jutri zvečer ob 8. uri svoj jour-fke v hotelu „pri Maliči".
— (Občni zbor banko »Slovenije11 v likvidaciji) vršil se jo, kakor smo uže poročali, dud 4. t. m. v prostorih katoliškega društva. Izmod 960 veljavnih delnic bilo jo zastopanih 209 dolnic. Kot vladni komisar jo bil navzočon c. kr. okr. glavar gosp. Schaschel, kot c. kr. notar gosp. Gogola. Predsednikom bil jo izbran stavbeni svetnik gosp. Potočnik. O stanji banko poročal jo pravni konzulent banke gosp. dr. Ahačič ter predlagal, naj so izbrišejo vse dvojljivo terjatve, od ostalega premoženja pa naj se vsaki delnici, katerih jo 960 šo veljavnih, izplača delež 7 gld. Predloga sta so vsprejela. Ostali znesok 840 gld. pa naj se pridrži za slučajno šo nastalo troške in za ohranitev bančnih knjig skozi 10 let Gosp. Robič jo predlagal, naj bi so potom znesek, čo bi kateri ostal, izročil „Narodnomu domu“. Predlog so jo vsprejol. Na to so jo volil preglo-dovalni odsok, in izvoljeni šobili gospodje Jakel,
župnik v Kudniku; Oroslav Dolenec, voščeničar in hišni posestnik, in Simon Pogačar, hišni posestnik, oba v Ljubljani.
—	(Kranjsko ribiško društvo) ima v svoji valilnici na Studenci pri Ljubljani GO 000 zaroda potoških in jezerskih postrvij, razdeljenih v 21 aparatih kalifornske zisteme. Potoško postr-vice, katerih je vseh 50 000, so večinom uže toliko dorasle, da bodo v desetih, manjši del v dvajsetih dneh godne za izpustiti v prosto vode. Zaroda jezerskih postrvij je 10 000, in so ravnokar jola jajčeca pokati in se prikazujejo ribice. Poleg na-vodenega je še v enem aparatu 2000 zaroda ru-dečih postrvij, blizu toliko razvitega, kakor prejšnji. Društveni odbor vabi vse društvenike in vsacega, kdor so za umetno riborejo zanima, pogledati društveno valilnico in se prepričati o jako pogojem vspehu tekočo valilno dobo. Jezerske po-strvice in rudečo postrvi izpustile so bodo v tolmun na Studenci, katerega je kranjski doželni odbor prepustil društvu v namen umetne riborejo, tedej bo ostal ta zarod do svojega popolnega razvitka, do katerega se smo držati v aparatih, t. j. 30 do 40 dni, še v valilnici. Množina potoških postrvic jo odmenjena za nasad pripravnih potokov v bližji in daljši okolici ljubljanski; odbor bo izročil te postrvi dotičnim ribičem v navedeni namen pod pogoji, ki so potrebni za prospeh vsega delovanja. Ker so te postrvice uže skoro povžile svoj mehurček rumenjaka, so mora torej pričeti najpozneje v desetih dneh s prenašanjem v prosto vode, naj se potrudijo društveniki in drugi v navedenem času k valilnici, če hočejo videti napolnjeno z nasadom, o polnem delovanji. Ob enem naznani odbor, da so je z ribiči na Savi in Ljubljanici spo-razumil, da bo od njih dobil drstnih lipanov in sulcev in tako mogel pripraviti zaroda tudi teh dveh plemen. Odbor namerava izrediti kolikor mogočo veliko množino zaroda lipanov in sulcev in izpustiti ga v Savo in deloma v Ljubljanico, kateri vodi, kakor znano, posebno ugajata tema plo-monoma. To postopanje bo najbolj onim v prid, ki bodo donašali plemenk, to je dotičnim ribičem. Kor ima odbor z navedenim dolom obilo opravila, je sklenil sklicati občni zbor društva no meseca februvarija, kakor jo bilo do zdaj običajno, ampak koncem aprila ali početkom maja, ko bo vse zimsko valenje tekočega leta dognano, in bo tako mogel poročati o vspehu cele tekočo zimske sezono. Odbor prosi društvenike, vzoti to poročilo svojega delovanja kot začasno na znanje. Ob onem se vsi p. n. gospodje riborejci uljudno prosijo o toletnih, v umetni riboreji doseženih vspehih podpisanemu društvenomu odboru prej ko mogoče do-poslati blagovoliti, da se bodo potem v letnem poročilu ribarske razmere v Kranjski kolikor mogoče vestno opisati moglo. — V Ljubljani dnd 4. marcija 1885. Za odbor: Dr. Kapler, predsednik.
— (Ob Bohinjskem jezeru) namerava kranjska stavbinska družba sezidati hStel za turiste; oskrbovanje hotela prevzel bode znani lastnik hotela gosp. Iv. Mallner v Bledu (načelnik odseka „Bled“ avstrijskega kluba turistov).
— (Iz sodnice.) Pri včerajšnji tajni seji porotnega sodišča bil je obsojen Anton Hribar zaradi posilstva v jednajstmesečno hudo ječo in Janez Zaletel tudi zaradi posilstva v dveletno hudo ječo.
— (Ukral) je včeraj zjutraj neznan tat s podstrešja hiše mesarja Jarneja Črneta na Št. Petorski cesti več perila in tri kože.
— (Hranilno in posojilno društvo v Ptuji) imelo je v lotu 1884 dohodkov 63 867 gld. 65 kr. in ravno toliko izdatkov. Vkupni promet je znašal 127 735 gld. 30 kr. Kezervni zaklad znaša 722 gld. in čisti dobiček 645 gld. 65 kr.
— (Iz Trsta) se z dne 4. t, m. poroča: Kurjači pri Llojdovih parnikih izjavili so danes v jutro, da ne bodo na dalje več opravljali svojega posla, dokler so jim ne poviša plača. In ko jo danes v jutro došel parnik iz Benetk, progovoril so tukajšnji kurjači brzo tudi one, da so storili isto izjavo. Kakor poroča „Cittadino“ je upravni odbor Lloydov dovolil povišanje plačo, vender no v isti meri, kakor so kurjači zahtevali. Dokler se zadeva ne poravna, so mašinisti primorani opravljati posel kurjača.
Telegrami »Ljubljanskemu Listu “
Dunaj, 6. marcija. „Wiener Ztg.“ objavlja imenovanje rektorja dunajskega nadškofijskega bogoslovskega seminišča, korarja MUllerja. škofom v Linču.
Dunaj, 5. marcija. Grof Evgen K insky, predsednik anglobanke, je umrl.
Berolin, 5. marcija. „Nordd. allg. Ztg.“ oporeka, da je hotel Bismarck s svojim govorom v ponedeljek pomoči k padu Glad-stonovega kabineta. — Bismarck je Lote samo preprečiti, da bi sosednje države vslec napačnih poročil ne postale sovražne nemški politiki.
London, 5. marcija. Grof Herbert Bismarck je sem prišel in je imel včeraj zvečer daljši razgovor z Granvillom. Goji se nadeja, da se bode zopet dosegel 'sporazum z Nemčijo.
Telegrafično borzno poročilo
z dnž 6. marcija.
£IU.
Jednotni drž. dolg v bankovcih.......................83'50
»	»	»	>	srebru......................84 '05
Zlata renta.....................'........................108-60
5°/o avstr, renta....................................99’20
Delnice ndrodne banke................................ 869’ —
Kreditne delnice..................................... 303'40
London 10 lir sterling...............................124‘25
20 frankovec.............................................. 9-79
Cekini c. kr.............................................. 5-81
100 drž. mark.............................................60-40
Uradni glasnik
z dnž 6. marcija.
Eksekut. zemlj. dražbe: V Ljubljani zemljišča Jan. Dolničarja iz Gor. Hrušice dnč 11. marcija; — zemljišče Jan. Primca iz Iške Vasi dn6 7. marcija; — zemljišča Fr. Petriča iz Loga št. 17 (12 862 gld., 138 gld.) dne 11. marcija, 11. aprila in 9. maja.
Pozivi: Fran Šetina, klavec drobnice iz Metlike, zaradi dolžnega pridobninskega davka v znesku 3 gld. 70 kr., in Janez Maj z el, črevljar iz Metlike, zaradi dolžnega pridobninskega davka v znesku 8 gld. 70 kr.; ako v 14 dnevih ne plačata, prepovž jima c. kr. okr. glavarstvo črnomaljsko izvrševanje obrta; dalje se jaozivlje Herman Jurij Richter, bivši fotograf v Spod. Šiški št. 106, da plača tekom štirih tednov osobni davek; v nasprotnem slučaji se mu od c. kr. okrajnega glavarstva ljubljanskega prepovš izvrševanje obrta.
Naprava novili zemlj. knjig: Za katastralno občino Spodnji Bernik; dotične poizvedbe dnž 9ega marcija pri c. kr. okrajni sodniji v Kranji.
Pod varuštvom: Jera Vidmar iz Srednje Bele proglaša se od c. kr. dež. sodnije v Ljubljani za blazno; varuhom jej je Janez Vidmar od tam.
Tujci.
D n 6 4. marcija.
Pri Maliči: Pokorny, osrednji vodja; Hegert, Ott, zasebnika; Theimer, Beer, Anisetz in Hahnenkamp, trgovci, z Dunaja. — Klein, trgovec, iz Prage. — Dieffenbach, tovarniški vodja, iz Bočna. — Lux, vinotržec, iz Zagreba.
Pri Slonu: Kooss in Frankenberger, trgovca, z Dunaja. — pl. Wittenbersky, c. kr. namorski častnik, iz Gradca. — Ceconi, zasebnik, iz Gorice. — Sli-ber, posestnik, iz Selc.
Pri Avstr, carji: Thaller, pek. mojster, iz Trsta.
Pri Juž. kolodvoru: Polzer, kotl&r, z Dunaja.
"Umrli so:
D n k 4. marcija. Ignacij Druškovič, zidar, 35 1., Cesta na Grad št. 12, jetika.
Dnč 5. marcija. Josip Wieser, delavec, 27 1., Cesta na Grad št. 12, vnetje možgan.
V vojaški b61nici:
Dn6 5. marcija. Lavoslav Križnar, lovec 7. lov. batalijona, 19 1., jetika.
Meteorologično poročilo.
S Q	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm	Tompo- ratura	Vetrovi	Nebo	Mo- I krina v mm
5. marc. 1	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	732-31 73113 730 04	5-4 9 0 7-6	zpd. sl. » »	obl. » »	2 00 dež
Kleinmayr-jevi in Bambergovi knjigarni
se dobivajo:
Josipa Jurčiča
I. zvezek: Deseti brat. Cena 1 gld. o 5 Pripovedni spisi: Jurij Kozjak, Spomini na deda, Jesenska noč mej slovenskimi polharji, Spomini starega Slovenca. — Cena 70 kr.
III. zvezek: Pripovedni spisi: Domen, Jurij Kobila, Dva prijatelja, Vrban Smukova ženitev, Golida, Kozlovska sodba. — Cena 70 kr.
Jurčičevi zbrani spisi se dobivajo tudi v lične platnice vezani, vsak zvezek po 50 kr. več.
Kdor se želi po pošti naročiti, naj blagovoljno po nakaznici za poštnino pri
I	vsakem zvezku 10 kr. priloži.	(11)	7
*
Pri
Ig. v. Kleinmayr&Fed. Bambergu
■v X_ij-u.‘blja,n.i
se dobivajo vedno vse
knjige družbe sv. Mohora
in tudi sledeče knjige :
Abecednik za slovenske ljudske Sole. Sestavila A. Razinger in A. Žumer. 20 kr. Abecednik slovensko-nemški. Sestavila A. Razinger in A. Žumer. 25 kr.
Brezovnik, šaljivi Slovenec, 60 kr., vezano 70 kr. Celestina J., Aritmetika za nižje gimnazije, 1. del, vezana 1 gld. 30 kr.; II, del, vezana 1 gld. 10 kr. Celestina J., Geometrija za nižje gimnazije, I. del, vezana 70 kr.; II. del. vezana 80 kr. Cimperman, Pesni, 60 kr.
Dimitz A., Habsburžani v deželi kranjskej 1282 do 1882. Slavnosten spis, na svetlo dal kranisk deželni odbor. 4 gld.
Filipovič, Kraljevič Marko u narodnih pjesmah.
Gregorčič, poezije, drugi pomn. natis, 1 gld. 20 kr., elegantno vezano z zlatim obrezkom 2 gld. Janežič A., Slovensko-nemški slovar. 2 gld. 20 kr., vezan 2 gld. 70 kr.
Jenko Ivan, Pesmi, 1 gld.
Jesenko Janez, Avstrijsko -ogerska monarhija. — Domovinoznanstvo za četrti razred srednjih šol. 46 kr.	1
Jurčič Josip, Zbrani spisi, I. zvezek 1 gld., II. zvezek 70 kr., III. zvezek 70 kr.; v krasnih platnicah vezan vsak zvezek 50 kr. več.
Kačič-Miošič, Razgovor ugodni naroda slovinsk. 1 gld. 20 kr.
Kermavner V., Vadbe v skladnji latinski, vezane 1 gld.
Klaič, Lehrgang der kroatischen Sprache, I., II. Theil sammt Schlussel. 1 gld. 52 kr.
—	Kroatischer Dolmetscher, 60 kr.
Knjižnloa slovenskej mladini:
I. zvezek: Tomšič Ivan, Dragoljubci, 30 kr.
II. »	»	»	Peter rokodelčič, 36 kr.
III. > Cigler Janez, Sreča v nesreči, 35 kr, Kobler A., Zgodovina Sorške in Preške fare, 30 kr. Koseo, Krščansko-katoliško nravoslovje, 1 gld. 20 kr. Lavtar L., Občna aritmetika za učiteljišča. Ceim
vezanej knjigi 1 gld, 20 kr.
Lesar A., Liturgika ali sveti obredi pri vnanji službi božji. Vezana 1 gld. 20 kr.
Maj ar H-, Odkritje Amerike, trdo vezano 1 gld. 60 kr. Padar, Zakon in žena, 40 kr.
Postave in ukazi za kranjsko ljudsko šolstvo.
1 gld. 50 kr.
Praprotnik, Mali šolski besednjak. 4. natis. Vezan 85 kr.
Slovenski spisovnik. Svetovalec v vseh pisarskih opravilih. Vez. 90 kr.
Razlag J. R., dr., Pesmarica, 60 kr., vez. 80 kr. Rožek J. A., Latinsko-slovenski slovnik. Vezan 2 skl. 70 kr.
Senekovič A., Fizika za nižje razrede srednjih šol, vezana 2 gld.
Smld Krištof, Spisi. 3 zvezki po 40 kr.
Vraz Stanko, Izabrane pjesme, 1 gld. 80 kr., eleg.
v platno vezane s zlatim obrezkom 3 gld. Zapisnik hiš deželnega glavnega mesta ljubljanskega. Vezan 65 kr.
Zlatorog. Pravljica za mladino. 20 kr.
Žnidaršič J., Nauk o desetnih (decimalnih) razlom-kih pri računih z novo mero in vago. 60 kr.
Odgovorni urednik J. Naglič.
Tiskata in zalagata Ig v Kleinroayr & Fod. Hamburg v Ljubljani.