LETOPIS SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI DEVETA KNJIGA 1958 ZALOIILA SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI iN UMETNOSTI V LJ UBLj ANI LETOPIS SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI DEVETA KNJIGA ms ZALOŽILA SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI V LJUBLJ A«I Sprejeto na seji predsedstva Akademije dne 13. junija 1950 Uredil akademik Milko Kos Tiskala Triglavska tiskarna v Ljubljani ORGANIZACIJA PREDSEDSTVO (po stanju II. decembra 1958) Predsednik: Josip Vidmar. Podpredsednik: B o ž i d a r L a v r i iL Glavni tajnik: Milko K. o s. Razredni tajniki: I. v razredu za zgodovinske in dražfeeue vede France Štele; 2. v razredu za filološke in literarne vede Ivan Grafenuuer; 3. v razredu za matematične, fizikalne in tehnične vede Milan Vid m a r ; 4. v razredu za pri rod osi ovne in med i finske vede A ji t o n M e 1 i k ; 5. v razredu za umetnosti Anton Lajovie. Nadzorni odbor Člani: S r e č k o Ji r o d a r, Josip P 1 e m e 1 j , T v a n R a -koveC: namestnik: Jovaii H il d Ž i. Delegati v Akademijskem svetu F k R J Redni: Milko Kos, France Štele, Milan Vidmar ; namestnika: Autou M e I i k , Anton P e t e r 1 i n. VODILNI USLUŽBENCI UPRAVE AKADEMIJE ([Hi stanju 31. decembra 1958} L UPRAVNA PISARNA L. pravnik — višji referent: dr. Len B a e b 1 e r. Administrator: Nada Je.s se. Vodja računovodstva — računski referent: F raji j 0 M i-h e. I ž i i. II. ZNANSTVENA PISARNA 1 pravnik — višji znanstveni sodelavce: dr. Matej S ni a 1 C. m. BIBLIOTEKA pravnik — bibliotekar: Primož Ramovš. IV. KEMIJSKI INSTITUT »BORISA KIDRIČA« Upravni direktor — višji referent: Ciril Polajnar. Vodja računovodstva — računski referent: Rožica Stok-Medvešček. V. INSTITUT ZA ELEKTRI3KO GOSPODARSTVO Upravni direktor — višji referent: Josip A r h. Vodja računovodstvu — računovod ja: Atunlija K e r S i Č. VI. INSTITUT ZA TURBINSKE STROJE Upravni direktor višji referent: Ferdinand Hladni k. \odju računuvodstva — računovodja: Ivanka L r š i č. UPRAVA INSTITUTOV IN KOMISIJ {po sianju 31. decembra 1958) t. KEMIJSKI INSTITUT »BORISA KIDRIČA« UP ravnik; okad. dr, Maks Samec. Znanstveni svet: nkad. dr. Anton P e t e r 1 i ti, akad. dr. Josip P lamel}, aknd. dr. Maks Samec, akad. dr. techn. ing. Milan Vidmar. m S i h tem iz i ra no zuunstveno osebje: Znanstveni sodelavci : ing. Karel And rei, dr. Maria B I i n c , ing. Miroslav D e r m e 1 j , dr. ing. Raj ko K a v è i č , dr. ing. Boris La v r e n č i č. Svetnik: dr. ing. Biko R e p i Zunanji znanstveni sodelavec: uni v. prof. dr. Dušan H a d ž i. Strokovni sndelavci: ing, Miroslav Ceh, dr. ing. Jelena Kom a r - K a n 9 k y, dr. ing. Stefan S k 1 e d a r. Asistenti: ing. Stazika C e r n i č - S i m i C , ing. Antonija-Ziva D r o v e it i k , ing. Tita K o v a i, Marina M a r č e c, ing. Neveilka Miljevid-SustarsiÈ, dr. ing. Aleksander Novak. ing. Darinka Petka, ing. Tatjana S e r u c c -A v 3 i č, m r. ph. Helena S o c i e, ing. Jakob V i 1 b a r. Honorarni znanstveni sodelavec: ing. Boris Exe L Honorarni asistenti: Aleksa C i m e r m a n , Zora Germov-šek. ing. Rudolf Klatzer, Marija K 1 o f il t a r , Bogdana K u r b u s , Jeîka S o d j a. Inštitut je organiziran na principu raziskovalnili skupin, ki se formirajo po značaju in potrebi dela. \ letu 1958 so tako delovale naslednje delovne skupine: 1. Škrob in drugi polisaharidi, vodja akad. prof. dr. Maks S a m e e. 2. Skupina za anorgansko in analitsko kemijo, vodja znanstveni sodelavec ing, Miroslav Derme l j, 3. Skupine za organsko kemijo, ki so: a) endokr iuoloska skupina, vodja znanstveni sodelavec ing, Karel Andrej. b) skup i na za predpripravo premogov, vodju znanstveni sodelavec tir. ing. Raj ko K a v c i È , e) a I koloidna skupina, vodja svettiik dr. ing. Riko R e p i Č , č) fizikalno kemična skupina, vodja zunanji znanstveni sodelavec uni v. prof. dr. Dtišun ti a d ž i. 4-. Skupina za biologijo iti mikrobiologijo, vodja znanstveni sodelavec dr, Marta B I i u C. 5. Skupine za premog in koks, ki so: a) skupina za premog in koks, vodja znanstveni sodelavec dr. ing. Boris L a v r e n č i č, b) skupina za ekstrakcijo produkta goriv, vodja občasni sodelavec prof. dr. Salvislav i en č i č , e) skupina za raeionultio porabo goriv, vodja honorarni znanstveni Sodelavec ing. Boris Exel. 2. INSTITUT ZA ELEKTJFI.IŠKO GOSPODARSTVO Upravnik: ukad. dr, teehn. dr, t. C. ing. Milan V i d iti a r. Ustanova ima kolegij in pienum, ki fungirata kol. posvetovalni organ upravnika. Kolegij sestavljajo poleg upravnika in namestnika vsi načelniki strokovnih iti pomožnih skupin. Plenil m sestavljajo poleg ti p ravnika in namestnika načelniki strokovnih skupin, znanstveni sodelavci inštituta, načelniki pomožnih skupin ter imenovani zunanji znanstveni sodelavci. Člani plenuma so lahko tudi gosli, ki jih povabi upravnik in vidni zunanji strokovnjaki, ki jih v ta namen imenuje na predlog upravnika predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti. C la ti i inštitutskcga kolegija: 1 upravnik: akad. d r, teehn. d r. h. c. ing. Mi lan V i d ni a r. 2. upravni direktor: Josip Ar h. načel tli k i strokovnih skupin (imena glej spodaj). Člani i n š i i t u t s k e g a plenarna: 1. upravnik: akad. dr. teehn. dr. h. c. iug. Milan Vidmar. 2. znanstveni in strokovni sodelavci, asistenti inštituta (imena spodaj pri sistemiziranem znanstvenem osebju). 3. načelnik upravno-računske skupiue: upravni direktor Josip Ar h. A. zunanji strokovni sodelavci: univ. prof. dr. ing. VratlslftV Bcdjanič, direktor ELliS ing. Vekoslav Korošec, obratni inženir tovarne gliniee in aluminija Kidričevo ing. Jože Voršič, univ. prof. v Zagrebu ing. Vladimir Z e p i č. S i s t e m i z i r a n o z n.a n s t v e n 6 o s e h j e : Znanstveni sodelavci: ing. Ožbolt G ros, ing. Edvard Hofler, dr. ing. Marijan P 1 a p e r , ing. Janko R u d o 1 f , ing. Srečko S a j o v i c , ing. Branko V a j d a , ing. Milan V i d m u r- Strokovni sodelavci: ing. Franc C u r k , ing. Bogdan R e m š c ■ ing. joško Ros i na, ing, Anita S e b u li e r , dr. ing. Vida Tis l e r. Asistenta: ing. Nikola Antonov, ing, Stana Mure n. inštitut je razdeljen na naslednje strokovne skupine: 1. Skupina za proizvodnjo električne energije, načelnik znanstveni sodelavec ing. Ožbolt Gros, 2. Skupina za trausformiraiijc, prenos in razdeljevali je električne energije, načelnik znanstveni sodelavec dr. ing. Marijan P laper. 3. Skupina za zaščito elekirotchničnih naprav, načelnik znanstveni sodelavec ing. Edvard H o f l e r. 4. Skupina za energetsko kemijo iu fizikalne raziskave, načelnik znanstveni sodelavec ing. Srečko S a j o v i c. 5. Skupina za proučevanje najvišjih električnih napetosti. 6. Skupina zn meritve, načelnik strokovni sodelavce ing. Joško Raaina, 7. Skupina za preizkušanje elektrotehniškega materiala. 8. Skupina za gradnjo in vzdrževanje laboratorijske opreme, načelnik znanstveni sodelavec ing. Janko Rudolf. 9. Skupina za proučevanje splošnih problemov elektrifikacije, načelnik znanstveni sodelavec ing. Milan V i d ni a r. tO- Skupina za dokumentacijo in strokovno literaturo, načelnik znanstveni sodelavec ing. Branko V a j d a. 3. INS TITUT ZA TURBINSKE STROJE Upravnik: akad. dr. ing. Anton K u h e 1 j, Znanstveno in raziskovalno osebje: 11 ni v. prof. dr. ing. Ivo V u -s k o v i č , zunanji znanstveni sodelavec; ing. Miroslav 1' e -čor ni k, glavni raziskovalni inženir; ing. Marijan ; !olgan, glavni raziskovalni inženir; iug. Vladislav Simnic, glavni raziskovalni inženir: ing.Miloš S filigoj, raziskovalni inženir; ing. Ljubo Bizjak, raziskovalni inženir; ing, Franc Schweiger, raziskovalni inženir. Organizacija inštituta: a) Splošni oddelek {tajništvo, računovodstvo, komerciala in kuj ižuica). b) Tehnično organizacijski oddelek (priprava dela, delavnica, kapitalna izgradnja in skladišče). c) Znanstveno raziskovalni oddelek (referat za turbine, referat za črpalke, referat za aerodinamiko, referat za ventilatorje. referat za hidromehansko opremo, konstrukcijski biro iu laboratorij). Vodja; ing. Marijan Dolgan. ^ od ji posameznih referatov: za turbine ing. Miloš Sfiligoj, za črpalke ing. Vladislav S i m n i c , za aerodinamiko ing. Miroslav P e č o r n i k , za ventilatorje ing. Ljubo Bizjak, za hidronieliansko opremo ing, Franc S c h ^v eiger. 4. INSTITUT ZA RAZISKOVANJE KRASA Upravnik: akad. dr, Srečko Brodar; vršilec dolžnosti upravnika: višji znanstveni sodelavce dr. Roman S a v n i k. Znanstveni svet: akad. dr. Srečko Brodar, akad. dr. Jnvan H a d ž i, akad. dr. Anton Melik, akad. dr. Ivan Rakove e , nniv, prof, dr. Albin S e 1 i Š k a r, višji znanstveni sodelavec dr. Roman S a v n i k. Višji strokovni sodelavec: Egon P r e t II e r. Strokovni sodelavec; Franc Hribar. Asistent: L rane Lcbcn. Zunanji znanstveni sodelavec: dr. Val ter Bohinec, Zunanji strokovni sodelavec: Ivan Miehler. 5. INSTITUT ZA GEOGRAFIJO Upravnik: akad. dr. Anton Melik. Znanstveni svet: akad. dr. Milko K o s , akad. dr, Anton Melik, akad. dr. Ivan Rako vec, univ. prof. dr- Svetozar I 1 c-š i č. Znanstveni sodelavec; dr. Ivan Gams. Asistenta: Drago M e z e, Milan S i f r e r. Zunanji znanstveni sodelavec: univ. prof. dr. Svetozar 1 I e š i Č. ^ okviru Inštituta za geografijo je tudi Zavod za kartografijo. Kartograf: Vilko F i ii ž g a r. 6. INSTITUT ZA GEOLOGIJO Upravnik: akad. dr. Ivan R a k o v e c. Znanstveni svet: akad. dr. Srečko Brodar, akad. dr. Jovan HadČi , akad. dr. Anton Melik, akad. dr. Ivan R. a k o -vec, univ. prof, dr. ing. Jože Duhovnik. Inštitut ima naslednje sekcije: a) geološku-paleontoioško sekcijo, načelnik atad, dr. Ivan Rakov e c , asistent Rajko P a v 1 o v e e , strokovni sodelavec Dragica Kcrčmat; b) mineraloško-petrografsko sekcijo, načelnik zunanji ztian-siveni sodelavec univ. prof. dr. ing. Jože Duhovnik ; c) prazgodovinsko sekcijo, načelnik akad. dr. Srečko B r o d a r. 7. INSTITUT ZA BIOLOGIJO Upravnik: akad. dr. Jovail H a d Ž i. Znanstveni Svet: akad. dr. Jovan Hudži, univ. prof. dl'. Ernest M ayer, naiv. prof. dr. Albín S e l i š k a r , univ. profesor dr. Miroslav Z e i. Višji znanstveni sodelavec: dr. Maks Wraber. Znanstveni sodelavec: dr, Janez M a t j a š i č, Asistent: Štefan S u š e e - M i c h i e 1 i, Zunanja znanstvena sodelavca: univ. prof. dr, Albin Seliš kar, univ, prof. dr-Miroslav Z e i. Inštitut za biologijo ima še dva laboratorija: Spcloobioioški laboratorij v Postojni, vodja univ. prof. dr. Albin 5 e 1 i š k a r. Marinobiološki laboratorij v Rovinju. vodja akad. dr. Jovan H a d ž i. S. ODBOR ZA UREJEVANJE FAVNE. FLORE IN GEjE SLOVENIJE Predsednik: akad. dr. Jovan 11 a d ž i. Znanstveni svet: akad. dr. Srečko B r o d a r , akad. dr. Jovan H a d z i, ukad. dr. Anton Melik, akad. dr. Ivan Rakov e c. 9. INSTITUT ZA MEDICINSKE VEDE Upravnik: akad. dr, Igor Tavča"r, Znanstveni svet: akad. dr. Bogdan Rrecclj, ukad. dr. Alija Košir, akad. dr. Božidar Lavrič , akad. dr. Igor Tavčar. Zunanji znanstveni sodelavec: univ. prof. dr. Andrej Zupan- 6 i č. 10. INSTITUT ZA ZGODOVINO Upravnik: akad. dr. Milko Kos. Znanstveni svet: akad. dr. Ivan G r a f c n a n e r , akad. dr. Milko Kos, akad. dr. France St e i è, akad. dr. Fran Zwi itei, uni v. prof. dr. Josip Korošec. a) Sekcija za občo in narodno zgodovino. Načelnik: ukad. dr. Mifko K o s. Višji znanstveni sodelavec: dr. Pavle B1 a z n i k. Zunanji znanstveni sodelavec: dr. Melilta Pivec-Ste lè. b) Sekcija za zgodovino umetnosti. Načelnik: akad. dr. France Štele. Znanstveni sodelavec: dr. Fmilijaji C e v C. ■Strokovni svet: akad. dr. France S t e 1 è , uni v. prof, doktor Stane M i k u ž , znanstveni sodelavec dr, Emilijan C e v C. e} Sekcija za arheologijo. Kučelnik: aniv. prof. dr. Josip Korošec. Znanstveni sodelavec; ing. Demetrij B rod ar. Asistenta: Stanislav Jesse, Alojzij Žercelj, Strokovni svet: akad. dr. Srečko B r o d a r , univ. prolesor di1. Josip Klemene, univ. prof. dr. Josip Korošec, univ. prof. dr. Božo S k e r 1 j f upravnik Narodnega muzeja dr. Jože K a s t e I i c , asistent Stanislav Jesse. 11. ORIENT AL1STIČNI INSTITUT Upravnik: akad. dr. Viktor Korošec. Znanstveni svet: akad. dr. Viktor Korošec, akad, dr. France Stelè, dopisni član univ. prof, dr. Milan Grošelj, univerzitetni prof. dr. Josip Korošec, 12. INSTITUT ZA SLOVENSKI JEZIK Upravnik: dopisni član uni v. prof. dr. Milan Grošelj. Znanstveni svet: akad. dr. Ivan G raf çnau er, akad. Anton S o v r è , dopisni član dr. Milan Grošelj, univ. profesor dr, Anton tSajec, univ. prof. dr. France Tomšič, univerzitetni docent dr. Tine Logar, znanstveni svetnik Božo V o d u s e k. a) Dialektološka sekcija. Načelnik: uiiiv. docent dr. 1 i ne Logar. Asistenta: Jakob R i g 1 e r , Saša S e i n ee. b) Leksikološka sekcija. Načelnik: ¿na Bistven i svetnik Božo Vod tise k. Znanstveni sodelavec: dr. Lirm L e g i s a. Asistentka: Joža M e z e. Honorarni strokovni sodelavec: dr. Vaso S 11 y e r. e) Komisija za slovensko gramatiko, filoiogijo in pravopis. Predsednik: nniv. prof- dr. Anton B a j e c. Člani: akad. Anton So vre, nniv. prof. d t. France Tomšič. honorarni n ni v. prof. dr. Mirko Rupel, znanstveni sodelavec dr. Liuo L e g i š a. 13. INSTITUT ZA LITERATURE Upravnik: akad. Josip "V i <1 ni a r. Znanstveni svet: ukad. dr. Ivan G r a f e n a u e r, ukad, Josip Vidmar. Znanstveni svetnik: Mile K 1 o p č i č. Znanstveni sodelavec: Dušan Pirjevec. Višji strokovni sodelavec: dr. Milena Li r š i e. Zunanji znaristveüi sodelavci; profesor Akademije za igralsko umetnost dr- France K ob I ar, univ. prof. dr. Anton Qcvirk, UU i v. prof. dr. Anton S I o d n j a k. 14. INSTITUT ZA SLOVENSKO NARODOPISJE Upravnik; akad. dr. Ivan G r a f e n a u C r. Znanstveni svet: akad. dr. Milko Kos, akad. Anton Lajovic, akad. dr. Anton M elik, prof. Matija T o m c. Višja znanstvena sodelavca: dr. Niko K u r e t, dr. Milko Mati-č e t o v. Zunanji strokovni sodelavci: univ. docent dr. Vilko Novak, upravnik Mestnega arbiva v Ljubljani dr. Sergej Vilfan, prof. Alojzij B o 1 b a r— 15 — 15. TERMINOLOŠKA KOMISIJA Predsednik: akad. dr. Alija Košir. Strokovni svet: akad. dr. Alija Košir, univ. profesorja dr. Rudolf Sajovie in ing. Albert Struna, gimu. prof. Frane K a p u s. a) Pravna sekcija. Načelnik: imiv. prof. v pok. dr. Rudolf S a j 0 v i C. Člani sekcije: akad. dr, Viktor Korošec, univ. profesorji v pok. dr. Avgust M u n d a , dr. Albin O g r i s in dr. Lconid P i t a ni i c Višji znanstveni sodelavec: dr. Vladimir K u k m a n, b) Tehniška sekcija. Naeelni.k: univ. prof. ing. Albert Struna. Strokovni sodelavci: Silvester CernetiČ (za varilstvo); univ. prof. ing. Boris te mig o j (za strojništvo); ing. Franc Mlakar (za elektrotehniko): univ, prof. dr. Črtomir N u čl £ (za kemijo); ing, Lev Pipan (za raziskavo materiala); univ, prof. ing, Vinko Sad ar (v odsotnosti univ.doeent ing.Oto Muck, za agronomijo); ing. Srečko 3 a j o vi C (za elektrotehniko); univ, prof. dr, ing, Srrljan Tur k (za gradbeništvo); ing. Lojze Zamer (za gozdarstvu in lesno predelavo). Občasna strokovna sodelavca: akad. ing. Feliks Lobe (za Strojništvo), akad. dr. Ailton P e t e r I i n (za fiziko iu matematiko). jezikovni svetovalec: znanstveni svetnik dr. Rudolf Kola r i č (do konca junija 1958). c) Medicinska sekcija. Načelnik: akad.dr.Alija Košir. Strokovni sodelavci: univ. prof. dr. Fran Za v r nit, san. major dr. Fran Smerdtt, primarij dr. Mirko K ari in. Jezikovui svetovalec: znanstveni sodelavec dr, Lino Legi s a. e) Prirodoslovna sekcija. Načelnik: Frane Kapus, profesor IV. gimnazije v Ljubljani. Pomočnik načelnika: dr. Vladimir Kako le, kustos Zemljepisnega muzeja. SKUPSCiNA I PREDSEDSTVO _ [ 1111 L[) ra mu pi^átnii Znaüilvcnq pi burila II ¡Mio Luku RuZrcái _!_ ! I Raí iinovodslvc Ekonomu I RAZREDI I I. RAZRED I .1 I Iditiint Orienta za Lsüirii ¿godoYÍnu i Ii Hi [Lil I L se k t i j a: O Iii A in na rodu ¿1 zgodovina Institut zu ii love tlak i jezik I tt KA7.RED I I lnltitut ti> literaturi; I II. stkcijm UmriluOstau ífodnvíns I LIL. RAZRLD InSIilnt ïii s tovori k kri naroHopiijs I IV. RAZRED ill. Eckcij&: A rhpoluKi ju I Kemijski iu3 ti lut 3 Bu ri eu Kiiiritai I InïtilDt xa rarhkilYsnje krasu. Inílitut ZJ* geo^rufija in Zeynd Id kartografijo [ InStítul za Çpulojfiju I Inštitut H biologijo I biti tat m medicinske veti c V. RIFLED I Odi» c 1.s urejevgit j p fuvne, flore in ge ju Slovenije I Inštitut zu elektriiko guspudarntiu I lnStilut m turbinske slroje Terminološka komisiji) (»kcijci a) p ya rnp, bi icbniiku, i." i mcdjuiuïku. í) prircdoslovna) Preglednica organizacije Slovenske akademije znanosti in umetnosti Člani ČASTNA ČLANA Josip Broz-Tito, predsednik FLRJ, maršal Jugoslavije, izvoljen 9. avgusta 1948. Gl. Letopis III, 79—115. Edvard Kardelj, podpredsednik Zveznega izvršnega sveta, izvoljen 6. decembra 1949. Gl. Letopis III. 119-132. 1. RAZRED Za zgodovinske in družbene Dede Redni člani V i k 1 o r Ko r o š e c, rojen 7. decembra 1899, dr. hir,, redni profesor za rimsko pravo in splosno zgodovino države iti prava v antiki na Univerzi v Ljubljani; redni član od 2. oktobra 19%; član Société d'Histoire du Droit v Parizu, Société d'Hisloire des Droits de l'Anliquité v Bruslju, Association Internationale de Papvrologues in Inštituta za pravno zgodovino v Zagrebu. - Glej* Letopis Y ITI, 33- -36, Milk o Kos , rojen 12, decembra 1892, dr.pbih, redni pro-lesor za občo zgodovino srednjega veka in pomožne historične vede na Univerzi v Ljubljani; redni član od 7. oktobra 1938, načelnik fitozofsko-filološko-historičnega razreda od 31. januarja 1940 do 28. junija 1941, od 19. maja 1950 glavni tajnik Akademije, upravnik Instituta za zgodovino pri Akademiji in načelnik njegove Sekcije za občo in narodno zgodovino; dopisni član J ugosla venske akademije znanosti i umjeinosti v Zagrebu in Krâlovske češke společuosti nauk v Pragi, Član Instituta fiir iisiei roichische Geschicbtsforsehung na Duna ju, Glej Letopis I, 53—62. Gorazd Knšej (glej str. 33). France Stelè, rojen 21. februarja 1886, dr. phil,, redni profesor za umetnostno zgodovino na Univerzi v I,j ubijam v pokoju: redni član od 16, maja 1940, načelnik filozofsko-filolo- ško-historičnega razredu ud 1. julija 1942 do 2. oktobru 1945, tajnik razreda za zgodovinske in družbene vede od 24. julija i94S dalje, načelnik Sekcije za zgodovino umetnosti pri Inštitutu za zgodovino; dopisni član Jitgoslavenske akademije znanosti i umjetnost.i v Zagrebu, član Mednarodnega odbora za umetnostno zgodovino, član dopisnik Mednarodnega komiteja za spomenike pri UNESCO, član Al CA pri UMESCO, član Instituta fiir österreichische Geschichtsforschung na Dunaju, časiui član Društva jugoslovanskih konservatorjev. — Glej Letopis I. 113—123. Makso Snu deri, rojen 13. oktobra 1895, dr. iur,, redni profesor za ustavno pravo FLRJ na Univerzi v Ljubljani; redni član od 2. oktobra 1956; ljudski poslanec, predsednik Zakonodajnega odbora Zvezne ljudske skupščine; član Internationa! Law Association v Londonu, član sveta Association de Science politique v Genevi in član Association du Droit compare v Parizu. — Glej Letopis VIII, 37—38. L; a <1 o V a v p e t i č (glej str. 35). Boris Ziherl, glej Letopis III, 165—171 in to knjigo Letopisa, str. 33. Fran Zwitter, glej Letopis V, 76—82 in to knjigo Letopisa, str. 4f, Dopis ni člani Milan Bartoš {glej str. 43). jovanDjordjevič {glej str. 45). Ejnar Dyggvc (glej str. 47). Leon Gerškovič (glej str. 49). Ljudmil Hauptmann, rojen 5. februarja 1884, dr. pilil., redni profesor za občo zgodovino srednjega veka na Vseučilišču v Zagrebu v pokoju; dopisni član od 16, maja 194(1; dopisni član Srpske akademije nauka v Beogradu in Krälovske češke společnosti nauk v Pragi. Glej Letopis L 166—167. Marko Kostrenčič, rojen 21. marca 1884, dr. iur., redni profesor za zgodovino države in prava narodov FLRJ do 19. sioletja lift Vseučilišču v Zagrebu v pokoju; dopisni član od 2. junija 1953; pravi član JUgoslavenske akademije znanosti i um j etnosti v Zagrebu, dopisni član Srpske akademije nauka v Beogradu, častni doktor Karlove univerze v Pragi. — Glej Letopis V, 74 -75. Ivo K r b e k (glej 3tr, 51). Zde ne k Nejedly, rojen 10.februarja 1878, profesor Karlove univerze v Pragi; dopisni član od 7. novembra 194?. Redni elein Poljske akademije znanosti, dopisni član Akademije nauk ZSSR in Nemške akademije znanosti, častni član Bolgarske akademije znanosti in Madžarske akademije znanosti, častni profesor Univerze Lomcmosova v Moskvi, častni doktor filozofske fakultete Univerze v Jeni. II. RAZRED Za filolo&ke in literarne Dede Bedni člani Ivan Grafenauer, rojen 7. marca 1880, dr. pliil,, profesor v pokoju; dopisni član od J6. maja 1940; redni član od 21. decembra 1946, tajnik razreda za filološke in literarne vede od 30. septembra 1949 dalje, upravnik Inštituta za slovensko narodopisje pri Akademiji; častni Slan Slavističuega društva v Ljubljani. — Glej Letopis I, 161 —165. Anton So v tč, rojen 4. decembra 1885, redni profesor za grški jezik na Univerzi v Ljubljani v pokoju; redni član od 2. junija 1953. — Glej Letopis V, 86—88. Josip Vidmar, rojen 14. oktobra 1895; redni činu od 6. decembra 1949; od 27. oktobru 1952 predsednik Akademije; upravnik Inštituta za literature pri Akademiji; dopisni član J ugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu, zvezni ljudski poslanec. — Glej Letopis 111, 172—184. Dopisni člani Aleksander Belič, rojen 2. avgusta 1876, dr. phil., profesor za lingvistiko na Univerzi v Beogradu v pokoja; predsednik Hrpske akademije nauka v Beogradu; dopisni član od 7. novembra 1947; dopisni član akademij znanosti v Zagrebu, Sofiji. Pragi (Akademija in Kra lovska češka spoleenost nauk), Varšavi. Moskvi, Kopenhagenu in Miinchenu: častni doktor univerz v Pragi in Glasgovvu, častni profesor L niverze Lomo-nosovn v Moskvi. M i I a n Grošelj (glej str. 53). Janko La v r i n , rojen 10. februarja 1387, upokojeni redni profesor za novejšo rusko literaturo na Univerzi v Not-tiughamu; dopisni član ud 2. oktobra 19%. — Giej Letopis VIII, 59-42. III. RAZRED Za matematične, fizikalne in tehnične oede R e d n L Č 1 n n i A n t n n K u h e 1 j t rujen 11. novembra 1902, dr. ing., redni profesor za tnchanikû na Univerzi v Ljubljani; redni član od 6. deeembra 1949; upravnik Inštituta za turbinske stroje. — Glej Letopis TÏI, str. 185. Feliks Lobe, rojen 14. oktobra 1894, redni profesor za predmeta »Mehanska tehnologij ai in «Gradnja obdelovalnih strojev^ na Univerzi v Ljubljani; redni člau od 6. decembra 1949. — Glej Letopis IÎL 186-187. Anton P e t e r 1 i n , rojen 25. septembra 1908, dr. sci. nai., redni profesor za fiziko na Univerzi v Ljubljani: dopisni član od 21. decembra 1946, redni član od 6. decembra 1949; činu American Association for the Advancement of Science (Washington), American Physical Society (Washington), American Chemical Society (Washington), Kolloid Gcsellschaft (Kiiln), Société mathématique de France (Paris), član Makromolekiilske sekcije mednarodne unije za čisto iu uporabno kemijo, član International Committee of ltheology (Amsterdam), Član izdajateljskega odbora iMakromolekulare Chemie« (l'reiburg, Br.), član uredniškega odboru »Journal of Polimer Science* (New York). — Glej Letopis II, 45 -46. Josip Plemelj, rojen 11. decembra 1873, dr. phil,, redni profesor za matematiko; redni član od 7. oktobra 1938, načelnik mateniuiično-prirodoslovnega razreda oziroma razreda za matematične, prirodoslovne, mcdicinske in tehnične vede od 16, julija 1942 do 30. septembra 1949; dopisni član Jugo-&laVenske akademije znanosti i nmjetnosti v Zagrebu. Srpske akademije nauka v Beogradu m Bavarske akademije znanosti v Miinchcuu. — Glej Letopis 1, 93 —94, Mak« Samec, rojeu 27. junija 1881, dr. phil., redni profesor za kemijo na Univerzi v Ljubljani od 1919 do 1945; redni član od 6-decembra 1949, upravnik Kemijskega inštituta »Borisa Kidriča«; dopisni član Jugoslovenske akademijo znanosti i umjetnofiti v ZagTcbu, član Leopoldiusko-karolinške akademije pri rod os! ovce v v Malle a^d Saale, častni član Avstrijskega kemijskega društva, dopisni član in odlikovan 6 Sare medaljo od Arbeitsgcmeinsehafts-GctrcidefoTSChung E. V, Detmold. Officier de l'Instruction publique Paris, ponovna doktorska diploma filozofske fakultete Univerze na Dunaju, LuUra-Le-onardova nagrada. — Glej Letopis 111, 188—198. M i lu n Vi d m a r , rojen 22. junija 1883. dr, h, c., dr. techn,, ing., redili profesor za elektrotehnik n na Univerzi v Ljubljani; redni član od th. maja 1940, načelnik matcniatično-prirodoslov-ncga razreda od 10,oktobra 1940 do 16. junija 1942, predsednik Akademije od 27. junija 1942 do 2. okloljra 1945, tajnik razreda z« matematične, fizikalne iu tehnične vede od 50. septembra 1949 dalje, upravnik Inštituta za elektriško gospodarstvo; častni doktor tehniške fakultete Univerze v Ljubljani, predsednik Nacionalnega komiteja ClGRL, dopisni član Zveze nemških elektrotehnikov v Berlinu in Češke elektrotehniške zveze v Pragi, zlata inženirska diploma Tehniške visoke Šole na Du-najn. — Glej Letopis I, 139—142. Dopisna člana V e n č e Koželj, rojen 17. septembra 1901. dr. teehn., redni profesor za teoretično elektrotehniko na Univerzi v Ljubljani; dopisni član od 2. junija 1953. — Glej Letopis V, 95—97. I v a n Vida v (glej str. 55}, IV. RAZIŒD Za prirûdoslODne in medicinske vede 11 e d n i člani Bogdan B t e c e 1 j , rojen 6. maja I90f>, dr, med., redni profesor za ortoped i jo in predstojnik Ortopedske klinike na Univerzi v Ljubljani, honorarni direktor Zavoda za rehabilitacijo invalidov LRS v Ljubljani, konziliarni specialist Bolnišnice /a kostno iu sklepno tuberkulozo v Valdoltri; predsednik Komisije za rehabilitacijo pri Zveznem izvršnem svetu \ Beogradu: redni član od 6. decembra 1949: član Société Internationale de Chirurgie Orthopédique et de Traumatologie v Bruslju, član Société Française d'Orthopédie et de Traumatologie v Parizu, élan International Society for the Welfare of Cripples V New Yorku. — Glej Letopis 111. 199 -200. Srečko Brodar, rojen 6. maja 1893, dr. phil., redni prolesor za prazgodovino človeka na Univerzi v Ljubljani; dopisni član od (j. decembra 1949. Tedni clan od 2. junija 1933, upravnik Inštituta za raziskovanje krasa v Postojni; dopisni član II. Oliermaier Gcseilsehoft fiir die Erforschuiig des Lis- zoitalters und seiner Kulturen (Bonn). — Glej Letopis lil, 205 do 206 ¡Ti Letopis V, 98—100. J o v a d H a d ž i, rojen 22. novembra 18B4, dr. phiL, redni profesor za zoologijo; redni čian od 7. oktobra 1938, načelnik m a tern a t ič no-pr.i ro cl os 1 o v n ega razreda od 28. januarja 1939 do 10. oktobra 1940, tajnik razreda za prîrodoslovne in medicinske vede od 30. septembra 1949 do 8. oktobra 1955, upravnik Inštituta za biologijo pri Akademiji, predsednik Odbora za urejevanje favne, flore in geje Slovenije; dopisni član Jugosla-venske akademije znanosti i uinjetuosti v Zagrebu in Srpske akademi je nauka v Beogradu. — Glej Leiopia I, 29—30. A 1 i j a Koši r, rojen 6, aprila 1891, dr. med., redni profesor za bistologijo in embriologijo ter predstojnik Histološkega inštituta ua medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani; redni čian od 24. junija 1955. — Glej Letopis VII, 45—48. Božidar Lavrič, rojen !Q. novembra 1899, dr. med., redjn profesor za kirurgijo na Univerzi v Ljubljani in predstojnik Kirurgične klinike; redni član od 6. decembra 1949, od 21. marca 1950 podpredsednik Akademije; prorektor Univerze v Ljubljani; dopisni član Jugoslavenske akademije znanosti i umjct.nosti v Zagrebu in Srpske akademije nauka v Beogradu, častni član Češkoslovaškega kirurgičnega društva v Pragi in Bolgarskega kirurgičnega društva v Sofiji, čian In ter nacionalnega kirurgičnega društva, dopisui clan Association of Surgeons of Great Britain and Ireland, dopisni član Société de Chirurgie v I,yonu, zunanji član Académie de Chirurgie v Parizu. — Glej Letopis HI, 201—202, Anton Melik, rojen 1. januarja 1890, dr, phil., redni profesor za geografijo na Univerzi v Ljubljani; dopisni Član od 16. maju L940. redni član od 21. decembra 1946, načelnik razreda za prirodosiovtie in medicinske vede od 8. oktobra 1955 dalje, upravnik Inštituta za geografijo pri Akademiji, predsednik Slovenske Matice. — Glej Leiopis I, 170—171. I v a ii Bakovec, rojen 18. septembra 1899, dr. phil., redni profesor za geologijo in paleontologijo na Univerzi v Ljubljani: dopisni član od 21. decembra 1946, redni član od 6.decembra 1949, upravnik Inštituta zu geologijo pri Akademiji: častni Član Slovenskega geološkega društva, dopisni član Geološkega društva ua Dunaju. — Glej I,ctopis II, 47—53. Igor I a v čar, rojen 2. novembra 1899, dr, med., redni profesor za interno medicino in predstojnik Interne klinike na Univerzi v Ljubljani; redni član od 6. decembra 1949, «pravnik Inštituta za medicinsko vede pri Akademiji: predsednik Savpzft internista Jugoslavije, član Society for Research on tbe Coagulation of Blood. Capillary Function and practical Myology v Londonu, — Glej Letopis III, 203—204. Dopisni člani l1'ran jo Kogoj, rojen t3. oktobra 1894, dr. med., redili profesor za dermatoveuerologijo in predstojnik Dermato-vene-rološkc klinike na Vseučilišču v Zngrebu; dopisni Član od 2. jvinija 1953; pravi član Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu hi njen podpredsednik, dopisni član Srpske akademije nauka v Beogradu, častni član oziroma dopisni član angleškega, berlinskega, bolgarskega* češkoslovaškega, dunajskega, francoskega, hamburškega, iranskega, italijanskega, madžarskega, munchenskega, nemškega, poljskega, švedskega Ln venezuelanskega dermatološkega društva ter francoskega alergološkega društva. — Glej Letopis V. 101 do 102, Si niša Stanko v ič, rojen 26. marca 1892, dr. phil., redni profesor za zoulogijo na Univerzi v Beogradu; dopisni čian od 2. junija 1953: predsednik Akademijskega sveta FLRJ; redili čian Srpske akademije nauka v Beogradu, dopisni član Jugoslavenske akademije znanosti i umjeliiosti v Zagrebu. — Glej Letopis V. 103 104. Alojzij Tavčar, rojen 2. marca 1S95. dr. ing., redni profesor za genetiko in žlahtnjenje rastlin na Vseučilišču v Zagrebu; dopisni član od 2. junija t953: pravi član Jugoslavenske akademije znanosti i umjetuosti v Zagrebu, redni Član Masaryko-ve akademie praee v Pragi, častili član Scientific Society Sigma X. Cornell University, New York. — Glej Letopis V. 105— 106. Konta r O do rov 16, rojen 3. julija 1887, dr. med., redili profesor za infekci jske bolezni in upravnik, infekci jske klinike na Univerzi V Beogradu V pokoju; dopisni član od 2. junija 1953; redni član Srpske akademije nauka v Beogradu in tajnik njenega razreda za medicinske vede. dopisni efan Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu, dopisni član Nacionalne medicinske akademije v Parizu. - Giej Letopis V, 107. Vale Vouk, rojen 2t.februarja 1386. dr.phil., redni profesor za botaniko ua Vseučilišču v Zagrebu v pokoju, direktor Inštituta za eksperimentalno biologijo Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu, dopisni član od 2. juni ja 1933; pravi član Jugoslavenske akademije znanosti i umjciiiosti v Zagrebu, dnpisni člall Srpske akademije nauka v Beogradu, Polj ste akademije znanosti v K ritk O vu, Kra lovske češke společ.nosti nauk v Pragi in častni član Zooioško-botanič-nega društva na Dunaju, — Glej Letopis V, 108—109. V. RAZRED Za umetnosti R e d n i člani Fin U C e Bevk, rojen 17. septembra fR90, književnik: redni član od 2. junija ¡953. — Glej Letopis V, 110—115. F r a n S a 1. F i n i g a r, rojen 9. februarja 1871, književnik; redni član od 7. oktobra 1938, od 28. januarja 1939 do 50. septembra 1949 načelnik razreda za umetnosti. — Glej Letopis 1, 23—25. Pavel Golia, rojen 10. aprila 1887, književnik in upravnik Slovenskega narodnega gledališča v pokoju; redni član od 2. junija 1933. - Glej Letopis V, t f6—120. Božidar J akne, rojen Ki juliju 1899. redni profesor na Akademiji upodabljajočih umetnosti v Ljubljani; redni član od 6. decembra 1949, — Glej Letopis 111, 207—213. Boiis Kalin, rojen 24. junija 1905, redni profesor na Akademiji upodabljajočih umetnosti v Ljubljani, kipar-moj-sier; redni član od 2. junija t953, — Glej Letopis V, 121 —122. Gojmir Anton Kos, rojen 24. januarja 18%; redni profesor na Akademiji upodabljajočih umetnosti v Ljubljani; redni član od 6. decembra 194'/ - - Glej Letopis 111. 214—215. Vi arija 11 Kozina, rojen 4. junija 1907, izredni profesor na kompozicijskem oddelku Akademije za glasbo v Ljubljani; redni član od 2. junija 19?3. — Glej Letopis V, 123—124. Miško Kranjec, rojen 13. septembra 1908, književnik; redni član od 2. junija 1953. Glej Letopis V, 125—132. Anton L a j o v i c , rojen 19. decembra 1878, komponist in muzikolog; redni član od 16. maja 1940, tajnik ruzreda za umetnosti od 30. septembra 1949 dalje. — Glej Letopis I, 63 do 67. Lucijan MarijaSkcrjane. rojen 17. decembra 1900: redni profesor za kompozicijo na Akademiji za glasbo v Ljubljani; redili član od 6. decembra 1949. — Glej Letopis 11!, 216 do 220- Dopisni člani Ivo Andrie, rojen 10. oktobra 1892. književnik; dopisni član od 2. junija 1953; redni član Srpske akademije nauka v Beogradu, dopisni član Jugosla venske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu. — Glej Letopis V, 133—134, Milan Bogdanovi«, rojen 4-. januarja 1894, dr„ književni in gledališki kritik ter esejist, profesor za novejšo jugoslovansko književnost na Univerzi v Beogradu do 1949, do takrat upravnik; Narodnega gledališča v Beogradu; dopisni elun od 2. juniju 1953: dopisni član Srpske akademije nauka v Beogradu. — Glej Letopis V, 135—136, Lojze Doli na r, rojen 19. aprila 1893, redni profesor na Akademiji Za Umetnost v Beogradu; dopisni član od 2. junija 1953. - Glej Letopis V, 137—138. Miroslav Krleža, rojen 7. julija 1893, književnik; dopisni član od 2, junija 1953; pravi Član J ug o sla venske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu, redni član Srpske akademije nauka v Beogradu. — Glej Letopis Y, 130—141. novi Člani KA/RED ZA ZGODOVINSKE IN DRUŽBENE VEDE GOR A ZD K L7 SEJ Roj en 17. decembra 1907 v Gradcu. Redni profesor pri stol i c j za u-stav^no pravo in teorije države in prava na pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, Za rednega člana v razredu za zgodovinske in družben« vede je bij izvoljen 17. oktobra 1958. Po opravljeni gimnaziji v Ljubljani je študiral na pravni fakulteti Univerzo v Ljubljani kjer je i ud i diplomiral (Î929) in bil promoviran za doktorja prava (1930). Pravne študije je izpopolnjeval na univerzah v Bordcauxu in nu Dunaju. Od 1933 je bil privatni doecnt. od 1*335 univerzitetni docent, od 1939 izredni profesor in od 1945 je redni profesor na pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. V študijskih letih 1950/51 in 1951/52 je bil rektor, v študijskih letih 1948/49, 1949/50, 1952/53 in 1953/54 pa pro rektor Univerze v Ljubljani. Je član International Law Association v Londonu in Société de législation comparée v Parizu. Dr. Gorasd Knšej je s svojimi mnogoštevilnimi razpravami na področjih pravne Filozofije in teorije prava, drža vodovja oziroma politične teorije, domačega iu komparativnega ustavnega prava pomembno obogatil pravno kulturo in mnogo prispeval k njenemu razvoju. Usmerjenost dela s teh področij se glede na vprašanja, ki jili dr. Kušej v posameznih tuz-pravah obravnava, ponekod prepletajo, kar daje njegovim izsledkom, tudi tistim s področja pozitivnega prava, posebno izvirno obarvanost. Bibliografija do leta 1956 je objavljena v knjigi Univerza v Ljubljani (t957), str. [t>—117. Dodati ji je: al Znanstvene in strokovne razprave ter članki Temeljna načela družbenopolitične ureditve, izražena v povojnih tislnvah Francije, Italije in Zahodne Nemčije, Zboraik znanstvenih razprav (pravne fakuliete v Ljubljani). XXYI/1956, S5—122. Giorgio Del Vecchio in njegov spi ritual istifini pogled nn državo in upravo, t'ravnik SI/1956, 251—244. Ob dvajsetletnici ^Stalinske ujtavet. Naši razgledi V/1956, št.24, 574—576, lladniiko učestvovauje u upravljanju privatnim prednzedima u Franeuskoj, I tuli ji i Za|wilrn>j Neinačkoj. A rim za pravne i dru-it vene nauke LXXII/1957, 2ifr—265. Ustava Pete republike. Naši r h zgledi VII/195B, it-2«. m. h) R c e e n z i j e Ivo Krbek, Odgovornost države za štetu. Pravnik XPl956, 129 do 138. > Jovan Stefanovie, Širen je federalizma i njegovo u poredno slabljenje po sadržaju. Pravnik Xl,,'i956, 136—142, Uadumir Lukič, Teorija drŽave i prava, L knjiga, Uvod i teorija liri.uvti. Arhiv pravne i drmStvene nauki: LXX11/1937, 30fi 516. Dr. Jovan Bdrdevič, Politieko i državno uredenje Jugoslavije, Pravnik XII/1957, 467—475. LADO VA V PETIČ Rojen 26. junija PX>2 v Krškem. Redni profesor za javno upravo z upravnim postopkom na pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Za lednega člana v razredu za zgodovinske in družbene vede je bil izvoljen 17, oktobra 1958. Po maturi nu gimnaziji v Šentvidu pri Ljubljani (t921) je študiral in dokončal ¡na v o na Univerzi ^ Ljubljani, kjer je tudi bil prmnoviran za doktorja prava (1927). Posvetil se je advokaturi in deloval od 1<>32 kot odvetnik v Ljubi ¡am. V juliju (941 je postal član v r hor SNOS-a in njegove naloge, Na oetobojenem ozemlju, poleti 1944, 15 strani, Obrazloži ic\ in utemeljitev stališča in predlogov v sestavku o javni upravi v naiilwdoCi ljudski demokraciji Na oe vol x>j enem ozemlju, poileti 1944. 17 strani. O smotrnem gospodarstvu pri nas. Spomladi 1945. 72 strani. b) Razprave in članki Razprave v št.9—10, 1956, j-Ljudske uprave^. posvečenih temi »Nova ureditev naše državne uprave«: 1. Glavne značilnesti v novi ureditvi naše državne uprave, 485—495; 2. Nove oblike državne upravne organizacije, 495—509; 5, Vrste upravnega delovanja in posamezna upravna sredstva državnih upravnih organov, 5(19—522; 4. Medsebojna razmerja med državnimi upravnimi organi, 522—530; 5. Razmerje državnih upravnih orgunov do samostojnih zavodov in organizacij, 531—539; 6. Posebnosti državnih upravnih organov pri lokalnih enotah. 540—551, Načelni jKigledi /a razpravo o jiripravah za upravne reforme, Pravnik, tj (1956), 341 344. Hauptprobleme der gegenwärtigen jugoslawischen Staatsverwaltung. Juristische Hlatier (Wien), št. 15—Lb. 8. sept. 1956, O nekim pitanjima značejnim za odnose i?medu naših organa državne uprave i organa radmekog samoupravljanja. Arhiv /a pravne i društvene naukej 1957. 316 —'Ti, O nekim osnovnim pitanjima u vozi sa obrazovanjem u upruv-nim skolama. Nova Administracija, 1958, 158—170. O nastavnim predmeti mu i metodama obrazi) vati jo n upravnim školatna. Nova Administracija, 1958, 269—284, O pitanjima p os le diplomsko g študija na pravnim fakultetnim Anali P ravno g Fakulteta, Beograd 1958, 407—421. Temelji in splošna načela za urejevanje službenih razmerij v javnih službah. Značilnosti usluzbenskih razmerij v javni slu/bi, Ljubljana 1958, 9—40. Aktualna pitanja iz oblasii društvenog upravljanju, Nova Administracija, (958. 340—550. V tisku : La responsabilité des organisations publiques pour les faits de Jet!rs employers d'après le droit Yougoslave. Pri Revue Internationale de Droit Coin parc, Paris 1958. The Devolution of Powers on Au thon ornons Institutions in the Federative People's Republic of Yugoslavia, National report of Yugoslav National Section of international Institute of Administrative Sciences for the Round Table at Liège 1953. Odgovornost javnih organizacij za napake njihovih organov. Za zbornik znanstvenih razprav (pravne fakultete v Ljubljani). BORIS ZIHERL Rojen 25, septembra 1910 v Trstu. Redni profesor za teorijo družbenih ved na filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, Za dopisnega Člana v razredu za zgodovinske in družbene vede je bil izvoljen 6. decembra 1949, za rednega V tem razredu pa I", oktobra 1958. K biografskim podatkom, ob j avl j enim v Letopisu SAZU. treija knjiga (1950) str. 165, je dodati; Profesor Zilierl je bil od 1948 do 1950 direktor Instituta za družbene vede v Beogradu, kjer je tudi predaval predmet ^dialektični in historični material izem«. Od 1950 do 1955 je bil minister za pros ve to LRS. Od 1955 je redni profesor na filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Je zvezni ljudski poslanec in Član Izvršnega komiteju CK ZR Slovenije. Po izvolitvi za dopisnega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti leta 1949 jr profesor Zihcrl svoje znanstveno delo, osredotočeno na. proučevanje historičnega materia I i /ma še razširil, poglobil in zajel pri tem nova področja iz tematike družbenih ved ter filozofsko družbenih vprašanj. Objavo njegovega obsežnega dela >Dialcktički i istoriski materij a lizem« (1, 11. 1951. 1952; leta 1952 oba dela skupaj v drugi izdaji) v tem obdobju je predvsem podčrtati; avtorju zagotavlja posebno mesto v marksistični literaturi, veljavno tudi preko naših ožjih meja. — Tudi po izvolitvi za dopisnega člana Akademije je prof. Ziherla še vedno intenzivno privlačevala aplikacija historičnega materializma na probleme iz politične, gospodarske, literarne in kuliurne zgodovine. Vprašuuje družbene strukture in politične orientacije zavzema pomembno vlogo v razpravah prof. Ziherla o osebnostih iz literature, tako Prešerna, Cankarja, Zupančiča, Goetheja in Bjelinskega in pa na primer v spisu »O nekaterih teoretičnih in praktičnih vprašanjih slovenskega zgodovinopisja« (1951). V vseli teli in lakih razpravah opredeljuje avtor stališče historičnega mate-rializma do historičnih problemov. Pri tem pa ostane tcorelik družbenih ved, sociolog, saj je historični matcrializcm marksistična sociologija. Bibliografija l)o li ta 1956 je objavljena v Letopisu SAZU, tretja knjiga, t£>5— oziroma v izlioru v knjigi Univerza v Ljubljani (J957), 76—77. IToduti ji je: a) Knjige: Umetnost iti miselnost, Ljubljana 1956. 88 str, Uinelnost t idejnost, Preveo sa slovenačkog Lazar Carnič, Beograd 1957. 84. str. Književnost Ln družba. Ljubljana 1957. 510+ (I) str. Književnost i društvo, Knjiga prva. Sarajevo 195S, 272-rili str. Književnost i društvo. Kujigu druga, Sarajevo 1958. 354 (II) str. C) nekaterih aktualnih vprašanjih socializma, Ljubljana 1959. 14(1 (II) str. b) Razprave in članki: Ob novi izdaji »Speransa*. Knjiga "V/1957, str. 247—249. .Nekaj o predmetu in metodi naših Roc«Vlo5kih raziskovanj. Komunist XVI.i 1457. št.l, str. 10. Kaj je m-oderno iu kdo je dejanski nosilce modernega. Dru^i »kulturni razgovori v Križankah. LdP XX1II;1957, It87, str. 5, Partija in slovensko izobraženst vo. LdD XX UI /1957, št. 91, str. 4. (!) modernem in njegovih družbenih nosilcih, NSd V/1957, str, 579—597. Nesporazumi in navzkrižja NSil V/1957 str, 775—782. (Ob članku j. Vidmarja -Nazorski nesporazumi* v NSd 1957, št. 6.) Ob Stiridesetletnici velike oktobrske socialistične revolucije. NSd V/195", sir. 961 969, O nekaterih značilnostih oktobrske revolucije. Politični priročnik za komuniste 1957, SI.4, str. 145—151. Putevima human izaci je društva. Jugoslavija 195S. št. 15, str.39 do 42; NRazgl VLL19SB, št. 22. str. 526. Smo za tova r i Sko kritiko, a proti podtikanju. Komunist XVI1/1958, st. 18. str. 12, (Govor na VII. kongresa ZKJ.) Lenin o kulturi iu umetnosti. Komunist XVII/t958. št. 47, str. B; št. 48, str. 9. Dve plavili oviri napredka naše kulture. LdP XXIV/1958. št. (>8, str. 10. Svetovni nazor in znanost. LdP XXIV/195S, št.241. (Ob študiju programa ZKJ.) še enkrat o nesporazumih in navzkrižjih, NSd VI/(958, str. 142 do 155, 241 Po kongresu. NSd VI/1958, str. 481—485. (Po VII. kongresu Zli j.) Lenin o književnosti in umetnosti. NSd VI/1958, str, 961-976, Iz Spominov, NSd VI/1958, str. 1U57— 10bU. (Ob obletnici smrti Fenla Kozaka.) Svobode in ljudskoprosvetaa društva naj obrnejo svojo dejavnost k naprednim proizvajalcem. SPota 111/1958, str. 145—14?. O vlofri svetovnega nazora v znanosti in umetnosti. SodP TX/1958. str. 219—226. Velika obletnica. KoIPD 1958, str. 17—20. (Ob 40-letnici Oktobrske revolucije.) Kratice: KoIPD = Koledar Prešernove družbe; LdP = Ljudska pravica; NRazgl = Naši razgledi; NSd - Naša sodobnost; SodP Sodobna pedagogika; SPota = Sodobna pota. FRAN ZWITTER Ruj cn 24. oktobra IVO? v (Seli Cerkvi na Dolenjskem. Redni profesor za občo zgodovino novega veka na filozofski fakulteti Univerze v Ljub-Ijani. Za dopisnega ('lana V ruzredti za zgodovinske in družbene vede je bil izvoljen 2. junija 1955, za rednega člana pa 17. oktobra 1958. Biografskim podatkom, objavljenim v peti knjigi Letopisa S A ZU, str. 76, je se dodati, da je bil prof. Zwitter ml 1952 do 1954 rektor, od 1954 (lo 1956 prorektoT Univerze v Ljubljani. Od 1954 do 1956 je bil predsednik Zveze zgodovinskih društev FLRJ. Tudi je še nadalje predsednik Zgodovinskega društva za Slovenijo. Po izvolitvi za dopisnega Slana Akademije se je znanstveno delo prof. Zwittra v Smereh nakazanih že v predlogu za tO izvolitev še nadaljevalo, a se je tudi razširilo in poglobilo. Raziskovanja starejše zgodovine mesT in meščanstva na Slovenskem, predvsem pa samostoj ne poglede na vrsto problemov iz nov ejše slovenske preteklosti m preko nje tudi obče zgodovine, glede katerih se znanstveno delo prof.Zwittra v mnogočem lazliku je od tradicionalnega gledanja oziroma uaziranja — jc lu v prvi vrsti iu znova podčrtati. Zlasti je navesti raziskovanju s področja zgodovine Slovencev in slovenske zemlje v 17., 19. in 19. stoletju, podana z vidikov, ki so samostojni in novi, s snovjo pod temi vidiki smotrno razporejeno in obravnavano pod širokimi zlasti tudi evropskimi pogledi. Omeniti je ixl novejših del predvsem razpravo o Linhartu in njegovem zgodovinskem delu, dalje predavanje dr. Zwittra na Med narodnem kongresu za zgodovinske vede v Rimu 1955 o problemu narodnega preroda pri Južnih Slovanih v Avstriji, ki obravnava legitimizem in naroduosluo načelo, pa poglavju i/, zgodovine Slovencev in slovenske zemlje v L7. in 18. stoletju, ki jih je napisal za drugo knjigo Zgodovine narodov Jugoslavije. Moremo irditi, da je dr. Zwitter s tem delom podal prvo kritično, z Tin vili vidikov zasnovano obdelavo skoraj Celotne naše preteklosti v 17. in 18, stoletju, gledano 7. očmi zgodovinarja v ožjem pomenu besede. Bibliografija Do le in ju objavljena v peti knjigi Letopisa SAZU (1954), str. 77 do ia in nadaljevana do leta 1956 pa 1 knjigi Univerza v Ljubljani (¡957), str.77— 79. Dodati je: Razprave: Problem narodnega preroda pri Jtižniii Slovanih v Avstriji: Icgitiinizcni in narodnostno načelo; Zgodovinski časopis 9 (1955), 162 do iiitf. Odgovor (na članek K, Bičaniča: J oš jedna rijeE o ekonoiuskoj povijesti), Zgodovinski časopis 9 (1935. 199—201). Anton. Tomaž Linhart in njegovo zgodovinsko delo, Naša sodobnost 5 (1957), 1 — 15. Zgodovina narodov Jugoslavije, Ji, 5959 (poglavja: Absolutizem v okviru starih uredb, Neagrarne ekonomske panoge v 17. stoletju, Kulturd v dobi proti reformacije, Kazvoj kapitalizma v 1?, stoletju. Absolutna država in birokratska uprava, Jožcfinizcni in janzenizem. Podržavljen]e šolstva in splošna šolska obveza, Nova družba in nova kultura. Začetek narodnega preporoda}. Članki, ocene, poročila: Enciklopedija Jugoslavije l (1?55), članki: Auersperg Antou Aleksander, Bleivveis Janez; II (1956): Gosta Edmt Henrik, Gonia Henrik, CtlsLn Fabio, Czoernijj Kari, Dcžiuan Dragotia, Fiistcr Aut-on, Gestrin Pertlo; III (195S): Gradovi v Sloveniji od XII. stol. Spremna beseda (k slovenski izdaji knjige A. J. P. Taylor, Habsburški monarhija 1S09—191W), Fabio Gusin, Zgodovinski časopis 9 (1955), 220—222. svetovni koagres za zgodovinske vede v Rimu, Zgodovinski časopis 9 (1955). 228-255. MILAN BAR T OS Rojen 10. novembra 1901 v Beogradu. Glavni pravni svetnik v položaju ambasadorja in državnega svetnika v Sekretariatu za zunanje zadeve v Beogradu, Honorarni redni prolesur na pravni fakulteti Univerze v Beogradu. Za dopisnega Člana v razredu za zgodovinske in družbene vede je bil izvoljen 17. okt. 1959. Osnovno Solo in gimnazijo je obiskoval v Beogradu. Prav tam je končal tudi študije na pravni fakulteti (1924). Leta 1927 je dosegel doktorat prava v Parizu. Od 1928 je bil na pravni fakulteti Univerze v Beogradu asislent, od 1929 docent, od 1935 izredni, a od 1940 redni profesor za predmet mednarodno privatno pravo in razne panoge privatnega prava.. Po osvoboditvi je opravljal številne funkcije v razuili komisijah, delegacijah in misijah, v domovini in tujini. Dr, Bartoš je dopisni član Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu, redni član Mednarodne dip loma hke akademije v Parim, Akademije za družbene znanosti v Filadelfiji, Ameriškega združenja za mednarodno pravo v Washing t on u, Société de Législation Comparée v Parizu, élan International Law Association v Londonu, dopisni član Helen-skega inštituta za mednarodno pravo in stalni član Pomorskega mednarodnega komiteja v Bruslju. Je tudi član stalnega mednarodnega arbitražnega sodišča v Haagu. Dr. Bartoš se je v pravni znanosti najprej Uveljavil z razpravami, v katerih je proti uglednemu srbskemu pravniku -znanstveniku Zivojinu Peričn dokazov«), da je Srbija v svojem državljanskem zakoniku iz leta IN44 izhajala iz sole pri rod nega prava, a ne iz vpliva avstrijskih pravnih doktrin. Številna njegova nadaljnja dela s področja mednarodnega zasebnega prava iinajo značaj teoretičnih študij s tendenco borbe proti idealističnemu pojmovanju in vračanja na pozitivizem. Ob- javljal jih je v glavnem v Arhivu za pravne i društvene nauke cul leta 1928 dalje. Dr. Bartoš jc prvi srbski pravni pisec, ki zastopa idejo enotnosti mednarodnega prava, javnega in zasebnega, Ponovno je nastopil proti nabiranju, da je srbsko pravo z recepcijo avstrijskega postalo depandansa slednjega. Ko ga je poklic zunesel predvsem na področje mednarodnega javnega prava, se je izkazal kot lemeljit poznavalec in raziskovalec sodobnega mednarodnega javnega prava. Dal je pobudo za ustanovitev inštituta za mednarodno politiko in gospodarstvo, zbiral okoii sebe v i sto mlajših pravnikov in organiziral znanstveno delo na področju mednarodnega prava v Jugoslaviji. V Nevv Vorku je 1951 pobijal Kel senovo koncepcijo o relativnosti veljave prava Organizacije združenih narodov, ki naj bi veljalo samo med članicami, in zagovarjal teorijo o univerzaluosii tega prava, lo teorijo je razvijal tudi na zborovanjih International Law Association. Ogromen iti mnogo-stranska delavnost, temeljitost, borbenost iu originalnost dognanj postavlja dr. Biirtošu. v središče sodobnega znanstvenega prizadevanja ¡¡a področju mednarodnega prava. Od novejših knjig dr. Bartoša je zlasti omeniti: Uvod u pravo (1950), Pravni položaj stranaea (skupaj z B. Nikolajevi' čem, 195J). Medunarodno javno pravo {1951), Osnovni pojmo vi o L jedinjenim nacijama (1953), Savremeni medunarodni problemi (1955), Medunarodno javno pravo I—11. 1954, 1956). Poleg tega je napisal še vrsto knjig in številne razprave in članke, objavljene v domačih iu tujih časopisih. J O VAN non DEVIC Ko j en 12. marca 1908 v Beogradu, Redni profesor pravne fakultete na Univerzi v Beograda. Za dopisnega člana v razredu /a zgodovinske in družbene vede je hi] izvnljcn 17. oktobra 195W. Končal je študije na pravnih fakultetah univerz v Beogradu in Parizu; tu si jn tudi pridobil doktorat prava (1935). V razdobju od 1936 do 1941 je bil docent in izredni profesor na pravni fakulteti v Beogradu, V začetku okupacije odpuščen iz službe je živel ilegalno v Beogradu do osvoboditve. Od 1946 je redni profesor pravne fakultete v Beogradu za predmet teorija drŽave in sociolugija. Od 1949 je predstojnik katedre za politične znanosti. od 1934 pa upravnik Inšlitula za politične znanosti, oboje pri pravni fakulteti v Beogradu, V funkciji državnega podsekretarja je predsednik pravnega sveta pri Zveznem izvršnem svetu v Beogradu. Je dopisni Élan Jugoslavenskfc akademije znanosti i umjet-nosti v Zagrebu, član Med rja rod ne akademije za politične znanosti in ustavno zgodovino ter član Mednarodnega instituta za politično filozofijo. Dr. D j o rde vie je med vodilnimi jugoslovanskimi znanstvenimi pravniki. Kot prvi se je lotil obdelave našega ustavnega prava ter izdal že v letih 1946 in 194" \ dveh zvezkih delo »1 slavno pravo FNRJ-c. V tem jc prvič nakazal osnovna vprašanja socialistične ustavne znanosti. Po reviziji naše ustave je leta 1953 izdal novo delo »Ustavno pravo FINBJi, To delo odlikuje vrsta izvirnih rešitev in teorij, predvsem pa zgodovinska in suciološka-teurctična utemeljitev in obrazložitev socialistične demokracije. Kot prvi nakazuje Dordevic novo, socialistično deklaracijo pravic človeka, ki se pojavl jajo v sistesmu osvoboditve dela in osebnosti od omejitev, ki so posledica vseh dosedanjih družbenih formacij. V mnogih delih raziskuje dr. Dordevic značilnosti jugoslovanske samonpr&ve, vprašanje javnega mnenja v socializmu, politični, državni in pravni sistem Jugoslavije itd, Obseg njegovega znanstvenega, publicističnega in pedagoškega dela je izredno velik. Poleg tega vodi kot predsednik pravnega sveta pri Zveznem izvršnem svetu vse strokovno delo pri zakonskih tekstih, ki jih Zvezni izvršni svet predlaga Zvezni ljudski skupščini in sodeluje tudi pri mnogih najpomembnejših zakonskih osnutkih. V domačih in in jih znanstvenih in strokovnih časopisih, periodičnih publikacijah in dnevnih časnikih je objavil veliko Število razprav in člankov, Nanašajo se na politične znanosti, politično sociologijo, ustavno pravo in icnrijo prava. V tisku je delo La Vonguslavie, Demucratie socialiste«, v založbi Pressca 1 niversitaires de I* ranče, Pariš. EJNAH D Y G G V E Rojen 17, oktnhra I8S7 v Liha v i (Liepaja) v Latviji. Arhitekt in arheolog, direktor ustanove !Vy-GarIsberg v K«-benhavuu. Za dopisnega člana v" raatredn za zgodovinske in družbene vede je bil izvoljen 17, oktobra 1958. Gimnazijo je končal v Helsinki ju, V Kobenhavnn univerzo kot kandidat filozofije, arhitekturo in arheologijo pa 1908 na Danski akademiji lepih umetnosti. Od 1918 do 1928 je deloval kol arhitekt, predvsem kot urbanist in v varstvu primde. Nad praktičnim arhitektom pa je kmalu zmagal znanstvenik, ki se je posvetil raziskovanju in zgodovinskemu pojasnjevanju spomenikov starih kultur. Kot tak se je posvečal študijtun tudi na naših tleh. tako v Dalmaciji večkrat od leta 1^22 dalje, kjer je raziskoval predvsem v Sol ran: Recherehes a Salone I (z J. Brond.sledotn), Kobenhavn 192«: Recherehes a Salone II (s Fr. WeiIbachom), Kflbenhavn 1933; Forsehungen in Salona III {z R. Eggerjem), VVien 1959: Salona ehristiana. Studi d i antichita eristiana VII!, Roma 1934, Proučevanje dalmatinskega gradiva je eno glavnih torišč Dyg-gvejevega znanstvenega prizndevauja. Dyggve je bil tudi med tistimi strokovnjaki, ki so na povabilo Slovenske akademije znanosti in umetnosti zavzeli svoje stališče do problema domnevnega staroslnvenskega svetišča v Ptuju. Obsežno je pa tudi Dvggvejevo arheološko raziskovanje in proučevanje, ki ga je Opravil na antičnih, starokrščntiskih in srednjeveških spomenikih na Danskem, Madžarskem, v Rum uniji, Bolgariji, Grčiji, Turčiji, Albaniji, Italiji in še drugod. Od dolge vrste tlel s teh področij omenjamo nekaj glavnih; Da s Heroon ven Kclvdon (s F. paulsenom in K. Rhomaiosom), Kobenhavn 1934; Grav-kirke i Jerusalem; Kobenhavn 1941: Ravennatum Palutium saerutn, Kobenhavn 1942; Das Laphrion, Der Tempelhezirk von Kelydon, Ivobeuhavn 1948; Funktionelismen i amfiteatrei, Ko-benhavn 1950. Za našo umetnostno zgodovino posebej je zlasti važna Dyggvejevu ugotovitev kontinuitete med lipi starohrvalskih in siurokrscatiskih cerkva v Dalmaciji. Rezultate solinskih in stnrohrvatskili raziskovanj je strnil v pomembni knjigi Histo-ry of Salonitan Chrisfianity (1951), kjer je zavzel stališče do mnogih odprtih in \ diskusijah doslej nerešenih vprašanj sta-rokrščanske arheologi je in arhitekturne zgodovine ob vzhodnem Jadranu. E. Dyggve je dupisni član Jiigoslavonskc akademije znanosti i nmjetno^ti v Zagrebu, redni član Danske akademije znanosti, član akademij v Oslu, Stockholinu, Parizu (Institut de France), Mainzu, na Dunaju in v Benetkah, Je častni doktor univerz v Beogradu in Oslu. LEON GERSKOVIC Rojen 2. februarja 1910 v Ručj a pri Slavonski Požegi. Državni podsekretar v Zveznem izvršnem .svetu s funkcijo sekretarja za zakonodajo in organizacijo ter honorarni izredni profesor pri katedri za politične znanotdi pravne fakultete L'ni verze v Beogradu. Za dopisnega člana v razredu za zgodovinske in družbene vede je bil izvoljen 17. oktobra 1958. Gimnazijo je obiskoval v Slavonski Požegi in Zagrebu (1921 do 1928). Pn končanih pravnih študijah na Vseučilišču v Zagrebu (1932) se je posvetil advokaturi. Od vsega začetka se je udeleževal narodnoosvobodilnega boja in se zlasti uveljavljal s propagautli-snčnini in političnim delom ter z izgradnjo ljudske oblasti v Dalmaciji, pozneje pa tudi v Hrvatski. Od 1945 dalje deluje pri Zveznem izvršnem svetu kol vodilni upravni funkcionar v zadevah zakonodaje in izgraditve oblasti. Dr. Gerškovic je član komiteja Mednarodnega inštituta za javno upravo v Bruslju in član sveta Asaociation des Sciences l'oJitiques v Parizu. Dr. Gerškovič je soustvarjalec in teoretik našega socialističnega pravnega sistema, pedagog in propagator zn širše splošno poznavanje novega pravnega reda in njegovih histo-ričiio-revolucionarnih koreni in. Na področju zakonodaje prispeva predloge o novih pravnih inštitutih. Je med vodilnimi izdelovalci predlogov za zakone in predpise 0 organizaciji državne oblasti v najpomembnejših razdobjih graditve naše države. Zlasti značilno za delo dr. Gerškoviea je poglabljanje teoretičnega znanja o pozitivnih inštitutih naše uprave in družbenih organizacij. S področja državne in politične znanosti je napisal vrsto znanstvenih del. Objavil je leta 1948 prvo sistematično zbirko dokumentov o razvoju ljudske oblasti »Dokumenti o razvoju narodne v las t i« s kratkimi pojasnili, Nadalje je objavil leta J957 učbenik »Historija narodne vlasti«. Ta knjiga obsega posamezna poglavja O teoretskih problemih narodnoosvobodilne vojne in socialistične revolucije. Leta 1951 je pod naslovom »Nauka o administraciji* (O organizaciji administracije u socija-lističkoj državi. I, Opšti principi organizacije administracije) pbjavil zbirko predavanj, ki jih je imel na pravni fakulteti v Beogradu. To delo je prvi poizkus sistemizacije Le znanstvene discipline. Leta 1956 je objavil kn jigo aDržavuu uprava Jugoslavije«, v kateri razlaga tcuretične iu pravne probleme dfžuvne uprave v Jugoslaviji in pojasnjuje konkretno organizacijo in pristojnost noše državne uprave. V knjigi »Društveno upravljanje u Jugoslaviji^ (1957) sistematično obravnava pojave družbenega upravljanja v Jugoslaviji, ki je specifičnost jugoslovanske družbene ureditve. IVO KRHEK Rojen 23. avgusta 1S90 v Zagrebu. Redni profesor pravne fakultete Vseučilišča v Zagrebu. Za dopisnega člaim v razredu za zgodovinske iu družbene vede je bil izvoljen 17. oktobra 1958. Po končanih pravnih študijah \ Zagrebu, na Dunaju, v Berlinu iu Parizu je bil 1919 promoviran za doktorja prava. Bil je najprej v upravni službi, največ- pri agrarnih operacijah. Na pravili Fakulteti Vseučilišča v Zagrebu deluje od leta 1928, kjer jo redni profesor za upravno pravo. Je tudi člail pravnega sveta pri Zveznem izvršnem svetu iu Inštituta za primerjalno pravo v Reogradu. - Prof. dr. Ivo Krbek je pravi član Jugosia venske akademije znanosti i umjelnosti v Zagrebu, član International Law Association v Londonu in Societe de Legislation Comparee v Parizu. Je tudi Član stalnega arbitražnega sodišča v Haagu. Prof.dr. ho Krhek dela na širokem občem jugoslovanskem področju prava in obravnava predvsem vprašanja, ki so enotna za jugoslovansko pravno znanost. 1 ako je objavil tlela in razprave o jugoslovanski federaciji, o zakonitosti uprave (Mjeseenik — Zagreb 1936), o enotnosti oblasti, o vprašanju odmiranja države (Odurnirauje države, Rad Jugosia venske akademije, knjiga 288, (952), o odgovornosti države za škodo (Odgovornost države za Stetu, Rad Jugosia venske akademije, knjiga 300, 1954), o osebah v državni službi (Lica u državno j službi. 1948), o sodni kontroli odredb (Sudska kontrola na-redbe, Djela Jugosia venske akademije, knjiga 35, 1939), torej o pomembnih p ravno-zna ust v enih tematikah jugoslovanskega pravnega sistema. Posebej se posveča klasičnim vprašanjem državne uprave, saj je upravno pravo njegova ožja stroka in dr. Krbek priznan strokovnjak na področju upravnega prava. Napisal je veliko delo >U pravno pravo FNRJc (I--lil, i955, 1957, l(>58), To delo je prvi veliki sistematični tekst, ki zajema v teoriji klasično upravo pa teorijo in prakso naše uprave; oprt je tudi na komparativne podatke iz držav s tipičnimi po-sebnosdui uprave. V svoji monografiji »Upravni akt« obravnava tir, Krbek z obsežno dokumentacijo upravno odločbo in obstoječe teorije ter podaja glede na aktnulnost upravne odločbe njeno definicijo pa vse mogoče aspekte glede pomembnosti, značaja in uporabe upravnega akta. RAZRED ZA KILO LOŠKE IN LITERARNE VEDE MILAN GROŠELJ Rojen J9. septembra 1902 v Kamniku na Gorenjskem. Redili profesor za klasično filo logi jo na filozufski fakulteti Univerze v Ljubljani. Za dopisnega člana v razredu za filološke iti literarne vede je bil izvoljen 17. oktobra 1958. Pu končani gimnaziji v Ljubljani je od 1920 študiral klasično fiiologijo na univerzah v Ljubljani in Beogradu. Študij jc dokončal mi Univerzi v Ljubljani (1925), ga pa nato od 1925 do 1926 še izpopolnjeval v Parizu. Od lota 192f> jc v srednješolski službi (Sreiuski Karlov ei, Prilep, Maribor, Ljubljana). Za doktorja filozofije je bil pr um oviran v Ljubljani (1934). Od 193? je bit honorarni predavatelj, od 1940 docent, od 1943 izredni profesor, od 1950 pa je redni profesor za klasično fiiologijo na filozofski fakulteti l ni verze v Ljubljani. Dr. Milan Grošelj jc po svojem znanstvenem delu predvsem lingvist. Uveljavlja se zlasti na področju etimološke veje jezikovne znanosti, Razprave s tega in še drugih področij svoje stroke je-objavil oziroma objavlja v Razpravah SAZU, Slavistični reviji, Linguistiea, Zborniku filozofske fakultete, Živi antiki in še drugod. Posebne omembe je vredna njegova razprava O vplivu afektu na s ti I izučijo Horaeovih od (Zbornik filozolske fakultete 1, 1950). Bibliografija 195b je objavljena v knjigi Uuiverza v Ljubljani (1957), str, 55. l>oilaLi ji je Se: Etyma Graeca, 2iva antika 6 (1956), 50—57. Etyma Graeca, Živa antika 6 (1956). 235—258. Sur quelques mots crčtois, Linguisfica 2 (1936), 55—54. Etyma Graeca, Živa antika 7 1^57^, H)—44. Etyma Graeca, Živa antika 7 1957), 225—229. KI v mu Lat i na, 1 iva antika S (1958), 53 34. Dcus racines lourdes en grec, izsledvanija v cest na akad. Dimittr Dečev (Sofija 1958), 73-74. RAZRED ZA MATEMATIČNE, FIZIKALNE IN TEHNIČNE VEDE IVAN VIDA V Rojen 17, januarja 1918 v Opčinah pri Trt tu. Redni profesor za matematiko ti a naravoslovni lakulteti Univerze v Ljubljani. Za dopisnega člana v razredu za matematične, fizikalne in tehnične vede je bi! izbrun 17. oktobra 1958. Po končani gimnaziji v Mariboru je Študiral matematiko na Univerzi v Ljubljani, kjer je 1941 opravil diplomski izpit in bil promovirnn zu doktorja. Od 1943 je bil honorarni asistent, od 194f> doeent. od 1949 izredni profesor, od 1955 pa je redni profesor za matc-matiko na naravoslovni fakulteti Univerze v Ljubljani. — Profesor Ivan Vid a v je začel svoje znanstveno delo z razpravami, ki segajo do sedaj najdalj na težko dostopno področje Kleinovih teoremov teoriji linearnih diferencialnih enačb (Kleinovi teoremi v teori ji linearnih diferencialnih enačb. 1941; Kleinovi teoremi pri linearnih diferencialnih enačbah s šestimi singularuimi točkami, 1950), Razen v Funkcijski leuriji in diferencialnih enačbah je delal dr. Ivan Vida v tudi na problemu, kdaj je mogoče aproksimirati zvezno funkcijo s polinomi. Več novejših razprav sega v področje funkcionalne analize. Zelo zaslužno delo je njegov učbenik s\[ija matematika« (1, II, 1949, 1951). ki jc prva knjiga te vrste v našem jeziku. Dr. Vid a v sodeluje v domačih strokovnih društvih, časopisih in publikacijah, koi * Obzorniku za matematiko m fiziko (Ljubljana), Bulietin de la Soeiete des ma-theinaticiens et pbvsieiens de la R. P.de Serbie (Beograd), Publicatioos de l lnstitut niuihemutkjue (Beograd), Glasnik matemaličku-fizički i astronomski (Zagreb), je pa tudi sode- la\ee svetovnih matematičnih revij (n. pr. Mathematische Zeitschrift, Acta mathematics). Bibliografija Bibliografija do leta 1955 je objavljena v knjigi Univerza v Ljubljani (1957), sir. 32. Dodati ji je še naslednje razprave: Quelques propriétés de la norme dans les algèbre» de liatiach. Publications de l'Institut mathématique X. Beograd 1956, 53—58. Eine metrische Kennzeichnung des selbstadjungiertcn Operatoren. Mathematische Zeitschrift 66, 1956, (21—128. Le spectre du produit a*a de deux elements a et a* vérifiant la relation an* — a*a = e. Glasnik matemntičko-fizički i astronomski U/12. Zagreh 1957, 3—7. Construction de quelques formes linéaires positives. Publications de l'Institut mathématique XL Beograd 1957. 67—72. Ober die Darstellung der positiven Funktionale. Mathematische Zeitschrift 69. I95& m umrli ČLANI 11 ada Kušeji rojen 21. julija 1875, umrl 10. ma j a 1941. Dr. i ur., redni profesor za cerkveno pravo na Univerzi v Ljubljani ; redni član pravnega razreda od 7. oktobra 1938. — Gle.i Letopis 1, 185—190. Metod Dolenc, rojen i9. decembra 1875, umrl 10. oktobra 1941. Dr. iur., redni profesor za kazensko pravo na Uuiverzi v Ljubljani; redni član pravnega razreda od 7. oktobra 1938. načelnik tega razreda od 28. januarja 1939 do smrti; dopisni član Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti, častni doktor LTniverze v Bratislavi. — Glej Letopis i, 195—197. Gregor Krek, rojen 27. junija 1874, umrl 1. septembra 1942. Dr. iur., redni profesor rimskega in državnega prava na Univerzi v Ljubljani; redui član pravnega razreda od 7. oktobra 1938; prvi glavni tajnik Akademije od 28. januarja 1939 do 11. julija 1942; dopisni član Ju go s! a venske akademije znanosti i umjetnosti. — Glej Letopis I, 201—238. Alfonz Pavlin, rojen i4. septembra 1853, umrl L decembra 1942. Gimnazijski profesor v pokoju; strokovnjak za I Lori&liko, fitogeografijo in botanično sistema ti ko: dopisni član matematično-prirodoslovnega razreda od 16, maja t940. — Glej Letopis 1, 241-257. Ferdinand iS e i d 1 , rojen 10. marca 1856, umrl 1. decembra 1942. Bcalčni profesor v pokoju; strokovnjak za meteorologijo, klimatologijo, seizmologi jo in geologijo: dopisni član Jugoslavenskc akademije znanosti i umjetnosti. — Glej Letopis l, 261—290. R i li a d Jakopič, rojen IS.aprila 1869, umrl 21. aprila 1943. A kn de tli ski slikar; redni član umetniškega razredu od 7. oktobru 1938, — Glej Letopis I, 41—43; 11, 75—89. A n t o n Breznik, rojen 26. juni ja 1881, umrl 26. marca 1944. Dr. phil., gimnazijski ravnatelj, jezikoslovec; dopisni član iilozofsko-filolo.ško-liistoričnega razreda od 16. maja 194(1. — Glej T.c top is 3. 157 160; 11. 61-74. Matija Jama, rojen 4. januarja ¡872, umrl 4. aprila 1947, Akademski slikar; redni član od 7. oktobra t938. ■ Glej Letopis I, 47—49: II, 90—103. 1 v a il Regen, rojen 9. decembra 1868, umrl 2?. julija Í947. Dr.phil., gimnazijski profesor v pokoju; strokovnjak za živalsko fiziologijo in občo biologijo; dopisni član matema-tično-prirodoslovnega razreda od 16. maja 1940. — Glej Letopis L 175—176; fl, 104- -105. Milan S k e r 1 j , rojen 4. septembra 1875, umrl 8. decembra 1947. Dr. i ur., red o i profesor za trgovinsko, menično in čekovno pravo na I n i verzi v Ljubljani; redni član pravnega razreda od 16. maja 1940. — Glej Letopis I, 127—130; 11, 106 do 125. O t o il Zupančič, rojen 23. januarja 1878, umrl 11. junija 1949. Književnik: redni član umetniškega razreda od oktobra 1938: častni doktor Univerze v Ljubljani, odlikovan s častnim naslovom ljudski umetnik« od Prozi (lija Ljudske skupščine L RS, redni član Srpske akademije nauku, dopisni član j ugasla venske akademije znanosti i umjeliiosti in School of Slavonic and East European Studies v Londonu. — Glej Lelopis I 15í —153; 111, 225—256, France Kidrič, rojen 23. marca 1880, umrl 11. aprila leta 1950. Dr. phil., redni profesor za starejše slovanske in slovensko literaturo na Univerzi v Ljubljani, višji zuanstveni svetnik Akademije; redni član filozofsko-filoloSko-historičnega razreda od 7, oktobra 1938; od 28. junija 1941 do 1. julija 1942 načelnik tega razreda; od 2. oktobra 1945 do smrti predsednik Akademije; redni član Srpske akademije nauka, dopisni član Jugosl a venske akademije znanosti i umjetnosti. Bolgarske akademije v Sofiji. Královskc češke společnoati nauk v Pragi, častni član Slavisiičnega drüstvn v Ljubljani. — Glej Letopis L 51*—61*; II, 34—44: IN, 237—266; IV, 86-100. Se r g e j I v a n o v i č V a v i i o v , rojen leta 1891, umrl 25. januarja 1951. Prezideni Akademije nauk SSSR v Moskvi; dopisni član razreda za matematične, prirodoslovnc. medicinske in tehnične vede od 7. novembra 1947; član znanstvenih akademij v Beogradu. Zagrebu in Sofiji ter Indijske akademije znanosti. Janko Slebinger, rojen 19. oktobra 1876, umrl 3. februarja 195Í. Dr. pilil., upravuik Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani v pokoju, slovenski bibliograf; dopisni član razreda za zgodovinske in zemljepisne vede, filozofijo in fikylogijo ud 21. decembra 1946, — Glej Letopis H, 54—58; IV, 101—124. Matija Murko, rojen 10. februarja 1B6L umrl i L februarja 1952. Dr. p h i L, redni profesor za slovansko Biologijo na Karlovi univerzi v Pragi v pokoju; dopisni član filozofsko-filološko-liisloričnega razreda od 10, maja 1940; častni doktor Univerze v Ljubljani in Karlove univerze v Pragi; dopisni Član Jugosla venske akademije znanosti i umjetnosti, Srpske akademije nauka, češke akademije znanosti in umetnosti v Pragi, Poljske akademije znanosti v Krakov u, Akademije nauk SSSR v Moskvi, School of Slavonic and East European Studies v Londonu. — Glej Letopis I, 172—174; V, 168—177. F r a n Ramovš, rojen 14. septembra 1890, umrl t h. sep-temhra 1952. Dr. pbil., redni profesor za fonetiko in zgodovino slovenskega jezika na Univerzi v Ljubljani; redni član filo-zofsko-filološko-historičnega razreda od 7. oktobra 1938; načelnik lega razreda od 28. januarja 1939 do 31,januarja 1940; glavni tajnik Akademije od ii. julija 1942 do 19, maja 1950; predsednik Akademije od 19. maja 1950 do smrti; upravnik inštituta za slovenski jezik; dopisni član Jug osi a venske akademije znanosti i umjetnosti, Srpske akademije nauka, Poljske akademije znanosti v K rakov u. Kra lovske češke společnosti nauk v Pragi, School of Slavonic and East Europcnn Studies v Londonu; Član I he modern Language Associalion of America (New York); častni elan Slavističnega društva v Ljubljani- — Glej Letopis L 105-110; V, 148—160. Boris Kidrit, rojen 10.aprila t912, umrl H. aprila leta 1953. Predsednik Gospodarskega sveta F Lil J; redni elan razredu za Zgodov inske in družbene vede od G.decembra 1949. — Glej Letopis III, 156-164; V, 161—167. L u c i e n T e s n i e r e , rojen 31. januarja 1500. umrl 6. decembra 1954. Redni profesor za primerjalno jezikoslovje na L! n i verzi v Montpellieru; dopisni elan razreda za filološke ill literarne vede ud 2. junija 1953. — Glej Letopis V, 92—94: VII, 59—65. Pavel Lunaček, rojen 31.januarja 1900. umrl 2. aprilu 1955. Dr. med., redni profesor za ginekologijo in porodništvo, predstojnik Ginekološko-po rudniške klinike na medicinski laku lte t i Univerze v Ljubljuui; redni član razreda za prirodo-slovne in medicinske vede od 30. junija 1954. Glej Letopis VI, 61—65; Vit, 55- 58. Petar Skok. rojen t. marca 1881, "mrl feb, 1956. Dr. pilil.. redni profesor za romansko fiiologijo na Vseučilišču 1 Zagrebu v pokoju; dopisni član od 2. junija 1953; pravi Član Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu, do- pisni élan Srpske akademije nauka v Beogradu, Rumuuske akademije znanosti v Bukarešti, Kralovske češke spnlečnosti nauk v Pragi in Académie des Sciences et de Belles-Lettres v Toulouse. — Glej Letopis V, 89—91; VU], 77—82, J il il k o PoLec, rojen 19. avgusta i880, umrl 12. maja leia 1956. Dr, iur,. redni profesor za narodno in primerjalno pravno zgodovino na Univerzi v Ljubljani v pokoju: redni član od 7. oktobra 1938, načelnik pravnega razreda od 23. februar j a 1942 do 30. septembra 1949, predsednik Terminološke komisije pri Akademiji, — Glej Letopis I, 97—101; Vili, 48 ¿o 60. Juže Plečnik, rojen 23.januarja 1872. uinrl 7.januarja 1957. Redni profesor za arhitekturo na Univerzi v Ljubljani: redni član od 7. oktobra 1938; častni doktor Univerze v Ljubljani in Tehniške visoke šole na Dunaju. — Glej Letopis 1. 87-89; VIII, 61—76. RAJKO N A H TIG A L France Tomšič S prof. Raj kom Nabtigalom j t: legel v grob velik slavist, poznan pit slavističnem svetu daleč izven meja naše domovine. Prevzel je pred desetletji znanstveno dediščino svojih učitel jev in nadaljeval vrsto pomembnih slavistov, kakor so bili Ko-piiar. Miklošič in jagič. K« je predlanskim praznoval Svojo osemdesetletnico, so se ga v jubilejnem zborniku Slavistične revije spomnili slavisti i vsega slavističnega sveta in dali s tem priznanje njegovemu življenjskemu delu. lJo rodu je bil Nahtigal Dolenjec in je ohranil dolenjsko i z rek o in dolenjsko šegavost prav rlo konta. Rojen je bil I. 1377 v Novem mestu, a se je še otrok po očetovi zgodnji smrti preseli! v Ljubljano. Že na gimnaziji v Ljubljani se je pripravljal na svoj poklic, saj se je ob srednješolskih predmetih resno ukvarjal s fonetiku, staro cerkveno slovenščino in iudo-evropsko primerjalno slovnico. Tako se je jeseni 1895 dobro pripravljen vpisal na dunajsko univerzo in pnslušal predavanja iz slovanske filologije in indocvropskega primerjalnega jezikoslovja pri priznanih strokovnjakih, kot Jagiču, \um-driikil, Meringerju in K. Jirečku. Ko je bil 1901 promovirun. je bil štipendist v Rusiji, tam je dve leti študiral in se aktivno udeleževal ruskega slavističnega življenja. Ko se je vrnil iz Kusije, je prebi! na Dunaju deset let utrudljivega in za znanstveno delo malo plodnega življenja s praktičnim poučevanjem ruščine na zavodu za orientalske jezike, ekspertni akademiji, v seminarju za zgodovino vzhodne Evrope in nazadnje tudi v slovanskem seminarju dunajske univerze. Leta 19.13 je prevzel nove naloge, ko je bil imenovan za izrednega profesorja slovanske filologije s posebnim ozirom na slovenski jezik in književnost na univerzi v Gradcu; lam je štiri leta pozneje postal redni profesor in vodja slavističnega seminarja. je bila V Ljubljani ustanovljena univerza, je bil .Vabtigal med njenimi prvimi" rednimi profesorji; na novi univerzi je organiziral slavistični študij in ostal aktivni profesor več kot tri desetletja, dokler ga niso tegobe starosti prisilile, da se je umaknil v pokoj, Med akademskimi učitelji je imel na Nahtigala največji vpliv Jagič, ta je usmeril njegovo zanimanje v slovansko filo-logiju v njenem širokem pomenu in tej smeri je ostal Nahtigal zvest vse življenje. V središču njegovega dela stoji stara cerkvena slovanščina, ob nji ruščina. Vredno je omeniti, da se je kot začetnik predstavil v [agieevem seminarju s predava- njem o povezanosti med akcentom in vokal no kvaliteto v slovenščini J S tem je med prvimi načel tO za razvoj slovenskega vokalizma tako pomembno vprašanje. V njegov i li študijskih letih je v ospredju cerkventusluvanski jezik in pismenstvo, od tod je tudi njegova disertacija, temu velja tudi študij v moskovskih bibliotekah in arhivih. ?,e prve Nahtigalove publikacije napovedujejo temeljito šulanega filologa, strokovnjaka za sluru cerkveno slovunščino. Vendar preden se pokažejo drugu njegovu delu s tega osrednjega področja, mine dvajset let. Leta pedagoškega dela na Dunaju pred odhodom v Gradec niso bilu taka, da bi bil mogel zbrano znanstveno delati in publicirali. Graška profesura pa ga je oddaljila od njegove specialne stroke in ga približala slovenistiki; vendar tudi zdaj, ko mu poklicno delo nalaga nove naloge, ostane še zmeraj v bližini stare cerkvene slovenščine: predmet njegovega znanstvenega obravnavanja postanejo brižinski spomeniki, študira jih kot filolog, lingvist in zgodovinar (Lreisingensia I—IV). Ko zasede slavistično sioiico v Ljubljani, nadaljuje tam, kjer je nehal pred dvajsetimi leti. Pritegne ga komplicirana glagolska palcoigrafija, V razpravi Doneski k vprašanju o postanku glagolice dokazuje, da je Konstantin ustvaril glagolico na podlagi grškega alfabeta, odmakni* se je pa od njega, če grška Črka po glasovni vrednosti ni bila primerna fonetični naravi slovanskega glasu: s tem fonetičnim paralelizmom razlaga orientalski izvor posameznih glagolskih črk ali pa pojasnjuje pomen liegrških elementov v tako imenovanem ne-grškem delu glagolice. K temu vprašanju se je povrnil tudi še pozneje v starejših letih. Ze zgodaj se je začel ukvarjati s starocerkvenoelovanskimt evhologijem in se je ukvarjal z njim skoraj prav do konca. Dognal je, da je bil si naj sk i starocer-kvenoslovanski evhologij preveden iz starobizantinskega evho-Iogija še v moravski epohi starocerkvenoslovanskega pismen-stva. Ta spomenik je izda! dobrih petnajst let po prvi razpravi o evhologij 11. Objavil ga je v dveh knjigah, v prvi fotografske jMisnctke na podlagi originalnih fotografij, v drugi pa je natisni] cirilski prepis z izčrpnim kritičnim aparatom. Dobro je vedel, da je izdaja tega kodeksa nujno potrebna: drugi staro-ecrkvenoslovanski spomeniki so bili namreč dostopni v zanesljivih izdajah, sinajski pa samo v premalo natančni Gintler-jevi objavi, serija iadaj ruske akademije znanosti pa sc je 1922 ustavila tik pred izdajo sinajskega evhologija. Zato Nah-tigal v uvodu k I. delu po pravici zatrjuje, da slovenska akademija dokončuje delo, ki ga je začela ruska akademija. Skoda je le, da ni zmogel še lil. dela, študije o kodeksu in jeziku. V najstarejše pismenstvo je posegel se z razpravo o la ko imenovanih očetovskih knjigah (Otbčt.sky ktiüigy}, kakor jih omenja Metodovo življenje; Nahtigal dokazuje, tla so to knjige taksne vrste kakor Clozov glagol it, .supraseljski zbornik in drugi hoiniliarji; prototip Metodove očetovske knjige vidi v (.'ložo veni glagoli tu, ki jc moral nastati že v Veliki Mora vi. Faleografskbn in tekstnokritičnim razpravam se pridružujejo razprave, ki segajo na področje besednega zaklada in etimologije, zbrane v knjigi Starocerkvenoslovanske študije, V leh študijah mojstrsko kaže na pozitivne strani povezave med filološko in lingvistično metodo in tia primerih prepričljivo dokazuje, kakšne prednosti daje lingvistu temeljita filo-luška analiza materiala. Manj številne so pri Nahtigaiu razprave, ki se ukvarjajo -a čisto gramatika)no strukturo stare cerkvene slovanščuie (o ujevskik osnovah, imperativa na -a- in -e-, participu tipa gredei). Tudi vse te odlikuje skrbno zbrano gradivo, natančna analiza in preudarno sklepanje. Drugo veliko področje, ki mu je ostal Nuhtigal zvest od mladih let pa do pozne starosti, je ruski jezik in stara ruska književnost. Prvi začetki segajo- že v akademska leta, odsevajo tudi v njegovi doktorski disertaciji in -so vidni tudi še v nekaterih zgodnjih publikacijah. Prvo veliko delo s tega področja Akzenfbeweguug in der russischen Formen- und Wortbildung I je bilo napisano že 1912, je pa zaradi vojue izšlo šele 1922; zasnovano je v dveh delih: prvi del naj bi na podlagi gradiva iz i>blikuslovja in besedotvorja dognal razvojne tendence ruskega naglasa, dragi pa bi moral govoriti o ruskem akcentu v okviru Splošne slovanske akcentologije. Delo je ostalo nedokončano, prva knjiga prinaša zelo obsežen in dobro dokumentiran material samo o ženskih ijevskih in o moških samostalnikih. Vrhunec svojih rusističnih prizadevanj je Nah-tigal brez dvoma dosegel, ko je v svojem 71. letu objavil slovensko izida jo s ta romskega epa Slovo o polku Igorevc. Izdaja zbuja splošno pozornost, ne samo po originalni zamisli — avtor je namreč objavil četver ni tekst (originalnega p<> editio princeps, sta romsko rekonstrukcijo, ukceutuirano Ion etično transkripcijo in slovenski prevod), ampak tudi in predvsem po obsežnem in temeljitem poznanju stare ruščine ter po skrbni in domiselni interpretacij i Številnih nejasnih mest v besedilu. L rekonstrukcijo prvotnega besedila si je naložil težko delo, ki ga je večkrat postavilo pred skoraj nerešljiva vprašanja. Nah tiga lova i zda j a razodeva zelo skrbno pripravo in dolgo ter naporno delo, ki ga lahko Opravi samo, komur je snov do podrobnosti znana in komur je delo take vrste res pri srcu. Ob Slovo stopa v ozadje sicer tudi zelo tehtna knjiga Ruski jezik v poljudnoznanstveni luči, Pokazal je v nji moderno ruščino i 11 glavni obris njenega zgodovinskega razvoja, v prvi vrsti njeno razmerje do stare cerkvene slovauščine. Posebuo ceno daje knjigi opozorilo na znanstveni študij knjižne ruščine po letu 1917 in na vulgarizacijo knjižnega jezika, dokler je ni zaustavila reforma V začetku tridesetih let. Ob zasledovanju razvoja slovanske primerjalne slovnice, ob lastnem aktivnem slavističnem delu in ob skušnjah, ki so mu jih leta in leta dajala akademska predavanja, je v Nahti-galu dozorel načrt, da svoje znanje in svoje poglede strne v sistematičen učbenik. Tako je nastalo glavno njegovo delo Slovanski jeziki (t958, 1952). Sam ga je označil kot »kratek in plastičen oris tipa in strukture slovanskih jezikov«; z njim je dejansko dal pravo primerjalno slovnico slovanskih jezikov v dveh prerezih: v predhistorični, praslovanskt dobi m v času njihovega individualnega zgodovinskega razvoja. Delo je bilo zamišljeno V več knjigah, izšla jn samo prva z glasoslovjem in oblikoslovjem, besedotvorja i o sintakse pa ni napisal, v prvi vrsti zato ne, ker ni imel pri roki dovolj .strokovne literature, da bi luko težka poglavja mogel obdelati na takšen način in v takšni povezanosti, kukoT je to storil v prvi knjigL Delo je v slavističnem Svetu zaradi svoje dognanosti iu originalne metode naletelo ua splošno priznanje. Iz podobnih nagihov kakor Slovanski jeziki je izšla tudi knjiga Uvod v slovansko biologijo; z njim je napisal študentom slavistom priročnik, ki naj bi ji lil razjasnil pojem iti obseg te vede, hkrati ]>a jim dal tudi kritičen pregled dotedanjih orisov zgodovine slovanske filologije. Zel ja, da hi dal kar največ gradiva, je dala knjigi tudi posebno obliko: Več kot polovica prostora zavzemajo obširne pripombe in osebno kazalo. Na drugačno področje je segel, ko je za tisk pripravil jubilejno izdajo Kopitarjevih spisov kot nadaljevanje Miklošičevih B. Kopitars Kleiuere Schrifteu. Nuhtigal je Kopitarja visoko cenil kot znanstvenika iu si v tej izdaji prizadeva za pravičnejšo sodbo o Kopitarju človeku. Delo je tehnično zgledno urejeno, kakor zahtevajo pravila tftkslliokritične izdaje, iu je opremljeno s celo vrsto kazal ob koncu knjige. Literarni zgodovinarji sodijo o tej izdaji, daje Nahtigal z njo izredno koristil literarni zgodovini in da je delo tudi s stališča literarne zgodovine zgledno (Slodnjak, Slavistična revija X. 13). Ob teh večjih delih bi bilo treba našteti še vrsto manjših, pa vendar pomembnih tlel. da bi bila pokojnikova znanstvena podoba popolnejšu, pa naj gre tu za filološko-lingvisiične — to - članke ali pa za biografije velikih slavistov in objavljanje korespondence. Vse zgovorno priča, da je nazorno spremljal najrazličnejše pojave v slovanski filologiji in da je temu ostal zvesi malodane do zadnjih mesecev svojega življenja. V svojih mlajših ielih ae je ukvarjal Celo z albanščino in pomagal urejati vprašanje albanskega knjižnega jezika; z albanščino se je ukvarjal tudi še V pivih letih svojega ljubljanskega bivanja. Velike zasluge si je Nahtigal pridobil koi organizator slavističnega in znanstvenega dela meti Slovenci sploh. Ta stran njegovega delovanja je postala posebno vidna, ko se je vrnil lela 1919 v domovino in postal profesor na ljubljanski univerzi. Organiziral je študij slavistike na mladi fakulteti, poskrbel za knjižnico v slovanskem seminarju in ta seminar vsestransko izpopolnjeval, kolikor je bilo pri tedanjih skromnih sredstvih ¿ploh mogoče. Potrebno znanstveno glasilo zu filološke in zgodovinske vede je skupaj z A. Kasprefom, Fr. Kidričem in Fr. Ramovšem ustanovil, ko je bil še v Gradcu, in je bil Časopisu za slovenski jezik, književnost in zgodovino ves čas tudi sourednik (i917—1923). Leta 1921 je ustanovil Znanstveno društvo za humani stične vede, ki je pripravljalo pot bodoči akademiji, in mu bil ves čas predsednik (do 1939). Ko je bila ustanovljena slovenska akademija, je postal njeni redni član in bil tudi njen prvi predsednik (1959—1942); od 1945 do 1949 je bil načelnik razreda za zgodovinske in zemljepisne vede, filozofijo in filologijo. Za organizacijo slavističnega dela se je zavzemal tudi v širšem krogu, leta 1955 je hil predsednik Slavističnega društva in ga je društvo 1937 izvolilo za častnega člana. Deset let je delovni kot predsednik komisije za profesorske izpite. Da je užival v slu visi ičnem svelu velik Ugled, o tem pričajo njegovi življenjski jubileji, zlasti pa praznovanje njegove osemdesetletnice. Njegovo znanstveno delo je dobilo priznanje tudi s tem, da je bil izvoljen za dopisnega člana zagrebške in beograjske akademije. Kot človek je bil prof, Nahtigal kljub svojemu velikemu znanju in položaju, ki si ga je S tem znanjem pridohil v naših najvišjih znanstvenih ustanovah, skromen in z Vsakomer prijazen. Zavedal se je vrednosti svojega delu, hil nanj po pravici ponosen, bil pa je pravičen tudi do dela drugih. S svojimi znanstvenimi deli si je ustvaril ime velikega znanstveniku, s svojimi dobrimi človeškimi lastnostmi pa je dosegel, da nam ho spomin nanj zmeraj lep. IZIDOR CANKAR France Štele Dne 22. septembra J958 je v Ljubljani umrl reilni. član 1. razreda Slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. Izidor Cankar. Ž njim je izgubila Akademija enega Svojih najuglednejših članov in enega glavnih pobornikuv za svojo ustanovitev. Tzidor Cankar je bil rojen 22. aprila 18H6 v Šidu v Slavoniji kot -sin krojača, strica pisatelja Ivana Cankarja. Tam je obiskoval ljudsko šolo; gimnazijo in bogoslovje pa med leti in 1909 v Ljubljani Ker je kazal zanimanje za umetnost. ter rudi sam začel ustvarjati v prov ugled pa tudi svoj položaj kot borben kritik. Medlem pa je tudi njega zajela vojna, postal je vojni kurut. Ker je odločno podprl proti šušteršiču Krekovo krilo SLS, je začel igrati tudi politično vlogo. To gu je konec vojne odtegnilo ud Doma in sveta in prevzel je glavno 'uredništvo Slovenca. Ob prevratu je postal eden najvidnejših članov Narodnega sveta SHS v Zagrebu in clan delegaci je, ki je potovala konec leta 1918 v Beograd, da sklene z vlado kraljevine Srbije dogovor o zedinjenju jugoslovanskih delov razpadle monarhije v skupno državo Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ko je kasneje uvidel, da gre razvoj v smeri, ki ni v korisf slovenski kulturi, je postal leta 1920 eden izmed organizatorjev a vtonom ¡stične deklaracije .slovenskih kulturnih delavcev. Ustanovitev slovenske univerze ga je končno potegnila iz poli like in odločil se je za znanstveno kariero, ko je sprejel ponudbo, da zasede mesto docenta umetnostne zgodovine na filozofski fakulteti. Zaradi znanstvene izpopolnitve je odšel leta 1919 ponovno na Dunaj k bivšemu učitelju Maksu Dvoraku, da se temeljito pripravi za novi poklic. Drugo srečanje z učiteljem je bilo pomembno posebno za to, ker je ta prav takrat. nekaj let pred svojo prerano amrtjo, končno formuliral svoj na^or o umeiuostni zgodovini kot zgodovini stila in pn njem kar kot zgodovini duha. S temi spoznanji se je Cankar vrnil v Ljubljano in z letnim semestrom 1920 postal docent za zgodovino zahodnoevropske umetnosti, ki .smo ji do vojne poznali komaj ime. Organiziral je šolo s tem, da je ustanovil seminarsko knjižnico z nakupom biblioteke prav takrat umrlega mariborskega umetnostnega zgodovinarja Avguština Stegenška in z nabavo osnovnega študijskega in učnega aparata. Leta 1923 je postal izredni profesor, leta 1928 redni profesor in ostal na univerzi do leta 19"6, ko se je odločil za diplomatsko kariero. Ves ta čas je bil med najde lavne j širni kulturnimi delavci, na univerzi pa eden najbolj blecstečih predavateljev, katerega poslušati je veljalo za dokaz kulturnega zanimanja. V zvezi z interesi napredka zgodovine umetnosti je takoj po prevzemu mesta na univerzi ustanovil Umetnostno zgodovinsko društvo, ki je imelo namen popularizirati umetnostno zgodovinske izsledke in podpreti razvoj šole na Univerzi. z letom 1921 je začelo izhajati društveno glasilo Zbornik za uinetnusino zgodovino, ki jc bilo prvo po Čisto znanstvenih načelih vodeno glasilo naše stroke pri nas. Posebna Cankarjeva skrb je bila posvečena Narodni galeriji, pri kateri se jc bilo bati, da bo zašla v dileluntizem, saj niti kolikor toliko kritičnega pregleda materiala, ki bi prišel zanjo v postov, ni bilo. V ta namen sta bili po njegovi pobudi organizirali i dve razstavi, leta 1922 zgodovinska razstava slovenskega slikarstva, leta 1925 pa razstava portreta na Slovenskem. Can- kflr namreč ni soglašaj s prvotnim okvirom Narodne galerije, ki je bila v bistvu razstava novejšega .slovenskega slikarstva z impresionizmom na čelu, zgodovinske dobe pa je upoštevala Je toliko, kolikor so pomagale poudarku tega višku. Njegov cilj je bil zgodovinska galerija upodabljajočega Likovnega ustvarjanja pri Slovencih od prvih pojavov do današnjega dne. Tudi ta eilj se mu je posrečilo vsaj v njegovih glavnih potezah uresničiti že v prvih desetih le tih. Ko je bila Narodna guierija izgrajena, je začel skrbeti za sodobno umetnost in zasnova! Moderno galerijo, ki naj bi postala slaluo torišče žive umetnosti. Za njeno uresničenje je preskrbe! milijonski fond, brez katerega bi je verjetno še danes ne bilo. Vneto se je prizadeval tudi za ustanovitev Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Bil je dalje med ustanovitelji slovenskega PEN-kluba, ki je bil važno sredstvo za dviganje ugleda naše književnosti v svetu. Leta 1935/3b je bil tudi predsednik tc organizacije. Njegova je bila ludi zumisel Slovenskega biografskega leksikona; organiziral je prvi krog sodelavcev in bil je njegov prvi urednik. Peta 1936 je zamenjal univerzitetno stolico za poslaiiiško mesto v Buenos Airesu, kjer je ostal štiri leta. Med vojno je bil od £941 do 1944 poslanik v Kanadi: leta 1944 se je preselil v London kot prosvetni minister v Subašičoti emigrantski vladi. Po treh mesecih je ta položaj zapustil in .stopil v stik z narodnoosvobodilnim. gibanjem V domovini. Po osvoboditvi je bil do prekinitve diplomatskih stikov s to državo poslanik v Grčiji; nato pa je bil na razpoloženju v zunanjem ministrstvu v Beogradu, dokler ni bil leta 1947 razrešen diplomatske službe. Odslej je do smrti živel v Ljubljani kot upokojen univerzitetni profesor. Vlada ga je imenovala za konzul en ta v zadevah umetnostnih galerij. Aktivno je sodeloval do smrti kot podpredsednik Umetnostna» zgodovinskega društva, ki mu je ob sedemdesetletnici posvetilo četrti zvezek nove serije Zbornika in ga izbralo za častnega člana. Zadnja leta je bil predsednik upravnega sveta Narodne galerije. Slovenska akademija znanosti in umetnosti ga je leta 1953 počastila z rednim članstvom. Zadnja leta je vidno pešal; posebno se je njegovo zdravstveno stanje poslabšalo, odkar je v zimi 1957 na 1958 dvakrat na pomrz-njeni cesti padel. Posledica je bila, da ni bil več trden v uogah, plašil ga je izredni krvni priiisk. ki je tudi povzročil možgansko kap, na posledicah katere je umrl. Pokopan je bil ua stroške Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Izidor Cankar je bil izreden kot človek in kot javni delavec. Bil je podjeten, bister in razgiban duh, ki ni nikdaT miroval in se udejstvoval na najrazličnejših področjih javnega življenja. Mogoče hi mu ne bili nepravični celo, če bi rekli, da se je uspelega začetka kmalu naveličal in iskal nove naloge. Kakor je bil na pTimer z vsem srcem pri glavnem poklicu. univerzitetni profesuri, prav tako ga je z nekim olajšanjem zamenjal za diplomatski poklic, češ, tu sem dal svoje, več uc bi mogel. Povsod pa, kjer je poprijel, se je uveljavil iniciativno m dvigal kakovost dela, Težko je celo reči, če je sam smatral tisto področje, kjer se je najuspešneje uveljavil, znanost, za svoj najvažnejši posel, Bil je V bistvu preveč umetnik. da bi se liil mogel podrediti interesom o-zkegu znanstvenega raziskovanju. Zanj velja V polni meri, kar je v romanu S poti zapisal o FrilzU: »Za dobro zasukan stavek bi dal leto življenja.« Lahko bi ga označili celo kot da je bil nemiren duh. V čem je bilo bistvo te nemirnosti, je veliko vprašanje. Gotovo je, da se ni nikdar dobesedno rinil v ospredje kot stremuh, gotovo pa tudi, da jo znal najti pota, ki so vodila do cilja, če se jc odločil za akcijo. l'o vsem se zdi, da tudi drugi del njegove karakteristike Fritza ustreza njemu: »Velikansko mora biti njegovo slavohlepje; mislim, da je to ključ vseh njegovih skrivnosti; morda se tega zaveda, morda ne.« Kakor bi že bilo, je gotovo, tla Cankarja ni mogoče prištevati enostavnim osebnostim, Z uspehom se je uveljavil kot polilik, kot diplomat, kot organizator, kot urednik, kot leposlovni pisatelj, kot znanstvenik. kut publicist, kot kritik in kot prevajalec. Sodbo o njeni kot politiku prepuščamo zgodovini. Slovstvena zgodovina naj ugotovi njegov pomen v leposlovju, publicistiki in prevajanju. Za nas je zanimiv predvsem kot znanstvenik, kritik in kulturni delavce. Kot kulturni delavec se je izrozil predvsem z organizacijO siollce za umetnostno zgodovino na univerzi, kot ustanovitelj Umetnostno Zgodovinskega društva in Zbornika zu umetnostno zgodovino, kot reorganizator Narodne galerije in kot urednik Doma in sveta. Prvo troje je ozko zvezano z njegovim znanstvenim prizadevanjem, zadnje dvoje pa zadeva dve važni postavki v slovenskem kulturnem napredku v prvi polovici XX. stoletja. Univerzitetna stolica s svojim jasno izdelanim sistemom poduka in raziskovanja, Umetnostno zgodovinsko društvo in njegovo izključno znanosti namenjeno glasilo pomenijo raven, ki je izenačila naša tozadevna dotedaj največ^ krat diletantska prizadevanja s kuituuLui nivojem v svetu, pod katerega bi naša znanost ne smela nikdar veČ pasti. Tudi reorganizacija Narodne galerije je uveljavila iste zahteve, raz- čistila kriterije za presojo pomembnosti naše spomeniške posesti in ji±i izenačila s kriteriji v kulturnem svetu. Ker je ta kriterij odklanjal vsako sentimentalno estetiziranje, je bil sposoben, da se z ustanovitvijo Moderne galerije uveljavi tudi v sodobnem umetnostnem življenju. Tudi mednarodni ugled, ki si ga je priborila ta ustanova po osvoboditvi, je po svoje sad istega neutili ta ris ti enega kriterija. Reorganizacija družinskega lista Dom in svet v kulturno aktivno literarno in umetnostno glasilo je najožje zvezana Z delom Izidorja Cankarja kot kritika. Čeprav so se napredna načelu naše publicistike in kritike uveljavljala istočasno tudi drugod, v glasilib, ki so bila načelno napredno usmerjena, je vseeno prav Cankar uspel, da je njegovo glasilo postalo za poldrugo desetletje najprivlaenejše oporišče teženj mladega rodu. Največja zasluga v razvoju Doma in sveta je, da je odločno prekinil z utilitarističnimi težn jami in utrdil likovni umetnosti v slovenski kulturi položaj, ki so ji ga dejansko izvojevali že impresionisti. Razvoj Cankarja kot kritika je, kakor smo rekli, najožje zvezan ž njim kot urednikom Doma in sveta. Usmerjenosti svojih pospeševalcev, ki so ga poslali v svet, da se izobrazi v estetiki, se je kaj kmalu začel izmikati. Čeprav je študiral estetiko na kaloliški univerzi v Louvamu, kjer eo sodili, da se bo pravilno usmeril v duhu sliolastične filozofije, je že v enem svojih prvencev pod naslovom Pogovor o umetnosti leta 1910 obračunal z normativno estetiko, ko je zapisal; »Estetika je za ustvarjajočega umetnika prej škodi ji va kot koristna, in kdor se pregloboko potopi v špekulacijo, ga bo razjede! dvom, preden napiše vrstico do konca in proden zmeša barvo ua paleti, ako «i ni posebno s vest svojih nalog.« Za našo razmere heretično So zvenele besede, da noben predmet Sam na sebi ni nesposoben da ga Umetuik obdela in ga tako napravi lepega; grdost sama ne obstoji; lepota ni ne objektivna, ne subjektivna, tem vež relativen pojeim in obstoji v relaciji med predmetom in opazovalcem; vsaka tehnika ali katerakoli struja je s Čisto estetskega stališča upravičena itd. Drugačna načela je zastopal Mahnič in njegovi pristaši in ž njim je bilo treba predvsem obračunati. To priložnost je dobil z objavo Gregorčičevih pisem Gruntarju v Dom in svetu 1916. Odklonil je tako imenovano vzgojno ocenjevanje in ugotovil, da sin slovstveni kritik in vzgojitelj mladine dva in naj bi se vsak držal svojega posla. K*>t zastopnik nasprotnega stališča se je oglasil Aleš Ušeničnik. I oda Cankar je na njegove pomisleke, češ du nismo zreli za svobodno kritiko, ugotovil, da tridesetletna Zgodovina Doma in sveta dokazuje, da [sedagoška kritika ne vodi do dobrega slovstvu in da je trebit pozitivnega umetnostnega dela in tudi umetnostne kritike, Za boljšo književnost pa je prvi pogoj umetnikova svoboda, Po teh načelih se je odslej razvijal £>oin in svet do »španske krize* in vršil kulturno poslanstvo v duhu Cankarjevih načel- Znanstvenik Cankar pa se je uveljavil kot utemeljitelj slovenske umetnostne zgodovine. Najprej kot organizator na dognani »Lsteanatiki temelječe šole. ki opravičeno no romanom i S poti leta 1913. Njegove stilne analize posameznih spomenikov v Zgodovini pa pomenijo kot jezikovne kreacije trajno vrednost, ki jo bodo obdržale (udi če bi njegova sistematika zgubila veljavo. Tudi njegovi prevodi iz francoščine in angleščine so skrbno izbrušeni in so odpirali našemu jeziku možnosti, da izrazi marsikatere njemu tuje duhovitosti in domislice. Tudi na tem področju se je Izidor uvrstil med mojstre našega jezika. Njegov slog je bil na prvi pogled kar nekam tuj v času, ko je vsa mladina sledila sugestivnemu Ivanovemu stilu, ali ko je vsa naša inteligenca posebno v znanstvenem jeziku odsevala načine mišljenja in izražanja privzgojenega v nemškem kulturnem ozračju. Kakor se je v znanosti, pišoč svojo zgodovino umetnosti, namenoma prizadeval, da se otrese spon nemških umetnostno zgodovinskih konceptov Ln njihovega gradiva ter je zato načrtno študiral predvsem francoske spomenike, tako je tudi v jeziku izražal neke posehnosti, ki smo jih pripisovali vplivu klasikov francoskega jezika na njegov slog. Cankarjeva Sisteiuiitika in Zgodovina sla v domači znanosti mnogrostraii.sko vplivali. Stanko V urnik je njegovo stilno sislematiku uporabil pri svojem Uvodu v glasbo, ki je nepo-srednu aplikaci ja Cankarjevih osnov nih stilov na vedo o glasbi iti na uvod v njeno razume v anje; Cankarjevo umetnostno Zgodovinsko metodo je uporabil Yurnik tudi v etnografiji in prav tako tudi Ložar; to je pomagalo našemu narodopisju, da se reši znanstvene neplodnosti deskriptivne metode. R. i.ožar in Fr, Stare sta to metodo porabila tudi v arheologiji- V. Ukmar je t.cj metodi sledil kot Vumikov učenec v zgodovini glasbe; odjeknila pa je tudi v literarni vedi, za katere napredek jo je Cankar sam smatral za posebno priporočljivo. Pri izdaji in komentiranju del svojega bratranca Ivana je mestoma sam nakazal ¡Hit, kako hi se ta veda mogla okoristiti z načeli, katera je po \Vblffliriu že AValzel apliciral tudi na literarno vedo. L Izidorjem Cankarjem je legel v grob eden izmed najvidnejših predstavnikov generacije med obema vojnama, Ta čas mu je s svojimi težnjami in posebnimi potrebami določi! okvir, v katerem se je razvil v markantno osebnost, ki je mnogo-stransko vplivala na naš kulturni razvoj- Slovenska akademija znanosti in Umetnosti, ki ga jc odlikovala za njegove znanstvene zasluge z rednim Članstvom, pa ga bo ohranila V častnem spominu tudi kot enega uajvztrajnejših borcev za njeno ustanovitev. Dopolnilo k bibliografiji spisov objavljeni v Letopisu SAZU, peta knjiga (1954}, str. 68—71: Grohar Cankarja (s sliko}, SR I. (1948), št. 1—2, str. 11?—121. O Moderni galeriji, SFor X (1949), 18. XII. (Št. 293). Klasicizem in romantika na Slovenskem, uvod h Katalogu razstave 1954, France Mihelič, Fxposiuon des gravures, Pariš, tnai—juin 1955, uvod h katalogu razstave. L'Art pu Yougoslavie, v La V ou gos La vie, Le Monde en couleurs, Taris 19=55, sir. 39—59. Fran Tratnik. Slovo na Žalah. NRazgl. VI (1957 , 2~.IV., št. 3, str. 183). L an gu sove risanke. Začetki romantičnega slikarja. SAZU, Razprave. Razred za zgodovinske in družbene vede IV/4 1957. Narodna umetnost, LdP XXIV (1958, 27. IX, št.226). S poti fodlomka), NRazgl VU (1958, 4. X., št. 19, str. 458—459). André Maurois, Temno hrepene.nje (prevod), Ljubljana 1958. Uvod v likovno umetnost, Sistema tika stila. Druga ¿Jidaja Uvoda i umeranje likovne omet nos ti, Z uvodom Fr. Stelèta, uredil I, Gostiš a. Ljubljana 1959. Spisi o Izidorju Cankarju: Fr, Steiè, ZUZ, XIII, str. 95—99. — Izidor Cankar, Hrvatska enciklopedija lil (1942), — Slovenski biografski leksikon I. str. 72. — Fr. Stelè, Letopis SAZU V (1954), str. 67—73. — Fr, Sijanec. Izidor Cankar in slovenska umetnostna zgodovina, Nova Obzorja, IX. Maribor 1956, str. 227—231. — Fr. Stelè, Izidor Cankar, utemeljitelj ljubljanske umetnostno zgodovinske šole, ZUZ, n. v. IV, str. 9—30. — St.Mik.uz, SjiOmiau Izidorja Cankarja, [Naša sodobnost VI (1958), str. 1014—1015. - Fr. Sijanec, Izidor Cankar, bulletin, Zagreb VI (1958), str. 159 do 160. — Fr.Sielè, Izidor Cankar, uvod v drugo izdajo Uvoda v likovno umetnost (Ljubljana 1959), — Lue Menaie, Dr. Izidor Cankar, Ljubljanski likovni JCapiski. Nova obzorja (1959), št. 1—2, s t. 65—(¡h. Kratice: ZUZ = Zbornik za umetnostno zgodovino. NRazgi, = Naši razgledi. S Por = Slovenski poročevalec, LdP = Ljudska pravica, SR = Slavistična revija. FRANC K S AV. L U KM A N Milan Grošelj Franu Ksav. Lukman se je rodil 24. novembra 18S0 v Lokah pri Št. Juriju oh Taboru, kjer je tudi hodil v ljudsko šolo 1887 do IB91. Gimnazijo je obiskoval v Mariboru v letih 1891 —1899. nakar je na Gregorijanski univerzi v Rimu Študiral od leta 1899 do leta 1906 filozofijo in teologijo ter \7, obeh strok dosegel doktorat. Nato je šel za kaplana v Slovensko Bistrico, obenem je pa bij vpisan kot slušatelj klasične filologije na filozofski fakulteti v Gradcu. 2c čez dve leti, leta 1908, je bil nastavljen kot profesor na bogoslovnem učilišču v Mariboru in tam ostal do leta 1919. ko je postal referent za verske zadeve pri Narodni vluidi za Slovenijo v Ljubljani. Naslednje leto je bil izvoljen za izrednega profesorja na teološki fakulteti v Ljubljani in letu 1921 za rednega profesorja. Ponovno je bil dekan teološke fakultete, leta 1926/27 pa rektor Univerze. Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani ga je izbrala za dopisnega člana leta 1940; znova je bil potrjen leta 1948. Kot univerzitetni profesor je bil upokojen leta 1952. Po krajši bolezni je umrl 12. junija 1958. Do svoje smrti je bil član znanstvenega sveta Inštituta za literature Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Prof. Lukniau je bil specialist za starokrščanskn literaturo in cerkveno zgodovino, živo se je pa zanimal iudi za umetnostno in glasbeno zgodovino. Dela, izvirna in prevodi, ki jih je objavil ali zapustil v rokopisih, so s teh področij. Posebno ga je privlačila patristična literatura, Za prevode s tega področja ga je usposabljalo ne samo globoko- znanje latinščine, ampak tudi njegova umetniška nadarjenost. Prevajal je z ljubeznijo do slovenščine, in to ne samo elegantnega Avguština. ampak iudi najtežjega latinskega prozaika 1 ertuliana (prevod jc v zapuščini). Z izdajateljsko delavnost ju Slovenske akademije znanosti in umetnosti je pu v neposredni zvezi delo prof, Lukmana kot urednika in sodelavca Slovenskega biografskega leksikonu. Uredništvo pri tem delu je prevzel leta 1931 in vztrajal pri tem poslu 20 lei. V dosedanjih osmih snopičih tiči ogromno njegovega dela, saj je moral poleg uredniškega posla še pisati številne članke, ki zanje ni hiio mogoče dobiti sotrudnikov. Tako jc do sedaj v leksikonu natisnjenih že čez sto njegovih prispevkov, v rokopisu je pa pripravljenih za nadaljnje snopiče še 40 člankov. O pomanjkljivostih leksikona iti bodočih nalogah je sam spregovoril v Slavistični reviji IV ((951), 103 d.; zapisek je bil napisan že za Ramovševo številko revije, ki je izšla leta 1950. Prof. Lukmana se bomo s priznanjem spominjali kol znanstvenega delaven, kot človeka pa s spoštovanjem. Bornim v i rum faeile crederes, mugmun libenter. Dopolnilo k bibliografijam tlela dr, F r, Ks, Lukmana, objavljenim v knjigi Zgodovina slovenske univerze v Ljubljani do leta 1929. str, 517; v Slovenskem biografskem leksikonu, I, 4. zvezek, •itr, in v Letopisu Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani, I, lf>9. I. R n j i g e Sv. Hijeronima izbrana pisma. L del, V Celju 1941. VllI-f-312 str. — II. del. V Ljubljani 1941. VIII + 292 str. Sv. Janeza Kriaostoma izbrani spisi, t zvezek. V Ljubljani 1942. VIN+ 332 str. Sv. Avrelija Avguština izbrani spisi. IX. zvezek. V Ljubljani 1945. VIII + 542 str. — X. zvezek. V Ljubljani 1945. VIII H- 403 str. Sv. Cecilija Cipriana izbrani spisi. IL deL V Ljubljani 1945. VIN +2H0 str, — I. del. Druga zelo pomnožena izdaja, V Ljubljani 1944. Vili + 322 str. II. Razprave i ti članki Bogoslovni veslnik (Ljubijnua): Dva dokumenta za življenjepis Mafcsimiljana Leopolda Raspa: XX (1940), 183 -191. Mapa k umevuno mesto v tolerančnem ediktu cesarja Galerija: XXIV (1944), i Quadragesima sane ta« y v dveh slovenskih prevodih leta 1770 in 1773; IV (1954), 158—1&7, Sv. Avguštin; V (1955), 2—5. Sv. Ambrož o Jezusovi molitvi: VI—VII (19%—1957), 209—210. HÍhükiloške drobtine; I (1951), 134—139; III (S955), (18—119: IV (1954J, 136- 159; VI—VII (1956—1957), 205—20». Zbornik za u metnostuo zgodovino, nova vrsta (Ljubljana): DolniSa rje va »Historia caikedralis ecclesiae LabacensU* in Bo-iiHimijeva >Templi Vatícaní historia«: I (1951), 185—191. Zadnjih deset let dr. Avgaitina Slegenška; HI (1955), 197—224. Rojstui danim slikarja Janezu Potočnika: III (1955), 250—252. Pripombe o Delničarjevi sBibliotlieca publica Labacensiss: V do VI (1959|, 469 -476. Beitrage znr alten europaischen Kulturgeschielitc. Festschrift R, Egger (KlageiiFurt 1952}: Das An lil a sen des Teufek beiin Taufgelobnis: I, 345—546. Lcxikon für Theologie nad Kirche (Freiburg i, Br.J: Geslu: Gmeiner, ílerberstein, Jugosluwien (Statistik), Kreu(t)z (Križevci), Lang. Lavanl, Lubv, Mahuič, Oberburg, Pctiau, Slomšek. Seznam del, ki jih je prof. dr. Fr. Ks. Lukmau objavil ali pa zapustil v rokopisib. je objavljen v ¡Sjxtminskem zborniku Teološke fakultete (Ljubljana 1958}, str. 19— 27 (St. Cajnkar). t) l.oioijii — 81 — ANDRIJA STAMPAR A1L j a Košir Težko je že sedaj pravilno oceniti pomen dr. S ta m pa rja za jugoslovansko zdravstvo. Toda za vsakogar, ki je v zadnji Ji desetletjih spremljal razvoj preventivne medicine v Jugoslaviji in zunaj nje, postane kmalu jasno, da je ta veja medicine v naši državi izgubila svojega prvega ideologa, ustanovitelja in organizatorja. Zamislimo se nazaj v čas kmalu po prvi svetovni vojni. Prebivalstvo tedanje države SHS zaradi vojne in prenekaterih nalezljivih bolezni zdesetkano, kurativno zdravstvo komaj za s-ilo urejeno, preventivno zdravstvo na primitivni stopnji. Fako situacijo v zdravstvu je našel tedaj 5i-letni občinski zdravnik v Novi Grad i šk i dr. And ri j a Štampar, ko so ga poklicali novembra 1918 kot zdravstvenega svetnika v Poverjeništvo za socialno skrbstvo v Zagrebu, Dr. Štamparju opisana situacija v zdravstvu nikakor ni bila neznana. V petletni zdravniški službi v Novi Gradiški je imel dovolj priložnosti, da se je seznanil z zdravstvenimi in socialnim i razmerami na vasi. saj je imel polno neposrednih stikov z ljudstvom, ki ga jc mogel natančno proučevati, morda najbolj še s socialno-medicinske strani. Tedaj je že spoznal tri največje šibe ljudstva: tuberkulozo, alkoholizem in spolne bolezni. Odločil se je za dispanzersko metodo boja. Toda za ta boj ni imel ue dovolj materialnih sredstev niti ustanov niti sodelavcev, Vse to je bilo treba šele organizirati, graditi in šolati. O svojem delu je poročal Stampar. ki je bil že več let akliven strokovnjak-speeialisi, v dveh večjih delih: Pet godina soci j alti u-111 edi e i n s kog ruda u kraljevini SHS ter D&set godiliu Uim.predivaiiju naroduog zdravi ju. Kolikšui so bili štainparjevi uspehi že po prvih desetih letih, je najbolje razvili no iz dejstva, da je bilo v tem Času ustanovljenih več ko 250 higienskih ustanov. Že tedaj se je pokazalo, da ni Sl&mpar le izvrsten organizator, temveč da ume preskrbeti potrebna materialna sredstva, tako v lastni državi, kasneje pa tudi v tujini. L ustanovitvijo lastnega glasilu (Glasnik Ministarstva na-rodnog zdravlja) je pričel Stampar širiti svoje ideje po vsej državi: pred obnovo ljudskega zdravja je treba izvršiti etično obnovo, kajti Človek kot najpopolnejše bitje v materialnem pogledu tako tnalo iiotira. Hkrati S tem je jel Štampar propagirati socializacijo zdravniškega poklica, češ da ne sme biti razlike meti ekonomsko slabim in močnim, Leta 1923 je imel Stainpar svoje nastopno predavanje na Medicinski fakulteti v Zagrebu: predaval je o socialni medicini; predlagal je, da jo jc treba uvesti kot obvezen predmet medicinskega Študija. Na Štamparjevo pobudo so (udi ustanovili Inštitut za socialno medicino. S svojimi sodelavci je iedaj napisal prvi učbenik soeialac medicine. Štamparjevo delovanje je kmalu zaslovelo tudi zunaj države, kar mn je precej olajšalo pošiljanje mlad.ih moči na specializacijo v tujino. Veliko materialno pomoč je dobival zlasti od Higienske organizacije Društva narodov i.n od Rocke-fellerjeve fundacije. Stamparja so čedalje češče izbirali kot člana tujih in mednarodnih strokovnih odborov in organizacij. Rockefellerjeva fundacija je dala materialno pomoč za zgraditev šole za ljudsko zdravje v Zagrebu m za Centralni higienski zavod v Beogradu- Nastajali so manjši higienski zavodi drugod v d ría vi. nadalje domovi ljudskega zdravja, postaje za zatiranje malarije in druge higienske ustanove. Prav posebno pažajo jc posvetil Slampai zdravstveni proSveii, zaščiti otrok, šolski higieni, zatiranju malarije, tuberkuloze, spolnih bolezni in alkoholizma. 1 eia 1930 so postavili Stamparja za generalnega inšpektorja za higieno pri Ministrstvu za socialno politiko in ljudsko zdravje, kar pa ga je v resnici oddaljilo od odgovornih funkcij. Ker se je vrhu tega zameril političnim krogom, so ga penzio-nirali, in sicer po listi ločki zakona, v kaleri se kot vzrok pen z ioni rs®j a navaja nezmožnost za služba! Takoj po tem je svet Medicinske fakultete v Zagreba izbral Stamparja /.a profesorja za higieno in socialno medicino, toda politična oblast te izvolitve ni hotela potrditi. Zato je prenesel Stainpar svoje delovanje na mednarodno torišče. Tam je bil n. pr. glavni referent, na konferenci za higieno vasi v Ženevi, postal jc stalen zvedeuec Higienske organizacije organizacije Društva narodov, predaval je o higieni in socialni medicini \ celi vrsti držav, bival meti drugim tri letu na Kitajskem zaradi ureditve tamkajšnjih zdravstvenih razmer, predaval je še i a še. konferiral. svetoval itd. Njegov sloves je rastel in rastel, Šlampar je zraste! v strokovnjaka svetovnega formata, Sele leta 1939, to je celih osem let, po izvolitvi, je politična oblast potrdila Štamparjevo profesuro. S tem se je začela druga faza njegovega dela na domači fakulteti. Štampar je dal pobudo za reformo medicinskega študija, mnogo truda je pa posvetil tudi zdravstveni in socialni zaščiti študentov. Nekaj dni po okupaciji Jugoslavije so Slamparja aretirali in odpeljali v internacijo, kjer ga je osvobodila Šeie ruska vojska, Po povratku leta 1945 je vnovič prevzel mesto profesorja za higieno in socialno medicino ter poslal hkrati direktor Sole za ljudsko zdravje- V svojih publikacijah je še naprej širil svoje ideje (O utjecaju društvenih i privrednih prilika na ljudski živo! i zdravlje; Socialna sigurnost; Liječ-nik. njegova prošlost i budueuost), poudarjajoč socialno vlogo zdravnika, ki mora biti socialni delavec, a ne trgovec. Se naprej je organiziral tečaje za zdravstveno službo, za sanitarno teb ni ko, za higieno dela., /a socialno pediatrijo, za sestrsko službo in za anestezijo. Ustanovil je Zdravstvene novi.ne Škole narodnog zdravlja. ki so se kmalu prelevile v strokovni časopis, katerega je pogosto op! a j al. z lastnimi prispevki. Pri njegovem delu na Medicinski fakulteti jc poudariti ruzne reforme medicinskega študija, ustanovitev fakultetnega glasila (fiadovi) ter ustanovitev oddelka za višje sestrsko šolstvu. Ku je videl, da zagrebška medicinska fakulteta ne zmore tolikšnega števila študentov je postal pobudnik za ustanovitev medicinske fakultete na Reki. Leta .1947 je izbrala Jugoslavenska akademija znanosti i umjetuosti Štamparja za pravega člana in še isto leto za predsednika. To funkcijo je opravljal do smrti. Skoraj st¡Temdesetletnega je prezgodnja smrt prehitela sredi novih načrtov in idej. Redki so strokovnjaki Stamparjevega formata, zato je ta izguba za Jugoslavijo tem bolj boleča. Uspehi Stamparjevega prizadevanja so tik k o bogati in muogostranski, da smemo dobo zadnjih 40 let v zdravstvu z vso pravico imenovati štanip&rjevo ero. KAZIMTERZ NITSC11 France Tomšič V Krakovu je 26. septembra 1958 umrl redui član Poljske akademije znanosti (in njen bivši predsednik), dopisni Član Slovenske akademije znan osti in umetnosti profesor Kazimierz Nitacb, potem. ko je v februarju tega leia dopolnil 84 let izredno plodnega življenja. Polnih 60 let je znanstveno delal z občudovanja vredno pridnostjo in vztrajnostjo. Ob njegovem 60-lelnem življenjskem jubileju leta 1954 kaže njegova bibliografija nič manj ko 52t> številk, do njegove smrti se v 25 letih Več kot podvoji: nad 700 del je plod bogatega .Nitsehovega dela in jubilejna izdaja (1954—1958), ki v štirih knjigah zajema izbor iz njegovih polonisličilih razprav, obsega blizu 100 tiskanih pol. Nitsch je ob Ba.udoumu de Courtenav iu Jami Rozwadowskeq& najpomembnejši poljski sla visi v prvi polovici stoletja. Odlikuje ga obsežna splošna izobrazba, temeljito lingvistično znanje, izreden smisel za sistematično delo, velik pedagoški dar in posebno nagnjenje za organizacijo znanstvenega dela. Z disertacijo — z njo se je vpeljal v slavistično znanstveno delo - sega sicer v zgodovino jezika, vendar ga takoj za tem pritegne pnljska dialektologija in zvest ji ostane do kouca-Stanje poljske dialektologije ob njegovem nastopu ni bilo zavidanja vredno. Trideset let pred njim je zaoral ledino njegov profesor L. Malinoivski z raziskovanjem šlezijskih narečij, vendar material, ki ga je bil zbral, ni bil naio do konca znanstveno obdelan. Poljska dialektologija se je drobila v natančnem opisovanju govorov nekaterih posameznih vasi. ni bilo pa nikogar, ki bi se bil lotil dialektološke obdelave večjih jezikovnih področij- Nitsch je kot znanstvenik z velikimi koncepti takoj spočetka spoznal, da so potrebni diaiektološki obrisi celih pokrajin, ti hudo dali sicer manj podrobnih značilnosti kakor opisi posameznih drobnih govorov, bodo pa zato razkrili razvojne poti in notranje jezikovne zakonitosti ter povezanosti kot odsev1 zgodovinskega, političnega, družbenega, gospodarskega in kulturnega življenja poljskega naroda v preteklosti. Najprej so ga pritegnila severna poljska narečja, vzhodno in zahodnopruska. Sistematično je na terenu zbiral gradivo, kritično pretresal dialektoloska dela drugih, študiral tekste, ki so jill zapisali etnografi, in jih iz svojih zapisov dopolnjeval, razširil svoje raziskovanje še na druge skupine narečij, objavljal rezultate svojega dela v znanstvenih pa tudi poljudnih publikacijah, dokler niso do leta 1915 dozoreli ujegovi Dia- ]ekty jizyka polskiego (2. izdaja 1923). To delo je osnova vse poljske dialektologije, v njean je Nifescli analiziral grama tikal no stanje poljskih narečij, se ustavil ob posameznih problemih poljskega besednega zaklada, klasificiral in karakteri-ziral ta narečja in jiokazal na njihovo notranjo povezanost. Vendar ni obstal pri dognanjih, do katerih je prišel v tem fundamentalnem delu; bilo mu je zanesljivo izhodišče za nadaljnje sistematično raziskovanje in izpopolnjevanje. To delo je opravljal sam, vzgojil si je pu tudi v 3vojih učencih zanesljive in dobro izšolane sodelavce. Ob opisu in karakteristiki narečij so se mu odpirali problemi s področja jezikovne geografije in onomaslike ter mu narekovali načrt za lingvistični atlas. Delo je na široko zasnoval in prvi veliki plod je lingvistični atlas poljskega Podkarptdjft, ki ga je 1934 i?dal skupaj s svojim učencem M. Maleckim. Razumljivo je. da pri svojem tako zamišljenem dialekto-loškem delu ni mogel mimo zgodovine jezika in da jc pri tean nujno moTal zadeti tudi na vprašanje poljskega knjižnega jezika. Pozoren jc postal na nekatere značilne Črte, v katerih Se knjižna poljščina ujema z velikopoljskimi narečji, in postavil hipotezo, da je vellkopoljščina vir knjižnega jezika. S to hi]>otezu sicer ni naletel na splošno priznanje,, sprožil pa je dolgo in zelo plodno diskusijo, ki še ni končana, in s tem postavil knjižni jezik v žarišče znanstvenega zanimanja. Ob vseh teh dialektoloških in jezikov nozgodovinskih vprašanjih pa so bili Nitsehu zmeraj živo pred očmi tudi problemi, ki zadevajo gramatični sistem sodobne knjižne poljščine in pravopisa; o tem pričajo številne razprave — petdeset let se ukvarja z njimi — in delo pri samem pravopisu (Pisowuia polska). Polonisfika je bila ves čas v .središču Nitstihovih znanstvenih prizadevanj in je v slavističnem Svetu znan v prvi v isti kot velik in temeljit poznavalec poljskega jezika. Posegel pa je tudi preko tega okvira, vendar povečini v mejah, ki zajemajo problematiko zahodne slovanščine (razpravlja o medsebojnem sorodstvu lehitskih jezikov, o polabščini). redkeje se je spustil na področje splošne slovanske lingvistike (razprava o naravi in kronologiji druge pra>slovanske. palatilizacije ve-larov). 2ivo zanimanje za slovansko lingvistično in filološko literaturo kažejo številne recenzije, ki jih je napisal spet predvsem o delih, ki govore o problemih zahodnoslovanske in posebej |joljske lingvistike. Zelo pomemben je tudi Nitschov delež pri organizaciji znanstvenega dela. Bil je med ustanovitelji poljskih slavistič- ji i h revij Rocznik Sluwistyczny in Lini Slow'iunski, bil je tudi njun urednik, uredil je 37 letnikov poljudnoznanstvenega Časopisa Jt;zyk polski, bil je urednik publikacij Poljske akademije: Prace Komisji J^zykowej, Monografje ¡mlskicli ceck gwarowyeh, liozpTawy Wydziahi Filologicznego, Slow ni k sta-ropolski itd. Pokojni profesor Nitseh je zgled znanstvenika, ki je tri četrtine svojega dolgega življenja z nesebično požrtvovalnostjo in vztrajno pridnostjo posvetil znanstvenemu delu in živel samo zanj. Obdarjen z veliko vitalnostjo in energijo je prav do zadnjih dni svojega življenja z neutrudnim delom kljub nevšečnostim si arih let uresničeval svoj življenjski načrt in mu gre zato v nemajhni meri zaslugo, da se je poljska slavi-stika povzdignila tako visoko. POBOÛILO O DELU AKADEMIJE DELO AKADEMIJE V LETU 1958 Člani in funkcionarji Akademije Ob koncu leta 1958 je štela Akademija 2 častna člana, 35 rednih in 22 dopisnih članov. Mod temi so tudi novi 4 redni in 7 dopisnih članov, ki so bili izbrani na sknpMmidne 17. oktobra 1958 (o njih na straneh 33 do 56 tega Letopisa). Po razredih pora »delj enih je bilo: v prvem 8 rednih in 8 dopisnih članov, v drugem 3 redni in 3 dopisni člani, v tretjem fi rednih in 2 dopisna člana, v četrtem 8 rednih in 5 dopisnih Članov, v petem 10 rednih in 4 dopisni člani. Umrlo pa je V le in 1958 pet članov Akademije, dva redna in trije dopisni: redna člana Raj ko Nalitigal in Izidor Cankar, dopisni člani Franc Ks. Lukman, Andrija štaimpar in Kazi-mierz Nitseh. Glede članov predsedstva in nadzornega odhora v letu 1958 ni bilo sprememb. Skupščine, seje, nameščenci in podobno Glavna skupščina v Jeiu L958 je bila sklicana na dan 29. decembra. Na dnevnem redu skupščine, zbrane dne 17. oktobra, so bile volitve novih članov. Razredi, znanstveni sveti inštitutov in komisij, pleuunii in kolegiji ter razni delovni odbori in kolektivi v inštitutih so se sestajali po potrebi. Uslužbencev in delavcev je bilo po stanju z dne 31. decembra 1958: 1. pri Akademiji z inštituti, razen pod 2., 3. in 4-. navedenimi. 77, od tega 35 znanstvenega kadra, 11 knjižničarjev in laborantov, 12 upravnih in pisarniških. 19 pomožnih uslužbencev- in delavcev; redno honorirauih zunanjih sodelavcev je bilo 16; 2. pri Kemijskem inštitutu »Borisa Kidriča* 104, od tega 30 znanstvenega kadra. 26 knjižničarjev in laborantov, 13 upravnih in pisarniških, 35 pomožnih uslužbencev in delavcev; poleg tega je imel inštitut enega redno L ono ri ranega zunanjega sodelavca; 3. pri Inštitutu za elektriško gospodarstvo 44, od tega 14 znanstvenega kadra. 4 knjižničarje in labnrante, 8 upravnik in pisarniških, i4 pomožnih uslužbencev in delavcev, 4 honorarni uslužbenci z nepolnim delovnim časom; 4, pri Inštitutu za turbinske stroje 52, od tega 1 znanstvenega kadra, J laboranta. II) upravnih in pisarniških. 25 pu-možnih delavcev, 8 honorarnih z nepolnim delovnim časom; inštitut je imel tudi enega zunanjega znanstvenega sodelavcu. Inštituti Inštituti Akademije imajo od zadnjih let sem več ali manj ustrezajoče prostore, pa tudi znanstvene sodelavce in nameščence, tako da se je moglo njihovo delo razvijati po načrtih in ustaljenih smereh, O njem poročajo inštituti posebej v tej knjigi Letopisa. Toda uiti giede prostorov niti glede osebja stanje pTi mnogih inštitutih še ni zadovoljivo. Ob koncu leta 1958 je imela Akademija 13 inštitutov, razen njih pa še lerminološko komisijo s štirimi sekcijami. Z Inštitutom za geografijo je tesno povezan Kartografski zavod t Biološkim inštitutom pa so povezani Odbor za it reje vanje favne, flore in geje Slovenije, SpeleobioloŠki laboratorij v Postojni in Mali no biološki laboratorij v Rovinju. Pri Inštitutu za raziskovanje krasa v Postojni je poleg na novo urejenih in razpostavljenih zbirk omeniti velike investicije, ki so bile potrebne, da bo ta ustanova imela v Akademiji pripadajoči stavbi v Postojni kar najbolj svojim namenom primerne delovne in razstavne prostore. Glede inštitutov, ki so nameščeni v stavbah Akademije v Ljubljani na Novem trgu 4 in v Gosposki ulici 13, bi bilo omeniti, da se prostori nekaterih izmed njili postopoma sodeh-neje opremljajo in da se je z nekaterimi adaptacijami tudi posrečilo razširiti jim nekoliko delovne prostore. Ostali inštituti bodo glede opreme še prišli na vrsto, Posebej je obravnavati tri inštitute, ki jih na kratko imenujemo »velike«, in ki so Kemijski inštitut * Borisa Kidriča« , Inštitut za elekiriško gospodarstvo in Inštitut za turbinske stroje. Od 1. februar ja 195B dal je izvršujejo tta podlagi zakona o znanstvenih zavodih ustanoviteljske praviee glede teh treh inštitutov skupno Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Lili verza v Ljubljani in Izvršni svet Ljudske skupščine LRS, Ti ustanovitelji so 19. junija 1958 podpisali pogodbe o izvrševanju ustanoviteljskih pravic do teh inštitutov, na podlagi katerih jc bil Izvršni svet l.HS pooblaščen, da izda akt o ureditvi razmerij, ki morajo biti določena z zakonom o znanstvenih zavodih. Akademija jc dala dne 17. oktobra 1958 soglasje k osnutku uredb o teh inštitutih. Izvršni svet LRS pa je 20, decembra 1958 sprejel uredbe o inštitutih. Publikacije Povečanje števila znanstvenih sodelavcev in postopna izgraditev inštitutov je pospešila njihovo znanstveno dejavnost. Delo \ inštitutih in izven njih na terenu se čimdalje bolj intenzivira, Stiki z znanstvenimi ustanovami in strokovnjaki doma in v inozemstvu se večajo in poglabljajo. Vse to se pozna tudi v produkciji znanstvenih del, razprav, strokovnih mnenj, poročil itd., ki so jih napisali člani Akademije in njeni sodelavci. ŠtcMlo in obseg znanstvenih ter strokovnih del, zlasti tistih, ki jih avtorji V rokopisih predlagajo za natis razredom naše Akademije in jih ti sprejemajo, raste, vendar ne gre s tem vzporedno možnost njihove objave. Namesio da bi z zvečano produkcijo znanstvenih del, sprejetih in pripravljenih za natis, iti znanstvenega dela v okviru Akademije vobče rasla tudi puhlikacijska dejavnost Akademije, ta v zadnjih leiih pada, Oglejmo si nekaj številk: v letu 1954 je Akademija objavila okoli 175 tiskovnih pol svojih publikacij, v letu 1955 ludi okoli 175 tiskovnih pol, v letu 1956 okoli 148 tiskovnih pol, v letu 1957 120 tiskovnih pol, v leiu 1958 pa srno tudi dosegli komaj okoli 120 tiskovnih pol. Nasprotno pa rokopisov, sprejetih in pripravljenih za tisk, ne manjka. Ob koncu leta 1958 jih je bilo za okoli 280 tiskovnih pol. Poleg teh čakata na objavo še dve večji bibliografski deli. O vzroku nesorazmerja med številom za tisk pripra\ljenih rokopisov in številom ter obsegom tistih, ki se natisnejo, je razpravljala Akademija že večkrat. Preobložen osi tiskarn z delom in delno njihove težave lehuične plati (zlasti-ec gre zu tiskarne izven Ljubljane, v katere se tudi moramo zatekati), to so glavni razlogi, da številni rokupisi ue morejo priti na vrsto za natis in objavo. ! reba je pa podčrlati, da so bili Akademiji za leto 1958 v republiškem proračunu krediti za tisk zvišani; bilo jib je za tisk 10 milijonov din, za avtorske honorarje pa 2.5 milijonov din (v letu 1957 za tisk le 5,487.^69 din, za avtorske honorarje pa 3,649.b54 din). Niso pa publikacije Akademije, kakor bi. mogoče kdo sodil, mrtev kapital, ki leži nakopičen v skladiščih Akademije: nekako polovica naklade naših publikacij gre z zamenjavo v a vel. Ob koncu leia 1958 je bila naša «stanova v zamenjavi z 840 naslovi znanstvenih in drugih institucij v vseh delih sveta, od feh v Jugoslaviji 150, v inzomestvu pa 690. V letn 1958 je Akademija prejela v zameno 441)3 zvezke raznih publikacij, ki so bile uvrščene deloma v biblioteke inštitutov, deloma v osrednjo biblioteko Akademije» Kongresi, študij in podobno v inozemstvu Ne le glede publikaeijske dejavnosti, tudi drugače se skuša Akademija uveljaviti in pokazati znanstveno delo, ki ga opravljajo njeni člani in sodelavci, V mislih imamo v prvi vrsti znanstvene kongrese, sestanke in podobno doma in v inozemstvu. S sredstvi, ki jih je a) iz republiške devizne kvote mogla črpati naša ustanova in b), ki so ji bila na razpolago od Akademijskega sveta H,RJ, se je v letu 1938 udeležilo znanstvenih kongresov, sestankov in podobnega v inozemstvu 10 članov oziroma znanstvenih sodelavcev, ki so nu teh kongresih ali sestankih imeli povečini tudi referate. Udeležili so se: dr.Irance Bezluj. znansiveni sodelavec Inštitutu za slovenski jezik. VI. mednarodnega kongresa za OnOmastiko v Miinehenu; dr. Marta Blint-, znanstvena sodelavka Kemijskega inštituta i Borisa Kidriča*, Kongres kemikov-živileev v Varšavi; ing. Miroslav Ceh, strokovni sodelavec Kemijskega inštituta j Borisa Kidriča«, Mednarodnega posvetovanja o škrobu v Det moki u (Zahodna Nemčija); ing. Edvard VldfJer. znanstveni sodelavec Inštitutu za elek-triško gospodarstvo, Generalnega zasedanja IEC v Stockholinu: dr. ing. Raj ko Kavčič, znanstveni sodelavec Kemijskega inštituta "Borisa Kidriča*, il, simpozija za plinsko kromnio-grafijo v Amsterdamu; akad, dr. Viktor Korošec, upravnik Orientalističnega inštituta, Posvetovanja mednarodnega društva za -Zgodovino antični h prav \ Trstu; akad. dr. Milko Kos. Glavne skupščine za izdelavo reper-torija srednjeveških virov v Rimu; dr. ing. Boris Lavrenčič, znanstveni sodelavec Kemijskega inštituta «Borisa Kidriču«, Evropskega zborovanja za kemijsko tehniko v Fraukfurtu (Zahodna Nemčija); Egon Pretner, strokovni sodelavec inštituta zu raziskovanje krasa v Postojni. II. mednarodnega speleoloskega kongresa V Bariju; akud. dr. Maks Samec, upravnik Kemijskega inštituta ¿Borisa Kidriča«, Mednarodnega posvetovanja o škrobu v Det-moldu {Zahodna Nemčija) in Mednarodnega kongresa o makro-molekularnih .spojinah v Nottinghamu (Vel. Britanija). llaznili prireditev so se udeležili oziroma zaradi študija sn se s sredstvi, ki sta jih dala v celoti ali delno na razpolago Akademija iz republiške devizne kvote tu Akademijski svet FLRJ, mudili v letu 1958 v inozemstvu: Ing, Mitja Brodar, znanstveni sodelavec Arheološke sekcije (Wildkirchli, Švica); dr, Emili jan Cevc, znanstveni sodelavec Sekcije za zgoduvino umetnosti (Italija); akad. dr. Ivan GraFeiiuuer (Koroško); uknd. Božidar JukaC (Združene države Amerike); prof. dr. josip Korošec, načelnik Arheološke Sekcije (Grčija); akad.dr. Viktor Korošec (Heidelberg, Zah. Nemčija); dr. Niku Kuret, višji znanstveni sodelavec Inštituta za slovensko narodopisje (Gradec); akad.dr. Božidar Lavrič (Francija); akad. dr. Francč Štele (Dunaj); Alojzij Scrcelj, asistent Arheološke sekcije {Avstrija); (Ji.ril Skcrjanc (Francija); akad. Luči-jan M. Skerjanc (Pariz). V zadnjih dveh letih je stekla zamenjava znanstvenikov iz Poljske, v letu 1958 tudi iz Sovjetske zveze, to pa mi podlagi konvencij, ki jih je Jugoslavija sklenila s tema dvema državama. Od znanstvenih sodelavcev naše Akademije se je mudil doslej na Pol jskem eden, v začetku januarja 1959 pa odpotuje v Varšavo še edeii. Večje pa je število profesorjev in znanstvenih sodelavcev z univerze, ki so na podlagi omenjene konvencije obiskali Poljsko. Predavanja in obiski Znanstvena dognanja skuša Akademija posredovati z javnimi j) reda vanj i tudi širšim krogom interesen lov. Ta predavanja imajo na Akademiji inozemski in domači znanstveniki. Predavanj domačih predavateljev je v letu 1958 bilo 9, predavanj inozemcev pa 7. Med temi so tudi nekateri poljski znanstveniki, ki so prišli k nam na podlagi konvencije s Poljsko akademijo znanosti. a) Domači predavatelji: J. akad. prof, dr. Viktor Korošce, h. februarja 1958, o temi »Mednarodne pogodbe v klinopisnih tekstih«; 2. tik a d. prof. dr. Ivan Grafenauer, 20. februarja 1958, o tej m i Zveze mod slovenskimi ljudskimi pripovedkami in retij-skimk; ). univ. prof. dr, Josip Korošec. 6. marca 1958, o iemi ¿Kul-turni tokovi v ueolitski Jugoslaviji«; (L del); 4. isti predavatelj, 20. marca 1958, o lemi »Kulturni tokovi v neolitski Jugoslaviji- (II. del): 5. akad. univ. prof. dr. Fran Kogoj iz Zagreba, 4. aprila 1958, o torn i K.aj vse povzroča kožne bolezni*; 6. akad. prof, dr. i van Grafenauer. 25, oktobra f.958, o temi »Siolica slovenskega jezika na ljubljanskem liceju in Slomškovi slovenski tečaji v celovškem seminarju*; 7. akad, prof, dr, Makso Snu deri. 6. novembra 1958, o temi »O izvirih pravic človeka«; 8. iniiv, prof. dr, Josip Korošec, 13.novembra 1958, o temi »Nekateri problemi prazgodovinskih naselbin Ljubljanskega barja«; 9. znanstveni sodelavec SAZU dr. Einilijan Cevc, 18. decembra 1938, o temi Mediteranski elementi v slovenski srednjeveški plut liki«. b) Predavanja inozemskih gostov: 1. UlliV. docent dr. Ulrich Schaefer iz Kiela, 11. aprila 1958, o temi »O neandertalcih s posebnim o zim m na najdbe v Krapiim; 2. utiiv. prof. dr. Lkke Guenlker iz Kiela, 14. uprila 1958, o temi >Q razčlenitvi mlajše ledene dobe v Srednji Evropi ¡.; 5. univ. prof. dr. K. Horalek iz Prage, 17. maja 1958, o temi »Primerjalna metoda v jezikoslovju in v literarni vedit; 4. univ. pruf.dr. iSohuslav llavrunck iz Prage, 20. maja 1958, o temi ¡¡Nekaj principov historičiio-priiuerjaliiega študija slovanske sintakse*; 5. prof,dr. Adam Sckaff. direktor Inštitutu za filozofijo in sociologijo Poljske akademije znanosti v Varšavi, 26. maja 1958, o temi Teorija komunikacije (semantika)*; 6. prof, dr, Julius liardach iz Varšave, 18, oktobra 1958, o temi »O razvoju prava v novi Poljski«; 7. univ. prof. dr. Otto Steinbock iz 1/insbrucka, 5. dec. 1958, o temi »K teoriji regeneracije pri človeku«. Akademijo oziroma njene inštitute je na podlagi sporazuma med Poljsko akademijo znanosti ¡ti jugoslovanskimi akademijami obiskalo desei znanstvenih delavcev, na podlagi načrta o kulturnem in znanstvenem sodelovanju med FLRJ in ZSSR pa trije sovjetski znanstveniku P r o r a č u n V letu 1958 je imela Akademija iz republiškemu proračuna za redno poslovanje i ¡¿i razpolago 71,175.74-0 din kredita. Njeni finančno samostojni zavodi (Kemijski inštitut »Borisa Kidriča«, Inštitut za elektriško gospodarstvo in Inštitut za turbinske stroje) so se morali vzdrževati z lastnimi dohodki. Blagovnih deviz je imela Akademija na razpolago iz. republiške devizne kvote v letu 1958 200.000 deviznih dinarjev, neblagovnih pa v letu 1958 v znesku 300.000 deviznih dinarjev. Akademijski svet je dal v letu 1958 naši Akademiji na razpolago 137.500 deviznih dinarjev po dvojnem tečaju (to je ¡375.000 din). Za investicije je v letu 1958 imela Akndemija investicijskih kreditov ua razpolago za 2,500.000 din, Inštitut za turbinske stroje pa posebej 5,000.000 din. KEMIJSKI INŠTITUT BORISA KIDRIČA« Zakon (i znanstvenih zavodih (Uradni list LltS št. 5. od 23. januarja 1938) opredeljuje Kemijski institut »Borisa Kidriča« kot znanstveni zavod. Ustanoviteljske pravice zanj vršijo soglasno s členom 70. tega zakona: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Univerza v Ljubljani in Izvršni svet Ljudske skupščine LRS. Inštitut je tudi v lelu 1938 posloval kot linaiično samostojen zavod. Nei veliko škodo je s to ureditvijo znanstveno raziskovalno delo praktično docela zaostalo in je bilo eksperimentiranje TeguHrano po pogodhah z raznimi ustanovami, kakor: Sklad »Borisa Kidriča« v Ljubljani, Sekretariat za industrijo Zveznega Izvršnega sveta v Beogradu, Komisija za nuklearno energi jo v Beogradu, iz teh virov 'dotekajoča sredstva so omogočala glavnim, v zadnjih letih oblikovanim raziskovalnim skupinam tehnično raziskovalno tlelo v zadevnem področju. V endokrinoloski skupini (ing. K, Andreč) so nadaljevali študije o pridobivanju mlečnega sladkorju v tovarni mlečnega prahu v Murski Soboti. Tam so proizvedli rafiniran sladkor, ki ustreza predpisom jugoslovanske farmakopeje. L uspehom so v istem podjetju preizkusili izrabljati del naprav za pridobivanje sadnih sokov. V bodočem letu naj se začne s proizvodnjo, ki ustreza kapaciteti tamošnjih naprav. V okviru študija o pridobivanju spolnih hormonov iz urina so uspeli koncentrirali surovino na kraju samem v razmerju t: 1000 in s tem omogočili racionalen transport. Izvršili so predpriprave za industrijski eksperiment o odstranitvi fenolov iz odpadnih vodic s pomočjo velenjskega lignita. V biokemično-mikrobiološki skupini (dr. M. Bliuc) so izpopolnjevali ugotovitve prejšnjega leta s sodobnimi metodami konzerviranja raznih živilskih pridelkov. Obsevanje z radio-izoiopi ob istočasni uporabi i ne rini h plinov, z ultrazvokom in uporabo izbranih kemikalij je prineslo določene zaključne rezultate. predvsem za skladiščenje mesa in mesnih izdelkov ier nekaterih v rs t zelenjave in sadja. Elaborat o uporabi radioaktivnih izotopov v domači industriji živil je bil v letu 1958 nagrajen od sklada s Borisa Kidričatf- PoSBhno aktualno je bilo vprašanje konserviranja sladkorne pese in ohranitev sladkorja v njej za daljšo kampanjo, Intenzivno so se pečali tudi s študijem o izboljšanju kvalitete kruha iz obsevane moke, pa z dodatkom raznih vrst moke iz italijanske pšenice in koruznega, škroba. Zadevni rez it I tali so zlasti ugodni za izboljšanje kvalitete izdelkov v pekarstvu in slaščičarstvu, kar se je v pekarskem obratu deloma že preizkusilo. — Nadalje preiskujejo najvažnejše komponente moke za neobsevane in različno visoko obsevane primere, Teče tudi raziskovalno delo o vplivu ultrazvoka na izbrane soje mikroorganizmov, povezano predvsem z biosintezo eitronske kisline, kakor tudi s kopičenjem vitamina B1; v krmnem kvasu. Vodja aualitske skupine ing. M. Dermelj je na študijskem dopustu v Ziirieliu obdeloval od januarja do julija 1958 probleme izrabe koksov neobičajne sestave za metalurgijo železu. Ia skupina je v letu 1958 zaključila in oddala poročila o raziskovalnih delih za premoge iz raškega bazena jama Pitan, dalje Kosovo in Podvis, ter poročilo o Flolaeiji premoga No t a jermu. Zakl jučili so tudi raziskovalna dela na premogih Jasenica, Kreka, Stanari, Velika l.ukanja, Makole in Zreče. V delu so premogi Kdaduro in llaša-Tabin. Po naroČilu so preiskovali industrijske odpadne in kot-lovne vode. Obdelovali so problematiko zaščite kovin proii atmosferi-lijam in podvodni koroziji z uporabo cinkovih kromatov \ navadnih in reakcijskih premazih. I gol ovil i so prednosti raziskovanega pigmenta v nekaterih sistemih, Oddelek za toplotno tehniko (ing. B. Exei) je opravil v letu 1958 vrsto nalog za Sekretariat za industrijo Zveznega Izvršnega sveta. Pregledali in analizirali so lop lotuO gospodu rs 1 vo v 21 industrijskih ]KKJ je t jih LRS. in to v živilski, steklarski in gradbeniški stroki. Nadaljevali so s študijem nekaterih problemov in nalog, ki so jih načeli v letu 195?, in to: raziskava gospodinjskih ognjišč, Sončna energija za potrebe gospodinjstva, stehiome-irični podatki nekaterih vrst slovenskih premogov! Na novo so načeli probleme o rosišču dimnih plinov naših premogov. Pripravili so dalje elaborat o stanju parnokoielnih naprav v LRS. Razen teh. pogodbenih del so izdelali še dva elaborata: toplotno gospodarstvo v podjetju i Brest« Cerknica in delovanje kotelnib naprav v Kemični tovarni Moste. Oddelek za fizikalno kemijo (prof. dr. D- iiadži); V sodelovanju z ing. R. Blinteni (Inštitut »Jožef Štefan«) so obdelovali spektroskopsko in teoretično snovi s kratkimi vodikovimi zvezami, ki so kurukterizirane s potencialno funkcijo z d verni m in i mi in majhno potencialno bariero, kar vodi do pojavov i imeli ran j a. Glavni zastopniki so snovi tipa KH.,PO+, ki so lerielekti-ične. Proučevali so spektre fenolov s posebnim ozirom na defor-macijskn nihanje skupin OH in vpliv vodikove vezi na frekvenco, širino in intenziteto traku dOD (z asistentom I. Petro-vom i« Skopja). Ukvarjali so se z vplivom kristalnih modifikacij na spektre dihidroksibenzokinona, o-aininobenzojeve kisline Ln resorcina, Proučevali so pridobivanje cenenih ionskih izmenjevalcev ua bazi oksidiranih in 5 id furniranih premogu Prvi so pokazali sicer ugodno kapaciteto, a odstranjujejo le karbonatno trdoto. Izmenjevalci na bazi sulforniranili premogov kažejo za prakiično mehčanje vode ugodue lastnosti. Podrobnejša karak-terizacija je v teku. V sodelovanju z inštitutom za proučevanje tal in prehrane rastlin FAGV so proučevali učinek kaminskih kislin iz premogov na strukturo tal in resorpcijo kalija in fosforu po rastlinah. Izkazalo se je, da k u minske kisline učinkujejo zelo ugodno na strukturo tal. kar bi imelo velik praktičen pomen. Zasledovali so učinek sevanja ®"Co na razne plastične inase, predvsem vinilne polimere. Preizkušali so tudi uporabnost žarkov y za vulkanizacijo raznih vrst kavčukov in poli^ siloprena. V sodelovanju s konstruktersko skupino pod vodstvom ing. R, Rlinca so izdelali načrte za Ramanski spektrograf in jih začeli izvajati, Oddelek za biiitmene, katrane in sorodne produkte (profesor dr. S. Jenčič): Znanstvene preiskave o bi l umen u >A< iz velenjita so bile že leta 1937 začasno zaključene, poročilo je izšlo v lisku L 19">8- V okviru pogodbenih de! iz skupine za premog {dr. ing, Lavreneič) so opravili ob koncu leta 1957 tehnično analizo >Sehwelteiai iz premoga Kreka in aualizno etstrakcijo bitu-mena premoga »Dobra Sreča«. Preiskali so več vzorcev premoga > Stan ari« glede na vsebnost bitimicna »A«, ki se je pri nadaljnji preiskavi izkazal kot bogat s smolo, imel pa je ie malo voskov. Glavmo delo v letu 1957/1958 je bilo usmerjeno na problem 0 uporabi mineralnih in katranskih olj jugoslovanskega izvora za izdelavo preparatov za zaščito lesa na bazi pentaklor-fenola. Ugotovljeno je bilo, da imamo v Jugoslaviji tehnična topila za pe II taki O r fenol S takimi lastiioaLmi, da bi mogli izdelati produkte, od katerih hi po analogiji s produkti v drugih državah pričakovali dobra uporabljivost za konserviranje lesa. Od septembra 1958 dalje se pečajo s študijem o sestavi lendavske nafte (sodelovanje z oddelkom dr. ing. R. Kavčiča). V skupini za organsko kemijo (dr. ing. R. Kavčič) so izvršili v okviru širše teme: uporabnost lendavske nafte v kemični industriji; poizkuse izolacije in identifikacije aroma (skih oglj ikovodikOv Ca do C,0 s pomočjo frakcionirane destilacije, adsorpcije na silikagelu, ekst rakci je s topili in s pomočjo ultravioletne in infrardeče spektroskopije. Poizkušali SO tudi izolirati in identificirati arOniaiske Ogljikovodike v produktih hidrogenoiize nekaterih jug<»slovanskih premogov in lignitov. Skupina za kemijo in tehnologijo premogov (dr. ing. B. Lavreučič) je dokončala študijo optimalnih tehnoloških in ekonomskih pogojev sušenja velenjskega lignita z izdelavo investicijskega programa, ki ga je med letom potrdila pristojna revizijska komisija. Študij oplemenitenja lignitov, zlasti v smeri popolnega vplinjenja, so razširili na vse naše glavne bazene, predvsem na Kosovo, Kolubaro, K rek o iu Plevi je. 7, Metalurškim inštitutom so sodelovali pri delu v smeri proizvodnje polkoksa in sušenih lignitov. Rezultati so bili preverjeni tudi V industrijskem meri hi. Pri preiskavi domačih premogov glede na koksne lajstnOsti so ugotovili dobro uporabnost nekaterih slojev v premogovnikih Ranovac, Velika Lukanja in Makole. V zvezi s študijem ponašanja žvepla v teku procesov koksanja in vplinjenja so doprinesli nekaj novih važnih spoznanj s pomočjo tehnike markiranja žvepla z radioaktivnim izotopom S„. V teku je obsežno delo na premogih iz raznih slojev bazena Raše, Te raziskave bodo omogočile na eni strani določitev smeri Oplemenitenja Eeh posvojili kemičnih lastnostih izrednih premogov, nu drugi strani pa utrdile način identifikacije posameznih slojev. kar je važno za odkrivanje novih zalog. S študijem uporabnosti zemeljskega plina iz slovenskih nahajališč so razširili svoju dejavnost na področje plinasiih mine rabi ih goriv. V skupini za raziskav nuje zdraoiintfi zelišč {dr. ing K. lle-pič) so nadaljevali z raziskavami sestavin v vclccvctnein n a prsten. Zasledili so vrsto .novih spojin, predvsem en močno aktiven glikozid digitoksigeninske vrste, ki pa ni kristaliziral, in v kristalni obliki izolirali digitoksin ter nov neaktiven glikozid, verjetno diginigeninske vrste, ki ga sedaj preiskujejo. Nadaljevali ho tudi s problemom vrednotenja volčje češnje in določevanja vsebnosti alkaloidov iz kemijskega, kromatograskega in p reparativ nega gledišča ter izdelali ekonomičen postopek za izolacijo kiosciauuiuu. I' skupini za kcniijo makromolckul (prol. dr. M. Samce) so nadaljevali študije o izpremembi škroba, in sicer predvsem krompirjevega, pod vplivom ultrazvoka, RüiitgeuOvih žarkov in žarkov gamu. Dospeli so do štadija topnega, škroba. Veliko število derivatov, ki nastaja pri učinku razne intenzitete obsevanja je bilo definiranih koloid.tio-kemičiio in encim-kcinično Tudi v preteklem letu so člani Inštituta poročali o svojih delih v publikacijah, tehničnih poročilih in referatih na kongresih. Tehnična poročila so bila, kakor v preteklem letu. dostavljena oblastem in gospodarskim organizacijam, ki so dela subvencionirala. Publikacije M.Blinc: Ein Beitrag zur Frage der Brotkonserviemng. Brot und Gebäck. Detmold. 12, 5. 89—9« (1958). M.Blinc: Vpliv /i-nmilaze na staranje kruhu. Nova proizvodnja, IX, 3, 174—ISO (1958). M.Blinc: Conservalion process of citrus friiits. Bulletin Sei. Voug 4, No. 2, p. 39 (1958). M.Blinc: Back Verbesserung mit ionisierenden Strahlen. Bri>t und tjeljiick, Detmold, 12, 1!. 237 241 (1958): Siisswuren, 2, 19, 1140 (1958); Bulletin Sei. Youg, v tisku. M.Blinc: Gamma radiation e.ffects on sugar beet. Bulletin Sei. loug., v tisku. M.Blinc: Vloga natrijevega glntamata pri konserriranju živil. Nova proizvodnja, v tisku. M. Bliuc: Sinrage of gamma irradiated potatoes end cmions. Bulletin Sei. Voug., v tisku. M. BI i lie. K. ßline: The Degree of Association of Fatty Acids in the Liquid State As Derived From Sound Telocity Data and Dipole Moment Determination, journal of Polymer Science, \X\II, 125, 506 (1958), M. Blinc, T. Straneh: Prispevek k pridobivanju buianola in acetonu iz Bulfitfie lužnice bukovega lesa. Nova proizvodnja, IX. 1—2, 79—73 (1958), D. Exel; Energetski tok L RS za leto 1956, Nova proizvodnja, IX. 46 (1958). B. Exel; Stebjometrifni [XKlatki nekaterih vrst slovenskih premogov. Nova proizvodnja, IX, 146 (1938). D. Hadži; The infrared spectra of mixtures of carboxylic acids with pyridine and of the pyridine carboxylie acids. The position of the proton in the respective hydrogen bonds. Vestni k slov. kern, društva 5, 21 [1958). D, Hadži: Die Infrarot-speklren von Mischungen von Carbo-xylsäuren mit Pyridin und das Tunneliercn iu der Wasserstoff brücke OH — N.Zeitschr. für Llcktrochcm. 62, 1137 (1958). D.HadÜi, IL Blinc: The infrared spectra of some ferroelectric compounds with short hydrogen bonds. Molecular Piiys. 1.391 (1958). □.Hadji, R.Blinc: Infrared spectra and Hydrogen bonding in uickeldimethylglyOxinie und related complexes, j, t. hem. Soe, 1958, 4536. D. Hadži, K. Blinc: The tunnelling of the praton as a eau.se of the splitting of hydroxy] stretching bands. Hydrogen Bonding. Per-gamon Press 147. 1959. D. Hadži, M. Ceh; lii. Recenzije knjige prof. tir. h. c. tir. techu. Milana Vidmarja o transformatorjih II. del. Št. 107, Ing. Edvard Iliifler: Tokovi atmosferskih prenapetosti. Št. 109. Dr. ing. Vidu Tišler. ing. Stana Muren: Obnova si-likagela 011 očiščenega z ogljem. Si. 110. Ing. Milan Vidmar mL, ing. Ožbolt Gros. ing, Bogdan Remle: Energetska problematika izmenja ve električne energije meti energetskimi sistemi FLR Jugoslavije. Št. ill. Ing. Edvard Hofler: Poročilo o tehničnem pregledu agregata C elektrarne Vuzenicu. Št. 112, ing.Edvard Hofler, ing, JoŠko Rosina, ing.Ožboli Gros: Poročilo o tehničnem pregledu agregata C elektrarne V ti h red- Št. 1 14. Dr. ing. Vida Tišler: Ltolirua olja. Št. 117. Ing. Joško Rosina, ing. Srečko Sajovic: Nomogram in napetostni obratovalni diagram za transformator -Ferranti. v Črnučah. Št, 119, Lig. Franc Curk (recenzent ing. Joško Rosina): Meritve ozemljitve HF Ožbalt. Št. 121. Ing. Edvard liufler: Poročilo o zasedanju 1EC 1958 V Stuck h ol mu. Prof. dr. h, e. tir. tec lin. Milan Vidmar: a) Izvesta j o saradnji u komisiji za planiranje elekiro-privrede (mart. 1958). b) Povezovan je I lOkV-ne mreže NK Črne gore s superpo-nirano državno mrežo za 220 kV (za Elektroprojekt Ljubljana), c) študija o hidroceutrali Peručioa (za Elektroprojekt Ljubljana). £) Definicija prenosnih naprav (za Elektro-Cel je, Celje). Ing. Ožbolt tiros: Zbirka lastnih in tujih poročil o regulacijskih napravah v slovenskih hidroelektrarnah i letu 195" (za Elektrogospodarsko skupnost Slovenije. Ljubljana). ¡5t,V-64. Lig. Edvard Hofler: Kontrola, stalorske izolacije generatorjev HE Sava-K.rauj. Št. V-94. Ing. Edvard Hofler: Poročilo o priključku transformatorja bO MVA v TP Ruše. Št. V-95, Ing. Edvard Holler: Statorska izolacija generatorjev I IE Mariborski otok. Št. P-3. Ing. Josko Rosina: Dopustna obremenitev generatorja A HE Sava-Kranj. Št. M-45. Ing. Jožko RDistančna zaščita in direktna ozemljite v«. V okviru Elektrotehniškega društva je podal 28. maju 1958 na debat nem večeru uvodno poročilo o meritvah z magnetnimi paličkami, 17. decembra 195N pa je predaval o zasedanju LEC 1958 v Stockholmu. \ »Elektrotehniškem vest-nikui št. 9—10.'t958 je objavil članek: Generalno zasedanje Mednarodne elektrotehniške komisije (IEC) 1958 v Stockholmu in spisal knjižico: Elektrika in varnost. Sodeloval je tudi v elektrostrojui komisiji Ljudske tehnike Slovenije. Dr. ing. Marijan lJIaper je objavil v »Elektrotehniškem vestniku* (958, 51.5 4, članek: Kako Švicarji grade svoje daljnovode najviSjih napetosti, in napisal referat "^24 za zasedanje Jugoslovanskega nacionalnega komiteja GIGRE v Opatiji 1958: ['ogledi na izbor vodiča za 220 k V mreže Jugoslavije. Ing. Bogdail Remše je objavil v isti številki Elektrotehniškega vestni ktt'? članek: Maksimalna razpel i uu verižnice glede nu ekstremne obremenitve, trdnost in poveš vrvi, in predložil relerat 521 za zasedanje Jugoslovanskega nacionalnega komiteja GIGRE v Opaliji 1958: Dopuna tabele granitnih razpona za veee presjeke užeta. Ing. Joško Rosinu je .sodeloval v I ehmškein odboru JEK št. 2 B zu dimenzije elektromotorjev, v Tehniški komisiji za kvalitetni znak pa kot delegat Inštituta. Nadalje je član redakcijskega odbora pri Elektrotehniškem društvu Slovenije ter član šolskega sveta in honorarni prolesor večerne Tehniške srednje šole v Ljubljani. Ing. Srečko Sajovic je član tarifne komisije Elektrogospodarske skupnosti Slovenije v Ljubljani, terminološke komisije SAZU in elek trosi roj ne komisije Ljudske tehnike Slovenije. Dr. ing. Vida Tišier je sekretar tehniškega odbora JEK šl. 10 za izolirna ol ja. Ing. Branko Vajda je član Izvršnega odbora Jugoslovanskega elektrotehniškega komiteja. V Gospodarskem koledarju 1959 (založba >Nova proizvodnja«) je objavil dva članka; Razvoj elektriškega gospodarstva v Sloveniji in Oh slovenski izdaji jugoslovanskih standardov. INSTITUT ZA TURBINSKE STROJE Oddelek za turbine jc v letu 1958 izvede i vrsto eksperimentalnih raziskav o vplivu gostote profilov in njihovega z vitja na brzohodnost in izkoristek Kaplanovih turbin. Izdelan in preizkušen je bil model Francisovega tekača za specifično število vrtljajev 80. Za spirale Francisovih turbin majhne brzohodnosti je bila izvedena vrsta poizkusov, da bi določili najugodnejšo porazdelitev presekov spirale in da bi ugotovili vpliv pred vodilnih lopat ie na porazdelitev vodnega toka. Oddelek za črp&lkc je v okviru študija, kako vplivajo konstruktivni fuktorji na delu centrifugalnih spiralnih črpalk srednjih specifičnih vrtljajev, po naročilu Sklada »Borisa Kidriča«, do vršil raziskovanja o vplivu spirale dolžine tekačevih lopatic in njihovega izstopnega kota na delo črpalke. 1'rojcktiral je dve modelni spiralni črpalki visokega števila specifičnih vrtljajev, dalje je izdelal po načrtih »Litostroja* model spiralne črpalke nfi = 220 in izvede! preizkuse na njem. Izdelal, preizkusil in deloma projektiral jc dva prototipa pro-pclcruih črpalk. Za preizkušanje propelernih črpalk je projektiral in izdelal pudarkom na iskanju sledov domnevane pretočitve Savinje v predelu vzhodno od spodnje Savinjske doline oziroma Celjske kotline. S tega gledišča je bil začetno pregleden teren nekako od Šmarja pri Jelšah na zahod v porečju Voglajne do Celja; za ta del je v osnutku že izdelana morfografska karta. V prihodnjem letu se bo začeto delo nadaljevalo. V letu 1958 smo nadaljevali z gcomorfološkim proučevanjem zgornje Savinjske doline, zlasti v poTcčjih Drete, Luč-uicc, spodnje Ljub niče in doline ob Savinji od Luč navzdol do Mozirja. Posebno skrb smo posvetili pleistocenski problematiki v pogorju Raduhe. kjer se je pokazalo, da je bila na njenem jugovzhodnem pobočju ledeuo-snežna odeja precej večja, kot se je mislilo do sedaj; ledenik je polzel po pobočju najmanj do Lok, t, j. do višine okrog 14-50 m, morda pa še tudi nize na v/dok Tudi periglacialno preoblikovanje jc bilo tod zelo intenzivno. Za celotno porečje ob Zgornji Savinji smo izdelali v tem letu v osnutku morfografsko karto. Glacialna in perigluciulna proučevanja v porečju Kamniške Bistrice so bila v letu 1(J58 končana. Na Pohorju smo nadaljevali z raziskovanjem kvartarnih sledov, izmerili in proučili pa smo tudi vsa pohorska jezerca. Začeli »o z geomorfološkim raziskovanjem v porečju Mirne na Dolenjskem, predvsem z ugotavljanjem starejših terasnih nivojev in delno tudi že s podrobnejšim preiskovanjem plcistoccnskega geomorfološkega razvoja. Nil slovenski morski obali smo začeli letu. 1958 proučevati sledove kolebanja morja v pleistoceuu. En član našega instituta je primerjalno proučil po že ugotovljenih in objavljenih podatkih ter z nekaterimi dopolnitvami zgornjo mejo gozda, trajnega snega, naseljenosti, uspe-vanja in gojenja ozimin. koruze in vinske trte, ier o tean poročal na V.kongresu jugoslovanskih geografov v Črni gori. Kot vsako leto, tako smo tudi v tem letu pregledali ob kouCU talilne dobe oba opazovana ledenika, t. j. triglavskega in skutinega. S triglavskega ledenika smo še posebej od za to najetega opazovalca zasledovali razmere, ki so med letom vladale na ledeniku; opazovalec nam je pošiljal mesečna poročila. Z gozdno upravo LRS smo obnovili stike zaradi poročanja o snežnih plazovih. Ogledali smo si velik usad v dolini Črne pri rudniku kaulina in izredno visoko vodo v Škocjanskih jamah, ki je nastopila 23. in 24. decembra 1958. S finančno podporo inštituta sta se udeležila V, kongresa jugoslovanskih geografov v Črni gori dva člana inštituta. V letu 1958 sino pripravili za tisk in oddali v tiskarno gradivo za peto knjigo Geografskega zborniku, v kateri bodo objavljene razprave inštitniskih in zunanjih sodelavcev, izvršene v zadnjih letih s finančno podporo SAZU. V tisk sla bili dani tudi dve obsežnejši šludiji, ki bo.stu izšli v obliki posebnih Del instituta, in siccr kot četrta in peta knjiga te vrste. KARTOGRAFSKI ZAVOD V Kartografskem zavodu smo v leUi 1958 izdelali karto glacialnih in periglacialnih sledov ua področju notranjskega Snežnika. J zdelana je v merilu 1 : 25.001) za tisk v dveh barvah. V enakem merilu sta izdelani 1 ud i karti teras in nivojev v vzhodnih Slovenskih in Medjimurskih goricah ter na Pohorju. 0 pozebi oljk leta 1956 na Koprskem in v ostalem jugoslovanskem primorju smo izdelali štiri karte, dalje karto kraških ravnikov okrog KaTlov.ške kotline in profil premogovnika Ka-uižarica. Vse to delo je plod terenskih proučevanj sodelavcev Inštituta za geografijo SAZU v okviru zastavljenega programa raziskovanj. Razen zadnjih dveh stvari so vse karte že v tisku. Izrisana je bila tudi hitlrografska karta Slovenije v merilu 1 :200,000 na osnovi celotne vodne mreže na topografskih kartah merila 1: lOO.GOO, Izdelali stuo še kartico o višini agrarnih naselij v Sloveniji, kartici pliocenske Ljubljanice in pliocenske brkinske Reke, regionalno karto Posavske in Primorske Slovenije, skico tipov površja na Kočevskem ter kopirali tlidro-grafsko mrežo Slovenskega Primorja v merilu t : 100.000. Ker je zaposlitev risarja-grafika le zasilna rešitev pomanjkanja delovnega kadra in ker, spričo zakonskih predpisov, honorarne pogodbe s sedaj zu po s len i m risar j em-graf ikoni ne bomo mogli stalno obnavljati, se pojavlja vprašanje pridobitve in namestitve nove moči. Delo v Kartografskem zavodu zahteva kartografsko ali vsaj geodetsko izobraženega delavca, ki bi strokovno obvladal kartografske naloge, ki se pred nas postavljajo. "V okviru možnosti in sredstev smo si uredili fototisk po lastni zamisli. Z njim nam je omogočeno modernejše, estetično eksaktnejše opremljanje kart z napisi. Urejevanje geografske fototeke je s pomočjo angažirane študentke geografije sedaj na dobri poti. Cc bomo uspeli najti Še nadalje kredite za ta namen, upamo leta 1960 fototeko urediti tako daleč, du bo delo lahko steklo ažurno. INSTITUT ZA GEOLOGIJO Geološko-puleontološka sekcija Upravnik inštituta a kad-dr. Ivan Rakovec je dovršil obdelav« ple is i o Genskega os teološkega gradiva iz Betalovega spod-mola iu pripravil razpravo o tem za naiis. Iz Jame v Ix>zi pri Orekku je raziskal sesalske ostanke. med katerimi je za ple-istocensko stratigrafijo najpomembnejši severni jelen. V obdelavi so nadaljnji bovidni ostanki iz Kočarije, ki so bili odkriti v letu 1958, ter kostno gradivo iz trdno oprijele breče, najdeno v jami pri Proseku. Zanimivo je, da pripada večina ostankov iz te jume divjim konjem, ki so sicer v Sloveniji precej redki. V Kamniškem zborniku, knjiga IV, je ob javil čiauck Geološki razvoj kamniške pokrajine (str. 5—32). Asistent Rajko Pavkrvec je šc naprej proučeval starejši tereiar na Primorskem, V zvezie tem je sodeloval pri terenskih delih za novi geološki zemljevid Jugoslavije. Pri tromesečnem karfiranju se je predvsem posvetil razvoju eocenskego fliša. Natančneje je proučeval flišne plasti v Brkinih, kjer je mogoče ugotoviti postopen prehod numulitnih apnencev v laporje in teh naprej v flišne kamenine. Za obdelavo, ki se bo nudulje-vala v prihodnjih letih, so pripravljeni številni numuliti. najdeni v teh plasteh. Kritično ho treba tudi proučiti terenske podatke, ki bodo razjasnili tektonske in paleogeografske razmere na območju današnjih Brkinov. Nekaj časa je posvetil opazovanjem razvoja fliša v okolici Kopra. Poleg zbiranja terenskih podatkov in favne iz nnmuli t ni h vložkov v flišu je izdelal inžcnirsko-geološki zemljevid Miljskega polotoka. Razvoj eoeejiskih plasti je proučeval tudi v Vipavski dolini. Posebiio pozornost je posvetil problemu nastajanja fliša in cikličnemu ponavljanju flišnih plasti. Iz raznih krajev med Vipavo, Ajdovščino, Prvačino in Štanjelom je zbral mnogo numulitne Favne. Za Novo proizvodnjo je napisal članek Pomen eocenskega fliša za gospodarstvo na Primorskem, ki ho tiskan v letu 1959. V novembru je odpotoval !ia DuuBJ, kjer je poglobil že navezane stike s Paleoutološkim inštitutom univerze, z Državnim prirodoslovnim innzejem in Državnim geološkim zavodom. Obenem je prevzel subfosilui material z Ljubljanskega barja, kjer ga je še v prejšnjem stoletja izkopal Dežtnau In ki bo obdelan v Ljubljani. Dr. Anton Ramovš, asistent Geološko-palconlološkega inštituta na univerzi, je s podporo Geološkega inštituta SAZLJ dokončal terensko delo pri raziskovanju mlajših palcozojskih skladov v \itanjskem nizu. Omogočena mu je bila tndi izdelava številnih zbruskov za mikroskopsko preiskavo, ki je bila potrebna za proučevanje mikrofavne. Univ, prof, iz Kielu dr. Ekke Guentlier je med bivanjem v Ljubljani, kjer je imel nu Akademiji predavanje, obiskal inštitut. Pri ogledu zbirk in drugega materiala je dal številne koristne nasvete V zvezi s pleistoecnskimi mehkužci ter mor-fometrienLmi analizami in sodimeiiti v opekarni Lokarji pri Vodicah. Mineralosko-petrografska sekcija Načelnik sekcije zunanji znanstveni sodelavec liuiv. prof. dr. ing. Jože Duhovnik je pregledal ozemlja magmatskih kamenin in njihovih tu (o v v okolici 'tolstega vrha pri Bledu, pii Kamni gorici in Kropi, vzhodno od Ne mil j in v Besniškean gozdu ter na ozemlju Selške in Radovljiške planine ter planine Roviurice na Jelovici. Z zbiranjem materiala za kemične analize s tega področja si je omogočil mikroskopsko in kemično preiskovanje teli kamenin, pri katerih skuša dognali njihovo razmerje do skrilavcev, peščenjakov in drob, ki jih je geolog fvussmut prvotno postavil v puleOzoik, pozneje pa delno v triado. Skladno z idejo pokojuegu proL Nikiiina je že na teh področjih prišel do sklepa, da večina teh kamenin pripada le tufom in t uf i t oni ter le malo pravim magmatskim kameninam, ki imajo celo tedaj ponekod izrazito tufsko strukturo, na primer na področju Tolstega vrha. Prehode v serieitske skrilavce ter razne vložke še sorazmerno malo preperelih tufov v njih si moremo razlagati samo tako, da so sericitni skrilavci nastali iz prvih pod različnimi vplivi. ločen sklep o tem bo seveda podalo šele natančno mikroskopsko in kemično preiskovanje, ki bo prav tako podalo stopnjo diferenciacije in asimilacije v teh triadnih magmatskih kameninah Gorenjske. V paleozojskih skrilavcih (po Kossmatu) je našel d robe in peščenjake, ki vsebujejo jasne in dobro ohranjene plagioklaze, po katerih bo mogoče ugotoviti, ali pripadajo res kaki posebni magmatski fa/i, ki je doslej nismo poznali na našem ozemlju, ali pa so prav tako produkt vvengenskegu magmatizma in bi tako mogli vse te plasti prištevati psevdoziljskim skrilavcem, peščenjakom in d roba JU. Diplomirana mincraloginja Valerija Ostcre dela na sani-dinu iz Zletova zaključne kemične analize, s katerimi bodo te raziskave končane. Pr&zgodo&itigka sekcija S sodelovanjem Inštituta za kvarturologijo na auiverzi v Ljubljani in Arheološke sekcije SAZU se je od 20. juliju do 19. avgusta 1958 nadaljevalo izkopavanje paleolitske postaje Jame v Loži pri Orehku. Preiskani so bili ves vzhodni del jame, desni rov in globoko brezno Jia njegovem dnu. S tem in pa z izkopom globoke sonde pred jamo so bili ugotovljeni podatki, ki so koristno izpolnili stratigrafijo jame. Paleolitska postaja je obsegala le prostor, ki ga je Se dosegala svetloba. Zopet je bilo odkritih nad 150 sileksov, artefaktov in odbitkov, iu sicer v enotni kulturni plasti obenem z redkimi kostnimi ostanki severnega jelena, sv izca, neke vrste goveda in rjavega medveda. Tako je potrjena že na osnovi prej izkopanega materialu izražena da taci j a mlajše paleolitske kulture iz pozne vv tiriuske dobe. Zaključena je obdelava kulturnih ostankov, izkopanih v jami v Loži v letu 1957. Izrisani so bili jamski profili, granu-lacijska analiza plastnih vzorcev pa dovršena. Obdelava gradiva iz leta 1958 je v teku. V Pariz so bili odposlani podatki za Bibliographie a nune I Je de läge de ia pierre ta i 11 če, obsegajoči vso v Jugoslaviji v letih .1956— 1957 publ ieirano kvartarološko literaturo. A kad. dr. Srečko Biodar se je aktivno udeležil 11. mednarodnega speleuloškegu kongresa v Bari-Lecce-Salemu, in sicer z referatom o mousterienski postaji Črni Kal v Slovenskem Primorju. V Razpravah IV. razreda SAZU, 4. knjiga, je objavil razpravo Črni Kal, nova paleolitska postaja v Slovenskem Primorju (str. 269 5(j4. 7 tabel, 3 dikc in 7 prilog). INSTITUT ZA BIOLOGIJO I. Splošno stanje Delo v Inštitutu zu biologijo je potekalo brez večjih motenj. V sestavi kadra, opremi in organizaciji inštituta ni bilo bistvenih sprememb. Omeniti pa je, da je inštitutska knjižnica že prenapolnjena in bo treba poskrbeti tako za boljšo izrabo prostora z novimi policami kot za nove prostore. V prizadevanju za pridobitev terenskih raziskovalnih posio-jank (na planinah, ob jezeru in ob morju) ni prišlo do realizacije načrtov, II. Teoretsko delo Upravnik inštituta je obravnaval problem izvora svoje-vMine .-.kupiiie morskih planktonskih živali (Chaetognatha) iti nadaljeval svoje rlelo pri ureditvi naravnega živalskega sistema. O rezultatih drugega njegovega dela pričajo naslovi objavljenih razprav. V delu ima dve knjigi: 1. po naročilu založbe Pergamon-Press (London) piše knjigo o izvoru in razvoju knidarjev, 2. za uredništvo Mladinske knjige pa popu-larno-znaustveuo. vendar originalno delo o živalih, podobnih cvetlicam, ob razlagi razvoja celotnega živalstva pod stopnjo vretenčarjev v luči turbelarijske teorije, 11L Raziskovalno delo A. Terenska delo. Z denarno pomočjo Uprave za gozdarstvo LRS (za višjega znanstvenega sodelavca dr. Maksa W Tali r&) in Ljudske oblasti LR Črne gore (za raziskovanje favne Črne gore) je bilo opravljeno obsežno terensko raziskovalno delo. Vsi sodelavci inštituta so bili pri tem udeleženi. M. AVraber je bil na ekskurzijah in potovanjih 89 dni, Nekaj teh je opravil po želji in ob kritju stroškov- operativnih ustanov gozdarske stroke, s čimer je zelo koristil naši gozdarski praksi, Ekskurzije po gozdovih siroau po Sloveniji pa so bile v polni meri izrabljene tudi v znanstvene i tu mene. Proučena je bila gozdna vegetacija zahodnih Haloz v Podravinju, v Slovenski Istri (flišno področje), v Goriških Brdih, na spodnjem Krasu, na Dravskem polju, na jugovzhodnem Pohorju, v Prek mulj u (poplavni gozdovi), pri Ravnah na Koroškem, v okolici Mozirja in Gornjega grada ter končno v 9 red njeni delu podruvskega Kozjuka. Zoološke ekskurzije so bile usmerjene (četrtič) zopet v Črno goro, Udeležilo se jih je z lepim uspehom več članov in sodelavce* inštituta. Posamezne ekskurzije pa so šle v hribe (J. Carnelutti, Š. Michieli), gozdne parcele ob raziskovanju talne favne (J.Matjušič) in v kraške kraje (Ankaran, Hrvatsko Primorje, Split in Dalmatinsko Zagorje oh II. speleološkem kongresu v Splitu — Caruelutii, Matjašič, Michieli). Podobno kakor M. Wrabor za gozdno upravo, je J. Mat-jašič opravil več ekskurzij za lovski sektor Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije in s tem v zvezi zaključil rajo-nizacijo nizke divjadi za ljubljanski, kranjski in novomeški okraj. Vodja inštituta je dvakrat delal v Roviuju v našem laboratoriju pri Inštitutu za morsko biologijo in proučeval živalski del planktona, zlasti meduze in ktenofore ter epifitske hidro-zoe. Za bivanja na Bledu je zbiral insektski material. B, Laboratorijsko delo. Vsi člani inštituta so obdelovali obilni na terenu zbrani material, pri čemer so bila ugotovljena pomembna nova dejstva, Tako je bila n, pr. najdena nova podvrsta jamske kožice (J. Matjašič), nov rod hrošče v iz rodu Elateridae (zunanji sodelavec Savo Brelih v zvezi s tržaškim entomologom prof. dr. Josipom Miillerjem), nove vrste in podvrste amfipodnih in iz op od ni h rakov, ki jili je odkril in opisal zunanji sodelavec dipl. biol. Boris Sket. Nadaljevali smo gojitev različnih jamskih živali (slovita Marifugia s celotno svojevrstno mikrofavuo dobro uspeva že poldrugo leto). Gojitve izopodnih in amfipoduih rakov je sedaj prevzel B. Sket. B. Sketu je uspelo preko pol leta obdržati pri življenju največjega jamskega izopoda (Sphaeromides virei), S. Michieli je nadaljeval s poskusi umetnega spreminjanja barve nekaterih vrst stenic in je pri tem uporabil nekatere nove metode (ligature, transfuzije). J, Matjašič je nadaljeval s pomembnimi uspehi študij temnocefalov (funkcije geni talnih organov iu morfologije spolnih celic, odkritje spermijev s spiralno glavico, zoogeografi j a tomnocefalnv i Id.). Zunanji sodelavec eand. hiol. J. Stiru goji v našem laboratoriju domače termite in proučuje njihovo biologijo. IV. Kongresi M. Wreber se je udeležil III. kongresa jugoslovanskih gozdarjev na Bledu in je \odil skupino udeležencev na Pokljuko. Udeleži! se je zborovanja Mednarodne komisije za proučevanje domačega kostanja (Ljubljana) in vodil ekskurzijo po Dolenjskem. Sodeloval je pri IV. medrepubliškem posvetovanju o varstvu uatave v Ljubljani ter vodil ekskurzijo na Bled in Pokljuko. J. Matjasič in Š. Miebieli Sta se aktivno udeležila II. spe]eološkega kongresa v Spi i tu. V. Bivanje v i 11 o z e m s ( v u M. \Vraher se je na povabilo Poljske akademije znanosti in univerze v Poznanju udeležil ekskurzije po Poljski (zlasti v latre in Karpate). VI. Sodelovanje z drugimi znanstvenimi institucijami Sodelovanje v tej smeri je bilo zelo obsežno in bi naštevanje zavzelo preveč prostora. Aktivno smo sodelovali z inštituti kot prejšnja leta in navezali stike še z drugimi sirom po svetu in domovini. Velikemu številu inštitutov in posameznih znanstvenikov smo pošiljali naše publikacije. 7.a Inštitut za veterinarsko medicino v Zagrebu je B. Sket določal amfipodne rake, J. lladži pa za Dunaj in Lizbono opilione. M. Wrabcr je zamenjaval herbarijski material. Posebej je treba omeniti udeležbo predstavnika Biološkega inštituta, zunanjega znanstvenega sodelavca prof, dr. A. Seliškarja pri posvetovanju o krožni progi v Postojnski jami v zvezi z ondotnim našim spel eol o škilil laboratorij em, Vil. Obiski in gostovanja pri nas Z nameni znanstvene diskusije in skupnega dela so bivali v inštitutu prof. J. Jezic (Veterinarska fakulteta univerze v Sarajevu), prof. Stjepan 1 rban (Biološki inštitut medicinske fakultete na Reki) in prof. dr. Odo Stcinbock (univerza v Inns-brucku). ki je imel ua Akademiji tudi zelo zanimivo predavanj e. S študenti vred so nas obiskali doe. Pljakič iz Beograda in profesorja Mevius in Domke iz Hamburga. Obisk so opravili tudi zastopniki Mednarodne komisije za proučevanje doma- čega kostanja pri F A O. Od domaČih obiskovalcev naj orne-nimo še akad. Sinišo Stankoviča (Beograd), Petkovskega in Si-movo (Skopje) ter Maivejeva (Beograd), od inozemcev dr. Aksi-rayu (Inatanbul), dr. Vogel a (Združene države Amerike), dr. Leibnndguta (Zürich) dr. Berlollanijevu (Puvia) in profesor ja dr. G. Müller ja (Trst). V IIL Publikacije A, Objavljeno 1. Jan Carnelutti: Alpine pc tropi nie Lcpidopteren des Karst-gebictes. Verb. d. Deutsch. Zool. Ges., 195?, str. 506—511. 2. Jan Carnelutti ät Stefan Michieli: I. fteitrag zur Kenntnis der Lepidopterofauna vwi Črna Gora. Fragmenta balcanica II, 67 81. 3. Jovan Hndži: Fortschritte in der Erforschung der llühlenfuuna des Dinar Ischen Karstes. Yerh. d. Deutsch. Zool. Ges., 1957, 470—477. 4. lovun Hadži: Zur Diskussiou über die Abstammung der Eumelozoen. Yerh. d, Deutsch. Zool. Ges., 1957, 169—179. 5. Jovan Hadži; Ober die Verwandtschaftsverhältnisse der Cliao tognaiha. Bull, seien!. IY, 2, 51, 6. Jovan lladü: Hydroctena salenskii Dawydolff 1902 — eine Unvollkommen entwickelte Ctenuphore, ibidem, 51—52. 7. Jovan Hadži: Za opustitev sistematske zoološke skupine Btyozoa Ehrenberg 1831, Razprave IY. ruzr. SAZLl, 4. 1958, 125—147. 8. Jovan Hadži; Camella Vilae — velebiti Hadži 1915 (Hvdro-idea), ibidem, 140 -166. 9, Janez Maijašič: Opazovanja na jamskem suktoriju Spelneo-plirya I rogioearidis Siammcr. Biol. vestnik Y (1957), 71—"3, 10. Janez Matjaišič: Lreinalod i/ jamske kožice Troglocaris, ibidem, 74—Ti, 11. Janez Mafjašie: Biologie und Zoogeographie der europäischen Temnocephaliden. Yrerh. der Deutsch. Zool, Ges., 1957, 477—482, 12. Janez Matjašič: Vorläufige Mitteilungen über europäische Temnocephalcn. Biološki ves tili k VI (1958), 60—65. 15. Janez Mat jasi t: Bostembrionnlni razvoj jamske kožice Tro-glucaris, ibidem (1958), 76 -79. 14. Janez Matjttšič: Die Süsswasserineduse Craspedacusta so-werhyi Lankaster in Hijeka, dem Zufluss des Skadarsko jezero. Bull seient IV, 2, 52—53. H. Ertiest Mayer: Doprinos k poznavanju flore Zahodnih julijskih Alp. Razprave IV. ruz. SAZU, 4, 1958, 5—57. Ib. Ernest Mayer: Rhododendron luteum Sweet na jugovzhodnem obrobju Alp, ibidem, 59—83. fr. Stefan Michieli: Nastopanje južnih vrst v Sloveniji, Biološki vestnik V (1957), lt5—120, 1W. Stefan Michieli; MorfoloSka, anatomskih histološka in ekološka opazovanja na vrstah Ifaploenibia solieri liamb et Grassi in Embia jiiaurilanica Luc. (skupaj z J. Boletom), Biološki vestnik V 11957). 90—106. 19. Stefan Michieli: Nekaj pripomb k postavljanja infraspeci-fičnih kategorij. Biološki vestnik VI (1958), 124^134, 20. Stefan Michieli: Über einige interessante Insektenfunde in der Crna Gora (Montenegro). Ball, seien t. IV. 2, 51, 21. Stefan Micbieli & Jan Carnelutti: Biston bctularla L. f. carbonaria Jord (Lepiti.) in Slowenien gefunden. Bull, scient., IV, 2, 53—54. 23, Stefan Micheli: Ökologie und Zoogeographie der Embio teren des Uly Tischen Karstgobietes. Verh. d. Deutsch, £ool, Ges., 1957, 525 529, 23. Boris Sket: Einige interessante Funde der Malaoostraca (Crnst.) aus der Herzegowina und Ona pora Rull, sciont., IV, 2, 53. 24. Boris Sket: Prispevek poznavanja naših amfipotlov. Biološki vestnik Vi (1958). 66—75, 25. Boris Sket; Über Zoogeographie und Pkylogenie der Niphar-gen. Verh. d. Deutsch. Zool. Ges., 1957, 484- 486. 2b. Maks Wraber: Fitosocioloska in ekološka analiza razširjenosti dendroflorc na Pohorju. Biološki vestnik V (1957), 59—70, 27. Maks Wruher; Ekološki i vegetacijski prikaz Pokljuke. Oh-javljeno v posebni brošuri za. udeležence III. jugoslovanskega gozdarskega kongresa na Bledu. 28. Maks Wraber: Ekološka in fitosociološka podoba kostanjevih sestojev illalinet in lOrehovect na Dolenjskem, Objavljeno v posebni brošuri za udeležence jugoslovanske ekskurzije M trd na roti ne komisije za proučevanje domačega kostanja pri FAÜ. 29. Maks Wraber: Predalpski je lov gozd v Sloveniji (Ba/zanicio-Abietelum Wraher 1955 praealpinum subss. nova}. Biološki vestnik VI (1958), 36—44. 50. Maks Wraber: Klima slovenačkog kraškog podrucja. Ktš Slovenije, Split 1957. jI, Maks Wraber: Floro-fitocenološka raspodjela slovenačkog kraškog područjs. Ihidem- ODBOR ZA UREJEVANJE FAVNE, FLORE IN GEJE SLOVENIJE Ker niti v letu 1958 ni prišlo do organizacije dela za urejevanj p favne, flore in geje v zveznem merilu, smo Se odločili, da začnemo bolj živahno delati sami, ne da bi se Omejevali le na teritorij LRS, ker bi to bilo neekonomično. Na naš poziv so naši sodelavci izpisali in oddali vsega 3030 listkov {kartonov), in sicer za sledeče skupine živali: 1. Myriapoda, Lsopoda terrestria, Pseudoscorpionidea, Opi-liones, Araneae (jamske vrste), Aplerygota. Izdela! J. Hadži, 1200 listkov. 2. Hirudinea, Araphipoda, Isopoda aquatilia. Izdelal Boris Sket, 300 listkov. 3. Hemiptera. Izdelal M. Gogala, 200 listkov. 4. Mierolopidoptera. Izdelal J. Gamelutti, 300 listkov. 5. Neuroptera, Lepidoptera. izdelal Š. Michieli. 1030 listkov, V zvezi z reorganizacijo Akademijskega sveta FLRJ je bil naš odbor vprašan, če bi bil pripravljen prevzeti v svoje roke Organizacijo službe za urejanje favne, flore in geje v zveznem merilu. Po posvetu s sodelavci smo sklenili, du bi v načelu sprejeli to častno pa ne lahko nalogo, seveda pod določenimi pogoji, predvsem glede kadra, prostorov in pa denarnih sredstev, Če ho prišlo do realizacije tega, bo treba izdelati načrt dela in organizacije. INSTITUT ZA MEDICINSKE VEDE interni oddelek Znanstveno raziskovulna dejavnost pod vodstvom akademiku prof. dr. Igor/a Tavčarja in njegovih sodelavcev je tudi v preteklem letu potekala izključno na Interni kliniki Medicinske fakultete, s podporo dekanata, uprave kliničnih bolnic ter deloma s pomočjo Zvezne komisije za nuklearno energijo in inštituta i Jožefa Štefana* v Ljubljani. Kot že v prejšnjih letih, je bilo tudi v preteklem letu delo usmerjeno ua več področij interne patologije, diagnostike, klinike in terapije. 1'ako je klinika zastopala koncept O dinamiki mezenhiuLske reakcije (obolenje vezivnega in opornega tkiva) v vseh njenih fazah, od začetne senzibilizaeije in temu sledeče perpetuarije (izprominjanja poedinih faz v poteku obolenja). S tem v zvezi je bil uveden tudi modificiran hemaglutinacijski test za dokazovanje mezenhiniopatij. Nadaljnje področje internisti čue dejavnosti, kjer so bili doseženi znatni napredki, je imunohematologija. Uveden je bil test levkoagJutininov. kar ima pomen pri diagnostiki agranulo-citoz in grunulocitopenij. Kuagulacijski laboratorij dela sedaj kompleten koagulogrom. s čimer je omogočeno določanje izpada poedinih koagulacijskih faktorjev. Možna je tudi diferenciacija posameznih vrst hemofilij iu je v tran ožim predvideno raziskovanje zadevne patologije na področju naše republike. Nadalje je potrehno omeniti nova dognanja s področja avitaminoze B-12 Z morfološkimi spremembami na bukului mukozi pri akutnih levkemijah. Na področju gastroenterologije je bila uvedena rutinska preiskava želodčnega soka s pH-metriramjem in tako imenovani g astro fes t i, preiskava na aciditeio želodčnega soka, ki pa ne zahteva frakcionirancga izčrpavanja in želodčne sonde. Skupaj z biokemičnim laboratorijem so bile opravljene nadaljnje preiskave na področju trias elektToforeze (proteino-gram, lipidograiu in glicidogram) na serumskih beljakovinah, urinu in ostalih telesnih tekočinah. Zlasti na področju t.rias elektroforeze iz urinskih beljakovin so bila opazovana nova dognanja (kronične nefroipatije, mielom, paraproteinurije itd.}. Z določanjem aktivnosti encimov v serumu (tram.saminazaj je bila omogočena zgodnja diagnostika miokardnega infarkta in eventualnih preinfarktnih stauj. Nadaljevala sta se tudi sistematični študij in praktična aplikacija že vpeljanih endoskopičnih metod (laparaskopija Z eventualno istočasno hepatalno punkcijo, gastrOskopija, cišto-skopija, kateterizaeija srca s selektivno angiografijo malega krvnega obtoka pri proučevanju prirojenih in pridobljenih angiokardiopatij). Kur zadeva izotopski laboratorij, je ta v preteklem letu razširil svojo dejavnost. Testiranje z radioaktivnim j od mm je postalo rutinska metoda pri patologiji žleze ščitnicc, uporabljal pa se je J-131 tudi v terapevtske namene. Z radioaktivnim kromom je bila uvedena metoda določanja starosti eritrocitov, kar je bistvene važnosti pri diagnostiki raznih splenomegalij. Z radioaktivnim fosforoin so se zdravili bolniki, ki bolehajo za po lici tem i j o. V terapevtskem] Oziru je klinika nadaljevala sistematični študij o zdravljenju z glukokortikoidi. Med drugim je uvedla nespecifično hormona! 110 zdravljenje tudi pri pljučnem emfi-zemu. Pri slednjem obolenju so predvidene tudi ostale nove metode zdravljenja (dihalne vaje, posebni respiratorni aparati itd.). Končno je bil vpelja.n na kliniko nov in zelo efekteai način zdravljenja zastrupitev z harhiturati (megimide). C J vseh navedenih novih dognanjih so bile podane v zadevni strokovni literaturi številne objave. "Končno je klinika uvedla tudi kartoteko vseh kliničnih primerov po diagnozah, ki naj služi nadaljnji obdelavi in ruziskovaluemu delu. Ortopedski in travmatološki oddelek 1. Raziskave o spremembah d sestavi sinovialnih eksudaioo pri raznih sklepnih obolenjih so bile v preteklem letu omejene v glavnem na rutinsko zbiranje statističnega materiala po raziskovalnih metodah, ki smo jih izdelali v prejšnjih letih. \ dobi od 1. januarja do 51, decembra 1958 smo preiskaii 20 eksudatoi s pripadajočimi serumi. Delo napreduje zelo počasi, ker nismo imeli sredstev za honoriranje pomožnega kadra, ki bi bil za intenzivnejši potek raziskav potreben. Kljub temu da z zbiranjem eksperimentalnih podatkov nadaljujemo, smo pričeli z urejevanj eni in s statistično obdelavo do sedaj zbranega gradiva. Predvidevamo, da bodo dosedanji zaključki teh raziskav letos pripravljeni zn objavo. Navedeno raziskovalno delo se vrli na Ortopedski kliniki in na Inštitutu za kemijo Medicinske fakultete v Ljubljani. Kemijski del preiskav opravlja predstojnik inštituta due. ing. Dušan Siueiu, pri delu mu je v pomoč en laborant 2. Transplantacije konzerviranega kostnega tkiva so se nadaljevale in je bilo v letu 1958 izvršenih nadaljnjih 29 transplantacij. Metodika konzerviranja kostnih homoiotrauspian-tatov je ostala nespremenjena in uporabljamo kostno tkivo, konzervirano v raztopini meriiosala. prav tako kot tkivo, kon-servirauo pri nizki temperaturi. Število truuspluntacij je v letošnjem leiu pa-dlo spričo spremenjenih indikacij za tovrstne posege in spričo radikalnejših inetod. ki so bile v novejšem času uvedene pri operativnem zdravljenju kostne in sklepne tuberkuloze. V primerjalna opazovanja je bil vključen bolniški material iz specialne Bolnice za OAT Valdoltra. Sodelavci: serijski bakteriološki pregledi prof. dr. Milica Valentineič; tehnično vodstvo Bone-Bankai kartoteka in registracija sestra Sl&viea Marinič. 5. Uporaba radijskih izotopov (Thorium X) v zdravljenju kroničpih sklepnih obolenj hrbtenice, ki smo jih pričeli uporabljati v letu 1955, je pokazala zadovoljive klinične rezultate. V letu 1958 smo s preparatom Thorium X zdravili nadaljnjih 38 bolnikov, tako du je celokupno število zdravl jenih primerov naraslo na 137. Razen dosedanjih kliničnih in laboratorijskih preiskav, ki se rutinsko izvajajo pri vsakem z izotopom zdravljenem bolniku, pa so bila v leiu 1958 uvedena raziskovalna merjenja i kskretov v namenu, da bi ugotovili, kako se izotop po aplikaciji razdeli po posameznih organih oziroma tkivih telesa in po katerih poteh se iz telesa izloča. Pri teh meritvah nas je predvsem zanimalo vprašanje koncentracije izotopa v posameznih ekskretih in hitrost izločan ja iz organizma. S temi meritvami bomo v letu 1959 nadaljevali in predvidevamo, da ho število opazovanj zadositto za pridobitev potrebnega števila podatkov. Sodelavci: asist. dr. FranceDebevec, Ortopedska klinika: tir, ing. Vlado Kosta. znanstveni sodelavec pri Inštitutu »Jožef Štefan«, 4, Raziskovanje pojavu prirojenih tinomnlij kolčnik sklepov (v dolini Zete v Črni Gori) se v letu 1958 ni nadaljevalo zaradi tehničnih ovir. ki SO onemogočile pravočasnu nabavo rentgenskih filmov in organizacijo ekipe, ki bi na kraju samem nadaljevala S pregledi prebivalstva. Do sedaj zbrani podatki in rentgcnoprami pa so omogočili nadaljnje meritve in nadaljnji študij posameznih kriterijev za zgodnjo diagnozo kougeiiiialue displazije kolka. Statistično obdelavo na ta način pridobljenih podatkov burno predvidoma nadaljevali tudi v letu i959, K. i r u r g i č n i oddelek V letu 1958 je Kirurgičiia klinik n posvetila vse svoje delo ekstrakorporealni cirkulaciji krvi pri živalih, z eventualno možnostjo aplikacije te metode pri človeku, da bi se moglo operirati na odprtem sreu. Jo se nam je tudi posrečilo v septembru 1958. ko smo prvič lahko odprli desni preddvor pri človeku in je bil ta s poni nejo ekstrakor po realne cirkulacije 18 minut prazen Vse naše delo v bodoče je usmerjeno k izpopolnjevanju cksirukorporealne cirkulacije z možnostjo operacije na notranjosti srca pri popolnem srčnem zastoju. Nadaljnji del prizadevanj je bil usmerjen v priprave za umetno ledvico, ki jo je klinika naročila. Poseben napredek v kliniki je zaznamovan v arteriograHji glave in s tem v zvezi določitve patoloških sprememb na ožilju pri subrachnoidaluih krvavitvah. Nadaljevalo se je delo pri konservi ran ju transplanta to v na ožilju, pri čemer je omeniti uspešen transplantant abdomi-nalne aorte Z bifurkacijo pri bolniku, ki je imel aneurismo abdominal ne aorte. Kirurgičua klinika je pripomogla prav posebno k organizaciji IX. kongresa kirurgov Jugoslavije v Ljubljani, na katerem je podala poleg enega glavnega referata tudi nekaj korefcratov in prikazov, kakor je to spodaj uavedeuo. Publikacije K i r U r g i č ne klinike v letu i 9 5 S : A kad. prof, dr. B, LuVtič; Okluzije lik vor fistula U fossi cranii anterior. Acta Chir. Jugoslavica, 1956, lase. 1, Neka za palas ja iz kirurgije krvnih žila, Lijcčnitki Vjcsnik 1958. br. II—12. Skupaj /. dr. Koíakom: Reconi+trnction of Arterial Circulation, The Rritish Journal of Surgery, 1956, Vol. XLY, No. 194. Skupaj z dr, Zdravičein : Medicine in Vugoslavia, Tli« Hritisli Journal of Clinical Practice, vol, 12, No. 8. Prof, -politična terminologija iz leta 1855 in začeli »o se kontrolirali in dopolnjevati svojecasni ekscerpli iz Gutsmnna, kur se ima nadaljevati v letu 1959 tudi glede drugih, že izpisanih starejših besednjakov, Vzporedno z izpisovalnim delom je potekalo v omejenem obsegu tudi tehnično urejanje mlajšega in starejšega gradiva, čeprav za to delo ni bilo na razpolago dovolj potrebnih moči. Konee lota 1958 je bila po reorganizaciji inštituta v okviru sekcije ustanovljena Komisija ¿a. terminološko pomoč iin koordinacijo. ki naj v prihodnjih letih pomaga združiti rezultate dela v posameznih sekcijah Terminološke komisije z rezultati slovarskega zbiranja, opravljenega v Leksikološki sekciji. Znanstveni sodelavec sekcije dr. Lino Lcgiša je kakor prejšnja leta sodeloval tudi v letu 1958 kot jezikovni svetovalec v Medicinski sekciji terminološke komisije. Dr. Vas» Suyer se je ukvarjal z raziskovanjem ledinskih imen na podlagi jožefinskega in terezijans.kegu katastra in fevdalnih knjig pa sestavit imensko in kraje.vno kartoteko k SVOjim izvlečkom iz listi ns.kega materiala. E 11 m o I o š k o - o n o m a s t i. č n a sekcija Inštitutu za slovenski jezik je bil do 1. oktobru 1958 dodeljen tudi znanstveni sodelavec dr. France Bezlaj, ki se je ukvarjal s pripravljalnimi deli za slovenski etimološki slovar in s slovenskim imenoslovjem, Po svojem imenovanju za izrednega profesorja na Filozofski fakulteti je še delal kot gost do 19.decembra 1958. ko je dokončno zapustil staro službeno mesto. A zadnjem letu se je dr. Bezlaj posvetil najbolj vprašanjem stratigrafije jezika. Pripravljal je monografijo s tega področja in zbral sistematično besedno ter imensko gradivo slovenske geografske ra botanične sinonim ike po pomenskih kategorijah. Tudi pripravljalna dela za slovenski etimološki slovar so prešla v nove fazo, ker je orientacijska kartoteka že toliko narasla, da je bilo mogoče pričeti z oblikovanjem posameznih gesel. Do sedaj je bolj ali manj popolno urejenih okoli 1300 jkiI z gesli, sistematično sta skoro že dovršeni črki a in b. V februarju in marcu je bil dr. Bezlaj šest tednov gosi Filozofske fakultete v Pragi; s podporo Slovenske akademije znanosti in umetnosti se je udeležil VI. mednarodnega onoma-stičuega kongresa v Münehciiu od 24. do 28. avgusta 1938; na stroške {z vršnega sveta LRS pa IV. ¡mednarodnega kongresa slavistov v Moskvi od 1, do 10, septembra 1958, Predavanja, ki jih je imel na teh obiskih, so deloma že izšla, deloma pa so še v tisku. Kolikor ni bila zaposlena pri urejanju gradiva za Lingvistični atlas Slovenije, je pri delu dr. Bezlaja sodelovala tudi asistentka lingvistične Sekcije Saša Seruec. Komisija za slovensko gramatiko, filologijo in pravopis Komisija .je začela svoje delo z določanjem smernic za novo izdajo Slovenskega pravopisa, Ugotovila je, da je treba razširiti f razeologijo, rekeijo in ra/.lago. dojxiluiEi besedišče z neologizini. strokovnim izrazjem in pomembnejšimi krajevnimi imeni. Slovarski oddelek ji je dal na uporabo obilno list-kovuo gradijo ekscerptorjev, tudi slik s terminološkimi komisijami, zlasti z medicinsko in tehnično, je zelo živahen. Doslej je komisija na rednih tedenskih sejah razčistila in j>oglubilu dobršen del uvoda v pravopis, po novih ]>oglcdih je obdelala tretjino besednjaka, za ostalo pa zbrala dokaj dodatnega gradiva. Kaže, da bo Slovenski pravopis pripravljen za tisk kmalu v začetku 1960, obseg pa bo v primerjavi z izdajo iz leta 1950 narasel nekako za tretjino. Vse delo komisije poteka v sodelovanju s š i roku javnostjo in s strokovnjaki, Pomembnejše prispevke zunanjih sode-laveev honor i ramo iz sredstev, ki jih daje na razpolago založnica. Slovenska akademija znanosti in umetnosti ima nad delom pokroviteljstvo, finančno pa ni obremenjena, INSTITUT ZA LITERATURE L Ko m i sija za bibliografijo a) Retrospektivna knjižna bibliografija. Pod vodstvom Janeza Logarja je bibliografska (ikipa v letu i958 opravila i 152 delovnih lir za pOpiS knjig in časopisja, za decimalno klasifikacijo in za ko ni rolo popisa. V kartoteko za retrospektiv Jio bibliografijo knjig in časopisja je bilo na novo vloženih 1741 glavnih in 492 pomožnih listkov (od tega 52 časopisnih, enot). Stanje kartoteke je naslednje; glavnih listkov 29.566, od tega 74(1 časopisnih; pomožnih listkov 8482, tnl tega 78 časopisnih; skupno listkov 58.048, od tega 818 časopisnih. b) Nadaljevalo se je alfabetiranje in vlaganje listkov retrospektivne bibliografije člankov i it leposlovnih prispevkov iz slovenskega časopisja od začetka slovenske publicistike do leta 1945. Vloženih je bilo okrog 20.0(X> listkov. V letu 1959 ho to tlelo zaključeno. e) Rokopis publikacije Bibliografija člankov in leposlovnih prispevkov v slovenskem časopisju in zbornikih za leta 1945 do 1950 je bil dokončan v aprilu leta 1958. II. Slovenski biografski leksikon Preteklo leto je Uredništvo leksikona zbiralo, dopolnjevalo in redigiralo članke za 9. snopič, ki ho obsegal 450 prispevkov. Predloženi rokopis, obsegajoč nekaj nad 300 člankov, je predsedstvo Akademije že odobrilo. Kasneje je uredništvo prejeio in pripravilo za tisk še okoli 90 člankov. Manjka še okoli 40 prispevkov. Kljub temu bo rokopis pripravljen za tisk v prvi polovici leta 1959. Za naslednje suopiče uredništvo dopolnjuje alfahctaiij in je zbralo zanje že nekaj nad 100 prispevkov. Uredništvo hkrati sistematično dopolnjuje še alfahetarij za Dodatek, obenem pa je izdelalo popoln seznam sodelavcev Ln njih člankov, ki so bili objavljeni v L in 11. knjigi leksikona. III. O h j a v a pisem Frana L e v c a Doslej je bilo registriranih in popisanih 769 Levčevih pisem (47 naslovljene«*) ter 3471 pisem Levcu (489 našlovi-teljev). katerili originale ali prepise hranijo Narodna in univerzitetna knjižnica, Narodni muzej in Slovenska Malica v Ljubljani; Študijska knjižnica in Državni arhiv LRS, podružnica v Mariboru; Študijska knjižnica v Novi Gorici; Vseuči-iiškii knjižnica v Zagrebu; Literarni archiv Narodniho musea v Pragi, ter privatniki. Izdelana je bibliografija vseh dosedanjih objav Levčevih pisem. Za okrog 260 pisem je zbrano potrebno gradivo za komentar. Prva knjiga Levecvih pisem bo v letu 1959 pripravi jenu za tisk. INSTITUT ZA SLOVENSKO NARODOPISJE Oddelek za ljudsko slovstvo. -- Le in L 958 smo z lastnim magnetofonom mogli končno začeti zvočno registrirati avtentična ljudska besedila v širšem obsegu in načrtno. Po prvem uspelem poskusu pri pravljičarju Petru Jaki ju Smerinjekovem v Kranjski gori februarjn !958 (okrog 15 pravljic) je dr. Mati-četov odšel na Koroško (8.—17. inarea 1958). V 1'odjuni je zapisoval pri Kvanenikovih v Ili.nkolab (obč. Blato — okrog 30 pripovedk, anekdot, šaljivih zgodb), nato pa se je mudil pri pravljičarju Vinceneu Pečniku, p.d. »Biclju« v Rutah nad Bistrico; pri njem osebuo in v njegovi družini je registriral okrog 50 pravljic, anekdot, pripovedk ipd, V Rožu je razen nekaj krajših besedil v Svečah (6) in Šempetru (6) posnel na trak nekaj vzorcev iz obsežnega pripovednega repertoarja Franca Izopa >Lobj)0! v Goriueičah (7 tekstov). Pot v Ziljsko dolino pa je dala nekaj krajših tekstov iiz Potoč (8 — vmes so pesmice) in Mel (okrog 20, največ krajevnih anekdot). S potjo na Koroško smo dobili preecj pristnega pripovednega gradiva, ki je tudi dialektolnško dragoceno, saj iz lin j a iz krajev, ki niso tako lahko dosegljiv i. Drugič pa smo prišli do iskanih treh besedil za zbirko slovenskih pravljic v nemščini (v seriji »Fabula« pri založbi \Valter de Gruyter & Co.. Berlin), Kajpada je treba hvaležno priznati, da bi v Rožu in Ziljski dolini brez «odelovanja. brez vodstva in velikodušne pomoči domačina — koroškega narodopisen dr. Pavla Zablatnika — nikakor ne bilo mogoče nabrati toliko gradiva v tako kratkem času. V drugi polovici avgusta je dr. M. Matičetov sodeloval dva tedna v terenski skupini Etnografskega muzeja iz Ljubljane, ki je delala pod vodstvom ravnatelju Orlu v gornji Vipavski dolini. Največ se je mudil v vasi Duplje pri Suštarjevih, kjer je B. Orel prišel na sled dvema pravljičarkama. To sla 80-letna Metka in njena hči Rozka Cesnik. Obe skupaj sta povedali okrog 40 krajših in daljših tekstov. Nekaj pomembnejših (sAla-dinova svetilka«, »Le nor a«:) je bilo registriranih na magnetofon in na roko, da bi imeli dokumentacijo o oblikovnih spremembah, ki nastajajo pri navadnem in pri počasnejšem pripovedovanju. V zvezi s katalogizacijo slovenskih pravljic po mednarud-nem sistema (Aame-Thompson, 1910 in 1928) je bilo sklenjeno, da sc delo pospeši, da bi moglo biti naše gradivo upoštevano pri tretji izdaji standardnega dela »The Types of the Folk-l aleí. ki ga pripravlja prof, St. Thompson. Zaradi koordinacije dela s kolegi, ki pripravl jajo kazalo pravljic S srbsko-hrvaškega jezikovnega ozemlja, je bilo od 31. marca do 1. aprila 1958 v SarajflVU pri Instituta za proučevanje lolklora drngo posvetovanje ustanov, ki so vzele lodelo v svoj program (prvo tako posvetovanje je bilo v Ljubljani decembra 1955). "V imenu Inštituta se je posvetovanja udeležil dr. MatiČetov. Da bi mogli imeti svoje gradivo pripravl jeno do takrat. ko (jride prof. Thompson osebno v Jugoslavijo (najbrž junija 1959) po potrebne podatke za svoje razširjeno kazalo, je bilo v inštitutu začasno ustavljeno normalno ekscerptorsko delo in knjižničarka Albina Strubljeva je predvsem urejala obstoječe listke in j tli med drugim razvrščala po sistemu Aa riše-Thompson. Obenem je razvrstila in prenesla na kartotečne listke gradivo vseh samostojnih zbirk slovenskega pripovednega blaga, ki so bile inštitutu dosegljive v ljubljanskih knjižnicah. Oddelek za ljudske običaje in igre (višji znanstveni sodelavec dr. Niko Kuretj. Vodji tega oddelka je bilo v prvem polletju .poverjeno prevajanje zbirke slovenskih ljudskih pravljic v nemščino (gl. poročilo oddelka za ljudsko slovstvo). V tem času je mogel zato opravljati v glavnem le najnujnejše tekoče posle svojega oddelka. Tako je 5, januarja 195S izvedel filman je, fotografiranje in zvočno snemanje koledni.kov v Kropi, dne L in 2, februarja Í958 pa kolednikov in »Pastirsko-trikraljevske igre« v Šentauelu pri Prevaljah. Od 29. marca 4. aprila t958 je biva! v Avstriji: najprej se je na povabilo »Gesellschaft zur Pflege der wissenschaftlichen Bezieh ungen mit Jugoslawien au der Universität Graz« udeležil ekskurzije no roti opisnega inštituta graške univerze (Kainach pri Voits-bergu, ogled »Paradies- und Schäfer spiel«), nato pa je porabil priliko in odpotoval na Koroško, kjer je najprej organiziral jesensko filmainje išl.ehovanjet v Zahomcu v Ziljski dolini, nalo pa v Celovcu dokončal mikrofilmsko snemanje vseh doslej na Koroškem eruiranih igrskih rokopisov Andreja 5u-ste rja Drabosnj ak a. Za pomoč pri tem gre naša zahvala prof. dr. Pavletu /.aMainiku in Slovenski prosvetni zvezi v Celovcu. — Oddelek je opravil inventarizacijo doslej zbranega airhi-vnlnega gradila; gradivo sicer stalno doteka. — Obdelavo gradiva iz vprašalnic je bilo treba odložiti, Tudi stanje v zbirki otroških iger se ni spremeniln. Mednarodno sodelovanje. Inštitut je imel med letom dva obiska. Dne 28. junija 1933 ga je obiskal uni v. prof. dr. Leopold Kretzenbueber iz Gradca. V daljšem razgovoru s sodelavci inštituta so se obravnavala vprašanja znanstvenega sodelovanja med sosednjo avstrijsko Štajersko in Slovenijo. — V okviru zamenjave Akademijskega sveta FLRJ in Poljske akademije znanosti je obiskal inštitut un i v, prof. dr. Jožef Cajek iz Wroclawa, urednik poljskega etnografskega atlasa. Dr, Nïko Kuret je bil na kongresu tradicionalnega lutkar-siva v Liegen avgusta 1958 izvoljen v pripravljalni odbor za organizacijo Centre international pour l'Étude de la Marionnette t raditionnelle S sedežem v Lyonu. Potovanje v Liège je izkoristil za obisk etnografskih institucij v Svicj (Hasel: Schweizerische Gesellschaft für Volkskunde, knjižnica in arhiv; Schweizerisches M use uni für Volkskunde), Franciji (l'a ris: Musée des Arts et Traditions Populaires, Société d'Ethnographie Française, Musée de l'Homme), Belgiji (Liège: Musée de la Vie Wallonne) in Nemčiji (München: Bayerische Lundes-stelle für Volkskunde, Puppeutbeatersuinmhing der Stadt München) in za navezavo znanstvenih in osebnih stikov s tamkajšnjimi etnogTafi. Pri tem n>u je izredna subvencija Francoske vlade omogočila 10-dncvno študijsko bivanje v Parizu, kjer je delal v Musée des Arts et Traditions Populaires. —• Imenovani je tudi stalni sodelavce za slovensko območje pri Bibliographie internationale des arts et traditions populaires [Basel), ki jo izdaja CI AP-UNESCO. Predauanja in kongresi. — Prof. tir. Ivan Grafenauer je predaval pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti: Zveze med slovenskimi ljudskimi pripovedkami In retijskimi (20. februarja 1958). — Dr. Ni ko Knret je preda vu J v okviru Slovenskega etnografskega društva v Ljubljani: Sprehod po lanskih letnikih inozemski h etnografskih časopisov (14, marca 1958) ter pri proslavi 190-letnice rojstva: O pomenu in liku Andreja Öusletja Draboanjaka (9. junija 1958). Imenovani se je udeležil 1. mednarodnega kongresa tradicionalnega lutkarstva v Liegen v dneh od 14, do 21. avgusta 1958, kjer je predaval o temi: La marionnette traditionnelle des Slovènes. — Dr,Milko Matice tov je predaval pri Slovenskem etnografskem društvu: Zagovorniki iu zagovarjanja na Koroškem (z magnetofonskimi posnetki — Ib. maja 1958). Einograf.sk i film. Posneti so bi i i trije ozkotrnčni filmi arhivskega Značaja: 1. Trikraljevski koledniki v Kropi, 2. Tri-kruljevski koledniki v Šentanelu pri Prevaljah. 5. Pustirsko- tri kraljevska igra v Šentanelu pri Prevaljali, (Pri vseh treh filmih scenarij —- dr. Niko Kurei; kamera — Božo Slajer; l6mm.'60 111 m, er nobel: zvočni posnetek dr. .Viko Kurei.) Kamero nam je kakor po navadi prepustil Injtitnt za turbinske stroje 5AZU. za kar mu gre naša zahvala. — Zaradi pomanjkanja denarnih sredstev nobeden od teh treh filmov ni bil razvit, kaj šele montiran. - Nameravano snemanje filma o Steh v an ju v Zahmnen v Zifjski dolini na Koroškem je zaradi nenadne odpovedi sTriglav-filntat in zaradi zavlačevanja Televizije Ljubljana odpadlo, da-si so bile priprave na Koroškem že v teku. — Inštitut je zastopan v Odboru za slovenski etnografski film pri Slovenskem etnografskem društv u, kjer opravlja tajniško ]>os!e dr. Niko Kuret. Imenovani je tudi član jugoslovanskega odbora za etnografski fitin s sedežem v Zagrebu, Ragno, — Dr. Niko Krnet je mogel v času od 29, septembra do 3L oktobra 1958 v Graden končati prepis gradiva o ljudskem življenju na slovenskem Štajerskem 1800—1830 po odgovorili na vprušalnice nadvojvode Ivnna (tnko imenovana »Gothova seri j a i) v Steiri.sches Museum für Volkskunde. Potrebno bo še opraviti kolaeioniranje prepisov z izvirniki v graškem Štajerskem deželnem arhivu, preden se gradivo v smislu sklepa razreda za filološke in literarne vede objavi v »Delih« Akademije. Objaoe. — Upravnik in sodelavci instituta &o v letu 1958 objavili: Akademik dr. Ivan Grafenauer: Celovški rokopis i i Rateč, podružnice bel jaške prafare pri Mariji na Zilji, Razprave 2. razreda SAZU. III. 5—t)3; Bogastvo in uboltvo v slovenski narodni pesmi in irski legendi. Razprave 2, razredu SAZU. IV. 37—100; — Netek in > Po nočna potnica-? v ljudski pripovedki, Razprave 2. razreda SAZU. IV. 157- 303: — Zveza slovenskih ljudskih pripovedk z retijskimi — II. Shrrenaki etnograf XI, 49—68. Tišji znanstveni sodelavec dr. Niko Kuret; Ljubljanska igra o paradižu in njen evropski okvir. '/.» 500-leiiiieci iprve« h In venske igre, tUizprave 2. razreda SAZU, IV, Ü03—253; — Ljudsko gledališče pri Slovencih. Za 190-Ietmco rojstva Andreja Susterja Brabosnjaka (Bb. inujii 1768}. Slovenski utnograf XI, 1955, 11—48; — Slovenski odbor za etnografski film. Slovenski ctnogiaf XI. 1958, 210—218; — Mednarodni seminar za einografski Film v Pragi 1957. Sloverpki etno-graf \f. f958. 218—220; ti a d kongresa Folklorista Jugoslavije na Bjelašniti (951 i u Puli 1954 (oei-isa), Slovenski elnogrnF XI, 1958. 250—251; Deutsches Jahrbuch für Volkskit ude III, Berlin 1957 (ocena), Slovenski etitograr XI. 1958 236—237; — Jahrbuch des osterr. Volkslied werke 3 VI. Wien 1957 (ocena), Slovenski etnograf XI, 1958, 237—239; — O. Won i seh, Die Thea terku Hur des Stifles St, Lambrecht (ocena), Slovenski etnograf XI, 1956, 241; — O. Wonisch, Das St. Lambrechter Passionsspiel von 1606 (ocena), Slovenski etnograf XL 1958. 241; — Potreba sodelovanja pri raziskovanju juinoslovanskih niüsk. Kad trečeg kongresa folklorista Jugoslavije 1956. Celi nje 1958. 281 do 288; — Praznujejo Selmo. Tovariš XIV, št, 5. 9, februarja, 114—115, 118; — O etnografskem filmu, (Po praškem seminarju OFF septembra 1957.) Nasi razgledi "VIL. št. 5 (146), 8. februarja, "6; — Slava iu propad folklorne in historične lutke. Po 1. mednarodnem kongresu tradicionalnega lutka rs t VU v Li^geu. Slovenski poročevalce 15. septembra 1958, št. 216; — ICorant v Musče de THoiame v Parizu. Slovenski poročevalec 21. septembra 1958, št. 223; — Pi i pariškem Pav-lihi. Tovariš XIV, št-4l, 19. oktobra 1958, št. 274; — Razstava igrač v Beogradu. Slovenski poročevalec 26. dcecnibra 1958, 51. 301. Višji znanstveni sodelavec dr. Milko M a tiče tov: Kralj Matjaž v luči novega slu venskega gradiva in novih raziskovanj, Razprava 2. razreda SAZEf, IV, 101 — 156; — Slovensko etnografsko društvo, Slovenski etnograf XI, 1958. 7—10; — NicoletUjevo sporočilo o ToLminci! in Kralju Matjažu, Slovenski etnograf XI, 1958, 186; — (z M. Boš kovic-S lull i): Dobra zbirka slovenskih pripovedk iz leta 19tO slabo izdana 1956, Slov. etnograf XI, 1958, 187—21)0; - G.D'Aronco, Lu fiübe di nigin in I iuliu (ocena), Slovenski etuograf XI, 1956, 248; — Der verbrannte und wiedergeborene Mensch, Fabula 2/1—2, Berlin 1958, 94—109, — Uz nove varijante Vukovc priče >Carigrad<, Tre ei kongres folklor ist a Jugoslavije, Cetinje 1958, 179—184. Zunanji strokovni sodelavec dr. Vilko Novak: Struktura slovenske ljudske kulture. Razprave 2. raz. SAZL. IV, 5—36; — Etnološko delo pri Slovakih, Slovenski etuogral XI. 1958, 20i 203; Ktuotuško društvo Jugoslavije, Slovenski etnograf XI, 1958, 212—214; Bnrg-s taller, Brauch turns gehäcke und Welhuachtsspeisen (ocena), Slovenski etnograf XI. 1958, 239—241; — Index ethnographicus I—11 (ocena), Slovenski emograf XI. 1958, 242; Neprajzi közlemenyck T—II (ocena), Slovenski etnograf XI, 1956, 242—3. Inštitut je po višjem znanstvenem sodelavcu dr.M, Matifetovem udeležen pri urejanju Slovenskega Etnografa. TERMINOLOŠKA KOMISIJA Delo v posameznih sekcijah, io je v pravni, tehniški, medicinski in prirodoslovni, se je nadaljevalo po načrt«, kolikor so to dopuščali krediti. Prirodoslovna sekci ja je dobila začasno streho v prostoru Pravne sekcije. Medicinska sekcija pa še vedno nima svojega prostora in je njen material začasno spravljen v predstojnikovi sobi Histološko-embrioluškega inštituta. Pravna sekcija Delo sekcije v letu 1958 je ovirala večmesečna bolezen njenega načelnika um v. prof. dr. Rudolfa Sajovica, vendar je sekciji uspelo, da je do koncu leta izvršila naloge, ki si jih je bila zastavila za to poslovno dobo. Sekcija je tlelala v sejah in izven sej. Izven sej je nadaljevala z izpisovanjem pravnega gradiva zu. slovensko pravno terminologijo. To delu sta opravljala poleg sekcijskega uslužbenca še dva i/.pisovalea. Dne Si. decembra 1958 je znašata število vseh dotlej izpisanih in oddanih listkov 241.701. Član sekcije univ. prof. dr. Avgust Mu uda je izdelal v tem letu prvi osnutek elaborata za Črko S, sekcijski uslužbenec pa del prvega osnutka elaborata za črko V. V Sejah (11 v letu 1958} je sekcija nadaljevala z obravnavi! njem prvega osnutka elaborata za Črko D (od gesla 3>de-želna veča« do gesla »doktorska diploma«) ter reševala druge tekoče posle. Zaradi nezadostnih kreditov sekcija tudi v tem letu ni mogla izvršiti svojega namena, da bi bila objavila v »Pravniku i kakšno že v sejah obravnavano črko in s tem dala pobudo za konstruktivno kritiko slovenske pravniške jtivuosti. Konec leta 1958 je bilo stanje dela v Pravni sekciji tole: 1. izdelani so bili prvi elaborati za vse črke slovenske abecede razen za črko Z in za del črke V; 2. od teh črk je bilo v sejah Pravne sekcije ustanovljenn besedišče za 12 črk (A z dopolnitvami, R, C, C, E, F, G, 11, J, L, S in Z) ter za del črke D. Te črke so tudi že jezikovno pregledane. reiirii.ika sekcija Deln Tehniške sekcije je bilo v letu 1958 osredotočeno na poglavitno nalogo — zbiranje strokovnega besedišča ter priprav ljuuje rokopisu in izdajanje osnutka (slovenskega) »Splošnega tehniškega slovarja«, ki ga je založila po I mesečna revija »Življenje in tehnika«, glasilo Glavnega odbora Ljudske tehnike Slovenije. Do konta julija 1958, ko so se pojavile nepremostljive objektivne težave pri izdelavi termiusko in količinsko odrejenega obsega rokopisa, je kot priloga rednih edicij revije izšlo 121) strani (v formatu A 5} slovarskega teksta, Vzlic zastoju pri izdajanju našega tehniškega slovarskega prvenca v tolikšnem obsegu, ki je zbudil splošno zanimanje v tehniški javnosti in dal še nekaterim novim vejam pobudo za sodelovanje s sekcijo in prečistite v besednega zaklada iz posebnih strok (papirniške, pomorske idr.), pa sekcija dalje zbira in dopolnjuje centralno kartoteko tehniškega izrazja. Vzporedno pridobiva to gradivo v \ rednosti tudi zaradi tega. ker se lik rut i bogati glede na tako imenovani logični vrstni red, zlasti pri geslih, ki so skupna raznoterim tehniškim panogam. Kuriu-tečno gradivo tako stalno narašča in ho slej ko prej tudi precej trden temelj za izdajo pozneje zasnovanih specialnih slovarjev za posamezne panoge, kakršni se načeloma izdajajo tudi v drugih svetovnih jezikih. Sekcija računa, da bo v I, 1959 lahko obnovila izdajanje slovarskega besedila — pa Čeprav spričo premajhne zmogljivosti in omejenih materialnih možnosti samo v občasnih odlomkih. Sodelovanje članov sekcije v štirih podkomisijah Zvezne komisije za standardizacijo, ki so prevzele prevajanje jugoslovanskih standardov (JUS) v slovenščino, je začelo dtijati prve sadove. V letu 1958 prevzeti penzuin tegu dela je začel izhajati v tisku, med njim kot prvi nad 20 JL1S iz skupine E (vrtnarstvo in sadjarstvo). Tako je bil {jo dolgotrajnem prizadevanju praktično rešen problem izdajanja enotnih standardov za vso državo v treh jugoslovanskih jezikih, med temi tudi v naši materinščini, tako da ta ne ho, kakor je trpela posledice zaradi prvih začasnih rešitev po osvoboditvi, trpela še hujših spričo kopičenja tujega izrazja v tehniškem jeziku, ki je že tuko izpostavljen najširšemu kvarnemu vplivu iz drugih tehnično bolj riognauih jezikov. Sekcija je imela v letu 1958 l(i rednih in eno skupno sejo S Pravno sekcijo, na katerih je pretežno obdelovala terminološka vprašanja, hkrati pa druge konkretne naloge v zvezi s sliki, ki jih je še razširila na društva, ustanove in pisce s podobnim delovnim področjem. Stiki z mednarodnimi terminološkimi ustanovami (Uneaco, ISO. TC 37) so bili v letu J958 omejeni na spremljanje njihove dejavnosti pri ustreznih biltenih. Medicinska sekcija Celo leto 1958 je bila Medicinska sekcija zaposlena s preverjanjem medicinskih strokovnih izrazov, že objavljenih v zadnji izdaji Slovenskega pravopisa, poleg tega pa je prispevala še za širšo javnost primerne izraze iz Ccrničevega Slovenskega zdravstvenega besednjaka, kot take ali pa s primerilo razlago. V tem delu je Medicinska sekcija prišla v letu 1958 do črke L. Razen tega je kolektiv Medicinske sekcije objavil strokovno oceno o Černičevein Slovenskem zdravstvenem besednjaku v časopisu >Jezik in slovstvo«, 1'rirodotilonnn sekcija Sekcija je nadaljevala z delom po načrtu za leto 1958, Število kartotečnih listkov je naraslo za 2855 (219 jih je iz biologije, 930 iz geografije in 1684- iz fizike)1. Ker mnogi ekscerp-torji ne morejo napisati listkov s strojem in v rlu.pl i kaj u. kot jih sekcija potrebuje, je bilo treba 5IJ3 listkov pretipkuti. Tako je sedaj kartoteka enotna in laže uporabna. BIBLIOTEKA Stari knjižili fond- Stari knjižni fond pretiš tu vi ja jo knjige in revije, ki jih je Akademija prejela iz inozemstva V Zamenjavo pred letom 1949. Sem je treba prišteti Še knjižne dediščine Prirodosluvnega društva, Znanstvenega društva, za humanistične vede, italijanskega Speleološkega zavoda v Postojni, zapuščino astronoma Tomca in del zbirke »Dela članov Akademije«. Ves ta fond, kale tega cenimo na približno 5000 zvezkov, še ni bibliotekarsko obdelan. V preteklih letih je bilo sicer možno, da smo vsaj v poletnih mesenih, ko je redni promet manjši, mogli pristopiti h knjižni obdelavi, v letu 1958 pa smo mogli zaradi vsestranskega porasta obdelati samo 40 bibliotekarskih enot. Vse kaže, da ne bo možno pristopiti k sistematični obdelavi starega knjižnega fonda vse dotlej, dokler se ustrezno ne poveča personal knjižnice. Akcesija. Vse knjige in revije, ki so prispele v biblioteko v letu I95fc> so imventariziraue, kataloška obdelava (abecedna in sistematična) pa je v približno enomesečnem zastauku. Ves katalogizirani fond smo postavili oziroma dodelili bibliotekam akademijskih inštitutov in sekcij. V centralnih katalogih je upoštevanih 18 inštitutskih bibliotek; to so vse razen Inštituta za elektriško gospodarstvo ter Inštituta za turbinske stroje. V letu 1958 je znašala akcesija biblioteke 7003 knjige ali letnike revij. V zameno smo jih prejeli 4403, v dar 744, kot nukup pa 1856. Za akeesijo zamene vodimo še posebno kartoteko po naslovnih ustanovah. Dublete. Iz prejete literature smo izločili duplikate, ki jih ne potrebujemo, Izdelali smo 4 sezname in jih razposlali važnejšim knjižnicam v državi in tudi nekaterim knjižnicam v ¡nozcmstvn. Zamenjati nam je uspelo 197 dublet. Celotni knjižni fond. Konee letu 1958 je obsegal celotni knjižni fond biblioteke približno 70.000 knjig aii letnikov revij. Po invaiilariiih knjigah izkazani fond je znašal 64.345 volumnov, Razliko predstavlja neurejeni del biblioteke. Mikrofilmov ima biblioteka 170. Le del te zbirke je k a ta-logiziran. Rokopisnih knn vii J11 to v jc v biblioteki 36, ki so pa večinoma še neobdelani. Ker predstavljajo te enote obsežne zapuščine nekaterih pokojnih čhuiov Akademije, ni izgledov, da bi prišlo v dog lednem Časni do ureditve, ker nam za to manjka potrebne delovne moči. Mesečni seznami. Biblioteka je redno izdajala mesečne sezname o prejetih knjigah in periodikah. Razmnožila jih je v 100 uvodih ter jih razposlala vsem rednim in dopisnim članom Akademije, vsem akademijskim inštitutom in sekcijam ter in.znim znanstvenim, strokovnim in študijskim knjižnicam v državi. Seznami prejetih knjig obsegajo v preteklem letu 191, seznami prejetih periodik pa 165 strani. Krediii, V okviru akademijskega proračuna je bilo za leto 1958 na poziciji ^Nabava znanstvene literature* predlaganih 18,927,608 din; odobritev je znašala samo 2.000.000 din-Med letom je bil ta kredit znižan še za 211.000 din, kasneje pa povečan za 157.032 din. Tako je znašala razpoložljiva vsota za nabavo knjig in revij 1,946.032 din. Za nabavo inozemske literature je biblioteka dobila na razpolago 60.000 deviznih din. Zamena. Biblioteka je v preteklem, letu redno zamenjavala akademijske publikacije skoraj z vsemi akademijami sveta in s številnimi drugimi znanstvenimi ustanovami. I a zamen jahta mreža se je raztezala preko vseh kontinentov v 68 držav, Poleg redne zamene pa je bilo opravljenih seveda še mnogo priložnostnih zamenjav, ki v spodnjih i^odutkih niso upoštevane. V začetku leta je biblioteka izvršila revizijo redne zamene, pri čemer je odpadlo 22 naslovov, 16 inozemskih in 6 domačih. Med letom so sc šc prekinili zamenjalni stiki z 2 inozemskima ustanovama. Skupaj je tako v letu 1958 odpadlu 24 naslovov. Novih zamen smo vzpostavili lani 93. od tega 13 v FLRJ in 80 v inozemstvu. Ob koncu leta je bila tako zamenjava vzpostavljena z 840 naslovi: 690 v inozemstvu in 150 v FLRJ, Od tega odpade 821 naslovov (148 v FLRJ in 673 v inozemstvu) na ustanove, 19 (2 v FLRJ, 17 v inozemstvu) pa na rasne znanstvenike. Recenzije. Biblioteka stalno pošilja akademijske puhli-kacije v recenzije na 19 naslovov (2 v FLRJ, 17 v inozemstvu). Iz prejetih belegov vidimo, da so akademijske publikacije povsod izredno ugodno ocenjene. Ekspedii. Ker se je publikacijeka dejavnost Akademije lani zmanjšala, v vsem letu je izšlo komaj b del, je znašal ekspedit publikacij samo 6065 izvodov. Od tega je bilo poslanih v zameno 3597, v dur 1756, v prodajo pa 712 publikaciji Stanje zaloge akademijskih izdaj je bilo na dan 31. decembra 1958: 51.799 izvodov publikacij. Akademija jc doslej izdala i59 publikacij. Od teh je razprodali ih 54, od 25 pa imamo samo še manjšo zalogo. V glavnem so posle starejše akademijske publikacije, vendar pa je med razprodanimi tudi že nekaj izdaj iz zadnjih lei. Izposojevanje. Ker biblioteke akademijskih inštitutov in sekcij iz svojih knjižnic same izposojajo knjige in revije ter zadevnih evidenc ne vodijo, moremo dati ie podatke za centralno biblioteko. V preteklem letu smo izposodili na dom 4683 zvezkov, za uporabo v čitalnici 579 zveizkov, inŠtitutskim bibliotekam smo dodelili v stalno uporabo 8356 zvezkov, v inozemstvo pa smo poslali naposodo 5 zvezke. Skupna izposoja je tako znašala 13-621 zvezkov. Knjigoveznica. V preteklem letu je knjigoveznica zvezala 69S knjig. Persorttilia. Personalni sestav centralne biblioteke je bil skozi vse leto isti: 5 sisiemiziranib delovnih mest (2 bibliotekarski in 3 knjižničarska) ter 3 stalne honorarne moči. Kuji-goveške posle je opravljal honorarni knjigovez. Personalni sestav centralne biblioteke je že za tekoče delo premajhen, saj katalogizacija trenutno poteka v več kot enomesečnem zaostanku. Nikakor pa ni možno z njim opraviti raznih izrednih poslov, urediti zaostankov in izvrševati sicer potrebnih kontrol. V bibliotekah akademijskih inštitutov in sekcij so opravljali potrebne knjižničarske posle njihovi lastni uslužbenci. Stanje prostorov in opreme. Prostori, ki jih i ju a biblioteka za svoje delo na razpolago, so za namene, katerim služijo, skrajno neprimerni. Njihova razdelitev je nesmotrna, predvsem pa je njihov obseg premajhen. Za knjižni fond hiblioteka sploh nima skladišča in morajo biti knjige ter revije nameščene po vseh nadstropjih akademijske palače v 6 Tazličnih prostorih in še v obeh skladiščih publikaci j. Biblioteka je sicer v preteklem letu dobila nekaj novih knjižnih polic, vendar pa so zaradi močne akcesjje skoraj vse razpoložljive omare in police do kraja napolnjene. Obed ve skladišči akademijskih publikacij na Novem trgu 4 sla skoraj polni in bosta mogli zadoščati le še za krajšo dobo. Zaloga obeh \Viesthalerjevili latinsko-slovenskih slovarjev je bila prenesena iz dosedanje garaže v nov, bolj zdrav proslor. Kar zadeva Čitalnico, je centralna biblioteka v skrajno neugodnem položaju, ker za to nima lastnega prostora, tako je vsakršen študij izključen. Jasno je, da je položaj biblioteke spričo teh razmer vsak dan bolj ne ugoden in da je nujno potrebna Čimprejšnja preselitev v druge prostore, ki bodo ustrezali i po velikosti i po svoji ureditvi, he tako bo moglo delo zadovoljivo in uspešno potekati. PUBLIKACIJE ZAMENJAVA PUBLIKACIJ PUBLIKACIJE Slovenske akademije znanosti in umetnosti p letu 1958 SPLOŠNE IZDAJE Letopis Slovenske akademije znanost) i" umetnosti. Osma knjiga I95t>. 1957 (Uredil Milko Kos,) V Ljubljani 1958. 24S sir. a". 1200 iz v. 500 din. IZDAJE RAZREDA ZA ZGODOVINSKE IN DRUŽBENE VEDE Razprave IV¡7. Viktor Korošec: Hcthitica. Prispevek k razvoju hetitskefn pravH. Ljubljana 1958. 55+(II) sir. 8". 800 izv. 500 din. Arheološki Destnik VHH2, Ljubljana 1957 (1958). Str. 93—172. 8". 1000 izv. 40« din. Vsebina: Josip Korošec: Kultura in kulturna skupin« v predzgo-dovini. Josip Korošec: Opredeljevanje arheološkega gradiva. M i t n t i n V, G a r a š a n i n : Neka hronološka rn/matrnn ju oLn liubanjsko-humske grupe. Stjepan V u kovic: Tragovi spiljskog medvjeda i kulture ljudi paleolitske dobe na teritoriju Vara/.dhiskih Toplica. Tatjana Bregaat: Kremeno in drugo kamenito gradivo iz jame Samatoree. Vinko S riba r : Laienski grob iz Spodnje Slivnice pri Gro-suplju. Mehtilda Urleb: Gradišče v Slavini. Knjižna in druga poročila. Staško Jesse: Zamenjava. IZDAJE RAZREDA ZA FILOLOSKE IN LITERARNE VEDE Razprave ¡11. Ljubljana. 1958. 278+(III) str.+ 2 pri!. 8ft. 800 izv. 1100 din. Vsebina; Ivan G r a f e 0 a U cr : Celovški rokopis i/. Kaleč, podružnice lieljsške prafare pri Mariji na Zilji. Zmage K n me r : Slovenske prireditve srednjeveške božične pesmi Puer natus in Bi-tlehem. Mirko U h p el: Trull ari a ii a. Milena U r š i č : Kopitarjeva prizadevanja za mesto na dunajski dvorni knjižnici in njegova pisma baronu Erbergu. Vilko Novak: Jožef Košič. prekmurski pisatelj, ffazpraDe IF. Ljubljana 1958. 252-t- till) str. 8°. 800 iz v. 1000 din. V s e h i n a: ViJko Novak: Struktura slovenske ljudsko kulture. Ivan Grafenauer: Bogastvo in uboštvo v slovenski narodni pesmi in irski legendi, Milko Mat i če to v: Kralj Matjaž v luči novega slovenskega gradiva in novih raziskavnnj. Ivan Grafenauer: Netek in »Ponočna potuicai v ljudski pri]K>vedki. N i ko K u r eni : Ljubljanska igru o paradiču iu njen evropski okvir. IZDAJE RAZREDA ZA M AT K MATIČNE, FIZIKALNE IN TEHNIČNE VEDE Ruzpraue A VlIIll. Marijan Do r e r : Volumske izprcmemhe pri strjevanju sudre ter vpliv zunanjih in notranjih činiteljev na trdnost sadiinih odlivkov. Ljubljana 1958. str. S®. 900 izv. 250 din. Razprave .t VIIH2 Jelena K O nI h r r Uporabnost koruznih odpadkov za fermentacijo. Ljubljana 1958. 44 str. 8°. 900 izv. 230 din. IZDAJE RAZREDA ZA FRIROOOSLOVNE IN MEDICINSKE VEDE Ra'tpraoe IV. Ljubljana 195S. 65? 4- (1) str. + [XXVII) str. tab. + 7 pril. + t zvd. 8*. 4300 izv. 5200 din. Vsebina: Ernest Mayer: Doprinos k pozuavaoju flore Zahodnih Julijskih Alp. Ernest Mayer; Rhododendron luteum Sweet na jugovzhodnem. obrobju Alp. Viktor Petkovšek: Morfološko (uksonontski in lipoloski problemi pri Eehmoeystis [obuta (Mlchanx) Torrey et Gray. Jo van Hadii: Za opustitev sistematske zoološke skupine Brvozoa Ehrcnberg 1851. ] o v a a H a d ž i ; Camilla vilae-velcbiti Had ž i 1915 (Hydro idea). Marjan Rejie: Problem razširjenosti kopepodnili in amfi- podnih rakov po Ljubljanskem barju. Ivan Rakovec: liobri ii mostiščajrske dobe no Ljubljanskem barju in iz drugih holoeenskib najdišč v Sloveniji. Srečko 13 rod ar: Črni Kal, nova paieolitska postaja v Slovenskem Priintirju. Ivan Rakovee: Pleistocenski sesalci iz jame pri Črnem Kalu. Karl Dietrich Adam; Dieerorhinus kirtlibergeasis (Jäger) «us einer Karsthohle bei Črni Kai (Istrien, Jugoslawien). O t h m a r Kühn: Tri Eisfossilien aus den JuÜsehen Alpco. Anton Ramovš : Razvoj zgornjega perma v l_oških in Polil og rajski h hribih. If e 1 m ut ritt g o.1 1 ; Korallen und St roma to poren aus den Gerollen der Karbon konglomerate dos Ljubljana—Feldes. Ericli Thenius : Ober einen Kleinbären aus dem Pleistozän von Slowenien, jitdisi Bemerkungen zur Phylogenese der pi io-plei s toz h n e n Kleinbären. Adolf Papp: Bemerkungen über Mollusken aus Lokarji nördlich Ljubljana (Slowenien). A n Ion Ramo vi : Starost >vclikotrnskih skladovt v okolici Velikega Irna pri Kriketa. IZDAJE RAZREDA ZA UMETNOSTI Dela î-i, Serija za glasbeno umetnost 14, Anton Lajovic: Pesmi mladosti. (Komponirane I^Utl—19111). Ljubljana 1V58. 178 str, ïOO izv, 2600 din. Del» /5. Serija za gjasheno umetnost 15, Lucija« Marija Skcrjanc: Anton Lajovic. Ob skladateljevi osemdeset letni ci. Ljubljana 1958. 120 + (II) str. 4 0 slik. 8". 1000 iz v. 500 din. ZAMENJAVA PUBLIKACIJ Biblioteka Slovenske akademije znanosti in umetnosti je v letu 195H rtsdno pošiljala v zameno akademijske publikacije spodaj navedenim ustanovam: Lu Bibliothèque de l'Académie Slovène des sciences et des arts entretenait dans l'année 19^6 un service régulier d'échange de publications avec les Institutions ci-dessous mentionnées: JUGOSLAVIJA — YOUGOSLAVIE Beograd: Arheološki institut Srp.ske akademije nauka •Aï teološko društvo Jugoslavije * Ustanove, s katerimi sino vzpostavili zameno v letu 1938 so označene z zvezdico. Les Institutions avec lesquelles no«s sommes entrés en relations d'échanges en 1958 sont marquées par un astérisque, Astronomska opservatorija * Astronomska sekcija Matoma tičkog instituta Srbske akademije nauka Društvo matematiČaru i firičara NR Srbije Ekolo&ko o del jen je. Riološki institut "Etnografski institut Srpskj,n te) : * Za klad Badania Ssaków Pols ki c j Akndemii Nauk Birmingham (Grande-Bretagne) : Birmingham & Midland Institute Btindern-Oslo (Norvège) : [>et Nurskt! Geografiske Selskah Det Norske Meteorologiske Instituti Bologna (Italie): Museo Ci v ico Bonn (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale); Geographisches Institut der Universität Institut für Vor- und Frühgeschichte der Universität Natur historischer Verein der Rheinlande und Westfalens Verein von Altertumsfrenuden im Kheinlonde Burdighera (Italic): Isti tuto Internationale di Studi Ligan Bratislava (République Tchécoslovaque) ; Archeologicky seminar Filosofické fakulty Genlogieky ústav Dionyza Štura *li bozofická fa kulta univerzi i v Komeiiskeho — Üstredná knizníca Prírodovedecká fa kulta nniveriity Kom ena ké ho — Üstredná kni žilica Slovenska akadem i a vicd — Üstredná knižnica Univerzitna knižnica Üstredná technická knižnica Wremín (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale) : Museum für Natur-, Volker- und Handclskundc (ÜberseeMuseum) Breada (Italie); "Ateneo di Scieuze, Leiterc cd Arti di B rescia Brno (République Tchécoslovaque): Arclieologicky ústav Ceskoslovenaki a k a de mie véd Dékanal filosofické Iakulty Masarykovy uníversíty v Brnè kabinet pro ethnogratij a folklotistiku Ceskoslovenské ukade- mie véd Malice Mora rská Moravské muséum Vforavské muséum. üdd. pro diluvium Prírodovcducká fakulta \iasarykovy university Speleologickí klub Státní archiv *1 niversitni kniliuvnsi Üstav pro cíhaografii a folkloristiku Ceskoslovcnské akadcmie vid Üstav pro prehist-oriî a protohistorii pri fiïosofické fakulté Ma- sarykovy university Üstav vseobectié a systematickébotaaiky Masarylcovy oniversity t/íujfe/ícs (Belgique) : Association des Conservateurs d'Archives, de Bibliothèques et de Musées de H civique Institut Royal des Sciences Naturelles de Belgique Institut Royal du Patrimoine Artistique. Section: Service des Fouilles koninklijke Vlaamse Academie voor Wetenschappcu Laboratoire de Physique Nucléaire Les Musées Royaux d'Art et d'Histoire Secrétariat de la Revue iLa Nouvelle Cliot Société Royale Belge d'Anthropologie et de Préhistoire Société Royale Zoologique de Belgique Bueitresfi (Roumanie): Biblioteca Aeademiei Republicii Populare Romînc Biblioteca Centrale de -Stat a Ftepubliciî Populare Rom me Comí ta tul Géologie de Gercetari si Explorare u Bogûtiilor Solului çi Suhsolului In st i tu tul de A rhéologie al Aeademiei Republicii Populare Romine Instituiul de CerCetari Piscicole Budapest (i longrie) : Foldrajztudományi Konyvtúr Institut Géologique Hougrois Magyar Pold rajy i Társaság Kooyvtára Magyar Tudominyos Akadémia Konyvtára *Néprajzi Múzeum Konyvtára Orszúgos Magyar l'orténeti Múzettm *Országos Müemléki Feliigveloség O rs 7. á gos Szépm ü vés ze t i Müz eu m Országos Tcrmészettudomónyi Miizeum Konyvtára Torténeltudornányi Intézete. Magyar Tudoményos Akadémia Cambridge (Grande-Bretagne) : Un i vers i ty Libra ry Cardiff ( G ran de-Bret agu c) : National Muséum of Wales. fïepartment of Archneoíogy CasteUana-Grotte (Italie): Istituto lia lia no di Speleologia Charlotientund (Danemark): Don marks Geoiogisky UnderBBgelse Clermont-Ferrand (Frailee) : Instila! de Géographie Cluj (Ron ma aie); 'Academia Rcpublicii Populare Romíne — Filíala Cluj Coimbra (Portugal): Mu »eu Zoológico da Universidad® de Coimbra Sociedade Broteriana Cremona (Italic): Biblioteca Govcmativa di Cremona Debrecen (Hongrie) i *Déri Mú/euin Instituí Archéologique de l'Université. Kossuth La jos Tildóme i yeg y ele ni Den H eider (Pays-Bas): Nederlandsche Dierkuudige Yereeniging Dijon (France) : Bibliothèque de l'Académie de Dijon et de la Commission des Antiquités Spéléo-Club de Dijon Dresden (République Démocratique Allemande): Landes muse um für Vorgeschichte Dublin (Irlande): Royal Dublin Society Royal Irish Academy Royal Society of Antiquaries of Ireland Durham (Grsndc-Bretagne); Durham University Library Edinburgh (Grande-Bretagne): Royal Society of Edinburgh Eisetutadt (Autriche); B u rge 111 ä n d i sches Land esm usen m Erlangen (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale): Deutsches Institut fitr merowingisch-karolingisehe KuustForschung Slawisches Seminar der Universität Faertzs (Italie): *Società Torricellian« di Scienze e Let tere Ferrara (llalie): •Accadeuiia del le Scicnze di Ferrara Isíitulo Ferrarese di Paleontología Umana Firenxe (Itnlie); Accademia délia Crusca Accademia Toseana di Scienze e Lettçre Riv isla di Scienze Preistoriehe Frankfurt a, M, (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale): Deutsches archäologisches Institut. Römisch-germanische Kommission Senckenbergische natu r forschende Gesellschaft. Freiburg Lür. (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale): Geologisches Landesamt Historisches Seminar der Universität Institut für Ur- und Frühgeschichte der Universität N a itir forsch ende Gesel Isehaft Uni rereitäts -Bibliothek Gifansfr (Pologne): "Biblioleka Polskiej Akademii Nauk lüstytut Budownictw« Wodnego Polskie} Akadcmii Nauk Instvtut Morski Gert eue (Suisse) : Archives Suisses d*Anthropologie Générale 'Bibliothèque Publique et Universitaire Musée d'Art et d'Archéologie 'Muséum d'Histoire Natu relie Société de Géographie de Genève Société d'Histoire et d'Archéologie dn Genève Société de Physique et d'Histoire Naturelle Société En tom illogique de Genève Genoaa (Italie): Aecadcinia Ligure di Scienze e Leitete Istituto ;li lïlologia Cla^sica Museo Civieo di Storia Naturale f7eni (Belgique): Koninklijke Ylaamse Académie voor Taal- en Letierkunde Semiuarie voor Arcliaeologie Giessen [République Fédérale de rAlleinagne Occidentale) ; UÉlTersitSts-Bibliothek Gl a sgom (Grandc-Bre tagne) : The Geologieal Society of Glasgow Göteborg (Suède): Göteborgs Stadsbibliotck Güttingen (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale) : Akademie der Wissenschaften Geographisches Institut der Universität Slawisches Seminar der Universität Graz (Autriche): Historischer Verein für Steiermark Institut fiir allgemeine und vergleichende Sprachwissenschaft Institut fiir Geschichte des Altertums und Altertumskunde der Universität Landesmuaeum » Joannen in Seminar fiir Slawische Philologie ¡1er Universität Steter märkische Lnndes-Bibüqthek Steirisches Yolkakundßmuseum U n i v ers i iü tsbil> I ioth e k. Grenoble (KranoeJ : Société Scientifique du Dauphiné jSroningtn (Pays-Bas); Biologisch-Archaeologisch Inslituui der Rijksaniversiteit IlattlelSaaie [République Démocratique Allemande): Landes m use am für Vorgeschichte Hallstatt [A us triche) : Museum tu Hallstatt Hamburg (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale): Geographische Gesellschaft in Hamburg Geologisches Staatsinstitut Museum für hamburgische Geschichte Museum für Völkerkunde und Vorgeschichte Staats- uud UniversittUs-Bibliothek Hannoner (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale): Na tu rhetorische Gesellschaft Heidelberg {République Fédérale de l'Allemagne Occidentale): Slawisches Institut der Universität U n i ve rs i ta tsb i bl iothek Helsinki (Finlande) : Socletas pro faimti et flora fenniea SiHcietas zooloeica-botanica feuaica iVananto-s- Suomaluirien Tiedeakaiemia Suomen Hyänteistieteellinen Seura Suomen Muinaismuistoyhdistys Suomen Riistanhoito-säätioö Suomen Tiedeseura Ia$i IRoumanie) : Acadcmia Republicii Populäre Romine Filjula lasi Institutul de Chimie ïPetru Poai« InstitutuJ Politehnic *M uzeul de Istoric Natural a Innsbruck (Autriche) : Österreichische humanistische Gesellschaft Istanbul [Turquie) : Arkcoloji Miizeleri Kaiser nia u tem (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale) : Pfälzische Landesgewerbeanstalt Karlsruhe (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale) ; Naturwissenschaftlicher Verein Kiel (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale!; Geographisches Institut der Universität Institut für Urgeschichte der Universität Uni versitäts-Bildiot hek Kieo (SSSR): Derí.avna pubJiéna biblioteka URSR *Derzuvna respublikans'ka biblioieka URS H im. KPRS Klagenfurt (Autriche): Gesch ichtsvereiu für Kärttteu KobenhsDn (Danemark): La Bibliothèque du Musée National Danois Boianisk Centtalbibliotck Dansk Naturhistorisk F-orening Det Kongelige Danske Geogrnfiske Selsküb Del Kon gel ige Danske Videnskaberncs Sclskah Entomologías Forening Mineralogisk Museum Nationalmuseet Köln (République Fédérale de l'Ai lema gne Occidentale) : Geographisches Institut der Universität Krakón? (Pologne): Instytut Historii Kuitury Maíerialnej Polskicj Akudemii Nauk Instytiu Ochroiiy Przyrody *InstTtttt ïoologiczny Folskiej Akademii Nauk Polsfc a Akademia Nauk Polskie Towaiiystwo Geologiczne Slownik tiieiny Srednîûwiecznej w Pulsee Townrzystwo Miiosników Historii i Zabytków Krakow a Towàrzystwo MitoénikÔw Jçzvka Polskiego Krefeld (République Fedérale de l'Allemagne Occidentale} : *Geologisclies Landesa in t Nordrhein — Westfalen Verein Linker Niederthein e, V. Laits a nne (Su i ssc) ; Société Vaudoise d'Histoire ei d'Archéologie Société Vaudoise des Sciences Naturelles Leiden (Pays-bas): Bibiiotheek van hcl Kamcrlingh Onnes Laboratorium Eonîukiijke Nederlandsche Botanische Vereeniging Rijksmuscum van Natuurlijkc Historie RijksrriQseiun van Oudheden Leipzig (République Démocratique Allemande} : Deutsches Institut für Länderkunde Institut für Vor- uud Frühgeschichte der Karl-Marx-Un i versität Sächsische Akademie der Wissenschaften Leningrad (SSSR); íiiblioteka Akademii nauk SSSR Ñau tinaja biblioteka im, M. Gorkogo Libérée (Republique Tchécoslovaque) ; Severoceské m use uni Liège {Belgique): fédération Spéléologique de Belgique i Lai oui use Université de Liège Lins (Autriche): Í..'bristilthe Kuustfjtailt;r Oberostcrrcicïiiscbcs Landesutuseum Ltptootkit Mikulâà (République Tchécoslovaque): Múzeum SlovcTiského krasii Lisboa (Portugal) : Muscu e Laboratorio Mineralógico e Geológico Serviços Geológicos de Portugal Socieâade de Geografía de Lisboa Socicdade Portuguesa de Ciencias Naturals Lód¿ (Pologne): Biblioteka Uniwereytecka Muzeum Archéologue ne i Ktnograficzne *Zaktad Areheologii Polski Instytutu Historii Kultury Materialnej l'olskiej Akademii Nauk London (Grande-Bretagne) : British Ins ti tu le of Archaeology at Ankara The Department of Scientific and Industrial Research * Ge< 1l-c >g is tí ' As soc ia tion hi s tita te of Archaeology join! Library of the Helciiie and Roman Societies Tlie Liunean Society of l^omlon London and Mid dies s ex Archaeological Society Royal Anthropological Institute lîoyal Geographical Society Royal institution of Great Britain School of Slavonic and East European Studies Vic loria A Albert Museum Lotwain (Belgique): Centre International de Dialectologie Générale près l'Université Catholique de Louvain Lublin (Pologne): Acta microbiologica polonies Biblioteka Uniwersytecka K. U. L. Uniwersytet Marii Curie-Ski odowskiej Lttnrf (Suède): Slaviska Instítutioaen vid Lunds Universitet U n i v e rs i tetshi hî ifrf eke 1 (3 Le tapis ___ Luxembourg (Luxembourgh Société (les Naturalistes Luxembourgeois Luzern (Suisse): NatorfOrachende Gesellschaft L vov (SSSR): Naukova biblioteka L'vivskogo derzavuogo universitetu imeni Ivana Frank« Lyon (France): Société Géographique de Lyon. Institut des Etudes Rhodaniennes Société Linnéeune de Lyon Madrid (Espagne): Comisaria General dt! Excavaciones Arqueológicas ^(^oiisejo Superior de investigaciones Científicas Instituto de Arqueología ^Rodrigo Caro« Real Academia Española Seminario de Historia Primitiva Magdeburg (République Démocratique Allemande): Kulturhistorisches Museum Mainz (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale!: Akademie der Wissenschaften und der Literatur Römisch-ger manisch es Zen iralmuscum Manchester (Grande-Bretagne) : Manchester Geographical Society Marburg/Lahn (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale): Un i vc rsi tä ts -B i bl io th ek Vorgeschichtliches Seminar der Universität Westdeutsche Bibliothek Marseille (Frame): Bibliothèque de l'Université d'Aix-MarseiHe Muséum d'Histoire Naturelle Martin (République Tchécoslovaque): * Matica Slovenska Slovenské narodne múzeum Metz (France): *Academie Nationale de Metz Milano (Italie): Istituto Lombardo di Scien/e e Lettere Université degli Studi MiíwJt {SSSR}: Akademija navuk BSSR * lastit ut energetiki Akademij navnk BSSR Moskva (SSSR): Fu ildamental'na ja biblioteka obšcestvennvh nauk Akadcinii nauk SSSR Gosud urflt venia ja biilioteka SSSR irntni V.LLenina *Gosudarstvennaja public naja istoriiSeskttja biblioteka RSFSR Institut BftnÜnoj hiformacii Akailemii mmk SSSR *lzdatel'stvo inosrrannoj iiteratury M oskovskij inst ¡lut Miniüeskogo maiin ostroenijé NauCnaja biblioteka int. A. M. Gor'kogo Moskovskogo gosudar- stvennogo nniversiteta Vscsojuznaja gosudarstveünaja bibliirteku iu-ostrarmoj literatury München {République Fédérale de l'Allemagne Occidentale): Bayerische Akademie der Wissenschaften Ba yerische bioilogiscl ie Versuchsanstalt Bayerisches geologisches Landcsamt Institut für Vor- und Frühgeschichte der Universität Institut /ur Erforschung der UdSSR e.V. Seminar für baltische und slo Avis ehe Philologie der Universität Südost-Institut Zentral Institut fiir Kunstgeschichte Zoologische Staatssammlung Miï-nçfcen-pSoiÎJî (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale) : *Historical Abs tracts .V/iiTisfer i, Westfalen (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale): Landesmuseum fur Naturkunde .Vannes (France): Société des Sciences Naturelles de l'Ouest de la France Napoli (llallie): Seminario di Slavistiea Società Naïkmale di Scîenie, Lettere ed Arti Neu châtel [S ui sse) : Société Neuehâteloise des Sciences Naturelles Nice (France) : Association des Naturalistes de Nice et des Alpes Maritimes Nijmegen (Pays-Bas): Bihliotheek der R, K. Universiteit Nitra-Hrud (République Tchécoslovaque): Areheologickf listaV Slovenské akudemie vied Nilrenbêrg (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale): Ge nn a n i schcs Na t ion a I - M u sou m OffenbachIM. (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale): Bibliothek des Deutschen Wetterdienstes Olomouc (République, Tchécoslovaque): Historicky ustav Vysoké äkßly pedu^ogické Krajské Museum * Vvsoka skoln pedagogicka O paon. (République Tchécoslovaque) : Slczské uiuseum Sle/.sky studijni ústav Ositi (Norvège): The Faculty of Matheniaücs and Sciences U ii i vet si teiets 01 d saksa m 1 i n g Oxford (Grande-Bretagne) : AshmoLean Muséum Bollician Library Taylor Institutwa ['adooa (Italie): ístittuo di Antropología 1 s ti tuto di F i lo logia Slava Istituto di Geografía dell'Università htitulo di Geología dell'Università Pa mploaa (Es pague] ; Museo de Navarra París (Frnnce) : Académie des Inscriptions et Be líes-Lettres Académie des Sciences Association de Géographes Français Bibliothèque Centrale du Muséum National d'Histoire Naturelle Bibliothèque Nationale L. entre National de la Reçutrche Scientifique Comité National de Spéléologie Institut d'Études Slaves Institut Français d'Archéologie de Stamboul Société Française de Minéralogie et de Christallogruphie Société Géologique de France "Société Nationale des Antiquaires de France Société Préhistorique Française Union Géodésiquc et Géophysique Internationale Fama (Itallie); Athenaeum Istituto di Geología dell'Università Società Pavese di Storia PatrÏH Pécs (Hongrie): Jan us Pannonius Miizeura Pisa (Italie): Istituto di Archéologie delî'LTniversitù degli Studi Società TosCaUa délie Sticnzc Natural i Ploodio (Bulgarie); Narodeil arheologiCeski muzej Pontevedra (Espagne) ; Museo de Pontevedra Porto (Portugal); Fueu klUde de Ciencias Poznan (Pologne): Instytut Zachodni Muzeum Areheologieznc P-oznaúskie Toivy5t wo Przyjaoiól Nauk vSlavia antiquac »Studia lógica« Praha (République Tchécoslovaque) : Areheologicky ústa v t os kos lo venske a kit demie vêd Archivnt spravá Ceskóslorenská společn-ost entomologioká Ceskoslovenské akademie vid Ceskoslovenská spoleénost zeniépísná IV. oddéleni geograf ického ústa va university Karlovy Geoíysikální ústa v Ceskoslovenské nkademie véd Historieky ústa v Ces kos loven s kč akadciuic včd Kabinet pro studia ïeckè, ïimskâ a latinska Ceskoslovenské akademie véd Katedra slavistiky na filologické fakultê university Karlovy Matematicky us ta v Cesk oslov en ské aka demie véd Narodni muséum Narodni muséum — Entomologické oddèleni Êlovanaki knihovna S lov an s k. y vista v Ceskostovejuské oka demie vëd Universitni knihovna Üstav teknické fysiky Ceskoslovenské akademie véd Us t redu t ústa v geologíckí Záklatlni knibovna Ceskos loven ské akademie vëd Regensburg (République Fédérale de I1 Allemagne Oc ci den tale 1 : 'Muséum der Sladt Regensbutg Rennes (France) : OGAM — Tradition Celtique Société Scientifique de Bretagne Reykjavik (Islande) : Hidh t sien z ka fornleifnfjelag Riga (SSSR}¡ Latvijas P3R Zinâtuu Akademija Roma (Italie); Aeçademia Nationale de i Lincei Ci r col o Speleologico Romano Consiglio Nazioaale delle Ri cerche »La Ri terca Scientifica* Tstiluto di Archeologia delFUniversità Istituto di Filología Slava dell'Università Istituto Nazionale di Archivología e Storia dcll'Arle Naziotiale Preistorioo ed Etnográfico iLuigi Pigorinit Pontificia Accademia Romana di Aruheologia Servizio Geologieo d'Italia Soeietà Geograiica Italiana Saarbriickeji (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale): TTaiversitíU des Sa arlan des Salamanca (Es-pagne): Seminario da Arqueología Schafluiuseii. (Subse): Na tur forschen de Gesellschaft" Seh¡em>ig (République fédérale de l'Allemagne Occidentale): Schleswig-holsteinisches Lan desmuse um fiir Vor- Und Frühgeschichte Schwäbisch Hall (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale): Historischer Verein für würtfembergiseh Franken See kau bei Knittelfeld (Autriche) : Abtei Sevilla (Espagne): Museo Arqueológico Provincial Siena (Italie); Accademia Musicale Chigiana Sin t- Niki aas- W aas {Bell gique) : *Oudiifs¡dkuiLdige Kring van Waaslaad Sion (Suisse): Redaktion der schweizerischen spolaeologiseheu Revue » Stalactite* So fija [Bulgarie): Bulgarska nkademija na naukite Visü ikonmaiceski institut »K.arl Marksi Sopron (Hongrie) : Liszt Fe rene Múzeum Speyer a. Rh. (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale) : * Pfälzische Laiidesbibliothek Stockholm (Suùde): Kungl, Vetenskapsakademiens Bibliotck KtingLVitterhets Hislorie och Antikvitetsakademiens Bibliotek Ryska Institutet vid Stockholms Högskola Sven s ka Siilhkapet for Antropologi och Geografi Strasbourg (France) : Laboratoire de l'Institut de Géographie de l'Université Síutíjgarf (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale) ; Institut fiir Auslands bezieh un gen tautl¡che« Museum für Naturkunde Verein für vaterländische Naturkunde in Württemberg e.V. W u rt t ein bc rgi s che s L a a desmuse um Szczecin (Pologne): *Muzeum Pomorz a Zachodniego Szeged (Hongrie) : Mura Fe re ne Múzeum TaHiiut (5SSR): Fe st i NSV Tea dus te Akadeemiu Keskraaniatukogu Tarragona (Espagne): Real Suciedad Arqueológica Tarraconense Tilff (Belgique): Institut Archéologique Liégeois ïï m isoaru (Roumanie) : Academia Republicii Copulare Rota ine — Baza de Cerceta ri ^ tí int if ice Tirana (Albanie) ; •Bibliotcka Shkeaçorë Tortm (Pologne); *Hsblioicka Glówna. Uni wersy têtu Mikolaja Kcperniku *Polskie Towarzystwo Filozoficzne Toivarzystwo Naukowc Toulon (France): *Académie du Var Toulouse (France): Bibliothèque Universitaire Société d'Histoire Naturelle de Toulouse Société Méridionale de Spéologie et de Préhistoire Trier (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale): Rheinische« Lan des muséum Trieste (Italie): Gruppo Grotte »Carlo Debeljakc Istituto di Geografia dell'Uui versità Museo Cívico di St-oria Naturale -Società Adriane» di Scienze Natural i Université dcgli Studi di Trieste Tromíf (Norvège): Trom so Museum Tromllieim (Norvège) : Det KgL Norskc Y i den sk abe mes Selskab Tübingen (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale): \ iiternutionale Zeitschriften schau für Bihehvíssenschaft und Grenzgebiete Turn oo (R é p ab I i q « e relié tíos lo v a qu e) : Vyzkumny ústav pro minerály Tutzing bei München (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale): Museum Georg Frey llehne (Italie): Sucielà Alguna Iriulana Socictà Filológica Friulaua L Aseolif Uppsala (Suede): Li n i ve r s ite ts b ihliote ke t Vaduz (Liechtenstein); Histotischet Verein für das Fürstentum Liechtenstein Valencia (Espagnc): Servicio de Investigación Prehistórica Várese (Italic): Musei Cívíci Venezia (Italic): Istituto Veiieto di Seienze, Lottere ed Arti Museo Cívico di Sfcoria Naturale Verona (halle): Museo Civioo di Storia Naturale Vilnius (SSSß): Liehrroe TSR Mokslu Akademija Warszama (Pcdogne): *liistytut Badan Literackich l'olskiej Akademii Nauk Instytut Chemii Fizycznej Poiskiej Akademii Nauk In st y tut Geografü Poiskiej Akademii Nauk last y tut Histinii Kultury Materiaincj Poiskiej Akademii Nauk lustytut Podstawowych Probleutöv Techniki Instytut Polsk»-Radziecki Lisi y L ll t Zookjjiczny Poiskiej Akademii Nank Páfieiwowe Muzeum Archeologicztie Polska Akademia Nauk Polskie Towarzystwo Archeologiczne *Redakcja iSlavia Orientalist * Seminan um Slawistyczne, Uniwcrsvtet Warszawski Zflktnd Parazytologii Poiskiej Akademii Nauk Zaklad Stowianoznawstwa Poiskiej Akademii Nauk Weimar (Républicjue DémOcratique Allemande): Museum Für Ur- und Frühgeschichte Thüringens Weis (Autriebe): Museal verein Wels Wien (Antriebe): Anthropologische Gesellschaft buntiesdenkmal a nit Geographische Gesellschaft Geographisches Institut der Hochschule für Welthandel Geographisches Institut der Universität Geillogische Bundesanstali Geologische Gesellschaft in Wien Historisches Museum der Stadt Wien 'Institut für osteuropäische Geschichte und Südoslforschung der Universität Kiinsthistorisches Institut deT Universität Wien Naturhistorischcs Museum — tai — N i ed e ros le rr e íc h is ch e Lan desbi b l iothck österreichische Akademie der Wissenschaften Österreichische Nationalbibliothek österreichisches archäologisches Institut österreichisches Museum für Eingewandte Kunst Seminar für Slawische Philologie and Altertumskunde Speläologisches Instituí Uigcschichtlichea Institut dcï Universität Verband österreichischer Iii) liten forsch er Zoologi seli-bot a h i sehe G esel Isc haf t Wiesbaden (République Fédérale de l'Allemagne Occidentale): Hessisches Landesamt für Bode h forsch un g Wrociara (Pologne) : "Biblioteka Unïwersytccka Poäs'ki Zwiqxtk Eiiiomologiezny Polskie Towaizystwo Antpopoiogiczne Polskie Townrzystwo Ludoznnwcze Polskie Totvarzyslwo Zoologtczne Wroclawskie Towarzysivrä Mitoáników Iiis (oni W roda w skie Towarzystwo Naukowe Zürich (Suisse)! Geo botanisches Forschungsinstitut Rubel Natiirforschende Gesellschaft Schweizerische- entomologische Gesellschaft Schweizerisches Landesmuseum AMERIKA — AMÉRIQUE Alabama (£t»tK-Unis) ; AlubauiH Museum of Natural History Albuquert/ue (États-Unis): The University of New Mexico A Han ta ( É t a ts-Un is ) : T revo r Ar net t Library Hal timoré (Btats-L'nis): The Library. The Johns Hopkins University Berkeley (États-Unis): University of California Bloomington (États-Unis): Nie Slavie und East European Journal Bogota (Golom bie) ; Academia Colombiana Academia Colombiana de Ciencias Exactas, Físico-Qui mica s y Naturales Instituto Colombiano de Antropología fiuenos Aires (Argentine): Academia Argentina de Letras instituto de Antropología Sociedad Científica Argentina Cambridge (Étate-Unis): Muse uní of Comparative Zoology al Harvard College Pea body Museum of Archaeology and Ethnology at Harvard University Slavic Division at Harvard College Caracas (Venezuela): Academia Nacional de la Historia Escuela de Biología facultad de Ciencias Matemáticas y Naturales Cartagena (C!olom hie): Academia de hi Historia de Cartagena de Indias America Española Ch¡cago (Étais-Lnis): John Crerar Library Cincinnati (lítats-Unis): Lloyd Library aud Museum University of Cincinnati Library Columbus (États-Uris): Ohio State Museum Detroit (fitats-Unis): Wayne State University General Library East Lansing (Éta.ts-Unis): Michigan State University Library Houston (fLtats-LTii!Ís): The Riec Institute Indianapolis (Étatf-lFnis); Butler University Library Indiana State Library if haca (£tats-Unis): Albert Ü.Mann Library Cornell University Library Kansas City (Ivtats-L'nis): Linda Hall Library — American Academy of Arts and Seicnces La Habana (Cuba): Biblioteca del Instituto Nacional de Cultura La Plata (Argentine): Facultad de Ciencias Fisicomatemáticas Lakemood (Etats-Ulñs) t Cleveland Grotto, — National Speleological Socicty Lawrence (États-Unis): University o F Kansas Lus Angeles (États-Unis): Southwest Museum University of California Library Mendoza (Argentine); "Instituto de Geografía México (Mexique): Centro de: Documentación Científica y Técnica de México Escuela Nacional de Ciencias Biológicas Minneapoiii (États-Unis) : Laboratory of Physiological Hygiene Mo rgnntown {É tats-Un is) ; Southern Appalachian Botanical Club iVero Htioen ( États-Umis) : Linguistic Societv of America Yale University Library Nem York (États-Unis) : American Geographical Society American Museum of Natural History Columbia University in the City of New York The New York Academy of Sciences The New York Public l.ibrary *Rockfeller Foundation Ottawa (Canade): National Research Council Philadelphia (f]tats-Unis) : Academy of Natural Sciences of Philadelphia The Franklin Institute Library University Museum University of Pennsylvania Pittsburgh (États-Unis): The Carnegie Museum National Speleological Society Port of-Spain (Trinité): *Royul Victoria Institute Museum Princeton (États-Unis) : Archaeological Institute of America Rio de Janeiro (Brésil): Academia Brasileira de Ciencias Biblioteca Central da Universidade do Brasil Biblioteca da Directoría do Patrimonio Histórico e Artístico Nacional Biblioteca da Servlço Florestal Instituto Brasilcíro de Geografía e Eslatística *Insiitiito de Nutriçâo da Univers i da de do Brasil San Diego (Etats-Unis}: San Diego Society of Natural History San José (Costa Rica); Biblioteca de Ja Universidad de Costa Rica Santa Clara (Cuba): Sociedad Científica de Espeleología Santiago (Chili): Instituto de Geografía Sao Paulo (Brésil) : Departamento do Arquivo do Establo M use u Pa uliist a Seatile (¿tats-Unis): University of Washington Library St. AndretDS (États-Unis) ; Atlantic Biological Station SjfTa cute (États-Unis): Association of American Geographers 1 egucigalpa (Honduras) : Academia Hondureiia Instituto lloadureño de Luiltura iulcramericana Tucumári (Argentine): Sociedad Sarmiento Vicente Lopez (Argentine) : Fyton Vienna {États-Unis) : *The National Speleological Society Washington (États-Unis) : American Geophysical Union Library, National Academy of Sciences. National Research Council Library of Congress Meteorological Abstracts and Bibliography National Bureau oí Standards United States Geological Survey United States National Museum, Smithsonian Institution AZÏJA - ASIE Ahne-Ais (SSSft): Enerpetika Instituty Fundamentarnaja bibliotoka, Kazahskij gosudarstvennyj univer-si let imeai S. M. Kirova Kazdk SSR Gylyrn Akademijaaynyn Ohlastiiaja bihlio-teka Ankara (Turquie): Türk Dil Kurumu Asgab&t (SSSR): Turkmenistan SSR Ylymlar Akadeniijnsy Baghdad (Irak): Iraq Museum Library Bangalore llnde): The Indian Academy of Sciences Bombay (Inde): Museums Association of India Calcutta (Inde): The Asiatic Society Zoological Survey of India Frunze (SSSR.): Kyrgyz SSR llimder Akademijasynyn Borbordus Himij Kilcpka nasy Haifa (israel): Israel institute of Technology Irkutsk (SSSR): *Biologo-geograficeskij nuueno issletkrvatel'skij instilut pri irkut skom CiKudarstvennoin universitcte im. A, A. Zdanova Jerusalem {Israel): Department of Antiquities The Jewish National and University Library Section uf Folktale Research The Wcizmnnn Science Press Kar acid (Pakistan); * Pakistan- Council of Scientific and Industrial Research Kefar-Malal (Israel): Independent Biological Laboratories Kyoto [Japon): The Phytogeographical Society Lahore (Pakistan): Pakistan Association for the Advancement of Science Madras (Inde): Academy of Tamil Culture •Government Museum Nicosia (Cyprus); * Department of Antiquities ICtaireia Kypriakon Spudow (Chine): The Library of Academia Sinicu Pi Ian i (In de): Rajas than Academy of Sciences Hangoon (Burma); Burma Research Society Sapporo (Japon): Tensor Society Stolinabad (SSSR): Akademijai Fauiioi RSS Tadjikistan Tokyo (Japon); Anthropological Society of Nippon The Chemical Society of Japan ^Geographical Survey Institute Kobayasi Institute of Physical Research National Science Museum Tokyo Geographical Society Vallabh Vidyanttgar (Inde) : Sardar Yallabhbhai Yidyapeeth ToA-if/iama (Japon): Department of Mathematics AFRJXA - AFRIQUE Abidjan (Afrique Occidentale Française) institut Français d'Afrique Noire en Côte d'Ivoire Alger (Algérie): Direction des Antiquités de l'Algérie Société d'Histoire Naturelle de l'Afrique du Nord tilocmfontein (Union Sud-Africaine): Nasionale Museum Cairo (Égypte); 'Egyptian Academy of Sciences Institut d'Egypte National Research Council of Egypt Cape Town (Union Sud-Africaine): City Library Service Con&tuntine (Algérie) : Société Archéologique Dafcar (Sénégal) : Inslitiii Français d'Afrique Noire ^Université de Dakar, Faculté des Sciences Douais (Cameroun Français); Institut Français d'Afrique Noire Durban [l!ilion Sud-Africaine): Durban Muséum and Art Gallcry Jinja (Uganda): East Aírkan Fishcries Research Organisation Lagon (Nigeria); »Nigerias Magazine Lioingttone (Rhodes ie du Nord): •The Rhodes-Livingstone Muséum Lourerifo Marques (Afrique Orientale Portugaise): Muscu Dr. Alvaro de Castro Sociedadc de Estudos de Moçambique Lmiro (Congo Belge): Instituí pour la Recherche Scientifique en Afrique Centrale Nairobi (Kenya): The East Africa Natural liistory Society Porto Nodo (Afrique Occidentale Française) : ^Institut Français d'Afrique Noire. Centre du Dahomey Pretoria (Transvaal) : Die Suid- Afriknitiise A kademie vit Wetenskap en Kuus Transvaal Muscum Rabat (Maroc): Bulletin d'Archéologie Marocaine *Institat des Hautes Êtudea Marocaines S(jciété des .Sciences Naturelles et Physiques du Maroc Saint-Louis de Sénégal (Afrique Occidentale Française): Bibliothèque du Centre IFAN Michel Adanson Tunis (Tunisie): Société des Science^ Naturelles de Tunisie AVSTRALIJA, INDONEZIJA IN OCEANIJA — AUSTRALIE, 1NDONIČSIE ET OCEANIE Bundling (1 fidoutisie): Faculty of Mathematics and Natural Sciences Kiiiiinklijke NatUUrkuudigo Vereeniginjr in Indonesia Brisbane (Australia); Roynl Society of Queensland Djakarta (Indonesie): Dinas Purhaknla Republik Indonesia Fitzroy (Australia): Australian Speleological Federation Hobart (Tawnaiiie): The Royal Socicty of J asmania Joe ja kariä (In donesfe): Gadjah. Mada t. niversity Melbourne (Australie): Commonwealth. Scientific and industrial Research Organization Royal Society of Victoria Sydney [Austraiie): Nicholson Vluseum of Antiquities Sydney University Speleological Society VSE m NA L Organizacija Predsedstvo................................................................................................1 Vodilni uslužbenci uprava Akademije ................................H Uprava inštitutov in komisij ..............................................................S II, Člani Častna člana ....................................................'21 Redni in dopisni člani ............................................................................21 Novi člani Rdi red 7m jagodo vinske in družbene vede Corazd Kušej ....................................... l.udo Vavpellč .....................................................55 BorU Zilierl ................................................................................38 Fran Zwitter ....................................................4t Milan liartoš ..............................................................................45 Jovan Djordjerič .....................................45 Ejuar Dvggvc ............................................................................47 Leon Cerškovič .......................................................................49 Ivo Krhek ................. ................................................51 Razred /.¡¡. filoloske in literarne vede Milan GroSdj ............................................................................53 Razred zn matematične, fizikalne in tehnične vede Ivan Vida v .....,..... Umrli i lani ............-......................................................................"i? Hajko Nahtigal ..........................................................................65 Izidor Cankar .................... 6H Franc Ksav. Lukiuan ..............................................................78 Andrija Stampar ......................................................................S2 Kazimierz Nitsch ....................................................................HI lih Poročilo o delu Akademije Delo Akademije v letu ..................................................................91 Kemijski inštitut Borisa Kiti rita ................................................9R Inštitut za clektriško gospodarstvo ..........................................105 Inštitut za turbinske stroje ......................................................112 Inštitut za raziskovanje krasu .....................................114 Inštitut za geografijo .....................................tl6 Kartografski zavod ..............................................118 Inštitut za geologijo ..................................................11"» Inštitut za biologijo ......................................................................122 Odbor zn urejevanje favne, llore in geje Slovenije............127 Inštitut /a medicinske vede ....................... ... 128 Inštitut za zgodovino Sekcija za občo in narodno zgodovino ..........................133 Sekcija zgodovino umetnosti 135 Sekcija za arheologijo ............,................................137 Orientalistični inštitut ..................................................................140 Inifitiit za slovenski jezik ..........................................................ii'2 Inštitut za literature ...................................................................146 Inštitut za slovensko narodopisja ...................................Ut? Terminološka komisija P ravna sekcija.................................. Tehniška sekcija ....................................................................i5>i Medicinska sekcija ..................................................................153 Pri rod Os lov na sekcija ..........................................15!> Biblioteka ..........................................................................................156 IV. Pufji/frflcije in zamenja pa pub/itacij..................................................161 LETOPIS SLOVENSKE AKADEMIJE 7.NAPT0STI TIS UMETNOSTI DFIMO knjižil JMS Ij.dsls SlomiLd nkutiumija uiuhII in umetnosti v Ljubljani Natrosila Trifln v.ku ! i-k Urila i Lj uLiljajj] v Kepi L i[L b r lj l^fl 01)?i-(f IS i» Sí Irl ]>ole !S n k I ji H ii 134X5