ŠTEVILKA 11 - LETO 6 SOCIALISTIČNE ZvfezE DELOVNEGA LJUDSTVA LITIJA1 ★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★^ -K :| Občinska skupščina Litija in družbenopolitične organizacije ČESTITAJO vsem občanom ob Dnevu republike in 35-1 etnici nove socialistične domovine ************* i > i i i i i i i i i Jt" t 3- sbhhhhhhhhbhhh Dne 23 skupščine Odlikoval jih je tovariš Tito , 10. 1978 je predsednik Dernovšek na priložnostni sveča-občine Litija tov. Jože nosti, katere so se udeležili tudi predstavniki občine in družbenopolitičnih organizacij, podelil odlikovanja tovarišicam in tovarišem, katere je z ukazom št. 85 dne 3/8-1978, odlikoval predsednik republike Josip Broz Tito. Odlikovanja za dolgoletno in prizadevno delo na različnih področjih naše družbene dejavnosti so prejeli: -red dela s srebrnim vencem: Elzner Zvonimir, Gradišek Andrej, Kres Janez, Lajovic Marija, Maček Marija, Muzga Alojz, Omerzu Drago, Praunseis Vilhelm, Sevljak Jože, Vidic-Kukovica Marija in Kralj Franc. - medaljo dela: Bemik-Bajde Marija, Pintar-Potisek Nada, Toma-žič-Jelen Albina in Malis-Nejedlv Hilda. Iskreno jim čestitamo. - „ M. K. OBISK DRAGOSLAVA MARKOVIČA IN MILANA KUČANA V LITIJI VISOK OBISK Predsednika skupščine SFRJ in SRS Dragoslav Markovič in Milan Kučan sta se v nedeljo, 15. 10. 1978, na potovanju skozi našo občino za krajši čas ustavila na Polšniku. Tu so jih sprejeli in pozdravili predsednik SO Litija, tov. Jože Dernovšek, predsednik izvršnega sveta tov. Stane Hrovat, predstavniki družbenopolitičnih organizacij občine Branko Pintar, Mirko Kaplja in Mali Franc. V spremstvu obeh predsednikov so bili še tovariš Janez Lukač, sekretar skupščine SFRJ, ing. Marko Bule in drugi njuni sodelavci. V prijetno sproščenem in tovariškem razgovoru, je predsednik skupščine občine Litija seznanil oba predsednika o družbenoekonomskem položaju in razvoju občine Litija in jim podrobno opisal tudi velik delež naših občanov v skupnem narodnoosvobodilnem boju. Predsednik Dragoslav Markovič se je z velikim interesom zanimal za naš gospodarski razvoj, težave, ki nas spremljajo, in načine, kako jih rešujemo. Na priročnem zemljevidu se je tudi natančno seznanil z geografskim položajem naše občine. Nekaj več kot uro je trajal obisk uglednih gostov. Poslovili smo se od obeh predsednikov, s hvaležnostjo, da sta kljub skopo odmerjenem prostem času obiskala našo občino, čeprav to ni bilo predvideno v protokolu obiska predsednika skupščine SFRJ v Sloveniji. Visoki gostje na krajšem obisku v naši občini. Tretji z leve je predsednik skupščine SRS tov. Milan Kučan, v sredini j predsednik zvezne skupščine tov. Dragoslav Markovič NOVEMBER 1978 UREDNIKOV STOLPEC 35 let V letošnjem jubilejnem letu praznujemo 35-letnico rojstva nove Jugoslavije. Zgodovinsko drugo zasedanje AVNOJ-a v Jajcu je takrat močno odjeknilo v svetu. Tega zasedanja se je udeležilo 240 delegatov iz vseh krajev naše domovine, sprejeti sklepi pa so imeli daljnosežni in zgodovinski značaj. Antifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije je postal vrhovno zakonodajno telo Jugoslavije z vsemi pravicami parlamenta. Izvoljeno je bilo 56-člansko predsedstvo z dr. Ivanom Ri-barjem na čelu, kot začasna narodna vlada pa je bil osnovan Nacionalni komite osvoboditve Jugoslavije. Sprejet je bil sklep o reviziji vseh pogodb, ki jih je napravila pobegla jugoslovanska vlada. Nobena pogodba, ki bi jo od takrat naprej s komerkoli napravila pobegla jugoslovanska vlada, ne bo priznana. Sprejet je bil sklep, ki je kralju Petru II. prepovedal prihod v domovino, dokler po vojni na svobodnih volitvah naši narodi sami ne uredijo svoje notranje ureditve. Sprejet je bil tudi sklep, da se bo Jugoslavija organizirala kot demokratična federativna država, v kateri bodo vsi narodi dobili enake pravice. Takšna oblika notranje ureditve Jugoslavije je bila edino pravilna rešitev, ki je slonela na splošnih željah vseh jugoslovanskih narodov in na težkih izkušnjah preteklosti Velikansko navdušenje jugoslovanskih narodov, ki se je s sklepi II. zasedanja A VNOJ-a pokazalo v vseh predelih Jugoslavije, je bilo dokaz, da je bila takšna pot edino prava in da bodo ideje, ki so jugoslovanske narode vodile v 3-letnih borbah pred 2. zasedanjem A VNOJ-a zagotovo zmagale. To so bili tudi dokazi, ki so potrjevali odločitev KPJ in narodov Jugoslavije, da smo dvignili upor proti okupatorju že takoj v začetku in da so prav jugoslovanski komunisti prvi pričeli borbo z okupatorjem. Ljudska vlada, ki se je rodila pred 35. leti na 2. zasedanju A VNOJ-a v Jajcu je zrasla v razvoju narodnoosvobodilne borbe in jo je ljudstvo samo izvolilo. Vrhovno zakonodajno telo - Antifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije pa je skrbelo, da se je na zares demokratičnih načelih pripravljala notranja ureditev naše domovine. Tovariš Tito je že takrat izjavil: Mi imamo - in to je naša najvažnejša pridobitev -bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov. Še naprej po starem - V Glasilu občanov smo imeli večkrat možnost brati kritične pripombe in pa predloge o organizaciji zasebnega gozdarstva v občini Litija. Odločitev je sprejeta. Organizacija zasebnega gozdarstva ostane še nadalje-takšna kot sedaj, torej bo večina naših zasebnih gozdov organizacijsko v obratu za kooperacijo Zasavje, Zagorje ob Savi. Vedno pa še velja predlog, da se naj ustrezne službe v Litiji okrepi, in sicer tako, da ljudem ne bi bilo treba prav za vsako stvar v Zagorje. Del našega zasebnega gozdarstva je vključen v novi obrat za kooperacijo Radeče - GG Brežice. Nova krznarna — Tovarna usnja Šmartno — IUV se pripravlja na eno od' naslednjih investicij, in sicer za izgradnjo nove krznarne. To ni samo potrebna, temveč tudi nujna investicija. Delovne razmere v sedanji krznarnj so milo rečeno slabe. Očitno pa je izboljšanje delovnih razmer le eden od ciljev nove investicije. O drugih ciljih pa bodo spregovorili strokovnjaki in delovni kolektiv, ko bodo izdelali investicijsko-tehnični elaborat. Pričetek in čas izvajanja še nista znana, vsaj Glasilu občanov ne. Prostorski plan občine — Prostorski plan občine Litija se že pripravlja. Za sedaj smo slišaff komaj kaj malega več kot strel na startu. Obeta nam pa se nazorna in strokovna obdelava. Izvršni svet skupščine občine Litija je pogodbo o izdelavi prostorskega plana sklenil z Geodetskim zavodom SR Slovenije v Ljubljani. Prav gotovo bodo tisti, ki bodo v resnici sprejemali prostorski plan, to pa so delovni ljudje v krajevnih skupnostih, interesnih skupnostih, delovnih organizacijah in družbenopolitičnih organizacijah, društvih in drugje, mogli bolj podrobno spoznati probleme in možnosti, zato se bodo praviloma hitreje in bolje odločali. Kovinarsko dejavnost opuščajo - Industrija apna Kresnice SGP SI. ceste opušča ali vsaj ne razvija dejavnost. Med tem ko se gospodarstvo v občini v veliki meri pripravlja na povečanje kovinske proizvodnje (Gradmetal, Kovina, KS Dole, KS Polšnik), je tu gibanje ravno nasprotno. Predstavniki delovne organizacije in temeljne organizacije združenega dela so povedali, da je glavni razlog za spremembo v razvoju pomanjkanje kadrov z ustreznimi profili. Podhod in priključek na cesto — Dva pomembna prometna objekta, eden iz KS Kresnice, drugi iz KS Jevnica, sta v različni fazi priprave. Izdelava načrtov za podhod Kresnice je v dobrih rokah. Predstavniki ŽG Ljubljana bodo napravili vse, da se izgradnja podhoda v Kresnicah prične še letošnje leto. Pričetek pa ni nujno zasaditev prve lopate, temveč pridobitev gradbenega dovoljenja in sklenitev pogodbe z izvajalcem. Gradbena dela se bodo pričela verjetno spomladi 1979. Priključek na Zasavsko cesto v Senožetih je že bil tik pred zdajci. Ta čas pa za razvozljanje tega žgočega problema še ni videti takojšnje rešitve. Lokacijska komisija je namreč po eni strani ugotovila nujnost spremembe projekta, po drugi strani pa je predpisala izgradnjo avtobusnega postajališča. Spet je v resnici glavni krivec denar, ki ga ni nikdar dovolj. Kljub velikim težavam, s katerimi se bori gradbeni odbor pri KS Jevnica, je možni pričetek del decembra 1978 ali pa spomladi 1979. Vlaganje bank v naši občini - Beograjska banka je doslej sofinancirala razna vlaganja .na območju občine Litija z vsega 38.000.000,00 din. To je velika vsota, vendar le del tistega, kar je sofinancirala Ljubljanska banka. Kdo bo popravljal most v Kresnicah? - Most v Kresnicah je takšne vrste osnovno sredstvo, ki se zelo hitro amortizira. Žal je to amortiziranje neusmiljena eksploatacija. Bežen pogled v investicijsko-tehnični program za izgradnjo mostu preko Save v Kresnicah pa pokaže, da smo v resnici upoštevali le prevoz skromnih tovorov. Prebivalci Kresnic se obupano sprašujejo, kaj bo? Kdo bo izgradil novi most, če bo potrebno? Odgovor je na dlani. Morebitni novi most ali temeljito obnovo tega bodo dolžni financirati tisti, ki ga sedaj prekomerno izkoriščajo. Delež takih dolžnikov, trije so, bo v sorazmerju s pripeljanimi količinami tovora. In kdo mora za to skrbeti? Lastnik in gospodar mostu. Plani krajevnih skupnosti — Pravkar potekajo intenzivne razprave in posvetovanja o planih krajevnih skupnosti za leto 1979. Pregled planov bo dobilo združeno delo, Ki bo ooiočalo o financiranju in s tem o obsegu planov. Pregled planov bodo dobile tudi družbenopolitične organizacije in vse krajevne skupnosti. Dobili so novo cesto — Dela na izgradnji ceste Podbukovje-Roviše so se praktično končala, vsaj za letos. Zahvaljujoč prizadevnosti Jugoslovanske ljudske armade, dobremu projektu in primernemu terenu smo dobili lepo in široko cesto. Prebita je tudi trasa med Široko setjo in Lazami. Treba jo je še posuti in drugače urediti (valjanje, odvodnjavanje in podobno). Jugoslovanski ljudski armadi in investitorjem se moramo zahvaliti, da smo nekaj zaprtih in lepih krajev naše občine nekoliko odprli svetu. To so ti kraji tudi zaslužili zaradi aktivnega sodelovanja v narodnoosvobodilni vojni in pa zaradi prizadevnosti, ki jo kažejo pri gospodarjenju, zlasti v kmetijstvu. Plan občine za leto 1979 -Med delegacijami v družbenopolitičnih organizacijah in skupnostih že kroži osnutek resolucije o izvajanju srednjeročnega plana občine v letu 1979. O predvidenih okvirih razvoja pove osnutek resolucije naslednje: — družbeni produkt občine se bo realno povečal za 8 % — investicije se bodo povečale približno za 430 % — osebni dohodki se bodo realno povečali za 2 % — bruto masa osebnih dohodkov se bo povečala nominalno za 20 % — zaposlenost se bo povečala za 3,5 do 4 % — poseben poudarek bomo dajali povečanju zaposlenosti v manj razvitih krajih. Osnutek resolucije bodo v drugi polovici novembra obravnavali zbori občinske skupščine. 9-mesečni rezultati - Prvi podatki o poslovanju gospodarskih organizacij za obdobje januar-september 1978 so pred nami. Naš vtis: manj smo dosegli, kot smo pričakovali, vendar še zadovoljivo. Zaskrbljujoče je skromno namenjanje sredstev za poslovne sklade. Prvo skupno poročilo bodo obravnavali zbori v drugi polovici novembra. I. K. Kontejnerji Komunalno podjetje je pri pobiranju smeti uvedlo kontejnerje, ki imajo kapaciteto 800 1. Komunalno podjetje računa, da bo z njihovo uporabo in novim avtomobilom, ki je prilagojen za pobiranje smeti preko kontejnerjev skrajšalo čas pobiranja in odvažanja smeti. Komunalno podjetje tudi naproša občane, da naj večje odpadke in trde predmete vlagajo v kartonske škatle poleg kontejnerjev, Litijani smo varčni S tovarišico Agico Primožič -vodjo Ljubljanske banke - Ekspozitura Litija, smo ob svetovnem dnevu . varčevanja navezali kratek pogovor na temo: ALI SMO OBČANI LITIJSKE OBČINE VARČNI. Podatki, s katerimi nam je postregla tovarišica Agica, govorijo za to, da smo. Iz poslovnega poročila, ki je bil narejen za preteklo leto, razberemo, da je v ekspozituri Litija varčevalo svoja denarna sredstva okoli 10.000 obča- nov. V prvih 9 mesecih letošnjega leta je ta številka narasla že preko 11.000. Statistični podatki za nekaj let nazaj, govore o tem, da se vsako leto število varčevalcev poveča za 1/5, to je od 800 - 1.000. V zadnjih dveh letih je bil ta skok še močnejši, predvsem zaradi dejstva, ker so vse organizacije združenega dela prešle na izplačevanje osebnih dohodkov preko hranilnih knjižic ali tekočih računov. Občani naše občine imajo na hra- nilnih knjižicah, žiro in tekočih računih, deviznih računih, zbranih okoli 9,5 starih milijard dinarskih in deviznih sredstev, ali še drugače povedano, na vsakega občana naše občine odpade okoli 6.000 din privarčevanih sredstev. Prav ta podatek je močan argument za to, da smo Litijani varčni. V prvih 10 mesecih letošnjega leta je ekspozitura Litija 285 občanom odobrila potrošniška posojila. Znesek odobrenih posojil znaša 9.757.000 din. L. K. POSEBNA DELOVNA SKUPINA, KI JO JE OBLIKOVALO PREDSEDSTVO OK SZDL LITIJA, JE ŽE PRIČELA Z DELOM PRI SESTAVLJANJU PROGRAMA TRETJEGA OBČINSKEGA SAMOPRISPEVKA TRETJI SAMOPRISPEVEK Sedanji 2 % občinski samoprispevek se bo iztekel 30. junija leta 1980, načrtuje pa se, da bi referendum za tretji občinski samoprispevek izvedli že jeseni naslednjega leta. i I i Nedvomno smo z dosedanjima dvema samoprispevkoma zgradili veliko novih objektov in popravili veliko obstoječih. Nove šole, novi otroški vrtci, zdravstveni dom itd. ne bi zrasli brez visoke družbene zavesti naših občanov in velike enotnosti občanov pri reševanju gradnje in obnove objektov družbenega standarda. Seveda tako uspešnih oblik zbiranja sredstev in gradnje novih objektov ne kaže zanemarjati tudi naprej. V dosedanjih razmišljanjih so se že pokazali obrisi naših potreb in želja za prihodnje obdobje. Delovna skupina je izoblikovala nekatere predloge za program 3. občinskega samoprispevka, ki bo zadovoljil naše potrebe predvsem na področju telesne kulture in kulture ter šolstva in otroškega varstva. Na področju telesne kulture so potrebe po večji večnamenski telovadnici s koristno površino okrog 1000 m2, pokritem zimskem kopališču in igrišču pri nekaterih šolah. Na področju kulture je načrtovana gradnja kulturnega centra v Litiji z gledališko in kino dvorano in še nekaterimi prostori ter popravilo nekaterih dvoran za kulturnopro-svetno dejavnost. Tudi problematika šolstva je še vedno pereča, saj je nujno potrebno v Litiji na desnem bregu pridobiti nove kapacitete za pouk. Tudi vprašanje popravila nekaterih šol je aktualno. Streha osnovne šole v Šmartnem že več le pušča vodo, šola v Jevnici ima slabo izolacijo, osnovna šola v Hotiču je brez centralne kurjave itd. Glede na zelo nizek odstotek otrok, ki so v organiziranem otroškem varstvu v naši občini, so razmišljanja o novogradnjah otroških vrtcev zelo aktualna. Gre za razširitev vrtca na Rozmanovem trgu, adaptacijo vrtca na Ponoviški cesti in nekatere novogradnje, kot npr. v Gabrovki, Jevnici itd. T.B. 9484 Franc Poglajen— Kranjc, general—polkovnik, narodni heroj, naš občan in predsednik Okrožnega odbora aktivistov OF v naši občini, ima vseskozi trdne vezi z družbenopolitičnim življenjem v naši občini. Generalpolkovnik Franc Poglajen-Kranjc je Litijan. Mi, Litijani Kranjca še posebno cenimo, saj je bil med ustanovitelji Osvobodilne fronte slovenskega naroda v Litiji leta 1941 in eden izmed prvih revolucionarjev, ki so pričeli z narodnoosvobodilnim gibanjem v Litiji in njeni okolici. Kljub temu, daje Franc Poglajen Kranjc vseskozi po vojni opravljal razne najodgovornejše naloge zunaj naše občine, je vseskozi bil - in je še vedno - tesno povezan z družbenopolitičnim življenjem naše občine. Tovariš Poglajen, bili ste med ustanovitelji OF v Litiji in med prvimi, ki ste v letu 1941 pričeli z organiziranim oboroženim bojem proti okupatorju. Ali se spominjate, kje in kdaj je v vaših mislih prvič nastala ideja za organiziran upor proti okupatorju? Po zlomu stare Jugoslavije in njene vojske sem bil v Kruševcu in Nišu v dvomesečnem ujetništvu. V teh neskončnih dneh sem veliko razmišljal o žalostni usodi, ki je doletela Jugoslavijo in vse nas. Čutil sem, da to ni bila zadnja vojna z nacističnim okupatorjem, da nas torej čaka še hud boj za osvoboditev. Nisem se mogel pomiriti z dejstvom, da sem ujetnik in da bi to ostal. Nenehno sem zato mislil na pobeg, kar se mi je z ukano tudi posrečilo. Tako sem prišel v prvih dneh julija domov. Kaj hitro sem zvedel za OF slovenskega naroda in njene cilje. V mislih sem se brez kakršnegakoli kolebanja opredelil takoj za OF. Poiskal sem somišljenike, in začeli smo skupaj snovati organizacijo v Litiji. 18. oktober velja za rojstni dan ustanovitve O F v Litiji. Takrat se vas je zbralo 7 napredno mislečih in revolucionarnih aktivistov v Gorenčevi gostilni na Grbinu in ste si postavili osnovne cilje delovanja OF. Ali ste se na tem sestanku pogovarjali o organiziranju vstaje, ali morda tudi o bodoči organiziranosti ljudske oblasti? Moram reči, da je bilo takrat na Grbinu osrednje vprašanje organizacija OF in organizacija vstaje na Litijskem, kajti že smo slišali in tudi brali v Slovenskem poročevalcu, da so v drugih delih Slovenije že začeli z vojaškimi akcijami. Zato je bilo organiziranje OF naša najnujnejša akcija, ki bi omogočila, da se tudi mi Litijani čimprej vključimo v boj proti okupatorju. Cilji boja so nam bili seveda močno prisotni. Vi ste bili že takrat trdno prepričani v našo zmago. Na osnovi česa se je v vas izoblikovalo takšno prepričanje že takrat? Globoko sem verjel v moč, odpornost in trdoživost slovenskega naroda, ki je skozi stoletja suženjstva vztrajal in se ohranil, močno sem zaupal delovnim množicam J V letu 1979 bo financiranje za področje samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti (izobraževanje, otroško varstvo, kulturo, telesno kulturo, socialno skrbstvo, zdravstvo, zaposlovanje, invalidsko-pokojninsko in raziskovanje) potekalo na osnovi prispevnih stopenj iz btto osebnega dohodka in dohodka temeljnih organizacij združenega dela in drugih delovnih skupnosti. Prizadevanja, ki so bila prisotna v dosedanjih 3 letih pri oblikovanju skupne porabe po sprejetih samoupravnih sporazumih o temeljih planov za obdobje 1976-1980, bodo morala biti v tej smeri, da se obdrži raven dosedanjega razvoja in izvajanja programov posameznih področij ter da se programi prilagajajo možnostim v občinskem merilu. Zagotoviti moramo najmanj minimalni standard teh dejavnosti. Programi samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti temeljijo na izračunu cen storitev izvajalcev. Izhodišče za osebne dohodke je osebni dohodek na pogojno nekvalificiranega delavca po republiških merilih v zaostajanju za eno leto. Zaradi spremenjenih kriterijev za pridobitev sredstev iz solidarnosti bo potrebna večja udeležba sredstev iz občinskih virov. Sistem solidarnosti se dograjuje tako, da se upošteva ekonomska moč gospodarstva oz. porast družbenega proizvoda v občini. Investicijska dejavnost V okviru programa investicijske dejavnosti za področje skupne porabe bo v letu 1979 potrebno zagotoviti sredstva tudi v okviru skupne porabe za dokončanje začetih investicij za osnovno šolstvo, otroško varstvo, zdravstvo in kulturo. 3. 6. Splošna poraba Posodabljanje organizacije in metod dela ter izboljšanje delovne discipline, boljše izkoriščanje delovnega časa bo tudi v naslednjem obdobju ob upoštevanju dela in dograjevanju sistema in meril nagrajevanja po delu, vodilo pri izvajanju nalog in racionalni porabi sredstev. V prvih treh letih uresničevanja družbenega plana so bila prizadevanja na področju splošne porabe le delno uresničena. Še vedno je občina Litija pri oblikovanju te vrste porabe vezana na dopolnilna sredstva republike in s tem v zvezi (indeksiranje porabe, kot pogoj za pridobitev dopolnilnih sredstev) niso bili podani pogoji za popolno financiranje nekaterih nalog kot na primer: Krajevne skupnosti, izdelava prostorskih načrtov, naloge na področju pospeševanja kmetijstva ipd. Izhajajoč iz dejstva, da bodo v letu 1979 prenesene nekatere naloge iz republike na občine (naloge iz področja reforme pravosodnega sistema) bo občina Litija pri oblikovanju splošne porabe še vedno vezana na dopolnilna sredstva republike. V letu 1979 bodo prihodki proračuna iz avtonomnih virov večji le glede na rast, saj ni razen odstopljenih dohodkov od sodnih taks, te so bile sedaj dohodek republike, pričakovati novih virov. Zato je pri porabi sredstev nujno upoštevati sledeče: 1. Zagotavljanje sredstev za delo upravnih organov v skladu z družbenim dogovorom o zagotavljanju pogojev za delo državnih organov v SRS. Zagotoviti je potrebno sredstva, ki bodo delavcem teh organov omogočila, da se. bodo njihovi osebni dohodki gibali v skladu z rastjo osebnih dohodkov delavcev v združenem delu, upoštevajoč dosežene rezultate pri delu. 2. Izboljšanje pogojev za delovanje delegatskega sistema in delo državnih organov. S tem v zvezi je potrebno zagotoviti sredstva za nakup prostorov in opreme. 3. Glede na vlogo družbenopolitičnih organizacij je tudi v letu 1979 potrebno doseči, da bodo ti programi usklajeni na ravni socialistične zveze delovnega ljudstva, ter da se za izvajanje zagotovijo ustrezna sredstva. 4. V letu 1979 si je nujno prizadevati, da se za uresničevanje delegatskega sistema in nalog v zvezi s tem krajevnim skupnostim zagotovijo ustrezna sredstva. Pri tem je potrebno upoštevati vlogo in naloge - krajevne skupnosti tudi na drugih delovnih področjih. 5. Pospeševanje kmetijstva naj bi bilo v letu 1979 glede na obsežne naloge, skupaj z nalogami na področju oblikovanja občinskih blagovnih rezerv, upoštevano kot prioritetna naloga. 6. Izdelava prostorskih in urbanističnih načrtov. 3.7. Družbena samozaščita in razvoj * ljudske obrambe. 1. Na področju družbene samozaščite in razvoja ljudske obrambe bo v letu 1979 poudarek zlasti na zagotavljanju materialne osnove za delovanje vseh komponent ljudske obrambe in družbene samozaščite in strokovni vzgoji ter usposabljanju vseh struktur ljudske obrambe v občini, temeljnih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih. 2. Posebno pozornost je treba posvetiti planu razvoja ljudske obrambe in družbene samozaščite v vseh samoupravnih organih, organizacijah in skupnostih in na osnovi planov v skladu z ekonomskimi zmogljivostmi mate-rializirati obrambne načrte. 3. Vzporedno z usklajevanjem obrambnih priprav je treba zagotoviti tudi sredstva za vojno proizvodnjo in storitve, za energetske zmogljivosti, za blagovne rezerve ter v skladu s srednjeročnim planom razvoja družbene samozaščite in ljudske obrambe za vzgojo in pouk ter opremljanje s sredstvi in opremo za teritorialno obrambo, štaba in enote civilne zaščite, za vojne zveze, službo OJOA in za enote narodne zaščite. 4. Proces podružbljanja obrambnih priprav in družbene samozaščite mora zajeti vse organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, družbenopolitične in druge družbene organizacije, ter vse samoupravne organe in organizacije in skupnosti, tako da bo neposredna pravica in dolžnost vseh subjektov v občini, da trajno in ažurno skrbijo za svoje obrambne priprave in načrte ter načrte razvoja obrambnih priprav in da so neposredno tudi odgovorni za njihovo realizacijo. 5. V vseh samoupravnih sredinah je treba proučiti oceno ogroženosti in organizacijo ljudske obrambe in družbene samozaščite, zlasti pa civilne zaščite. 6. Posebno skrbno je treba analizirati in dopolniti sestavine družbeno gospodarskega sistema materialno-tehničnih sredstev in opreme. 7. Predvidena rast sredstev za razvoj ljudske obrambe bo v skladu z rastjo družbenega proizvoda. Osnutek resolucije je že obravnaval izvršni svet skupščine občine Litija in dal določene predloge za spremembo oziroma dopolnitev. ODDELEK ZA GOSPODARSTVO Priloga k osnutku resolucije o izvajanju srednjeročnega plana občine Litija v letu 1979 FINANCIRANJE skupnih nalog v letu 1978 in predvidevanja za leto 1979 SKUPNOST ZA POSPEŠEVANJE KMETIJSTVA Pri skupnosti za pospeševanje kmetijstva združujejo sredstva organizacije združenega dela na podlagi družbenega dogovora. Po tem dogovoru je bilo predvideno, da se zbere za pospeševanje kmetijstva v letu 1978 1.065.000 din. Do 30. 9. tega leta je bilo realiziranih le 280.000 din, kar predstavlja 26 % predvidenih sredstev. Za leto 1979 predvidevajo zbrati z združevanjem sredstev na podlagi družbenega dogovora isto vsoto. FINANCIRANJE NALOG LJUDSKE OBRAMBE Po samoupravnem sporazumu o združevanju sredstev za financiranje nalog ljudske obrambe so v tem letu združevale organizacije združenega dela oz. njihove enote 0,48 % od bruto osebnih dohodkov. Planirana višina teh sredstev za leto 1978 je 1.482.000 din. Do 30. 9. 1978 je bilo zbranih 73 % ah 1.089.162,50 din. Za leto 1979 naj bi zbrali sredstva v višini 1.842.719,60 din, združevali pa naj bi jih po stopnji 0,41 % od bruto osebnih dohodkov. SAMOUPRAVNA INTERESNA SKUPNOST ZA VARSTVO PRED POŽARI Po sprejetem odloku se v letošnjem letu zbirajo sredstva po stopnji 00,87 od davčne osnove za republiški davek. Po planu naj bi bilo v letu 1978 tako zbranih 460.000 din; do 30. 9, je bilo realiziranih 375.423,45 din, kar je 82 %. Za leto 1979 je za financiranje te dejavnosti potrebno; zbrati toliko sredstev kot letošnje leto, to je 460.000 din. SAMOUPRAVNI SKLAD ZA RAZVOJ GOSPODARSTVA Za leto 1978 bi morali po planu zbrati 1.979.452 din. V prvih devetih mesecih tega leta je bilo nakazanih 945.866,60 din, kar predstavlja le 48 %. Predvidoma naj bi višina sredstev, kijih združujejo organizacije združenega dela v letu 1979 ostala ista kot letošnje leto. FINANCIRANJE, VZDRŽEVANJE IN OBNAVLJANJE KOMUNALNIH NAPRAV IN OBJEKTOV Po odloku so organizacije združenega dela za ta namen prispevale po 1 % od bruto osebnih dohodkov. Po planu naj bi zbrali 5.500.000 din, do 30. 6. 1978 je bilo realiziranih 32 % ah 1.766.393,70 din. V letu 1979 planiramo za ta namen združevanje sredsiev po stopnji 1,5 od bruto osebnih dohodkov. FINANCIRANJE NALOG KRAJEVNIH SKUPNOSTI Po samoupravnem sporazumu združujemo sredstva po 500 din/zaposlenega. Tako je planirano, da bomo v letu 1978 zbrali 1.750.000 din sredstev, do 30. 6. je bilo realiziranih 1.139.870,70 din. Predlog je, da za leto 1979 združujemo sredstva za financiranje nalog v krajevnih skupnostih v isti višini. Štev.: 30-15-503/78 Datum: 25. 10. 1978 Oddelek za gospodarstvo IZ OSNUTKA ODLOKA o delovnem času trgovskih, gostinskih in obrtnih obratov I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom se ureja najkrajši delovni čas v delovnih organizacijah in zasebnih obrtnih delavnicah, ki opravljajo trgovsko, gostinsko in obrtno ter drugo gospodarsko dejavnost, kakor tudi dejavnost posebnega družbenega pomena. 2. člen Občinski upravni organ, pristojen za gospodarstvo, lahko v izrednih primerih da soglasje, da se delovni čas poslovalnice podaljša ali da so poslovalnice med delovnim časom zaprte. Za podaljšanje v primerih prireditev in javnih shodov daje soglasje oddelek za notranje zadeve. 3. člen Delovni čas mora biti v vsaki trgovini in gostinski poslovalnici ter obrtni delavnici vidno izobešen - v obratu in ob vhodu vanj. 4. člen Za poletni čas se po tem odloku šteje čas od 1. aprila do 30. septembra, za zimski čas pa od I. oktobra do 31. marca. 5. člen Obrati, ki poslujejo neposredno s strankami, imajo lahko v tednu največ dva prosta dneva, če si za to pridobijo soglasje pristojnega občinskega upravnega organa. Pri določanju prostih dni se upoštevajo: - gospodarske potrebe občine, - krajevne potrebe, - obiski, - načela dobrega gospodarjenja. 6. člen Trgovski, gostinski, obrtni in ostali gospodarski obrati morajo priglasiti obratovalni čas oddelku skupščine občine Litija, pristojnemu za gospodarstvo. II. DELOVNI CAS OB DELAVNIKIH 1. Trgovina 7. člen 1. Trgovine morajo biti odprte: - v poletnem času najkasneje od 7.30 do 12.30 ter od 17. do 19. ure, ob sobotah pa najkasneje od 7.30 do 12. ure; trgovine s prehrambenimi predmeti pa morajo biti ob sobotah odprte najkasneje od 7.30 do 18. ure, - v zimskem času najkasneje od 8. do 12.30 ure ter od 15.30 do 18. ure, ob sobotah pa najkasneje od 8. do 13. ure; trgovine s prehrambenimi predmeti pa morajo biti ob sobotah odprte najkasneje od 8. do 18. ure, Trgovske delovne organizacije točen delovni čas določijo s samoupravnimi sporazumi, ki morajo biti usklajeni s tem odlokom. S spo-. razumom se lahko določi tudi izmenično dežurstvo trgovskih obratov. 2. Za trafike velja enak delovni čas kot za trgovine. 3. Trgovine z reprodukcijskim materialom in nekatere poslovalnice v manjših krajih lahko svoj obratovalni čas prilagodijo krajevnim potrebam. Delovne organizacije pa si morajo poprej ižposlovati posebno dovoljenje pristojnega občinskega upravnega organa. 4. Bencinske črpalke morajo poslovati neprekinjeno preko celega leta od 6. do 20. ure, z medsebojnim dogovorom pa se lahko uredi izmenično dežurstvo ob nedeljah in praznikih. 5. Lekarne morajo biti odprte vsak delovnik od 7. do 20. ure, nočno dežurstvo od 20. do 7. ure se uredi,'če so za to izpolnjeni pogoji o delovnem času. 2. Gostinstvo 8. člen 1. Sprejemanje gostov na prenočišče je časovno neomejeno. 2. Za ostale gostinske poslovalnice se določi najdaljši obratovalni čas od 6. do 23. ure, s tem da se odpirajo najkasneje ob 9. uri in zapirajo najprej ob 20. uri. Ob dnevih pred državnimi prazniki, na pustno nedeljo in pustni torek, smejo biti gostinski obrati odprti vso noč. 3. Gostinska poslovalnica oziroma gostilna je lahko na delovni dan zaprta samo s soglasjem pristojnega občinskega upravnega organa. 4. Gostinski obrati, ki imajo izdano obrtno dovoljenje za obratovanje • ob sobotah, nede. Ijah in praznikih, imajo lahko krajši obratoval ni čas, kot to določa drugi odstavek tega člena. 3. Obrt 9. člen 1. Obrtne delavnice, ki poslujejo neposredno s strankami, morajo imeti odprto ob delavnikih najmanj od 7. do 14. ure, s tem da dosežejo najkrajši obratovalni čas 42 ur tedensko. 2. Obrtne delavnice, ki ne poslujejo neposredno s strankami, morajo obratovati najmanj dve uri dnevno za stranke. III. KAZENSKE DOLOČBE 10. člen Z denarno kaznijo od 500 din do 10.000 din se kaznuje delovna organizacija: 1. če ne priglasi delovnega časa pristojnemu občinskemu upravnemu organu, 2. če nima obrata odprtega ob določenem času, 3. če ima gostinske poslovalnice odprte dalj časa, kot to določa odlok, 4. če nima ob vhodu v obrat in v obratu primerno označen obratovalni čas. Za prekršek iz prvega odstavka tega člena se kaznuje tudi odgovorna oseba delovne organizacije, in sicer z denarno kaznijo od 500 din do 2.000 din. 11. člen Za prekršek iz 10. člena tega odloka se kaznuje občan, ki samostojno opravlja obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost, in sicer z denarrlo kaznijo od 500 din do 10.000 din. 12. člen Za prekršek iz 10. in 11. člena se lahko delovni organizaciji, odgovorni osebi delovne organizacije in občanu, ki samostojno opravlja obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost izreče mandatna kazen 500 din. IV. POJASNILA IN NADZOR 13?člen 1. Podrobnejša navodila o izvajanju tega odloka daje upravni organ, pristojen za gospodarstvo pri skupščini občine Litija. 2. Izvajanje tega odloka nadzoruje tržna in delovna inšpekcija SO Litija. V. KONČNE DOLOČBE 14. člen Z uveljavitijo tega odloka preneha veljati odlok o delovnem času trgovskih, gostinskih in obrtnih obratov, objavljen v Uradnem listu SRS št. 1/75. 15. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v uradnem listu SR Slovenije, uporablja pa se od 1/1-1979 dalje. ODDELEK ZA GOSPODARSTVO ODLOK o družbenem svetu za planiranje razvoja občine Litija l.člen Družbeni svet za planiranje ima nalogo, da na osnovi čim širše izmenjave stališč, izkušenj in mnenj zavzema okvirna družbenoekonomska stališča do poglavitnih vprašanj razvoja v občini. Koordinira plansko dejavnost med posameznimi nosilci planiranja. 2. člen Svet za planiranje sestavljajo: — zbori občinske skupščine, - Občinska konferenca SZDL, - Občinski svet zveze sindikatov, — Občinska konferenca ZKS, — Občinska konferenca ZSMS, — Samoupravne interesne skupnosti s področja socialnega varstva, izobraževanja, kulturne skupnosti, telesnokulturne skupnosti, raziskovalne skupnosti, — Samoupravna stanovanjska skupnost, — Samoupravna komunalna skupnost, — Izvršni svet, z upoštevanjem udeležbe posameznih organov. 3. člen Člani sveta za planiranje delegirajo v sestav sveta delegate, ki so lahko stalni ali zamenljivi, odvisno od problematike, ki je na dnevnem redu sveta. Vsak član delegira najmanj enega delegata. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije. OBRAZLOŽITEV : Potreba po celovitem organu za planiranje se čuti predvsem zaradi nujnega usklajevanja posameznih delnih planov in programov, ki jih je potrebno vključevati v celoti, ne pa videti le en del družbenega razvoja. V nadaljevanju navajamo zamisli o pomenu sveta in o njegovi sestavi, kakor jih je opredelil tov. Kardelj v ..Smereh razvoja političnega sistema." Sveti pri svojem delu zares demokratično koncentrirajo vpliv o vseh odločilnih faktorji*, samoupravne družbene strukture ... Tako se pri delu svetov soočajo tako posamezni kot splošni družbeni interesi, stališča posameznih delegacij in stališča drugih delegatov, teorija in praksa, znanost in politična praksa in v tem ■ soočanju iščejo skupne rešitve. Člani svetov niso posamezniki, ampak določene organizacije in državni organi. Sveti ne sprejemajo nikakršnih odločitev, ampak samo predlagajo s tem, da ti predlogi niso parcialni, temveč vsebujejo celovite rešitve. Čeprav družbeni sveti oblikujejo samo predloge, pogosto v več variantah in z alternativami, pa vendar prevzemajo politično in strokovno odgovornost za te predloge in so kot takšni lahko resna opora delegatskih skupščin ali njihovih izvršilnih organov, ki morajo na koncu reči „da" ali „ne". Toda ko ti organi odločajo oziroma, ko se odločajo za eno idi drugo rešitev, imajo pred seboj že mnenja in stališča vseh tistih družbenih dejavnikov, ki so sodelovali pri delu svetov. V tem je eno izmed pomembnih demokratičnih jamstev, da bodo te odločitve v največji možni meri v skladu z realnimi potrebami družbe in s stanjem družbene zavesti. Sekretariat skupščine PRILOGA 1 IZRAČUN POVIŠANJA STANARIN ZA NEKAJ POSAMEZNIH STANOVANJ PO OBEH VARIANTAH EKONOMSKE STANARINE DO LETA 1982 OZIROMA 1985 Stanovanje št. točk m2 varianta 1978 1979 198o 1981 1982 1983 1984 1985 Prvomajska 3 16o 65,8 Ic 687 1 .ol6 1.352 1.69o 2.o28 II C 996 1.3o4 1.618 I.925 2.233 2.546 2.851 Prvomajska 3 151 26,5 I. 261 386 513 642 77o II. 378 495 614 731 848 967 I.083 T/^!^ Stav d ah 1 149 lol,15 Io 983 1 »455. 1.935 . •2.419 2.9o3 T II. ; 1 .425 1.867 2.316 2.756 3.197 3.645 4.082 Trg na Stavbah 7 125 49,9 - I. 4o6 6ol 800 1.000 1.2oo II. 589 772 . 957 1.139 'I.322 ■ l»5o7 1.688 Trg na Stav* 11 67 36,7 I. 16o 237 316 395 474 II. 232 3o5 573 45o 522 595 666 Ponoviška 7» 9, 11 65 5l,o Ic 216 32o 425 532 638 II. 313 411 5o9 606 7o3 8o2 898 Valvazorjev trg , „ 9 . 68,7 I. 583 863 1.148 i 1.435 1.722 II. 846 I.I08 1.374 1.635 1.897 2.162 2.422 Valvazorjev trg 11 33 38,4 I. 82 122 162 2o3 243 - II. 119 156 194 231 263 3o6 342 Rozmanov trg 14 172 47,3 I. 53o 785 1. o44 1.3o6 1.567 II. 769 I.008 1.250 1.487 I.725 1.967 2.2o$ Rozmanov trg 24 167 56,2 I. 612 9o6 1.2o5 I.506 I.808 II. 887 1.163 1.442 1.716 1.99o 2.269 2.542 Ustje 26 12o. 52,9 I. 414 613 815 Io0l9 1.223 II. 6oo 736 975 1.161 1.346 1.535 1.719 Ustje 7o 79 44,4 I. 228 338 450 562 675 II. 331 434 5^8 641 743 847 949 Šmartno. .18 44 39,oo I. 112 165 22o 275 33o II. 162 212 263 313 364 415 ' 464 Zavrstnik 1 loo 47,4 I. 3o9 457 608 761 913 II. 448 587 728 366 1. oo5 1.146 1.284 Zavrstnik 1/b 55 45,8 I. 164 245 323 4o4 485 < II. 238 512 387 46o 534 6o9 682 Kresnice 24 99 64,7 I. 418 618 823 l.o28 1.234 II. 606 794 985 1.172 1.559 1.550 1.736 Gabrovka 17/a 126 58,3 I. 479 7o9 943 1.179 1.415 II. 694 910 1.128 1.343 1.338 1.776 1.989 Izdelava prostorskih načrtov za občino Litija Na seji izvršnega sveta je bil obravnavan program izdelave prostorskega načrta za občino Litija, ki ga je ponudil Geodetski zavod SR Slovenije. Po temeljiti razpravi in ugotovitvah, da je glede na ponuđen obseg del, vrednosti za ponuđena dela ter na rok izdelave teh del ponudba Geodetskega zavoda SR Slovenije sprejemljiva. S tem v zvezi je bila sprejeta odločitev glede oddaje del na izdelavi prostorskega načrta. Plačilo teh del bo zagotovljeno iz sredstev proračuna občine Litija za leto 1978, ta bodo v višini 20 % od vrednosti del, preostala sredstva pa bodo zagotovljena s kreditom Ljubljanske banke, anuitete za kredite pa se bodo vračale iz sredstev proračuna. Prehod na ekonomske stanarine v občini Litija V SR Sloveniji si delovni ljudje in občani že nekaj let prizadevajo, da bi v stanovanjskem gospodarstvu uveljavili take odnose, da bo stanovanje v svoji ekonomski in socialni funkciji zajeto v celovito družbenoekonomsko reprodukcijo kot pomembna sestavina ekonomske in socialne varnosti. V preteklih letih smo pričeli z uresničevanjem take usmeritve, vendar doseženi rezultati še niso zadovoljivi. Z namenom, da bi čim hitreje in čim bolj dosledno uresničili sklepe 8. kongresa ZKS in 11. kongresom ZKJ na tem področju, je ZKS organizirala razpravo o gradivu „UresniČevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu", ki zelo podrobno nakazuje nadaljnjo usmeritev razvoja stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji. Namen razprave je bil, da bi vsi dejavniki v občini poiskali tiste konkretne rešitve, ki odgovarjajo današnjim ekonomskim in socialnim razmeram v posamezni občini in da bi delovni ljudje in občani na demokratičen način sprejeli ter jih začeli čim hitreje uresničevati. Ekonomska stanarina bo pomenila mnogo večjo materialno osnovo za samoupravljanje, s tem pa pogojila tudi neposreden vpliv stanovalcev na vzdrževanje in obnavljanje družbenega stanovanjskega sklada. Ekonomska stanarina bo zagotavljala gospodarno vzdrževanje stanovanj, povečana amortizacijska sredstva pa bodo omogočala redno nadomeščanje starih in za bivanje neprimernih stanovanj. V želji, da bi zbori stanovalcev in hišni sveti ter družbenopolitične organizacije aktivno sodelovali v javni razpravi o prehodu na ekonomske stanarine v občini Litija, smo v stanovanjski skupnosti izdelali izračun ekonomske stanarine s konkretnimi podatki za občino Litija. Izhodišče za izračun ekonomskih stanarin je leto 1976. V tem letu je bila izdelana analiza stanja v stanovanjskem gospodarstvu, ki je zajela vsa družbena stanovanja v Sloveniji. Iz te analize izhaja sledeče: 1. Za izračun stanarine uporabljamo točkovni sistem, s katerim ugotovimo vrednost stanovanja, in sicer: število točk, ki je odraz kvalitete stanovanja, pomnožimo z vrednostjo točke in kvadraturo stanovanja. Da bi bila tako izračunana vrednost realna, bi morala biti v letu 1976 vrednost točke 37,22 din. Torej 37,22 din je povprečna vrednost ekonomske točke v SR Sloveniji. 2. Ekonomska stanarina znaša 3,05 % od realne vrednosti stanovanja letno. 3. V Sloveniji so gradbene cene stanovanj različne, zato je potrebno te razlike med povprečno gradbeno ceno v Sloveniji in dejansko ceno v posamezni občini pri izračunu upoštevati. V Litiji smo bili leta 1976 glede tega kar v ugodnem položaju, saj izračun prikaže sledeče: cena v Litiji 5.425,36 : rep. povprečje 5.974,00 = 0,91 Iz tega sledi, da bi bile v Litiji v letu 1976 ekonomske stanarine za 9 % nižje od povprečnih republiških in se tudi ekonomska vrednost točke zmanjša: 37,22 x 0,91 = 33,87 4. Pri izračunu ekonomske stanarine pa je potrebno upoštevati še porast gradbenih cen leto 1978 1979 1980 1981 1982 razlika + 12,21 + 12,21 + 12,21 + 12,21 leto 1978 1979 1980 razlika + 11,26 + 11,26 stanovanj, in sicer: dejanski porast cen v letu 1977 - 14 %, v letu 1978 - 22 % in predvidena rast cen v sledečih letih - 12 %. Torej imamo za izračun ekonomske stanarine v Litiji sledeče izhodiščne podatke: 1. ekonomska vrednost točke v Litiji leta 1976 = 33,87 2. odstotek letne stanarine od realne vrednosti stanovanja = 3,05 % 3. letno povečanje gradbenih cen v letih 1977 - 14%, 1978 - 22%, 1979 do 1985 po 12 % letno Da bi lahko ugotovili, kolikšna bo ekonom-, ska stanarina v Litiji v letu 1982, odnosno 1985, moramo ekonomsko vrednost točke iz leta 1976 povečati z odstotkom rasti gradbenih cen, to je: 1976 1977 1978 1979 1980 1981 1982 1983 1984 1985 14% 22% 12% 12% 12% 12% 12% 12 % 12 % 33,87 38,61 47,10 52,75 59,08 66,17 74,11 83,00 92,96 104,12 Iz navedenega sledi, da bo ekonomska vrednost točke v Litiji v letu 1982 74,11 din, odnosno v letu 1985 104,12 din. Odstotek letne stanarine ostane nespremenjen 3,05 %. Izračun ekonomske stanarine v letu 1982 je glede na zgoraj navedeno sledeč: Število točk, s katerim je stanovanje ocenjeno, pomnožimo s 74,11 (ekonomska vrednost točke) pomnoženo s površino stanovanja in tako dobimo realno vrednost stanovanja. To vrednost pomnožimo z 0,0305 in delimo z 12, da dobimo mesečno stanarino. Na primer: 150 točk x 74,11 x 60 m? x 0,0305 : 12= 1.695,26 Za ugotovitev, koliko moramo povečati sedanje stanarine, da bi leta 1982 ali 1985 dosegli ekonomske stanarine, moramo primerjati ekonomsko točko v letu 1982 ali 1985 z dejansko doseženo povprečno točko v letu 1978. S sedanjo stanarino doseženo dejansko povprečno točko pa smo izračunali na sledeč način: V oktobru 1978 je znašala povprečna stanarina vseh stanovanj v Litiji 375,50 din, povprečno število točk za vsa stanovanja pa je bilo 120 točk; povprečna površina vseh stanovanj pa 48,7 m2. 375,50 din x 12 (letna stanarina) 120 točk x 48,7 m2 x 0,0305 (letni % stanarine) = 25,28 din Torej je dejansko dosežena vrednost točke v letu 1978 25,28 din. Če primerjamo višino ekonomske točke v letu 1982 (74,11 din) in dejansko doseženo točko v letu 1978 (25,28 din) nastane razlika 48,83 din. Ker bomo do leta 1982 poviševali stanarino štirikrat, to razliko delimo s 4. 48,83 : 4 = 12,21 Iz navedenega sledi, da moramo pri vsakem povišanju k prejšnji vrednosti točke prišteti 12,21 din. vrednost točke 25,28 37,49 49,70 61,91 74,11 indeks povečanja 1,48 1,33 1,25 1,20 59,06 70,32 81,58 92,84 104,12 Iz razmerja vrednosti točke med posameznimi leti so izračunani indeksi, ki so obenem tudi indeksi potrebnega povečanja stanarin. Enak izračun velja tudi za varianto prehoda na ekonomske stanarine do leta 1985, s tem da razliko med ekonomsko točko leta 1985 (104,12) in dejansko doseženo 1978 (25,28) = 78,84 delimo s 7 (sedem povišanj) in dobimo 11,26 din. vrednost točke 25,28 36,54 47,80 indeks povečanja 1,45 1,31 Zaradi lažje primerjave smo v nadaljevanju izračunali poviševanje stanarine za nekaj posameznih stanovanj, po obeh variantah ekonomske stanarine do leta 1982 odnosno do leta 1985 (izračun je v prilogi!). Na prvi pogled so povišanja velika, saj se stanarine do leta 1982 povečajo v primerjavi s sedanjimi za 2,93 krat in varianti do leta 1985 za 4,11 krat. Ob teh primerjavah in v razpravi o prehodu na ekonomske stanarine pa je potrebno upoštevati, da bodo naraščali tudi osebni dohodki. Predvidoma bo povprečni slovenski osebni dohodek v naslednjih letih naraščal po stopnji 14 % letno in bo znašal: 1982 1983 1984 1985 1,24 1,19 ■ 1,16 1,14 1,12 9.326,69 10.632,42 12.120,95 13.817,88 1977 1978 1979 1980 1981 4.844,00 5.522,16 6.295,26 7.176,59 8.181,31 Če primerjamo rast stanarin z rastjo osebnih dohodkov, vidimo, da relativno zvišanje stanarine le ni tako veliko, saj bodo predvidoma tudi osebni dohodki do leta 1985 porasli za 2,85 krat. V razpravi o prehodu na ekonomske stanarine je potrebno upoštevati tudi to, da si bomo v občini Litija še naprej prizadevali, da socialno šibkejšim družinam omogočimo delno nadomestitev stanarine. Vsako leto bomo dopolnjevali kriterije, tako da bo čim širši krog socialno ogroženih občanov imel možnost delne nadomestitve stanarine. Samoupravna stanovanjska skupnost občine Litija REKAPITULACIJA vseh stroškov dejavnosti vzdrževanja kolektivnih komunalnih naprav 1. Tekoče vzdrževanje občinskih cest I. ktg 2. Investicijsko vzdrževanje občinskih cest I. ktg 3. Tekoče vzdrževanje mestnih ulic, cest in trgov v Litiji in Šmartnem 4. Tekoče vzdrževanje javne razsvetljave in semaforja 5. Tokovina za javno razsvetljavo in semafor 6. Tekoče vzdrževanje zelenih površin 7. Tekoče vzdrževanje in dograditev otroških igrišč 8. Pokop poginulih živali 9. Del stroškov za poslovanje komunalne skupnosti SKUPAJ : Da bi delavci v združenem delu, delovnih skupnostih in delovni ljudje, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko in negospodarsko dejavnost, zbrali 6,810.691,00 din, bi morali združevati prispevek za vzdrževanje skupnih komunalnih naprav v višini 1,9 % od bruto osebnih dohodkov. Za osnovo za izračun prispevka je vzeta bruto masa OD delavcev, ki delajo na področju občine Litija v višini din 360.000.000,00. Zaradi razmeroma velikega prispevka je bil v postopku dogovarjanja in usklajevanja z izvajalci storitev in uporabniki izoblikovan nekoliko osiromašen 3,708.638,00 785.000,00 580.000,00 456.380,00 500.000,0 280.673,00 100.000,00 100.000,00 300.000,00 6,810.691,00 program vzdrževanja kolektivnih komunalnih naprav, ki v končnem predlogu znaša din 5,750.000,00 ali z drugimi besedami: Prispevek za vzdrževanje kolektivnih komunalnih naprav naj bi se plačeval v višini 1,5 % od bruto osebnih dohodkov. Delovne organizacije, delovne skupnosti in delavci, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko in negospodarsko dejavnost na območju občine Litija, bi ta prispevek plačevale iz dohodka in ga mesečno nakazovale na žiro račun Samoupravne komunalne skupnosti občine Litija. PREDLOG SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA o združevanju sredstev za vzdrževanje in obnavljanje posameznih komunalnih objektov in naprav skupne rabe ter o obsegu in kakovosti vzdrževanja in obnavljanja na območju občine za leto 1979 L TEMELJNE DOLOČBE 1. člen Osnova za združevanje sredstev je „Program vzdrževanja kolektivnih komunalnih storitev za leto 1979", ki zajema: — tekoče vzdrževanje občinskih cest I. ktg — investicijsko vzdrževanje občinskih cest I. ktg — tekoče vzdrževanje mestnih ulic, cest in trgov v Litiji in Šmartnem — tekoče vzdrževanje javne razsvetljave in semaforja — tokovina za javno razsvetljavo in semafor — tekoče vzdrževanje zelenih površin — tekoče vzdrževanje in dograditev otroških igrišč — pokop poginulih živali — del stroškov za poslovanje komunalne skupnosti. Program je sestavni del tega sporazuma. 2. člen Program komunalnih storitev je usklajen s predvidenim povečanjem vzdrževanja za območje občine (funkcionalni in interesni krog). 4. člen Programska vrednost vzdrževanja in obnavljanja posameznih komunalnih objektov in naprav skupne rabe t.j. kolektivnih komunalnih storitev znaša 5,750. 000,00 din, kar predstavlja dogovorjeni nivo vzdrževanja. II. CILJI ZDRUŽEVANJA SREDSTEV TER NAMEN, POGOJI IN NAČIN NJIHOVE PORABE 5. člen Podpisniki sporazuma imajo skupen cilj, da si z vzdrževanjem in obnavljanjem posameznih objektov in naprav skupne rabe zagotove dogovorjeni obseg in kakovost vzdrževanja in obnavljanja komunalnih objektov in naprav ter opravljanje komunalnih storitev in si s tem zagotove pogoje za življenje in delo vseh uporabnikov. 6. člen Namen združevanja sredstev po tem sporazumu je zagotovitev dogovorjenega komunalnega standarda uporabnikov za leto 1979. Dogovorjeni komunalni standard je sestavljen na osnovah in merilih o standardu komunalnih storitev, ki zajema časovne, površinske in druge normative ter standarde materialnih stroškov za enoto storitve (cene). 7. člen Glede na predračunsko (programsko) vrednost bi morali podpisniki sporazuma združiti 5,750.000,00 din sredstev, kar predstavlja 1,5 % od brutto OD zaposlenih na območju občine za leto 1979 (teritorialni princip). Osnova za obračun prispevka iz dohodka je bruto osebni dohodek. 8. člen Prispevek po tem sporazumu se plačuje Samoupravni komunalni skupnosti občine Litija, ki opravlja zadeve skupnega odločanja za posamezne komunalne dejavnosti v skladu z določili samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne komunalne skupnosti. 9. člen Način uporabe združenih sredstev določa Samoupravna komunalna skupnost občine Li- 10. STRAN NOVEMBER 1978 GLASILO OBČANOV tija v skladu s sprejetimi programi vzdrževanja kolektivnih komunalnih naprav skupne rabe za leto 1979. 10. člen Podpisniki sporazuma soglašajo, da se opravljanje zadev po tem programu poveri ustrezni komunalni organizaciji združenega dela, usposobljeni za te dejavnosti. 11. člen Zaradi uresničevanja svobodne menjave dela bo Samoupravna komunalna skupnost zagotovila, da bo komunalna organizacija obračunavala izvršena dela po sprejetih merilih, standardih, normativih in cenikih na enoto komunalnih storitev. III. KONČNE DOLOČBE 12. člen Skupščina komunalne skupnosti bo ob periodičnih obračunih analizirala vsebinsko ter finančno uresničitev tega sporazuma in sprejela oziroma predlagala podpisnikom sporazuma ustrezne ukrepe. 13. člen Nadzor nad izvajanjem tega sporazuma opravljajo organi za samoupravni nadzor. Organi iz prejšnjega odstavka spremljajo zlasti: — skladnost programov z določbami tega sporazuma, — uresničevanje s tem sporazumom določenih programskih nalog in smotrov, — spoštovanje standardov in normativov za oblikovanje cen storitev, — združevanje, usmerjanje in porabo sredstev za izvedbo s tem sporazumom določenih planskih nalog. Organi iz prvega odstavka tega člena sporočajo svoje ugotovitve, stališča in predloge skupščini Samoupravne komunalne skupnosti, in drugim njenim organom. 14. člen Ta sporazum sprejemajo delavci in delovni ljudje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, podpisnicah sporazuma, na način, ki ga določa njihov statut, oziroma samoupravni sporazum o združitvi. Sklep o sprejetju tega sporazuma pošlje podpisnik Samoupravni komunalni skupnosti občine Litija. 15. člen Ta sporazum je sklenjen, ko ga sprejme več kot polovica delavcev v občini Litija in velja za podpisnika. Seznam podpisnikov je sestavni del tega sporazuma. 16. člen Ta sporazum se objavi v Uradnem listu SR Slovenije. KRAJEVNA SKUPNOST ŠMARTNO Kratke s šmarske šole Draga potovanja - Učenci višjih razredov so že opravili jesenske enodnevne ekskurzije. Šestošolci so obiskali Ljubljano, sedmi in osmi razredi pa Celje, Šoštanj ter Logarsko dolino. Ker Center za mla- dinski turizem nima več sredstev za regresiranje ekskurzij, so taki prevozi precej dragi in sijih v prihodnje ne bomo mogli več privoščiti. Uspešno sodelovanje - V tednu požarne varnosti so šmarski gasilci pripravili v avli šole razstavo orodja in opreme, ki so jo pod vodstvom razrednikov obiskali vsi učenci od prvega do osmega razreda. Ob tem so si ogledali še diapozitive, ki prikazujejo, kako se lahko obvarujemo raznih nevarnosti, zlasti požarov, kratkih električnih stikov in eksplozij. Veliko zanimanje - Med mnogimi interesnimi dejavnostmi, ki delujejo na šoli, je tudi krožek ročnih del, ki smo ga uvedli po nekajletnem premoru. Ker se je zanj prijavilo 54 deklet višjih razredov, poteka v dveh skupinah, vodi pa ga upokojena učiteljica Mimica Vozel. Podaljšano bivanje — V drugi polovici oktobra je znova začel z delom oddelek podaljšanega bivanja, ki smo ga v septembru ukinili zaradi kadrovskih težav. Vodi ga vzgojiteljica Erika Sedevčič, vanj pa so vključeni učenci prvih treh razredov. Pester delovni program - Na prvi seji sveta staršev so prisotni sprejeli bogat delovni program, v katerem zavzema osrednje naloge krepitev prometne, filmske, gledališke in zdravstvene vzgoje ter skrb za varstvo okolja. Poleg matične šole ima 3-5-članski svet staršev tudi vsaka podružnica. Obletnica Rozmanove smrti - Ob 7. novembru, obletnici smrti narod- spomnili komandanta slovenskih partizanov, po nega heroja Franca Rozmana-Staneta, so učenci katerem se imenuje njihova šola. pripravili spominsko svečanost, v kateri so se Vpis novincev - V Šmartnem bodo vpisovali novince v prvi jene v letu 1972, pogojno pa tudi tiste, ki so se razred 11. in 12. decembra, in sicer otroke, ro- rodili od januarja do marca 1973. KRAJEVNA SKUPNOST KRESNICE Debatni večer Mladinci iz KS Kresnice so v oktobru priredili debatni večer, na temo X. KONGRES ZSMS. Obravnavali so nekaj referatov o problemih mladih, ki so bili izhodiščna točka tudi dele- gatom na kongresu. Posebno pozornost pa so namenili: -usmerjenemu izobraževanju in študiju ob delu, - vlogi mladih v vojni, — kulturi, — mladini v KS, - mladini v OZD, to je mladim delavcem, praktikantom in štipendistom, — kmečki mladini in - idejno političnemu usposabljanju mladih ter marksističnim krožkom. Ob koncu so zaželeli kongresu čim večjo in kar najhitrejšo uresničitev zastavljenih ciljev, saj se zavedajo, da je njihova vloga — še posebno v današnji samoupravni družbi — velikega pomena. KRAJEVNA SKUPNOST JEVNICA 20 let NK Enotnost in nov športni dom Letos poteka dvajseto leto, odkar so v Jevni-ci začeli gojiti ta pri nas najpopularnejši šport. Jubilej so proslavili s pomembno delovno zmago. 16. septembra so namreč na osrednji slovesnosti izročili svojemu namenu nov športni dom. V njem sta dve slačilnici, kopalnica, shramba športnih rekvizitov, pisarna in klubska soba. Novi športni dom predstavlja novo pomembno pridobitev za Krajevno skupnost Jev-nica, da posebej ne omenjamo, kaj so o tem dobili nogometaši. Po letu 1958, ko je peščici zagnancev uspelo navkljub številnim oviram zgraditi nogometno igrišče, je to šele drugi športni objekt v krajevni skupnosti. Novi dom so gradili več let, saj se je moral investitor ves čas ubadati z denarnimi problemi. Glede na sorazmerno skromne prispevke TTKS Prvi predsednik NK Enotnost Jevnica Stane Mohar Litija, ki je pomagala s 150 tisočaki, in KS Jevnica, ki je dodala 40 tisočakov, so se morali nogometni delavci opreti predvsem na lastno iznajdljivost in lastno marljivost. Tako so si zagotovili zajetno pomoč številnih delovnih kolektivov, ki so pomagali bodisi v materialu ali kako drugače. Izjemno velik delež v vrednosti novega objekta pa predstavlja prostovoljno delo krajanov. Odziv krajanov je bil brez dvoma množičen, saj se je v aktivnosti, ki so bile kakorkoli povezane z izgradnjo doma, vključilo okoli 160 ljudi, samo v tem letu pa je bilo opravljenih okoli 1700 prostovoljnih delovnih ur. Na osrednji svečanosti so podelili priznanja 21 nekdanjim zaslužnim nogometašem in nogometnim delavcem. Navzoči so si v prostorih novega doma lahko ogledali tudi razstavo, ki je slikovno-dokumentarno predstavila dvajsetletni razvoj nogometnega športa v Jevnici. Prav gotovo najbolj privlačna prireditev v okviru večjega števila prireditev, namenjenih proslavitvi jubileja, je bila tekma med ekipama aktivnih in nekdanjih nogometašev Enotnosti. Od približno 180 tekmovalcev vseh jevniških nogometnih generacij se jih je vabilu odzvalo okoli 50, posebej razveseljivo pa je bilo, da je bila med njimi tudi večina tistega moštva, ki mu pripada pionirsko mesto v razvoju nogometa v Jevnici. Jubilej so obeležili še z vrsto drugih tekmovanj, kot na primer s tekmami v namiznem tenisu, krosu, kolesarjenju, nogometaši pa so se pomerili še z ekipo Grosuplja. S pridobitvijo novega doma pa načrti, ki zadevajo razvoj športa in telesne kulture v KS Jevnica, še niso potešeni. Nove zahteve po ureditvi tekmovališč vse močneje opozarjajo tudi na to, da bo za nogometno igrišče nujno najti novo lokacijo. Za zdaj pa lahko ostanemo le pri tem zadovoljstvu, da je rešen eden od „življenj-skih" problemov jevniškega nogometa. Novi dom ŠD Jevnica je velika pridobitev za Jevničane Filmski kažipot - Zadnji mesec letošnjega leta bomo videli v šmarskem kinu kar pet filmov, od katerih bosta dva še posebno zanimiva. Prvi bo na sporedu jugoslovanski barvni film „Vojakova ljubezen", ki ga priporočamo predvsem mladini in šolarjem višjih razredov osemletke, tik pred novim letom, 29. in 30. decembra pa se bodo predvsem odrasli navdušili nad ameriško barvno dramo „Let nad kukavičjim gnezdom". Film si je lani v Ljubljani ogledalo rekordno število gledalcev. Vmes nam bodo v Šmartnem zavrteli še dramo „SOS iz boeinga 747", vestem „Vojvodinja in ljubezen" in kriminalko „Zadnja igra smrti". Prireditev na Bogenšperku Ura slovenske proze — Ob letošnji podelitvi priznanj in pohval gojiteljem cvetja, potekalo je v Valvazorjevi knjižnici na Bogenšperku, so izvedli tudi kulturni program, ubran na varstvo okolja. Recitatorki Nuška Lavrih in Mateja Podlogar sta prebrali zapis učencev šmarske šole o skrbi za okolje, za pevske točke pa je poskrbel Šmarski oktet pod vodstvom Rudija Vidica. Ob letošnjem Dnevu mrtvih Obisk v operi — Učenci sedmih in osmih razredov šmarske osemletke so si 20. oktobra ogledali v ljubljanski Operi Rossinijevo komično opero „Seviljski brivec". Predstava jih je navdušila, čeprav se je v njej predstavila mlada generacija solistov. Obisk je organiziralo ŠKD »Zvonček". - Občinska konferenca SZDL in Občinski odbor ZZB NOV Litija sta organizirala ob pomoči krajevnih družbenopolitičnih organizacij ter šol kar 14 žalnih slovesnosti, ki so se zvrstile ob spomenikih NOB in spominskih ploščah zadnjega oktobra in 1. novembra. V kulturnem sporedu so sodelovali: litijski pihalni orkester, moški, mešani, mladinski in otroški pevski zbori ter recitatorji. - Šmarske osmošolce je v začetku novembra znova obiskala igralka ljubljanskega Mestnega gledališča Alenka Svetelova. Predstavila jim je umetniško pripoved domačega proznega besedila in jih seznanila z zanimivostmi letošnjega Borštnikovega srečanja slovenskih gledališč v Mariboru. V Šmartno bo prišla še sredi januarja, ko bo s člani literarnega krožka pripravila nekaj recitacij in proznih odlomkov za proslave. Področno združenje - V Trbovljah so 25. oktobra ustanovili področno združenje gledaliških skupin za Zasavje. Čeprav so poslali vabila kar petim dramskim skupinam v naši občini, so sodelovali na sestanku le predstavniki z Vač. Upajmo, da se bodo združenju priključile tudi druge naše skupine, ki sedaj v Trbovlje niso poslale nikogar, saj je ta amaterska dejavnost v litijski občini zelo razširjena; od novega združenja pa lahko pričakujemo le koristi, če omenim samo usposabljanje režiserjev, izbor gledaliških del in organizacijo gledališke vzgoje. B.Ž. »ju* MARTINOVO (11. november) Narava je povrnila človeku njegov trud. Pridelki so spravljeni, zemlja seje umirila in se pripravlja k počitku. Vsa ta jesenska dela so po svoje praznična in v tem je lepota kmečkega življenja. V spomin vseh spravljenih pridelkov pripravijo nekako veselico. Najamejo celo godca, zakaj veselje ni popolno, če ga ne popestri ples. In ta dan imenujemo Martinovo ali nekak Jesenski pust". Šege ob Martinovem so znane splošno indoevrop-sko. So pa tudi zelo različne, v različnih krajih Slovenije. Posebno slovesno je martinovanje v vinskih krajih, zakaj do Martinovega mošt vre. Sodi v kleti pojo, se pogovarjajo. Vsak ima svoj glas. Gospoda pa jih hodi poslušat. Pri nas je obveljalo Martinovo le kot rok, ko se mošt spremeni v vino. V vinskih krajih so zato pojedine združene s poskušnjo novega vina. PRŠU JE, PRŠU S VETI MAR TIN ON GA JE KRSTIL, JEST GA BOM PIL Na Martinovo se je navezal tudi jesenski pastirski praznik. Ob tem času je konec prave paše. Spitane živali pa so pastirjem v ponos. V vseh krajih pa je naravnost obredna in obvezna jed tega dne „Martinova gos", pa tudi raca ali purman. Gos je po vsej verjetnosti daritvena žival. Iz tega pa je znano tudi vedeževanje s pomočjo gosje prsne kosti. Če je prsna kost „Martinove gosi" rjava, bo baje zima zelo mrzla. Če je pa bela, bo veliko snega. Martin prinese včasih še nekaj lepih in toplih dni. Te dneve imenujemo „babje leto". Toda ljudska izkušnja ve, da mu ni zaupati. ZA SONCEM SVETEGA MARTINA KAJ KMAL U PRIDE SNEG, ZMRZLINA IN ČE TUDI DOBRO GREJE, LE TRI DNI BABJE LETO ŠTEJE. V zvezi z Martinovim pa so tudi vremenska prerokovanja, ki temelje na stoletnih opazovanjih in nemara niso prazna. - MARTIN SUH, POZIMI RASE KRUH, - AKO JE NA MARTINJE LEPO, BOZA TRI DNI GRDO. - MARTIN OBLAČEN IN MEGLEN, ZIMA VOLJNA KOT JESEN. - ČE SVETI MARTIN OBLAKE PREGANJA, NESTANOVITNO ZIMO NAPRA VLJA. Vse šege in navade, ki so se nabrale okoli Martinovega, se pač ujemajo z ljudskim rekom, daje Martinovo „Jesenski pust", ker pa smo ljudje radi veseli, radi dobro jemo in pijemo, se ga še posebno veselimo. Vsem Martinom pa še na zdravje! Mojca RADIO GLAS LJUBLJANE oddaja vsak dan razen nedelje na srednjem valu 222 m, 1340 KHz od 16. do 19. ure na UKV, 89,3 MHz od 16. do 19. ure. Posebne oddaje namenjene za občino Litija bodo 20.11.1978 9. 12. 1978 27. 12. 1978 Popravljam vse vrste ročnih in žepnih ur, budilk, stenske, baterijske, električne in stikalne ure za preklop električne energije. V zalogi modni pasovi za ure. MILAN ŠARBEK URAR Litija, Rozmanov trg 25 (zeleni blok) Odprto od 8. do 12. ure, 14,30 do 18,30 Sobota od 8. do 12. ure. Še bo utripalo koroško slovensko srce Osemindvajsetega in devetindvajsetega oktobra je gostoval v naši občini ženski oktet z Obirskega pri Železni kapli. Prvi dan je nastopil v novi šoli na Graški Dobravi v Litiji, naslednji dan pa še v Gabrovki, saj je s tema koncertoma vrnil obisk gabrovškim pevkam, ki so junija letos pele na Koroškem. V prvem delu smo slišali slovenske, hrvatske, ruske in češke pesmi, v drugem pa le skladbe zborovodje Valentina Polanška, ki se je predstavil tudi kot pesnik, saj so njegove tri pesniške zbirke („Grape in sonce", „Karantan-ske" in „Lipov bogec") izšle pri založbah v Celovcu in Ljubljani. Obirski ženski oktet obstaja štiri leta, vendar je v tem času priredil že okrog sto koncertov; nastopal je v Franciji, Švici, širom Koroške ter Slovenije, snemal je za slovensko in avstrijsko radiotelevizijsko hišo. Letos spomladi je izšla pri ljubljanski založbi „Helidon" njegova prva plošča pod naslovom „Dečva z Obuja". Če predstavim pevke po priimkih, v oktetu pojejo: Marica Brumnik, Za-lika Kelih, Justina, Marta in Vida Po-lanšek ter Greta, Marica in Urška Štern, vidimo, da so si med seboj skoraj vse v sorodu. Tudi poklicni sestav pevk je zanimiv: tri so gospodinje, po ena pa učiteljica, knjižničarka, gostil-ničarka, šiviljska mojstrica in šiviljska vajenka. Vaje imajo enkrat tedensko v privatnem stanovanju v Železni kapli, kjer živi ena izmed pevk; 4 prihajajo tja z Obirskega, 2 iz Sent Lipša in 1 iz Celovca, ki je oddaljen kar 37 km od kraja, kjer vadijo. Čeprav jih ima šest družino in mnoge domače obveznosti, redno obiskujejo pevske vaje, saj jih druži goreča ljubezen do slovenske pesmi in vera v slovensko kulturo. Na ta način si prizadevajo, da bi v tej pokrajini tudi v bodoče utripalo koroško slovensko srce. Dokler bodo prepevale take skupine, dokler bodo ob materah pele hčerke, dokler bo živela ljudska in umetna pesem, vse dotlej bodo zaman vsi poskusi zanikanja o obstoju slovenskega naroda onstran Karavank. Oba koncerta sta lepo uspela. Poslušalci, ljubitelji petja,"so pozorno spremljali izvajanja posameznih pesmi ter pevke nagradili s ploskanjem. Obakrat sta jih s pesmijo pozdravila domača zbora (Lipa in ženski zbor Gabrovka), v Litiji pa jih je pozdravil v imenu Občinske konference SZDL Litija njen predsednik Miro Kaplja. Zapis o gostovanju naj zaključim le s pripombo, da smo v Litiji pričakovali večji obisk. Velikokrat radi poudarjamo, da moramo krepiti stike z zamejskimi Slovenci in jim nuditi pomoč pri njihovem boju za narodnostni obstoj, ko pa bi morali to solidarnost pokazati, odpovemo. Žal se je to letos zgodilo že drugič. Obirski ženski oktet s Koroške. Njihov nastop v Litiji je povezal predsednik ZKPO Litija tov. Boris Žužek (Foto: „Zofka") - VAJEN KO sprejmem za poklic krojač ice. Žensko krojašt-vo Zanka Drilej Rogošič, Rozmanov trg — Zeleni blok, spodaj. — KASETNI tranzistorski prenosni radijski sprejemnik Hitachi prodam. Sprejemnik je skoraj nov, moderne oblike, odlično ohranjen. Naslov v uredništvu. 43 ŠPORT ŠPORT ŠPORT ŠPORT ŠPORT ŠPORT ŠPORT ŠPORT ŠP mo KOMET DOBRA ORGANIZACIJA IN USPEHI STAREJŠE PIONIRKE 1. ŠŠD Šmartno 2. ŠŠD Dole 3. ŠŠD Litija 4. ŠŠDM.Borišek 6 6 0087:30 12 6 3 03 43:39 6 62 1 3 38:25 5 60 1 5 8:82 1 Najboljše strelke: Perme (ŠŠD Šmartno) 39 golov Žlahtič (ŠŠD Letošnja jesen je bila za rokomet v naši občini zelo bogata. Šmartno) 27, Lavrič (ŠŠD Dole) 26, Gorišek (ŠŠD Litija) 19, Čeprav ne delimo dejavnosti več v jesenski in pomladanski del, ker Žunič (SŠD Litija) 16, itd. poteka dejansko neprekinjeno, pa lahko v tem času vendarle po- gj/AREJŠI PIONIRJI ročamo o letošnji jeseni. V občinski ligi za starejše pionirje in pionirke (II. selekcija) je 1. ŠSD Šmartno 6 5 1 0 84:57 11 vodil nosilec rokometa v naši občini, RK Usnjar. V ligah poteka 2. ŠŠD Dole 6 4 1 1 64:49 9 štirikrožno sodelovanje ekip šolskih športnih društev, lestvice po 3. ŠŠD Litija I. 6 1 05 45:64 2 prvem delu (jesenskem) pa so naslednje: 4. ŠŠD Litija II. 6 1 0 570:93 2 Najboljši strelci: Grom (ŠŠD Šmartno) 60 golov, Kres (ŠŠD Litija) 42, Šuštar (ŠŠD Dole) 37, Fele (ŠŠD Litija II) 18, Kazič (ŠŠD Litija I) 14, itd. V okviru RK Usnjar tekmujejo še ekipe mladink, mladincev in članov. Lestvice po jesenskih delih tekmovanj so naslednje: MLADINKE - republiška liga - jug 1. Mirna 2. Radeče 3. Usnjar 4; Lisca 5. Krka 6. Brežice 7. Stopiče 8. Zagorje 72 7 700 107:48 12 7 5 1 1 81:6811 7 50 2 85:59 10 7 3 1 3 89:77 7 7 20 5 64:86 4 0 5 74:78 3 (-1) 6 1 05 61:73 2 6 1 0 5 42:98 2 IGRA E :;::;::;:;::k;:::;:;:;:;:v:;:v: o:-:-:::-:-;-:-:-x-:-:::o:-:o::: Tegale jurčka na jurčku sta našla Bogdan Ahac in Jani Ilovar v litijskih gozdovih. Za točen kraj pa seveda ne povesta (Foto: »Zofka") CZ3 Ustanovitelj: Občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Litija. Ureja uredniški odhor: Tine Brilej (glavni in odgovorni urednik), Slavko Urbič, Lojze Kotar, Mojca. I«bin£gr, Zofka Hauptman, Branka Nefat in Miro Kaplja. Prilogo glasila urejajo: Branka Nefat (glavni in odgovorni urednik), Ruža Urbane, Mari Merzelj, Karlo Lemut in Miro Vktic. Predsednik časopisnega sveta: Slavko Pungerčar. Tehnično urejanje in priprava za tisk: BEP- Ljubljanski dnevnik. Tisk: Ljudska pravica. Naslov uredništva: Lit ga, Trg na Stavbah 1, p. p. 6. Časopis prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno na do nv BODICE — Če se ženita bogat ženin in revna nevesta, se kaj lahko zgodi, da se ženin premisli. V primeru Stillesa iz Sevnice in Mizarstva iz Gabrovke pa je bilo ravno obratno .. . — Ko je bil predsednik zvezne skupščine tov. Dragoslav Markovič na neuradnem obisku v naši občini, ga je spremljal tudi tov. Marko Bule. Predsednik naše OK SZDL tov. M. Kaplja je tov. Bulca v razgovoru vprašal, če se tudi on kaj ukvarja z lovom. Vprašanje bi bilo na mestu, če se ne bi tov. Bule še pred nedavnim ukvarjal z lovom celo v tolikšni meri, da je bil kar predsednik Lovske zveze Jugoslavije.. — odkar smo Litijani dobili nafto kar po MLADINCI - republiška liga 1. Krško 2. Sevnica 3. Rudar 4rZagorje 5. USNJAR 6. Krka 7. Šentjernej 8. Brežice 9. Črnomelj 10. Radeče jug Savi in to zastonj, se tudi predsednik Izvršnega sveta Stane Hrovat vozi v novem Golfu - diesel. .. -Avtomobilska mrzlica je zajela tudi sekretarja Komiteja Branka Pintarja. Da ne bi zaostajal, je še isti dan kupil novo žabo („tamalo"), kar se za rojenega Gorenjca tudi spodobi, saj imajo francoski avtomobili zelo majhno porabo bencina .. . - Karlo Lemut je izjavil, da bo igrišče pri šoli na Graški Dobravi zgrajeno drugo leto, v program ga je pa pozabil napisati ... - Tudi obramba načelnika za ljudsko obrambo SO Litija Toneta Pavlihe je končno popustila. Prejšnjo soboto se je namreč oženil. Kot se za obrambnega načelnika spodobi, je bila poroka izvedena v tajnosti. 9 2 9 8 1 0 193:132 17 96 1 2 158:124 13 96 1 2 190:161 13 9 6 03 187:148 12 9 5 04143:137 10 94 0 5 162:179 8 9 3 06146:200 6 92 1 6 131:176 5 0 7 122:162 3 (-1) 9 1 08 167:190 2 Člani - zasavska liga (letnik 1953 in mlajši) 1. USNJAR 2. Zagorje 3. Radeče 4. Dol 5. TUŠ 6. ROD 5 5 00148: 97 10 5 40 1 157:119, 8 5 203 128:131 4 5 203 107:118 4 5 203 116:121 3(-l) 5 005 125:195 0 Ekipa TUŠ tekmuje izven konkurence Najboljši strelci: Kirm (Usnjar) 37 golov, Simončič (ROD) 34, Drnovšek (Zagorje) 33, Gradišek J. (Usnjar) 30, Jerman (Zagorje) 29, itd. V novembru so se pričela tekmovanja za mlajše pionirje in pionirke za ekipe ŠŠD (I. selekcije), v katerih sodelujejo štiri ekipe ml. pionirjev in 3 ekipe ml. pionirk. KOŠARKA Košarkarice KK Litija so zaključile s tekmovanjem v zahodni skupini slovenske lige in se z dobro uvrstitvijo na 5. mesto uvrstile v super ligo, kjer bo nastopalo po pet najboljših ekip iz vzhodne oz. zahodne lige. Lestvica: 1. JEŽICA-Ljubljana 2. ILIRIJA-Ljubljana 3. JESENICE-Jesenice 4. MENGEŠ-Mengeš 5. LITIJA-Litija 6. TOMOS-Koper 7. GOSTOL-Nova Gorica 8. SAVA-Kranj 9. KRAS-Sežana 10. OBUTEV-Novo mesto 18 17 1 1173: 667 34 (+ 506) 18 14 4 1186: 682 28 (+ 504) 18 14 4 1109: 845 28 (+ 264) 18 13 5 1004: 920 26 (+ 84) 1811 7 864: 764 22 (+100) 18 7 11 843: 883 14 (- 40) 18 6 12 813: 965 12 (- 152) 18 6 12 712: 895 12 (- 183) 18 2 16 535:1258 4 (- 723) 18 0 18 0: 360 0 (-360) REKREACIJA Z novembrom bomo spet začeli z redno vadbo predšolskih otrok in rekreativcev. Pridružite se nam, pri nas je živahno. Urnik vadbe bo: STARA TELOVADNICA:, LITIJA, DESNI BREG REKREACIJA ŽENSKE TOREK OD 19,30 DO 21. URE REKREACIJA MOŠKI I. SKUPINA TOREK OD 18. DO 19,30 II. SKUPINA ČETRTEK OD 19,30 DO 21. URE - PREDŠOLSKI I. SKUPINA 3 DO 5 LET, SREDA OD 17. DO 18. URE II. SKUPINA 5 DO 7 LET, PONEDELJEK OD 17. DO 18. URE NOVA TELOVADNICA; LITIJA, LEVI BREG PREDŠOLSKI TOREK OD 17. DO 18. URE SREDA OD 19. DO 21. URE - namizni tenis