MESTNO TRIO CHINO (Conclusion) No menos celebres del p. Bautista Turk, que, como hemos subrayado en el nümero anterior de esta revista, dedico toda una vida al engrandrcimiento de la Iglesia Catdlica en China, su.n otros dos franciscanos esiovenos, tambien he-raldos del Evangelio entre el pueblo mas numeroso del mundo. PADRE VESELKO KOVAČ quedö impresionado drl ideal del santo de Asi-ssi ya durante sus anos de colegio. En 1891 entrd en el noviciado de la orden franciscana en la provincia tirolense. Ordenado sacerdote e.n 1896 en Salzburg todos le predecian una carrera brillante, pues era conocido su extraordinäre talento linguistico. Mas, Dios le ofie-cia otro campo, mas vasto y mas fecun-do en sacrificios y frutos — la misiön en China. Co.ntesto el jdven francisca-no plena y räpidamrnte a este supremo llamado divino. Ocurre asi que en 1902 lo eneontramos en Shantung Norte, tra-bajando si.n descanso para organizar esta nueva misijon en China pagana. Los superiores muy pro.ntc descubren en el un excepcional talrnto organiza-dor. Es por eso que le encomiendan la fundacion y la direccion del gran semi-nario en Tsi Nan Fu, qu: en su epooa era el establecimiento educacional miis moder.no en el territorio chino. Era p. Kcvač que tundri las bases necesarias para el surgimi.nto del futuro gran vi-cariato apostolico de Yung Chow, que bien lo Hama hoy dia en sus anales “nuestro padre y fundador”, a pesar de que nunca ha sido designado para desempenar el cargo drl vicario por el solo hecho de que ha .nacido eomo hijo d8 madre eslovena... De una salud preoaria, que mäs aün la debilitaron sus continuos esfu rzos para el siem-pre creciente progreso de la Iglesia en China, como,'tambien a consecuencias de la persecucion cemunista allä por el ano 1927 en Huan, murio d 28 de febrero de 1928. Las numerosas cartas de los misioneros en China nos revelan que significaba para Iglesia China el p. Kovač: “...hemos perdido a un vertia-dero padre, hrmos perdido linico, que era capaz de fu.ndar y tambien de diri- gir el flamante vicariato. ..” escribieron drspues de su desapariciön tantas ma-nos, no eslovenas, de cuya sinceridad no cabr duda alguna. PADRE ENGELHARD AVBELJ nacio en 1887 en la Capital de Eslovc-.nia, Ljubljana; hijo de una familia hu-milde; su padre era ferroviario. Teni* trece anos y se desempenaba como aco' lito en la iglesia de los franciscanos e" su ciudad natal. Con una envidia inoceir te, que solo puede clespertar un ideal elevado en u.n corazön puro y excelsOi presenciaba la partida drl p. Tuik hacia las mision.s Chinas. Ocurriö que en este preciso instante, el jriven decidio hacei' se religioso, sacerdote y misionero. La efeeto, rumbo a China partio en 19l®-ya consagrado religioso franciscano f sacerdot ■, con una cruz misionera, regah» del beato l’io X. Infatigablemente dssarrollaba su accion eva.ngelizad»1'8 primero 'en las misiones de Hanko"'1 igual que su precursor p. Turk, dond? muy pronto lo reconocieron como a a" misionero de dotes mas excelsas. Desd® muy jriven, anhelaba sufrir el martiri0’ es por eso, qur llevado |»or este anbei® penetro hast a la profundamente paga"“1 ciudad de Ln Tien, cuyos habitantes f“' näticos vivian bien dispuestos a mata1-a cualquier misionero que piše a - s la razon de estar orgullcsos a eS tres hijos preclaros que nuestro l>®<,*!(,-no suelo diti a la gran China para 8' ria de Dios. —n j—' prelat dr. alojzij odar je umrl VELIKA IZGUBA ZA SLOVENSKO MISIJONSTVO ..K i-a-ten? ,I!iestu Pričujoče številke „Katoliških misijonov“ bi moral biti članek a o iški misijoni — šola apostolata“, ki bi ga bil napisal pokojni prelat dr. ,0Jzij Odar. rad •BlI° *e pred kakim mesecem, ko sem ga bil poprosil za ta članek. Prav ie k V*1 obljubiI, da ga napiše, potem !k(o konča vrsto duhovnih vaj, za katere Je b»l zaprošen. So V nedeljo 17. m,aja zvečer sem se sešel s skupino naših izobražencev, ki bili ® Pravkar vrnili Romov z duhovnih; vaj, ki jih je vodil zanje dr. Odar. Vsi so am„P?d^sill,im vtisom njegovih prekrasnih govorov, ki so jih nazvali ne le verske, n,Pak ftudi literarne bisere. **r n Ponedeljek je prelat Odar prebil v semenišču v Adrogue, kjer je imel šest Predavanj slovenskim bogoslovcem. v t ^ako je preživel izredno težko soparni dan, ki je pritiskal nad Buenos Aires Sede" ’ ne Vem‘ A zvečer ta dan, okrog pol devetih, sem ga našel na Martincu, sl„-C?ga v kuhinji po večerji, v maloštevilni družbi zamiznih tovarišev. Za vsak aJ sem ga hotel spomniti na njegovo obljubo: \ Pisal- .”P*osPod prelait, sedaj, ko ste končali duhovne vaje, kajne, mi boste pa ‘.na-11 isti članek...“ beleg- 1 r.6Z Pnmisleka, kar veselo je odgovoril: „Da, še ta teden ga dobite. «Čez at>oJ i vas 1,0 že čakal v vašem predalu 'v pisarni! „Katoliški misijoni — šola olata“, tako naj bi bil naslov, če se ne motim... “ S poj. /° 80 P”*6 zad.nje besede, ki sem jih čul iz njegovih ust. Spregovoril jih je Zg k *L n° V0(Prin<> in uslužnostjo. Pa je bilo vedno naravnost prijetno prositi ga ° USPUK°’ kajti uslišan in zadovoljen si odšel od njega, .ne da bi ga moral pregovarjati. Kakor da bi te komaj čakal, da ga poprosiš... 'tlel i ve£er j® bil pokojni v svoji obljubi še posebno ljubezniv, tako da sem kilo k' >cut®k, kpkor da se hoče ppravičiti, ker /mi članka še ni dal. Zato mi je da gaar.kud.,>’ ko sem odhajal od njega; saj ga nisem mislil terjati, saj sem vedel, Gjirgvjv80 n* mogel napisati; hotel sem ga samo spomniti. On (se je pa skoro l*'°Sel ^P5av’č®val.ne, ker članka še ni napisal, ampak ker ga morda ne ,bo v®c napisati... Ali je slutil konec? ■. *iutrair)rUg0 ^utro 80 m® telefonsko obvestili, da je prelat Odar okrog pol šestih 1 umrl, zadet od kapL PRislij ^e’ kar ^® moKlo> je prišlo k pogrebni maši in na pokop v četrtek dopoldne. b'Ške gem’ da bi pokojnemu misijonskemu sodelavcu in predsedniku Južnoame-krstraR°Ve zvez® v imenu slovenske misijonske .akcije izrekel zadnjo zahvalo z ujegovim truplom, ki je ležala v odprtem grobu, obdanem od stotih \niim |l0Krebeev, a sedem govornikov je s tako toplino povdarjalo, kaj smo »'zgubiH. da mi je bolečina prav zares stisnila grlo in sem se poslovil od urez besed... S pokojnim prelatom so nas, slovenske lazariste, vezale posebne vezi .naj' bližjih sosedov. Menda je osemnajst let preživel kot hišni duhovnik Zavetišča Jožefa na Vidovdanski cesti, katero je mejilo na centralno hišo lazaristov Pri Srcu Jezusovem na Taboru. Ob večjih slovesnostih smo hodili bogoslovci in duhovniki v prekrasno tamkajšnjo Plečnikovo kapelo asistirat in prepevat in prelat Odar je celebriral. Kot odlični soksed je bil ob vseh naših največjih/družbenih pravnikih najodličnejši gosi Vsi pa smo tudi znali njegovo bližino dobro izrabiti in smo ga imeli z® svetovalca, od gospoda vizitatorja pa do najmlajšega novomašnika. Včasih sU*0 si kar kljuko podajali, da je bila sestra, ki mu je stregla, že huda na nas... Tako tudi skupina lazaristov-misijonskih organizatorjev s Francetom Sodje'1' na čelu, ki se je še bolj kot mi drugi upal k njemu, kajti bila sta oba —• Bohinj«8' France Sodja je videl, da je znamenita misijonska okrožnica papeža Pija „Rerum Ecclesiae“ bila sicer za silo prevedena, a ostala brez komentarja. Tedaj I>a smo bili že toliko cerkveni, da se nam je zdela vsaka aktualna papeška okrožni«8 brez komentarja skoro greh opustitve... Tako se je naš Sodja odločil komentira'1 „Rerum Ecclesiae“, česar se je drznil samo v zavesti, da bo imel ob strani odlične)?8 svetovalca, prelata Odarja. Ne vem, koliko ur je presedel pri njem in sprejel"8 njegove autoritativne nasvete in popravke. Prelat Odar je kočno spoznal komen<8^ kot zadostno temeljit in dali smo delo razmnožit v več sto ,izvodih ter ga upor8^ Ijali kot glavni učbenik slovenske Misijonske dijaške zveze in vseh drugih mi91' jonskih študijskih krožkov. Podobno je stal prelat ob strani našemu Sodji pri sestavi dveh njegovih slednjih misijonskih del: manj obsežnega, katerega naslova se več ne spomnim. 1 je bilo namenjeno našemu dijaštvu, in drugega obsežnega z naslovom „Ljubi"18 Cerkev!* ki je gotovo najboljši dosedanji slovenski misijonski priročnik in iz k? terega so bila v „Katoliških misijonih“ objavljena skoro vsa poglavja prvega 1 tretjega dela. Obe deli sta;ostali v kopijah tipkopisa. Pa je bil prelat Odar tudi sam misijonski pisatelj že tedaj. Za misiju"9^ koledar 1944 je napisal daljšo razpravo „Kdaj bo škof Baraga razglašen za sv*-nika“ in v isti Koledar naslednjega leta še daljši, 20 strani obsegajoči spis „Of"8^ nizacija misijonstva“, O njegovem prizadevanju za Baragovo beatifikacijo bo"18 1 v sedanjosti, po novem cerk’ 'si' še več povedali spodaj, spis o organizaciji misijonstva pa je popolna slika i"19 jonskega cerkvenega organizma v pretel^losti in nem zakoniku. Prav tako sem bil n.ad prelatom Odarjem z misijonskimi zadevami tudi P1 ođ' pisani, a bolj z onimi organizatornega značaja. Pod njegovim vodstvom smo -,| stavili pravila slovenske Misijonske dijaške zveze, fyi jih je škof Rožman p°^r ize1" pred desetimi leti, ob njegovih nasvetih rasel v Ljubljani jin okolici organ ^ Župnijskih misijonskih odsekov, ki nam je šele dajal slutiti, kaj bi mogla Sjo'jj nija pomeniti misijonsko, če bi bila nje misijonska akcija dobro organizirana. * j v vseh drugih vprašanjih slovenske misijonske organizacije je imel podpisani kci’ vodja ljubljanske škofijske Misijonske pisarne in tajnik Škofijskega misjjons sveta v prelatu Odarju stalnega organizatornega svetovalca. Pri znanem iskanju tik pred katastrofo, kjako smotrno preorganizirati sl^ vensko katoliško dijaštvo, je bil prelat Odar tisti, ki je s svojim vplivom odi" a osta,ne slovenska Misijonska dijašk,a zveza nemotena v svojem delovanju kot štirih slovenskih dijaških organizacij, na katere naj bi se reduciralo sloven-0 dijaško organizacijsko življenje. Tako je cenil aktualnost misijonstva. * * * Hvala večnemu Bogu, da nam je prelata Odarja srečno rešil čez Ljubelj tiste ^s«dne dni. Ne vemo prav, kaj bi bilo danes z njim, če bi ostal v Ljubljani. A le ° gotovi°: Od svojega bogastva ne bi mogel več dajati... Tako pa nam je še Šlt r Stevilo *et obBno dajal in je bil slovenski protikomunistični emigraciji poleg °ta dr. Rožmana največja opora. Tudi begunki — slovenski misijonski akciji, eneseni 'iz zasužnjene domovine med brate v zamejstvo. Prelat Odar je bil naša alvečja misijonska opora. Kakor hitro se je organizirala slovenska teološka fakulteta v emigraciji, ^ eda pod vodstvom prelata Odarja, je kmalu vzcvetel med tedaj še številnimi pae?s^ovc* tudi njih misijonski krožek z dovoljenjem rektorja prelata Odarja, ki le storil še korak naprej: Povabil je 'podpisanega v Praglio, da je tam skozi ec dni v ^ m Knomclnv^pm H,in rlnotn nrpHnval miolnnnlncriin iv Iratpfn in hloral vsen vsem bogoslovcem dan za dnem predaval misionologijo, iz katere je Potem vsak delati celo diplomski izpit. Tudi kasneje je bil pokojni rektor aPrej naklonjen misijonski formaciji slovenskih bogoslovcev. 0(j Ko so se v Argentini obnovili „Katoliški misijoni“, je prelat Odar sam s®^e Ponudil svoje sodelovanje, tako mu je bila ljuba misijonska stvar in tako ~ ie cenil pojav obnovljene slovenske misijonske akcije, katere “,1o“;1" iR * .v venil pojav oonovijene siovensae misijunsite aivcije, naiere ,0!išJs$ misijoni“. Naj navedemo samo njegov članek „Kdo naj dela — -------------- ' "■* je izšel v 5-6 številki „Katoliških misijonov“ leta 1952 in v katerem je pre- glasilo so za misijo- Jjj, “^ V «J—v) BLC-Viltkl 111IS1JV IC-L««. * •/<>tU IH V IVdl/ClCHI JU .iskre"o in mogjočno podal svoje globoko prepričanje o silnem pomenu in osti sodobne-misijonske akcije katoliškega sveta. Takole pravi med drugim: kj »Misijonsko delo Cerkve je stopilo v odločilno fazo. Misijonski strokovnjaki, aad Zl?a^° azUske misijone, so si na jasnem, da se je začel biti odločilen boj za a], Milijardo azijskih prebivalcev, Indijcev, Japoncev in Kitajcev. Gre za to, g^.ti postali katoličani ali ne. Boj se bo odločil v naši in v par prihodnjih čas rac^ab- Ali se zavedamo, v k^o velikem času živimo? Zdi se, da ne. Velik vis/Všteva vel'kih ljudi. Tudi od mene in tebe, od vsakega izmed nas je od-Ša/’ kako bo končal velikanski boj med krščanstvom in brezboštvom, ki si sku-k; |j osv°3>ti sto milijone Azijcev. Ali bomo stali vpričo tega velikanskega boja, z ta/ °dločil večno usodo sto in sto milijonov ljudi, prekrižanih rok? Ali bomo »niy z rameni, češ kaj me briga? Komunisti delajo z vsemi silami. Kaj pa . na 'n inteligenca, ki včasih ne vesta, kam bi s svojimi močmi, v vrste bist/'^h delavcev vstopita! Tu bosta našli dela dovolj!! Izpolnili bosta svojo en“ krščansko dolžnost. Če je v vama vsaj iskra krščanskega idealizma, ne udarca ure, kj je za krščanstvo azijskih narodov odločilna!“ lh°ga ^/'jonsko navdušenje je kar prekipevalo iz resnično katoliškega srca tega kar '. ,° se je zlasti opazilo tudi, kadar je nastopil kot misijonski predavatelj, m kilo redko. hiora/ re^ Vsem Pa je bil prelat Odar dragocen slovenski misijonski akciji z veliko Rotov/ 0*1°ro> .ki ji jo je vedno nudil. Pokojni je bil za našim škofom Rožmanom Posl" na®a naj večja in najvišja duhovna avtoriteta, ne toliko po cerkvenem Vu kot veliko bolj po svojem znanju, načelnosti in značaju. Že samo dej- stvo, da je prelat Odar zavzet za kako podvzetje v naši skupnosti, je dajalo delavcem najmočnejšo oporo, čutili so si takorekoč hrbet zavarovan, tla trdna. Tako tudi naša misijonsk|a akcija. Podpisani je uverjen, da je bila pokojnega prelat® naklonjenost misijonski akciji njena .največja notranja in zunanja opora in da bi brez te opore slovensko misijonstvo 'v zamejstvu danes ne bilo na višini, J*8 kateri je i.n ki je, upoštevajoč razmere, znatna. In Baragova zadeva! Prelat Odar je bil vedno občudovalec velikih osebnosti, najbolj pa svetnikov, ki so ga takorekoč očarali. Zato je tudi vedel cenit* našega Barago in važnost njegove beatifikacije za naš narod in Cerkev sploh* zlasti pa za misijansko akcijo. Zato se je za zadevo njegove beatifikacije tako živ° zanimal in toliko prizadeval. Že v Ljubljani je bil svetovalec prelatu Kalanu pri njegovi organizacij' „Baragova zveza“. Ves čas se je zanimal za delovanje severnoameriške „Bar®" gove zveze“. In ko se je v Buenos Airesu ustanovila „Južnoameriška Barago'8 zveza“ .na lanski Baragovi proslavi, lahko rečemo, da je bil pokojni prelat ne le njen prvi predsednik, ampak tudi njen ustanovitelj. Kot tak je napisal v „Kato-liške misijone“ letošnjega letnik^ v treh številkah se nadaljujočo razpravo „Vel**1 svetnik“, ki je nekako dopolnilo njegove razprave „Baragova pot do oltarja“ (ht'" sijonska nedelja 1952). Zadnje poglavje te za vse sodelavce Baragove zadeve tak0 pomembne razprave takole zaključi:, „Katoličani iz drugih narodov bi vse storili, da bi človeku, kot je Barag8’ pridobili čast oltarjev, čeprav imajo že veliko narodnih svetnikov. Ali ne boi**8 tega storili mi pri Baragi, ki je naš človek, ko še]nimamo drugih lastnih svetnikom ■ Ali ne kaže Baraga izrazitih potez velikega svetnika? Ali ne sveti vsak dan bolj• Ali ne bo v slavo našega rodu in v dušno korist slovenskih ljudi, če bo Barag8 razglašen za blaženega in svetnika? Ali boste še spraševali, čemu? Na delo tor°l za Baragovo beatifikacijo! Dobri Bog pa naj blagoslavlja ta naš sklep!“ * * * Prelata Odarja na zemlji ni več. Misijonska akcija in Baragova zadet, žalujeta nad izgubo tako odličnega sodelavca. Vsi slovenski misijonski dcla'"-^ še posebno slovenski misijonarji po širnem svetu, molijo s tisoči vernikov in h8 tehumenov za pokoj njih velikega prijatelja in dobrotnika. A te molitve za večni mir pokojnikovi duši se kar same od sebe vedno b°' prelivajo v tople prošnje k njemu, v prepričanju, da je že zveličan, da družno Baragom in milijoni rojakov slovenskega naroda, ki ga je tako ljubil, in z n**1, jardami duš vseh časov in vseh krajev sveta, ki se je kot duhovnik in misijon8, delavec žrtvoval zanje, že uživa tisto srečo poveličanih, ki jo je Gospod 'obljnh svojim zvestim služabnikom. Da, prelata Odarja smo na zemlji izgubili, a ga v nebesih pridobili...! Gospod prelat! Na zemlji }ste delali za narod, iz katerega ste izšli, in* Cerkev, katere važni ud ste bili, pa za misijone in za Baragovo beatifikj**01' vse v mejah zgolj zemskih možnosti. Odslej delajte vse to z možnostmi nebesča®0 ki so neizmerne, kot je neizmeren njih, vaš delež: Bog. Gospod prelat! godite še naprej .naš veliki misijonski sodelavec, v neb®8 družno z Baragom, v nebeššji Baragovi zvezi! Lenček Ladislav C. M. 4.20 kardinal celso costantini Kwdiüäl Celso Costantini je danes sPlošno znana ( osebnost. Umetnik, P'satelj, apostolski delavec, organizator s^etoletne umetniške razstave in mode-pn misijonski škof. Ne bi rad sodil — j* se niti ne čutim poklicanega —■, ko-' 0 usPehov je žel na raznih delokro-1 ■ Mislim pa, da ne bom povedal nič ^uvega, če trdim, da je njegova oseb-'doseglal višek svojega slovesa v ^•«jonologiji. Ko ne bo nihče več go-kvi- 0 Costantiniju kot umetnostnem n,- ul* pisatelju, bodo gledali v doh^1 ve<^no M je dal v svoji 1 Pasijonskemu delu poseben pečat. t ,^ieKOVO življenje je zelo pisano. * a ^920 je bil apostolski administra-prv.na ^eki, 1921 je postal škof, 1922 IS'ü apos^°lski delegat na Kitajskem, '0 tajnik Kongregacije za širjenje ere in 1953 kardinal. ^v^unimivo, da je postal navadni po-cey6 Sk' ®kof eden 'največjih izveden-skj v m'sijonskih vedah. Mladi apostol-nj ^uniinistrator na Reki prav gotovo V0 da bi bilo misijonstvo njego- njeJSlVlienjsko Poslanstvo, kar potrjuje leta ] sr®čanie s Pijem XT- Sv- oče je "»Vn iskal primernega prelata za Skfm aPostolsko delegacijo na Kitaj- Kitai'L- .^6Va ]e nad vse resna, tej, !,.a *e večkrat prosila za direk-eUern-'> 0mats,{i stik’ e* se je Francija Xl. j10?0 upirala. Kaj napraviti? Pij je s/', “otel na vsak način prodreti in Uov0p.en^’ da bo enostavno vtihotapil *a t a delegata na Kitajsko, ne da bi sobe“ ZVede,a Francija. Kdo bi bil spo-pij v» Za takšno odgovorno mesto? tinj n ' t® menil, da škof Celso Costan-Vam ^foinoma odgovarja novim zahte->n m a kitajskem. Pokliče ga k sebi Mlad; g, raz°dene svoje tajne načrte. Peni n U'ivno posluša in po konča-Ue sn()afr°VOru Peistavi: „Sv. oče, jaz se zm°Je Znam na takšne stvari in nisem «toisk. ’ saj nisem bil še nikdar apo-delegat« Pij XI. se malo na- smehne in pripomni: „Tudi kardinal Ratti ni bil še nikdar papež in se je le moral privaditi.“ VODILNA IDEJA Čez nekaj mesecev je stopil nadškof Costantini na kitajska tla in se predstavil javnosti ko' prvi apostolski delegat. Francija je seveda protestirala, a zaman. Neizvežbani delegat se je poprijel novega dela in v kratkem uresničil vse upe, ki jih je nanj stavil misijonski papež. V novi službi je postal kmalu izvedenec in si priboril naslov „genialnega organizatorja“ modernih katoliških misijonov (Holzner). če se je pri imenovanju kdo nasmehnil, je po nekaj mesečni izkušnji mogel ugotoviti, da je novi delegat poklicni misijonski delavec. Kje je črpal nadškof Costantini svojo misijonsko znanost ali bolje rečeno misijonsko praktično čutenje? Pred sabo si je postavil jasni cilj misijonov, ki ga je vodil skozi vse življenje. Na prvem misijonskem zborovanju rimskih bogoslovcev leta 1924 opozarja na veliko važnost namena misijonov: „Dovolite mi, da vam spregovorim nekaj besed o naravi in cilju misijonov. Kajti študirati in podpirati moramo vse, kar pripomore k njegovi dosegi, zavreči kar oddaljuje od njega. Narava in cilj misijonov sta natančno popisana v Gospodovih besedah. Zveličar pravi vam in misijonarjem: Niste me vi izbrali, temveč sem vas jaz izbral in poslal, da greste in obrodite sad; in vaš sad naj ostane“ (Jan XV, 16). V Odrešenikovih besedah so nakazane vse bistvene lastnosti misijonov. Nadnaravnost: „Niste me vi izbrali, temveč sem jaz vas izvolil.“ „če sloni misijonski poklic na zemeljskih interesih, je zmoten poklic, ki škoduje po-edincu in božjemu delu.“ —1 Podvzet-nost: „Pojdite.“ „Misijoni vsebujejo dinamično silo, so gibalna moč.“ ‘— Traj- ti os t: „Vaš sad naj ostane.“ „Da bo sad misijonov trajen, se mora najprej vkoreniniti v domača tla in si pridobiti značaj domače cerkve.“ Načela so na videz teoretična, a so v prvi vrsti praktična. Potrebno je konkretno udejstvovanje in ne samo teorija. „Praktična plat ima vrednost in študij mora biti v službi praktične mi-sijonologije.“ Kardinal Costantlnj je mož dejanj. Kar je spoznal 'za pravilno, je izvršil. Po dveh letih svojega bivanja na Kitajskem je priredil v Šanghaju narodni cerkveni zbor, ki je izmed vseh misijonskih morda najvažnejši. — Izmed vseh osebnih podjetnosti na misijonskem polju so pomembne in originalne: borba za domačo duhovščino in za domačo umet' nost. DOMAČA DUHOVŠČINA Vzgoja domače duhovščine mora bi' ti končni cilj misijonarjev; ta postavka je nekak simbol in kriterij njihovega dela. Tako je učil, tako je delal sv. Pavel. „Ni me namreč Kristus poslal krščevvat, ampak evangelij oznanjat. Sam je oznanjal Kristusa, delitev zakramentov in vsakdanje poslovanje P* je prepustil krajevnim pomočnikoiO' Misijonarji morajo tešiti za tem, d® čimprej pripeljejo svojo cerkev do točke, ko je njihova prisotnost nepotrebna in jo „morejo izročiti domačim duhovnikom, pod katerimi bo dosegla svoj® popolno obliko“ (Alma Mater). Vojska je potrdila nauk. „Mnogi misijonarji so morali zapustiti svoj delokrog in odpeljali so jih v daljne dežel®' Kjer so bili domači duhovniki že dovoli močni, so ohranili prejšnje delo in U® po nekod celo povečali.“ Naj bo dovoli samo en zgled. Zaradi notranjih boj®5 so morali zapustiti Indonezijo vsi tuJ škofje. Pokrajina bi bila ostala br®® cerkvenih pastirjev, če ne bi bil oče imenoval tik pred izbruhom nemj' rov prvega domačina za škofa. Dom® ^ pastir je ves čas vodil in upravljal ®5r. kveno delo in takorekoč rešil poloZ®* katoliške Cerkve v svoji domovini. Ko je prišel Costantini na IJlteU9^’ je opazil pomanjkanje domačih duh®T nikov. Delo je bilo težavno, a potreb®0-Najprej je povečal število kitajskih jencev na Propagandi v Rimu. Ust 1 novil je 14 novih medškofijskih Im*1^ slovi j in tako zasigural število da prevzamejo tudi odgovornejša mesta. Število domačih škofov raste iz dneva v dan. Kardinal Costantini se je izrazil ob neki priliki: „Kjer sta si nasproti dva kandidata, domačin in tuj misijonar, in sta po vrednosti približno istovredna, zmaga domačin; isto velja v primeru, če razlika ni preveč velika.“ Sledeča statistika kaže, kako je rastlo število domačih škofov v zadnjih tridesetih letih. Prav gotovo ni to samo Co-stantinijeva zasluga, a ima velik delež. j^ilo domačih škofov leta__________1927 ^dija, Pakistan..................... 1 “adnja Indija....................... — Indonezija ......................... — gajska ............................. 6 japonska ........................... — Korea — ^frika '.! ‘.‘'_ Sl{upaj ............................ 7 1930 12 1 1933 20 1 1939 7 3 27 3 1 2 1949 14 4 1 28 16 5 2 1951 17 7 2 36 17 5 7 DOMAČA UMETNOST Ljubezen do umetnosti je bila Co-fjttinijeva prirojena lastnost. Ko je j^Mel v prvi stik z misijonskim giba-Je,n, je Sp0znai veliki pomen domače "Motnosti. k »Domača hierarhija je temelj, na terem je zgrajena Cerkev. Dosledno si i(i°ra^0 tvarne zgradbe delati gradilne in gasilne oblike, ki odgovarjajo čutu kulturi naroda.“ Z velikim začude-j ugotavlja, da so nekateri domači »v.niki nasprotni: „Je čudno, da so ^ ateri domačini, duhovniki in laiki. j^jnotui domači krščanski umetnosti. 4aP8?i° umetnost z naukom in mislijo, «tv 16 krajevna umetnost izraz pogan- » 1 • I I t¥l rv 4-vi 4- »v tuv lCr»';• Umetnost ni ne poganska ne Scanska, je samo način, kako izraziti azne misli.“ kräy kratkem času je dal nov pogon Ue|Panski umetnosti na Kitajskem. Ob ftil j r’azstavi je opazil umetniško žilico Uaa"Pga slikarja, čez nekaj dni potrka na nieK°va vrata, in ga prosi, naj mu *>ravi sliko Jezusovega rojstva. Mu izroči evangelij, da si ustvari idejo, in mu zabiča, naj ne stika po evropskih kopijah. „Jaz si želim kitajski izraz in ne evropsko mišljenje.“ To je bila prva slika, ki jo je napravil danes svetovno znani kitajski umetnik Luka Chen. Slikar je nadaljeval, se spreobrnil in je eden izmed glavnih tvorcev lepe domače umetnosti. V benediktinskem samostanu v Mon-tecassino je bil eden od patrov nadarjen gradbenik. Costantini je pregovoril opata in ga peljal na Kitajsko, kjer je med drugim zgradil katoliško univerzo. Kot Rajnik Kongregacije ga je poklical v Rim in mu izročil stolico umetnosti na propagandini univerzi, da bi oblikoval umetnostni čut mladim misijonarjem. Sam se je lotil težkega dela in sestavil priročnik „Krščanska umetnost v misijonih“. Misijonska umetnost odpira krščanski umetnosti novo bodočnost. „Evropska cerkvena umetnost je v današnjem trenutku izčrpana; po večini se ponavlja, se ukvarja često s čudnimi gradbenimi zasnutki in se pogosto zgubi v podivjanih oblikah. Istočasno navdaja misi- jonsko krščansko umetnost nek nov, blagodejen duh in obeta, da bo ob zmagoslavni poti Cerkve posejala nove, sveže, dehteče rože.“ Sv. oče Pij XII. je .navedel med razlogi imenovanja novih kardinalov „primerno nagraditev izbranih prelatov, ki so s svojim vnetim, marljivim in pamet- nim delom veliko pripomogli k razcviM vere.“ Besede sv. očeta so najboljši tol' mač Costantinijeve osebe. Francoska Francoska revija (Union Misionaire d" Clerge de France) trdi, da je bil C»' stantini eden izmed največjih tajnikov« ki jih je imela Kongregacija za širjenj6 vere v teku tristo let. Maksimilijan Jezernik OČETOVA BESEDA MISIJONSKA OKROŽNICA PIJA XII. „EVANGELII PRAECONES" Prevaja in razlaga Karel Wolbang CM. — Nadaljevanje 8. OBSODBA TERITORIALNEGA < IN UPRAVNEGA EKSKLUZIVIZMA Zelo razsežno področje misijonskega apostolata v preteklih stoletjih ni bik* omejeno niti po določenih cerkvenih območjih, niti nf bilo izročeno v vodstvo redov' nim družbam ali kongregacijam'ob^sodelovanju napredujoče domače duhovščine, k*r se pa dandanes, kot je splošno znano, pogosteje dogaja. Primeri se tudi, d.a so včasik nekatere pokrajine dane v vodstvo redovnikom posebne province iste družbe. Br6Ž dvoma uvidimo koristnost te ureditve, ker postane po teh razlogih in načelih org®' nizacija katoliških misijonov bolj gibčna in5 lažja. Zgodi se pa lahko, da nastanejo zaradi tega resne neprilike in škoda, čemur je treba po močeh odpomoči. že na®J predniki so razpravljali o tem vprašanju v zgoraj navedenih pismih4' ter določi’1 glede tega zelo modra načela, ki bi jih radi sedaj ponovili in potrdili, očetovsko v*s vzpodbujajoč, da jih „zaradi zgledne gorečnosti za vero in zveličanje duš, ki vas napolnjuje, sprejmete s poučljivim'in za pokorščino nastrojenim srcem. Ozemlj® namreč, ki jih je sveta stolica izročila vaši prizadevni skrbnosti, da jih priključit® Gospodu Kristusu, so povečini zelo razsežna. Včasih se lahko zgodi, da je števil0 misijonarjev, ki pripadajo vaši družbi, veliko manjše kot potrebe zahtevajo. Kakof v redno ustanovljenih škofijah običajno prihajaj» škofom .na pomoč drugi delavci’ pripadajoči raznim redovnim družbam, \ sestavljenim bodisi iz duhovnikov ali iž bratov laikov, pa sestre raznih kongregacij, tako si vi za širjenje krščanske ver®’ za vzgojo domače mladine in druge slične podvige, ne smete pomišljati povabiti i1* sebi kot delovne!pomočnike privzeti’redovnike in misijonarje, ki niso iz vaše družb®« bodisi da so duhovniki ali člani laičnih kongregacij. Družbe in redovne kongregacij® si sicer smejo šteti v čast poslanstvo, ki jim je',bilo dano med pogani, in dosedanj® pridobitve za Kristusovo kraljestvo; zavedajo naj se pa, da misijonskih ozem®Jl niso prejele v netyako izključno in trajno last, marveč da jih posedujejo po voU1 svete stolice, ki pa ima pravico in dolžnost poskrbeti, da so pravilno in popolno ob' delovana. Rimski papež >torej ne bi izvršil svoje dolžnosti, če bi se omejeval sa«n° na razdelitev bolj ali manj obsežnih teritorijev temu ali onemu redu; poskrb®41 mora tudi, kar je važnejše, z vso prizadevnostjo, da pošiljajo te institucije v «ji,,l, zaupane misijone toliko in predvsem takih misijonarjev, ki zadostujejo za obil"0 razširjanje luči krščanske resnice in za uspešno delovanje po vsem teritoriju.“4" 41 pr. A. A. S. 1919, str. 444; in A. A. S. 1926, s|tr. 81—82. 42 A. A. S. 1926, sftr. 81—82. • i ' i j X i i. Slikala Bara Kemčeva KONGREGACIJA ZA ŠIRJENJE VERE Če prebiramo zgodovino svete Cerkve, uvidimo hitro, da je misijonska dejavnost Cerkve danes vse bolj razvita in sistematična, kot je bila pred stoletji. Sv. Frančišek Ksaverij je odšel v Indijo na željo portugalskega kralja, ki je nosil sam vse finančne žrtve za pokristjanjevanje Goe, ki je še danes žarišče misijonske dejavnosti na Vzhodu. Ko prebiramo v „Katoliških misijonih“ zgodbo o Mateju Ricciju D. J., se ob sodobnem pojmovanju misijonske akcije ne moremo načuditi, kako je deloval tu in tam, čeprav dalje časa na enem mestu. Vendar si je sam iskal možnosti misijonskega prizadevanja. To je bilo v časih, ko so iz Evrope šele odkrivali nove dele sveta. Prometna sredstva so bila tako težka, da je romalo preprosto pismo na Kitajsko do 4 leta in je bilo možno dobiti odgovor v Rim šele v 8—9 letih. Najtežja vprašanja so se le stežka reševala. Papež Gregorij XV. (1621—1623); osebno zelo misijonsko zavzet, pa tud* razgledan v misijonskih potrebah te' danje Cerkve, ker je bil kot kardina* član komisije, ustanovljene v misijonska svrhe od papeža Pija V., je za svete T*1 kralje, 6. januarja 1622, sklical 13 kal" dinalov na posvet o misijonskih zadevah Cerkve in v papeški okrožnici „InscrU' tabili“ objavil 22. junija 1622 ustan®' vitev „Svete kongregacije za razširja' nje vere“ s sedežem v Rimu. Sestal' Ijena bodi iz 12 kardinalov in izročen® | ji je bila vsa skrb za vodstvo duhoV' nih in časnih zadev v zunanjih misij0' nih. Vse tekoče posle opravlja kardi' nal prefekt, ki mu pomaga kardinal tajnik. 12 podtajnikov ali minutanto'' je zaposlednih v zadevah posamezni^ j cerkvenih pokrajin (Kitajske, Indij6’ Japonske itd). Vse važnejše odločit^6 pa zavisijo od glasovanja kardinale^’ ki so Kongregaciji prideljeni in ki se | sestajajo običajno dvakrat mesečno. Jfh sejah se odločajo ustanovitve novih škofij, vikariatov in prefektur; imeno-Vanja novih misijonskih škofov; potr-levanje sinod in cerkvenih zborov; vz-Postayjjajjje HQyjh misijonskih seme-^išč, šol, zavodov. Trideset konzultorjev Približno priskoči na pomoč, kadar po-rebe kličejo. Tedensko se kardinal pre-in kardinal tajnik sestaneta s sv. Ocetom v posebni avdijenci, v kateri Prosita papeža za odobritev vseh važ-^jših sklepov kardinalske seje Kon-£regacije- Papeža tudi redno obveščata . stanju Cerkve v misijonskih deželah vseh važnejših vesteh in ugotovitvah, edanji prefekt Kongregacije za širje-Je vere je kardinal Fumasoni-Biondi, kjen novi tajnik pa bivši apostolski Uncij v Švici mons. Filip Bernardini. JASNA ZAKONODAJA . ^Zakonik cerkvenega prava (Codex ris canonici), ki je bil razglašen od aPeža Benedikta XV. na binkoštno ne-® jo I9i7 in stopil v veljavo v katoliški 252 V' na Bjrdmšti leta 1918, v kanonu določa med drugim: Točka 1. Kongregacija za razširja->h i,Vere v°di oznanjevanje evangelija ^ntoliškega nauka v misijonih. Na-jihV Za to Potrebno misijonarje in Premešča. Ima pravico obravnavati, avUati in izvrševati vse, kar je v tarnen potrebno in primerno. ha ^čka 3. Njena oblast je omejena st» pokrajine, kjer traja misijonsko hie Je’ kjer še ni upostavljena sveta ga .^rnija. Podložne pa so tej kongre-'Jl tudi pokrajine, kjer je sicer že ije stavljena hierarhija, vendar kažejo Nekakšno začetno stanje... lt0)1^0^ka 5. Glede redovnikov pa si ta t*°vrn?gaci''a last* vse’ kar se tiče re-«ev i ov kot misijonarjev tako poedin- V kot celote. J5an°n 1350. Piki °^a krajevni ordinariji in žup-nek»tskrbeti za spreobrnjenje in žuuličanov) ki žive v njih škofijah NOVI TAJNIK KONGREGACIJE ZA ŠIRJENJE VERE S kardinalskim imenovanjem nadškofa Celsa Costantinija je ostala Kongregacij« za širjenje vere brez tajnika. Sv. oče je poklical na to odgovornp mesto apostolskega nuncija v Švici. Nadškof mons. Filip Bernardini je končal študije v Rimu in bil precej let profesor na washingtonski katoliški univerzi, nakar je stopil v diplomatsko službo kot tajnik apostolske delegacije v Združenih državah. V Avstraliji je bil dve leti apostolski delegat in zatem nuncij v Švici. Po dolgoletni diplomatski službi prevzema danes odgovorno mesto tajništva Propagande. Za izrednim tajnikom, kot je bil kardinal Costantini, je odgovornost zelo velika. „Katoliški misijoni“ želijo novemu tajniku veliko uspeha, blagoslova in mu k dvajsetletnici škofovskega posvečenja čestitajo. Točka 2. V drugih zemljah je vsa skrb za misijone pri nekatoličanih pridržana samo apostolski stolici. BLAGODEJNI UČINKI Vse misijonsko delo Cerkve je tako močno povezano, pokristjanjevanje povsod organično in harmonično pospeševano, dodeljevanje novih misijonskih pionirjev po potrebi olajšano, enotne metode priporočane, zamenjavanje izkušenj mnogo enostavnejše, čistost ciljev pri apostolatu zagotovljena. Vse misijonsko delo meri na prelep cilj, da bi bil kmalu ves svet v eni čredi pod istim božjim Pastirjem. Brez večjih neprilik tako sveti oče preko Sv. kongregacije lahko pospešuje enotnost vladanja svete Cerkve in olajšuje misijonsko akcijo z razdeljevanjem preobsežnih teritorijev novim družbam. Cerkev je edina, ki določa vedno nove smernice za uspešnejše misijonsko delo. Vse morebitne partikularne težnje posameznih družb, predstojnikov, poe-dinih misijonskih pionirjev morajo biti absolutno zapostavljane interesom celotne misijonske dejavnosti svete Cerkve. Zgodilo se je, da je bila kaka Družba že šibka v misijonskem naraščaju, v obdelavo zaupani ji teritoriji preobširni. Danes Cerkev ozemlje razdeli in odda del ali celoto v upravljanje in obdelavo novim svežim močem. Včasih tudi več družbam na istem ozemlju, zlasti zaradi šolstva in drugih misijonskih ustanov. Močna rast domače duhovščine dokazuje, da je „zasajanje Cerkve“ ponekod že doseglo lepo stopnjo. Tako domačini prevzemajo vedno več odgovornih mest v vodstvu misijonskih pokrajin in tujerodni misijonarji prehajajo v vlogo pomočnikov, kar je ideal Cerkve, ki želi, da se vsi narodi čimpreje v veri tako utrdijo, da bodo sposobni sami sebe versko voditi in deželo docela pokristjaniti: Domača hierarhija z lastno duhovščino. NEKAJ ŠTEVILK IN UGOTOVITEV V okrog 600 cerkvenih območjih, ki spadajo kot misijonska ozemlja pod ju-risdikcijo Kongregacije za širjenje ve" re, je sedaj nad 28,000.000 katoličanov in okrog 2,000.000 katehumenov, ki s® pravkar na krst pripravljajo. Medtem ko spada pod upravo Konzistorialn® kongregacije, kjer je cerkveno delo že v celoti normalizirano, okrog 1,000 n»' lijonov 524.665 prebivalcev — vštetih je tudi nekaj milijonov, ki jih upravlja Kongregacija za vzhodni obred —, od tega nad 420,000.000 katoličanov, se trudi Kongregacija za širjenje vere za re" šitev približno 1,245.454.345 duš, povečini poganskih ali vsaj ločenih kristjanov: protestantov in pravoslavnih. Katoličanov je le nekaj nad 28,000.000 al> dobrega pol odstotka. Med misijonarj'» brati in misijonskimi sestrami, o katerih smo že v posebnem poglavju ,,Ka’ toliških misijonov“ govorili, je doslei okrog 33 % domačinov iz misijonski^ dežel. Vseh misijonskih duhovnikovi sester in bratov v misijonskih dežel»*1 je okrog 95.000. če vključimo njihov® pomočnike: katehiste in misijonske učitelje na številnih šolah, jih bo nekak® 279.000 (pr. „Katoliške misijone“ 19^' št. 7-8, str., 266—68; št. 9-10, str. 3G3 do 354). Med okrog 400 novimi cerkvenim’ področji, ki so danes všteta v nad 199, cerkvenih upravnih oblasti v katolišk1 Cerkvi po vsem širnem svetu in jih l'e ustanovil sedanji papež Pij XIL, j veliko število misijonskih. Pod "i6" govo vlado je bilo imenovanih velik® škofov izmed domače duhovščine, posV® čenih mnogo domačih mašnikov in im®, novan nov kitajski kardinal Tien in Pr®. nedavnim indijski kardinal bombav® nadškof Gracias. Pri 57 državah, od tega mnogih misijonskih deželah, ima sveta sto'1 svoja zastopstva. Zadnje čase pripra. Ija novo državno zastopstvo pri kanu Iran iz Srednjega Vzhoda. K01”,,, nistične države, ki so zastopstva um» 'rile. iti Nemčija, ki ga še ni ponovno VzPostavila, niso vštete. Rusija in Amerika ga nimata, prva zaradi odprtega Preganjanja svete vere, drugi zaradi številnih ver, zlasti protestantovskih s®kt, ki pri odločanju rešitve vprašanja 'grajo važno vlogo. Želja Cerkve je, da ^ kar se da složnem sodelovanju z dr-*avno oblastjo skrbi za duhovni dobro->t ljudstva, kar je nemogoče, kjer vla-a v državah materialistični duh brez-°žnih ideologij. IN SLOVENCI?' Če računamo, da smo že itak raz-eseni po vsem svetu, nas mora malo rl:>eti, kje so vzroki, da nimamo več j > ÖV V41.UIY1, lillliaiuu VCL. li, Venskik pionirjev? Apostolskemu de-v misijonskih deželah se danes po- lu ^čuje okrog 60 naših rojakov. V to d®vil° ni vštetih nad 20 misijonskih , avcev, večinoma duhovnikov, ki so ’1 'zgnani iz rdeče Kitajske. Tudi niso , eti nekateri duhovniki, redovnice in ^fatje v Severni Afriki, ki o njih točno ’ Ugotovljeno, je li njih delokrog mi-j Jonski ali delajo le med tujimi nase- godC'’ S° Se V vseHlj 0(1 (lru" • In bržkone še kateri manj poznani. , ^led našimi misijonarji je 13 du-Sovnikov: 7 v Indiji, 2 v Južni Afriki, y. ^ na Kitajskem, v Hongkongu, v 6 v ramu (Indokina); 29 redovnic: po Pon 'n Južni Afriki, po 5 na Ja- skGS^e.m m Paraguaju, po 2 na Kitaj-ha ®iamu, po 1 v Hongkongu in Ind...avi (Indonezija); 14 bratov (8 v Po j*’ ^ v Belgijskem Kongu v Afriki, in na Kitajskem, v Macau, v Siamu P'ka / Afriki); 2 misijonska zdravil na Formozi in 1 v Indiji). slnJ”0 Ježelah bi jih takole razporedili: V j^lnetjina vseh je v Indiji (22); 9 V p,.2111 Afriki, po 6 na Japonskem in PlU raffVaiu; 4 na Kitajskem, 3 v Sia-■^on Po ^ v Honkongu in Belgijskem 1 kiniSU’ 1 v Macau, Formozi, v Indo-^inmaniji, na Javi in v Severni Kongregaciji za širjenje vere je nedavno službeno dodeljen dr. Janez Be-lej, novi minutant s posebno skrbjo za misijonski razvoj Cerkve v Južni Afriki. Dr. Janez Vodopivec, dr. Rafko Vo-dek in dr. Maksimilijan Jezernik imajo svoj pomembni delokrog pri vzgoji novih misijonskih duhovnikov, ki prihajajo v Rim študirat na misijonsko univerzo iz celega sveta (prim. „Katoliške misijone 1952, št. 9-10, str. 352). LETOŠNJI PRIRASTEK Misijonarja duhovnika bosta letos postala Slovenca Nace Kustec, salezijanski bogoslovec v Indiji, in Francis Rebol, prvi amerikanski maryknolovec slovenskega porekla, ki je že določen za delo na Formozi (gl. o njem članek v tej štev. ^Katoliških misijonov“). V Rimu je bil posvečen v zavodu Russicum mladi jezuitski bogoslovec Sodja, ki upa oditi nekoč misijonarit v Rusijo. Kot vsi od komunistov s silo iz Kitajske izgnani slovenski misijonarji, čakajo že tudi nekateri, ki so dokončali ta leta Russicum, da pohitijo nekoč na obširna neobdelana misijonska področja. V raznih slovenskih družbah pa se vztrajno pripravlja nekaj novih moških in ženskih moči na misijonsko delo. Bog daj svoj blagoslov in jih dobro pripravi na odgovoren apostolat v bližnji bodočnosti. Literatura: Dr. Alojzij Odar, Zakonik cerkvenega prava 1944; Abbe Paris 1951; The Missionary Academia 1945-46, New York, razprava Edwarda Goulet S. J. „Holy See and the Missions“; Euntes docete, Rim 1952, razprava Alberta Perbai O. M. I. „A propos de l’exclusivisme territorial et juridic-J. Despont, Nouvel Atlas des Missions, tionnel dans les Missions“; „Katoliški misijoni“. 1952; „Poročilo SMZ, št. 2, maj 1953, Buenos Aires; Misijonska nedelja 1952, Buenos Aires; Maryknoll, junij 1953, New York; China Missionary Bulletin 1953, Hongkong; The Ca-tholic National Almanac 1953, Pater-son, N. Y. NOVOMAŠNIK REBOLJ, MISIJONAR MARYKNOLL, NAJPRIVLAČNEJŠA AMERIŠKA MISIJONSKA DRUŽBA Iz leta v leto raste število poklicev v Maryknollu, katoliški misijonski družbi za zunanje misijone, s sedežem v državi New York. Letos je bilo v juniju posvečenih 26 novih misijonarjev. In skoraj enako število sester je naredilo obljube v ženski veji Maryknolla. Posebnost te družbe je, da je tipično amerikanska. Junijska številka njihovega misijonskega mesečnika „Mary-knoll“ je objavila sliko novomašnikov iz 16 ameriških zveznih državic. Večina letošnjih novomašnikov je iz družin s številnimi otroki. En novomašnik ima 11 bratov in sester. Več jih je vstopilo v novicijat in družbo iz univerz: Seton Hall, Loras, Georgtown, St. Louis in Fordham. Štirje so služili vojake vso drugo svetovno vojno. Eden je bil mornariški narednik v vseh največjih bitkah tja do japonske Okinawe. Drugi, kirurg že od leta 1937, doma iz Jolieta, 111., je bil po petletni privatni praksi in vstopu v armado zrakoplovni zdravnik v drugi svetovni vojni in se je vrnil kot major ter vstopil v Maryknoll. Tretji, preprosti newyorški policaj, je bil v drugi svetovni vojni pri mornarici praporščak v Guamu in na Japonskem. Četrti je Amerikanec japonskega porekla. PRVI MARYKNOLLEC SLOVENSKE KRVI Junijska številka „Maryknoll“ pov-darja posebej: „Eden izmed novomašnikov je prišel v deželo s svojo družino iz Jugoslavije. To je Fr. Rebol, ki je po prihodu v Ameriko leta 1939 dve leti študiral angleščino. Sedaj se pripravlja, da zapusti deželo, ki si jo je izbral za svojo.“ Ko človek med slovenskimi izseljenci srečuje najrazličnejše ljudi, morda nekatere, ki so vse ideale zavrgli in prodali za dolarje ter življenjsko udob- nost, se posebej razveseli ob emigrantu, ki je prihod v novo deželo izrabil za najvzvišenejšo življenjsko pot, da odid® žrtvovan v misijone. In posebej gane živa vera in vesel optimizem, ki veje iz novomašnika. V pravkar došlem odgovoru na proš' njo, naj malo popiše svojo življenjsko pot, se opravičuje, da lažje piše angl6' ški, ker je zaradi pomanjkanja prakse slovenščino malo pozabil. Isto, da se dogaja z ostalimi tremi slovenskimi amerikanskimi fanti, ki se v MaryknO' llu pripravljajo na misijonsko pot. Ven' dar iz posameznih lepih slovenskih stavkov še diha ljubezen do slovenskeg8 jezika. RODIL SEM SE V ŠMARTNEM ^ BIRMAL ME JE ŠKOF GREGORIJ- ’ „25. novembra 1925 sem bil rojen ^ Šmartnem pod šmarno goro. Tam sem začel hoditi v šolo, prejel prvo sv. oh' hajilo in bil birman od ljubljanske?8 škofa dr. Gregorija Rožmana. Po kon' čani ljudski šoli sem vstopil na Ij1^' Ijansko klasično gimnazijo. Vsak d»11 sem šel iz Šmartna v Ljubljano. Leta 1939 v juliju sem z materjo i" tremi brati emigriral iz Jugoslavije ^ Združene države, kamor smo dospeli avgusta. Točno 1 mesec pred izbruhoj11 druge svetovne vojne v Evropi. Ze* smo bili veseli, da smo ji ušli. Ob pričetku šole v septembru sCl1' z brati začel hoditi v ljudsko šolo ^ Vida. V glavnem za dvoletni študij an’ gleščine, ker smo bili pač novonaselje^j ci. Po končani osnovni šoli sem vstop1 v benediktinsko srednjo šolo v Clev^ landu (Benedictine High School)-drugi gimnaziji sem začel misliti na 1,1 sijone. PREPROSTA UGOTOVITEV, KI ^ JE ZELO PRIVLAČILA Misijonar je nesebičen in živi san^' da uči druge božje ljubezni. Ta Pr Prosta ugotovitev je imela zame veli-ansko privlačnost. In sklenil sem za-oeti brati razne misijonske revije. Po °žji Previdnosti sem se odločil za Ma- ryknoll. Učiti božjo ljubezen. Pogostoma Sero si predstavljal in mislil misijo-*\arja, ki jezdi konja preko prerije; pre-'Jajoč se s težavo na muli skozi džun-* 0* hiteč na biciklju po japonskih ce-v ah; odskakujoč na motorju med afri-^mi naselbinami; stiskajoč se v prečrpanem čolnu na kitajskih rekah; 'rkajoč z jeepom ali v tovornem avto-ohilu, stisnjen v razpoložljivem kotu; Č tudi vsega utrujenega na pešpoti, ' j® kar ni kraja. Vsako sredstvo mi-Jonar izrabi za potovanje, da lažje iz-sv>je svojo misijonsko dolžnost, i. . ^ 116 glede na deželo, v kateri de-.č’ in sredstva, s katerimi v njej mi-j J?nari, njegov cilj je in ostane vedno ,1: učiti ljudstvo božje ljubezni. Kri-ÜSoVo delo je treba nadaljevati. In če Č.0rajo ta ljudstva iz različnih dežel se d]^iti božje ljubezni, mora veliko mla^ j. mož posvetiti svojo ljubezen temu Sj.U- Tako sem se odločil postati mi-1 °nar-maryknollec. KRISTUSA VSEM LJUDEM ,'°NEsti je ?ru&a misel, ki je name vplivala, Štv ' a: U°nesti Kristusa vsemu člove-jon ' kdaj prenehal, gospod misi-(jj razmišljati, koliko milijonov Iju-q 'kdar ge nič ni čulo o našem božjem k0i^SGniku in naši nebeški Materi? In p' 0 jih je, ki hrepenijo biti Žeteen.' 0 Kristusu in njegovi Cerkvi? SpoT Je zares velika, a delavcev v Go-ovem vinogradu malo. pju host božja se kaže na veliko razje č'učmov- V Boliviji, Južna Amerika, j6 ČIra^ otrok. Maryknollski misijonar t6turizdravnika. Predpisal je de-jona/ak°jimjo transfuzijo krvi. Misi-sv0l- .j® radosten dal na razpolago je /.kr*; To skromno dejanje ljubezni jatel•1< obil° celoten kraj za trajno pri-jevitrJSt'v°. 'n sodelovanje z misijonar-Prizadevanjem. Toda za nadalje- vanje tega dela so potrebni brezštevilni misijonarji, ali pa mnogo duš o Kristusu nikdar ničesar ne bo slišalo. Tako sem se pridružil maryknollcem. SKOZI LETA ŠTUDIJEV DO CILJA Prvo leto sem prebil v maryknollski hiši v Akronu, Ohio. Za prvi dve leti višje šole (college) sem odšel v Clarks Summit, v Pennsylvaniji. Dokončal sem višjo šolo v velikem semenišču že v Maryknollu, kjer sem končal dve leti filozofije z vsemi izpiti (Bachelor of Arts). Nato sem moral dovršiti enoletni novicijat v Bedfordu, Massachusetts. Za tem sem se vrnil v maryknoll-sko veliko semenišče za štiri leta bogoslovja. Ob končani teologiji sem prejel od države New York diplomo (Master of Religious Education). NOVA MAŠA V CLEVELANDU PRI SV. VIDU Po božji volji bom s 26 tovariši dijakom posvečen 13. junija v velikem semenišču Maryknolla v mašnika. Naslednjega dne, 14. junija bo poslovilna svečana pobožnost v katedrali sv. Pa- trika v mestu New York. Svojo prvo slovesno novo mašo bom pel v župni cerkvi sv. Vida, Cleveland, Ohio, dne 21. junija. Tako bo letos spet lepo število misijonarjev zapustilo Mary-Knoll („Marijin holm“, bi rekli po naše), kjer sta pred manj kot 40 leti Father James Anthony Wals in Father Thomas Fri-derick Priče ustanovila Katoliško ameriško družbo za zunanje misijone. Ta mlada družba, izročena v varstvo Materi božji, ima svojo prvo družbeno hišo na griču, ki se vzpenja nad reko Hudson River. Približno 30 milj od New Yorka. Ime „Maryknoll“ je hitro postalo popularno med vsemi Ameri-kanci po širni državi. Leta 1918 je prva skupina misijonarjev, štirje po številu, vkrcana na ladjo odplula na Orient. Po nekaj letih so zapuščale posamezne sledeče si skupine Maryknoll za Kitajsko. Medtem so bili ustanovljeni novi misijoni v Koreji, Mandžuriji, Japonski, Afriki, Južni Ameriki in zadnje čase na Formozi. Izbruh druge svetovne vojne je preprečil nov dotok misijonarjev na Vzhod. Novi ukazi so misijonarje pošiljali v latinsko Južno Ameriko. Prvi misijon je bil v Boliviji. Kmalu za tem so bili začeti misijoni v Peru, Chile, Guatemali in Meksiku. V letu 1946 je bil odprt prvi afriški misijon v Tanganiki. V prihodnjih letih bodo verjetno prevzeti novi misijoni. In vsako poletje bo z božjo milostjo in pomočjo zapuščalo večje število ameriških misijonarjev svojo domovino, da se pridružijo sobratom misijonarjem v daljnjih deželah. SLUŽBENO MESTO — NA OTOKU FORMOZI Prvega maja me je generalni predstojnik maryknollcev, škof Lane — prej misijonski škof v Mandžuriji — določil za delo med „hakka“ govorečimi prebivalci otoka Formoze v škofiji Taipeh. Zelo sem srečen, da smem tja. V misijonarjevem iskanju duš ni preveč od- daljenega kraja, kamor ne bi rad S»' ne pretežkega jezika, ki bi se ga mogel naučiti. Naloga res ni vedno la*1 ka, vendar misijonar sprejme še tak® trdote in preizkušnje, ki bi mogle pr^1 nadenj, v svojih idealnih naporih, a® ponese „biser ogromne vrednosti“ njhT'’ ki Kristusa še ne poznajo. Okrog 4. avgusta bom iz San Fra» ciska odšel na Formozo. Ko bom priš® tja, vam bom napisal več. Upam, ^ vas bom, Father, gotovo srečal na h1' tajskem ali kje drugje v Orientu.“ V MISIJONSKI REALIZEM MISIJ0' NARJU REBOLU NA POT Novomašnik Rebol je prvi ameriŠ^ državljan slovenske krvi iz preprog emigrantske družine, ki stopa na m*s^ jonsko pot v docela ameriški misij0® ski družbi. Odhaja v življenjski rea'1 zem na Formozo (Lepi otok), ki jev.se dež nacionalistične Kitajske, v bližin_ našega misijonskega slovenskega zdra ^ nika. Jezik, ki ga bo študiral, je „k® kka“, narečje južne kitajščine, ki ^ govorijo prebivalci na južni meji Bat,, govega misijona, kjer so delovali a® misijonarji Pokorn, Prebil in Kopa0 župniji Lo T’ang. Sosedna škofija ing, ki meji na kanchowsko škofij°> opravljana od maryknollcev, ki in*®! v provinci Kwantung še tri druge šk ^ fije. škof Francis X. Ford, maryk®0^ llec, ki je škofijo Kaying vodil, je v k® munistični ječi umrl. Tako ima aiis1!^ nar Rebol pri Bogu že mogočnega Pr<, prošnjika, ki je izkrvavel med „hakk® govorečimi Kitajci. Materialna P njegovega dela bo zaradi dobro orga' ziranega zaledja maryknollcev lepo ® šena. Slovenski misijonarji in vsi ® vilni misijonski prijatelji, po vseh k0 tinentih raztreseni, pa bomo z molit'® in misijonsko žrtvijo spremljali nas® novega misijonarja na težko pot. i ne de, če bo bržkone na Formozi m® romantike, kot jo je bral v misijon3^, revijah, slabša pota in prometna 31 .e stva, kot si jih predstavlja. Pa bil vagonar že v domovini. Dus, P° pl»1 ZE SPET V MISIJONE! V tem letu bodo trije Slovenci, name-,Jeni misijonskemu delu, posvečeni v du-j{0Vnike. G. France Rebolj je v začet-V. z^dnje svetovne vojne prišel z dru-n° v Združene države Severne Ame-'ke. Zdaj je končal študije, bo bral no-j,0 Mašo in odšel v škofijo Tajpeh na °rMozi. — G. Nace Kustec, salezijanec, pred kakimi štirimi leti dospel v In-1°. Tam je študiral, tam bo posvečen 11 tam bo, kot vse kaže, delal kot misi-v01}fki duhovnik. — Jezuit p. Sodja je do-sil rimgki papeški zavod Russicum. dslej bo kot Gospodov služabnik živel delal za zedinjenje ločenih bratov s Cerkvijo. Trije veliki zgledi, obenem pa ono in zmerom je to mogoče Jsanje in nespamet za rojake. i »že spet se nam tri mlade moči zgu-6 v Misijone!“ ^ -^e, z delom za misijone se nam nič t ,zSubi. To je celo edina pot, po ka-Se nam gotovo nič ne zgubi. he Pr* tistih, ki gredo v misijone, SB Tri onih, ki jih na to področje Cerkve U^-^Mejo, ni lahkomiselnosti. Oboji so B Melj, cja gre za božjj klic. Kdo, ki je U'. PaMeti, se bo drznil božjemu klicu j^Pati? Slediti mu je sveta dolžnost. °r Po tej dolžnosti ravna, pritegne še po- hrepeni njegov idealizem te dni, zManjkalo ne bo, dokler ne bo s]aJ* p d utrujen po opravljenem po-B0[?Stvu v božje naročje. Father Rebol, Mat Z ^am* 'n blagoslov Vaše drage hi Vas je tako skrbno vzgajala! Jie shorajšnjim novim naporom pa nar j^h’te moliti, da bi božji Misijo-eijj j udil med našo mladino v emigra-D°„ so yeüko poklicev, ki bi bili dovolj P'P’ nastopiti pot misijonskega v°vanja. K. WOLBANG C. M - / ■ y.l blagoslov nase, na Cerkev, na svoje sorodnike in rojake, na tiste, za katere dela. Kjer pa je božji blagoslov, tam se ničesar ni bati. Prazna je bojazen, da bi odhajanje v misijone zmanjšalo število duhovnikov doma. Nasprotno! Zvestobo tega, ki je sprejel misijonski poklic, poplača Vsemogočni z obuditvijo duhovniških poklicev doma. To je nedvomen zaključek; izkušnja ga je vedno potrdila. Da bi narod oslabel zato, ker misijonarji odhajajo? Ali je moč v ljudeh ali v Bogu? Ali niso tisti narodi, ki so dali največ misijonarjev, pokazali tudi naj večjo moč in odpornost?! Nas v zamejstvu je malo, tisoč težav je z nami — pa bi pustili najboljše izmed sebe? Mnogi smo begunci. Zakaj pa smo begunci? Ali nam je božja čast in vera prvo ali ni? če nam je prvo božja čast, in tako mora biti, potem nas mora odhajanje v misijpne navdajati z največjim veseljem. In če imamo vero za najdražjo svetinjo, potem mora z njo biti tudi upanje, ki ve, da je vse od Boga, in od Njega vsega pričakuje. Spet je res nasprotno od tega, kar trdi ugovor. Prav begunstvo je odprlo najlepše možnosti za delo za misijone in za posvetitev življenja največji nalogi sv. Cerkve. Prav ima preč. g. Wölbung CM, ki je sam iz begunstva postal misijonar: Na eni strani delo za vsakdanji kruh — tovarne, rudniki, pisarna; na drugi strani pa boj v prvih vrstah za odrešenje in srečo človeštva. Neizrekljiva milost je božji klic v misijonstvo. Privoščimo jo poganom, misijonarjem in sebi in ustvarjajmo pogoje, da bo klicu vsak izmed nas, ki bi ga zaslišal, mogel slediti! Prof. Lojze Geržinič BORBA KITAJSKE CERKVE Iz dveh pisem mis. FRANCETA JEREBA CM, Kitajska, i. dne 2. IV. in 27. V.l1953' NA ŠKOFIJI SE BOJ NADALJUJE Na škofiji je še vedno ista pesem, namreč trd boj za pravovernost naših duhovnikov. Kaže, da je boj naše gospode utrdil, da so prvotni strah pred ječo in podobnimi dobrotami kar dobro premagali. Pred par tedni mi je generalni vikar napisal prijazno pismo. Pove, kako jih tisti trije tovariši, ki čepe na škofiji, skušajo požreti kot rjoveči levi. Vsa družina, tudi uslužbenci, morajo po dvakrat na dan iti „na vež-be“ (poslušati komunistične govore itd.). „A z božjo pomočjo se jim ne damo,“ dostavlja. Zelo sem bil vesel njegovega poziva, naj o vsem, kar zvem, natančno in hitro poročam škofu. Mati Beata (avguštinka) par dni za njim pove, da se je eden gospodov zadnje čase zopet pogumno postavil za Marijino četo (legijo). Ne vem, če pri vas morete razumeti, da to danes pri nas pomeni resnično junaštvo, večje kot braniti dobro ime sv. očeta ali svojega škofa. M. Beata še dostavlja, da se onega vzporednega tečaja „za prenovitev verskega mišljenja“, ki je v bolnišnici in namenjen vsem bolj izobraženim vernikom, le-ti sedaj bolj in bolj ogibajo. Pogumni zgled, ki so ga dali koj v začetku nečakinja obsojenega duhovnika g. Che-na, kurata v bolnišnici, ter žena in nečak tudi obsojenega zdravnika Wanga, sedaj krepko vleče. V BARAGOVEM MISIJONU V Juikinu? Prejšnji teden je bil stari Job Hou nenadoma klican na sedež stranke. Njegov sin Peter je takoj pritekel k meni in naročal, naj molim zanj. No, sam sem zlahka uganil, da tak poziv utegne imeti posledice za našo farico. Ker še naslednji dan ni bilo nobenega Hojevih blizu, sem poslal tja našega hišnika Chena. Pove, da so na strankinem uradu res hoteli iz Hoja >z vleči vse moje zadeve, najprej denar11®' Potem, kaj jaz kristjanom ob nedelji pridigam? Ali ne uganjam protidrža* ne politike? A glavna zadeva vedno P de ob koncu. „Kako, da v tem misij011® še niste izpeljali treh samostojnosti? 1 d» ker je misijonar tujec, ali ne veste, ^ morate v tem slučaju stvar vzeti vi roke, vi verniki?“ No, Job je star 1 sjak in se je še kar dobro izvil. Napel. smo pričakovali, da bodo začeli klic8. še druge, a doslej še niso nobenega. pa zaenkrat ne upa k nam; jaz pošilj9!; Jobu po selih spodbude, naj se ne b0'1' PRVO LETO PETLETKE Lani so ponovno pritiskali name, naročim kak njih časopis. Jaz ga tc° prav zato nisem, ker so sili vame. ^ daj, ko so že opustili to prigovarjaj sem ga pa, zaenkrat provincialnega, moram priznati, da me imenitno za0 va. Marsikaj se izve o početju v dej Trenutno je priganjanje k povečaal ar proizvodnje na višku. Kmetje rn0lj letos na vsak način pridelati 10% kot lani. če bodo, je po mojem ve11,. vprašanje. Lansko vreme je bilo ,,, ugodno, da boljše biti ne more. . še je pa lahko in po navadi tudi j°- ^ tos je namreč prvo leto petletke. priganjajo k povišanju proizvodnje V dustrijska podjetja, ki so seveda v J . ni upravi. Tem so določili ne le cel°1^ višino, ampak tudi vsakomesečno. T0 se j« po pričevanju njih časopisov kaže, ,, širokousten. Silovito bil načrt dajo nančanska in kančovska podi ^ odj^! --------------- -------------- x in še rudnike ob hunanski meji, K ji prve tri mesece še zdaleka niso dos^ predpisane višine. Na splošno le ‘ji nekatera podjetja do 90%, nekatera .f, 50% ne. Kdo je temu kriv, so razi9 j, no vprašujejo? Birokratizem v upr je sedaj odgovor na take polomij6. BOJ BIROKRATIZMU Preganjanje birokratizma v vseh rt>čjih, političnih in gospodarskih, je Sa velika zadeva zadnjih mesecev, zem tu ni samo počasno in ^okrati okori ohi rn° poslovanie- Je še bolj samovolja, ^lastnost etc. načelnika kake zadruge , Urada. Ponosno priznavajo, da se ne VeJe objaviti slabih strani svoje upra-v°< saj je nekaj na tem, a za svojo ulico bi jim lahko dokazal, da polo-’lo priznajo le tedaj, ko jo na višjem ostu prikrit; ne morejo. Mene najbolj UikIma’ -*e Poletij *n izgub Pri jav-re- PodjetJ'ih res veliko. Kadar ne mo-Ju reči, da je poloma kriv načelnik Vop’ ker se ni z vsemi v podjetju do-Pin' posvetovai> tedaj očitajo vsej sku-]0».1’ (ia so tepci, da so širokoustno do-i ' ' kastno petletko, ki je ne morejo Peljati. boj poganskim verskim SEKTAM s Pa 6 Gna zadeva je na dnevnem redu, Ua ^aenkrat še ne v časopisih, ampak Dj ‘bodih. Napovedali so oster boj raz-kate ^^tičnim in budističnim sektam, V r(ir . Julovanje ni prav jasno. To so ki stliui skrivne ali pol skrivne družbe, 0 uvetele v tej državi že od nekdaj. P]a splošno se skrivajo pod verski liltv-f’.v. resnici pa se njih člani bolj tin.'i rjaio s političnimi vprašanii. Še naji; «tvo s, s političnimi vprašanji. Še J'b primerjal s framazon- *°Per V- ZaPadnlb deželah. Nastopili so n,le P° vsek državi. Včeraj popol-lic0 j6*11 nare(bl sprehod v bližnjo oko-kar n opazil, da je mesto in okolica z da; Popleskana z letaki. Vsi pozivajo ubla^0 ane ^s^b sekt, naj se prijavijo tiste zdaj ljudstvo, naj naznani 'lolg.’ Cl Se sami nočejo. Spisek sekt je l-lt0’ na Prvem mestu vedno zloglasna Zal0 rt'ta0‘ ^ začetku kampanje je ka-tfij ’ .a bomo tudi mi imeli sitnosti ob Skodib 'k*' ^even protestante v isti til° 0 ,U j° ruenda kmalu prišlo opozo-zgoraj, da mi nismo kaka skriv- na sekta. Na velikem ljudskem shodu je „bolje poučeni“ uradnik izjavil, da mi katoličani in protestanti sicer uganjamo obžalovanja vredno praznoverje, sicer pa javnemu redu nismo nevarni. Smo vera v pravem pomenu besede. Na drugem zborovanju je vladni zastopnik, policijski uradnik, zborovalcem zopet pojasnil, naj ne zahtevajo vključitev katoličanov v preiskavo zoper tajne družbe. Katoliške Cerkve, je izjavil, mi sicer ne odobravamo, pa je tudi ne preganjamo. Te vrste izjave sicer niso posebno laskave, a so vseeno boljše kot surovo preganjanje. BO PREGANJANJE CERKVE POPUSTILO? Razna znamenja kažejo, da od vladne strani trenutno pihajo bolj mile sape proti nam. V Fukienu je pred kratkim deželna vlada poslala nalog vsem glavarstvom dežele, naj nemudoma vrnejo premičnino, ki so si jo razni uradi „izposodili“ Od misijonov. Glede poslopij pa da je za „najem“ treba misijonarjevega privoljenja in pismene pogodbe o najemnini, če misijonar iz pametnega razloga ne da cerkvenih poslopij v „najem“, jih morajo izprazniti, oziroma ga ne siliti. Dežela Kiangsi se odlikuje po strupenosti do misijonov. A danes zjutraj sem tudi slišal reč, ki nekoliko diši po milejši taktiki. Ko je naša kuharica pulila zelenjad na vrtu, jo je poglavar vprašal: „Slišite, kaj pa pravi misijonar k temu, da smo mu zasegli vrt in začeli zidati na njem?“ Kuharica je seveda previdno zamolčala, da bi jih jaz najraje v žlici vode utopil, in odvrnila, da nič ne rečem. — No, ne obetajmo si iz teh znakov skorajšnje svobode in pravice; a malo oddiha bi se nam le prileglo. Neverjetno, pa vendar res. Včeraj sem prejel „Katoliške misijone“, januarska izdaja. Že v januarju je Vinko zame prejel nek „yugomagazine“, morda „Misijonsko nedeljo“, pa ni prišla preko plota. Tile „Katoliški misijoni“ pa hitro kot navadno pismo. Vivant se-quentes! Praznik velike noči: sijajno obiskali! splahnel kot počen mehur? Nekoliko si' cer še upa, da bo vsaj generalni vikar držal, vendar... SPET SKUŠAJO PREMOTITI KITAJSKE DUHOVNIKE Do srede meseca aprila so bile novice iz naše škofije kot prejšnji mesec. Duhovniki so se sijajno držali. Vse je kazalo, da bodo junaškega generalnega vikarja kmalu zašili. Toda pismo m. Beate, pisano 14. aprila, je zopet bomba. V Kančow sta nekaj dni prej nenadoma prišla zloglasna odpadnika iz nan-čangške nadškofije, namreč generalni vikar Hu in župnik Sun — in položaj je znova postal skrajno nevaren. Imenovana odpadnika delata seveda v tesni zvezi z oblastmi ter hodita okrog na javne stroške, šla sta že prej organizirat odpadniško gibanje v škofijo Kian (italijanskih lazaristov že od maja 1952 ni več nobenega) in Nančeng (irski misijon), a nisem slišal, če sta že šla v škofijo Yükian (ameriški lazaristi). M. Beata pravi, da sta to dva prebrisana tička in Hu povrhu še zelo privlačna osebnost. Ker nasilni pritisk vladnim „inštruktorjem“ ni uspel, sta tale dva začela brenkati na bolj mile viže. Nobene besede o samostojnostih, samo o domovinski ljubezni in zoper imperializem pridigata: „Kadar bomo domovino res prav ljubili in imperializem dovolj krepko sovražili (namreč kot to žele rdečkarji), bomo tudi pravi katoliški kristjani. Doslej smo glede tega veliko grešili, a vsi grehi gredo na račun inozemskih misijonarjev. Zdaj pa sami prevzemamo krmilo in ljudje rumene polti bodo kar drli v „očiščeno Cerkev“.“ To je na kratko njun nauk. Naši gospodje so ju ob prihodu sovražno sprejeli, a so se ob tako milem napevu kmalu odtajali. Prav vsi, tudi oni z dežele ali v zasebnih službah, so šli na vežbe (konference) v bolnišnico, kjer je jedača in pijača na državne stroške. M. Beata obupana sprašuje, kako da je njih junaški odpor zadnjih mesecev MOJE PISMO GENERALNEMU VIKARJU Jaz sodim, da naši gospodje hoČej0 ostati pravoverni. Njihovo zadržanje 1 zadnjih dveh mesecih, ki je bilo res ju' naško, to dokazuje. Po mojem je nevai" nost ta, da ne bodo spregledali, kakš®11 strup se skriva pod tole medeno p°vr šino. Vprašanje bistrovidnosti! Boji1’1 se, da se bodo dali speljati v „dovolje1*6 reforme“. M. Beata mi že v prejšnje111 pismu omenja, da ji sosestre iz prest® lice pišejo, da na severu razkolnik gibanje res napreduje, tako pri duh®^ ščini kot redovnicah. Teden dni se®1 okleval, ali ne bi bilo dobro, da naf! šem našemu generalnemu vikatju P’1 merno pismo. Toda kako sestaviti, ne bi bil užaljen in bi bila škoda^ ’ večja? Odločil sem se, da mu napi®®^ j nekako poročilo o dogodkih v Juiki11, zadnje tedne in postavim v sredino a®0 najnovejši spopad s tukajšnjim , kinim uradom. Podrobno sem mu op's. od' potek tistega sestanka, ugovore in “i govore, z željo, da bi iz njih razb*9’ kako se je treba v takih slučajih bt9 niti. Če išče resnice in opore, mu utegne prav priti! NAPAD NAME ■0 Kot sem zadnjič omenil, smo Prl,j kovali, da bodo na strankin urad 9 j cani za Jobom Ho še drugi vernik*' namenom, da bi koga pridobili z*1. s, form®. A obisk „tovariša“ mi je P0-1 j nil, da so se odločili udariti kar meni, nekak splošni napad. Tekom govora sem spoznal, da je to is** jfi1 variš, ki je že prej obdeloval Joba. ^ še nekaj, namreč, da je bil tovar’9^. to nalogo izredno dobro pripravljen ^ koli doslej kak podobni pomenek n' tako vsestranski. v Vsaka važna zadeva mora imet' uvod. Tista je imela kar dva in PrV bil nič prijeten. Po kosilu tistega dne sem sedel za svojo pisalno mizo in želj-jj0 prebiral izrezek iz tednika Time. Ta-reči nam kontraband pošilja iz Hong-^nKa oskrbnik (prokurator) sosednje škofije. Bog varuj, da bi te pri branju *eKa lista zalotili! Zato sem z enim oče-s°m vedno gledal proti vratom. A glej saiole! Tovariš je stal pred menoj kot 1 Padel iz podstrešja. Brez ceremonij Se Vsede meni nasproti in pokaže na CorPUs delicti. „Kaj pa prebiraš?“ — sem ga miril, „čas po kosilu ni Za resno delo. Za zabavo prebiram iz-j^ek iz stare inozemske revije.“ — Če ! vzel v roke, bi lahko videl, da stvar l11 l’Ha stara. Jože (Stalin) na parah j? rejeni naslednik na njegovem stol-bi tudi angleščine neveščemu po-^eih rok, seveda ni prijetno. Zato hiu malo pomagal: „Jaz moram iti krmit svoje kure,“ „Dojdi z menoj na dvorišče, pa °va še kaj pomenila!“ h’ ne,“ pravi in vstane, „jaz grem Inješel... KAJ BO SEDAJ? vSoZveaar sem našemu hišniku povedal Pte Za.Jevo in s skrbjo vprašal, kaj lca; „ eJ° zdaj ukreniti proti nam? „Oh, ste’- Dravi, „najbrž nič! Takih zadev že veliko, pa ste še vedno tu.“ Če , omača modrost me je kar pomirila. Pa it° Pa ta razgovor zame usoden, bo aL pokazala bližnja bodočnost. Bo- jim se le, da bi naši kitajski duhovniki zašli v reformo in bi tako seveda prej ali slej kdo od njih stegnil jezik proti meni. Pri sosedih dominikancih že posluje tročlanski odbor za „prenovitev Cerkve“. A celo tem nesrečnikom se upira, da bi morali obtoževati in blatiti tako spoštovanega škofa. Kaj jim je povedala oblast? „Najprej morate inozemskim misijonarjem najti velikih zločinov! Dokler tega ne naredite, nikakor ne priznamo, da ste napredni.“ To je predpogoj vse reforme! Misijonar v Wupingu (Fukien), sosed lotangškega misijona, je te dni odšel proti Hongkongu in obe inozemski sestri z njim. O božiču je sam prosil za izhod, prepričn, da bo le tako obvaroval svoje vernike pred tremi samostojnostmi ter odpadom. Pozneje je zmoto sprevidel in oblastem naznanil, da se je premislil. Pa je dosegel le to, da so mu brž pokazali pot proti morju. „Tudi, če je inozemski misijonar že davno odšel, je treba mahati po njem, brez tega ni „prenovitve misijona!“Tako so povedali n. pr. čangtinškim in našim protestantom. Pred pol meseca so prišli v Juikin — železničarji: inženirji, uradniki in pomožno osebje, okoli 60, glavna skupina. Že dejansko merijo in določajo novo železnico, ki bo tekla od Kančova do Amoya (Fukien). V dveh letih, obljubljajo, se bomo že lahko vozili po njej. Zadnje čase je bil nenavaden hlad, skoraj bi rekel mraz, za to dobo. Na sv. Jurija dan smo še hodili oblečeni kot pozimi in starejši ljudje so se greli nad lonci žerjavice. Posledice za mladi riž v gredah, ki čaka na presajanje, so menda hude. Zelo veliko ga je segnilo. Alji ga bo ostalo še dovolj za vsa polja, se' bo v kratkem videlo. Presajanje ponekod že začenjajo. Kako bo torej z rekordno letino, ki jo petletka zahteva? V časopisih berem, da je po velikih predelih Sečvana, Yünnana in Kvejčo-va precejšnja lakota. Lani slaba letina, to pomlad pa izreden mraz in gosenice. INDIJSKI MINISTER PROTI MISIJONARJEM Misijonarje je neprijetno prizadela izjava indijskega notranjega ministra, v kateri izjavlja dobesedno takole: „Želim, da imajo misijonarji jasno pred očmi, da so dobrodošli v deželi, če omejijo svoje delovanje zgolj na socialno in vzgojno polje, da pa so nezaželeni, če se uveljavljajo na verskem področju in spreobračajo Indijce.“ V neki drugi izjavi grozi tujim misijonarjem: „Pazite, mi pazimo na vas in na vsakega posameznika.“ Na protestantski strani je vzbudila ta neprijateljska gesta ministrova val ogorčenja in že pripravljajo deputacijo k samemu Nehruju v Delhi, da mu razjasnijo svoje delo. Katoliški misijonarji ne vzbujajo toliko prahu, ker so že vajeni podobnih izjav, vendar so vsi edini v tem, da bo poslej dotok misijonarjev iz zapada skoro popolnoma prestal, ker ne bodo dobili potnih dovoljenj. O vprašanju, „v čem obstaja misijonarjev poklic in‘njegovo delo“, se mi katoliški misijonarji načelno ločimo od protestantskih, čeprav s simpatijami spremljamo njih korake k razčiščenju problema. O misijonarjih pravijo protestanti, da posvečajoi svoje življenje verskim koristim in razširjajoč evangelij potom socialnega dela,' zdravniškega apostolata in vzgoje... Razlika med nami in njimi je v tem, da ‘je prvi cilj katoliškega misijonarja gradnja Cerkve. Socialno skrbstvo in vzgojno delo ter apostolat pri bolnikih pa so sadovi, ki rastejo na drevesu krščanstva. Tako je bolje odstranjena nevarnost, da postane evangeljsko oznanjevanje sredstvo za pridobivanje ljudskega javnega mnenja. Dr. Katju je napravil napako, ker ni ločil prozelitizma od oznanjevanja resnice. Prozelitizem dela na principu ošabnega podcenjevanja okolice, misijonar pa z lučjo resnice in s plamenico ljubezni hiti osrečevat množice. Izpod peresa katoliških bengalsk**1 študentov, ki so objavili svoje misli f eni vodilnih kalkutskih revij, „Stat?6' man“, posnemam sledeče: „Velika večina naših krščanski*1 misijonarjev je, po rodu in kulturi, In' dijcev. Dejansko je velika večina kat^ liških misijonarjev zaprosila za a®9 državljanstvo. Posvetili so Se nesebi«*9 in popolnoma službi za blagor indd' skega prebivalstva... Globoko obžak1 jemo dejstvo, da nekateri dvomijo a® našo lojalnostjo kot državljanov in k<^ ljudi. Niso nas pridobile materialne P** like, da smo postali kristjani. V Ind" nas je kristjanov približno 10 milijonov' Bilo bi zares v nečast Indiji, da bi liko .njenih otrok sprejelo krščanst* zaradi gmotnih dobrin. Mnogo nas je, ki zelo težko dobia|9 zaposlitev ali službeno napredovanj prav zato, ker smo kristjani. Kdor P® stane kristjan, v gmotnem oziru san1 izgubi. Sie! Inozemski misijonarji prihajajo nam zato, ker verujejo, da je vera Kristusa v zveličanje in rešitev v_pj človeštva... Jasno je, da njih cilj prozelitizem, marveč oznanjevanje eV®1 ^ gelija, ki ga ni mogoče ustaviti, ket evangelij o božji ljubezni. Misijonarji tukaj delajo isto, kar 6 delali, ko so bili doma v svojem kraj® Borijo se proti materializmu in se sebi®' ji®9 nosti vsakršne oblike.“ Nadvse tolažilno je bilo za poročilo o govoru sv. očeta, ki ga je 11 slovil voditeljem Družbe za širjenje re pred nekako štirinajstimi dnevi; tak sv. oče zaključuje: ,...Kljub vsemu mora biti ver® f9, . . Ivljlii) VaUlllu m ur d uin vseh, ki so dobre volje, in zlasti delaV® daleč na misijonskih poljih, neuklonlj* kajti Tisti, ki se bori za nas, je yeC^e kakor so naši nasprotniki in NjeS obljube so izven vsakega dvoma. Jože Cukale D. J., Kale“ Misijonski razcyit v assamu V mojih prejšnjih pismih sem Vam na kratko zarisal veliko in rodovitno delovanje salezijanskih misijonarjev v Assamu. Po 25 letih trdega dela imamo ^daj dve škofiji: Shillong in Dibru-8afh. Seveda ti škofiji sta še vedno Ifiko veliki, da bi se lahko še vsaka razdelila v vsaj pet drugih škofij. Na tem ogromnem polju deluje okrog stopetdeset misijonarjev, razkropljenih I10 teh predhimalajskih hribih in ravnini okrog velike reke Brahmaputre, med hidstvom različnih plemen, jezikov, zna-Caiev, ki so mnogokrat v vojni med seboj. , Prvo, kar si mlad misijonar priza-®Va» je, da si pridobi srca svojih never-,'kov. Stvar sama v sebi ni preveč tež-a’ kajti misijonar ima vedno kaj pri-'ačnega s seboj, in mu tečejo vsi nagoti. Bolj težko je povezati nevernike ^od seboj, kajti, kot sem že omenil, pogostokrat ena vas ne samo sovraži ''"go, ampak sta si v pravem vojnem a^iu. To je sedaj velik problem za 's'jonarja, kako pomiriti zastarano Sovraštvo. Mladina zajeta ^ ."Tukaj okrog Shillonga, kjer se na-s^Ja tudi naš bogoslovski študentat, je ^var precej enostavna. Vsako nedeljo sj. v,3i bogoslovci podajo po raznih mi-j) ?nskih postajah, kjer so organizirali ^.0 Vrste oratorije. Tako so si prido-^1 Vso mladino in večino odraslih fan-kat °žetov 'n žena. čeprav so še v ne-^ erih vaseh 100% pogani (v vasi, ^Uior hodim jaz, je samo ena družina Sedem oseb — katoliška), lahko re-Pj, ’ da imamo popoln vpliv na nje in so m zelo vdani. S to mladino iz raznih oratorijev smo organizirali medoratorijske športne tekme na glavni misijonski postaji, naši župniji Mawlai, in sicer tako, da se fantje enega plemena ali jezika borijo s fanti drugega plemena ali jezika. Tako jih vedno bolj približujemo drugega drugemu. In sedaj proti koncu leta bomo imeli takozvani „mladinski dan“. Vsa mladina naših oratorijev bo prišla v Maylai. Vsem bomo postregli z dobro malco, večina jih bo dobila kakšno nagrado za pridnost v oratoriju, cel dan se bodo igrali in zvečer bodo imeli kino. Tako bo naše delo za letos končano. Prihodnje leto bo delo že lažje. Številni spreobrnjenci Po drugih deželah, kjer misijonar nima 36 bogoslovcev na razpolago, si mora sam pripraviti pomočnikov, in kajpada se delo razvija bolj počasi. Je že kaj spreobrnjencev? Hvala Bogu^ božji Misijonar dobi vsako leto nekaj novih ovčic. Po statistikah ehi-llonskega škofa ima vsaka župnija vsako leto povprečno 300 spreobrnjencev. To je ,povprečno“. A če vzamete vsako župnijo posebej, boste imeli v nekaterih okrog 1000 in še več, v drugih pa samo par desetin, posebno v novih misijonih. Misijonarjevo delo ni površno, ampak gre globoko, prav do korenin. Povsod hočejo vsaditi lepo, močno in živo vero. Tako n. pr. tukaj v mawlaißki župniji se vsi verniki ene vasi zberejo vsako nedeljo zvečer v kaki hiši. Odmolijo rožni venec, pojejo litanije in druge cerkvene pesmi, in končno jim katehist pove še par besed. Prihodnjo nedeljo se zberejo pri sosednji hiši, in tako naprej pri vsaki družini, dokler ne končajo. In potem začno zopet od začetka. Mnogokrat h se jim pridružijo tudi protestanti in pogani. Kjer pa so najtesneje združeni vsi, katoliki, protestanti in pogani, so pogrebi. Ljudje zelo radi spremljajo svoje sovaščane na pokopališča, ne oziraje se na vero. Katoliki navadno molijo rožni venec, drugi pa po svoje pobožno kramljajo za krsto. Počasi počasi se vse zadeve urejujejo in katoliki imajo vedno večji vpliv vse naokrog. Če protestanti ne bi dobivali iz Amerike in Angleške toliko denarja, bi že morda davno izgubili Ves teren tukaj. Tudi država sluti, da katoliki postajajo vedno močnejši in da jih je vedno več. Zato eo uvedli takozvani poganski „Rama Krishna Mission“, s katerim hočejo posnemati vse katoliške ustanove (sirotišča, bolnišnice, šole) in preprečiti prestop v katoliško Cerkev. Država podpira to gibanje in čeprav je vsak prost, da si izvoli katero koli vero, ne gleda katoliških misijonarjev s preveč dobrim očesom. Je zelo težko dobiti „vizum“ za v Indijo, če kdo namerava priti kot misijonar. Občudujejo vztrajnost in požrtvovalnost katoliških misijonarjev, a ne bi radi, da bi ljudje zapustili vero svojih pradedov. Kljub velikim težavam, v katerih se nahajajo katoliški misijonarji, se povsod razvija živahno delo. Zidajo, gradijo, obnavljajo, izdelujejo, učijo, tiskajo..., da je veselje. Gotovo bodo vsi ti trudi obrodili nekoč obilo sadu. Škofom in misijonarjem je začela biti v veliko pomoč „Marijina legija“. To je laična organizacija in deluje ne- Marijina legija v Indiji kako kot konferenca sv. Vincencija. Vsak se lahko vpiše v to organizacijo: uradniki, uslužbenci, študentje, stari in mladi. Kdor ne more direktno delovati, sodeluje Z molitvijo ali na kak drug način. Uspehi, ki jih žanje ta mlada ustanova, so precej tolažljivi, ne samo med katoliki, ampak tudi med protestanti in pogani. N-aj vam navedem le ep primer. V župniji blizu Bombaya, je kraj, karnot katoliški duhovnik že dolgo vrsto ni smel stopiti, in to mu je bilo prep0' vedano ne od nevernikov, ampak od ne' zvestih katolikov, ki so se bahali metl seboj: „Pred 25... pred 30 leti... se1” bil zadnjikrat pri spovedi.“ Ubogi žup' nik je z veliko žalostjo prenašal vse hj ter molil. Ko je zvedel, da je ena izn»®“ ovčic nevarno zbolela, je poklical dV® Marijina legijonarja ter jima priporo®1^ vso zadevo. Po šestih tednih vsakd® njega poniževanja (večkrat so jima zf' prli vrata pod nosom, vrgli na nju s»je’ rdečo barvo, olje, vrelo vodo... pa sf nista vdala) ju je bolnik sprejel. P*‘ spovedal (30 let ni bil pri spovedi) bolnik želel, poklicala duhovnika, ki l bival 300 milj daleč. Naslednji dan 3^ duhovnik potrkal na bolnikova vrata, pravila sta ga sv. spoved in, ker si 3 mu podelil sv. popotnico. Še isti dan 3 uboga duša odletela v Stvarnikovo J1®' ročje. Veliko ljudstva je bilo na njegove1^ pogrebu. In to je bil začetek duhov® prenove vse vasi. Vsi trdovratneži so s. vrnili, rekoč: „Če se je on vdal, zak®3 naj bi mi vztrajali?“ Danes je tisti kraj eden izmed n®i pobožnejših krajev župnije N. Če bo ta Marijina legija vztrajaj’ bo lahko veliko dobrega storila za 3 ' Cerkev. Op. ur.: To poročilo nam podaja vomašnik Ignacij Kustec SDB, ki je v juliju posvečen v duhovnika po že v® letnem' delu kot bogoslovec v In®1-^' Upamo, da bomo o slovesnosti nove 1® še, ki je imela biti v TirrupatturJ ' lahko še obširneje poročali. KAJ PA MISIJON V BURMI? Salezijanski brat Joško Kramar iz Mandalaya, Burma, sledeče dne 8. d cembra 1952. Tu smo za sedaj še kar v miru i® dokaj nemoteno nadaljujemo z našim lom. Vlada nam ne pomaga, a tudi ® nosti nam ne dela. Vendar se v zadnj® ?*®u pojavlja gibanje proti zasebnim , a»>, in to celo s strani ministra, ki je katoličan. V tej deželi so skoraj vse °ljše šole v misijonskih rokah. Vlada ka ima v načrtu gradnjo 500 novih šol- Poslopij in vzgaja tudi veliko uči- !kih - ^ljstva, ker bi rada dobila vzgo.jo mla-!ne bolj v svoje roke. A zaenkrat ljudje j'ttiajo dosti zaupanja do državnih šol ** zato vse vre v misijonske šole. Mi, ki imeli na naši šoli leta 1946 kakih letih ■J (. **^1 UMU* kJV»** ~ ~ “ ------ H fantov, jih imamo danes po šestih , -l 950... še lepša in tudi trdnejša Odočm>st pa se nam obeta na naši stro-tOVfli 'tia 'Vni šoli, ki je sicer šele v povojih in sk v raznih oddelkih le 60 gojencev v 'uPaj, mizarjev, čevljarjev in knoja-6v- Že vnaprej imajo vsi naši gojenci Ustavitev v državnih strokovnih šolah, ' se sedaj ustanavljajo, kajti mojstrov ®l0 Primanjkuje. A če je na eni strani strani vlade hvale za to našo šolo še teveč, je na drugi strani vlada kot amen trda za kako podporo, ki je naši ’’ kot zasebni, ne da. ^se lepo pozdi-avljam! SaLEZIJANSKI BRAT V SIAMU v ßrat Joško Bevc nam je pisial zandji j!S ,dve pismi, ki ju v naslednjem obijamo. Prvo je še iz prejšnjega nje-ij,°^eRa delokroga, drugo pa iz novega. akole poroča: j ”Jaz sem sedaj v Bangpongu ter am trenutno največ dela z izdelavo metnih blokov pri zidavi novega ve-2 .<:Sa zavoda. Naš misijon se namreč 0 hitro razvija. Ko sem Vam zadnjič (lani), smo imeli šele 200 no- 'an-i. “ t,.: ,Jlh gojencev, sedaj jih imamo pa že ; tuv'^^kih razredov. Je to ena največjih aišnjih katoliških šol. A predstoj- •°* poleg še nad 700 zunanjih šo-6V vsi od ljudskih do končnih gim- Mkl " ......... ..... -- r--- k.‘Pravijo, da sem tu le bolj začasno, sk^ * vnameravajo ustanoviti še kmetij-VeH kamor bi šel pomagat, se- ^ a šele takorekoč pomagaj, _________ z nič ustvarjat. iti rt okro& je še vse divje, celo tigri Jjlu(£a divjad še gospodari. Pa bo Brat Joško Kramar igra z gojenci žogo Z novega mesta (Hua Hin College, Hua Hin, Siam) nam piše z dne 25. maja 1953 sledeče: „Sedaj sem že okrog 8 mesecev tukaj malo nad 200 km od prejšnjega misijona. Tu smo kak kilometer od železniške postaje in vidimo vsak dan ekspres, ki prihaja iz Singapurja ali odhaja tja. Je to letoviški kraj, v katerem zlasti marca in aprila kar mrgoli obiskovalcev. Kristjanov je tu še malo. Naša družba ima tu aspirantat in mali internat s kakimi dvajsetimi zavodarji, dočim je aspirantov kakih 40. Imamo tudi šolo, nekako gimnazijo, ki jo pa moramo povečati, da bo zadostovala vladnim predpisom, nakar bo dobila pravico javnosti, kot nam obljubljajo. Seveda bo gradnja veliko stala, preračunano je na 200.000 tikatov. Treba bo iskati pomoč na vseh straneh. — Zrak mi je tu veliko bolj po volji kot na prejšnjem mestu in se zdravstveno tudi bolje počutim. — Upam, da Vam bom mogel v kratkem kaj več pisati.“ OBRTNE ŠOLE V HONGKONGU Poroča brat Rafael Mrzel SDB. V naši industrijski šoli „Aberden“ je skoraj štirkto fantov; šolajo se v različnih strokah kot so mehanika, livarstvo, elektrotehnika, mizarstvo, kroja-štvo in čevljarstvo. Dijakov-pripravni-kov za nekšne vrste srednjo šolo je kakih sto. Spominjam se, kako so si ljudje njega dni predstavljali misijonarja kot posebnega junaka, ki s križem v desnici krščuje divjake sredi krvoločnih zveri, vedno v nevarnosti pred Ijudo-žrci... Kako različno od takšnega neresnega mišljenja pa je resnično stanje v misijonskem delovanju! Sleherno misijonsko delo je danes" do dna organizirano in kolikor mogfoče tudi opredeljeno po različnih strokah. Ena najvažnejših je šolstvo. Naše obrtne kakor splošne šole v Don Boscovem smislu so med pogani zelo cenjene zaradi „resne in solidne vzgoje“, kot nam potrjujejo. Saj imajo pa tudi v resnici vsi naši vzgojitelji kot glavno nalogo: svoje gojence stalno k dobremu navajati in skrbno varovati jih pred vsakršnim slabim vplivom. Šolski urnik je prepeetro Pre' preden z resnim delom in hkrati s P0' trebnim razvedrilom. Mladino velja P®1, resno za življenje pripraviti. Seveda J za to potrebna velika požrtvovalnost 31 obeh straneh: pri vzgojitelju in gojene®' Ko je namreč gojenec določno spoz®9 iskreno in veliko prizadevanje za nje#9’ zemski blagor, se navadno kaj km®1 vname tudi za višje, nadzemske cilje- Pbgani v našem okolišu so preprosti ljudje. Poganstvu so zvesti 1 gole tradicije: klanjajo se svojim hišni19 malikom, ki jih časte le zunanje, —• ; kega posebnega verskega znanja sp10 nimajo —, ker se jih boje. Ko pa se nudi priložnost, da se seznanijo z vz^ šenostjo našega krščanskega nauka, 6e kaj radi pomude ob naših verskih t6®” nicah, so zanje bolj in bolj dovzetni 1 slednjič sami zaprosijo za krst. Pri vse1^ tem pa moramo seveda ravnati zelo P1?, vidno in premišljeno,, da ni potem ka® razočaranj. . t Od mojih gojencev v krojaški šoli j’ je vsaj tri četrtine zaprosilo za sve krst. Preizkušanje slehernega kuteb9' Z misijona slov. usmiljenke s. Zupančič na Japonskem. Sestre s sirotkami v Os® ki 'Takole je zgledalp poslopje bolnišnice sester usmiljenk v Osaki na Japonskem po 00žaru, o katerem smo poročali. V ospredju suše posteljnino kar na strehi... ^*ena je zei0 globoko, saj mora tudi de-“ahsko dokazati, da je zrel za veliko ^'Jost zakramenta. Mladoletniki si mo-^aio poleg vseka izposlovati še pismeno jjovoljenje od staršev. V teh treh letih, .ai' poučujem krojaštvo na naši šoli, ^ Prejelo krst kakih 28 mladeničev mo-^eea oddelka. Pripomnim pa naj takoj, a je delovanje misijonarjev skupno in aa s0 kakršni koli uspehi sad skupnega prizadevanja. Tako se tudi moj delokrog omejuje samo na štirideset do pet-®Set fantov, mojih gojencev, marveč na gojence sploh, ker sem stalno med vJ'*ni. v ti*eh letih je bilo krščenih v na-?ern zavodu skupno kakih 130 gojencev, je pri celotnem številu 380 vpisa-n,h kar lepo. Za šolsko leto 1951/52 so me predalniki poslali v „Escolas Pfofissionais de Im. Conceicao“ v Makao. Tu namreč pripravljamio izdajo še ostalih treh delov velike „Enciklopedije splošne krojaške stroke“ (prvi del je izšel v januarju 1952). Delo je v kitajščini edinstveno in prvo te vrste. V Hongkongu me je nadomestil sobrat, ki se je vrnil po več leitih bivanja v Evropi. Tu, kjer sem zdaj, sem našel v „orfanatu“, kot tak zavod imenujemo, 40 krojačev med kakimi 100 rokodelci, ki so krojači, čevljarji, tiskarji, knjigovezi in črkostavci. Študentov imamo kakih 135. Krst jih je prosilo in ga tudi prejelo že 26. Podelil jim ga je naš mučeniški in pozneje izgnani škof salezijanec mons. Su Cou-Ar-duino. Lepo število katehumenov pa še čaka na krstno vodo... Op. ur.: Na zadnji strani te številke vidimo br. Mrzela sredi svojih učencev. KATOLIŠKO ZDRAVNIŠKO SKRBSTVO V MISIJONIH — ZA PROTESTANTI Kar zdravniško skrbstvo v misijonskih pokrajinah zadene, smo katoličani daleč za protestanti, navkljub važnosti, ki jo ta veja misijonske akcije za rast Cerkve med poganskimi narodi predstavlja. V Indiji n. pr. imamo katoličani le 44 bolnišnic, medtem ko jih imajo protestanti kar 310! čas je že, da iz spanja vstanemo; tako so mislili tudi Nemci in ustanovili v svoji zapadni federalni republiki posebno bolnišnico, kjer se bodo pripravljali bodoči misijonski zdravniki in bolničarke, ki bodo čez nekaj let odšli na prave misijonske fronte katoliške Cerkve. KOLIKO ‘JE ZLATA NA SVETU? ■ Veliko angleško trgovsko podjetje „Samuel Mon-tagu“, ki se še posebe ukvarja s trgovino žlahtnih kovin, je nedavno objavilo poročilo x> svetovni proizvodnji zlata v letu 1951. Tod beremo, da so v tem letu na vsem svetu pridelali petindvajset milijonov šeststo tisoč unč zlata, kar pa je še vedno skoraj milijon unč manj kot leta 1950. (Unča je angleška mera: 8,283 kg.) Nekaj čez 18 milijonov unč ali 72 odstotkov vse svetovne proizvodnje zlata pridelajo dežele, ki so v posesti angleške krone. Največ te dragocene kovine še ve<^. daje Južnoafriška Unija. Od časov, * go se pojavile te „afriške radosti“, J tale britanski dominijon na prvem stu. V letu 1951 so Južni Afričani „P darili“ svetu skoraj 50 odstotkov vse? zlata na našem planetu. , . Naslednji angleški dominijon, ki ® tudi ponaša z velikansko proizvodnJ. zlata, je Avstralija; s svojimi 875 ti s unčami je na petem mestu. Tik za P tami ji drobi Afriška Zlata Obala . 699 tisoč unčami. Rodezija pridela nek™ čez pol milijona unč na leto. ,, V Aziji vodi Indija, če seveda 0 štejemo celotno proizvodnjo Sovjets^ zveze, katere milijonski kilogrami ta so svobodnemu svetu skrivnost. •• LEP DAR INDIJSKIM BOLNIŠNICA1** Severnoameriški katoličani so P, posredovanje svoje Katoliške nar j. ne konference za javno zdravje PoS*?. 200 tisoč vitaminskih tablet indijsk1,1^ bolnišnicam v Faridabad, Patna 1 Mussori. To bogato darilo je indijsk mu zdravstvenemu ministru izročil J _ zuit p. Pavel Smith. Mimo tega so P° slali še izdatno količino mleka v pra^ zapuščenim sirotam v Indijo. UMETNO BISERJE NA JAPONSKE1*1 Zalis Toba je največje japonsko dišče za izdelovanje umetnega biseri 75 odstotkov japonske proizvodnje P1 serov —• polovica celotne svetovne Pr? izvodnje — ima tod svoj dom. Na tiso^ turistov obišče vsako leto Biserni °.g kot omenjeni zaliv imenujejo, da bi s seznanili z izdelovanjem biserov. KATOLIŠKO ŠOLSTVO V BIRMANI-*1 Pred zadnjo svetovno vojno je P’/ manska vlada katoliške šole priznavaj in tudi gmotno lepo podpirala. Kat® liški vzgojni zavodi so imeli državn' ^ povsem enake pravice. Ob koncu vol1' pa je vlada gmotno podporo odtegn» ’ medtem ko je državne šole šolnine optr stila. Katoliška učne središča so P1 nujno prisiljena šolnino povišati, če hotela še živeti. Vlada postopa danes _ katoliškimi šolami, kot da jih sploh ? ’ a njih dijake vseeno prizna, če opravU potrebni izpit pred državno šolsko k misijo. Navkljub vsemu so katohs ■ ple med Birmanci danes bolj priljub-Jene kot vladne. Ti zavodi so več kot r(mo jamstvo za temeljito in globoko Vz£ojo in izobrazbo. Dokaz temu je prav Sotovo velikansko število družin, ki ?y°je otroke napote v katoliške šole. ^ajvišji državni uradniki in oblastniki dovoljujejo svojim sinovom študij edi-na katoliških učnih zavodih.. BUDISTIČNI BONEC Živel je bonec, ki je ven in ven postajal pred vhodom stare pagode, učil in opominjal mimoidoče. Pa njegov nauk in opomini so bili isti iz dneva v dan. Takole je klical: „Gorje mu, ki ubije lv° bitje!... Če bo ubil kačo, na dan °dbe bo vstal — kot kača; če psa, v PSa se bo spremenil za vso večnost!“ I Tako dan na dan, mesec na mesec, e’'° za letom... Ta se je namerilo, da je dobrodušen krajec, do grla sit tega večnega javlja starega bonca, lepega dne stopil Pr®den in ga ogovoril: i »Mnogo bolje tedaj, če pobijem ka-^dRa bogatina ali celo bonca; tako vsaj dai na dan sodbe vstal — v mandarina Pomenjen! Kaj meniš?...“ In zgodilo se je, da bonec od tiste re nikoli več ni nadlegoval s svojimi i Tanjami spoštovanih meščanov, ki so 0dili mimo stare pagode. Koliko je še duhovnikov V RDEČI KITAJSKI j To najnovejših uradnih poročilih z j£6 30. decembra lani je bilo v tistem asu v Mao Tsejevem raju še 472 ino-^ •ftskih duhovnikov, 51 misijonskih 72^°v ’n redovnic; skupno tedaj , ' misijonarjev in misijonark. Razlika : mtom 1948, ko je tam delovalo 2900 , ozemskih duhovnikov, 400 misijonskih f>3Rt0V ’n redovnic, skupno tedaj h misijonarjev in misijonark, je pač POrazna. i- Domačih kitajskih duhovnikov je sedemsto: 200 jih tiči v zaporih, ■troj» ggQ pa v inozemstvu. Mimo teh j,I ^am še kakih 5000 kitajskih redov-toa’ a več*na od njih je morala svoja c)ovna oblačila zamenjati s civilnimi, zapustiti samostan, bolnišnico ali misi-jonišče in se vrniti na dom svojih staršev. MEDNARODNA POSVETITEV NOVOMAŠNIKOV V Colegio Urbano, ustanova Kongregacije za širjenje vere v Rimu, je kardinal mons. Fumasoni Biondi tik pred zadnjim božičem posvetil v maš-nike 25 bogoslovcev najrazličnejših narodnosti. Novomašniki so domačini iz Južne Afrike, Avstralije, Belgijskega Konga, Kitajske, Dahomey, Rusije, Indije, Iraka, Italije, Japonske, Libanona, Siama, Togo, Ugande in Vietnama. Na prvem mestu je Indija, ki je dala kar 6 duhovnikov; italijanski novomaš-nik je odločen misijonski akciji na Švedskem. Omenjeni kolegij je pred več kot tristo leti ustanovil papež Urban VIII. Danes študira tam 222 bogoslovcev 3& različnih narodnosti. Nov in prepričljiv dokaz o edinstveni vesoljnosti katoliške Cerkve! ŽENITEV MED ABESINCI Kaj nenavadna je /ženitev med člani abe-sinskega rodu Galia. 'Sorodstvo in svaštvo sta zadržek, od katerega ni spregleda. Doto odmeri ženin svojemu bodočemu tastu; je pa dota lahko določeno delo, ki ga ženin opravi na nevestinem domu, ali pa jo predstavlja čreda goved, ovac in drugih živih dobrin. Snubijo tu namesto ženina njegovi starši; če nevestini roditelji na ženitev pristanejo, se pride predstavit ženin; tedaj sklenejo zakon. Svatba traja tri do sedem dni. Po končanem slavju odnese mož svojo mlado ženo na njun novi dom. A kako odnese! Nevesto povijejo v veliko pogrebno rjuho in jo od nog do glave povežejo s širokimi trakovi; lice pa ji na debelo pomažejo s sajami. Mož si sladko breme oprta na hrbet in ga z nasmejanim obrazom /nese včasih dolge kilometre daleč; a pri tej zanj kaj veseli poti je bolj podoben pogrebcu, ki nosi negibnega mrtvaka, kot pa srečnemu ženinu! KATOLIŠKI DUHOVNIKI — VLADNI ODPOSLANCI V letošnji pomladi (po evropskem letnem času!) je 6 birmanskih katoliških duhovnikov obiskalo po naročilu osrednje birmanske vlade, ki je poganska, svetega očeta Pija XII. Delegacijo je vodil minister za narodno vzgojo, edini katoličan v ministrskem zboru. ZAKAJ KRT NE VIDI SONCA Neka prikupna afriška basen pripoveduje, kako so v času pogubne kuge, ki je neusmiljeno kosila med črnci, poslali krta k soncu, da bi jnu to naj višje božanstvo ilalo zdravilo, ki naj črne ljudi reši črne smrti. Res je sonce poslancu krtu dalo ko-Evristno zdravilo, ki naj obvaruje ljudi pred prezgodnjo smrtjo, a s strogim naročilom, da na svojem povratku zdravila nikomur izdati ne sme, pa tudi z nikomur razgovarjati se; če bo krt takšen ukaz prekršil, bo kaznovan, da nikoli več ne bo videl sončne luči. Pa je krta, ko se je s sončnim zdravilom vračal k umirajočim, srečala hijena. Tako je premetenka silila vanj, tako hinavsko ga je obdelovala, da ji je krt svojo skrivnost slednjič izdal. Hijena se je prestrašila: če ne bo več mrtvih, bo vendar od lakote morala konec jemati; lopnila je s svojo šapo po neprevidnem poslancu in mu iztrgala zdravilo, ki ga je sonce pošiljalo bednim zemljanom. Krt je zapadel kazni: od tistih dob ven in ven rije pod zemljo in sonca ne vidi več. In so zamorci prepričani, da živalca koj pogine, če se je prerila iz zemlje in pogleda v sončno luč. MOHAMEDOVI MISIJONARJI Najodličnejša muslimanska univerza „Al Azhar“ v Kairo je v Hartum (Sudan) poslala večjo skupino mohamedanskih pridigarjev, ki naj bi poglobili versko življenje in islamsko kulturo med Sudanci. Univerzitetni svet je generalu Naguibu predložil tudi spomenice, kjer ga prosi, naj vlada zviša podporo sudanskim akademikom, ki študirajo v Kairu. INDIJSKI VODITELJI O VERSKI STRPNOSTI Predsednik zvezne republike Indij® Rajendra Prasad, in predsednik osTea nje indijske vlade Pandit Nehru sta ^ udeležila slovesne proslave počastit® 1900 letnice prihoda svetega aposta** Tomaža v Indijo. V indijski prestoli Novi Delhi, kjer so slovesnosti bile, sr| oba voditelja moderne Indije opozoril na prebogata in prepestra kulturna ’ verska izročila te dežele ter hkrati novno poudarila, kako vlada svobodi!., Indije zagotavlja in brani nedotaklJ vost veroizpovedi in svobodo osebnefj prepričanja. Pred tisočglavo množico ' vpričo diplomatskega zbora ter držaVfl' ministrov je ministrski predsednik dit Nehru podal naslednjo slovesno ^ javo o verski svobodi v Indiji: „Indije®!, mora preiti v meso in kri, da preraf lične veroizpovedi v naši domovini Prt padajo Indiji v nič manjši meri K drugim deželam. Vsi do zadnjega pr^L mamo iz te prevredne dediščine. Vsak® ima popolno pravico, da si svobodno f bere vero, ki mu je po volji. Zmotno J® če bi mislil kdo, da so tisti, ki drug*1^ verujejo kot on, tujci v Indiji! če ^ kaka resnica ali vera v Indijo prišla zunaj, še dolgo ne pomeni, da je P°te, inozemski proizvod. Resnica ostane *e niča, naj je kjer koli že!“ Predsednik republike dr. Prasad Pj je izjavil: „Komunizem je že od neko®, nasproten indijski kulturi in izročilo®^ zato mora izginiti čimprej iz naše movine. Indijska državna ustava janV pripadnikom vseh veroizpovedi ne \ pravico do lastnega napredka, mai'v. tudi popolno svobodo za oznanjanje sj je veroizpovedi in življenje po nji! . BOJE SE, DA BI PONOČI NE UMB1, Indijanci v Chaco so trdno preverjeni, kako duh tistega, ki ponoči umrje, preganja odslej vse njegove sorodnike. Zato vse store, da bi» umirajoči vsaj jutro - - ., učakal. Če pa vidijo, da s svojim dom smrti le ne bodo zastavili in.> vsemu navkljub sredi noči segla po p nem, ga še umirajočega brž pokoplji pred sončnim vzhodom. PRVI DANSKI DUHOVNIK PO 400 LETIH Prvič, odkar se je Danska po Lutro- 1 deformaciji ločila od rimske Cerkve, 1-21 . zdaj posvečen v tej državi kato-'ski duhovnik. Je neki bivši bančni “radnik, ki je skoraj po spreobrnjenju z Protestantizma zaprosil za vstop v anhovsko semenišče. ŠPANSKI JEZUIT REŠUJE AMERIŠKEGA LETALCA V Hongkong je prišel iz Kitajske Pognani španski jezuit p. Jose Rodri-ro-Cf’ - i Je med zadnjo svetovno vojno esil življenje nekemu severnoameriške-n letalcu. Pilot, čigar letalo se je za-adi protiletalskih izstrelkov japonskega topništva vžgalo v zraku, se je rešil Padalom: pristal je v bližini misijonske Postaje p. Rodrigueza. Misijonar je pi-°ta Koonyja več kot teden dni skrival Japonci. V tem času se je letalec .P'^azumcl z ameriškimi izvidnimi le-j- Kitajski domačini so na vso naglico 2 'Pravili zasilno letališče v neki posuj s strugi. Tam je pristalo slednjič let i n°o' neko lažje letalo in odpeljalo alca v njegovo postojanko. P. Rodri-^hez je 21 let misijonaril v kitajski pr°vmci Anhwei. UMETNIJA LAGANJA Prebivalci Poline-zije so znani kot ne-tpoboljšljivi lažnjivci. Lažejo zaradi laži same. Namerilo se je, da je tamkajšnji misijonar lepega jutra naletel na gozdni stezi na domačina. Drug ob dru-*■ gern sta sedla na po-dehlo starodavne palme. Polgoli ka J® duhovniku brž povedal, da stj^-^ejo za Petra, da je vdovec s še-ob v 0^r°ki, da biva v bližini mostu tam barij£ncu vasi, po poklicu pa da je me- č^kaj (jni pozneje sta se spet sre-jv, ln Prejšnji vdovec se je misijonarje Predstavil kot Pitomai; oženjen, da spni*1 • °®e dveh otrok; svoj dom ima *h>zarj V do^nb izučil pa da se je za 8a s^a se pozneje nekoč spet sešla, '••p misijonar Jtrdo prijel: „Pravi goljuf si. Povedali so mi, da si vražar, da...“ Z bučnim smehom ga je možak prekinil: „Kaj naj ti rečem, oče? Veš, da si prav posrečen fant?“... ŽIRAFA, MOLČEČA FILMSKA ZVEZDA Občinstvo kino gledališč se v zadnjih letih spet strašansko navdu-c»,v suje za filme, ki odkri- irfvM »Jte vajo skrivnosti življenja v neprodirnih džunglah; a danes ne več tako kot y prvih časih „sedme _ umetnosti“, — tako ne- kateri danes nazivljejo film —, ko so gledalci drhte in z zadržano sapo do onemoglosti uživali ob polkrvavih prizorih med divjimi zvermi in neustrašenimi filmskimi junaki; za takšne prizore so morali v tistih časih najeti cel bataljon cirkuških krotilcev, ki so po dolgem trudu uspeli afriškega leva tako vzgojiti, da se je z elegantnim skokom pognal čez glavo svojemu lovcu... Danes doživljajo največji uspeh filmi, ki jih posnamejo v živi naravi izvečine misijonskih pokrajin in pri katerih se režiserji skrbno ogibljejo sleherne prevare, ki bi utegnila zapeljati gledalca. Največja težava pri snimanju v džungli je prav gotovo v tem, kako pripraviti živali tako daleč, da bi sliki ne služile le s svojo golo navzočnostjo, marveč tudi z glasom; saj živimo v dobi zvočnega filma. Tako smemo kar mirno verjeti tistim poštenim gledalcem, ki nas prepričujejo, da levje ali tigrovo rjovenje še dolgo ni rjovenje zveri, ki ju gledamo na platnu. Kako naj tedaj čujemo žirafo, ki ji Stvarnik sploh ni dal glasilk? Tako nam je prav ta ponosna, vitka kraljica pragozda resnična molčeča filmska zvezda! 14 MILIJONOV LJUDI SO LIKVIDIRALI RDEČI KITAJCI Severnoameriška delavska zveza je objavila poročilo, v katerem dokazuje, da je kitajski rdeči režim odgovoren za nasilno smrt 14 milijonov ljudi v zadnjih petih letih. Ta astronomska številka predstavlja dobro preračunje-no in od komunizma zahtevano moritev na veliko! o {\ ZAHVALA y,KATOLIŠKIH MISIJONOV“ SVETI KONGREGA' o GUI ZA ŠIRJENJE VERE ZA PISMO K TRIDESETLETNICI J L ,yKATOLIšKIH MISIJONOV“ Kot smd poročali v zadnji številki našegta/ lista, je prefekt Svete kongregacij8 za širjenje vere kardinal Fumasoni-Biondi poslal „Katoliškim misijonom“ 1«P° jubilejno poslanico, katero smo objavili v fotokopiji in v slovenskem prevodu. „Katoliški misijoni“ so se kardinalu za to izredno pozornost, katere so vesd1 lahka vsi rojaki sploh, zahvalili s sledečim pismjom v latinščini, ki ga tu na vaj »n10 v slovenskem prevodu: Njegovi Eminenci P. Kardinalu Fumiasoni-Biondi Buenos Air®3’ prefektu Svete 'kongregacije za širjenje vere junij 1953. Rim. Eminenca, Pismo Vaše Eminence od 18. aprila 1953 |Smo hvaležni'in z veseljem prej^j' Z največjo radostjo so nas navdale besede, s katerimi se je V. E. spomnila nt>sl jonske revije „Katoliški misijpni“1 in blagovolila pohvaliti in odobriti .naša pri*8' devanja, s katerimi smo kljub velikim težavam skozi 30 let nadaljevali. Obene1" ste nas (vzpodbudili in navdušili za nadalnje in še višje smotre. Zelo'visoko cenil88 pohvalo in nasvete Svete kongregacije za širjenje vere in jih bomo, kot zveS* sinovi Cerkve, na 'vse načine in po vseh potih, ki nam bodo v 'danih razmer811 možna, neprenehno upoštevali. Pfosehno se bomo prizadevali, da bomo misijonskega duha ponesli med r88 Slovence in ga utrjevali; da bomo vnemali resnično ljubezen do misijonov, f1 bo iz nje izvirala «e večja požrtvovalnost za misijonsko delo, še več molitve morda še več misijonskih poklicev. ' Po številu majhen slovenski narod bi resnično rad postal velik v misijonske^ delu. 'Slavni misijonarji, sinovi našega naroda, kakor škof Baraga in apostols*: vikar Knoblehar, so nam v tem svetal' vzor. Moremo reči, da misijonsko delo 1,18 zamejskimi Slovenci djanes zares cvete. Da bo pa moglo doprinašati še obilneje' sadov in da bi postalo še močnejše in širše, ponižno pr,osimo, da naše delo s svoj'"1 blagoslovom in molitvami podprete. Z iskreno zahvalo za Vašel pismo, i Eminenca, beležim z odličnim spoštovanje18 prevdani Lenček Ladislav CM, 'urednik „Katoliških misijono letno zborovanje „družbe za ŠIRJENJE VERE“ V aprilu je letno zborovanje vrhov-eSa sveta te papeške družbe za po-. misijonom. Ob tej priliki razdeli v u imdporo med misijone. Predsednik Snovnega sveta je vedno tajnik Kon-S^Sacije za širjenje vere; podpredsed-tltc ie francoski delegat. Francija ima Privilegij zaradi zasluge, da je _nje-,Va ustanoviteljica. Ostali člani ^ so v Poslanci vseh narodov, kjer je Družba p. organizirana. Letos se je zbralo v mu okrog 60 narodnih odposlancev, o, ^ewyorški pomožni škof Fulton jr,eeP je predstavnik Združenih držav. ,• aprila je govoril rimskim bogo-ovcetn. Dvorana propagandine uni-pe!Ze je bila dobesedno nabito polna, j^sostvovala sta prefekt in tajnik Segregacije za širjenje vere kardinal „„masoni-Biondi in nadškof Filip Ber-d roini. V govoru je povdaril, da je ves svet postal misijonska deže-n' * zaledju moramo odkriti, pokazati JUdstvu Boga v pravi luči; vsi brez iz-težijo k njemu. Misijonarji v pra-2 v Pomenu besede morajo paziti, da z graditvijo krščanstva na pod-Ža”1 ^mače kulture. Vedno bolj se^bli-s, Pio trenutku, ko bodo prevzeli krščan-dj? dediščino veliki vzhodni narodi In-vJa’ Kitajska, Japonska. Prišel bo čas, bodo postali naši učitelji. Eosmrtni NAROČNIKI — JUBILEJNO DARILO „KATOLIŠKIM MISIJONOM“ Prijatelji našega lista, mnogi že dol-sj. e^ni> bi gotovo radi „Katoliškim mi-°Poni“ ob tridesetletnici izhajanja kot,;;aviH kako veselje, jim poklonili kako • r^°- Ni lepšega in na vse strani j.j/mtnojšega načina kakor plačilo do-^tiie naročnine. da 5 .j® kakor zaveza zvestobe med StVirPcn*kom in listom. Naročnik z do-sam n° nar(>čnino to svojo zvestobo ne list ° Zagotovi> ampak tudi utemelji; Pine'?arn l)a se s sprejemom take naroč-tPa- 0<1 svoje strani obveže, da bo vz-to^°. mesec za mesecem, leto za le-obj k skozi vse dni svojega življenja s °val dosmrtnega naročnika, ki ga smatra ne le za prijatelja, ampak kar za dobrotnika^ Doslej je dosmrtno naročnino vplačalo šest naročnikov, in sicer: V Argentini trije slovenski duhovniki, namreč Grčman Anton iz Cordobe, Vladimir Zmet iz San Pedro in neimenovani bolniški kurat iz Buenos Airesa. V USA je plačala dosmrtno naročnino gospodična Frances Marolt iz Clevelanda; v Sidi-Driff (Tunis, Severna Afrika) so plačale tako naročnino tri slovenske na-seljenke, ki prejemajo svoj izvod na ime gdč. Cilke Zajc; v Gorici pa je plačal dosmrtna naročnino znani slovenski javni delavec, zaslužni duhovnik, prof. dr. Ivan Tul, zltaftomašnik, ki se vsem misijonarjem in misijonskim prijateljem toplo priporoča v molitev za ozdravljenje, da bo po dveh letih vendar spet mogel vsaj enkrat maševati. Vsem navedenim v imenu izdajateljev „Katoliških misijonov“, slovenskih lazaristov, v imenu misijonarjev in drugih misijonskih pisateljev in sode-lavcev lista, v imenu slovenske misijonske akcije sploh: Tisočkrat Bog povrni! Prosimo lepo še druge misijonske prijatelje in bralce našega lista za ta jubilejni dar „Katoliškim misijonom“! Saj z dosmrtno naročnino obenem tudi sami mnogo pridobite! Kajti v nekaj letih se Vam že izplačai, ker bi n. pr. v Argentini v kakih šestih letih že izdali isto vsoto za vsakoletno (verjetno vedno višjo) naročnino „Katoliških misijonov“ in „Misijonske nedelje“. V nobenem primeru ne znese dosmrtna naročnina več kot desetletna naročnina na list in njega vsakoletni zbornik! Toliko pa menda vsak od dragih naročnikov še misli živeti! Vso nadaljno dobo pa boste prejemali „Katoliške misijone“ in „Misijonsko nedeljo“ takorekoč zastonj, brez vsakega nadaljnjega vpla-čilfti. Poleg tega je še vsak dosmrtni naročnik vpisan v „Misijonsko mašno družbo“ in je s tem deležen duhovnih sadov okrog 360 svetih mas, ki se za vse ude te družbe v letu darujejo, naprej in naprej. Tu in tam bo kdo morda imel pomislek: Kaj pa, če „Katoliški misijoni“ nehajo izhajati in „Misijonska mašna družba“ neha svete maše opravljati? Odgovarjamo: „Katoliški misijoni“ žive že 30 let in so preživeli drugo svetovno vojno in komunistično revolucijo, menda kot edini slovenski list iz domovine sploh. Tudi če se taki težki časi zanje spet ponove, ne bodo „Katoliški misijoni“ preminuli, ampak bodo vedno spet vstali in vedno živahnejše, pa naj bo to v domovini ali v zamejstvu ali pa celo kje na misijonskem polju. Podobno je in bo z „Misijonsko mašno družbo“, ki se je v težkih časih prve svetovne vojne celo rodila, preživela vse spremembe, ki sta jih prinesla druga vojna in revolucija, pa kljub preganjanju v domovini izpolnjuje tudi danes svoje obveznosti napram vsem udom, onim, ki so se že pred 35 leti vpisali in torej že tako dolgo dobo uživajo sadove tistega davnega vpisa, kakor tistim, ki so se vpisali šele v času taboriščnega begunskega življenja ali prav nazadnje v izseljenstvu. Prispevajte torej, cenjeni naročniki, s svojim jubilejnim darom „Katoliškim misijonom“ tal dragoceni delež na utrditvi gmotnega temelja jubilanta — tridesetletnika, da bo mogel v tej svoji zreli np>ški življenjstki 'dobi izpolnjevati svoje vzvišeno poslanstvo v čim popolnejši meri! Dosmrtna naročnina je v Argentini 300 pesov, v Čileju 1.500 čilenov, v Italiji 15.000 lir, v Avstriji 600 šilingov, v Angliji in Avstraliji 10 funtov, v USA, Kanadi in ostalih deželah pa 30 dolarjev. „Katoliški misijoni“ RABLJENE ZNAMKE SO DAROVALI ZA MISIJONE V PRVEM POLLETJU 1953 V U. S. A. ali KANADI: Mrs. Mary Avsec (dvakrat); Mrs. Pavla Kržišnik; Rev. Miartin Durkin C. M.; Rev. Karel Wolbang C. M. (dva- krat); Mrs. Mary Cohil; Mrs. Johann Petkovšek; Mr. Matt. Tekavec; ^r' Ančka Ahačič; Mrs. Gregor Gregorin*1' Mrs. Johana Perko; Mrs. Mary Vavp0 tič; Mrs. Frances Marolt; Mrs. Min*^ Končan; Mrs. Mlary Kcrzich; Rev. ■o11 ton Mer kun. V Argentini: Rezelj Lojze, g, Dobina, t č. g. 0*/? Ponikvar, dr. Rudolf Hanželič, č. e. *(!’ bija Krek (petkrat), č. g. Lenček La"! slav CM. (osemkrat), družina Zakraj šek, Sedej Andrej, Klemenčič Vink0' Agencia de Expedicion „Triglav“, žina Cvetko (dvakrat). Franc Buh Cl’” Slovenski Baizaristovski bogoslovci , Eskobarju (dvakrat), Esther Smr<*el’ Pečar Franc, Kmetič Katarina (d'’11’ krat), družina Lužovec (dvakrat), Jr. hadolnik Ivan, č. g. Albin Avgušhj' (dvakrat), g. Piskerc, Gorišek Ivan, g. Jože Peterlin SDB, Margarita J' Bertone, č. g. Komlam Boris (dvakrat J’ Ivanka Peršin (dvakrat), č. g. Oreh8. Anton, Franc in Francka Tomažin, Sf' Šmajdove, Sleme Anica, t č. g. Vink Antonov, Jesenovec Marjan, Keršič že, Tomažin France, Borštner Izid0,' Angela Moder, Stanislava šuštarf1' č. g. Ciril Demšar , CM, Tomažin JoŽk"’ Misijonski odsek Ramos Mejia, Misilfa ski odsek Mendoza (dvakrat), druŽ'11. Grintal, č. g. Franc Jaklič, č. g. Franc, Misijonski odsek San Justo, ^ sijonski odsek Lanus, Miro Kovač 1 več neimenovanih. V Slovenskem Primorju in na Koroškem: Misijonski odsek Mačkovlje (Trst);..' g. Janežič Stanko (Mlačkovlje), M ar’J, na družba (Via Risorta 3, Trst) —- S? obilnih vrečic!, Marijina družba V n janu (Trst), č. g. Zaletel Vinko (^ roška). 'Misijonarji: Cirf' Br. Rafael Mrzel, Hong Kong; č- f; Cukale Jože, Indija; br. Verdnik Kina. Vsem darovalcem, navedenim in ^ navedenim, zlasti še Misijonskemu 0 seku Marijine družbe v Trstu na ' Risorta — ISKRENA HVALA IN SOČKRATNI BOG 'PLAČAJ! BMC© M ©LTJi BARAGOV ZGODOVINAR V RIMU Član zgodovinske komisije za Baragovo beatifika-cijo in^- J'ožef Gregorič se je v mesecu majniku mudil v Evropi. Obiskal je vse glavne kraje, kjer se je pred enim °letjem ustavil Baraga ali pa je imel z njimi pisemske stike: Pariz, Dunaj, lm* Švica jn Slovenija. V Rimu se je ustavil le štiri dni. Ganljivo je bilo njegovo srečanje z oseb-‘iT Prijateljem p. Hugo Brenom, ki ga je pred leti navdušil za Barago in z'njim kril inženirju novo življenjsko poslanstvo. Človek ima vtis, da je vse njegovo /'Oljenje lin delo navezano le na Barago. „Nikar se ne brigajte za lepo stano-1anie! Naj bo kakršno koli; boste videli, da bom zadovoljen. Samo da bi se ze lotil pisanja; da bom blizu p. Huga in Propagande. V kratkih štirih dneh je govoril z osebami, ki imajo kaj stika z barago-Skušal je dognati, kaj pravijo rimski dokumenti o nejasnih vprašanjih. °kazal je svoja dognanja, težave in probleme. Dne 11. majnika si je ogledal bogoslovje za razširjenje vere, v katerem je l,diral 'naš Knoblehar in se je pomudil tudi Baraga. h. Naslednje dopoldne je obiskal Kongregacijo za širjenje vere, kjer so shra-"leni glavni rimski Baragovi dokumenti. Tajnik kongregacije mu je dovolil vstop >’ najvažnejša vprašanja vseh misijonskih dežel. Pred 'eti sto razpravljali o Baragi kar n,a dveh sestankih. Okna bleščijo od skr atmh *aV?s. :v sredi je velika miza, pogrnjena z zelenim prtom, in okrog nje pozlacem lTasWj,ači. Na častnem mestu sta dva kipa: ustanovitelj Propagande papež fhan vili. in Gregorij XVI., ki je bil pred izvolitvijo nj’en prefekt in J e dal 'Sl3onom izreden sunek. Ob nasprotni steni je kip vladajočega papeža Pija XII. ;. VI,rana g prestolom“ je le za največje slovesnosti. V njej sta sprejela kardi-a!ilka imenovanje bivši Protfagandin tajnik nadškof Costantmi in biombaysk^ hi» k°f Gracias. -^iPropagandin arhiv! Med mnogimi dokumenti si je gospod S- Gregorič izbral le Baragovo škofovsko imenovanje: zapisnik tajnih sej balti-lti°a.Skesa cerkvenega zbora; odloke, ki so jih poslali ameriški škofje v Rim, pisma, ei>h je pisal 0 Baragi apostolski delegat baltimorski nadškof Henrick, poročilo n”CaSkega škofa; rimski postopek* o Baragi leta 1852 in uradno poročilo za kardi-in Sko'sejo leta 1853, kjer so kardinali odobrili ustanovitev vikariata v Michiganu Vložili svetemu očetu Piju IX. Barago za prvega apostolskega vikarja. 2 Pred odhodom iz propagandine palače se je seznanil gospod ing. Gregorič arhivarjem mons. Monticonijem in se mu zahvalil za veliko prijaznost, s katero ‘^mlja Baragovo beatifikacijo. Mons. M(onticoni se je razveselil njegovega zaganja ^ misijonske probleme, mu voščil veliko uspeha in dostavil, da pri Baragi ju® b«> veliko težav; njegovo življenje je bilo vedno apostolsko in ga moremo rt>odusno šteti med največje misijonske škofe. DVE BARAGOVI FOTOGRAFIRANI PISM> Nedavno umrli slovenski salezijanski duhovnik Ludvik Pernišek, ki je dolga leta z apostolsko gorečnostjo deloval na salezijanskih misijonih v Patagoniji, je po p. Cirilu Petelinu O. Cist. dal uredniku „Katoliških misijonov“, g. Ladislavu Lenčku C. Mis., fotografska posnetka dveh Baragovih pisem. Posnel ju je po obeh izvirnikih slovenski benediktinec Simon Lampe, znani misijonar med Indijanci rodu Očipve, ki jih je Baraga prvi vodil h krščanstvu. Lampe je večkrat slišal od Očipvejcev, kako je Baraga spreobračal njihove prednike, kako jih je ljubil in se zanje žrtvoval in kako svet je bil. škoda, da kakšen izmed severnoameriških Slovencev ni zapisal in nam ohranil tega, kar je Simon Lampe slišal in vedel o Baragi. Gotovo tega ni bilo malo. Pred nekaj leti je umrl v visoki starosti. — Baragovi pismi mu je dal na vpogled in v uporabo frančiškan o. Etelbert Harrington na župniji presvetega Srca Jezusovega v Calumetu (Kelemetu) sredi Keweenaw-skega polotoka, ki jo je bil ustanovil Baraga. I. Prvo od teh dveh fotografiranih pisem Baragov življenjepisec o. Krizostom Vervvyst, holandski frančiškan, v celoti ponatiskuje na str. 208. Tudi naš rojak dr. Anton Režek ga ima celega v I. delu svoje „Zgodovine saultsko-marquett-ske škofije“ na str. 78. Baraga ga je napisal 18. junija 1843 na svoji tretji misijonski postaji v La Pointu na južni obali Gornjega jezera (Lake Superior), ko se je vrnil s svojega prvega misijonskega obiska v L’Ansu, precej daleč proti vzhodu, ob isti obali Gorenjega jezera. V L’Ansu je potem ostal 10 let, do svojega imenovanja za apostolskega vikarja. V L’Ansu je pred Baragovim prvim prihodom učil Indijance-Očipvejce o veri kanadski Francoz Peter Crebassa (Krebasa), ki je bil nastavljen pri tamkajšnji „Ameriški družbi za kupovanje kož“. Ta družba je od Indijancev jemala kože ustreljene divjačine v zameno za raznovrstno blago. Bil je katoličan, pobožen mož, ki je ob nedeljah, ko ni imel priložnosti za sv. mašo, bral s svojo ženo Ano (Nancy, Anica) sve- to pismo in molil. K tej pobožnosti 1 hodil tudi stari Indijanec Venan8.' Vzljubil je krščansko vero in Pr°?. Crebasso, da jim dobi stalnega katol škega misijonarja, ki bo spreobrat® njegove rojake h krščanstvu in k tre*, nosti, kajti pijančevanje se je bilo V. njih strašno razpaslo. — Baraga se h mogel šele 24. maja 1843 prvič Pe^8l s čolnom k njim. Nastanil se je pri Cr bassi in v njegovi hiši tudi priredil S časno kapelo. Vaški in okoliški In? janci so bili pravkar prodali kože o1^ jačine nakupovalni družbi. Dala jim L zanje tudi žganja in Baraga jih I dobil popolnoma pijane. Počakal je n. kaj dni, da so se streznili, potem I1. je povabil h Crebassi. Skoro vsi so Pr šli. šele potem so pa bili voljni, PoS* sati ga, ko jim je obljubil, da se bo h jesen za stalno vrnil mednje. Ostal J 20 dni, jih učil in 30 krstil. Vsem naročil, naj ob nedeljah hodijo v kap^* Crebassi, ki jih bo učil in molil t fol' pri pel z njimi. V La nom. enemu je -------- ....v. — —r e. jima je dal to pismo, v katerem bassi izreka svojo toplo zahvalo. ^. ua Pointe se je vrnil spet s , Spremljala sta ga dva Indijanc ’ u je bilo ime Izidor. Ob odhoo uanai ličiva SVOjo tupiu ičnivai— j našem fotografskem posnetku je besed nečitljivih: v sredi zaradi Poce„i nega pregiba pisma; na desni slr8Ä, pa zaradi podolžnega temnega rnadei Baragov življenjepisec o. Verwyst J imel pismo v roki, ko je bilo še °"L, njeno. Ni ga pa popolnoma točno P.^e pisal. Po njegovem prepisu nečitB1 besede lahko dopolnimo, da se v sl°iv?.: ščini popolnoma pravilno takole g'8“ Gospod Crebassa, L’ Anse Dragi gospod: Pišem Vam samo nekaj vrstic.., se Vam zahvalim za vso Vašo Ijflh „ nivost in dobroto do mene. Nezm»2.^ sem povrniti Vam vso Vaša dobrot« ^ usluge. Prosim Boga, da naj Vam česar jaz ne morem, in da naj Vas h goslovi na tem svetu in na onem. Upam, da ob nedeljah delate, kg sem Vas prosil, preden sem zapustil v' ir ' '"'"H,,* j» K**ft $■**' .... <r /Biž' »*«•* rf<* *«/«/ {',«.•<*•' «» /ftj . -*»V M .'^ . V-;- »ft/yt f«« ./• .'J> v)w»!^4y<' j ^a»« _ y?* i \f*tt . ö ■ /v < .< •Li* . p* ^ /«r ^ j«<^ar |’ v.- ,<#»«<•>./ 4#« #*. jß>- I •* ,1T/ A^tAAft . r •»*<• «^»>w r 4Ćty ^kf i'/lJ/Af -f >HÄ*4 3 */*><’ ii ~ »Ar • ■">• » ^ «k * ,: “ rr '.. .4:“**•'* , A \ -4 •» .*'(*»# /»** c f * f Vf4 4 \ *4* . >t#*3äj[ v»'4 «••♦ •* • ^ «.'*.» 4. • * * nSäi£i£lZi-i; ^ Baragovo pismo gospodu Crebassa kraj. Za dobra dela Vam bo tudi vsemogočni Bog povrnil. Prosim Vas, da nadaljujete, dokler boste ostali tam. Naše potovanje je bilo nekoliko neprijetno, a kratko; dospeli smo semkaj v petek popoldne ob šestih. Vaša moža sta nameravala odjadrati takoj drugi dan, toda Izidor je bil nekoliko utrujen; .nameravata odjadrati jutri zjutraj. Te male darove boste, prosim, dali Marijani. Z mnogimi pozdravi Vaš iskreni prijatelj Friderik Baraga Lapointe, 18. junija 1843. Te rožne vence boste dali Anici, obenem z mojimi prijateljskimi pozdravi. Tudi v tem pismu je Baragova pisava lična in razločna. II. Bolj važno je za nas drugo pismo, pogodba, ki jo je Baraga kot škof napravil zadnjega januarja leta 1861 z Indijanci-Očipvejci iz vasi Point of Peninsula (Konica polotoka) na Sugar Islandu (šuger Ajlendu, to je Sladkornem otoku) glede postavitve cerkvice. Te pogodbe nimata ne o. Verwyst ne dr. Režek. Popravlja in dopolnjuje nekatere stavke v 2. izdaji slovenske knjige o Baragi na straneh 242—250. Sugar Island ali Sladkorni otok je dobil ime od Indijancev, ker je na njem stalo mnogo dreves sladkornega javora, iz katerega so varili sladkorni prah in ga dajali belokožcem v zameno za blago. Leži nekoliko vzhodno od Baragovega prvotnega škofijskega mesteca Sault Sainte Marie (z angleško izgovarjavo Su Sent Meri). Oblivata ga prva dva rokava Sainte Marie (Sent Meri) River ali Reke svete Marije, ki teče iz Gorenjega jezera v Huronsko. Spada še k Združenim državam in je torej pripadal Baragovi škofiji. Sault-' ski jezuiti, ki so sicer pridno misijona-rili po indijanskih naseljih vzhodno od Saulta, so šele malokrat prišli na ta otok in so šele malo Indijancev krstili. Dne 12. januarja 1861 je Baraga pisal iz Saulta v Trebnje nečakinji Mariji, ki je prišla streč svoji bolni mate- ri, Baragovi starejši sestri Amalij*- . pismu ji je omenil, da se pravkar o«* pravlja v 50 milj (80 km) oddalj® kraj. „Malo me skrbi — pravi —> je te dni silno mrzlo. Dayi sem n*01«! mleko, ki je od sinoči ostalo v **a majhni obednici, z žlico kopati izvj ca, ker je bilo zamrznilo; k sreči i bila kava zelo vroča in je vse odtaja*®] Tudi kruh je zmrznil. Voda v un*iv® niku je bila sam led.“ Kraj, kamor se je namenil, je bil P01?, of Peninsula. Na nekem drugem najbrž prav ta kraj označuje z indij®1^ skim imenom Iškigong. V njem je : popolni ločenosti od sveta živelo nek" očipvejskih družin, krščanskih, spr®] obrnjenih od saultskih jezuitov, in V° ganskih. Belokožci jih še niso bili Vf£ kvarili z žganjem in razuzdanosti ' zato so bili Baragi še posebno dras' Nekaj kristjanov od tam ga je p*-*9 v Sault prosit, naj jih obišče. V strupeno mrzlem jutru proti cu januarja se je v spremstvu Indija® ca, ki mu je nosil mašne in druge P.j trebščine, preko zamrzle reke odpra k njim. Potoval je na krpljah, kak je pozimi potoval že 30 let. Hotel Jj^ je govoriti o verskih resnicah, n*a3^ vati, moliti z njimi in kristjane, zd*-.8 in bolne, spovedati in obhajati. Zlasti je hotel določno domeniti z njimi o kvici, ki naj jo postavijo, da bodo t** ob nedeljah in praznikih, ko duhovi*11^ ne bo pri njih, v njej molili in pel* njegovih očipvejskih molitvenikov. Nastanil se je v zakajeni, zaner**at jeni indijanski koči, morda Pri.P0?ij-varju šavanabinesiju. Poglavar je sk* cal vaščane in Baraga je z njimi sk* nil pogodbo o gradnji lesene cerkv* ,, Pogodbo je napisal s svojo razločno P savo, ki še ne kaže starostne utrU jp nosti in tresenja rok. Gosje Per(V0j, črnilo je moral pač prinesti s seP Pogodba je kratka in preprosta, kak so bili preprosti tudi pogodbeniki, pisana je v očipvejščini. Misijonar mon Lampe jo je do besede prevede* ., angleško. Slovensko se pa takole g*® Velika črna suknja (kitči mekatevdjj vanaje, tako eo Indijanci imeno)'-škofa) Friderik Baraga, šavanabines* vsi Indijanci, živeči na Point of sula, soglasno določajo, da se bo v t hn ***.*<. 'Jrts&Ui .'J7 * '•^AdirmU^iHUJi ijiiu f Aitd*n/ *** "S TsA*.' /»ta. */ tn/f+J*.*/*J - tt/j a. n a n*/t . 4./ >nš/', CKt*./aj;« a AV k- a hr**s' Xa. r t>->*v A HA HU4. A a** y~y /■ //c, h*i h Ć rj j t H t tl A«. /t /SŽČ/V. £.:>L„,a <•—- /A v Hj«! J/AiA, A***y .v. /f/v. —/■ s S/'> * S‘A.> *' spet vidimo na otoku Sugar Islan0 Tri tedne je poganske Indijance vsak d* trikrat sklical h krščanskemu nau^ Stanovati je spet moral v umazani , zakajeni indijanski bajti. Pred odhod®, je vaščanom znova natančno razl°z9j kje naj postavijo cerkvico in kakšna ® f bo. Vedel je, da bo mnogo stala, bo treba dobiti tesarje od daleč. Pa 1,11 j] je nekaj denarja, ki ga je bil napr° po hišah v Cincinnatiju.' Nato so se vaščani vendarle žgan' in cerkvica je hitro rastla iz tal. Bila,^ iz desk in ne iz brunov, kakor so prve Baragove'cerkve. Imela je V zvonik in torej tudi zvon; spomlad'J bil Baraga z denarjem, ki ga je P1”^, iz Lyona od Družbe za širjenje j' ^ naročil osem železnih zvonov, težkih ij 36'in do 200 kg. Cerkvica je imela ^ zakristijo, v kateri naj bi stanoval hovnik, ko se bo mudil pri njih. V Saultu Sainte Marie je P0^ Baraga v novi škofijski hiši, ki • ’M- • ’ ’ • • - lePv jo bili postavili pred dobrim lastnoročno izdeloval leseno oprenin^ti to indijansko cerkvico. Takih miza1".^ del je 'bil že od nekdaj vajen; °PT j jal jih je hil n. pr. za lapointsko dru-L C?rW in za hiše redukcije (ločena ‘«selja) v L’Ansu. Njegov dnevnik (J01 Pove, da'je 2. oktobra dodelal ta-9 rnakelj, 5. oktobra oltarne stopnice, • oktobra okvirje za oltarne slike. Po-hi je izdeloval stojalce za mašno knji-^ ln okvirje za 14 postaj križevega sv --V Križev 'pot je zelo ljubil že iz _ metliških kaplanskih let in ga je ro i .ifoeti tudi v tej majhni in ubožni okt v C*‘ ^se svoje izdelke je 23. Isl j na iac*.iici sam peljal na Sugar sia.n?ov edllika že organizacije za Bara-°, beatifikacijo prelata Odarja dne nič Junija 1953 se je zbralo 13 odbor-av. pod predsedstvom ing. Albina ze '^ča, prvega podpredsednika Zve- tj je bila posebe takole v poletni pripej nrnv nriknnnn VilnHnn 7.nfnr»iSčp. prav prikupno hladno zatočišče. - .j večer so prihajali imenitni veljaki^ Macerate in v ljubeznivih razgovo , posedali tam z gospodom Janezom K1'8 j. teljem. Večerne sence so se tihotapil6 utrujeni zemlji, fante pa je stalo ta"1 bližini: ni uho sledilo pogovoru vrtu, le v nekšno čudno omotico je U1! ui» dušo zazibal ritem resnega bes®® vanja, ki je od tam prihajalo. Kupci medtem bentili v trgovini, a gospod J nez Krstitelj je vse preveč ljubil sPj| kojne razgovore, da bi se jim odte^ ifl čer. Potem pa se je prebudila noč sleherni se je zadovoljno povlekel 11 svoj dom. A ti razgovori tod še dolgo niso U kot tisti pred davnimi leti: takrat ^ se Maceračani v očetni lopi lagodno P1 ; puščali prijateljskemu toku: tod P®.>■ moral krepko zgrabiti za vesla in spt6 no natezati jadra, če si hotel zanesli’^ ei krmariti v poplavi praznih izrekov, U1 j čermi zakoreninjene obrednosti in vseIb mogočimi tabuji: tega sploh ne su1^, reči, tole. pa edinole zaradi besedne dobe. Takšni razgovori so bili utrj^ Ijivi in neznosni bolj kot še tako sit119 pridiga. Pa so bili vendar kaj trdo trebni in oče Matej se je skoraj izk»z pravega umetnika v njih. Bolj kot sleherno pojmovno razu1.' Ijanje pa je bila Kitajcem prava s!?)1 ščica popisovanje: vprašanja, ki so 3.^ zastavljali kar naprej, so se ven ven sukala krog zapadnih šeg in n a V® Mandarin Šin Kja Mon je vs< ekaK hotel vedeti, kako zapadni kristjani /8 najo z ženo: ko je čul, da je kristjaU dovoljena samo ena žena, pa da jf ^ more zavreči, če bi mu ne rodila sin0.’ je ves prevzet vzkliknil, kako je ees® ^0’ ki ga takšen zakon vlada, prav ovo vzvišeno in plemenito. Oče Matej je porabil priložnost in in 61 5°Vor*ti 0 miloščini, o sirotišnicah S6l° bogatiji krščanske ljubezni, o po-V(j bratovščinah, ki skrbe za sirotne Mh76 *n kaznjence, o neštevilnih pobož-da , redovih, ki naj ljudem pomagajo, ni vzglednejše živeli, o praznikih, ko j)0 a vsak kristjan k službi božji, kjer bes jUhovnikovih ustih posluša božjo Pa i? ’ Posebni v to odbrani svečeniki Itj.vpknbe, da nobena zmota ne zmede v26panske srenje. Naravnost osuplo za-ion.' •Pa 80 Poslušalci sprejemali misi-skear]ev° pripovedovanje o oblasti rim-vs Papeža, ki je duhovni vladar nad Preb1* - ^ruSimi vladarji, oblast, ki ne de(i; -a.J.a od prejšnjega na zdajnega kot sta„sS!na> marveč po svobodni volitvi h0v,f.sin> ki so odbrani, da vladajo du-'skr SVe1: krščanske skupnosti. Takšno (ljl0°no občudovanje pa je skoraj ro-kvsv ZaPimanje za prerazlične resnice banskega nauka. .modrijani pa, uh, kakšna poko-pr' “'P so trdno preverjeni, da so že Čk; v Vse storili,- če so kot pridni šolar-paB Ponavljali katekizem in jim takšno teZa^ajsko žlobudranje ni bila nobena s nJa Več; res, deklamirali so ga celo Ve/ *Zvokom tistih, ki iščejo lastno slabi ^ kadar so prišli do spoznanja, da P° katekizmu morali ravnati tudi PiorX ziv'ienie, se je na vid mirna š0jj a gladina kaj brž vznemirila, blat - °^ koga so pripovedovanje očeta .prevzela modrega Li če Cao; krS(.ak ie že kar prvo leto hotel prejeti TT Oče, jutri me boš krstil! Dana*2! b»i čakal na odgovor, se je Se a K 0 Poslovil po vseh predpisih in ^ odločnim korakom vrnil domov. boČc '?-v. 'lobro je vedel, kako mora, če je iwi v krščen, kar koj odpustiti svo-bje 'lcimice, ki so bile posebna cvetka Sajfe Vemu domu; no, to bo kaj lahko, V za2ray®č^pri srcu mu tako niso bile; Pušg časih jih je kar povsem same obisk* ,v. njim odločenih sobanah; še atl jih se mu ni zdelo vredno. Nv, 2ata se je na vrat na nos vrnil do- le ’ ^ploskal vneto in služabniku, ki Pov,-' V! Pritekel, velel, naj ženskam ’ oa naj vsaka svojo culo poveže. ___ Mar bodo na dolgo pot odšle? — je vprašal služabnik. — Vsaka od njih si jo bo izbrala, kakor jo bo volja. Sleherna bo dobila, kar ji gre in vrh vsega še bogat dar. Služabnik pa, ki je bil hkrati nekšen zaupnik svojega gospoda, si je drznil tole pripombo: — Med tolikerimi svežimi grmiči je Jasmin prav gotovo najmlajša in pri- jetna od vseh najbolj. Gospa soproga pa, saj vemo vsi, je kaj klavrna. Učeni Li če Cao si je šel z dlanjo skoz skrbno ureje läse, kot da bi si jih hotel uravnati še bolj. Res, soproga mu je bila ne le dokaj klavrna, marveč še •vse bolj mračna in godrnjava; oh, pri-ležnice so bile vse kaj drugo! Ampak Li če Cao je hotel biti kristjan. — Stori, kar sem ukazal — je odločno zavrnil služabnika, ki se je potuhi, kot da bi nič ne vedel za svojo poprejšnjo opomnjo. Tako je tedaj odšel k priležnicam z gospodovim ukazom; seveda jim ga je bil prikazal tako, da je že vnaprej v njih najtrši odpor vzbudil: kar tako čez noč le ni hotel priti ob dari, ki so mu jih naklanjale, in ostati čisto sam z gospodovo soprogo, ki je bila osušena kot zidje v soncu.v Tako so ona tri ženščeta stopila pred modrijana že kar dobro poučene in trdno uverjene, da ga bodo zmogle. — Dehteče vrbice moje — jih je učeni nagovoril z najslajšim nasmeškom, ki ga je zmogel, — danes ta dan izle-tavajo ptičice in si iščejo nova gnezda. One tri pa so molčale, kot bi ničesar ne cule. Gospod je iskal po svojem besednem zakladu kar najodločnejši rek, pa ga je rešila najstarejša med njimi: — Streslo se je drevo in preplašene vse so se razbežale ptice. Drevo, glejte, posušilo se je, bodo s prezimim nasmehom govorili ljudje. In slednji od njih bo s posmehom zarezal v njegovo skorjo. Li če Cao se je zmedel in ves zaskrbljen dejal: — A dari, ki se bodo vrabčicam od-kazale, bodo tolikšne... Vse tri družno so se nasmehnile takšni misli: zakaj bi ne sprejele darov? Saj odhod bodo lahko na pozneje odložile. Pa so se nenada zresnile in se zaprle povsem. Skoz nekšna stranska vrata je vsa čmerna vstopila zakonska gospa. — Kaj bogate dari, res, za nenasitno in neplodno morje! Dober družinski oče tega ne bo storil. Mnogo bolje, če imaš še naprej pijavke v hiši. Da je gospodova zakonska gospa stikala po izbah njegovih priležnic, je bila že stara in vsakdanja stvar; a Li Če Cao je hlinil osuplost in slednjič oPoI?0 nil spoštovano gospo, da je kaj n1® primerno njeni plemenitosti, če brs*5 po tistih izbah. — Toliko vsaj je primerno — gospa brž odbila, — da bom vedel»! c tele že morajo vstran, prvič kar tu, po tolikih letih tiste nesramne i2t) počistiti in odišaviti. Trem priležnicam je zagorelo v oč^1' — Bila je lisica, ki ji je sapa sn>r dela... — je začela prepevati najrnl9! ša. Dobro so vedeli vsi, kako je P°P. 9 čica naprej govorila, da je bila lislC stara in oskubljena vsa. Li če Cao je pogledoval zdaj progo, ki je bila vsa zelena in od gn® va zaripla v lice, zdaj spet priležm^’ potem previdno poškilil za služabnike11:' ki ga je prav gotovo kje iz kakega skf tega kotiča opazoval. In prišlo mu kot da ga iz cele Kitajske opazuje! zvedave oči: nihče ne more umeti, c. mu kar nenada odstavlja svoje Prl*ejj niče. Prav gotovo si mislijo vsi, da P Če Cao na stara leta pozablja vse lep nauke o plemenitosti, ki so mu jih vceP Ijali mladiču, pa da do zdaj neomad ževano haljo učenjaka onečašča s P®“ lim skopuštvom bednega skopuha. ^ dri, ki je sam sebe omadeževal s s» puštvom, pač ne more več na cesto- Vse tele misli so se tako nenp^ vrgle nad poštenjakovo vest, da sit mak sploh ni več vedel, kaj bi. lahno se je premaknil k soprogi, boko priklonil se ji je in jo sledni , s presladkim nasmehom v licu v iskr® _ nežnosti pospremil do njenih sobaU’ onih treh pa sploh ni pogledal. A odslovil jih vseeno ni. Vse tele sitnosti je lepo preložil P® naslednji mesec, in potem na nasledn-l leto. No, tole odlaganje je trajalo nih devet let. j V tem času pa jp še bolj vneto k . poprej zahajal v misijonišče in se P^JJ očeta Mateja modrim vodstvom 'vnpi, ubadal s spisovanjem zvezdoznansk1 in matematičnih knjig. e. Pa ni bil edini, ki jo takole kfßPy neče vzdihoval, a se odločil ni. pošteno bi bil lahko desnico stisnil d’,, gemu imenitniku, ki je sicer spoštlj1^ skrbel za svojo postavno ženo, a da j dal slovo prešustnici, ki si jo j® P javno g..-” redil, poguma ni našel. Zares, J m jo bil nazadnje lahko spred oči gnal in se dal krstiti, (— takšne že Je zagodla, častiti oče, da peklo sa-s„ .menda ne zmore hujših! —), a bal v r?6’ ^ se ženska, kot je to že kar Se bilo, maščevala za sramoto in ,j0 °besila prav pred vhodom njegovega on a’ takcde bi ga za vse čase docela .Mogočna. Dobri dečko se je tedaj tnk--S tei}1 zadovoljil, da je smuknil k šal 1J-ona^ju> kadar je le mogel: poslu-teinJe njeS°v nauk in v razgovoru po-kfi Z ^astno domislico pa z izvirnim do-skušal še bolj potrditi trditve,^ ki p0. J® bil prej iz patrovih ust čul. bntem pa Je toS° stisnil ustnice, glo-vzdihnil in se vrnil spet k svoji Jßnjski pokori. Hiln rugič sPe^ Pa prepreke, ki je bra-jf r do krsta, sploh videti ni bilo: kan ^ ustavljalo modrega Fum Mo Živ i lyi°ža, ki je naravnost svetniško dno i de bil o evangeljski resnici v W • e Preverjen, da ni uklonil glave It; .ni.vodi, — je za vedno skrivnost, Jo j® Bog sebi pridržal. en* kum Mo Kan je že lepa leta si;uv0 Pobijal vsakršno malikovanje in hauf- Kitajce prevzgojiti z modrimi Kon Fu Tceja: v rodni deželi sn0van> kjer je bival od vseh iskreno Velit0Van ’n češčen, je s svojo vplivno ^javnostjo storil vse, kar je le mogel, g0j;D’ zastavil lakomno grahežnost in se , rnost cesarskih skopljencev, ki so stib • Za stavo lovili po vaseh in me-(lavi'ln že kar vnaprej pobirali obupne ]crjv a Za vc,jno proti Japoncem. Kjer I'tj''1® zmagati ni uspel, je dobrosrčni dartio. t'° Kan zmagal slednjič z rado- Več^,0gas^Va n' kopičil; skušal je mar-ta, ^°Pravljati z njim krivice tega sve-ha „a^° Pa so ga seveda brž oklevetali nita2Cesarskem dvoru in na vladarjev akrhn80 ga prignali v Peking, kjer so 'Tod ° sadili sleherni njegov korak, lejem^ ^"e nekoč seznanil z očetom Ma-govn^-m.se zaeel na dolgo in široko raz-bejia j1^' z njim: krščanski nauk je kar (fovn a z žarno lučjo' osvetlil vso nje-Dre' bveteklost in ga še bolj utrdil v lcanju, da mora le dobro delati. >' "> '«cv inv/ict v*>./j beent ^ai ueeni tujec ve, da se me je Wat l°tilo malodušje — je potožil Ju> delal sem dobro, pa nisem vedel, čemu: in včasih se mi je zazdelo vse skupaj kar pretrda naloga, ki sem jo nase vzel, tako trda, da ji drugo kot smrt pač ne more slediti. Ti pa si me s svojo besedo o Nebeškem Gospodu razsvetlil povsem. Zdaj je otožnost v meni minila. Medtem pa.so ga s tiste navidezne, krepko nadzorovane svobode, slednjič le zavlekli v ječo; od tam je bila samo ena pot — pred sodišče. Za kratek čas so ga takole po večkrat v tednu šibali in mučili tako, da je slednjič zbolel in obležal. Očetu Mateju so dovolili, da ga je v ječi obiskal; takrat ga je vprašal, če želi prejeti krst. Fum Mo Kan se je nasmehnil v zadregi, se spoštljivo zahvalil za tolikšno milost in dejal, da je pač ni vreden; in naj mu je Matej prigovarjal še tako, modrijan je vztrajal pri svojem. V njegovi ocetni deželi pa se je v tem širil glas o krivici, ki mu jo dela; jo v prestolici: sorojaki so dali izdelati posebno podobo njegovo, ki so jo brž zanesli po vseh krajih; ljudje so jo na svojih domovih stavljali na častno mesto, zažigali kadilo pred njo in jo častili s prižganimi oljenkami. Poskrbeli so tudi za ponatis njegovih knjig, saj so vedeli, kako zelo razveselili ga bodo s takšno pozornostjo: poštenjak sam zase nikdar ničesar hotel ni, a mnogo si je prizadeval, da bi njegov nauk osvojil srca. Fum Mo Kan pa je v tistih dneh v mračno celico stisnjen napisal in natisniti velel prelepi uvod za očeta Mateja knjigo o prijateljstvu: tam hvali in visoko povzdiguje modrost in dobroto učenih zapadnjakov. Kazno je bilo, da bi moral takšen mož že samo v nagrado za svoja dobra dela biti kristjan: v radost in slavo Bogu samemu bi bil. A morda se v ječi ni dal krstiti, ker se je ječe sramoval. Kadar bi mu spet vrata v prostost odprli, res, prav gotovo ni primernejšega za sprejem v Cerke^, kot je ta vzgled-ni mislec. In vendar se je namerilo, da se je dobri Fum Mo Kan tistikrat, ko so ga na moledovanje premnogih mandarinov slednjič vendarle oprostili in mu svobodo vrnili, le bore tri dni v Pekingu zadržal: takrat je, sicer s prikupno vljudnostjo pa hkrati s trdno odločnostjo spet odklonil krst. Skoraj po vrnitvi v Ukwam, še preden sta ga misijonarja hotela obiskati, da bi mu spet ponudila krstno milost, je Fum Mo Kan umrl kot modrijan, ne da bi vidno hotel vstopiti v Cerkev. Morda je bila prepreka, ki jo je drugim predstavljalo malikovanje, pri Fum Mo Kanu njegov lastni modroslovni nauk, ki ga je navdajal z oholostjo ali pa z neodločnostjo tako lastno večini učenih glav. Na sploh je večini teh ljudi branila vstop v krščanstvo njih zakoreninjena vzgoja o češčenju malikov. Brez konca in kraja so bili učeni prepiri z mandarinom Li Tai, ki je trmasto ven in ven z nekšno sveto jezo zagotavljal: -— Če je Bog velik tam gori v nebesih, todle na zemlji so maliki nič manjši. Da pa bi utegnilo večno življenje človekove duše biti taisto i na zemlji i v nebesih, pa da je za vse ljudi en sam Bog pred in po smrti, ne, to je bilo zamotano preveč, da bi jim šlo v glavo. Morda pa ni zamotano samo Kitajcem, je razmišljal oče Matej... Zato je molil vneto, da bi se tale misijonski trud na vzhodu razlil v blagoslov na vse narode tega sveta, tudi nad krščanske dežele. A ker Bog hoče, da se svet reši po nenehnem prizadevanju božjih otrok, bodi na vzhodu kot na zapadu, pa ker se v tem prizadevanju, da bi ljudje že zdaj na tem svetu skušali živeti, kot pozneje v večnosti z Bogom združeni žive, nikdar izčrpati ne smeš, si, povsem naravno, tudi počitka ne moreš privoščiti. Brž ko si odpravil obiske, sedi za mizo in pisari pisma na zapad, zraven pa pripravljaj knjige, ki bodo služile vzhodu. Potem pa se nenada odtegni spet temu delu, ker že prihajajo novi obiskovalci, in s(am spoštljivo vračaj obiske njim, ki so te malo prej posetili. Kadar pa je bila knjiga v kitajščini sestavljena, so jo morali potrditi cenzorji; in to ni bilo vedno lahko, nasprotno, več kot težavno in zamudno: šele po mnogih poizkusih je oče Matej uspel, da so natisnili knjigo o krščanskih resnicah in osnovni katekizem, kjer je verska vprašanja razlagal le z naravnimi dokazi, Razodetju pa se je povsem ognil. Tale prvi uspeh z obema knjižicam8 ga je tako opogumil, da se je lotil go drznejšega dela. Napisal je knjiS_ krščanskih „paradoksov — neutemeljf' nih nasprotij“, ki je rodila osuplost m jezo hkrati. Premnogi učenjaki so s knjigo v roki prišli naravnost v n1'81” jonišče, z občudovanjem in z nevoljo enaki meri, pa zatrjevali,,da so PaiTj ve trditve v nji prelepe, a tudi prev^ prevratne. — Življenje je eno samo — se J8 razburjal neki modrijan, — res; zemlji ali v nebesih pač ni mogoče dr8' go življenje kot tole zdajnje, ki ga vvl” dimo. To je večno življenje, kajti ne premine nikoli. Ni tedaj ne i.Pre,lh' ne „potem“, vse skupaj je samo neneb' večni povratek. Prav zato pa ■iče in se je zdelo kaj čudn.j kako je mogoče to sedanje življehl nazvati bedno, in še bolj, kako mogoc upati na popolno pravičnost šele 11 onem svetu. — Pravičnost, res, — je brž priteg8’. oče Matej, — pravičnost v vsej njeI!j polnosti bo ta svet učakal pošlemu dan; zdaj nam drugo ne ostane, kot 8 čakamo na tisti trenutek, ko se bos18 nebo in zemlja zmajala. Zdaj ujame88 le drobne sence življenja in sleherni*^ se njegova dobra dela poplačajo šele P smrti, kot se šele takrat kaznuje krivda njegova. Mandarini pa so osuplo zmajali glavami; niso mogli umeti, kako bi vS ^ kršno zlo, ki nas zadene, ne bilo kaZ® za kako osebno krivdo; plašila jih je • sama misel, da bi morali nenehno 18 šiiti na smrt in zatirati vsa slaba r18®, njenja na duši in na telesu, če bi 8 teli prav in dobro živeti. „ — Radost, res, radost, učeni nl°J ki nam prihajaš z zapada; radost 1 pač v tem, da udobno živiš v pmj6*'11®); domu, da te sosed spoštuje in sirom8 blagoslavlja, ker si mu naklonil mer' riža, ki je tebi preostajala. To je ilS0. pravično, kar naj bogovi naklonijo P štenemu možu. ^ — In vendar je radost, — je sai8 sebi razmišljal Matej, — če seješ, • da bi sad učakal, pa veš, da bo žel. Radost na tem svetu je, da 8 radosten, samo da je ljubezen večja- . (Se bo nadaljeval0. 3-000 DOLARJEV ZA VSE SLOVENSKE MISIJONARJE V LETU 1953 Veük cilj smo si določili in šele prav v začetku akcije smo, kar se vidi slasti v še skromnih prispevkih. Doslej se je nabralo nekako 2.700 pesov ln HO dolarjev. V tem je vključenih tudi 70.000 lir, ki jih je daroval v la sklad Misijonski odsek v Gorici. A nekateri znaki dajo upati, da se bodo počasi začele stekati večje vsote. Tako na primer so imeli na Bilikoštno nedeljo v Torontu, Kanada, igro „Tri modrosti starega Wanga“, katere čisti dobiček bo šel v pomoč slovenskim misijonarjem, bi to je okrog 120 dolarjev! V Argentini se je začela nabiralna akcija duše do duše s posebnimi bloki, ki bo, upamo, dosegla velik uspeh, se bodo člani misijonskih odsekov potrudili kot treba. Tudi v drugih ^r;i.iih, čujemo, pripravljajo prireditve z namenom, zbrati primeren delež v letošnji 3.000 dolarski sklad. Vabimo vse odseke in za misijone 'nete posameznike, da se z ljubeznijo lotevajo dela v dosego skupnega vzvišenega cilja. Slovenska misijonska zveza KAZALO „KATOLIŠKIH MISIJONOV“ — AVGUST 1953 [^0: 427 — Kardinal Celso Costantini (M,aksimilijan Jezernik): 431 — Očetova rv3eda; Obsodba teritorialnega in upravnega tksMuzivizma (Pij XII — Wolbang 434 — Ncvomašnik Kebolj, misijonar (Karol Wolbang CM): 440 — že spet Jestr0 trio chino (—nj—): 426 — Prelat dr. Alojzij Odar je umrl (Ladislav L nčck '-;seda CM); * misijone (Prof Geržinič Loj,ze)V 443 — Borba kitajske Cerkve (Franc Jereb CM): 4 — Indijski minister proti misijonarjem (O. Jože Cukal's DJ): 450 Misijo-"arji pišejo (Nace Kusttc SDB, Joško Kramar SDB, Joške Bevc SDB, Rafael Mrzel i ÜB): 451 — Po misijonskem svetu: 456 — Misijonsko zaledje (Odgovor „Katoliških ?ls>jonov“ Sveti kcignegaciji za širjenje vere; Letno zborovanje DŠV v Rimu; posmrtni naročniki „Katoliških misijonov“; Znamke za misijone): 460 — Barago ]a oltar; Baragov zgodovinar v Rimu; Dve Baragovi fotografirani pismi (Dr. Franc akl>č); Južnoameriška Baragfova zve®!»: 463 — Samotno bije ura nekje (F. Mon tanari): 470 s'>kama na ovitku: Spredaj f prelat dr. Alojzij Odar, na hrbtu br. Rafael Mrzel med svojimi učenci v Hongkongu. '■Katoliški misijoni“ so splošen misijonski mesečnik, glasilo papeških misijonskih ,Ližb, slovenskih misijonarjev, „Slovenske misijonske1 zveze in „Južnoameriške “aragovg zveze“. Izdajajo ga slovenski lazaristi. Za izdajatelja, uredništvo in upravo: pnžek Ladislav CM Naslov uredništva in uprave: Calle Ccchabamba 1467, Bs. Aires. Argentina. — Tiska Grote, Montes de Oca 320, Bs. As. — S cerkvenim 'odobranjem. Ueffistr» Nacional de la Propiedad Intelectaal N° 410.341 \ TRIDESET LET ' I i - SJ • mI J ■ • : .1 BM rđM |s fll f '[ 'M I ;iÜ5i ~ S> o&nj**>&$*£ B - >a<\