|14| Planinski vestnik | av GUst 2014 N ajstarejše kamnine predsta- vljata dva tipa apnencev, ki sta nastala na plitvomorski Julijski karbonatni platformi v zgor- njem triasu (237–200 Ma). V juri in kredi (200–100 Ma) se je morje poglobilo in v mirnem globljemorskem okolju Julijskega praga so se odložili tankoplastnati apnenci in klastične kamnine. Ob dvigu Alp pred 15–5 Ma je bilo ozemlje ob prelo- mih razkosano na več tektonskih blokov, ki so se premikali v različnih smereh. V primeru, da so bile ob razmeroma položnem prelomu starejše kamnine narinjene na mlajše, je prelomna ploskev narivnica. V prispevku so opisane kamnine iz dveh tektonskih enot. Višji blok, Slatenski pokrov, sestavlja masivni apnenec, ki je nastal v začetku zgornjega triasa. Spodnji blok, Krnski (tudi Julijski) pokrov, vsebuje mlajše kamnine. Nekateri izmed takrat nastalih prelomov so GEO-IZLET Geološki sprehod po Fužinskih planinah Nina Rman, Dejan Šram Na tokratnem GEO-izletu si bomo od blizu ogledali kamnine Fužinskih planin, ki so nastale v srednjem zemeljskem veku in jih mestoma pokrivajo ledeniški sedimenti. Opis točk 1 Zgornjetriasni plastoviti apnenec na planini Blato Norijsko-retijski (217–200 Ma) svetlo sivorjav apnenec (t. i. dachsteinski apnenec) se pojavlja na jugovzhodnem delu obiskanega območja in tektonsko pripada Krnskemu pokrovu. Zanj je značilno menjavanje treh različkov debeloplastnatih apnencev (Planinski vestnik, 2014, št. 6, str. 9, slika 3). Plasti breč so opazne v strmih stenah ob parkirišču pred planino Blato in vsebujejo ostrorobe kose apnencev, pole zelenega laporja in rdečevijolične paleokraške zapolnitve. Nastale so ob okopnitvah Julijske karbonatne plat- forme. Siv plitvomorski apnenec s stro- matoliti (plastovite strukture, ki so jih oblikovale cianobakterije) je nekoliko tanjši in dolomitiziran. Te plasti so nastale v medplimskem pasu ob prvih popravljanjih ali umikanju morja. Plasti Slika 1 Geološka časovna lestvica (okrajšave: sp – spodnji; sr – srednji; zg – zgornji; neo – neogen; Q – kvartar; pal – paleogen; eoc – eocen; ol – oligocen; mio – miocen; p – pliocen) in sedimentacijska okolja (rjava – kontinentalni, večinoma rečni sedimenti; svetlo modra – plitvomorsko; temno modra – globokomorsko) z umeščenimi opisanimi geološkimi točkami. Z zvezdicami so označeni časi največjih izumrtij. Točka 4 Grbinasti travniki so ostanki pleistocenske poledenitve pri planini V Lazu. Foto: Nina Rman Planinski vestnik | av GUst 2014| 15| Slika 2 Geološka karta Fužinskih planin z opisanimi točkami. Te opisujejo izrazite reliefno- geološke oblike, zato njihove natančnejše koordinate niso podane. Topografska osnova je digitalni model reliefa z ločljivostjo 12,5 m in vertikalno povečavo 1,5-krat. Točka 5 Skoraj navpične plasti s fosili bogatega jurskega apnenca vzhodno od Hude Rupe Foto: Nina Rman Točka 6 Debel paket jurskega tankoplastnatega apnenca tik pod vrhom Mizčne glave Slika v sliki: Fosili so majhni in razmeroma redki. Foto: Nina Rman aktivni še danes. Kasneje, v pleistocenu (pred nekaj Ma) je planine pokrival debel ledeni pokrov, ki je ponekod za seboj pustil nakopičenja ledeniških in jezerskih sedimentov. Kopenski sedimenti se odlagajo še danes, saj se zaradi erozije pod stenami kopiči pobočni grušč, v jezerih jezerska kreda, nekaj materiala pa prenašajo tudi hudourniki. Kamninska sestava je imela velik vpliv na nastanek in obstoj planin, saj so na eroziji bolj podvrženih kamninah nastale uravnave, na slabše prepustnih pa močila, izviri in celo jezero. GEO-izlet: Planina Blato–planina V Lazu– Planina pri Jezeru–planina Dedno polje–planina Ovčarija–planina Viševnik– Planina pri Jezeru–planina Blato Izhodišče: Planina Blato Težavnost poti: Nezahtevna pot Čas: 6–7 h |16| Planinski vestnik | av GUst 2014 mikritnega apnenca so najpogostejše in lahko vsebujejo školjke megalodon- tide (Planinski vestnik, 2014, št. 6, str. 12, slika 2), lupinice polžev in drugih školjk. Sestavljene so iz strjenega kar- bonatnega blata in so nastale v plitvih z življenjem bogatih lagunah. 2 Studorski prelom Prelomna cona z več prelomnimi ploskvami v prevladujoči smeri SZ–JV je široka nekaj deset metrov in je povzročila nastanek strmih sten, med katerimi se vije planinska pot s planine Blato na planino V Lazu. Vsi v prispev- ku opisani prelomi so zelo strmi, mladi in zamikajo narivnico Slatenskega pokrova. 3 Tektonska breča Studorskega preloma Tektonska breča vzhodno od planine V Lazu je nastala v pet metrov široki zdrobljeni coni Studorskega preloma. Zaradi izrednih sil, ki so povzročile premikanje kaminskih blokov ob prelomu, se je zgornjetriasni masivni apnenec zdrobil in pozneje cementiral v t. i. tektonsko brečo. Gradijo jo večji ostrorobi kosi kamnin, ki jih povezuje tektonska glina (Planinski vestnik, 2014, št. 6, str. 4). Zaradi zelo slabe prepu- stnosti te kamnine podzemna voda, ki priteka pretežno iz smeri Ogradov, ob prelomu izteka na površje. Izvir je zajet za vodooskrbo planine V Lazu. 4 Grbinasti travniki na planini V Lazu Grbinasti travniki so tipična geomorfo- loška oblika, znana pod imenom talna morena. Nastala je zaradi nakopičenja ledeniškega sedimenta tila v pleistoce- nu (1,8–0,0115 Ma). To je nesprijet in kaotičen drobir zelo različno velikih in slabo zaobljenih drobcev kamnin. Ker je til na planini V Lazu srednje prepu- sten, je na njem šele po večdnevnemu deževju avgusta 1982 nastalo manjše jezero. 5 Jurski krinoidni apnenec pod Hudo Rupo Sto metrov visoke stene vzhodno od Hude Rupe gradijo nekaj deset centi- metrov debele plasti sivih apnencev s številnimi fosili. S prostim očesom so vidni ostanki krinoidov (okroglih presekov stebel morskih lilij) in lupinic školjk, pod mikroskopom pa tudi foraminifere (luknjičarke). Apnenci so verjetno nastali v poglabljajočem se morju pred 200–180 Ma (spodnja jura). Danes so te plasti, ki pripadajo tekton- ski enoti Krnskega pokrova, skoraj nav- pične in ležijo pod narivnico masivnega apnenca Slatenskega pokrova. 6 Jurski mikritni apnenec pod Mizčno glavo Strme stene severovzhodnega pobočja Mizčne glave gradijo skorajda vodoravne 10–30 centimetrov debele plasti čokoladno rjavega do rdečega mikritnega apnenca, ki je najverjetneje nastal v lagunah Julijske karbonatne platforme v spodnji juri (200–180 Ma). Fosili v apnencu so redki, razločni le pod mikroskopom in še niso natančne- je raziskani. Tudi ta kamnina pripada tektonski enoti Krnskega pokrova. 7 Pleistocenski ledeniški sedimenti na Planini pri Jezeru Na Planini pri Jezeru je ledeniški ma- terial nakopičen v debelini več metrov. Glavnino predstavlja til, vmes pa se na- hajajo vložki ledeniško-jezerske krede, tj. karbonatnega melja in gline. Kredo lahko opazujemo na površju pri zajetju pod planinsko kočo, kjer iz nje počasi izteka voda. Ti ledeniški sedimenti so srednje do zelo slabo prepustni in so botrovali nastanku večjega ledeniškega jezera – Jezera na Planini pri Jezeru. Danes v jezero doteka padavinska voda iz bližnje okolice, ki se v njem zadržuje približno eno leto in pol. Ker je količinsko obnavljanje vode v jezeru razmeroma počasno, vanj pa se spirajo tudi fekalije pašne živine, je kakovost jezerske vode zelo slaba. 8 Bohinjski prelom Nekatere razpoke v več metrov široki prelomni coni Bohinjskega preloma, ki poteka v smeri SZ–JV, so zaradi zakrasevanja zgornjetriasnega debe- loplastnatega apnenca razširjene v Točka 7 Iz ledeniško-jezerske krede na Planini pri Jezeru mezi voda. Foto: Nina Rman Točka 8 Ploskev Bohinjskega preloma zahodno od Planine pri Jezeru. Na levi strani slike vidimo planinsko kočo. Foto: Nina Rman Točka 10 Narivnica starejšega belega masivnega apnenca na mlajši siv debeloplastnat apnenec severno od Planine pri Jezeru Foto: Nina Rman Planinski vestnik | av GUst 2014| 17| plitvejše jame in brezna. Posledično je svet južno od planinske poti od Planine pri Jezeru proti planini Dedno polje raz- meroma težko prehoden. Zelo opazna je tudi ravna visoka stena, ki se dviguje jugozahodno od poti in predstavlja eno izmed prelomnih ploskev Bohinjskega preloma. 9 Izvir Krištofojca Zajet izvir Krištofojca leži nekaj metrov južneje od planinske poti proti planini Dedno polje in je nastal na stiku med spodaj ležečim zgornjetriasnim debelo- plastnatim apnencem in nanj narinje- nim masivnim apnencem. Oba sta sicer zelo zakrasela, a tako kakor prelomna cona na planini V Lazu je tudi narivnica lokalno zelo slabo prepustna, zato je ob njej nastal izvir. Največ vode izvira v zgodnjem poletju, ko se tali sneg, ob suši pa lahko izvir tudi presahne. 10 Zgornjetriasni masivni apnenec na planini Dedno polje V začetku zgornjega triasa (237–228 Ma) je na plitvomorski Julijski karbonatni platformi nastal bel do svetlo siv ne- plastovit apnenec, v katerem so fosili le redko vidni s prostim očesom. Pripada tektonski enoti Slatenskega pokrova, ki zajema območje med Črnim jezerom, Tičaricami, vrhom Triglava, Ogradi, Planino pri Jezeru in planino Viševnik ter prekriva mlajše kamnine na severo- zahodnem delu obiskanega območja. 11 Kras na planini Ovčarija Zaradi številnih prelomov in narivnice v bližini planine je zgornjetriasni masivni apnenec močno razpokan in zakrasel. Teren je zaradi številnih reli- efnih stopenj, ki v višino merijo nekaj metrov, težko prehoden. Na celotnem območju Fužinskih planin je veliko zelo globokih brezen in kraških jam, med katerimi je z 819 metri najgloblje Brezno pri gamsovi glavici, ki leži v coni Viševniškega preloma. Pojav površinskih voda (jezero, močila) in izvirov na tem kraškem svetu je vezan na navzočnost zelo slabo prepustnih kamnin ali prelomov, saj je tok podze- mne vode predvsem navpičen in v smeri Bohinjskega jezera. 12 Viševniški prelom Viševniški prelom se iznad planine Ovčarija nadaljuje preko planine Viševnik proti JV. Planinska pot do planine Vogar je speljana po prelomni coni, zato so predvsem južno od planine Viševnik ob njej razkrite številne pre- lomne ploskve – krajše ravne in gladke stene. 13 Kredni fliš na planini Viševnik Severovzhodno od Viševniškega preloma in hkrati tik pod narivnico Slatenskega pokrova se je ohranil spo- dnjekredni (145–100 Ma) globljemorski fliš. Skupek kamnin, ki so nastale pri procesu dvigovanja gora, sestavljajo temno rdeč glinavec, laporovec in peščenjak. Gradijo uravnavo planine Viševnik, zato jih na površju najdemo le v preperini. Ker so to zelo slabo pre- pustne kamnine, so na planini številna močila in (zajet) izvir. 14 Jurski apnenci pri planini Viševnik Kmalu po razcepu planinskih poti seve- rovzhodno od planine Viševnik severna pot poteka čez kratko zaporedje jurskih globokomorskih apnencev, kakršne najdemo tudi v Dolini Triglavskih jezer. Po starosti sledimo kamnine od naj- mlajših do najstarejših, vse pa pripadajo tektonski enoti Krnskega pokrova. Zadnje so odložile do 10 centimetrov debele plasti zelenosivega gomoljastega (to pomeni, da meje med plastmi niso ravne in vzporedne, ampak valovite) apnenca v skupni debelini približno dveh metrov. Ta leži na nekaj metrih plastovitega temno rdečega krinoidnega apnenca, v katerem so poleg fosilov opazni tudi do enega centimetra veliki črni manganovi gomolji. Pod njim se nahaja tankoplastnat temno rdeč apnenec brez vidnih fosilov, zelo dro- bljiv rdeč lapornat apnenec in rdečkasto zelenkast dolomitiziran apnenec. Ker je skupna dolžina poti po omenjenem zaporedju le dobrih 10 metrov, jih zelo lahko spregledamo. To sicer zelo tanko zaporedje se je odlagalo zelo dolgo (kar 20 Ma) in je značilno za globokomorske planote. m Točka 13 Planina Viševnik leži na flišnih kamninah kredne starosti, ki so bolj podvržene eroziji. Foto: Nina Rman Točka 14 Tanko zaporedje rdečih jurskih kamnin ob planinski poti severovzhodno od planine Viševnik Foto: Nina Rman