^ VESTNIK OKRAJA KOPER LETO ! KOPER, 6. jnlija 1959 ŠTEV. 31 V S E B 1 M A Objave občinskih ljudskih odborov Občina Postojna — Družbeni plan občine Postojna za leto 1956 — Odlok o proračunu občine Postojna za leto 1956 Občina Ilirska Bistrica — Družbeni plan občine Ilirska Bistrica za leto 1956 — Odlok o proračunu občine 11. Bistrica za 1. 1956 Občina Sežana — Družbeni plan občine Sežana za leto 1956 — Odločba občine Sežana o določitvi gostišč, obrtnih podjetij in delavnic ter komunalnih podjetij in obrtov, ki plačujejo svoje obveznosti v pavšalnem znesku — Odlok o proračunu občine Sežana za leto 1955 — Razpredelnica o točkovanju stanovanj Občina Piran — Odredba o poslovnem času trgovskih podjetij in trgovin ter gostinskih podjetij in gostišč Poročilo s sej svetov OLO Taksna oprostitev za rasne, lovske in reševalne pse Register gospodarskih in zadružnih organizacij — spremembe Objave občinskih OBČINA POSTOJNA Občinski ljudski odbor Postojna je na podlagi 24. člena Statuta občine Postojna na svoji seji dne 29. maja sprejel DRUŽBENI PLAN OBČINE POSTOJNA ZA LETO 1956 PRVI DEL (Smernice za razvoj gospodarstva so objavljene na krajevni običajni način s tem, da so razobešene na razglasni deski občinskega ljudskega odbora. Uradni vestnik jih ne bo objavljal zaradi pomanjkanja prostora). DRUGI DEL Ekonomski ukrepi za izvršitev družbenega plana občine Postojna in sredstva občinskega ljudskega odbora Postojna IV POGLAVJE Amortizacija 1. Stopnje amortizacije, določene z zveznimi predpisi, veljajo praviloma tudi za obrtna podjetja in delavnice ter gostinska podjetja in gostišča po enakih stopnjah kot so določene z zveznimi predpisi za druge gospodarske organizacije. 2. Komunalna podjatja plačajo samo tisti del amortizacije ki je namenjen za vzdrževanje osnovnih sredstev in sicer v enakem odstotku kot je določeno z'zveznimi predpisi za druge gospodarske organiza- 3. Gostinsko podjetje Jamska restavracija v Postojni plača samo 75% amortizacijo za nadomestitev. Gostinska podjetja in gostišča plačajo .^ gradbene objekte samo amortizacijo za vzdrževanje 30% pol ne amortizacije. 5, * Menza LIP-a Postojna plača 30% od predpisane polne amortizacije na vsa osnovna sredstva. ljudskih odborov 6. Gostinske enote po 52. členu Uredbe o gostinskih podjetjih in gostiščih plačajo 30% od predpisane polne amortizacije na vsa osnovna sredstva, ki jih upravljajo. V. POGLAVJE Obrestna mera od osnovnih sredstev Obrtna, gostinska, komunalna in turistična podjetja, obrtne delavnice, gostišča in splošne kmetijske zadruge plačajo obresti od osnovnih sredstev po obrestni meri 6%. VI POGLAVJE Sklad za plače trgovskih podjetij in trgovin, gostinskih podjetij in gostišč Občinski ljudski odbor Postojna določi odstotke za plače trgovskih podjetij in trgovin ter gostinskih podjetij in gostišč s posebnim odlokom. VIL POGLAVJE Delitev dobička 1. Splošnim kmetijskim zadrugam pripada 50% od ostanka dobička po odbitku tistega dela, ki ustieza zveznemu davku od dobička. 2. Od dela dobička trgovskih podjetij na drobno in trgovin po 93. Členu Uredbe o spremembah in dopolnitvah uredbe o delitvi celotnega dohodka gospodarskih organizacij (Ur. 1. FLRJ št. 10-86/56) gre 50% v občinski proračun, 50% pa v občinski družbeni investicijski sklad. 3. Od deleža dobička prodajaln proizvajalnih podjetij ter gostinskih podjetij in gostišč občini, gre 50% v občinski proračun, 50% pa v občinski družbeni investicijski sklad. Vni. POGLAVJE Občinske doklade Stopnja občinskih doklad na dohodnino od kmetijstva in od samostojnih poklicev in premoženja znaša 6% od davčne osnove. Slran Mi URADNI VESTNIK Štev. 34 — 6. julija 1936 IX. POGLAVJE Davek na maloprodajni promet Uvede se prometni davek od prometa na drobno in od uslug privatnikom. Stopnja tega davka znaša 1%, ki velja od 1-7/1956. Občinske takse in prometni davek predpiše občinski LO s posebnim odlokom. X. POGLAVJE Občinski investicijski skiad 1. Na podlagi določil 6. razdelka XXV. poglavja Zveznega družbenega plana za leto 1956 se ukine: a) sklad za kreditiranje investicij bivšega Ljudskega odbora mestne občine Postojna, b) občinski kmetijsko-komunalni sklad in c) zemljiški sklad. 2. Pravice, obveznosti in sredstva ukinjenih skladov se prenesejo v občinski investicijski sklad. X!. POGLAVJE Občinski skladi za zidanje stanovanjskih hiš 1. ukine se: a) občinski sklad za prodane hiše iz sklada splošnega ljudskega premoženja, b) občinski sklad za zidanje stanovanjskih hiš. 2. Pravice, obveznosti in sredstva ukinjenih skladov se prenesejo na občinski kreditni sklad za zidanje stanovanjskih hiš Postojna, ki je bil ustanovljen na podlagi 4. člena Zakona o stanovanjskem prispevku (Ur. 1. FLRJ št. 57/55). XIL POGLAVJE Cestni sklad Na podlagi določil 9. razdelka XXV. poglavja Zveznega družbenega plana se ustanovi občinski cestni sklad. V cestni sklad se stekajo: a) 30% od taks od vprežnih cestnih vozil po predpisih o taksah, b) prometni davek od prevoznih storitev zasebnih lastnikov cestnih vozil, c) dohodki od prodane trave, sadja in drevja z zemljišča, ki spada k cesti, d) denarne kazni, plačane zaradi kršitve prometnih predpisov, ki jih izrečejo pristojni organi. XIII. POGLAVJE Sredstva proračuna in skladov občine Postojna 1. V letu 1956 bo razpolagal Občinski ljudski odbor Postojna s skupnimi sredstvi za finansiranje proračunskih izdatkov v višini 79,568.000.— dinarjev. Ta sredstva bodo zagotovljena in naslednjih virov (v tisočih dinarjev): a) Sredstva občinskega proračuna: 79 568 1. Prometni davek na vino in žganje 200 2. Davek na dohodek od kmetijstva 13 567 3. Davek na dohodek od samostojnih poklicev in premoženja 5 782 4. Prispevek za proračune iz dobička 16 607 5. Del posebnega prispevka za proračune i^ plač 3 641 6. Del taks, ki jih plačajo zasebniki za sekanje lesa 4 800 7. Del prometnega davka privatnikov (brez davka na prompt proizvajalnih sredstev 4 656 8. 45% od občinskih doklad na dohodke iz kmetijstva 1500 9. Občinske doklade na dohodke izven kmetijstva, 1000 10. Slučajnostna dohodnina 8 820 11. Zemljarina 2 078 12. Davek na dediščine in darila 200 13. Občinski prometni davek 5 557 14. Občinske takse (brez taks na motorna vozila) 1960 15. Dohodki državnih uradov in ustanov 6 500 16. Ostali proračunski dohodki 2 000 Sredstva za finansiranje proračunskih izdatkov se bodo uporabila za naslednje namene: — administrativni proračun 58,568.000 dinarjev — negospodarske investicije 21,000.000 dinarjev — dotacije zavodoma samostojnim finansiranjem 12,000.000 dinarjev b) Sredstva občinskih samostojnih skladov: 79 991 1. Cestni sklad 000 din 1 506 — 30% od taks od vprežnih cestnih vozil 1 256 — prometni davek od prevoznih sredstev zasebnih lastnikov cestnih vozil 100 — dohodki od prodane trave, sadja in drevja z zemljišč, ki spadajo k cestam IV. reda 100 — denarne kazni, plačane zaradi kršitve prometnih predpisov 50 2) Občinski investicijski sklad 38 197 — obresti na osnovna sredstva komunal- nih, obrtnih, gostinskih in turističnih podjetij in poslovalnic 8 816 — 50% od sredstev za samostojno razpolaganje trgovskih podjetij in trgovin 3 734 — 55% od občinskih doklad na dohodke iz kmetijstva 2 350 — 45% od taks na orodja za proizvodnjo 293 50% dobička obrtnih in komunalnih podjetij 13 135 del ostanka dobička 3245 3 245 a) trg. podjetij in obratov 2143 b) gostinstva 1040 c) prodajaln proizvajalnih podjetij 62 d) obrti — anuitete iz gospodarstva 302 — prenešena sredstva ukinjenega investicijskega sklada iz kmetij sko-komunalne-ga sklada — obresti — ostali prispevki c) Sklad za zidanje stanovanjskih hiš: — 90% prispevka: 1. od plač iz gospodarstva 2. od plač iz dobička 3. od plač iz proračuna 4. od ostalih plač 5. od invalidskih pokojnin — anuitete — obresti d) Stalni rezervni sklad — 6% obvezna rezerva iz leta 1955 — presežek prorač. dohodkov iz leta 1953 2 822 500 3 000 35 003 25 875 1750 2 926 2 892 360 700 500 5 735 2 755 2 980 Skupna sredstva proračuna in skladov 160 009 XIV. POGLAVJE 1. Svet za družbeni plan in finance Občinskega ljudskega odbora Postojna izda po potrebi natančnejše predpise za izvedbo tega družbenega plana. 2. Ta družbeni plan velja od 1. januarja 1956. Številka: 1262/18 Postojna, dne 26-6/1956. Predsednik Jože Baša, 1. r. Štev. 34 — 6. julija 1956 URADNI VESTNIK Stran 295 Na podlagi 10. in 24. člena Statuta občine Postojna in 11. člena Temeljnega zakona o proračunih (Uradni list FLRJ št. 13-126/56) je Občinski ljudski odbor Postojna na seji dne 29. maja 1956 in na seji dne 26. junija 1956 sprejel ODLOK O OBČINSKEM PRORAČUNU OBČINE POSTOJNA ZA LETO 1956 1. člen Predlog občinskega proračuna občine Postojna za leto 1956 s posebnimi prilogami obsega: I. Občinski proračun z dohodki v znesku............... 80,018.000 dinarjev in izdatki v znesku.............. 80,013.000 dinarjev II. Predračune finančno-samostojnih z a v o d ov z dohodki v znesku............... 56,856.382 dinarjev in izdatki v znesku.............. 69,056.382 dinarjev ter s presežkom izdatkov .... 12,200.000 dinarjev III. predračune posebnih skladov z dohodki v znesku............... 1,506.000 dinarjev in izdatki v znesku.............. 1,506.000 dinarjev 2. člen Presežki izdatkov nad dohodki v predračunih finančno-samostojnih zavodov v skupnem znesku 12,200.000.— din se krijejo z dotacijami občinskega proračuna. 3. člen Finančno-samostojni zavodi, ki po svojem predračunu nimajo planiranega presežka dohodkov nad izdatki, razdelijo doseženi presežek dohodkov nad izdatki takole: a) v sklad za nagrade največ 40% presežka z omejitvijo, da vplačilo v ta sklad ne sme presegati 10% zneska osebnih izdatkov zavoda za leto 1956; b) v druge sklade pa ostali del presežka po uvidevnosti upravnega odbora zavoda. Presežek dohodkov, ki ga finančno samostojni zavod ne ustvari tako, kakor je določeno v 1. odstavku tega člena, bo razdeljen z odlokom o sklepnem računu o izvršitvi občinskega proračuna za leto 1956. Za razdelitev presežka dohodkov nad izdatki, ki ga dosežejo zdravstveni zavodi, velja odlok o finansiranju in poslovanju zdravstvenih zavodov (Uradni list FLRJ št. 14/53) in odredba o skladih zdravstvenih zavodov s samostojnim finansiranjem (Uradni list LRS št. 17/53). 4. člen Svet za gospodarstvo je pooblaščen, da kredit za negospodarske investicije, določen v razdelku oddelka za gospodarstvo in komunalne zadeve, dodeljuje v višini potreb na posamezne občinske organe in objekte šele po predložitvi dokumentacije. 5. člen Predračune novoustanovljenih občinskih organov in zavodov, kakor tudi izdajo novih predpisov, ki imajo za posledico povečanje izdatkov, potrjuje občinski ljudski odbor. 6. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Koper, uporablja pa se od 1. jan. 1956. Štev. 02/2-453/19. Postojna, dne 29. maja 1956. Predsednik * Jože Baša, 1. r. OBČINA ILIRSKA BISTRICA Občinski ljudski odbor Ilirska Bistrica je na podlagi 24. člena Statuta občine Ilirska Bistrica na svoj seji dne 29. maja 1956 sprejel DRUŽBENI PLAN OBČINE ILIRSKA BISTRICA , ZA LETO 1956 PRVI DEL Smernice za leto 1956 (Smernice za razvoj gospodarstva so objavljene na krajevni običajni način s tem, da so razobešene na razglasni deski občinskega ljudskega odbora. Uradni vestnik jih ne bo objavljal zaradi pomanjkanja prostora). DRUGI DEL Predpisi o ekonomskih inštrumentih in ukrepih občine Ilirska Bistrica za leto 1956 Da bi se dosegel gospodarski razvoj kot je za leto 1956 predviden s tem družbenim planom, se poleg ukrepov, ki jih predpisujejo zvezni, republiški in okrajni družbeni plan za leto 1956, predpisujejo še tile ekonomski ukrepi: IV. POGLAVJE Amortizacija 1. Gostinska podjetja in gostišča obračunavajo amortizacijo za leto 1956 po naslednjih amortizacijskih stopnjah: a) Zaporedna številka 42 skupina osnovnih sredstev skupaj 17,5% — za odpis 10%, za investicijsko vzdrževanje 7,5% b) Zaporedna številka 90 skupina osnovnih sredstev skupaj 12% — za odpis 12% c) Zaporedna številka 92 skupina osnovnih sredstev skupaj 20% — za odpis 20% č) Zaporedna številka 93 skupina osnovnih sredstev skupaj 10% — za odpis 10% Gospodarske organizacije iz prejšnjega odstavka te točke morajo plačevati polni znesek predpisane amortizacije. Ne glede na prejšnji odstavek te točke pa gostinska podjetja in gostišča plačujejo v letu 1956 amortizacijo za gradbene objekte od osnove za vzdrževanje po stopnji 0,50"/.. 2. Obrtna podjetja in delavnice obračunavajo amortizacijo za leto 1956 po amortizacijskih stopnjah, ki so bile v veljavi v letu 1955. Obrtna podjetja in delavnice morajo plačevati polni znesek predpisane amortizacije. 3. Gospodarska komunalna ustanova v 11. Bistrici ni dolžna plačevati amortizacije. V POGLAVJE Obrestna mera od osnovnih sredstev 1. Obrestna mera od osnovnih sredstev obrtnih podjetij in delavnic znaša 6%. Ne glede na prejšnji odstavek te točke pa obrtno podjetje sSnežnik* in obrtno podjetje *Kruh in pecivo* v 11. Bistrici uporabljata dvoodstotno obrestno mero. Obrestna mera od osnovnih sredstev gostinskih podjetij in gostišč znaša 6%. Hotel *Zmaga* ne plačuje obresti od zgradb. Stran 29o štev. 34 — 6. julija 1956 LAHNI VESTNIK Obrestna mera od osnovnih sredstev splošnih kmetijskih zadrug znaša 6%. Obresti od osnovnih sredstev,' ki jih plačujejo obrtna in gostinska podjetja, obrtne delavnice in gostišča, so dohodek občinskega in investicijskega sklada. Gospodarska komunalna ustanova v 11. Bistrici ne plačuje obresti od osnovnih sredstev. VI. POGLAVJE Prometni davek 1. Gospodarske organizacije in zasebniki uporabljajo stopnje zveznega in občinskega prometnega davka. Občinski prometni davek in davek na maloprodajni promet bo predpisan s posebnim odlokom Občinskega ljudskega odbora. Gostišča in obrtne delavnice (v nadaljnjem besedilu pavšalisti) plačujejo prometni davek pavšalno. VIL POGLAVJE Delitev dobička gospodarskih organizacij Dobiček splošnih kmetijskih zadrug po izločitvi tistega dela, ki ustreza zveznemu davku od dobička, se razdeli s tem družbenim planom na del, ki pripada proračunu občine, in na del, ki ostane splošni kmetijski zadrugi. Medsebojna delitev se določa na 50%. Del dobička trgovskih podjetij na drobno oziroma trgovin, ki ostane, ko se izločijo sredstva za okrajni investicijski sklad ter za razdelitev potrošnikov, je dohodek občine in se razdeli: a) 50% v občinski investicijski sklad in b) 50% v proračun občine. Dobiček trgovin, proizvajalnih podjetij, ki ostane, ko se izloči del za investicijski sklad okraja in za plače, je dohodek občine in se razdeli: a) 50% v investicijski sklad b) 50% v proračun. Dobiček gostinskih podjetij in gostišč je dohodek občine in se razdeli: a) 50% v občinski investicijski sklad in b) 50% v proračun občine. Gostišča (pavšalisti) obračunavajo svoje obveznosti do družbenega investicijskega sklada in proračuna in svoje stalne prispevke družbene skupnosti v enem samem pavšalnem znesku. Svet za gospodarstvo občinskega ljudskega odbora 11. Bistrica se pooblašča, da v okviru tega družbenega plana predpiše gostiščem pavšalistom letni pavšalni davek. Del dobička obrtnih podjetij, ki ustreza zveznemu davku, je dohodek občinskega investicijskega sklada. VIII. POGLAVJE Plače delavcev in usiužbencev gospodarskih organizacij Odstotek od celotnega prometa, s katerim se oblikuje plačilni sklad s prispevkom za socialno zavarovanje, prispevkom in davkom na plače trgovskih in gostinskih podjetij ter trgovin, se določi s posebnim predpisom občinskega ljudskega odbora 11. Bistrica. Prodajalne proizvajalnih podjetij oblikujejo svoj plačilni sklad iz sredstev rabata. IX. POGLAVJE Dopolnilna doklada / Dopolnilna doklada od kmetijstva se odmeri od katastrske osnove po enotni stopnji 7%. X. POGLAVJE Skladi Ustanovi se občinski investicijski sklad in sklad za ceste. Investicijski sklad bo v letu 1956 razpolagal z 8,516.000 din, sklad za ceste pa z 1,177.000 din. XI. POGLAVJE Skupna sredstva občine In viri 1. Proračun (letni dohodki)...... 81,201.000.— 2. Občinski investicijski sklad .... 8,516.000.— 3. Občinski stanovanjski sklad... 22,767.000.— 4. Občinski cestni sklad......... 1,177.000.— 5. Skladi zadrug................. 7,226.000.— 6. Skladi podjetij............... 43,580.000.— 7. Del dobička za razdelitev potrošnikom 754.000,— . Skupaj: 165,225.000.— REKAPITULACIJA 1. Sredstva občine................... 113,665.000.— 2. Sredstva zadrug................... 7,226.000.— 3. Sredstva podjetij................. 43,580.000.— 4. Del dobička trgovin za razdelitev potrošnikom ........................... 754.000.— Skupaj: 165,225.000.— BILANCA PRORAČUNSKIH SREDSTEV OBČINE V LETU 1956 I. Letni dohodki I. Letni dohodki: Dohodnina kmetijskih gospodarstev . . . 13,075.000.— Dohodnina od ostalih poklicev in premo- ženja ................................. 10,654.000.— 54% občinske doklade na kmetijstvo . . 2,126.000.— Prometni davek privatnikov........... 16,831.000.— Ostali proračunski dohodki........... 6,136.000.— Del proračunskega prispevka iz dobička 17,697.000.— Del dobička zadrug................... 2,409.000.— Davek od plač......................... 968.000.— Davek na maloprod. in usluge privatn. 1,146.000.— Del dobička trg. na drobno................. 431.000 — Del dobička gostinstva................ 966.000.— Prometni davek na vino in žganje . . . 600.000.— Skupaj: 81,201.000.— XII. POGLAVJE Zaključna določba Ta družbeni plan velja od 1. januarja 1956. Štev. 1945/1 Ilirska Bistrica, 29. maja 1956. Predsednik Anton Gustinčič, 1. r. Na podlagi 36. in 42. člena Temeljnega zakona o proračunih (Uradni list FLRJ St. 13/56) ter 1. točke 10. člena in 3. točke 24. člena Statuta občine Ilirska Bistrica je Občinski ljudski odbor Ilirska Bistrica na svoji seji dne 29. maja 1956 sprejel ODLOK O PRORAČUNU OBC. LJUDSKEGA ODBORA ILIRSKA BISTRICA ZA LETO 1956 1. člen Občinski proračun za leto 1956 s posebnimi prilogami obsega: I. Občinski proračun z dohodki v znesku............. 81,201.000 dinarjev in izdatki v znesku............ 81,201.000 dinarjev II. Predračune finančno-samostojnih zavodov z dohodki v znesku............. 27,958.000 dinarjev in izdatki v znesku............ 33,568.000 dinarjev ter presežkom izdatkov......... 5,568.000 dinarjev III. Predračune posebnih skladov z dohodki v znesku............. 1,177.000 dinarjev in izdatki v znesku............ 5,699.000 dinarjev ter presežkom izdatkov......... 4,522.000 dinarjev Štev. 34 — 6. julija 1956 URADNI VESTNIK Stran 297 2. člen Presežki izdatkov nad dohodki v predračunih finančno-samostojnih zavodov v skupnem znesku 5 milijonov 566 tisoč dinarjev se krijejo z dotacijami občinskega proračuna. ' 3. člen Presežek izdatkov nad dohodki v predračunu posebnih skladov v znesku 4,522.090 din se krije z dotacijo občinskega proračuna. 4. člen Občinski ljudski odbor pooblašča svet, ki je pristojen za proračun, da koristi proračunsko rezervo od pretekle do prihodnje seje občinskega ljudskega odbora največ do 1% razpoložljivih sredstev. Za proračun pristojni svet mora na prvi prihodnji seji poročati občinskemu ljudskemu odboru o vsakem izdatku, ki ga je odredil iz proračunske rezerve. 5. člen Finančno-samostojni zavodi, ki ustvarijo presežek dohodkov nad izdatki, razdelijo doseženi presežek dohodkov nad izdatki takole: ' a) v sklad za nagrade največ 50% presežka z omejitvijo, da ta znesek ne sme presegati dvanajstino zneska rednih osebnih izdatkov za leto 1956; b) v sklad za nadomestitev in dopolnitev ostali del presežka. Ce ima finančno samostojni zavod po odločbi o ustanovitvi še kak drug sklad, določi svet za gospodarstvo, kolikšen del doseženega presežka, dohodkov nad izdatki, ki preostane po plačilu v sklad za nagrade, gre v letu 1956 v posamezne druge sklade. Za razdelitev presežka dohodkov nad izdatki, ki ga doseže zdravstveni zavod, veljata odlok o finansiranju in poslovanju zdravstvenih zavodov (Uradni list FLRJ št. 14/53) in odredba o skladih zdravstvenih zavodov s samostojnim finansiranjem (Uradni list LRS Št. 17/53). 6. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Koper, uporablja pa se od 1. jan. 1956. Štev. 3/12. Ilirska Bistrica, 29. maja 1956. Predsednik Anton Gustinčič, 1. r. OBČINA SEŽANA Občinski ljudski odbor Sežana je na podlagi 24. člena Statuta občine Sežana na seji 29. maja 195S sprejel DRUŽBENI PLAN OBCfNE SEŽANA ZA LETO 1056 1. člen Sprejme se družbeni plan občine Sežana za leto 1956, ki se glasi: PRVI DEL Osnovne smernice gospodarskega razvoja v letu 1956 (Smernice za razvoj gospodarstva so objavljene na krajevni običajni način s tem, da so razobešene na razglasni deski občinskega ljudskega odbora. Uradni vestnik jih ne bo objavljal zaradi pomanjkanja prostora). DRUGI DEL Da bo dosežen gospodarski razvoj, kot je predviden za leto 1956 s tem družbenim planom, se predpisujejo naslednji ekonomski ukrepi: ENAJSTO POGLAVJE Amortizacija 1. Gostinska podjetja in gostišča, obrtna podjetja in delavnice ter komunalna podjetja plačujejo amorti- zacijo za leto 1956 po amortizacijskih stopnjah, ki jih določajo zvezni predpisi. Glede na določbo prejšnjega odstavka obračunavajo gostinska podjetja in gostišča amortizacijo za specifični inventar: skupno 33'/* — za odpis 33'/'. 2. V prejšnji točki navedene gospodarske organizacije morajo plačevati polni znesek predpisane amortizacije. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka bodo plačevale v letu 1956 obrtne delavnice in obrtna podjetja, ki bodo na novo ustanovljena, samo tisti del amortizacije, ki je potreben za vzdrževanje. 3. Sredstva amortizacijskega sklada gostinskih podjetij in gostišč ter komunalnih podjetij, ki jih ta podjetja in gostišča ne izkoristijo, se smejo do 60% uporabiti kot bančna sredstva za dolgoročna posojila gostinskim oziroma komunalnim podjetjem. Vračilni rok za ta posojila ne sme biti daljši od treh let, obrestna mera pa sme znašati največ 5%. Posojila za gostinstvo iz teh sredstev odobrava Narodna banka FLRJ — podružnica v Sežani na predlog sveta za družbeni plan in finance občinskega ljudskega odbora. DVANAJSTO POGLAVJE Obresti od osnovnih sredstev 1. Obrestna mera od osnovnih sredstev gostinskih podjetij in gostišč, obrti in obrtnih delavnic ter komunalnih podjetij in delavnic se bo obračunavala in plačevala po stopnji 6%. Ne glede na določbo v prejšnjem odstavku bo gostinsko podjetje sHotel Triglava v Sežani obračunavalo in plačevalo obresti na osnovna sredstva po stopnji 4%. 2. Obresti od osnovnih sredstev, ki jih plačujejo obrtna in gostinska podjetja, obrtne delavnice in gostišča ter komunalna podjetja in delavnice, so dohodek občinskega investicijskega sklada. 3. Splošne kmetijske zadruge bodo obračunavale obresti od osnovnih sredstev po stopnji 6%. Te obresti gredo v investicijski sklad splošne kmetijske zadruge, ki jih plačuje. TRINAJSTO POGLAVJE Formiranje plač v trgovini in gostinstvu 1. Plače v trgovini in gostinstvu se formirajo na osnovi določenega odstotka od prometa. Višino odstotka iz prejšnje točke določi občinski ljudski odbor s posebnim odlokom za posamezna trgovska in gostinska podjetja. 3 V odstotku, ki se določi v smislu jirvc oziroma druge točke tega poglavja, so poleg plač zajete tudi obveznosti po zveznih predpisih o socialnem zavarovanju. o prispevku za stanovanjsko graditev in o proračunskem prispevku za plače. STIMNAJSKO POGLAVJE Tarifa občinskega prometnega davka od premeta na drobno in od obrtnih storitev zasebnikom 1. Na ves maloprodajni promet v trgovini na drobno in za vse storitve zasebnikom se določi občinski prometni davek v višini 5%o (pet promile). 2. Občinski prometni davek je dohodek občinskega proračuna. Stran 298 URADNI VESTNIK Štev. 34 — 6. julija 1938 PETNAJSTO POGLAVJE Deiitev dobička splošnih kmetijskih zadrug, trgovskih podjetij, prodajain, proizvajainih in komunalnih podjetij. 1. Splošne kmtijske zadruge plačujejo po izločitvi dela, ki ustreza zveznemu davku od dobička, od ostanka dobička 50% v občinski proračun. 2. Trgovska podjetja na drobno in trgovine plačujejo po izločitvi sredstev za razdelitev potrošnikom od ostanka dobička 50% v občinski proračun ter 50% v občinski investicijski sklad. 3. Prodajalne proizvajalnih podjetij plačujejo po izločitvi dela dobička, ki se steka v okrajni investicijski sklad, ter dela za plače iz dobička ostanek dobička v občinski proračun. 4. Komunalna podjetja plačujejo od ostanka dobička, ki ostane po izločitvi zveznega davka in plač, 25% v sklad za samostojno razpolaganje in 75% v občinski proračun. Plače iz dobička obračunajo komunalna podjetja v višini 8% od plač po tarifnem pravilniku. V znesku, izračunanem na podlagi odstotka, so zajete plače, prispevek za socialno zavarovanje in stanovanjski prispevek. ŠESTNAJSTO POGLAVJE Obveznosti pavšalistov 1. Občinski ljudski odbor določi s posebnim odlokom, katera gostišča, obrtna podjetja in delavnice ter komunalna podjetja in obrti obračunavajo in plačujejo svoje obveznosti do družbenega investicijskega sklada in proračuna ter stalne prispevke družbeni skupnosti v enem samem pavšalnem znesku v smislu določb 114, 117. in 121. člena uredbe o delitvi celotnega dohodka gospodarskih oroganizacij (Uradni list FLRJ št. 10-86(56). Višino pavšalnega zneska bo določil zavezancem iz prvega odstavka svet za družbeni plan in finance občinskega ljudskega odbora, vsakemu s posebno odločbo. 2. Pavšalni znesek je v enakih delih dohodek občinskega investicijskega sklada (50%) in dohodek občinskega proračuna (50%). SEDEMNAJSTO POGLAVJE c) sklad za pospeševanje gozdarstva* bivše občine Sežana. 2. Pravice, obveznosti in sredstva ukinjenih skladov se prenesejo na občinski investicijski sklad. 3. V občinski investicijski sklad se stekajo: a) obresti od osnovnih sredstev komunalnih podjetij; b) 50% sredstev za samostojno razpolaganje trgovskih podjetij in trgovin; c) 55% občinske doklade na dohodke iz kmetijstva; d) 45% dohodkov od taks na priprave za proizvodnjo (žganjarske kotle, mlatilnice, rečne in potočne mline) in od takse na meljavo po veljavnih predpisih; e) drugi dohodki, ki jih določajo posebni zvezni predpisi. 4. Sredstva občinskega investicijskega sklada, ki izvirajo iz vplačil 55% občinske doklade pod c) in iz vplačil 45% od taks pod d) prejšnje točke, se smejo uporabiti samo za investicije za napredek kmetijstva. 5. Sredstva občinskega investicijskega sklada, ki izvirajo iz vplačil 50% sredstev za samostojno razpolaganje trgovskih podjetij in trgovin, se smejo uporabiti samo za investicijska posojila trgovskim podjetjem in trgovinam. DEVETNAJSTO POGLAVJE Cestni skiad I. Na podlagi 9. razdelka XXV. poglavja zveznega družbenega plana se ustanovi občinski cestni sklad. 2 V občinski cestni sklad se stekajo sledeča sredstva: a) 30% od takse na vozove; b) del prometnega davka od prevoznih storitev zasebnih lastnikov cestnih vozil; c) del denarnih kazni, plačanih zaradi kršitve prometnih predpisov, ki jih izrečejo pristojni organi; d) dohodki od prodane trave, sadja in drevja z zemljišč, ki spadajo k cesti. 3. Sredstva občinskega cestnega sklada se uporabijo za investicijsko vzdrževanje in modernizacijo cest. Občinska doklada na dohodke od kmetijstva in obrtništva 1. Občinska doklada na dohodke od kmetijstva ln obrtništva se določi v višini 6% na naslednji osnovi: a) v kmetijstvu od katastrskega dohodka; b) v obrtništvu od celotnega dohodka. 2. Občinske doklade so dohodek občine in se delijo: a) na občinski investicijski sklad v višini 55%; b) na občinski proračun v višini 45%. OSEMNAJSTO POGLAVJE Občinski investicijski sklad 1. Na podlagi določb 6. razdelka XXV. poglavja zveznega družbenega plana se ukinejo naslednji skladi: a) sklad za komunalno gradnjo bivše občine Sežana; b) sklad za pospeševanje kmetijstva bivše občine Sežana; DVAJSETO POGLAVJE Sredstva proračuna in skladov občine Sežana 1. V letu 1956 bo razpolagala občina Sežana s skupnimi sredstvi za finansiranje proračunskih izdatkov v višini 60,822.000 dinarjev. Sredstva bodo zagotovljena iz naslednjih virov: del prometnega davka na vino in žganje del davka na dohodek iz kmetijstva del davka na dohodek samostojnih poklicev in premoženja del prispevka za proračun iz dobička gospodarskih organizacij (razen komunalnih podjetij in obrtov) del posebnega prispevka v proračun iz plač 8.843.000 din 8.700.000 din 1.300.000 din 16,396.000 din 780.000 din del prometnega davka od zasebnikov (brez davka na promet od prevoznih storitev) _ 3,200.000 din na prometnem davku maloprodajnega prometa 2,750.000 din Štev. 34 — 6. julija 1955 TERAHNi VESTNm Strati 299 rta dohodnini v stalnih zneskih aa davku na dediščine in darila iz proračunskega prispevka komunalnih podjetij in obrtov, trgovin, gostiln, obrti in kmetijskih zadrug 15% občinske doklade na dohodke iz kmetijstva ibcinska doklada na dohodke izven kmetijstva občinski prometni davek jbčinske takse iohodki državnih uradov in ustanov ostali proračunski dohodki dotacija okraja Koper 1.600.000 din 50.000 din 3.722.000 din 1.792.000 din 350.000 din 3.500.000 din 1.200.000 din 60.000 din 1.200.000 din 5.379.000 din 2. Občinski investicijski sklad bo znašal v letu 1956 9,607.644 dinarjev. 3. Občinski cestni sklad bo znašal v letu 1956 skupno 1,554.000 dinarjev. 4. Občinski kreditni sklad za zidanje stanovanjskih hiš (ustanovljen s posebnim odlokom občinskega ljudskega odbora z dne 26. III. 1956 št. 02/2-1161/1-56) bo znašal v letu 1956 skupno 26,624.000 dinarjev. 2. člen Ta družbeni plan velja od prvega januarja 1956. St. 02 1-1908 1. Sežana, 29. maja 1956. . Predsednik Alfonz Grmek, 1. r. Občinski ljudski odbor Sežana je na podlagi 24. člena Statuta občine Sežana in 43. člena Temeljnega zakona o proračunih (Uradni list FLRJ št. 13-126-56) na seji 29. maja 1956 sprejel ODLOK O PRORAČUNU OBČINE SEŽANA ZA LETO 1956 1. člen Proračun občine Sežana za leto 1956 s posebnimi prilogami obsega: 1. občinski proračun: z dohodki v znesku 60,822.000 din in izdatki v znesku 60,822.000 din 2. predračune finančno samostojnih zavodov: z dohodki v znesku 11,236.000 din in z izdatki v znesku 16,885.000 din ter s presežkom izdatkov 5,649.000 din 2. člen Presežek izdatkov nad dohodki v predračunih finančno samostojnih zavodov v skupnem znesku 5,649.000 din se krije z dotacijami iz občinskega proračuna. 3. člen Finančno samostojni zavodi, ki po svojem predračunu nimajo planiranega presežka dohodkov nad izdatki, razdelijo preseženi dohodek nad izdatki takole: a) v sklad za nagrada največ 50% presežka z omejitvijo, da ta znesek ne sme presegati */,a zneska rednih osebnih izdatkov za leto 1956. b) v sklad za nadomestitev in dopolnitev ostali del presežka. Za razdelitev presežka dohodkov nad izdatki, ki ga dosežejo zdravstveni zavodi, velja odlok o finansiranju in poslovanju zdravstvenih zavodov (Uradni list FLRJ št. 14/53) in uredba o skladih zdravstvenih zavodov s samostojnim financiranjem (Uradni list LRS št. 17/53). 4. člen Predračune občinskih organov in zavodov, ki bi se na novo ustanovili, potrjuje občinski ljudski odbor. Nove predpise, ki bi imeli za posledico povečanje izdatkov iz občinskega proračuna, izdaja občinski ljudski odbor. 5. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Koper, uporablja pa se od prvega januarja 1956. St. 01 3-1909 1. Sežana, 29. maja 1956. Predsednik Alfonz Grmek, 1. r. Občinski ljudski odbor Sežana je na podlagi določb 114, 117. in 121. člena Uredbe o delitvi celotnega dohodka gospodarskih organizacij (Uradni list FLRJ št. 10-86/56) v zvezi s prvo točko XVI. poglavja družbenega plana občine Sežana za leto 1956 na seji 29. maja 1956 sprejel ODLOČBO O DOLOČITVI GOSTIŠČ, OBRTNIH PODJETIJ IN DELAVNIC TER KOMUNALNIH PODJETIJ IN OBRTOV, KI PLAČUJEJO SVOJE OBVEZNOSTI V PAVŠALNEM ZNESKU 1. člen Naslednje gospodarske organizacije na območju občine Sežana obračunavajo in plačujejo svoje obveznosti do družbenega investicijskega sklada in preračuna ter stalne prispevke družbeni skupnosti v enem samem pavšalnem znesku: a) Gostišča.: 1. Kavarna * Šport« v Sežani; 2. Gostilna Tomaj v Tomaju; 3. Gostilna v Lipici. b) Obrtna podjetja in delavnice: 1. Mizarska delavnica v Krepljah; 2. Krojaška delavnica v Sežani; 3. Čevljarska delavnica v Sežani; 4. Čevljarska delavnica v Skopem; 5. Čevljarska zadruga v Štanjelu; 6. Elektromehanika v Sežani; 7. Remontno gradbeno podjetje Dutovlje; 8. Mesnica v Sežani; 9. *Mlin-žaga* v Tomaju; 10. >Brivsko-frizerski salon« v Sežani; 11. *Fototehnika<[ v Sežani. c) Komunalna podjetja in obrti: 1. Pekarna Dutovlje v Dutovljah. 2. člen Višino pavšalnega zneska bo določil zavezancem, navedenim v prvem členu, svet za družbeni plan in finance občinskega ljudskega odbora, vsakemu s posebno odločbo. 3. člen Ta odlok velja od prvega januarja 1956. štev. 02/2-1S75/1 Sežana, 29. maja 1956. Predsednik Aifonz Grmek, 1. r. Stran, 300 URADNI VESTNIK Štev. 34 — 6. julija 1956 OBČINA PIRAN Na podlagi 59. člena Uredbe o trgovanju ter o trgovskih podjetjih in trgovinah (Uradni list FLRJ štev. 37-430/55), 48. člena Uredbe o gostinskih podjetjih in gostiščih (Uradni list FLRJ št. 6-43/54), 3. in 8. člena Temeljnega zakona o prekrških (Uradni list FLRJ št. 58-633/55), določil prilog I/A-1/LXXXIV-5, Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih odborov (Uradni list FLRJ št. 34-371/55) in 9. točke 53. člena Statuta občine Piran, je Svet za gospodarstvo Občinskega ljudskega odbora Piran na svoji seji dne 11. junija 1956 sprejel naslednjo ODREDBO O POSLOVNEM ČASU TRGOVSKIH PODJETIJ IN TRGOVIN TER GOSTINSKIH PODJETIJ IN GOSTlRC V OBČINI PIRAN I. Splošne določba 1. člen Svet za gospodarstvo občinskega ljudskega odbora predpisuje s to odredbo: a. najdaljši poslovni čas za gostinska podjetja in gostišča. V tem predpisanem najkrajšem oziroma najdaljšem dopustnem času morajo biti trgovske in gostinske poslovalnice odprte za stranke. 2. člen Oddelek za gospodarstvo sme v izjemnih primerih (zaradi adaptacije, inventure in podobno), če je nujno potrebno, določiti, da se poslovalnica zapre med delovnim časom. Oddelek za gospodarstvo lahko tudi dovoli v izjemnih primerih gostinskim poslovalnicam podaljšanje poslovnega časa proti plačilu predpisane takse. Ob državnih, prvomajskih in novoletnih praznikih lahko oddelek za gospodarstvo na predlog Trgovske ali Gostinske zbornice določi tudi krajši ali daljši poslovni Čas. 3. Člen Poslovni čas je različen pozimi in poleti. Zimski čas je od 1. oktobra do 31. marca. 4. člen Trgovske poslovalnice smejo biti odprte preko predpisanega najkrajšega poslovnega časa, če tako sklene delovni kolektiv. II. Trgovske posiovainice 5. člen Trgovine z živili in gospodarskimi potrebščinami (špecerije) morajo biti odprte ob delavnikih pozimi od 7. do 12. in od 15.30 do 18. ure, poleti pa od 6.30 do 12. ter od 17. do 19. ure. Druge trgovine morajo biti odprte ob delavnikih pozimi od 8. do 12. ter od 14. do 18. ure, poleti pa od 6.30 do 12. ter od 17. do 19. ure. Eno popoldne v tednu so lahko trgovine zaprte, Če tako določi delovni kolektiv; v sporazumu s Trgovinsko zbornico se za to določa Četrtek, zato pa morajo biti trgovine ta dan dopoldne odprte tudi pozimi do 13. ure. 6. člen Mesnice morajo biti odprte pozimi ob delavnikih od 6. do 12. ure, ob sobotah pa še popoldne od 14. do 18. ure, poleti pa ob delavnikih od 6. do 12. ure, ob nedeljah pa od 6. do 11. ure. V ponedeljek so mesnice lahko zaprte. Oddelek za gospodarstvo pa lahko določi eno ah več mesnic, ki morajo biti odprte tudi ob ponedeljkih. 7. člen Pekarne, prodajalne kruha in mlekarne morajo biti odprte pozimi in poleti ob delavnikih od 6. do 12. ure in od 15. do 17. ure, ob nedeljah in dela prostih dnevih pa od 6. do 10. ure. 8. člen Trafike in prodajalne časopisov morajo biti odprte pozimi ob delavnikih od 7. do 11.30 in od 15. do 18. ure, poleti pa od 6. do 11. in od 16.30 do 19 ure; ob nedeljah in dela prostih dnevih so trafike lahko zaprte, prodajalne Časopisov pa morajo biti odprte od 10. do 12. ure. 9. člen črpalke za pogonsko gorivo in mazivo morajo biti odprte nepretrgoma pozimi in poleti ob delavnikih, nedeljah in dela prostih dnevih. 10. člen Poslovni čas mora biti vidno objavljen v samem obratu. Če je obrat zaprt zaradi izjemnega dovoljenja, izdanega po 2. členu te odredbe, mora biti to dovoljenje objavljeno na vidnem mestu. H. člen Določba o poslovnem Času ne veljajo za trgovska podjetja na debelo in skladišča; zanje določa poslovni čas delovni kolektiv po potrebah svojih odjemalcev. --- III. Gostinske poslovalnice 12. člen Hoteli in prenočišča morajo biti nepretrgoma odprti pozimi in poleti, podnevi in ponoči; za sezonske hotele in prenočišča velja to za čas sezone. 13. člen Gostinska podjetja in gostišča morajo biti odprta ob delavnikih nepretrgoma od jutra do večera, pozimi najmanj do 22. ura, poleti do 23. ure; ob sobotah, nedeljah in dela prostih dnevih smejo biti odprta eno uro več, t. j. pozimi do 23. in poleti do 24. ure. Gostinske poslovalnice, v katerih v večernih urah ni pričakovati prometa, se smejo zapreti ob 21. uri. Gostinske poslovalnice se ne smejo odpirati pred 5. uro zjutraj, morajo pa se odpreti najkasneje ob 8, url zjutraj. Kavarne in restavracije pa so lahko odprte pozimi in poleti do 24. ure, ob sobotah, nedeljah In dela prostih dnevih pa do 1. ure zjutraj. Nočni bari smejo biti odprti do 4. ure zjutraj, ob sobotah, nedeljah in dela prostih dnevih pa do 5. ure zjutraj, ne smejo pa se odpirati pred 21. uro zvečer. Gostinske zoslovalnice smejo biti odprte vso noč od 36. aprila na 1. maj, od 1. maja na 2. maj; od 21. na 22. julij, od 28. na 29. november, od 29. na 30. november in od 31. decembra na 1. januar. Najpozneje četrt ure pred uro, določeno za zapiranje, se ne sme več izdajati hrane in pijače. 14. člen Slaščičarne gostinske narave morajo biti odprta ob delavnikih od 8. do 13. ure in od 14. do 20. ure, ob nedeljah in drugih dela prostih dnevih pa od 8. do 13. ure. Druge slaščičarne imajo poslovni čas kot trgovine. 15. Člen Menze — ljudske kuhinje smejo biti odprte ob nedeljah in dela prostih dnevih od 12. do 15. in od 18. do 21. ure; če delijo tudi zajtrk pa tudi od 5. do 8. ure zjutraj. IV. Kazenske določbe 16. člen Ta odredba velja takoj po objavi. Štev. 0201-122/2 Piran, 13. junija 1956. Predsednik Davorin Feriigoj, L r. Štev. 34 — 6. julija 1956 URADNI VESTNIK Stran 301 VELJAVNA RAZPREDELNICA ZA TOČKOVANJE STANOVANJ OBČINE SEŽANA (k odloku, ki smo ga objavili v 30. štev. Vestnika) Zap. Oois vrednot Irt ee tnSlrnioir. OCEN A št. točke 1- Lega hiše: zazidalni ustroj, obsončenje. razgledi neugodna 1 srednja 2 dobra 3 2. Vplivi okolice: dim, smrad, ropot, prah itd. močan 0 srednji 3 brez 5 3. Razvid (orientacija^ stanovanjskih prostorov neugoden 1 srednji 2 dober 4 4. Dostop do stanovanja in ureditev vhodnega okolja neugoden 6,5 srednji 1 ugoden 1,5 5. Dovoz do kleti, drvarnice in dvorišča z vozom nedostopen 0 teže dostopen 9,5 dober 6,1 6. Uporabnost dvorišča, vrta in parka ne 0,5 delno 1 v celoti ' L5 7. Odtoki (kanalizacije) brez 6 pomanjkl. 1 dobra 1,5 8. Zasnova (koncept) stanovanja nepraktična 1 zadovoljiva 4 sodobna 6 9. Električna napeljava brez tijid 'ometom pod ometom 2 10. Ogrevanje prostorov brez peči 6,5 za vsako peč 6,5 11. Toplotna osamitev (izolacija) mrzlo stanovanj e 0 delno pomanjkljiva 2 zadovoljiva 4 12. Sestava (konstrukcija) stropa neustrezen strop 9 neometan strop 2 ometan strop 3 13. Obvarovanje (izolacija) proti vlagi vlažno 0 mestoma vlažno 1 suho stanovanje 2 14. Kakovost ometa, slikarije in opleskov slaba in zanemarjena 0 normalna kakovost 2 solidna in trpežna 3 15. Obloge sten, stranskih prostorov In kuhinje brez 6 oljnati P lesk l lesene obloge ker P m- plošče kamen 2 16. Okenski zasloni brez 6 platneni zastori polknice i lesene rebrače (rolete) 3,5 17. Kakovost mizarskih izdelkov slaba 1 pomanjkljiva 3 zadovoljiva 6 18. Lega (položaj) stanovanja kletno, tla nad i m kletno, podstrešno pod nivojemtla od 6-1 m 0 pod nivojem snovanje 1. nadstr. 1 7 navadno stanovanje 5 19. Dnevna razsvetljava brez oken 6 pomanjkljiva l dobra 3 20. Višina prostorov ; do 2,4 m 6.5 2,4—2,S m 2,3—3,2 m 3 2 nad 3,2 m 1 21. Oskrba z vodo vodnjak 9,5 vodovod vodovod vodovod zunaj l iztok več i2tokov stanovanja v stanovali ju v stanovanju 2 3,5 4 22. Stranišče slabo Izven hiše 0,5 suho v hiši 1 1YR , WC suho za več skupaj V, Jan v hiši v 3 W C v stanovanj u 4 23. Kakovost tal v kuhinji cement opeka 1 mehki les 1,5 g plošč. te ra co 2 34. Kakovost tal v pritiklinah cement opeka 0.5 m.„ki 1., ' 2.S plošče teraco L5 25- Kakovost tal v sobah opeka 0 mehki les Parket ms n Ki res R noi e j ^ 4 plošče teraco 1 2$. Vpliv nadstropij, če ni dvigala pritličje ob zemlji 1,5 visoko pritličje 3 IV. nadstropje 1 III. 11. nadstropje nadstropje 1,5 2 1. nadstropje 2,5 27. Razmerje površin sob in kuhinje do pritiklin površina 1:1 0 površina 3:1 1 površina površina 3:1 4:1 3 5 površina nad 5:1 7 33. Kvadratura kletnih prostorov, za katere se ne plačuje najemnine brez takih pritiklin 0 do 5 m: 1 5—10 m2 1(1-15 mi 15—20 m2 2 3 4 Za vsakih nadaljnjih 16 m' Se ena točka 26—25 mi 5 29. Kopalnica brez kopalnice 6 kad peč 3 3 prha 2 36. Štedilnik < brez 0 zidan dober 4 zidan železen slab dober 2 5 železen slab 3 31. Ako je delilna stena med stanovanjem tanjša od 35 cm, se odbijejo tri točke_______________._____ Stran 302 URADNI VESTNIK Štev. 34 — 6. julija 1956 OLO Poroči!o s sej svetov SVET ZA GOSPODARSTVO Na 23. seji 21. t. m. so člani Sveta za gospodarstvo razpravljali o investicijah, ki bodo letos finansirane iz okrajnega proračuna. Ta sredstva bodo znašala letos, če ne upoštevamo raznih skladov, 53 milijonov dinarjev. Ker so sredstva majhna, so razpravljali člani Sveta le o najvažnejših objektih: dokončanje glavnih del na gradnji višinskega vodovoda v Piranu in Portorožu, nadaljevanje gradnje brkinske ceste, najnujnejše adaptacije upravnih, sodnih in šolskih poslopij, vzdrževanje melioracijskih naprav in izdelava načrtov za gradnjo nekaterih objektov za gospodarstvo in družbeni standard. Določili so, da bosta pri razporejanju tekočih sredstev imeli prednost gradnja brkinske ceste in dokončanje višinskega vodovoda v Piranu in Portorožu. V nadaljevanju so člani Sveta ponovno pregledali sredstva okrajnega investicijskega sklada. Analiza, ki jo je podal podpredsednik OLO Franc Klobučar, kaže, da so sredstva, ki bodo zbrana po družbenem planu, deloma blokirana z zvezno uredbo, deloma bodo uporabljena za sodelovanje okraja pri kreditih iz splošnega investicijskega sklada, deloma pa so že namenjena za plačilo lanskih obveznosti. Zato tudi letos ne moremo računati na večja posojila iz okrajnega kreditnega sklada za gospodarske investicije. Na šesti seji Sveta za cestni promet 22. junija, so v začetku razpravljali o voznih redih potniškega prometa. V kratkem bo dotiskan prvi vozni red potniških zvez v našem okraju, ki bo zajel razen cestnega prometa tudi pomorske iinije in železniško povezavo z motornim vlakom do Ljubljane. Sklenili so, da bodo odslej redno tiska-ii vozne rede vseh transportnih podjetij skupno enkrat letno; zato bodo morala podjetja v bodoče predvidevati svoje vožnje za sezonski in izvensezonski čas za določeno leto vnaprej. Svet za cestni promet je pri razpravi o organizaciji prometa obravnaval tudi pritožbo občine Divača zaradi ukinitve Siavnikove avtobusne linije na progi Koper—Sežana. Prizadeti so se pritožili, češ da ni jutranjih zvez. Skozi Sežano proti Divači vozi poleg treh rednih avtobusnih linij, ki jih vzdržuje goriško avtobusno podjetje, še jutranji poštni avtobus in vlak, z od hodom iz Sežane ob šestih, ki ima v Divači zvezo z avtobusom proti Kopru. Glede na to je Svet pritožbo občine zavrnil. Načeli so tudi vprašanje ureditve prometa skozi Vremsko doiino proti Kopru. Za V zvezi z zmanjšanjem gradbene dejavnosti v okraju so člani Sveta ugotovili, da je podjetje »I. Maj« v Kopru pravilno preusmerilo svojo dejavnost in se reorganiziralo v remontno podjetje ter se začelo ukvarjati še z drugimi gradbenimi storitvami. Ce bo potrebna reorganizacija ostalih gradbenih podjetij v okraju, naj občinski ljudski odbori in upravni organi podjetij temeljito proučijo možnosti nadaljnjega razvoja in najdejo primerne organizacijske oblike. Pri reorganizaciji podjetij morajo upoštevati ekonomski učinek; cene gradbenih storitev je treba znižati — to je tudi namen sedanjih ekonomskih ukrepov. Na koncu seje so člani Sveta še razpravljali o nekaterih gospodar-sko-pravnih zadevah; določili so rok za konstituiranje tovarni ključavnic in kovinske galanterije »LAMA« v Dekanih 1. julij letos in sprejeli sklep o delitvi izjemnega dohodka, ki ga je podjetje ustvarilo med izgradnjo. Na podoben način so odločili o delitvi morebitnega dohodka podjetja v izgradnji »TOMOS« v Kopru. Podjetju »LIV« Postojna je bilo odloženo do konca leta povračilo kredita, ki ga je prejelo za svojo investicijsko graditev iz sredstev bivšega Okrajnega ljudskega odbora Postojna. Posebna komisija bo pregledala poslovanje podjetja in bo proučila možnosti njegovega nadaljnjega razvoja. rešitev tega vprašanja so zadolžili podjetje ^Slavnik«. Člani Sveta se niso strinjali s težnjami nekaterih avtobusnih podjetij, da bi začasno ukinili določene linije. O tem vprašanju bedo v primeru potrebe, razpravijali pozneje. V nadaljevanju so ponovno načeti vprašanja prometne varnosti. Pri na^ je prijavljenih nad 1.530 vozi!, od tega registriranih 1.158. Cestni promet je torej pri nas. v primerjavi z ostalimi kraji, močno razvit. Osvojili so nekatere predloge za izholjšanje varnosti prometa, ki jih je poda! poročevaiec tovariš Levec. Letos smo imeli v prvih šestih mesecih več prometnih nesreč, kot !ani v istem obdobju. Vzrok za to je iskati v tem. da vozniški kader nima tistega znanja kot bi ga moral imeti. Zlasti vel)^ to za poznavanje prometnih predpisov. V razpravi o poročilu Odseka za promet TNZ so se člani Sveta zavzemati za osnovanje šole za poklicne šoferje v Kopru. Voznikov nam stalno primankuje, edina soia vSloveniji na Ježici pri Ljubljani, pa ne zadostuje potrebam Slovenije. V našem okraju je ietos opravilo izpit za poklicne voznike komaj 13 kandidatov. Ker mnogo nezgod izvira tudi iz siabega vzdrževanja vozil, so se člani Sveta namenili, naj bi posebna komisija Sveta nadzorovala vzdrževanje vozi! pri posameznih gospodarskih organizacijah. Za sestavo predlogov za izboljšanje prometne varnosti in proučitev vprašanja nadziranja transportnih parkov je bila imenovana posebna komisija. SVET ZA KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO Devete seje Sveta za kmetijstvo, ki je bila 14. junija, so se razen članov Sveta udeležili podpredsednik OLO Franc Klobučar, zastopniki Okrajne zadružne zveze in kmetijski referenti občinskih ljudskih odborov. Najprej so razpravljali o okrajnem kmetijskem skladu in njegovih pravilih ter o predračunu dohodkov in izdatkov. Skupni izdatki sklada znašajo 32 milijonov 393.850 dinarjev, od tega bo porabljeno za pospeševanje sadjarstva 8,797 tisoč dinarjev, za vinogradništvo 1,244 tisoč dinarjev, za živinorejo 5,550 tisoč dinarjev, za poljedelstvo in vrtnarstvo 800 tisoč dinarjev, za čebelarstvo 400 tisoč dinarjev itd. Z ozirom na nove davčne predpise o določitvi taks na hibridne trte bodo razdelitev posameznih občin na vinorodne in nevinorod-ne okoliše predlagali v potrditev Okrajnemu ljudskemu odboru. Zatem ko so razpravljali o regulacijskih in melioracijskih delih ob rekah Rižanl, Kornalungi in Dragonji ter o nujnih ukrepih za preprečevanje škode na meliorira-nlh področjih, so v nadaljevanju seje sprejeli posebna navodila za zdravstveni pregled rastlin, njihovih delov in plodov pri prevozu na neokuženo področje. To je nujno potrebno zaradi tega, ker so posamezni okoliši koprskega okraja okuženi z rastlinskimi škodljivci. O stanju kmetijske šole Ravne, ki ni razveseljivo, so člani Sveta že večkrat razpravljali. Na tej seji so sprejeli sklep o reorganizaciji, ki naj pripomore, da bo šola in priključeno posestvo bolje služilo svojemu namenu. Člani Sveta so bili nato seznanjeni s položajem drevesnic in trsnic v okraju. Imenovali so posebno komisijo za pregled teh nasadov, o čemer bo le-ta poročala Svetu na prihodnji seji. Na koncu seje pa so razpravljali še o investicijskih sredstvih za kmetijstvo ter o proračunu okrajnega gozdnega sklada. SVET ZA CESTNI PROMET Štev. 34 — 6. julija 1956 URADNI "VESTNIK Stran 303 SEJA SVETA ZA SOCIALNO SKRBSTVO Svet za socialno varstvo je na svoji šesti seji 13. t. m., ki jo je vodil njegov predsednik Anton Ukmar, najprej obravnaval pritožbi uprav Mladinskega doma v Kopru in Doma počitka v Rodiku zoper odločbe občinskih ljudskih odborov v zadevah socialnega skrbstva in vprašanja nadaljnega obstoja obeh domov. Dokončen sklep še ni bil sprejet in so zato imenovali posebno komisijo, ki naj pripravi predloge za prihodnjo sejo sveta. Na tej seji so razpravljali tudi o nadaijnem obstoju Mladinskega doma v Kopru, kajti število oskrbovancev se bo z novim šolskim letom znatno zmanjšalo. Tudi v Mladinskem domu v Dutovljah bo število oskrbovancev precej padlo. Za potrebe okraja bo zadostoval le en Mladinski dom. Sklenili so predlagati okrajnemu ljudskemu odboru, naj z 31. avgustom ukine Mladinski dom v Kopru, preostale oskrbovance pa premesti v Mladinski dom v Dutovljah. Ker bo določeno število otrok oddanih tudi v rejo, so zadolžili Tajništvo za socialno varstvo naj skrbno spremlja razporeditev otrok. V primerih, da otroci ne bi našli ustreznega doma pri osebah, katerim bodo oddani v rejo, naj Tajništvo posreduje, odvzame otroke in jih pošlje v dom. Nato so načeli še vprašanje doma počitka v Rodiku. Zdi se, da je to eden naj slabših tovrstnih domov v Sloveniji. Za ureditev doma bi potrebovali nekaj milijonov dinarjev. Le-teh letos ne bo. Pri-tem je treba upoštevati še dejstvo, da število oskrbovancev stalno pada. Med tem ko jih je lani bilo v domu še 48, jih je letos le še 23. Zaradi majhnega števila oskrbovancev )je oskrbnina razmeroma draga. Uprava doma se bori tudi z velikimi težavami zaradi kadrov. Take in podobne težave imajo tudi v drugih domovih. Člani sveta so sklenili predlagati okrajnemu ljudskemu odboru ukinitev Doma počitka v Rodiku. V primeru, da TAKSNA OPROSTITEV ZA RASNE, LOVSKE IN REŠEVALNE PSE Uradni iist FLRJ št. 19-222/66 od 3. maja letos je objavil odločbo Državnega sekretariata za gospodarstvo FLRJ o taksni oprostitvi za rasne, lovske in reševalne pse. V prvi točki je odrejeno, da se taksa iz tar. štev. 64 Zakona o taksah, ki jo predpisuje Uredba o spremembah in dopolnitvah taksne tarile Zakona o taksah (Ur. 1. FLRJ 6/56) ne plača za rasne, lovske in reševalne pse. Za izdajo potrdil o oprostitvi plačila taks je pristojna Okrajna lovska zveza Koper, ki vodi kartoteko lovskih in čistopasemskih psov v okraju Koper. Uprava za dohodke OLO OLO potrdi predlog sveta, bi preostale oskrbovance premestili po njihovi lastni odločitvi bodisi v Izolo, Piran ali Planino ali pa tudi v domove izven okraja. V nadaljevanju so v razpravi o problemih rehabilitacije invalidov imenovali v odbor za rehabilitacijo Register EiWdMsMt) it) zatMÉ orHMizMi) SPREMEMBE Reg b I 11/3 TRGOVSKO PODJETJE «ŽIVILA* PIRAN Nazivi poslovalnic in imena poslovodij se spremenijo: Poslovalnica št. 1 se imenuje: Trgovsko podjetje «Živila*, Trgovina s špecerijo «Mojca*, Piran, Trg I. maja Poslovodja: Ličen Vojko Poslovalnica št. 2 odslej: «Špecerija-delikatesa*, Piran, Kardeljev trg 1 Poslovodja Mešič Edi Poslovalnica št. 3 odslej: Trgovina s špecerijo «Piranka*, Ulica Mateotti 4, Piran Poslovodja: Pečenko Albin Poslovalnica št. 4 odslej: Trgovina s špecerijo «Pri kmetici*, Piran, UL 8. septembra Poslovodja: Jurca Jošt Poslovalnica št. 10 odslej: «Specerija-detikatesa*, Portorož 160 Poslovodja Kobler Vlado Poslovni predmet ostane nespremenjen Reg b I 103/8 Naziv podjetja: «OKRAS*, stikarstvo, pleskarstvo in črko slikarstvo, Izola Konstituiranje podjetja: 14. julij 1935 Predložitev pravil: 4. april 1936 Reg b II S8/3 Naziv podjetja: TOVARNA MESNIH IZDELKOV POSTOJNA Novi upravičenci za podpisovanje podjetja so: Čehovin Anten, vršilec dolžnosti direktorja, Vodovc Vladimir, vršilec dolžnosti računovodje. Murkovič Stane, direktor, ln Ceglar Leopold, računovodja. Reg b I 156/3 Naziv podjetja: PEKARNE IN SLAŠČIČARNE PIRAN Računovodja podjetja je: Sluga Lenka. invalidov Antona Ukmarja in Mirka Glavino. Ob koncu seje so sklenili ponovno predlagati Okrajnemu ljudskemu odboru uvedbo 2% prometnega davka na alkoholne pijače. Zbrana sredstva bi porabili po občinah za potrebe mlečnih kuhinj, dijaških kuhinj in za potrebe v boju zoper alkoholizem. Reg b I 68/2 Naziv podjetja: «INTEREUROPA", mednarodna špedicija in transport KOPER Nov upravičenec za podpisovanje podjetja: Volk Dorko, namestnik direktorja, v vseh poslih. Reg b I 189/1 Naziv in sedež podjetja: «F1LUS*, trgovsko podjetje za promet z znamkami in filatelističnim priborom, LJUBLJANA Naziv in sedež poslovalnice: «FILUS«, trgovsko podjetje za promet z znamkami in filatetistič-ntm priborom, LJUBLJANA — Podružnica: KOPER, Verdijeva 11, II. nadstropje Poslovni predmet: Trgovina in komisijska prodaja poštnih vrednotnic, kole kov, filatelističnega pribora in filatelistične literature. Ime upravnika: Mrak Ljubomir, Koper, Čevljarska H Podružnico je ustanovil: Upravni .odbor Trgovskega podjetja «Filus* v Ljubljani. Pravice podružnice: Podružnica samostojno nabavlja blago in ga sprejema v komisijsko prodajo. Cenò blagu določa sama. Reg b II 126/2 Naziv podjetja: PLESKARSTVO, SOBOSL1KAR-STVO IN CKKOSLIKARSTVO POSTOJNA Nov knjigovodja je: Bombač Ana Izbriše se dosedanji knjigovodja: Telič Ivan. Reg b I 21/3 Naziv podjetja: Trgovsko podjetje ribiške industrije za izvoz in uvoz sveže in konzervirane ribe in ostalih proizvodov «DELAMARIS* Izola Nadaljnji upravičenec za podpisovanje je: Makovec Rajko, samostojni referent za uvoz. Keg b II 59/3 Naziv podjetja: Splošno gradb. podjetje «GRADNJE" Postojna Nov direktor podjetja: je Coki Ignac Izbriše se dosedanji direktor: Bauman Franc. Reg b I 190 1 Naziv podjetja: Zadružno podjetje «VINOSAD* Koper se na podlagi Občinskega Ljudskega odbora v Kopru z dne SKLIC SEJE OLO KOPER NA PODLAGI 46. ČLENA STATUTA OKRAJA KOPER SKLICUJEM 13. SEJO OKRAJNEGA ZBORA IN ZBORA PROIZVAJALCEV OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA KOPER, KI BO V SREDO 11. JULIJA 1956 V MALI DVORANI GLEDALIŠČA V KOPRU. ZAČETEK SEJE OB 9. URI. PREDLOG DNEVNEGA REDA BO ODBORNIKOM POSLAN NAKNADNO. KOPER, 6. JULIJA 1956. PREDSEDNIK OLO ALBIN DUJC, L R Stran 304 TntAflMI VESTNIK Štev. 34 — 6. julija 1958 4. I. 1956. št. IL1880/1, preimenuje v Zadružno podjetje "ZADRU2NI SERVIS« Koper Poslovni predmet: a) Obnova vinogradništva in sadjarstva in ostalih del v kmetijstvu z lastnimi stroji na zemljiščih državnih in zadružnih posestev, kakor na posestvih drugih organizacij in individualnih kmetovalcev; b) Izdelava idejnih in glavnih načrtov, investicijskih programov . v obnovi kmetijstva, usmerje-vanje in nadzor nad izvajanjem del in gradenj. Projektiranje manjših melioracij in vodnogospodarskih del ter manjših gospodarskih poslopij in nizkih gradenj v kmetijstvu na splošno. Projekte in ostale izdelke gradenj projektivnega biroja podpisuje pooblaščeni projektant, ki ga podjetje postavi s pristankom občinskega ljudskega odbora; c) Vzdrževanje in popravilo strojev, priključkov motornih vozil, orodja in ostala mehanična popravila za lastne potrebe, potrebe drugih organizacij in privatnikov; č) Trgovina na drobno in debelo z nadomestnimi deli, potrošnim materialom, priborom in pneu-matiko, s traktorji in ostalimi motornimi vozili s pripadajočimi priključki in prikolicami, z motornimi kolesi in dvokolesi, z vsemi vrstami kmetijskih strojev in orodja ter mehaničnih strojev za obdelavo. Ime direktorja: Suban Ivan. Podjetje je ustanovila: Okrajna Zadružna zveza Koper s sklepom IV. rednega občnega zbora delegatov dne 11. IV. 1953. Poleg direktorja podpisuje za podjetje: Rožman Alojz, računovodja. Reg b I 19C/2 Trgovsko podjetje xAVTO-JADRAN«, trgovina z av-tomaterialom, KOPER se na podlagi Občinskega ljudskega odbora v Kopru z dne 29. decembra 1956, št. 1421/ 1 priključi Zadružnemu podjetju xZADRUZNI SERVIS«, KOPER, prej Zadružno podjetje *vinosad". Reg b I 52/3 xMLEKO«, odkup, predelava ln prodaja mleka in mlečnih izdelkov, Izola Poslovni predmet se spremeni ln glasi: Nakup in prodaja mleka in mlečnih izdelkov na debelo in na drobno; konzerviranje in prede-. lava mleka; prodaja v lastnih prodajalnah na drobno mleka, mlečnih izdelkov, jajc, kruha, slaščic, bonbonov, brezalkoholnih pijač in sladoleda. Reg b I 57/2 TRGOVSKO PODJETJE xJADRO« PIRAN a) Nova poslovalnica: Trgovsko podjetje "JADRO« Piran, Trgovina "TRIKO' Piran, Kardeljev trg 8. Poslovni predmet: Nabava in prodaja vseh vrst perila (moško, damsko in otroško), nogavic, pletenin, drobne galanterije, pozamenterije, volne, gumbov in vse ostale kratke robe, re-pasiranje nogavic. Pravice trgovine: Poslovalnica nima samostojnih pravic. b) Poslovni predmet podjetja se razširi na: Repasiranje nogavic. Nabava in prodaja kovinske galanterije, filigranskih izdelkov, ribiških potrebščin in vseh artiklov za turizem. c) Izbriše se: Poslovalnica Trgovskega podjetja xjadro« z nazivom *Dom«, ki je priključena poslovalnici "Kovina*. Reg b 0 55/2 Gradbeno podjetje xKONSTRUK-TOR« Piran se na podlagi odločbe Občinskega ljudskega odbora Piran z dne 22. III. 1956, št. 03/02. 1069/56 spremeni v Obrinp podjetje xKONSTRUK-TOR« Piran Poslovni predmet odslej: Manjša in večja popravila, adaptacije, gradbene usluge obrtnega značaja. Nov računovodja: Cerne Stane. Izbriše se računovodja: Bezjako Dora. Reg. b I 55/2 Gradbeno podjetje xKONSTRUK-TOR« Piran se na podlagi odločbe Občinskega ljudskega odbora Piran z dne 22. 3. 1956, št. 03/02. 1069/56, spremeni v Obrtno gradbeno podjetje "KONSTRUKTOR« Piran Poslovni predmet odslej : Manjša in večja popravila, adaptacije, gradbene usluge obrtnega značaja. Reg b I 106/3 Gradbeno podjetje xLESNA GALANTERIJA« Izola je prešlo po odločbi Občinskega ljudskega odbora v Izoli z dne 20. 2. 1956, št.02/2-599/1, v prisilno upravo. Člani prisiine uprave so: Bojan Medved — prisilni upravnik, Leopold Cegiar, član Drago Ukmar, član. Za podjetje v prisilni upravi podpisujejo: Bojan Medved in Leopold Cegiar. Izbrišejo se: Slavko Jakša, v. d. direktorja Leopold Ceglar, računovodja. Reg b Ul 72/2 KOLODVORSKA RESTAVRACIJA Divača Konstituiranje podjetja: 9. decembra 1955. Pravila predložena dne 30. 3. 1936. Reg. b I 101/2 Lesno podjetje xMALA OPREMA« Izola se na podlagi sklepa Občinskega ijudskega odbora Izola z dne 13. 10. 1955, št. I/P-635/1-55 spremeni v xMALA OPREMA« Obrtno lesno podjetje Izola Poleg direktorja podpisujejo za podjetje: Jože Mikac. knjigovodja. Konstituiranje podjetja: 2. 6. 1955. Predložitev pravil: 30. 3. 1956. Izbriše se dosedanji upravičenec za podpisovanje: Gvido Mikac. Reg. b III 11/2 Naziv podjetja: Splošno gradbeno podjetje xKRA-SKI ZIDAR« Sežana Na podlagi sklepov Delavskih svetov podjetij: Splošno gradbeno podjetje "Kraški zidar« v Sežani in Remontno podjetje Sežana z dne 9. 1. 1956, št. 01/1-445/1-56, se Remontno podjetje Sežana priključi Spiošnemu gradbenemu pdojetju "Kraški zidar« v Sežani. V posledku združitve se Remontno podjetje Sežana pod reg. št. 63 zvezek III izbriše iz registra. Reg. b I 16/4 Naziv podjetja: SPLOSNA PLOVBA Koper sedež Piran Novi upravičenci za podpisovanje podjetja: Marijan Levičnik, sekretar, v slučajih odsotnosti direktorja in pomočnika direktorja, Janez Grunfeld, direktor računovodstva, v finančnih zadevah. Izbrišeta se: Franc Oman in Božidar Ravnikar. Reg. b II 101/3 Naziv podjetja: PODJETJE ZA VZDR2EVANJE PROG Postojna Direktor podjetja je: Ivo Lukežtč, višji tehnik. Izbriše se: ing. Rudi Smrekar, dosedanji direktor. Reg b I 142/2 Naziv podjetja: ZADRU2NO PODJETJE ZA IZVOZ IN UVOZ xFRUCTUS« Koper Novi upravičenci za podpisovanje podjetja: Gvido Furlan, računovodja, Ladislava Sturm, tajnica. Izbriše se: Marjanca Stekar, bivši računovodja. Reg b I 10/4 Naziv podjetja: TRGOVSKO PODJETJE xMAV-RICA« Izola Poslovni predmet podjetja se razširi na: , Prodaja radioaparatov in radio-materiala ter gramofonov in gra-mosonskih plošč. Pri poslovalnici št. 3 — xRazni artikli« se predmet poslovanja vpiše še: Trgovina z radioaparati in radio-materiaiom ter gramofoni z gramofonskimi ploščami. Reg b III 55/2 Naziv podjetja: KROJAŠKA DELAVNICA Sežana Nov knjigovodja podjetja: Renata Marenzi Izbriše se dosedanji knjigovodja: Danica Rener. Reg b II 110/2 Naziv podjetja: TRGOVINA xZARJA« ILIRSKA BISTRICA Konstituiranje podjetja: 26. 12. 1955. Predložitev pravil: 31. 3. 1956. Reg b II 109/2 Naziv podjetja: TRGOVINA .JELKA« Ilirska Bistrica Konstituiranje podjetja: 26. 12. 1955. Pravila predložena: 2. 4. 1956. Reg b III 50/3 Naziv oodjetja: AVTOPREVOZ — SE2ANA. Sežana Na novo se vpiše: Gabrijel Modero, vršilec dolžnosti direktorja. Izbriše se: Miro Pirc, dosedanji direktor. Reg b II 103/2 Naziv podjetja: Trgovsko podjetje "2ELEZNICAR« PIVKA — RADOHOVA VAS 40 Naziv poslovalnice: Trgovsko podjetje "2ELEZNICAR« Poslovalnica št. 2 Pivka — Radohova vas 51 Poslovni predmet: Nakup in prodaja mešanega blaga, obutve, tobačnih izdelkov, cigaretnega papirja na drobno. Ime poslovodje: Franc Rebec. Poslovalnico je ustanovilo: Trgovsko podjetje "Železničar« Dovoljenje izdal: Občinski ljudski odbor Pivka dne 18. 1. 1956, št. 03/2-145/1. Reg b I 148/2 Naziv podjetja: ELEKTRO — KOPER Koper Nadaljni upravičenec za podpisovanje podjetja je: Olivera Boštjančič, namestnik računovodje. Izdaja časopisno podjetje "Slovenski Jadran« — Tiska tiskarna "Jadran« — Ureja uredniški odbor OLO Koper Odgovorni urednik Jože Ropotar