CENIMO SVOBODO Letošnji Koledar Svobodne Slo¬ venije ima namesto uvoda pou¬ darjeno samo to misel, ki se je mi vse premalo zavedamo: cenimo svobodo, v kateri smo! Svobodo pred nasiljem, političnim in du¬ hovnim, pod katerim trepetajo do¬ ma zasužnjeni v obliki tajne poli¬ cije in miselnega diktata. Tudi če smo izgubili vse premoženje, če smo šli skozi trpljenje taborišč in persekucij od strani tistih, od ka¬ terih jih nismo pričakovali, prišli smo v svoj novi dom, kjer uživa¬ mo svobodo: svobodo govorenja, shajanja, veroizpovedi in pisanja. Uživamo vse tiste svoboščine, ki so v osnovi človečanskih pravic in še posebej demokratičnih državnih zajednic. Doma pa stradajo bolj kot kruha zdaj te in take svobo¬ de, ko jih tlači materialistični de¬ mon z bičem v roki, ki ti celo mi¬ sel, to božjo iskro v človeku, hoče predpisati in te kaznuje, če le su¬ mi, da ne gori z njegovo grma¬ do. Zapadni svet zdaj že umeya to komunistično telesno in duhovno nasilje nad človekom, zato se veže v obrambo svobode, pa tudi v boj za njo, da jo pribori tudi onim, ki so vjeti v sužnost duha med “ki¬ tajskimi zidovi železnih zaves”. Letošnji koledar ima močan pou¬ darek na tej borbi, opisujoč delo “Svobodne Evrope”, ki se vodi iz USA in gre z glasom “Ameriške¬ ga glasu” in “Zvona svobode” pre¬ ko vseh zaves do src zasužnjenih narodov, da jim oznanja kot sen tisti čas, ko bo svoboda spet delež slednjega človeka na tej božji zemlji. Cenimo svobodo! Ustvarjajmo iz nje! Prav to smo hoteli poudariti: koliko bi dali doma, da bi mogli j po resnici in svobodi ustvarjati njihovi pesniki, znanstveniki, zgo- dopisci, da bi mogli ljudje brati ta¬ ko knjigo kot je n. pr. naš Koledar. Saj to bi bil zanje nov svet, nov dih, ki bi zavel čez požganice opu- stošenih duš in jim razvnel nove¬ ga ognia za poznanje resnice in le¬ pote. Kako bohotna kulturna rast bi pognala iz suhih tal, če bi svo¬ boda odprla “s prstjo zasuta usta” in bi srce lahko zapelo iz duše in občutja! Zdaj pa pišejo le tisti, ki so predani diktatu od zgoraj, in pišeio tako, kot oblastniki zahteva¬ jo. Vsi tisti kulturni delavci, pes¬ niki in pisatelji, ki so nekoč tako plemenito in lepo peli, danes “gol¬ tajo gnev” in duše svojo notra¬ njost, da jim ne uide v besede, ki bi jim utegnile prinesti trpljenje, ječo, prisilno delo, če ne smrti. Resnica pri njih ima danes po¬ tvorjen obraz (“opičjo krinko” bi rekel z Župančičem za oznako ča¬ sa, ki ga je on soustvarjal!) in koliko napora in truda in časa bo veljalo celo generacijo, da bo res¬ nica in svoboda zopet dobila do¬ movinsko pravico v domovini! In tedaj bo treba spraviti z zgo¬ dovine to “opičjo krinko”, ki jo nadevajo zdaj diktatorji nanjo, ta “prisilni jopič”, v katerega ode¬ vajo poezijo in umetnost, to “la¬ kaj stvo” v duši, ki ga terjajo zdaj od kulturnika in slehernega člove¬ ka, v katerem ubijajo s krvavimi biči ta božji dih v njem: Svobodno Besedo. Mi živimo v svobodi, ustvarja¬ mo v svobodi in jo hočemo na no¬ vo osvojiti tudi za domovino. Da, slednji od nas še s svojim trplje¬ njem v teh letih prinaša k njej svoj mistični dar, svojo osebno žrtev za idejo svobode, zaradi ka¬ tere smo šli v širni svet. To v du¬ hovnem svetu mnogo, mnogo po¬ meni. Zavedajmo se, da smo zato šli med svobodne brezdomovince, da bomo zaslužili s svojo žrtvijo ali s svojo borbo domovini svobo- Churchillove priprave Pred nekaj tednih je bilo prvič objav¬ ljeno, da se pripravlja novi angleški mi¬ nistrski predsednik Churchill na ureja¬ nje sporov med vzhodom in zahodom. Tedaj se je govorilo o tem, da bo šel Churchill najprej v Washington, nato pa v Moskvo—v preteklosti da se je izkaza¬ lo, da je Churchill edini, ki zna govoriti s Stalinom. Pozneje je bilo potrjeno, da bo prišel januarja Churchill na konfe¬ renco s Trumanom v Washington, kako pa bo z njegovim potovanjem v Moskvo, pa še ni podatkov. Vse te priprave so se za angleško politiko izkazale kot ,pra- Vilne: v ozadje je stopila kriza zaradi perzijskega petroleja, težišče spora se je celo preneslo drugam, ker ameriška vlada še ni odobrila posojila predsedniku perzijske vlade Mosadegu. V Perziji se pripravljajo volitve in dopisniki ameri¬ ških listov pravijo, da se opaža, kako prehaja Mosadeg pod komunistični in moskovski vpliv. Spor s Perzijo tako ni več v škodo angleškemu prestižu, saj so imeli Angleži prav, ko morebitnim per¬ zijskim agentom komunizma niso popu¬ ščali. — Enako se razvija kriza v Egip¬ tu: egiptska vlada prehaja v odvisnost od egiptskih teroristov; med njimi bodo gotovo najbolj radikalni tisti, ki so se te¬ rorizma naučili v komunističnih vrstah in šolah. Treba je samo počakati, kdaj bodo v USA začeli slutiti prevelik vpliv Moskve in njenega rovarjenja v Egiptu in v vzhodnem delu Sredozemskega morja. “NIČ VEČ POPUŠČATI” Ko so se pripravljali razgovori v Rimu za atlantsko konferenco in so se zbirali v Strasburgu zastopniki držav, ki pri¬ pravljajo evropsko unijo, je Churchill svojim sodelavcem, ki so odhajali na te razgovore, naročil: “Nikjer nič ne po¬ puščajte. “Tako je angleški zunanji mi¬ nister Eden v Rimu nastopil proti temu, da bi angleška vojna sila sodelovala v evropski vojski in prav tako je vztra¬ jal pri tem, da mora biti Anglija tista, ki bo imela glavno besedo pri organizaci¬ ji poveljstva nad pomorskimi silami v Severnem Atlantiku. V Strasburgu je angleški notranji mi¬ nister sir Fyfe ponovil, da Anglija ne bo pristopila k evropski uniji in tudi ne bo sodelovala pri skupni evropski oborože¬ ni sili. Šel je še dalje in potrdil, da Anglija ne bo podpirala izvajanja Schu- manovega načrta in da ne bo priznala nobene “naddržavne kontrole” nad svo¬ jim gospodarstvom ali pa svojim oboro¬ ževanjem. Reakcija proti tem nastopom je bila i v Rimu i v Strasburgu zelo značilna. V Rimu je bil na zborovanju atlantskih držav prvič tudi zastopnik Grčije (Grči¬ ja in Turčija sta bili šele letos sprejeti v Atlantsko obrambno zvezo.) Na eni izmed sej je grški delegat vprašal an¬ gleškega zunanjega ministra Edena, kdaj misli Anglija Grčiji vrniti Ciper. Omenil je, da bi Grčija v tem slučaju podprla stališče Anglije v Egiptu. Eden pa grškemu delegatu na to sploh ni ma¬ ral odgovoriti, ampak je samo zmignil z rameni. V Strasburgu je bivši predsednik francoske vlade Reynaud ostro nastopil proti izjavam angleškega notranjega mi¬ nistra in napovedal, da verjetno fran¬ coski parlament ne bo odobril predloga za skupno evropsko oboroženo silo, ako Anglija ne pristopi k evropski uniji. Za¬ nosno je vprašal, kako more sedaj ta¬ ko odločno odbijati evropsko unijo Chur¬ chill, ko je bil vendar on tisti, ki je bil pred nekaj leti in vse do svojega prev¬ zema oblasti na vseh evropskih posve¬ tih glavni zagovornik izvedbe evropske unije. Sir Fyfe Reynaudu ni nič odgovo¬ ril, ponovil je samo, da ne more svojim prejšnjim izjavam ničesar dodati. REAKCIJA BELGIJE IN NIZOZEMSKE V Rimu pa sta bila belgijski in nizo¬ zemski zastopnik tista, ki sta s svojim nastopom izzvala veliko presenečenje^ Izgleda tako, da sta do skrajnosti iz¬ vedla stališče, ki ga zastopa sedaj an¬ gleška vlada in to do njegovega prave¬ ga pomena, ko sta izjavila, da niti bel¬ gijska niti nizozemska vlada ne bosta priznali, da bi nad njunimi oboroženi¬ mi silami poveljeval poveljnik druge narodnosti. Njune oborožene sile bodo poslušale samo povelja svojih poveljni¬ kov, ne pa ukazov skupnega vrhovnega poveljstva. V sredozemskem bazenu sta Grčija in Turčija zavzeli približno enako stališče, ko sta se izrekli proti temu. da bi bil ita¬ lijanski admiral tisti, ki bi poveljeval skupnim pomorskim silam v vzhodnem delu Sredozemskega morja. Ta nastop zastopnikov takozvanih ma¬ lih držav je pomemben, ker kaže, kako se še ni poleglo nezaupanje, ki ga je spočelo skupno vojskovanje v drugi sve¬ tovni vojni. Težko je misliti, da bi po¬ veljniki malih držav resno računali na to, da bi jih kdo smatral za popolnoma e- nakopravne z velikimi poveljniki, toda še pred ureditvijo skupnega poveljstva gre malim za poroštva ( ki bodo njiho¬ vim vojnim formacijam zavarovala o- premo in sodelovanje, ki je v drugi sve¬ tovni vojni bilo nezadostno. EISENHOWERJEVE UTEMELJITVE V Rimu pa so posveti rodili lepe sa¬ dove, tako je po zasedanju povdaril po¬ veljnik atlantskih obrambnih sil general E'senhower. Na zasedanju je bilo mno¬ go pojasnjenega in tako bodo lahko po¬ samezne vlade koristneje nadaljevale svoje delo za pripravo skupne obrambe. Evropski kontinent se bo moral organi¬ zirati tako, da si bo ustvaril skupno o- boroženo silo in zato meni, da se bo za¬ hodna Evropa vendarle združila. Ta po¬ vezanost pa mora biti gospodarska, poli¬ tična in vojaška. V svojih nadaljnjih iz¬ vajanjih je Eisenhower podčrtal da ima danes Evropa že toliko pripravljenega, da se lahko smatra, da je doseženo rav¬ notežje s silami vzhoda. Toda vse to ni dovolj, ker je popoln uspeh zahodnih evropskih oboroženih sil nemogoč, ako se v to oboroženo vojsko ne vključi tudi vojska zahodne Nemčije. Toda zahodni nemški vojak ne sme biti vključen kot vojak — najemnik in tudi ne sme biti nemški vojski prisojena podrejena vlo¬ ga. Nemška vojska mora biti priznana kot enakopravna z ostalimi. In to doseči je glavni cilj vseh nadaljnjih priprav. V februarju bo novo zasedanje atlant- "17 de Odubre" - el nuevo crucero Argentino Ayer llego a la base naval de Puerto Belgrano, el nuevo crucero liviano “17 de Octubre ’, que se incorpora a los efectivos de la armada argentina. Este buque de guerra fue originariamente el “Phoenix”, de la marina de guerra de Estados Unidos, e integro la septima fuerza anfibia que, bajo la di- reccion del vicealmirante Daniel E. Barney, tuvo destacada actuacion en la cam- paha del sudoeste del Pacifico, en la ultima conflagracion. Posteriormente fue adquirido por el gobierno argentino, juntamente con el “Boise”, su gemelo — que con el nombre de “9 de Julio” se incorporara tambien en breve a nuestra armada — y sometido a un reacondicionamiento en astilleros estadounidenses, donde se mejoro su equipo de artilleria e incluso se le doto con instalaciones de radar. El “17 de Octubre” fue puesto nuevamente en servicio en la mišma fecha de este ano, en Filadelfia, en cuya oportunidad su recepcion estuvo a cargo del embajador argentino en Estados Unidos. La moderna unidad de combate que lleva a aguas argentinas comandada por el capitan de navio Adolfo R. Piva, desplaza 10.000 toneladas, en 200 metros de eslora, 20 de manga y 12,8 de puntal. Cabe recordar que enarbolando su bandera de origen, el “Phoenix” estuvo en Buenos Aires en diciembre de 1938. "17 de Octubre" nova argentinska križarka Včeraj je priplula v pomorsko bazo Puerto Belgrano nova lahka križarka “17 de Octubre”, ki se je s tem vključila v enote argentinske vojne mornarice. Ta vojna ladja se je sprva imenovala “Phoenix” in je bila last vojne morna¬ rice Severnoameriških Združenih držav, kjer je bila pod poveljstvom viceadmi- rala Daniel-a Barney-a v sedmem amfibijskem sestavu. Ta ladja je odlično iz¬ vršila svoje poslanstvo na jugovzhodnem delu Pacifika v zadnji svetovni vojni. Kasneje jo je kupila argentinska vlada skupno z “Boise”, ki je ladja-dvojček kri¬ žarke “17 de Octubre” in se bo imenovala “Nueve de Julio”, kakor hitro bo vključena v argentinsko armado. Novo križarko so pred izročitvijo argentinskim vojaškim oblastem temelji¬ to predelali v severnoameriških ladjedelnicah, kjer so ji izboljšali zlasti topovske naprave in jo opremili z radarskim aparatom. Križarka “17 de Octubre” je bila splovljena 17. oktobra t. 1. v Philadephiji v prisotnosti argentinskega veleposlanika v USA. Ta moderna enota je prišla v argentinske vode pod poveljstvom pom. kapitana Adolfo R. Piva in odrine 10.000 brutoregisterskih ton. Omembe vredno je dejstvo, da je sedanja argentinska križarka “17 de Octubre” ko se je še imenovala “Phoenix” in plula pod ame¬ riško zastavo obiskala mesto Buenos Aires v decembru 1938. ske zveze in sicer v Lizboni na Portu¬ galskem. Dopisniki ameriških listov nad posveti v Rimu in Strasburgu niso ra¬ zočarani; rimski so pokazali, kje so hi¬ be, ki jih je treba zamašiti do zasedanja v Lizboni, za posvete v Strasburgu pa navajajo, da je treba iti naprej pri pri¬ pravah za evropsko federacijo. Vzeti je treba na znanje, da Anglija nikdar ne bo članica evropske unije in da bo le tež¬ ko sodelovala pri kakih gospodarskih skupinah (Schumanov načrt). V obeh primerih naj evropski narodi dokažejo, da znajo organizirati evropsko unijo in izvesti Schumanov načrt tudi brez An¬ glije — in to bo v največjo korist Evro¬ pi. Med Sovjetsko zvezo in Združene dr¬ žave Severne Amerike pa se pod vods- tvoml nove Churchillove vlade uvaja An¬ glija s svojim imperijem kot tretja eno¬ ta, ki hoče med obema blokoma voditi tako politiko, ki ne bo odvisna od dogod¬ kov ali sprememb v politiki evropske¬ ga kontinenta. Na Koreji premirja še ni se boji nadaljujejo do. Samo živi moramo biti v tej misli in ustvarjati iz svoje svobo¬ de in podpirati vse, kar služi njej med nami in v svetu. Le tako jo bomo dosegli tudi za druge. Po prvih na videz uspešnih sklepih mi¬ rovnih pogajanj na Koreji, ko so pred desetimi dnevi ratificirali pogodbo o raz¬ mejitveni mirovni liniji med silami ZN in komunisti, katera teče vzdolž sedanje bojne linije, je prišlo do zastoja v raz¬ pravah o naslednjih treh točkah za skle¬ nitev pogodbe za premirje, ki so: 1. Vprašanje izmenjave vojnih ujetnikov, 2. vprašanje kontrole nad izvajanjem premirja in 3. obveščanje vseh prizade¬ tih držav. Začeli so z razpravo druge točke, za katero pa so komunisti trdo¬ vratno zahtevali da naj medsebojno kon¬ trolo opuste eni in drugi. Amerikanci so vztrajali na svoji zahtevi ter jim komu¬ nisti niso odgovorili do ponedeljka, ko so sporočili da so pripravljeni na kon¬ trolo, da pa jo morajo in smejo izvaja¬ ti samo “nevtralne” države, t. j. države, ki niso zapletene v vojno na Koreji. Na zahodni strani tako skoro nobena drža¬ va ne bi prišla v poštev. Amerikanci so sprejeli odgovor in ga proučujejo, po¬ stavili pa so komunistom dve vprašanji ter spet na to čakajo odgovor. Medtem pa se boji na vsej črti razvi¬ jajo dalje ter se zlasti ameriško letal¬ stvo spušča v srdite borbe s sovjetskimi reakcijskimi letali, ki jih je vedno več na nebu. Največja zračna bitka doslej se je na Koreji odigrala preteklo soboto, ko so Amerikanci sestrelili nad 18 komu¬ nističnih letal, sami pa izgubili 4. Vzhod¬ no obalo pa obstreljuje več zavezniških bojnih ladij. Istočasno z ratifikacijo mirovne linije pa so komunisti, pričeli z velikimi pre¬ miki svojih oddelkov za bojiščem ter spet pričeli dovažati iz Mandžurije sto¬ tine in tisoče novega vojaštva in orožja. Po ratifikaciji je prišlo v USA do ne¬ sporazumov glede ustavitve ognja na bojišču. Razne ameriške agencije so ob¬ javile, da so ameriške čete dobile “z najvišjega mesta ukaz, prenehati z og¬ njem na vsem. bojišču.” Vojno ministr¬ stvo kakor tudi Truman in Ridgway so ta poročila zanikali in objavil; da se bo vojskovanje nadaljevalo v polnem obse¬ gu do končne sklenitve premirja. N v I 4 ■ V I ■ g arocajfe in sirite Svobodno Slovenijo V svitu tleče žerjavice na egiptovskih tleh Po krvavih spopadih v Ismajliji in ne¬ katerih drugih krajih je egipt. vlada v zaščito narodnih koristi in ugleda odre¬ dila, da se morajo vsi ‘osvobodilni od¬ delki’ pokoravati odslej naprej njej in ne zasebnim ‘osvobodilnim komitejem!. Kakor drugod po svetu tako so se tudi v Egiptu priključili tem “osvobodilnim” oddelkom različni kriminalni tipi, izrab¬ ljajoč domovinska čustva Egipčanov za- svoje pridobitne namene. Po slehernem spopadu z Angleži je bila egipt. vlada prisiljena iskati v vrstah ‘osvobodilcev’ različne roparje in nekdanje morilce. Trčenja teh čet z angl. četami so pa služila tudi ureditvi upravnih odnosov med obema državama v spornih področ¬ jih; skoraj v vseh krajih, kjer je že prišlo do spopadov, stražijo del področja Angleži, del pa Egipčani, kakor je bilo z razgovori po spopadu določeno. Na ta način upajo “osvobodilci” počasi napra¬ viti Angležem nevzdržen položaj; vlada jih pri tem podpira, v kolikor prepreču¬ je dohod novega osebja v področje, v u- pravi Angležev, kontrolira vozila in ne dovoljuje delavcem delati za Angleže. Angl,- vlada sama izjavlja, da bi bila pripravljena zapustiti Egipt leta 1956., vendar pod pogojem, da se njene čete lahko vrnejo kadar koli v primeru voj¬ ne ali vojne nevarnosti. Medtem pa že odvažajo člane angl. družin domov, do¬ važajo pa z letali in bojnimi ladjami no¬ vo vojaštvo. Mohamedanska legija je pozvala vse vernike k nesodelovanju z Angleži; egipt. vlada se ukvarja z načrtom, od¬ prave angleščine v vseh šolah ter nje nadomestitve z nemščino odn. italijanšči¬ no. In ni morda slučaj, da so prav te dni .odkrili 80 km zahodno do Aleksandrije, a že na libijskih tleh, spomenik nemške¬ mu generalu Rommelu... KOLEDAR SVOBODNE SLOVENIJE ZA LETO 1952 IZŠEL Koledar Svobodne Slovenije za leto 1952 je že izšel. Vsi, ki so ga plačali v prednaročilu, era lahko dviemejo skupno s knjigo "Naša be¬ seda" od sobote, t. j. od 8. decem¬ bra t. 1. dalie na Victor Martinez 50. Za tiste, ki niso naročili Koledarja in "Naše besede" v predprodaji, je cena Koledarju 35 Pesov, cena knji¬ gi "Naša beseda" pa 15 Pesov. I Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Prelat Ignacij Nadrah, stolni prošt v Ljubljani, umrl V 83. letu starosti je umrl 17. nov. v Ljubljani stolni prošt Ign. Nadrah. Po¬ kopan je bil po pogrebni maši v pone¬ deljek 19. nov. Z njim je umrl eden iz¬ med duhovnikov, stebrov ljubljanske škofije v zadnjih letih in najožjih so¬ delavcev škofa dr. Gregorija Rožmana. Rojen je bil v Stični 24. dec. 1868. Po gimnaziji, kjer je bil gojenec Alojzeviš- ča je vstopil v semenišče, katerega je skončal z odličnim uspehom. Saj so ime¬ li celo namen poslati ga študirat v Rim, pa je odšel na tisto mesto dr. Opeka! Prvo njegovo kaplansko mesto je bilo v Metliki kot daljnji naslednik misijonske¬ ga škofa Barage, v katerega duhu je delal do svojega odhoda v Tržič na Go¬ renjskem, kjer se je vedno bolj kazal značaj njegovega dela kasnejših let. Sam zase resen duhovnik, je bil pri delu ved¬ no temeljit, kar se je pokazalo pri vseh službah. In to ga je priporočilo, da je odšel iz Tržiča kot špiritual k nunam v Škofjo Loko, kjer je bil dolga leta tu- ' di katehet, njegovo zelo ljubo delo. Škof ga je poklical v stolni kapitelj, kjer se je začela važna doba njegovega duhov¬ niškega udejstvovanja v središču škofije, kjer je ostal do smrti. Vse življenje se je zanimal za šolska vprašanja, zato je v Ljubljani postal tudi nadzornik vero¬ uka na meščanskih in ljudskih šolah ter mnogo pripomogel k ureditvi katehet¬ skega pouka, zlasti pa tudi pri borbi za krščansko šolo v škofiji ob važnih pre¬ lomnicah. Čez par let je postal stolni dekan. Kot tak je imel na skrbi red bo¬ goslužja v stolni cerkvi in njeno gospo¬ darstvo, kot nalašč rojen za to. Sam do minute točen, je točnost pričakoval tudi od drugih in jih v tem neumorno vzga¬ jal. Najlepše in za škofijo najvažnejše polje se mu je pa odprlo, ko je bil od škofa dr. Jegliča imenovan, za rektorja ljubljanskega bogoslovnega semenišča, skozi katerega je spremljal cele genera¬ cije duhovnikov v dobrih 20 letih. Težek je bil začetek in zlasti konec. Tri pre¬ hodne dobe je stal na čelu semenišča. Po prvi svetovi vojni, ko so mnogi bogo¬ slovci prišli naravnost s fronte in se jim je bilo težko vživeti v mirno življe¬ nje semenišča, a vodja Nadrah, katere¬ mu so vsa leta bogoslovci nadeli spošt¬ ljivo ime “ata” je to znal. Težko je bilo kmalu po začetku okr. 1924., ko se je močno začutilo tudi v semenišču tako- imenovano mladinsko-križarsko gibanje, ko je zavračalo s tako silo vse, kar je bilo starega. In še zadnjo dobo je čutil ob drugi svetovni vojni. Če je prenesel prvi dve, je v tretji omagal in prosil ško¬ fa Rožmana za razrešitev, ki mu je kot naslednika v rektorju semenišča dolo¬ čil sedanjega administratorja ljublj. škofije, pom. škofa msgr. Vovka, ki je bil že prej i v Metliki i v Tržiču na njegovem mestu ter kasneje kot gene¬ ralni vikar. Največja značilnost Nadra- hove vzgoje v semenišču je bila ta, da je zavestno gradil na zaupanju v gojence in je to večkrat povdaril, češ ne bom vas po 5 letih mogel spremljati po farah, sedaj se naučite živeti. In je imel prav. Bil je kot vodja na zunaj trd. a v srcu vplival s svojim zgledom tihega življe¬ nja na bogoslovce. Vsak njegovih gojen¬ cev se ga s spoštovanjem spominja in s hvaležnostjo, saj je znal svariti, voditi in tudi krepiti. Bil je globoko naobražen bogoslovno, saj je redno dnevno do zad¬ njih let študiral vsak dan nekaj teolo¬ gije. Za zanimanje je zlasti študiral zve- zdoslovje ter k temu vzpodbujal tudi bo¬ goslovce ter k opazovanju in študiju na¬ rave sploh. Lepe upravne sposobnosti je pokazal, ko je bil v avgustu 1930 ime¬ novan za generalnega vikarja ljublj. škofije, in kot tak ob odsotnosti škofa Rožmana 1. 1936. vodil pol leta sam lju¬ bljansko škofijo. Marsikdo je začutil nje¬ govo zahtevo reda, a je končno priznal, da ima prav. Bil je škofu resnično ve¬ lika opora in škofiji velika dobrota. Bil je tudi oficijal cerkv. sodišča ter sino¬ dalni eksaminator. Po smrti prošta An¬ dreja Kalana, je bil imenovan za iful. stolnega prošta in 1. 1938. za apostol, protonotarja. Po odhodu škofa Rožmana 1. 1945. je kot generalni vikar prevzel vodstvo škofije, dokler ga po par me¬ secih niso zaprli ter mu s tem prizade¬ jali mnogo hudega ter pospešili tudi smrt. Po vrnitvi iz ječe je živel bolj za¬ se, dasi je še vedno redno hodil v kor molit brevir, dokler je to mogel. Zadnja leta je bolehal in moral doma maševati, dokler ga ni smrt rešila trpljenja. Vzor¬ nemu duhovniku proštu Nadrahu naj Bog povrne vse, kar je dobrega naredil za versko življenje ljubljanske škofije in cele Slovenije sploh! RIP. Poravnajte naročnino IZ TEDNA V TEDEN iz sv&hodnega sveta USA: V New Yorku so pretekle dni imeli prvo vajo za obrambo pred atom¬ skim napadom. Alarm je trajal deset minut ter so bile vse avenide in ceste ob prvem tuljenju siren izpraznjene v manj kot dveh minutah. Pri vaji je sodelovalo 12.000 policajev in 300.000 članov var¬ nostnih straž. V vseh nebotičnikih so bi¬ la za čas alarma ustavljena vsa dviga¬ la. prav tako tudi r.i odpeljal iz New Torka v tem času noben vlak, ladja ali letalo. Ameriška vojska in armade držav at¬ lantskega pakta dobivajo iz ameriških tvornic mesečno za 2 milijardi dolarjev orožja. Po izjavah amer. voj. ministra bodo dobave v nekaj tednih zvišali še za 1 milijardo dolarjev mesečno. NEMČIJA: Trije Rusi so poskusili iz¬ vesti atentat na bivšega ukrajinskega generala Gulaja ki se kot begunec na¬ haja v taborišču pri Muenchenu. Vsi tri¬ je so bili prijeti. Amerikanci so uvedli preiskavo. Po dogovoru med IRO in Švico bo slednja prevzela okrog 200 beguncev — invalidov; IRO bo tjakaj poslala takšne begunce, o katerih je upanje, da se lahko priuče še kake obrti. Švica je za sprejem nakaz-la kredit 620.000 švic. frankov. Major Remer, znan iz berlinskega pu- ča 20. julija 1944., sedaj poslanec novo- naci stične socialistične stranke, je tre¬ nutno v zaporu zaradi širjenja lažnjivih v's f i o poedinih članih Adenauerjeve vlade. R^mer je namreč trdil, da imajo že vsi člani vlade pripravljene posebne fonde v Angliji, kamor bodo zbežali, ako Sovjeti vdro v Nemčijo. V Berlin je pribežal podpolkovnik Rdeče Armade Fedja Astahiov zvezni oficir med armado ter sovj. atomskim jentr-m v vzhodni zoni Nemčije. Asta- hova, ki je prinesel silno važne podatke so sovjeti proglasili za mrtvega, češ da je bil na prebegu čez mejo ustreljen. ŠVEDSKA: Morn. oficir Anderson, obd lžen špijoraže v korist ZSSR, je bil obso'en na dosmrtno ječo — najhujšo kazen, ki je po švedskih zakonih pred¬ videna za špijonažo v mirnem času. P RANCI JA: V Parizu so na zase¬ danju ZN pri razpravi o razorožitvi držav ZN nekatere male države predla¬ gale svoj načrt, ki so ga USA, Anglija in Francija takoj sprejele in ki v bistvu zahteva postopno razorožitev štirih ve¬ likih, mednarodno kontrolo nad razoro¬ žitvijo in neuporabo atomske bombe. Samo Višinski je zahteval čas za odgo¬ vor, ki ga je dal v petek, ko je izjavil, da ZSSR pristaja na tajne posvete o tem vprašanju, toda samo med velikimi šti¬ rimi. Pogajanja so trenutno v teku. ITALIJA: Celotno škodo po povodnji cenijo na preko 60 milijard lir. 150.000 ljudi je ostalo brez dela, preko 50.000 glav živine je v celoti izgubljene. SIRIJA: Po 18 dnevni vladni krizi je polkovnik šišekli izvedel puč ter odstra¬ nil vlado, sestavljeno večinoma iz članov Ljudske stranke; šišekli med drugim o- čita Ljudski stranki, da se je postavila preveč na sovj stran pri tem pa ni upo¬ števala ljudske volje in mnenja. SIAM: Nekaj dni po vrnitvi siamske¬ ga kralja iz Švice, kjer je bil na počit¬ nicah, je vojaška klika izvedla državni udar, proglasila izredno stanje ter po¬ zvala vse prebivalstvo na odločnejše zadržanje proti komunizmu. Za želez a o zavesa TITOVA JUGOSLAVIJA: Tito je o- sebno objavil da bo še v teku tega me¬ seca rešena zadeva z msgr. Stepincem, ki na ‘ne bo smel več izvrševati svoje obla¬ sti kot primas Jugoslavije’. Pri tej re¬ šitvi, katere podrobnosti pa Tito ni pove¬ dal, ne bo FLRJ upoštevala vatikanske¬ ga stališča in mnenja. Po zadniih poročilih je Tito to že sto¬ ril. V zvezi s tem vatikanski krogi iz¬ javljajo, da ekskomunikacija jugoslov. kom. funkc., ki so nadškofa obsodili, traja še dalje, ker so nadškofa izpustili na svobodo samo pogojno. Po poročilih iz Rima, bo sv. Oče poklical nadškofa Stepinca v Rim na razgovor, nakar bo Vatikan zahteval, da se nadškof Stepi- nac vrne na nadškofijski sedež v Zagreb vsaj za mesec dni, nakar ga bo sv. Oče imenoval za kardinala in ga poklical za stalno v Vatikan. Ofieirii in podoficirji Titove vojske i-o^o odšli na izpopolnitvene tečaje v TTSA in v amer. zono Nemčije. To je bilo sklenjeno z voj. dogovorom med USA in FLRJ; novico pa je obiavil v Beogradu amer. general John Harmony. Ameriško letalo, ki je pred dobrimi 14 dnevi odletelo iz Frankfurta proti ,Be'gradu, noseč material za amer. am¬ basado, je moralo pristati na madžar¬ skem ozemlju; potem ko je Tito že dovo¬ lil 16 amer. letalom, da so pregledala iz zraka vse ozemlje FLRJ, ako bi letalo morda padlo na tla na jug. ozemliu, so Madžari skupno s Sovjeti sporočili, da so letalo k pristanku prisilili sovj. pilo- ‘ i • Sovjeti sedaj očitaio Amerikarcem. češ da so hoteli na ta način spustiti nad. madž. in rom. ozemljem špijone. Zaje- Svefovni kongres laiškega apostolata v feu V dneh od 7. do 14. okt. t. 1. se je vršil v Rimu svetovni kongres laiškega apo¬ stolata, ki je predstavljal katoličane 74 držav in 38 organizacij. Kakor smo že poročali, je bila med njimi- tudi skupina , zastopnikov slov. kat. organizacij. Kon- I greslsti so zborovali na osmih plenar¬ nih zasedanjih in nad 14 ločenih strokov¬ nih sestankih. Na plenarnih zasedanjih je bila tvari¬ na razdeljena v 5 glavnih tem. V prvi “Današn i svet in laiški apostolat” je Msgr. Cardijn prikazal zborovalcem jasno sliko sed. dobe in sveta. O drugi temi “Znanstvene osnove laiškega apo¬ stolata” sta govorila Msgr. Gracias^ nadškof iz Bombaya in kardinal Caggia- no, škof iz Rosaria v Argentini. Oba | sta poudarjala, da so načela, ki vodijo laiški apostolat, načela iste Cerkve, ki nadaljuje svojo pot nad konjunkturami časov in krajev. Tretjo temo “Obliko- vavanje laikov za apostolat” sta obrav¬ navala Msgr. Siri, nadškof iz Genove in g Rommerskirschen, predsednik nemške mladine. Oba sta naglašala, da se mo¬ rajo laiki pripravljati zajemajoč iz nau¬ ka sv. Cerkve, da bodo mogli uspešno vršiti svoje poslanstvo. O četrti temi “Za krščanski socialni red” sta govorila Charles Flo-y, predsednik francoskih so¬ cialnih tednov in Pierre Serrarens, pred¬ sednik Mednarodnega združenja krščan¬ skih sindikatov. O zadnji temi “Navzoč¬ nost in odgovornost katoličanov v med¬ narodnem življenju” sta pa govorila gdč. Cath rine Schaefer, referentka N.C.W. pri Združenih Narodih in g. Ramos Sugranes de Franch, glavni tajnik Pax Romane. Oba sta poudarjala nujnost, da morajo spričo vedno večjih mednarodnih problemov in silnega razvoja mednarod¬ nega življenja tudi katoličani poseči.v ta razvoj. Na strokovnih sestankih so pa obrav- ti piloti se nahajajo na Madžarskem in so USA že zahtevale njih vrnitev. Generalna skupščina UNO je na jug. perdlog pozvala ZSSR in satelite, naj na miren in diplomatski način urede vse medsebojne spore kršenja ozemlja in o- stalo kar jim FLRJ v svoji obtožnici oči¬ ta Sklep je bil sprejet z 52: 5 glasovom. ČEŠKO SLOVAŠKO: Rudolf Slansky reete Salzmann, bivši gen. sekretar KP Češke in glavni urednik kom. glasila, na¬ zadnje pa član vlade ter visok funkcio¬ nar v stranki je bil na zahtevo preds. vlade aretiran zaradi izdajstva; hkrati so mu odvzeli vse* čine’ v partiji. Slan- sky je že priznal svojo zmoto in prosi za razumevanje pri svojih “borbenih kole¬ gih”. POLJSKA: V Varšavi se je pričel pro¬ ces proti enemu najožjih sodelavcv Miko- lajczika Petru Banjcziku. KARDELJ V NOVI VLOGI PONIŽNEGA PROSILCA “25 divizij satelitov in sovjetov stoji na mejah FLRJ in tako ogroža svetov- mir mir”, je Kardelj povedal zbrani UNO skupščini; “njih število je letos dvakrat večje kot pred dvemi leti, zato je tudi strah FLRJ večji”. Zato nujno poziva skupščino UNO, naj podvzame vse potr:bne ukrepe, da zagotovi Jugo¬ slaviji miren razvoj, “Vojaški pritisk sovjetov ra naše meje nas je prisilil”, je dejal Kardelj, “da smo podpisali vo¬ jaški sporazum z USA ter tako iz tuji¬ ne prihajajočo pomoč moramo usmerjati V obrambne svrhe namesto v izboljšanje življenjskega standarda prebivalstva.” S tem jadikovanjem je Kardelj ho¬ tel od zapad. zaveznikov doseči samo to, da bi še globlje segli v blagajno in Titu poslali še več dolarjev. navali laiški apostolat v posameznih izse¬ kih človeškega življenja kot o javnem mr en ju, socialni pomoči, družini, kate¬ kizmu, vprašanju mladine, zdravstveni pomoči ter o zdravstvenih in zdravniško- socialnih zavodih, o šoli, delovnem vpra¬ šanju, o svobodnih poklicih, o življenju v državi, o ustvaritvi r.ovega krščanske¬ ga socialnega reda, o emigraciji. Zaključki kongresa se tičejo predvsem socialne akcije, mednarodnih problemov, pieganjanih bratov in dela za svetovni ‘mir. Svetovni kongres laiškega apostolata se je zaključil 14. okt. s slovesno avdien¬ co pri sv. Očetu. Ob. tej priliki je imel papež Pij XII na kongresiste nagovor v francoščini. Najprej je prikazal zgodo¬ vino kat, laiškega apostolata v zadnjih dveh stoletjih. Dejal je, da je laiški a- postclat v pravem, ožjem pomenu be¬ sede gotovo po veliki večini organiziran po KA in drugih ustanovah kat. dejav¬ nosti, odobrenih od Cerkve. Izven teh organizacij pa morejo biti in tudi so lai¬ ški spostoli tudi možje in žene, ki vrše nesebično apostolsko delo v skrbi za du¬ še svojih bližnjih. Omenjal je tudi svoj let. govor predstavnikom l£. KA, kjer je izrecno poudaril, da je odvisnost lai¬ kov od Cerkve najstrožja pri KA, ker (a predstavlja uradni laiški apostolat ter je orodje v rokah hierarhije in ne¬ kako podaljšanje njene roke. Druge or¬ ganizacije so lahko več ali manj prepu¬ ščene lastni iniciativi. Laiški apostolat se nujno razteza tudi v vprašanja skrbi za javno dobro, kar je pravo ime za res¬ nično politiko. Predmet te je zakol} dru¬ žina, otrok, šola. Samo posebi je umev¬ no, da KA ne sme na bojišče političnih strank. Ostati mora nad strankarskimi spori. Kje je meja pa je težko določiti, ker okoliščine in miselnost niso povsod enake. Načrt zsa ei nožiča 4» fsreš-sSftev Evrope V Bruslju so se zbrali predstavniki 23 držav, da skupno obravnavajo možnosti ustanovitve nove mednarodne organiza¬ cije za preseljevanje beguncev iz Evro¬ pe; organizacija pa naj bi tudi izvajala preselitev iz preobljudenih evropskih držav (Italija, Zah. Nemčija, Nizozem¬ ska itd.) Delegatom je bil predložen amer. načrt, po katerem naj bi v teku leta 1952. preselili 115.000 Evropejcev, in sicer 55.000 iz Nemčije, 35.000 iz Ita¬ lije in 15.000 iz Nizozemskega. Celotna akcija bi veljala 34 mil. dolarjev od ka¬ terih bi Amerikanci prispevali eno tre¬ tjino, ostali prispevki pa naj bi se raz¬ delili po državah ki so interesirane na izselitvi — Avstrija, Nemčija Grčija, Italija, Nizozemska, po državah ki so in¬ teresirane na vselitvi — Avstralija, Bo¬ livija, Brazilija, Kanada, čile, Kolumbi¬ ja, Peru, Uruguay, Venezuela, in na vse druge države, ki imajo različne intere¬ se pri izvedbi tega načrta. PRED SESTANKOM DE GASPERI—TITO Italijanski dnevnik “II Tempo” poroča, da se bosta v kratkem se¬ stala na palubi neke zavezniške la¬ dje predsednik italijanske vlade Alcide De Ga »veri in jugoslovan¬ ski diktator Tito ter bosta načela rešitev tržaškega vprašanja v di¬ rektnih razgovorih. TITO V STRAHU ZA KOMUNIZEM V Beogradu se je začel letni kongres Mednarodne zveze bivših bojevnikov. Na začetno zborovanje je prišel tudi Tito. Je tudi govoril, povedal pa ni nič novega in je po¬ navljal samo to. kar dela stalno, odkar je nastal hišni spor v komu¬ nizmu, da Sovjetska zveza ogroža svetovni mir, kar je svobodni svet vedel že davno pred Titom in to bolie kot on. Navzočnost tolikega števila par¬ tizanskih borcev je pa končno zo¬ pet vzpodbodla komunističnega diktatorja, da se je znova razpršil i kot odločen komunist, ki ima prav tako kot Stalin v načrtu svetovno vlado komunistične diktature. Za¬ to je odločno zarohnel proti “vo¬ jaški križarski vojni proti komu¬ nizmu, ki jo na zahodu vodijo go¬ tovi reakcionarni elementi.” Beograjski kom. diktator se pač zelo moti, če misli, da bo svobodni svet zrušil Stalinovo komunistično nevarnost za ves svobodni in civi¬ lizirani svet samo za to, da bo po¬ tem namesto moskovskega velike¬ ga Stalina postavil za manjhnega Stalina Tita v Beogradu. Buenos Aires, 6. XII. 1951 ARGENTINA Predsednik gral Peron je prejšnji ponedeljek zvečer govoril po radiu argentinskemu narodu o drugem pet¬ letnem gospodarskem načrtu, ki ga bo vlada izvajala pod njegovim oseb¬ nim nadzorstvom, kakor se je izvrše¬ val tudi prvi petletni načrt. Gral Peron je navajal stanje, ki ga je zatekel ob prevzemu oblasti. Niče¬ sar ni našel, na kar bi se lahko na¬ slonil z izvajanjem delovnega progra¬ ma. Javna dela se niso izvajala, ali pa so se brez načrta. Zato je odredil ta¬ koj po prihodu na oblast izdelavo načrta za izvajanje javnih del na po¬ dročju cele republike. Ob objavi prvega petletnega go¬ spodarskega načrta so se mu nasprot¬ niki smejali — vlada je pa v prvi njegovi predsedniški dobi izvršila 76.000 javnih del. Prav tako bo sestavljen drugi pet¬ letni gospodarski načrt. Vlada bo izvršila vsa tista javna dela, ki so po¬ trebna in kjer so potrebna in se bo pri tem ozirala na potrebe ljud¬ stva. Na poti v Bs. Aires je skupina u- glednih franc, alpinistov, ki bo v Ar¬ gentini skušala doseči vrh gore Fitz Roy, na katerega še ni stopila člo¬ veška noga. Prejšnji četrtek in petek se je mu¬ dila v Bs. Airesu nova skupina se- vernoam. demokrat, in republik, po¬ slancev. Tudi to je sprejel predsednik gral Peron ter je posam. poslancem odgovarjal na vsa vprašanja, ki so mu jih postavljali in ki se tičejo obeh držav v zvezi z gospod, razvojem Ar¬ gentine, gospod, zvez. Argent. z USA, glede Marshallovem načrta, vloge obeh držav v sed. svet. polit, položa¬ ju ter kom. nevarnosti v svetu. Na čast am. poslancem je zun. min. dr. Remorino priredil banket v palači zun. min, am. veleposlanik v prosto¬ rih am. veleposlaništva. Pogostila jih je tudi posl. zbornica. Na vseh ban¬ ketih so posamezni govorniki po¬ udarjali potrebo po še boljših razme¬ rah med obema državama in večjem medsebojnem poznavanju. V petek, 30. nov. so v Argentini za¬ ključili let. šolsko leto z običajnimi vsakoletnimi zaključnimi slavnostmi. V Argentini so za izvedbo raznih javnih del za zboljšanje sanitetne službe tako po mestih, kakor tudi de¬ želi od leta 1946 porabili 779 miljonov Pesov. V prvih osmih mesecih t. 1. je vred¬ nost iz Argentine izvoženega in v Ar¬ gentino uvoženega blaga prekoračila višino 11,200 miljonov Pesov, rekord, ki je bil v argent. gospod, zgodovini prekoračen samo leta 1948. Glavni odjemalec argent. blaga so bile USA, Argentina pa je prav tako največ bla¬ ga uvozila iz USA. Ostale države, s katerimi ima Argentina zelo visok blagovni promet so Brasil, Anglija, Francija, Holandija, Indija in druge države. Na trgu Abasto v Bs. Airesu je v nedeljo izbruhnil požar v tam. veliki mesni industriji. Požar je gasilo ve¬ liko gasilcev, trajal pa je več dni in jo povzročil miljonske škode. V Bs. Airesu se mudi znani am. specialist za raka dr. George Pack. V ponedeljek ga je sprejel predsed¬ nik gral Peron ter mu je podelil vi¬ soko argent. odlikovanje, buenosai- reška univerza mu je pa izročila di¬ plomo o imenovanju za častnega doktorja te univerze. V ladjedelnici Carmel Laird v Bier- kenhead so 1. dec. spustili v morje novo argent. 18.000 tonsko petrolej¬ sko ladjo “Eva Peron”. Prometno min. je radi zboljšanja voznega parka v Bs. Airesu in oko¬ liških mestih nabavilo v dobi od fe¬ bruarja do septembra 1050 novih om¬ nibusov, 386 microomnibusov, 700 tro¬ lejbusov in 80 vagonov za podzem¬ ske železnice. Nad provincami Santa Fe, Tucu- man, Cordoba in delno tudi nad pro¬ vinco Buenos Aires je prejšnji četr¬ tek v prvih jutranjih urah divjalo si¬ lovito neurje, ki ga je spremljal tudi ciklonski vihar. Radi ciklona je blizu žel. postaje San Genaro iztiril ir. se prevrnil brzovlak Rosario — Jujuy. Pri nesreči je bilo okoli 00 potnikov ra¬ njenih. Ranjence so z rešilnimi vlaki prepeljali v bolnišnice. Ciklon je tu¬ di drugod napravil veliko škodo. Brazilija bo kupila v Argentini to leto 600.000 ton žita. To ve povedati angl. “Corn Trade News”. Buenos Aires, G. XII. 1951 SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3. Ilovice vz £fovenije^ SMRT V DOMOVINI Iz domovine prihaja poročilo, da je v Medvodah na svojem domu 6. novem¬ bra star šele 54 nagle smrti umrl ' g. Franc Dolinar. Kal bolezni si je nakopal v ječi, kamor so ga vrgli komunisti ta¬ koj leta 1945. Pa tudi kasneje, ko je bil izpuščen iz ječe, je bil preganjan in po¬ novno pred sodiščem, kar je pospešilo njegovo smrt. širši slovenski javnosti je bil poznan kot izvrsten kapelnik raznih godb, nazadnje v Medvodah. Bil je ve¬ der, vesel značaj in izredno plemenit. Rad je pomagal komurkoli je mogel. Ves prosti čas je žrtvoval svojim godbeni¬ kom, ki so ga ljubili kot svojega očeta. V Ljubljani ga je 9. nov. t. 1. pokopal g dr. Arnejc ob asistenci Slavka Snoja, Vinka Zora, p. Modesta in ob ogromni udeležbi ljudi. Pokojni je bil brat zna¬ nega glasbenika g. dr. Toneta Dolinarja, ki živi v USA. Njemu, kakor ostalim sorodnikom naše iskreno sožalje! KOMUNISTIČNA LJUBEZEN DO TRPEČEGA LJUDSTVA Nobena tajnost ni pri vsej komuni¬ stični zlagani propagandi doma in v sve¬ tu, da ljudje doma vsa ‘leta, odkar so zavladali komunisti, žive v velikem po¬ manjkanju. Nimajo niti najpotrebnej¬ ših stvari za vsakdanje življenje. Ne hrane ne obleke, ne obutve, ne kuriva za zimo. Vsem tem revežem je bila v ve liko pomoč naklonjenost njihovih sorod¬ nikov ali znancev v svobodnem svetu, ki so jim pošiljali domov mjesec za mese¬ cem pakete. Komunisti v začetku priha¬ janja paketov niso gledali radi ter so ljudi, ki so jih dobivali, na razne pačine šikanirali. Pozneje, ko se je gospodar¬ sko stanje rapidno poslabšalo, so s tem nehali, ker so jim te ogromne pošiljke živil in drugega blaga prihajale prav, da med ljudmi vsled pomankanja ni po¬ stalo še večje nezadovoljstvo. Sedaj, ko prihaja v deželo ameriška pomoč, od ka¬ tere navadni ljudje absolutno nič nimajo in se življenski standard ljudstva ni ni¬ ti za trohico zboljšal in dvignil, pa mi¬ slijo, da zahod ne bo preveč zagodrnjal, ča zopet udarijo po tistih, katerih srca ne bijejo za komunizem in ki so bili in so še danes na strani zahodnih za¬ veznikov in radi tega tudi nimajo no¬ benih živilskih ali blagovnih nakaznic. Da b' komunisti udarili te ljudi, so se pri zadnjem zvišanju raznih taks spomnili, tudi paketov, ki prihajajo v glavnem iz ameriških držav v domovino ter so s 1. novembrom t. 1. uvedli za vse pošilj¬ ke iz inozemstva takso 200 dinarjev. To takso je treba plačati za vse pakete, pa četudi bi bili še tako majhni. Izvzeta so samo pisma. S to svojo odredbo so se komunisti zopet pokazali v vsej svoji nesocialnosti, ko so naložili nova davčna bremena na socialno najšibkejše sloje ter so jih ob¬ davčili za košček kruha, ki ga morajo dobivati iz svobodnega sveta, ker ga ko¬ munisti ne znajo dovolj pridelati doma. Nove komunistične buržoazija, seveda ta bremena ne zadevajo, ker ima vsega v izobilju ter se žene komunističnih mi¬ nistrov vozarijo v najrazkošnejših toale¬ tah po deželi in kopališčih z najnovejši¬ mi modeli avtomobilov. “Ljudska pravica” poroča, da bo v kratkem izšla knjiga “Belogardizem”. Spisal jo je Franček Saje. “Slov. poročevalec” v Ljubljani je dne 17.X. t. 1. objavil daljši članek “Odgovor bogoslovca”, v katerem anonimni “bo¬ goslovec” napada vodstvo ljubljanskega semenišča, češ, da “vzgaja hinavce” itd. itd. in da je nasprotno “Cirilmeto- dijsktmu društvu duhovnikov (po imenu napada ravnatelja dr. Pogačnika in e- konoma Grosa), hvali pa profesorje te¬ ološke fakultete dr. Canjkarja, Miklav- čiča, Janžekoviča, Trstenjaka, Močnika, ki da se trudijo, da bi med bogoslovci vzgojili dobre državljane. Smrt dveh javnih delavcev. V Ljub¬ ljani je umrl pekovski mojster Karel Vidmar Pokojni Vidmar je bil dolga leta predsednik Pekovske zadruge. Udeleže¬ val se je tudi slov. političnega življenja ter je bil predsednik krajevne organi¬ zacije JNS za Dvorski okraj v Ljublja¬ ni. Bil je protikomunist. Prav tako je v Ljubljani umrl dr. Janko Pretnar, pro¬ fesor za francoščino na Mestnem liceju in v zadnjem času vodja francoskega oddelka v vseučiliški knjižnici. Pok. dr. Pretnar, ki je bil tudi protikomunist, je v politični stranki JNS zavzemal vidno mesto in je bil podpredsednik Mestnega odbora JNS za Ljubljano. Oba so poko¬ pali na Žalah v Ljubljani. Naj počivata v miru. Umrli so: V Ljubljani: Anica Gržina, roj. Košan^ Ivanka Završnik, poštna u- radnica v p., Zdenko Valašek, tisk. rav¬ natelj v p. Marija Krampelj. Ivan Bor¬ ko, upokojenec, Josip Guštin, upokoje¬ nec, Franc Pristošek, šolski upravitelj v p., Marija Fabjančič, roj. Gregorin, poštna uradnica v p. in Boris Krulc, abs. medicine v Celju, Terezija Završnik, pos. na Zg. Hrušici, Karolina Derganc v Se¬ miču, Ana Zobec, roj. Krajc v Vižmarju, Ivan Slavec, biv. kavarnar na Reki, Ma¬ rija Babine, roj. Kucler v Celju, Ernest Zupanc, major v p. v Grazu, Antonija Tomažič, p. d. Rolhova mama na Pre¬ mu, Feliks Senčar v Ptuju, Jožica Iva¬ nuša, strokovna učiteljica živinorejske šole v Kočevju, Mihael Ferenčak, pov. fin. kontrole v p. v Laškem, Alojzij Bu- lovec, šolski upravitelj v p. v Begunjah, Tone Zevnik, major, v Čatežu ob Savi (se smrtno ponesrečil), Jožica Ivanuša iz Frankovcev in Jože Koglar iz Šentur- ške gore. V Ljubljani so titovci obsodili deset četniških teroristov na zaporno kazen od dveh do deset let (sami Srbi), ker so de¬ lali po naročilu vohunske centrale v Trstu. Skrivaj so hodili oboroženi čez mejo in spravljali ven razne ljudi, ki so hoteli pobegniti. Zaradi razbijanja zadruge v Žabljaku- Kraljevem vrhu je bilo obsojenih na zap. kazen 9 mesecev do dveh let več čla¬ nov te zadruge. Zadrugi so ukradli med drugim 1000 1 vina, s svojim nezani¬ manjem za poslovanje zadruge so po¬ vzročili tudi pogin 5 konj in tako zadru¬ ga ni mogla delovati. Tatovi živine so se pojavili na Poklju¬ ki. Ukradli so 2 težka vola in eno kra¬ vo. Istočasno so se pojavili tatovi go¬ veje živine tudi na 2 drugih planinah ter so pobrali več glav goveje živine. Vse kaže, da so živino zaklali, meso pa od¬ peljali s tovornim avtomobilom. Kdo bo dogradil rajonsko stavbo v Mostah se vprašuje ljb. tisk, ki nava¬ ja, da so stavbo začeli z vso naglico gra¬ diti pred leti na Zaloški cesti. V njej je 100 prostorov. Letos poleti pa je delo kar naenkrat zastalo in sedaj se za stav¬ bo nihče več ne zmeni. List se vprašuje, v kake namene naj bi stavbo uporabili, pa pride do ugotovitve, da za stanovanja ni primerna, ker ima vsaka soba, ki je bila grajena za pisarno, po 3 vrata. Stavba je pa tudi zidana pregloboko, ter so n. p. kletni prostori nižji kot pa je cestna kanalizacija. List končno izraža prošnjo, da bi se vsa stvar “kam pre¬ maknila”. Slovenci v Argentini BSaneEZM.*} Aires BALANTIČEK VEČER V soboto, dne 15. decembra ob 7. uri zvečer, bo v cerkveni dvorani v Ramos Mejia tradicionalni recitacijski večer Pi¬ sateljske družine France Balantič. Vljudno vabljeni! NOVA MAŠA G. ALOJZIJA LEGANA Z isto prisrčnostjo, s katero smo Slo¬ venci obhajali nove maše doma in kasne¬ je po taboriščih, smo 25. novembra o- pravili tudi novo mašo g. Alojzija Lega¬ na, trebanjskega rojaka. Cerkvena pobožnost je bila v spodnji cerkvi bazilike sv. Carlosa, ki je bila v ZAHVALA Uredniki “Svobodne Slovenije" se najprisrčneje zahvaljujejo za vse čestitke, ki so jih prejeli ob priliki desetletnice “Svobodne Slovenije" od organizacij, kakor tudi od posameznikov. Tudi v bodeče si bodo prizadevali, da bo “Svobodna Slovenija" čim za¬ nimivejša in pestrejša. Prosijo pa sodelovanja vseh Slovencev, ker le s skupnimi napori bomo lahko imeli res dober list. ta namen okusno okrašena. Začela se je slovesnost ob 8.15 uri z izročitvijo kri¬ ža, ki ga je ponudila z globoko občute¬ nimi besedami gdč. Pavla Hribovškova. Nato sta podelila gospa in gospod Mehle iz Lanusa, ki sta zastopala odsotne star¬ še g. novomašniku materinski in očetov¬ ski blagoslov. Med slovesno sV. mašo je pel dovršeno kot vedno pevski zbor “Gallus”, slav¬ nostni pridigar g. dr. Gogala pa je v izklesanih besedah prikazal zvišenost kat. duhovnika. Hišna slovesnost je nato bila v Flori¬ di. Družini Šmajdova in Pahorjeva ter dekleta, ki tam stanujejo, so na lastne stroške pripravile svečano kosilo, na ka¬ teri smo videli družino Mehletovo iz San Justa, ki je nesebično ponudila g. novo¬ mašniku po prihodu iz San Luisa hišo na razpolago, dalje g. prelata dr. Odarja, g. Juraka kot zastopnika odsotnega glavnega dušnega pastirja g. Oreharja in nekaj prijateljev g. novomašnika iz bogoslovskih let. Ob 17. uri so se svatje podali v flo¬ ridsko cerkev k litanijam, nato pa se je slavnost v prijetnem vzdušju razvijala do večernih ur. Vso pripravo nove maše in njo izvedbo je z njemu lastno spretnostjo izvršil g. Peter Klobovs. Brezmadežna in slovenska mladina Tale 'prireditev, ki jo naša de¬ kleta in naši fantje pripravljajo za praznik Brezmadežne, ni samo versko praznovanje. V svojem bi¬ stvu in namenu sega izrazito tudi v narodno področje, kajti kar na¬ rodi sveta — in Slovenci tudi — danes najbolj potrebujejo, je či¬ sta, idealna mladina. Zato to tudi ni samo praznik mladine, dasi prav ona ta dan še posebej pripravlja! in slavi. Vsi, ki se v svojih nazorih še prištevajo v katoliške vrste in ki jim sloven¬ stvo “ni prazna beseda” bodo na proslavi Brezmadežne doživeli svoj dan. In kaj naša mladina pripravlja: Najprej nekaj samo zase. Duhov¬ ne obnove: za dekleta -na praznik Brezmadežne ob 17. uri na Belgra- no; za fante isti dan ob 19. uri v Don Boscovem zavodu v Ramos Mejia. V nedeljo, 9. decembra ob 10.15 uri pa skupno sv. obhajilo. V nedeljo popoldne pa je za vse slavnostna Marijanska prireditev, ki se prične ob 17.30 v kapeli na Belgrano. Ob 18. uri pa je v za¬ vodski dvorani akademija Brez¬ madežne: zborna deklamacija, go¬ vor, petje, dramski prizor, otroško rajanje, simbolične vaje. Pridite, da počastimo Brezma¬ dežno in da damo priznanje naši mladini. Vse naročnike “Svobodne Sloveni¬ je", ki še nimajo plačane naročnine za to leto prav lepo prosimo, da nam' jo takoj nakažejo. Ker pa vkljub visoko zvišanim tiskarniškim stroškom nismo zvišali naročnine med letom, vse naročnike in bralce “Svobodne Slovenije" prosimo, da prispevajo v tiskovni sklad po 10.— Pesov. PONOVNA PROŠNJA Na silvestrovanju Društva Slovencev na Pristavi bomo točili pristno vino, ki smo ga kupili naravnost od vinogradni¬ ka. Vino je v sodu. Za točenje vina po¬ trebujemo nekaj stotin steklenic. Ponov¬ no prosimo vse rojake^ ki imajo odvisne vinske steklenice, da jih darujejo ali po¬ sodijo Društvu Slovencev. Steklenice sprejema oskrbnik Pristave na Moronu in pa pisarna Društva Slovencev. Svobodni Slovenci proslavljajo zlati jubilej dela slovenskih salezijancev V nedeljo 2. decembra, so imeli Slo¬ venci na področju Velikega Buenos Ai¬ resa svoj dan. V gostoljubnem Don Bos¬ covem zavodu v Ramos Mejia so se zbrali v velikem številu ter so s sloven¬ skimi salezijanci v prazničnem razpolo¬ ženju bili najprej pri novi maši novega slov. salezijanskega duhovnika č. g. Ja¬ neza Zupana, doma iz Čemšenika v kam¬ niškem okraju, popoldne pa so prosla¬ vili 50 letnico prihoda prvih salezijan¬ cev na Rakovnik. Nova maša č. g. Janeza Zupana je bi¬ la ob desetih dopoldne. V cerkev ga je spremila k prvi daritvi dolga vrsta pred¬ stavnikov društev in organizacij slov. protikom. emigrantov v Bs. Airesu, sku¬ pina deklet in fantov v narodnih nošah in številni ministranti. Pred Marijinim svetiščem je novomašniku izročil novo- mašni križ njegov prijatelj g. Jože šeme, s kora pa je v tem trenutku zadonela naša stara, a vedno lepa pesem “Novo- mašnik bod’ pozdravljen”. Po priporočitvi sv. Duhu je povzel be¬ sedo direktor zavoda Rev. dr. Emilio Cantarutti, ki kot salezijanec dobro po¬ zna Slovenijo in je tudi velik prijatelj Slovencev. Argentinskim vernikom je pojasnil pomen dvojnega slavja: nove maše č. g. Janeza Zupana, ki je radi ko¬ munizma moral z ostalimi slov. emigran¬ ti v svet in zlati jubilej dela slov. sale¬ zijancev. Naglašal je, da so komunisti v Sloveniji salezijancem odvzeli vse nji¬ hove zavode in jim preprečili nadaljnje delovanje. Boga prisrčno prosi, da bi se usmilil vernega slov. naroda, ki je ves posvečen Mariji in ga rešil kom. na¬ silja, da bi se medenj zopet lahko po¬ vrnili salezijanci in med njim obnovili svoje delovanje. Novomašno pridigo je imel č. g. Jan¬ ko Mernik. Novomašnika je najprej pro¬ sil, da je vsem podelil novomašni bla¬ goslov, zatem je pa na svoja izvajanja navezal tudi zlati jubilej slovenskih sa¬ lezijancev. Sv. Očeta je za to priliko na¬ prosil za blagoslov ter je na svojo proš¬ njo prejel iz Vatikana naslednje sporo¬ čilo: “Ko se obhaja v Ramos Mejia 50 letni jubilej, kar so prišli salezijanci v Slove¬ nijo, je sv. Oče izrazil svoje zadovoljstvo nad obilico dobrega, ki so ga ti redovni¬ ki storili slov. ljudstvu, pa jim očetovsko želi tudi v bodoče obilne žetve ter iz srca pošilja zaslužnim slov. salezijancem, njihovim sotrudnikom in biv. gojencem, kakor tudi vsem, ki se bodo proslave v Ramos Mejia udeležili, v dokaz svoje očetovske naklonjenosti in kot poroštvo nadaljnje božje pomoči apostolski blago¬ slov, za katerega si zaprosil. Montini, sostituto.” Med novo mašo je pevski zbor “Gallus” pod vodstvom g. dr. Savellija dovršeno pel lat. mašo, zapel pa je tudi več naj¬ lepših slov. Marijinih pesmi. Med novomašnim kosilom je č. g. Jan- , ko Mernik najprej pozdravil direktorja | zavoda Rev. dr. Emilija Cantaruttija | ter se mu zahvalil za vso naklonjenost | in gostoljublje, zatem prelata g. dr. Odarja kot rektorja slov. bogoslovja in semenišča, g. Stareta kot predsednika Društva Slovencev in č. g. Oreharja kot glavnega dušnega pastirja za slov. ver¬ nike v Argentini in vse ostale goste. Prvi je nato spregovoril č. g. A. Ore- har. Pozdrav in zahvalo Slovencev je iz¬ rekel najprej direktorju zavoda Rev. Dr. Cantaruttiju za sve njegovo razumevanje dela slov. emigrantov in za vso naklo¬ njenost, ki so jo salezijanci izkazali slcv. emigrantom ob prihodu v deželo. Novo¬ mašniku izreka čestitke, da je postal duhovnik in bo kot tak mogel za ljudi, zlasti v tujini, največ storiti. Prosi ga naj se Slovencev spominja v molitvi in delu na vseh svojih potih, koder bo ho¬ dil kot Kristusov duhovnik. Končno pa izreka navzočim trem članom Salezijan¬ ske družbe iskrene čestitke k 50 letnici delovanja salezijancev med Slovenci. Za¬ hvaljuje se v imenu vseh za delo, ki so ga opravili med našim narodom doma pa tudi v begunstvu za šolsko in drugo mladino. Važno delo so salezijanci doma za poglobitev verskega življenja izvršili tudi po tisku, ki je bil iznajdljiv in učin¬ kovit. Za opravljeno delo prisrčna hva¬ la, bodoče delo pa naj spremlja božji blagoslov. G. Miloš Stare je v svoji zdravici go¬ voril o pomenu nove maše doma in o od¬ povedi, ki jo mora doprinašati naš na¬ rod. Tako je morala tudi novomašnikova mati doprinesti to odpoved, ko na svoj najsrečnejši dan ne more biti s svojim sinom novomašnikom. Zatem je pa o- menjal ogromno delo, ki so ga salezijan¬ ci izvršili za narod doma. Rakovnik je znan slehernemu Slovencu. Tam so bile vsako leto velike prireditve in veličastne Marijine procesije. Zadnja taka procesi¬ ja je bila med okupacijo, ko je sam pre- vzvišeni g. Dr. Rožman nosil spokorni križ na Rakovnik. Slov. salezijancem se zahvaljuje v imenu Slovencev za vse, kar so storili za naš narod. Končno pa novomašniku čestita še kot njegov # ožji rojak v imenu kamniškega okraja in Črnega grabna. G. Rudolf Smersu je novomašniku če¬ stital v imenu Družabne pravde kot a- gilnemu delavcu za krščanski preporod slov. družbe, č. g. Lado Lenček CM je pa po pozdravu novomašniku izrekel najtoplejše čestitke k zlatemu jubileju slov. salezijancev v imenu slovenskih la¬ zaristov. Novamašnik č. g. Zupan še je nato zahvalil najprej Bogu, da mu je dal duhovski poklic, salezijanski družbi, da mu je omogočila študij in končno Slo¬ vencem v Bs. Airesu, ki so mu pripra¬ vili to lepo slovesnost. ZLATI JUBILEJ SLOVENSKIH SALEZIJANCEV Popoldne so se slavnosti nadaljevale. Nanje sta prihitela tudi izredni vizitator Salezijanske družbe iz Turina Don Mo- desto Bellido in inšpektor Salezijanske družbe v Bs. Airesu Dr. Miguel Raspan- ti, ki sta bila dopoldne zadržana radi udeležbe na slavnosti škofovskega jubi¬ leja apostolskega nuncija Msgr. Fiete v Bs. Airesu. Ob štirih so slovenski verniki znova napolnili lepo Marijino svetišče. Po cerkvi so odmevale slovenske Marijine pesmi, ko je stopil na prižnico g. prelat dr. Al. Odar ter imel globoko zasnovan cerkveni nagovor o milosti božji, ki jo je Bog delil slov. narodu po salezijan¬ cih. To milost deli Bog po velikih izbra¬ nih ljudeh. In tak velik mož je bil sv. Janez Bosco, ki je poslušal božji klic in deloval po božjem navdihu. Njemu so sledili drugi in nadaljevali od njega za- početo delo, za svojo zaščitnico pri Bo¬ gu pa si je sv. Janez Bosco izbral Ma¬ rijo. Slovence sta z njegovim delom prva seznanila Luka Jeran in Janez Smrekar in tako pripravila vse za prihod prvih salezijancev na Rakovnik 1. 1901. Kako težko je vzgajati mladino, in dostikrat še pokvarjeno mladino, ve samo tisti, ki ima z njo opravka. In tej vzgoji so se po sv. Janezu Boscu posvetili salezijanci tu¬ di med Slovenci. Če bi bile redne razme¬ re doma, bi bili na današnji dan zbrani na Rakovniku najvišji cerkveni pred¬ stojniki, najvišji državni in deželni funk¬ cionarji, zastopniki kulture in gospodar¬ stva in bi se Bogu zahvalili za vse mi¬ lost^, ki so jih bili po salezijancih de¬ ležni. Pa danes doma Slovenci pod ko¬ munisti tega ne morejo storiti. Vse za¬ vode so salezijancem zaprli, jim jih od¬ vzeli, salezijance pa razpodili. Slovenci so salezijancem dolžni zahvalo za veli¬ ko opravljeno delo. Ker jim je Slovenci doma ne morejo izreči, jo morajo in jo tudi izrekajo svobodni Slovenci v tujini kot predstavniki trpečega in zatirane¬ ga naroda doma in se Bogu za vse to iskreno zahvaljujejo. Hvaležnost je pa pri Bogu tudi najlepša prošnja. Zato iz¬ reka v imenu Slovencev k Bogu dve proš¬ nji: 1. da bi Bog med Slovenci vzbudil še več duhovskih salezijanskih poklicev, ki bi kot duhovniki delovali med slo¬ venskim narodom in 2. da bi se slo¬ venski salezijanci mogli čim prej vrniti domov in nadaljevati od komunistov pre¬ kinjeno delo. Svoj govor je zaključil z zahvalo svobodnih Slovencev Bogu za vse, kar je storil po salezijancih za slo¬ venski narod. MLADINSKO SLAVJE Slovenska šolska mladina je imela pod vodstvom gg. učiteljev Majhna, Mizerita in učiteljic gdč. Šemrovove, Miklavčiče¬ ve, Homanove, Kovačeve in Klajškove ta dan celodnevni izlet v Don Boscov za¬ vod. Dopoldne in popoldne se je udele¬ ževala vseh slavnosti. V prostem času se je pa predajala najrazličnejšim igram na prostranih igriščih in na prostem. Vso to mladino je popoldne po cerkveni pobožnosti obiskal sv. Miklavž ter ji po¬ ložil na srce več lepih naukov. Nato jo je obdaroval in ji s tem napravil veliko veselje. Na zavodskem športnem prostoru, ki je vedno na razpolago slov. fantom, pa je bil nato telovadni nastop naših fan¬ tov. Številno občinstvo je občudovalo nekatere vratolomne vaje, ki so jih izva¬ jali naši fantje pod vodstvom znanega jeseniškega telovadca g. Avgusta Čopa na drogu, bradlji in krogih. Ves ta čas je bil tudi srečolov, mladina se je pa lahko še zabavala v nogometu, balinanju in drugih igrah. Tako so svobodni Slovenci na področju Velikega Bs. Airesa 2. decembra preži¬ veli resnično slovenski dan v Ramos Mejia, povečali novomašno slavlje in proslavili zlati jubilej slovenskih salezi¬ jancev tudi v imenu trpečih ljudi doma, ki tega pod komunisti niso mogli storiti. Organizacija celotne nedeljske pro¬ slave in vseh z njo združenih prireditev je slonela na č. g. Janku Merniku. Za lepo preživeti dan in vso pozornost ki je je bila deležna zlasti slov. mladina se mu poleg učiteljstva iskreno zahvalju- jo tudi starši, kakor tudi dekleta in fan¬ tje. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, G. XII. 1951 u ' Stran 4. “Gallusovo” miklavzevanje Pri nas na Vrhniki so včasih “Mikla- vi hodili”. Vsaka vas je imela svoje Miklave in v trgu vsak fantovski rajon svoje. Pozneje so se tem hodečim Mik- lavom pridružili se Miklavži, ki so priha¬ jali, namreč na odre raznih društev. Miklavi so pa navkljub prihajajočim Miklavžem še vedno hodili in se največ¬ krat nekje na rajonski meji nazadnje stepli. Jasno, da so bili pretepači pred¬ vsem peklenski del “Miklavov”. V Velikem Buenos Airesu seveda Mik- iavi ne hodijo, ampak Miklavži prihaja¬ jo. Pa tud^ če bi Miklavi hodili, se ne bi stepli, ker smo fantje iz vseh rajonov prijatelji. Samo plemenito tekmovanje vlada med Miklavži, o katerih moramo letos govoriti v množini tako po številu kot po številčnosti skupin. Salezijanski je bil bolj kolektivističen — v najbolj¬ šem pomenu besede —, planinarski bo bolj vesel, šmartinski dobrodelen in če bo še kje kakšen, bo imel gotovo tudi kakšno posebno odliko. “Gallusov” zad¬ njo soboto in nedeljo zvečer je imel ne¬ sporno umetniško prvenstvo. Uvedla ga je namreč znana Gržinčičeva opereta. Besedilo za to glasbeno delo so napi¬ sali pred kakšnimi 15 leti bratje Kosi, zdaj ga je priredil za nove razmere Jo¬ že Vombergar. Skladatelj salezijanec dr. Jerko Gržinčič je ustvaril nekaj napevov, ki so se hitro priljubili. Dr. Julij Savelli je ob sodelovanju prof. O- sane instrumentiral glasbeni part zja ad hoc sestavljeni orkester: klavir, dve prvi, tri druge violine, klarinet in har¬ moniko. Prireditev se je vršila v Liniersu v u- hcf Cosquin. G. Mazi je pokazal kako je mogoče tudi reven oder s skromnimi sredstvi okusno opremiti. Na odru je sodeloval poleg priložnostnega mladin¬ skega angelskega zbora celotni zbor Gallusa; nekateri člani v solističnih vlo¬ gah, drugi v zboru, katerega večji del je pel za kulisami. Muzikalno vodstvo je bilo v rokah dr. Savellija, ki je svoje dirigentske vrline uveljavil tudi pri no¬ vem malem orkestru, o katerem želimo naj bi se razvil v stalen instrumentalen korpus. Režijo so si delili posamezni od¬ ra vešči člani in je treba pohvaliti po¬ sebej koreografske točke kot ples zvez- OSEBNE NOVICE Poroka. V soboto, 24. novembra sta se poročila v cerkvi sv. Jožefa v Lanusu g. Zdenko Rot in gdč. Jožica Štancer. Mladi par je poročil g. župnik Janez Hladnik. Ženin in nevesta sta vneta pevca v tam. slov. cerkvenem pevskem zboru. Iskreno čestitamo! Iz Kanade je prispel 24. novembra v Argentino g. Ivan Bokalič, doma iz Pri¬ stave pri Mengšu. Č. g. Jakob Fideršek je bil nedavno imenovan za župnika župnije sv. Jožefa v Huanguelen-u, partido Coronel Suarez v škofiji Bahia Blanca. Do svojega ime¬ novanja za župnika je dve in pol leti go¬ reče deloval kot kaplan v Tres Arroyos ter je bil med ljudmi zelo priljubljen, kar se je pokazalo ob njegovem odhodu. Verniki nove župnije so svojemu nove¬ mu župniku priredili prisrčen sprejem v klubu San Martin v Huanguelen-u. Tudi mi mu iskreno čestitamo k imeno¬ vanju in mu želimo obilo božjega bla¬ goslova pri njegovem dušnopastirskem delu. dic, kretanje hudobcev in solističen na¬ stop Koderčka (Grumova). Izmed pev¬ cev je omeniti poleg Koritnika zlasti Li¬ puščka in Brasa, ki sta odpela po dve vlogi. Dobričino sv. Petra je kreiral Če- šarek f Miklavža v igri tenorist Rode, pozneje pri razdelitvi daril pa Vomber¬ gar, ki je na nedeljskem večeru napra¬ vil koristno pridigo porednim odraslim zastran materializma in zavisti, dal ne¬ kaj primernih naukov fantom in dekle¬ tom in se spomnil tudi lepih uspehov na¬ ših izseljencev v zadnjem letu. Vsi sodelujoči so se lotili dela z ve¬ liko resnostjo in zato je bil uspeh tak, da .boljšega pričakovati ne bi mogli Dvorana je bila v soboto dobro, v nedeljo pa prav dobro zasedena. M.M. IZREDNI OBČNI ZBOR “DRUŽABNE PRAVDE” V nedeljo, dne 18. novembra popoldne je bil po predavanju g. dr. Ahčina, o ka¬ terem smo že poročali, tudi izredni ob¬ čni zbor “Družabne pravde”. Na dnev¬ nem redu so bile dopolnilne volitve od¬ bornikov za nekatera izpraznjena mesta. Odbor “Družabne pravde” je sedaj se¬ stavljen takole: predsednik Lojze Erja¬ vec, podpredsednik prof. Dr. Ivan Ahčin, tajnik Jože Skale, namestnik Maks Je¬ sih, blagajnik Jože Jonke, namestnik Zdravko Fale, vodja organizacijskega odseka Maks Jan, namestnik Gabriel Kranjc, prosvetar Rudolf Smersu, ured¬ nik glasila “Družabna pravda” Franc Pleško, namestnik Herman Zupan, vodja tiskarskega odseka Pavle Homan, na¬ mestnik Pavle Jeretina. Dalje so v od¬ boru vodje in njihovi namestniki stanov¬ skih odsekov in sicer v kmetijskem od¬ seku Luka Milharčič in Ivan Kopač, v obrtnem odseku Janko Arnšek in Nace Grohar, v industrijskem odseku France žužek in Stane Hrovat, v trgovskem Janez šest in Silvo Lipušček, v javnih in svobodnih poklicih Slavko češnovar in Jože Šeme. Nadzorstvo tvorijo: Jože Ko¬ rošec, Avgust* Malovrh in Jakob Roz¬ man. Razsodišču pa predseduje Rudolf Žitnik. Bariloche Med zimsko in poletno sezono, med časom smučarskih tekem in razdobjem alpinističnih podvigov je izpolnila slo¬ venska kolonija v Bariločah svojo tret¬ jo obletnico. Kronist se v teh spomla¬ danskih mesecih ne more pohvaliti s ka¬ kimi posebnimi športnimi uspehi, zato pa lahko naniza nekaj drugih potanko¬ sti iz bariloškega življenja. Čeprav smo v poslednjem letu izgubi¬ li nekaj fantov, število Slovencev v de¬ želi jezer stalno raste. Z veseljem smo pozdravili Rado Adamičevo, prvo naše dekle, ki se je odrekla velemestnim do¬ brotam in prišla na jug. Samski krožek je medtem utrpel prvega uskoda; Miha Robinik je odšel v Capital in vrnil se je s svojo gospo Rene. Bariloče, ld je trpič- no sezonsko delovno pozorišče, izkazuje tudi vedno večje število sezonskih go¬ stov, ki se kot ptice selilke gibljejo med vročim Capitalom in hladnim jugom. Slov. planinsko društvo v Bariločah se pripravlja na poletno sezono. V deževnih septemberskih dneh se je najbolj noremu vremenu na kljub izvedel skupinski iz¬ let v Nireco, kjer smo ujeli lep dopoldne za izvedbo prvih slovenskih smučarskih Božič so bližat Misli na svoje v domovini! SUDEXPORT dostavlja iz svojih skladišč v Trstu pakete v 20-26 dnevih. Vsak pa¬ ket je zavarovan in če ne pride na določeno mesto, naročniku vrnemo denar. Naročila in pojasnila: Reconquista 656/1. vsak dan (razen nedelje) od 9.-13. in od 15.-19. ure. Telefon: 31-2241. Pakete lahko naročate tudi iz notranjosti Argentine, denar pa v tem primeru pošiljajte po giro postal na naslov: Oton Fresl, Aizpurua 3184, Villa Urquiza, Bs. Aires. Na ta naslov pošiljajte tudi vso pošto. "ČASA BO¥U” - urama iai zlatarna OLAZABAL 2336 Tel. 76 - 9160 pol kvadre od Cabilda 2300 ZADOVOLJSTVO IN SREČA V VSAKEM DOMU: Razveselimo svoje drage in svojce z darili za MIKLAVŽA, ki jim bo¬ do trajno lep in drag spomin; nabavite si jih lahko v ČASA BOYU. DOXA URE so zaradi svoje preciznosti višek urarske umetnosti. Spadajo med naj¬ bolj vzdržne in odporne. Budilke, nemške po 98.— pesov. SEDAJ ŠE BOLJ POSPEŠENO vsa urarska in zlatarska popravila. ZGLASITE SE LAHKO ob sobotah popoldne in nedeljah tudi v našem stanovanju, ki je v isti hiši, to je na Olazabal 2338, dto. 5. SLOVENCI PO SVETU USA ŽuPnik Jože Kapus se ponesrečil V silnem snežnem viharju se je pri Vožnji z avtomobilom težko ponesrečil č. g. Jože Kapus. Pri nesreči je g. Ka¬ pusu zdrobilo koleno, 7 reber, zgornjo čeljust. Poškodovana ima tudi pljuča. Zadobil je tudi močan udarec v glavo Nezavestnega so ga prepeljali v bolni¬ šnico. Njegovo stanje je nevarno ter se zdravniki boje za njegovo življenje. Društveni oglasnik Zelo važno za tiste, ki niste še registrirani! ' P Po zakonu (Articulo 6? del Decreto 8134|45 y Articulo 2» del Decreto 30150147) se morajo vsi tujci vpisati v Registro Civil tistega okraja v Provin¬ ci, kjer stanujejo. Za Buenos Aires (Ca¬ pital Federal) pa ta obveznost ne velja. Ta vpis morajo izvršiti v teku treh me¬ secev, ko so se naselili v okraju. Vsi tisti R ki so zaposleni v provinci Buenos Aires, morajo imeti tudi pro- vincijalne cedule, katero pa morejo dobi¬ ti samo na podlagi vpisa v registro ci¬ vil. Kdor to prijavo opusti, je kaznjiv s $ 50.— globe. Družinski glavarji morajo plačati kazen za vsakega družinskega člana, ako so opustili prijavo. Ogromna večina naših rojakov je to dolžnost že izvršila. Še vedno pa je pre¬ cej takih, ki te dolžnosti nimajo ureje¬ ne. Te pa opozarjamo, da je sedaj pro- vincijalna vlada v provinci Buenos Aires razglasila šest mesecev trajajočo amne¬ stijo za vse tiste tujce, ki niso še opravi¬ li registracije. Kdor se sedaj v teku teh šestih mesecev registrira, ne plača no¬ bene kazni, t u di, če je registracijo iz kakršnega koli razloga opustil. Zato naj sedaj vsak izrabi to priliko in naj opravi registracijo. Opozarjamo še na to ,da s tem ne odlašate na zadnje mesece. Takrat vsi zamudniki pritisne¬ jo in boste izgubili mnogo dragocenega časa in zaslužka s čakanjem. Za registracijo morate imeti sledeče: 1. Pasaporte-traducido — potni list preveden v kasteljanščino. Prevod mo¬ ra biti narejen po pooblaščenem t. j. od državne oblasti priznanem prevajal¬ cu. Prevode vam preskrbi pisarna Društ¬ va Slovencev, Victor Martinez 50 Po zmerni ceni. 2. Papel sellado za $ 6.50. Dobite pa ta papir na vsaki provincijalni pošti ali pa v Banco de la Provincia de Buenos Aires. Ta papir je treba imeti za vsa¬ ko osebo, ki bo registrirana. 3. Dve fotografiji v velikosti 3 l|2x tekem v emigraciji. Tekli so le tekmoval¬ ci drage kategorije, torej tisti ki tako rekoč komaj znajo smučati. Večjo vred¬ nost kot same tekme (zmagal je Milan Godec), ima dejstvo, da je sedem fantov v najhujšem snežnem metežu v ločenih skupinah in brez neprilik po večurni hoji (tudi v nočnem času) doseglo kočo v Nireco. Za poletje se obeta precejšnja delav¬ nost. Potrebujemo predvsem šotorov, šo¬ torskih kril, spalnih vreč. Ponovno po¬ zivamo lastnike omenjenih predmetov, da jih ponudijo v dar ali v nakup £>lov. plan. društvu v Bariločah. (Pisati na na¬ slov: Slavko Adamič, Cia Comercial, Ba- riloche ali gdč. Bara Remec, Victor Mar¬ tinez 50, Buenos Aires). Rojake obveščamo, da smo preselili našo knjigoveznico v uli¬ co VALLE 1061, BUENOS AIRES Knjigoveznica je sedaj oddalje¬ na samo 4 kvadre cd Primere Junte in 2 kvadra od Društva SIbvencev. Telefon: 60 - 6932 Vsem rojakom se tudi v bodo¬ če toplo priporočamo ' HERMAN ZUPAN Lot v Lanusu prodam na me¬ sečno odplačilo. — B. Yrigoyen 1753, Florida FCNGB. Miklavževanie S. P. D. 9. decembra 1951 Ciudad de la Paz 1760, Belgrano od 17. ure do polnoči. —. Darila oddajte pri vhodu. — 3 1|2, de frente, fondo blanco. Fotogra¬ fije za legitimacijo; obraz ne sme biti slikan od strani, ampak od spredaj in ozadje mora biti belo. 4. Potrdilo o cepljenih kozah. Ako ni¬ ste cepljeni, ali pa je od zadnjega cep- i.ia poteklo že nad leto dni f se pojdite cepit v katerokoli bolnico ali pa na A- sistencia puhlica, ki brezplačno cepi v svojih ambulatorijih. Tam dobite potr¬ dilo o izvršenem cepljenju. 5. Eno kuverto s svojim naslovom a- li pa potrdilo o plačani stanarini. To je treba predložiti kot dokaz, da stanuje stranka resnično tam, kjer je svoje sta¬ novanje navedla. 6. Certificado de radicacion definitiva. Ta dokument ni neobhodno potreben, prav pa je, da ga imate s seboj Dobili ste ga od argentinskega konzula k pot¬ nemu listu. Oni, ki so prišli iz Avstrije, imajo vsi to potrdilo. Mora pa to potrdi¬ lo predložiti vsak, ki nima potnega lista, ker ga je zgubil ali pa mu je bil ukra¬ den. Če pa je zgubil tudi to potrdilo, ga dobi na Direccion de Migraciones v Re- tiro v oddelku radicaciones. Ta oddelek je tik pristanišča v Retiro, na skrajnem koncu stavbe Direkcije. V tem oddelku je zaposlen tudi Slovenec, zato z nabavo tega dokumenta ne boste imeli težav. Otroci, ki so bili rojeni v Argentini so vsi že registrirani takoj po rojstvu. 1 Za otroke, ki so prišli v Argentino brez potnega lista, ali pa za katere matere j na svojih potnih listih nimajo vpisanih . rojstnih podatkov zahteva Registro Ci- j vil legalizirane rojstne liste. Ker pa teh kot begunci ne morete dobiti, boste mo¬ rali v svoji soseščini poiskati tri argen¬ tinske priče, ki imajo cedule ali pa li¬ breto civica staro nad šest mesecev, s temi tremi pričami boste' šli na Registro Civil in tam bo za vsakega otroka po¬ sebej sestavljen zapisnik in nato izvrše¬ na registracija. Pazite na to, da so pri¬ če pismene, ker morajo zapisnike podpi¬ sati. Cedul, ki ste jih dobili od Policije de la Capital Federal vam ne vzamejo, am¬ pak jih še naprej ohranite. "»Ml SICKU«# »*» .. .da ima veletrdnjava B-36 16 mož posadke, da je opremljena z 10 motorji, od katerih so U na reakcijski pogon in da stane 3 mi¬ lj one dolarjev. • . .da se dnevno rodi na svetu 55,.000 otrok .. .da je med deklicami več le¬ vičarjev kakor med dečki. .. - da je bilo v zadnjih 3865 le¬ tih samo 323 let popolnega miru na svetu in podpisanih 8250 mi¬ rovnih pogodb. .. .da je vsak četrti Anglež in vsaka peta Angležinja vpisana kot brezverec. .. .da se v višini 120 km oklep rakete, ki je obrnjen proti soncu, r nekaj sekundah segreje nad 100 0 C, druga stran, obrnjena pro¬ ti zemlji, pa shladi na — 200° C. .. .da uče ruske otroke v šolah moliti “Oče naš, ki si v Moskvi” in da imenujejo Stalina “Mesijo”. CERKVENI OGLASNIK I. Duhovna obnova za izobražence bo V soboto 15. decembra ob sedmih zvečer v kapeli pri Marianistih v Buenos Aire¬ su, Rivadavia 5653 (poleg slovenske pi¬ sarne). Govoril bo prelat dr. Al. Odar. Bo tudi možnost opraviti sv. spoved. II. Prvo sv. obhajilo slovenskih otrok bo v nedeljo 16. decembra ob sedmih zjutraj v župni cerkvi v Ramos Mejia. Otroci naj se zberejo že ob 3|4 na 7. u- ro v župnišču za sprevod v cerkev. Vab¬ ljeni zlasti starši in sorodniki otrok! OBVFSTILA Roditeljski sestanek bo v nedeljo 16. decembra v Ramos Mejia. Začetek je ob 4. uri s cerkveno pobožnostjo v žup¬ ni cerkvi, nakar bo v dvorani petje, de¬ klamacija dramatski prizor in vzgojno predavanje. Na sestanek vljudno vabimo vse, ki se zanimajo za vzgojo naših otrok. POIZVEDBA SEZNAM KNJIG DRUŠT. KNJIŽNICE Seliškar Tone: Hiša brez oken. 3.292. Seržen L.: Povest o literatu. 2.518, 1.518a. Sienkievvicz Henrik—Joža Glonar: Quo vadiš? (Zgodovinska povest.) I. knjiga. 1.056. Skacelik František — prof. Lojze No- šič: Podeželski zdravnik. (Roman.) 483. Marija Breščak prosi Slavka in Mi¬ mico Komac, roj. Zonič, naj se oglasita s pismom na sledeči naslov: Marija Breščak, S. Francisco 4661 Santiago de Chile, — Chile. Stritar Josip: Zvon. (Dunajski.) Leto 1888. 696. Šak: Glas iz domače vasi. 35. Šegula F. S.: Tema in luč. (Povest.) Šket dr. Jakob: Kres. (Leposlovni in znanstveni list. L. letnik, Leto 1881. 681. Šket dr. Jakob: Miklova Zala. (Povest iz turških časov.) 2.361. Slovenski in hrvaški učiteljski abitu- rienti. (Prvi listi.) 2.323. Spillmanovi spisi: XIII. zvezek. Boj in zmaga. 2.823. Sovran Ivan: Iz nove dobe. 606. Stare Josip: Vanda. (Povest.) 708. Steklasa I.: Cigani. (Narodopisna čr¬ tica.) 44. Steklasa Ivan: Sreča je opoteča. 42. Steklasa Ivan: Vse se povračuje. 1.054. Stevenson L. R.: Otok zakladov. 3.711. Stritar Josip: Zvon. (Dunajski.) Leto 1879. 695. 5L Škrbec Andrej: Letopis južnoameriš¬ kih Slovencev za 1. 1941. 3.725. Šorli dr. Ivo: Kazalec na dvanajstih. 632, 632a. Seenkiewicz Henrik: Skozi pustinje in puščavo. (Roman iz Mahdijevih ča¬ sov.) 1.339. Kopalnice, ki jih ne morejo uporablja¬ ti, imajo v stanovanjskih blokih na Am¬ broževem trgu v Ljubljani, ki na dvo¬ riščni strani niti sedaj še niso ometa¬ ni. Enako kot v šišenskih blokih kopalni¬ ce tudi niso opremljene s pečmi, umival¬ niki in kadmi. Doma teh predmetov ni dobiti, za nakup v inozemstvu pa ni de¬ viz. Velika železniška nesreča v Vinkovcih Dne 5. novembra je v Vinkovcih trčil iz Beograda vozeči ekspresni vlak v vlak, ki je vozil iz Beograda proti zaho¬ du politične jetnike na prisilno delo. Po uradnem poročilu je bilo pri nesreči 17 mrtvih, 19 težko in 13 lažje ranjenih. Vzrok nesreče: napačno postavljene si¬ gnalne naprave. Vse žrtve so iz vlaka jetnikov. Očividec-inozemec je po priho¬ du v Trst opisal strašne prizore, ki so se odigravali ob nesreči, ki se je zgodila ob 22 uri in 15 minut. O tej nesreči ob¬ širno poroča tudi tržaški tisk. Očividec, je med dragim povedal, da je imel vlak s političnimi priporniki 20 vagonov. Zad¬ nja dva vagone je ekspresni vlak dobe¬ sedno zdrobil. Panika je bila nepopisna. Lil je dež in iz teme se je slišalo samo vpitje in stokanje ranjencev, izpod razva¬ lin vlaka. Oznovci so napravili kordon in z brzostrelkami preprečili vsakomur, da bi se mogel približati. V ekspresnem vla¬ ku so bili 3 inozemski zdravniki, ki so ho¬ teli pomagati, pa jih Oznovci niso pustili. Zavrnili so tudi jugoslovanskega novi¬ narja, ki je posredoval. Trajalo je tako več ur, da je prišla pomoč. Ekspresni vlak je lahko nadaljeval pot šele čez 8 ur. Pogled na zdrobljeni vlak, v kate¬ rem so komunisti prevažali politične jet¬ nike je bil grozen: na zemlji so ležali lju¬ dje brez rok, nog, z okrvavljenimi obra¬ zi in na vse te reveže je stalno padal dež. Beograd je kasneje javil imena nekate¬ rih ponesrečencev: 1 majorja 1 vojaka, 1 policaja in pa 2 železničarjev. Imen mrtvih obsojencev ni sporočil. NAJPRIMERNEJŠA DARILA! Podobe, slike, kipe, rožne vence, svetinjice, podobice. . . Nalivna peresa, svinčnike, birome, pisemske mape. . . Prave fotografije Slovenije in albume. . . Molitvenik "Kristus Kraljuj". Vse za šolo, pisarno in dom. . . Posreduje tudi odpravo paketov v domovino po 5, 10, 15 in 20 kg z vsebino po naročilu. SANTERIA y PAPELERIA "SANTA JULIA" Victor Martinez 39, Capital Imprenta "Dorrego'', Dorrego 1102.