Poštnina plačana v gotovinl Cena 1.50 Din Izhaja vsak petek ob 17. // Naročnina znaša mesečno po pošti 5 Din, v Celju z do- stavo na dorn po raznašalcih 5*50 Din, za inozemstvo 10 Din // Uredništvo in uprava: Celje, Strossmayerjeva ul. 1, pritličje,desno // Telefon št. 65 // Račun pri poštnem čekov- nem zavodu v Ljubljani štev, 10.666 // Štev. 22O. Celje, petek X4. maja XO37 Leto XIX. Zadolže lost slovenskega kmetijstva Privilegirana agrarna banka je : je prevzela v vsej državi 2527 milijo- nov dinarjev kmečkih dolgov; od te vsote odpade na področje ciravske ! banovine blizu 24% aii slaba eetrtina. j Od celotne gornje vsote kmečkih dolgov je Privilegirana agrarna ban- » ka prevzela od bank in njim podob- nih zavodov 1739 milijonov, a od za- rirug 798 milijonov dinarjev. Od ! kmečkih dolgov pri bankali pride na > dravsko banovino le slabih 9 odstot- 1 kov, a od dolgov pri zadrugah nad j polovico, to je 56%. | V dravski banovini (na podrocju i ljubljanske podružnice Privilegirane J agrarne banked je 50 bank in sorod- nih denainih zavodov izročilo Privi- legirani agrarni banki 7305 dolžni- kov, a 446 denarnih zadrug 40.392 dolžnikov, skupno torej v dravski ba- novini 47.697 kmečkih dolžnikov. V vsej državi je izroeilo 965 bank in so- rodnih zavodov in 1833 denarnih za- drug 618.717 kmečkih dolžnikov s skupnim zneskom dolgov 2527 mili- jonov dinarjev, katero vsoto srao že rori navedli. Xa enega kmečkega dolžnika odpa- de v državi povprečno po 4100 Din dolga. Na posameznih področjih o- srednjega zavoda Privilegirane agrar- ne banke in njenili podružnic pa je ; to povprečje prevzetih dolgov zelo ; izlično: na področju ljubljanske po- i iužnice (dravske banovine) pride na iiesra dolžnika 12.600 dinarjev (pri , 7697 dolžnikih), na področju osred- ' jega zavoda v Beogradu -4200 din-ar- ¦-.'V (271.013 dolžnikov), na področju ! zagrebške podružnice 3.350 dinarjev (156.220 dolžnikov) in na področju sa- rajevske podružnice 1880 dinarjev (143.817 dolžnikov). Povprecni znesek na dolžnika je torej v Sloveniji v pri- meri z drugimi pokrajinami v državi ogromen. Razmerno najugodneje pritek-ajo plačila na račun prvega obroka na področju osrednjega zavoda v Beo- gradu, a najslabše na področju sara- jevske podružnice. To nam pokažejo naslednji podatki (v zaokroženih zneskih): Osrednjemu zavodu v Beogradu so pri 1132 milijonih prevzetih dolgov plačali na račun prvega. obroka 38 milijonov (3.4%), zagrebški podruž- nici pri 523 milijonih dolgov 7 mili- jonov (1.4%), ljubljanski podružnici pri 600 milijonih dolgov (150 milijo- nov (0.8%) in sarajevski podružnici pri 271 milijonih prevzetih dolgov 1 milijon dinarjev (0.4%). Pritok pla- čil na račun prvega obroka je bil v Sloveniji kornaj nekoliko boljši ka- kor na področju s-arajevske podruž- nice. Pritok na področju osrednjega zavoda je bil zato razmerno dober, ker so tamošnji kmetje ugodno pro- daiali žito. Slovensko kmetijstvo je torej v dr- ; žavi najbolj zadolženo. Gornje števiJ- ¦ ke uajbolj izpričujejo važnost in po- ; trebo temeljite. načrtne in dobro pre- i mišljene preosnove našega kmetij- , sk-ega gospodarstva^ obenem pa tudi j nujnost vsestranskega pospeševanja tujskega prometa v Sloveniji. Bojevnikom iz svetovne vojne in njih svojcem! Za jubilejno razstavo slovenskega novinarstva na jesonskem ljubljanskem velesejmu potrebuje pripravljalni odbor poleg vseh drugih slovenskih časni- kov tudi vse slovenske časnike in časopisc, brošure in letake, ki so jih pisali in razširjaii slovenski bojevniki ! na frontah ali v ujetništvu in na po- hodih skoraj po vseh delih sveta. Pred- j vsem je važen dobrovoljski tisk, ena- ko pomembna so pa tudi vsa glasila beguncev in internirancov ter političnih ali vojaških kaznjtncev. Poiskati, zbrati in ohraniti moramo prav vse od pra- vega t skanega in morda tudi ilustri- ranega čas ika pa do litografiranih all j kakorkoü razmnoženih, torej tudi do | pisanih ali z okorno roko risanih li- j stičev, ki so samo po enkrat izšli. Tudi j pisma z novicami, ki ste jih pošiljali tovp.rišem ali domov, spet poiščite, saj so taka pisma večkrat nadomeščala i časnike, ki jih ali sploh ni bilo ali pa j niso smeli objavljati takih vesti. Ne j pozabite tudi na letake, ki so priha- ! jali z one strani fronte z letali ali ka- . korkoli, zlasti pa poiščite vse dobro- j voljske in revolucionarne liste in le- j take. Prav vse zberite, naj bo še tako ; va.ron oklic, poročilo o zmagi ali po~ i še tako prešerno šaljiva in po- iljiva slika ali tudi osmrtnica. \ Zberite vse, kar so drugi v našem ; :cziku pisali za nas, in tudi vse, kar smo mi v drugih jezikih pisali in raz- ' siriali med bratskimi in tujimi narodi , PoLskati in najti pa moramo tudi naj- . važnejše. kar so tujci pisali o sloven- skih pokretih, o dobrovoljcih in o slo- venskih vprašanjih sploh. Ctm več ; !• i§H in zbrali, tem jasnejsa in ; p sa bo slika, koliko smo Slo- venci pretrpeli in koliko je naš n^.rod žrtvoval za s^nin svobodo in za mir ; človeštva! j Vse, kar imatc an ii.io.cte, takoj po- . Sljitc pripravljaU'emu odboru za raz- .. stavo slovenskega novinarstva v Ljub- ljani, ali mu pa vsaj pisme o javite naslov in vsebino časnika, letökn. pi- smn ali slike. — Za vse posojenc predmete prcvzamc razstavni odbor popolno Jatastvo, da jih po razstavi dobi lastnik spet ne- poškodovane in brez stroškov. Sklicujoc se na prvomajski oklic ', naših častnih predsednikov gg. mini- \ stra dr. Äntona Korošca, ministra dr. Älberta Kamerja in ministra dr. Frana Kulovca, prosimo vse, ziasti pa našo duhovščino in učiteljstvo, naj nam pri tem delu pomaga s svojo vplivno be- sedo, a tudi z zbiranjem in organizi- ranjem zbiralne akcije. Trdno smo pre- pričani, da bomo vsi Slovenci tako zbrali še mnogo prevažnega gradiva za zgodovino našega naroda. Pripravljalni odbor za razstavo slovenskega novi- narstva, Ljubljana, Velesejem. Politični pregled p Kronanje angleškega kralja Ju- ; rija VI. in kraljics Elizabete je bilo | izvršeno " sredo v Londonu v prav- ' ljičnem razkošju in ob nepopisnem . navdušenju milijonskih množic. Na- šo državo je pri kronanju zastopal ; Nj. Vis. knez namestnik Pavle z Nj. Vis. kneginjo Olgo. j pNarodna skupščina bo sklicana i najbrž za 20. t. m. in bo v prvi vrsti ; razpravljala o konkordatu. j p V Žpaniji so nacionalistične čete j prodrle že v okolico Bilbaa. Na osta- | lili frontah ni bilo vecjih izprememb. ! Zelo živahno je udejstvovanje vlad- \ nega in nacionalistv^1^1-1 letalstva. | Domače vesti d Nova pridobitev. Fred romarsko ! corkvijo na Brezjah namerav-ajo u- j lediti velik park, v katerem bo poleg j spomenikov naših zaslužnih mož j stal tudi gix>b neznanega' slo^7>en;- \ skega vojaka. Ta spomenik naj prioa | kasnejšim rodovom o velikih žrtvah, | k> jih j« prinesel slovenski narod za svojo svobodo, dasi se je boieval za tujo korist. — Tako se glasi oklic vsem Slovcncem, ki so ga te dni podpisali poleg bana in škofov tor zastopnikov Zupanskc - - :>1 Zveze bojevnikov, župani vseh šti- rih avtonomnih mest Slovenije. d Mednarodni odbor za katoliško propagantio v Ljubljani izdaja večje- zicni list »Regnum Christi«, ki se od- Jikuje po svoji gorečnosti proti brez- boštvn. »Slovenec« pravi, da prihaja to gibanje od čisto preprostega slo- venskega duhovnika, ki je pod prej- šnjo jugoslovensko vlado za svojo vero trpel v ječi. Mi v Jugoslaviji do- slej še nismo vedeli in nismo čiili, da je kdaj kdo pri nas za svojo vero bil preganjan in trpel v ječi. R-esnica je hčerka božja, pa bi tilo le dobro, ako bi »Slovenec« hotel to bolj po- jasniti. d Knez namestnik Pavle častni dektor oxfordske univerze. Na uni- verzi v Oxfordu je bil v torek sveča- no promoviran za častnega doktorja prava knez namestnik Pavle, ki je svoj čas študiral na tej univerzi. Svečani promociji je prisost|vov!alo mnogo visokih dostojanstvenikov in učenjakoA-. d Obcinske volitve v Kranju bodo v nedeljo 20. junija. d V marcu so narasle vloge pri 12 slovenskih hranilnicah za čistih 7 niilijonov Din. Po podatkih Zveze jugoslovenskih hranilnic v Ljubljani so narasle v marcu skupne vloge vseh 29 slovenskih hranilnic od 1.009,914.907 na 1,031.130,476 Din, to- rej za 21,215.569 Din. Ker pa so v tem znesku vs.ebovane obresti vlagateljev za 1. 1936., ki jih je pripisala ta me- sec neka večja hranilnica v znesku 14.2 milijona> ost-ane čistega prirast- ka 0,947.776.39 Din, kar je zelo raz- vcseljivo. V marcu so narasle skupne vloge pri 12 hranilnicah, padle pa so pri 17. Najugodnejše so se razvijale vioge v tekočem računu, ki so se dvignile pri 16 hranilnicah za 19.5 milijona. Ker ima le 20 hranilnic vloge v tekočem računu, izkazujejo torej le 4 hranimice padec vlog v t-e- kočem računu. Te številke dokazu- jejo dovolj zgovorno, da se je začelo zaupanje v hranilnice in v denarne zavode vobče zopet vračati: obenem pa prihaja. vedno več denerja zopet na dan in v redni promet, kamor spada. Zato po možnosti ne proda- jajte vložnih knjižic, ker se položaj na denarnem trgu boljša! d Jugoslovenska revija. Izšla je dvojna (3.—4.) stevilka »Jugosloven- ske revij-e« za propagando turizma. Vsebina te kr-asno ilustrirane števil- ke je sledeča: Zaključci turističke kenferencije u Dubrovniku (Prof. Frano Violic). Turistični problem! na ^e Ljubljane (Dr. Arnošt Brilej). Ljepota Novog Vinodola. Moji ljub- ljanski akvareli (Vladimir Regally). Odmoriti se na moru — ali gdje? (Živka Vekarič). Iz zgodovine ljub- Ijanskih cerkv-a (Ing-. Herman Kus). Nekoliko odlomaka iz knjige o Za- grebu (Vladimir Regally). Turistički značaj Šibenika (M. Živkovič). Pro- blemi naših cesta (Josip I. Loos). Le- tala našega Aeroputa so pripravljena (Vladimir Regally). Nekoliko rij-eči o našem Šilu (Prof. Vinko Antič). Razno. d Dunajska vremenska napoved za soboto 15. t. m.: Vreme se bo pola- goma izboljšalo. T«mperatura bo na- rasla. V severnih Alpah bo južno vreme. Ni pa s-e gotovo, ali bo lepo vreme trajalo oba binkoštna praz- iiika. Celje in okolica c Celjski planinski dom pod Tov- stom. Po dvomesečnem neprestanem deževju je prva pomladanska solnčna nedelja 9. t. m. privabila na stotine mladih in starih v oživljeno in pre- bujeno naravo. Naše priljubljeno iz- letišCe pri Celjski koCi je bilo podob- no mravljiSCu. Zopet se je videlo, da je Celjska koča že davuo premajhna, nrpf.^nn m nezadostna, pa naj ABESINEC sedaj je ipagete mi pa priljubljene BONBONE Bilo kjerkoli ^fö povsod! ima še tako dobro oskrbo, kakor je sedaj. — Samo nekaj korakov poleg pa Sitoji že drugo leto v| surovem stanju nedograjen Planinski dom. — Sedan]a občinska uprava ga je pro- dala Higienskemu zavodu v Ljublja- ni, ki pa očividno tudi nima posebne volje in menda tudi ne potrebnih sredstev, da bi zgradbo dokončal in izročil svrhi, za katero ni bila na- menjena in ne grajena. Dvomimo tudi, da bi bilo v neposredni bližini sedanje Celjske koče najpriklad- j nejše mesto za okreATališče mladine. Prebivalstvo mesta Celja in p-otrebe tujskega prometa, ki jih mesto ne sme in ne more zanemarjati, pa nujno zahtevajo, da dobimo pod Tov- stom Planinski dom, kakor je bil srečno zamišljen in že v surovem stanju dograjen, ki pa sedaj tako nedokončan vsakemu meščanu in tujcu priča, kako malo smisla ima Celje za tujski promet. j Morda je pa vendar še čas, da se ukrep prodaje, ki gotovo ni bil sre- c-en, spremeni ter Planinski dom hitro dogradi in izroči svojemu pra- vemu namenu! c Zaslugam častl »Slovenec« poro- ča z upravičgnim zadoščenjem, da j dobiva o sedanji celjski občinski u- pravi polno priznanj iz občinstva, ki se zahvaljuje, da se sedaj skrbi za | škropljenje cest vse drugače, kakor v 1-etih gospodarstva JNS, ko se je ljudstvo, prihajajoč z dežele v mesto, dušilo po prašnih cestah. Ljubi Bog je bil letos pač preveč dobrotljiv I in milostljiv, saj je nad dva meseca j rosilo in lilo po njivah in cestah in j tudi po ulicah celjskega mesta, da j si je občinska uprava v tej vsesploš- [ ni nevolji netlvomno mnogo izdatkov j za Skropljenje ulic prihranila in bo j lahko v vročih in prašnih mesecih j vzorno skrbela za čistočo ulic in cest Velikega Celja. Ako pa bi ti prihran- ki povečanim potrebam še ne zado- i ščali, s-e bodo že še našla sredstva iz j novih mestnih trošarin, ki jih je se- i d-anja občinska uprava v veliko ve- selje vseh slojev uvedla. Naše mesta je sicer že od nekdaj uživalo dober glas, da je snažno in čisto. Ako bo ! tudi sedanja uprava Celju ta sloves j ohranila, bo samo prav in ji bomo j vsi po zasluženju odkritosrčno hva- i iežni. L-astna hvala baš letos pa je | menda le preuranjena. ! c Kaj je z regnlacijo Savinje v i tretji etapi? Ministrstvo z-a zgradbe i je že pred tedni odobrilo načrte za regulacijo Savinje v tretji etapi od | Košnice do bližine apnenika. v Pečov- i niku. Čeprav smo že v maju, še ved- no ni razpisana licitacija za oddajo teh del. Z odlaSQ.njem licitacije se bo pričetek nujno potrebnih regula- cijskih del v tretji etapi zopet moeno zakasnil. Posledica bo, kakor pri j drugi etapi, da regulacijskih del ne i bo mogoče pravočasno dovršiti. Tudi I glede na vprašanje brezposelnosti bi se morala licitacija takoj razpisati. Problem regulacije Savinje je tako važen, da ne prenese nikakega za- vlacevanja. Pričakujemo, da bodo pristojni činitelji poskrbeli za takoj- snjo rešitev. Podjetniku g. Nassim- beniju, ki je prevz-el regulacijski de- la na Savinji v drugi etapi, so izjem- no podaljšali ix)k za dovršitev teh Stran 2. »NOVA DOB A« štev. 20. del do konca tega meseea. Junij jo pred vrati in dela za tretjo -etapo bi moralct, biti že oddana, če bi hoteli preprečiti nepotreben presledek v re- gulaciji in nepotrebno brezposelnost, ki bo posledica tepa pivsledka. c Dr. Vladko Maček v Celju. V ce- trtek okrog 15.30 se je pripeljal g- dr. Vladko Maček z avtomobilom iz Rogaške Slatine preko Kozjega, Pla- nine in Laškega v Celje. Spremljali so ga m. dr. tudi dr. Šutej, dr. Tu- hašic in dr. Cajkovac. Ustavil se je v kavctrni »Evropi«. Po kratkem raz- govoru z lekarnarjem g. Fedorjem Gradišnikom in poslancem dr. Dobo- viškom se je po preteku pol ure od- pelja] v Rogaško Slatino. Dr. Maček si je nameraval včeraj ogledati tudi Savinjsko dolino, a je zaradi pomanj- Jtanja časa to namero opustil. Danes je dr. Maček zapustil Rogaško Sla- tino in se odpeljal v Kupinec. Proti zaprtju so Leupilule blago in zanesljivo učinkujoče odvajalno sredstvo iz samih rastlin- skjii sestavin, ki je popolnoma neškodljivo tudi pri trajni uporabi. LeopilrJe so se izvrstno iz- c Sokolsko društvo v Celju bo raz- vilo 23. t. m. dečji prapor. Prireditev bo na telovadišču pri mestni narodni soli. Podrobnosti bodo razvidne z le- pakov. Praporu bo kumovala sestra Zofka Debelakova, ki si je baš za telesno vzgojo dece pridobila trajne zasluge. Svečanost razvitja prapora bo spremljal društveni telovadni na- stop vseh moških in ženskih oddel- kov celjskega sokolskega društva, tctko da bo obenem tudi društvo po- kazalo, koliko je napredovalo od svojega zadnjega nastopa. Vstopnina bo minimalna in zato se pričakuje, da se bo vse narodno občinstvo Celja in okolice številno odzvalo vabilu društva. Vabljeni so vsi, zlasti pa družine s šoloobvezno deco. Narodna društva so naprošena, da svojemu članstvu priporočajo obisk te prire- ditve. c Koncert učencev in učenk gimna. zije in meščanskih šol. Drž. real na gimnazija, drž. deška in deküska nie- ščanska sola ter meščanska sola šol- skih sester bodo priredile v nedeljo 30. t. m. dopoldne v Mestnem gleda- lišču koncert, na katerem ho6ejo po- kazati javnosti svoje uspehe na po- dročju glasbene vzgoje in pouka. Vsa društva se prosijo, da bi upoštevala ta datum. c Pomladanski koncert CPD, ki bo 4. junija, bo posvečen spominu naj- vecjega slovenskeg-a zborovskega skladatelja Emila Adamiča, Pevski zbor bo izvajal vrsto mešanih, moš- kih in ženskih zborov, mezzosopra- nistka ga. Rajhova in baritonist rr. Štrukelj pa bosta pel-a samospeve s spremljevanjem klavirja. Spominski govor bo imel skladatelj g. Zorko Prelovec. c šolski n»stopi gojencev Glasbene Matice. Gla^bena Matica v Celju bo imela svoje vsakoletne šolske nasto- pe gojencev v dneh od 19. do 22. t. m. v MestiTem gledališču k-akor doslej. Nastopali bodo posamezni gojenci in gojenke (violina, klavir, solopetje), oddelek komorne glasbe. godalni or- kester in mladinski pevski zbor. Xa zadnjem večeru bo del sporeda po- svečen spominu pok. skladatelja E. Adamiča. Vabljeni so st-arsi in vsi, ki se zanimajo za razvoj in napredek glasbene umetnosti med našo mla- dino. Vstop le proti sporedu. c Delovni cas v celjskih trgovinah ostane neizpremenjen. Sinoči je bil v Narodnem domu trgovski sestanek, na katerem je bilo sklenjeno. da osta- ne delovni čas v celjskih trgovinah neipremenjen. Nevarnost podaljšanja obratovalnega časa je s tern odstra- njena. c Frizerski in brivski lokali v Ce- lju bodo o binkoštih, t. j. 16. in 17. t. m., oba dneva zaprti. c Gostovanje ljubljanske opere v Celju. Ljubljansko Narodno gleda- lisee bo gostovalo v celjskem glcd-a- lišču z operama »Cavalleria rustica- na« in »Glumači«, pogoj pa je, da se do 18. t. in. javi dovolj interesentov v knjigarni Slomškove tiskovne :ra- drugw c Odvetniška vest. V imenik uva..,- katov s sedežem v Celju je bil vpisan g. dr. Jože Juhart. c Splošna gradbena zadrnga v Ce- lju je imela v ponedeljek 11. redni letni občni zbor. Xamesto uinrlega odvetnika g. dr. Karola Laznika je bil izvoljen za predsednika tovarnar g. Franjo Vehovar. Za podpredsed- nika je bil ponovno izvoljen knjigar- nar g. Franc Leskovšek. Ostali odbor je ostal v glavnem neizpremenjen. c Slikarska razstava Franja Goloba in Alojza Šušmelja. V nedeljo dopol- dne je g. prof. dr. Franjo Šijane«- ob n-avzočnosti zastopnikov oblasti in uradov ter raznih ljubiteljev umet- nosti v dvorani Celjske mestne hra- nilnice s tehtno uvodno besedo otvo- ril razstavo del mladih slovenskih slikarjev Franja Goloba in Alojza Šušmelja, slušateljev zagrebške u- metniške akademije. Razstavljenih je okrog 100 akvarelov, olj in grafik. Razstava je zelo lepa in pestra. Go- lob in Sušmelj stojita sredi sodob- nih ideoloških trenj, ki hočejo preo- braziti svet in mu dati novo podobo. V vsem našem kulturnem življenju, zlasti pa v liter-arni in likovni umet- nosti opažamo povratek k zemlji in njenemu človeku. Problem, ki zani- ma ta dva najmlajša naša oblikoval- ca, je problem slovenske vasi. Stilna preprostost in velika dinamika posta- jata osrednji točki njunega ustvar- j janja, Le v močni povezanosti s slo- j venskim kolektivom hočeta delati. | ostati hočeta sredi n-aših polj in kolo- ¦ vozov. Razstava, za katero vlada v : Celju in okolici živahno zanimanje, bo odprta do 18. t. m. vsak dan od ! 9. do 12. in od 13. do 20. Vstopnine ni. I __________ i GASILSKA TOMBOLA 6. junija 1.1. v Celju! c Legija koroških borcev. Ustanov- ni obeni zbor krajevne organizacije za Celje bo v nedeljo 30. t. m. ob ,^10. j dopoldne v restavracijskih prostorih Narodivega doma v Celju. K udeležbi so vabljeni razen članov Legije vsi nekdanji bojevniki s koroško fronte. c Zbirka za protitukerkulo2ni te- den med odvatniki in notar.ii v Celju je dosegla znesek i20 Din. c Slepo šahovsko simultanko bo priredil Celjski Š-aliovski klub drevi ob osmih v hotelu »Unionu«. Simul- tanko bo igral znani celjski Šahist g. Ivo Lešnik proti red Narod- , nim domom, je privabüa množico i ljudi, ki so z 2 do 3 in še več kartami j v roki čakali na svojo srečo. Mnogo ! jih je dobilo lepe dobitke, a med j najsrečnejšimi so bili sledeči, ki so I zadeli tombole: prvo tombolo (prost nakup za 2500 Din) je zadel Matija lntihar, koN^č v cinkarni. Drugi in tretji dobitek (moško in žensko kolo) j sta dobila Karel Pangerl, učenec oko- j liške narodne sole in Karel Skoberne, j delavec v Westnovi tovarni, oba iz Gaberja. Kuhinjsko opravo je dobila ! Roza Hölzlova, nameščenka v tiskar- j ni Rode in Martinčič, tudi iz Gaberja. Vožnjo Sušak—Kotor in nazaj je za- dela Marija Bol«tova, učenka narod- j ne sole. Ostale dobitke (drva in pre- | inog) so zadeli: Marija Tanškova iz Zavodne, Franc Perc iz Radeč, Vik- tor Tojnšek s Spodnje Hudinje, Neža Razgorškova, služkinja v Celju in j Franc Kolar, delavec v cinkarni. i Skoraj vsi sr-ečni dobitniki so iz Ce- | lja, Tako so bili sreče deležni res le j ' taki, ki so jim dobitki zelo prav pri- j šli. Tombola JS je torej tudi v tern ! pogledu zadovoljila občinstvo. j c Zaključno predavanje na Ljud- I skem vseučilišču. Za tekoče šolsko ; leto bo Ljudsko vseučilišče v Celju \ zaključilo svoja predavanja in tečaje j drevi ob osmih v predavalnici na I meščanski šoli s predavanjem taj- nika Fotokluba g. Karl a Kocjančiča iz Ljubljane. Predavanje pod naslo- | vom »Po slovenskih dobravah in vi- ; šavah« bodo ilustrirali najlepši fo- togi-afski posnetki, ki jih je okroglo 100. Da se omogoci pristop prav vsa- komur, bo znašala enotna vstopnina j 1 Din. Opozarjamo na to zanimivo j predavanje. j c Celodnevni izlet na Goro Oljka | bo priredilo Godbeno društvo želez- j ničarjev v Celju na binkoštni pone- I deljek 17. t. m. Odhod z jutranjim | vlakom do Šmartnega ob Paki. Za • razvedrilo bodo skrbeli godbeniki, za cstalo pa vsak sam. Vabljeni vsi pri- jatelji prirode in godbe! : _________________________________________________________________________________________j Inland - Vatna - Jäkull - i Ekspedicija priporoča za | solnčeoje samo TSCHAVjB^ i PII . ölavno zastopstvo • DrogerijaQregoric,Ljub- [ ljana Presernoya ul. 5. i c Godbeno društvo pošiniii name- ščencev v Celju bo imelo v petek 21. t. m. ob 19. v svojem lokalu redni : letni obeni zbor. Dnevni red po pra- ' vilili. c Delovni trg. Pri celjski borzi dela je bilo 10. t. m. v evidenci Ü90 brez- ; poselnih (528 moških in l'.>2 žensk) I nasproti 673 (518 moškim in 155 žen- skam) dne 30. aprila. Delo dobijo: po 2 sobna slikarja, kleparja, kovača za kompresorje in hlapca, po 1 stav'j- ni ključavničar, elektrovarilec, kro- jač in mizar. 6 kmečkih dekel, 5 ku- haric, 4 služkinje, 2 servirki ter po 1 hotelska kuharica in postrežnica. c Starokatoliške službe božje ne bo i v Celju na binkoštni ponedeljek, ker bo ta dan ob 9. v dvorani Sokolskega ! doma v Trbovljah. ' c Tragična smrt trgovca q. Oswa- j titscha. V torek okrog 15.45 si je zna- ni, 5G-l-etni celjski trgovec g. Maks OsNvatitsch pognal na vrtu svoje hiše na Bregu v Celju s samokresom kro- glo v desno sence. Krogla je prodrla možgane in obtičala v levi senčnici. Oswatitscha so prepelj-ali takoj z re- ševalnini avtom v bolnico, kj-er je I zvečer izdihnil. Pokojni je bil sploš- no znan in priljubljen mož. Pokoj- nikov sin g. Maks, ki je lastnik pre- | rnogovnika v Motniku, je izsledil pri Blagovici bogata ležišča bakra. Sin se je p. v in.! c Fa/prava o zagonetnem požigu. Pred tričlanskim senatom okrožnaga eodišča v Celju se je zagovarjal da- nes 4S-letni poljedelec Franc Zelič iz KrajnČice pri St. Juriju ob j. žel., ki je til obtožen, da je 14. apriia zvečer zažgal kletno stavbo svoje žene Marije Zeličeve v Krajnčici iz sovraštva, ker ga žena ni vzela v so- posest in iz jeze, da mora skrbeti za ženine otroke iz njenega prvega za- kona. Zelič je odločno zanikal de- janjo. Sodišče ga je končiio oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov. c Samomor neznanca v Savinji. \' soboto dopoldne je skocil noznan, okrog 40 let star, slabo oblečen moški v Savinjo. Truplo so ob pol 12 dopoldne potegnili kakih sto metrov od levškega mostu v smeri ])roti Ce- lju iz vode. Xeznanec si je bil pred skokom v Savinjo zadrgnil vr-at s pa- som in si zavezal noge s tenkim ovo- jem. Po obdukciji, ki je tudi ugoto- vila samomor, so neznanca pokopali na bolniskem pokopališfu. Barve vseh vrst, suhe in oljnate, fii*nežf lake, emajle, čopiče ltd. Vam nudl veletrgovlna barv Ivan Ravnikar Celje c Kam o binkoštth? Od binkosti dalje bo stalno oskrbovan Aleksan- drov dorn v Logarski dolini. Tja po- hiii za praznike mnogo izletnikov in tu se bo zbralo krdelo sniučarjev, da se udeleži binkoštnili sniuških tekeni na zasneženih pobočjih pod Škarjami. V Logarsko dolino je <;edaj stopila pomlad šele s svojim prvim korakom. V tej divni alpski dolini je letos z\- ma dolgo obsedela, in še se ji nika- mor we mudi. V Logarskem kotu. pod Slapom Savinje, zima še vedno kra- Ijuje» še bolj pa na Okrešlju, ki je Štev. 20. »NOVA DOBA« --------------------------- i ii i ________ Stran 3. še ves odet v bel zimski plašč. Pot proti Okrešlju pa je večjidel že kop- na, ker se vije po solnčnem pobočju. V Frischaufovem donm na Okrešlju najcle izletnik prijetno zavetje in o- krepčilo. O praznikih bo Dom oskr- bovan. Tu se navžiješ divnega raz- gleda in napiješ višinskega solnca. Naprej na vrhove pa letos o binko- Stih ne bo vsakemu mogoče; sneg je ogromen in pota so nevarna. Koro- šioa je vsa v zimskem razpoloženju, pokrita s 400 cm de>belo sneino odejo. Smučarji uživajo tu svoj beli raj: podlaga jim je idealen srenjast sneg, nad njinoi se boči sinje nebo, solnee jili boža kakor afriške zamorčke. Ali jih bomo še spoznali. ko se vrnejo v dolino? Za dušo skrbi divna zimska narava, a za telo skrbni oskrbnik v Kocbekovem domu in njegova kuha- rictt. Tudi Golčka planina še ni od- ložila zimskega oblačila, vendar bo 0 praznikih dostopna tudi navad- nim peScem. V Mozirski koči jim bo udobno. Dovolj mehko bo ležišče, do- volj okusna okrepčila. Za to jamči oskrbnica Angelca. In Celjsko gri- čevj«! Tudi to je pravi raj za izlet- nika. Naj se povzpne kamorkoli v vi- šino, na Vipoto ali Grrnado, na Sre- botnik ali Tolsti vrh, povsod najde lepoto, povsod nepokvarjeni, sveži zrak, lep razgled in solnce. Na po- vratku pa vedno le v Celjsko koto, kjer ti dušo dobro privežejo. c V Logarsko dolino. Binkoätni skupni izlet z avtobusom v Logarsko dolino priredi SPD v Celju. Odhod izpred celjskega kolodvora v soboto ob 20.15. Povratek v ponedeljek zve- čer. Prijavite se čimprej ali vsaj do sobote opoldne pri podružnici SPD v Celju. c Koncert Roberta Soetensa. Znani francoski violinski virtuoz Robert Soetens in orkestralno društvo ljub- ijanske Glasbene Mat ice pod vod- stvom dirigenta prof. L M. Skerjan- ca sta na svoji turneji po Sloveniji priredila 7. t. m. zvečer tudi koncert v veliki dvorani Celjskega doma z istim sporedom, kakor v ostalih kra- jih. Koncert je bil razmeroma dobro obiskan. Violinski virtuoz Robert Soetens je izvajal svoj spored s si- jajno tehniko, svojstvenim tempera- mentom in izredno fineso ter nudil nepozaben umetniški užitek, h kate- lemu je prispeval tudi godalni orke- -ter ljubljanske Glasbene Matice s svojim mojstrskim izvajanjem. Ta- kih koncertov si želimo v Celju še več. c Tekmo v slalomu bo izvedel ziai- -kosportni odsek SPD Celje na bin- koštni ponedeljek pod Ojstrico v Sa- vinjskih Alpah. Dohod na severno pobočje Ojstrice, kj-er se prične ob 10. smuško tekmovanje, je najpri- kladnejši iz Logarske doline. Tekmo- valci naj se prijavijo prireditelju. Prijave se bodo sprejemale do nede- lje zvečer tudi v Aleksandrovem do- mu v Logarski dolini, ki je že oskr- bovan in nudi vsem svojo gostoljub- no streho. K tekmi so se prijavili • elo Gorenjci, med njimi tudi znana muška tekmovalca Znidar in Praček. (- Planinska slavnost ob 40-letnici Mozirske koče bo v ncdeljo 6. junija pri tej priljubljeni postojanki na Golteh. Na predvečer bodo goreli kresovi, da privabijo planince od blizu in daleč. Ob 10. bo maša na pro- stem, popoldne planinska zabava. Z jubilejno proslavo bo zdmženo tudi slavnostno pokiganje temeljnega kamna za nov planinski dom, ki ga bo v prihodnjih letih na tej krasni planini zgradila Savinjska podružni- oa SPD. Planinci! V ned-eljo C. juni- ja vsi na Golčko pianino nad Mozir- jem! < Izlet planlncev v Grčijo priredi SPD v easu od 30. junija do 13. julija. Planinci sp bodo pod vodstvom in v ružbi gTŠkih planincev povzpeli l.a vrhove Olimpa in Parnasa, ogledali -i bodo Delfe in Atene ter se bodo vrnili iz Pireja z udobnim parnikom T.idransk'e paroplovne rlružl>e v Split 1 odtod z brzovlakom domov. SPD jo po grškem planinskem društvu mc^krbelo planincem razne ugodno- ti. tako da bodo stroski sorazmerno nizki. Ker je odhod cloločen že na dan 30. junija ob 9. dopoldne, se mo- rajo vsi interesenti prijaviti do 31. m:ii:i nn.lru/niri SPD v Celiu. c Opozorilo delodajalcem. Davčna upmva v Celju razglaša: V smislu razpisa bansek uprave dravske ba- novine St. VII. 8447/1 z dne 28. 4. 1937 morajo vsi delodajalci, ki zaposlujejo hišno služinčad, nabaviti še baiiovin- ski kolek za bednostni sklad v znes- ku 25 Din in ga nalepiti na že na- bavljeno davčno karto. Oni deloda- jalci, ki so za leto 1937. že delno plačali banovinski bednostni sklad v gotovini, nalepijo na davčno karto samo razliko. Vsi delodajalci pa mo- rajo predložiti davčne karte, kakor tudi morebitne priznanice poštnih položnic o že plačanih zneskih za bednostni sklad, davčni upravi v Ce- lju zai-adi evidence in kontrole. c Jadranska straža v Celju izieka svojo javno zahvalo vsem tvrdkam in posameznikom, ki so s svojim da- rom in s svojim delom pripomogli k uspehu III. javne tombole, ki se je vršila v nedeljo 9. t. m. v Celju. c Kolo jngosl. sester v Celju se to- plo zalivaljuje vsem, ki so pripo- mogli k lepemu uspehu cvetličnega due. Kljub mnogim zbirkam mznih društev, ki so se vsule t> življal. 1 Kino Laško. Na buikošino iu;do- ljo in ponedeljek ob U>.30 in 20.30 najrazkošnejša opereta iz najvefje opere sveta »Metropoliten«. Svetovni operni pevci: Lawrence- Tibbett, Vir- ginia Bruce, A. Brady. Film pesmi, smeha, Ijubezni, arij iz Favst-a, Car- men, Sevilj. brivca, Manon in dr. Hrastnik h Profesljonalci na izletu. Preddnevi je poslala naša občina na svoje stro- ške zopet štiri brezposelne profesijo- nalce na pomladanski izlet v južne kraje. Družbo vodi »predsednik« dru- štva profesijonalnih brezposelnih — Rahle. G. župan je mnenja, da je ob- čina krita, če le tri mešece zdržijo na potovanju, mi pa smo mnenja, naj jih občina poSIje takoj na novo potovanje, čim se vrnejo, a ne več na stro§ke naših občanov. h Brihtns nazori občfnskih velmož. Pri koniasaciji občin sta se združili katastralna obftna Hrastnik in občina Dol v skupno občino Hrastnik-Dol.Oni, ki so delali na tej združitvi, so prav dobro vedeli, da bo ta združitev v pr- vih letih v škodo hrastniških cjavko- plačevalcev, saj so vedeli, da je do! mala kmečka občina z malo davčno močjo in z veliko, neplačano §olo. Ve- deli so pa tudi, da bo ta sola enkrat plačana, da Dol potem ne bo potrebo- val posebnih investicij in da bo takrat nova občina med najboljšimi v Slove- niji. Dolski klerikale» so po volitvah za čudo naglo utihnili o kaki preko masaciji, četudi je bil to njihov bojni klic za volitve. Sedaj se pa izza kulis počasi sliši, kje je temu vzrok. G. Bantan baje hoče, da Hrastnik pomaga plačati dolsko solo, > potem bomo pa skrbeli, da se znebimo Hrastnika !« Opozarjamo večino občinskega odbora na to skrito delovanje njihovih zavez- nikov in jih pozivamo, da skrbijo za to, da se Hrastnik osamosvoji danes, ali pa — nikoli! Mislimo, da Hrastnik ni krava, ki jo bodo dolski klerikalci izmolzli, potem pa pognali nagmajno! h Sokolska prireditev. Dramski od- se1< Sokolskega društva je s sodelo- vanjeni orkestra glasbenega društva uprizoril 8. in 9. t. m. zvečer v Sokol- skem domu narodno igro »Divji lovec«, katere se je občinstvo v polni meri in z zanimanjem udeležilo. Članom dra- matskega odseka, zlasti režiserju ing. Freijerju čestitamo k uspehu in kliče- mo : Le pogumno tako naprej ! h Stabno gibanje. V zadnjih dneh se je med rudarskim delavstvom vest, da nudi Trboveljska premogokopna družba svojim rudarjem, ki si žele zgraditi stanovanjsko hišico, brezo- brestno posojilo. O zadevi bomo še spregovorili. h Izseljeniški problem. Med rudar- skim delavstvom je napravilo nedelj- sko »Jutro« zelo ugoden vtis z vestjo, da namerava Francija zaposliti okrog 15.000 kvalificiranih delavcev iz Jugo- s'avije. h Delo v rudnlku. Kakor smo le zadnjič poročali, je za mesec maj raz- glašenih pri rudniku 15 delovnih dni. Ker se pa naročila za premog dvigajo, je mogoče, da se bo delalo ta mesec 18 dni normalno. Zalec ž Stavbno gibanje. Prostori nove narodne sole v Ž»alcu se dovršujejo. Zgradba naixxlne in meščanske sole bo v okras žalskcmu trgu. Rešitev šolskega yprasanja pa je v toliko po- manjkljiva, ker bodo morali mali li letni abeeedarji hoditi v drugo n-ad- stropje v prvi razred. Gotovo se bo dalo urediti, da bodo imeli malčki v pritlicju sole svoj razred, kakor so ga imeli doslej. — Savinjska poso- jilnica v Žalcu je storila svoječasno hvalevreden sklep, da svoj travnik ob železniški progi Celje-Dravograd parcelira, in j-e prodala najbrž že vse parcele izključno le onim intere- sentom, ki si tamkaj postavijo svoje domove. Danes že stoje tarn 4 vile, ki jim prednjači vila bivšega upra- vitclja dobrnskega zdravilišča g. Jan- koviča. Tri nove vile bodo zrasle že lctos iz tal. Ker je ta nova žalska če- trt zelo eksponirana glede na želez- niški in cestni promet, pričakujemo, da botavbe, ki bo tako postala impozant- uü poslopje. Vsa cast Hmeljarni, ki gre s tokom časa in skrbi za koristi savinjskih hmeljarjev in domačega prebivalstva. — Sokolsko društvo v Žalcu bo zgradilo že dolgo zaieljeni Sokolski dom. Izdelujejo se že za- nevni načrti. Moderna in praktična stavba bo stala n-a sokolskem letnem telovadišču poleg Zagodetove kolo- dvorske restavracije. Skrajni čas je, da dobi Žalec vsem zahtevam ustre- zajočo dvorano, ki bo urejena /a gled-ališče in kino. V dvorani bodo tudi galenja in posebni stranski prostori. Pozneje se bo stavbi prizi- dala še telovadnica, ki je sedaj še v šolskem poslopju. — Savinjska po- >ojilnica je kupila že lani vogalno hišo nasproti Virantove gostilne. Ta liiša bo prezidana tako, da bo imel denarni zavod v njej tudi svoje nove poslovne prostore. Tudi v tern vpra- šanju je zmag-al zdrav razum. ž Kolesarska dirka. Na progi Ljub- ljana — Žalec in obratno (137 km) odnosno Maribor — Žalec in obratno (135.2 km) sta se vršili 2. t. m. iz- birni dirki obeh slovenskih kolesar- skih podzvez za sestavo nase repre- zentance za dirko Beograd — Sofija. Dirkaci so startali ob 0. zjutixaj v Ljubljani oz. v Mariboru. Iz Ljublja- jie je privozila prva skupina 3 voza- čev ob 8.20 \ Žalec, kjer so servirali vozačem čaj in kruli. Četrti vozač je prišel 4 minute pozneje, «eden pa je odstopil. Iz Maribora je prispelo 8 (iirkačev in sicer malo pozneje, ker ie bil teren težavnejši, 5 pa jih je med vožnjo odstopilo. Nas je najbolj zanimal g. Jernejc iz Arje vasi pri Petrovčah, ki je privozil iz Maribora v odlični formi. Klub slovenskih ko- lesarjev v Celju je lepo skrbel pri obratu (gostilna Virant) za topla o- krepčila ter odpremil in ojunačil dirkace tudi za vožnjo k cilju. Sokolstvo x Iz Sokolskega društva v Celju. Načelništvo društva sporoča vsemu te- lovadečemu članstvu, naraščaju in deci, da je sodelovanje na javnem nastopu 23. t.m. obvezno. Odsotnost je treba opravičiti v naprej pri načelništvu dru- štva po svojem vaditelju ali vaditeljici. Sport t Sijajna afirmacija jugoslovenske- ga nogonieta. Tekma metl nogomot- nima reprezentancama Jugoslavije in Madžarske. ki je bila odigrana v nedeljo v Budimpešti, se je končala neodločno 1:1 (1:0). Reprezent-anea Jugoslavije je dosegla na madžarsikh tleh proti izvrstnim madžarskim igralcem zelo lep uspeh, ki ga pri- znava tudi inozemstvo. Jugosloven- ska reprezentanca je na tej tekmi dokazalct, da je enakovredna repre- zentancam ostalih evropskih naro- dov, ki imajo že lepo nogometno tra- dicijo. V Beogradu je v nedeljo druga garnitura jugoslovenske reprezentan- ce premagala drugo garnituro mad- žarske reprezentance s 3:0 (0:0). Ne- deljska tekma med avstrijsko in skot- sko rep rezent a nco na Dunaju se je koiu'ala neodločeno 1:1 (0:0). t Finalno tekmovanje za prvenstvo LNP. \" nedeljo je moštvo SK Celja im celjski Glaziji v finalnem tekmo- vanju zasluženo premagalo enajsto- rico SK Amaterja iz Trbovelj v raz- nierju 3:2 (2:1). Tekma je bila zani- miva, gostje pa so se po svoji navadi posluževali preostre igre. Sodnik g. Pecar iz Ljubljane je sodil škan- dalozno. Zagrešil je toliko hudih na- l>ak, kakor bi bil začpfnik. ki ne po- zna dobro nogometnih pravil. \ n terosu propagande pravega sporta in sportne vzgoje občinstva apelinamo na LNP, naj v bodoče prepreči ilelo- giranje tako slabih nogometnih sod- nikov k tekmam v Celju, kajti tudi za Celjo ni vse dobro, kar pride i bele Ljubljane. V nedeljo je dobi la mladina SK Celja prvenstveno tekino proti mladini SK Olimpa s 3:0 p. f. Prav tako je dobila Jugoslavija dru- gorazredno prvenstveno tekmo proti SK Zalcu s 3:0 p. f. \ Mariboru jo Železnifcai' v finalni tekmi premagal inoštvo SK Olimpa iz Celja s 5:1 (4:01. t Teniški dvoboj Atletik:Celje 5:0. \" 1. kolu državnega prvenstva nio- štev v tenisu je bil v četrtek odieran na teniščih SK Celja v mestneni parku v Celju teniški dvoboj med SK Celjem in SK Atletiko, v katercm so Atletiki zasluženo zmagali s 5:0. Za Celje so nastopili gg. brata To- plaka, Oberlindtner in Goršek, za Atletike pa gg. Skoberne, inž. Wes- ten, Hönigmann in Steinböck. Naj- hujša in najzanimivejša je bila bor- ba med Skobernetom in Toplakom, ki se je končala s 0:8 in 0:3, torej s tesno zmago Skoberneta. Toplak za- radi pomanjkanja treningov še ni v polni formi. Gospodarstvo g I. poročiio Hmeljarskega društva za dravsko banovino v žalcu o sta- üju hmeljskill nasadov. 2alec, 9. maja. Zaraili skrajno neugodneg-a, hla.lne- ga in deževivega vremena meseea marca. aprila in v začetku maja se je rez hmeljske korenike nenavadno zavlekla in je bila šele pred nekaj dnevi končana. Hmeljarji so trenut- no zaposleni s postavljanjein hmelj- skih drogov. ki se zaradi slabega vremena doslej ni moglo izvršiti v vs'ch nasadih. Hmeljska korenika jo dobro prezimila ter je krepka in zdrava. \ endar pa se lahko trdi, da je hmeljska kultura 2—3 tedne v za- ostanku. Le v nekaterih nosadih — zlasti v višjih legah — so poganjki nekaj cm visoki. Od letnika 1930. jo neprodanih le še kakih 300 kvinta- lov. za katere se je pred kratkim po- kazalo nekaj zanimanja. štev, 20. »NOVA D O B A « Stran 5. Planinska trojica V bolnici ležim še zelo slab zaradi težke operacije, in spomini se pora- jajo o Savinjskih Alpe pred svetovno vojno — na Ojstrici ob strani takrat mogočnega celjskega neniskega glavarjct, ki kaže proti vzhodu, oeš tu vidim ves svoj okraj, načelnik Kocbek pa mu odvrne: »Jaz pa svoje planine«. Vstaja pred menoj gospa, po svoji energiji daljnega slo- vesa, žena kremenitega značaja in Ijubiteljica teh planin. Gledam v du- ll u svoj ljubi trikot: Logarsko doli- no. Okiešelj in Korošico. kjer se po- stopoma na lcto trikrat poraja po- nilad — v maju, juniju in juliju — s svojim vedno lepim planinskim cvetjem. Ne verjameš? Pridi in po- glej! — Kakšna sprem-emba v zad- njih 12 letih! Tu doli je bila le stara Piskernikova koča, tam osameli Frischaufov dom, gori izropana mala koča na Korošici. In sedaj! Od kod ta razvoj? Iz nič! Da iz nič — toda ne! Pridne roke so bile tu na delu, gnane od idealne ljubezni do teh planin. Biez teb ne bi bilo tega tri- kota in Logarska dolina bi ne bila nana svetu. Narod in ti, mladina, se tega ne zavedaš, morda se le po- milovalno nasmehneš — idealizmu. In vendar ustvarja idealizem iz ma- lega veliko, ne išee bvale in zadošča -amemu sebi. Vprašaj Toneta in Li- peta, Franceta in Branka, Milka in druge take niože, povednli ti bodo, kako so bili lepi časi dela, posveto- vanja in zbiranja — za ta trikot. — Ko fci vsaj mogel ohraniti to dobo za poznejši rod! Ali bom ta trikot sploh še kdaj videl? Born, moram ga videti vsaj enkrat še! — Okreval sem. Videl sem zopet svo- je planine — od spodaj! — Toda pisati pravzaprav nisem ho- tel o tem planinskem trikotu, mar- več — kakor sem svoj čas obljubil - o ^laninski trojici s firmo »Grol- , ek« planinska d. z o. z., obstoječi iz treh planink. Ali jih poznate? Go- tovo. ;>Gr« smo klicali »otmeno« da- mo, ker tako luškano pogrtuje ta >^r«. Xjcne tovarišici »01« sta nekaj niiajši gospodieni. ena bi bila za na- bor, te bi bila fant, druga, ki je kot najmlajša dobila priimek »Cek«, pa »i lahko šla drugo leto na »štelungo« in gotovo bi bili obe odrajtani h kra- Ijevi gardi. Sicer pa so po pravici rečeno, vse tri prave turistke, ki jim ni nič reči, ki jih ni &e pokvarila prepleskana kultura in ki ne marajo — rouge-a. —Respekt'. Seznanil sem se s to trojico na Celjski koČi, ko so neko popoldne kar trikrat zaporedoma prispele gor in dol v rekordnem času, češ da se trenirajo za daljše ture. Menda jim moj otraz ni bil nie kaj po volji, kctjti pripomnile so, da se naj jaz izkažem in jih peljčila. Karl Dvop&ak da vino ni treba večkrat od vrha žveplati, sicer bi postalo prežveplano in bi škodilo zdravju. 3.) Prazne sode zažveplajmo vsak mesec. Za žveplanje uporabljajmo le azbestne žveplene trščije, ki pri gorenju ne kapljajo. Sodi, ki iz kakšnega vzro- ka ne morejo biti do vrha polni, se na lahno od zgoraj zažveplajo, da zavarujemü vino pred birsanjem ali cikanjem ali drugo kvaro vina ; sicer pa nepolne sode čimprej dopolnimo ali — še bolje — raztočimo vino v manj- še sode. 4.) Temperatura kleti naj bo po mož- nosti enakomerna, pozimi ne premrzla (ne pod 9° C) in poleti ne pretopla (ne nad 15° C) ; zato zračimo kleti poleti v nočeh, pozimi pa le ob toplih dnevnih urah. 5.) lzpraznjene sode moramo takoj temeljito očistiti in, če jih ne rabimo, posušiti in zažveplati. Ne uporabljajmo žveplenih trakov, ki so potrošeni z raznimi rožami (dišavami), ki so sicer tudi po zakonu o vinu prepovedani. 6) Pred vsakim delom v kleti mo- ramo vso za opravilo potrebno poso- do, orodje, stroje, škafe, Iije, pipe i. dr. temeljito očistiti. Natege in kozarci morajo biti vedno pripravljeni in se naravnost svetiti od čistoče. Stroje in orodje je pred uporabo temeljito pre- gledati in tudi poduhati, kajti neugod- nega duha se vino hitro navzame. Gu- mijaste cevi je po uporabi temeljito izprati in jih na steni v loku obesiti tako, da se voda pri obeh koncih lahko docela izcedi. Pilke in čepi morajo biti vedno čisti, dolgi, gladki, okrogli, da moraio sod hermetično zapreti ; nikoli jih ne smemo ovijati s kakimi še tako čistimi capami. 7.) Pred polnenjem moramo sode temeljito izprati. Odstraniti je žvepleno skorjo, ki se je morebiti svojčas tvo- rila vsled uporabe predebelih žveplenih trakov, ki so pri gorenju kapljali. Mošte in mlada vina le zmerno zažveplamo, to je, da zažgemo na 3 — 4 hi eno azb. žvepl. trščičo. Močno žveplati, t. j. dati na 1 hl 1 azb. žvepl, trSčico, je treba le tedaj, če je most iz gnilega grozdja, če vino rjavi ali če kaže znake kake bolezni. Mesto azb. žvepl. trakov iahko uporabljamo pri porjavelih vinih tudi kalijev metabisuifit, ki ga vzamemo 5—15 gramov na 1 hl vina. 8.) Kajenje v kleti in v prešnici, kakor katerokoli onečiSčenje teh prostorov naj bo prepovedano. 9.) Varujmo se pred rabo neznanih sredstev v kletarstvu. O učinkovitosti takih, dostikrat kaj hvalisanih sredstev se pred morebitno uporabo poučimo pri strokovnih zavodih in strokovnjakih. 10.) Strokovna izobrazba (vinarske šole, tečaji. predavanja, kniige in stro- kovni listi) so temelj vsemu kletarstvu. Red, snaga, točnost in poštenje so najvažnejše čednosti dobrega gostilni- čarja, dobrega kletarskega mojstra. Najprimernejši čas za pošiljanje vina v sodih Pri pošiljanju vina v sodih je pred- vsem upoštevati vremenske razmere z ozirom na temperaturo, potem za odpremo do!očeno vino in pa razdaljo. NajUiTodneiši čas za pošiljanje vina je takrat, kadar je zunanja temperatura enaka ali vsaj bližnja temperaturi kleti. Tedaj imajo topiotne razmere na vino najmanje ali pa nič vpliva in vino dospe na naslov^o mesto v dobrem stanju. Visoka toplota ima za posledico, da mfMo DQMACE1 ^BLA0O,g i$i>.: c- . .-0,0.,,« L\*A StraM 6. »NOVA D O B A « Stev. 20. lahko postanejo obroči ohlapni, da sodi j puSčajo in to še tembolj, Jim topleje j je. Sodi niso več polni, nastaja ne- • varnost cika in to tern bolj, čim dalje j časa na potu je vino. I Če pa pošiljamo vino v zelo mrzlem \ času, tedaj vino največkrat postane ¦ motno in sicer vsled izločenja vinske^a kamna in drugih snovi v vinu. Na daljSem potu pozimi lahko celo smrzne v vinu nahajajoča se voda. Vsled te^a lahko nastanejo neprijetnosti med kup- cem in prodajajcem. Za daljSe transpose so žlahtna in dozorela vina bolj obfutljiva, kot mlajSa vina, ki Še niso povsem razvita. Z ozirom na vse to se naj večje količine vina in na večje razdaljs po- šiljajo spomladi ali v jeseni, ko so toplotne razmere naiugodnejSe. Poleti in pozimi pa poSiljamo vina na večje razdalje samo izjemoma, pri čemer je podvzeti vse varnostne mere. Te obstoje v tern, da obdamo sod s slabimi prevajalci toplote, kakor n. pr., da ga vsestransko pokrijemo s slamo z lesno volno ali s senom in obSijemo s tkanino (vreJenino) ali da pa posta- vimo v večji sod in ves prazen prostor zama§imo s prej navedenimi snovmi ali s šoto. Tako napraviti je priporocüivo tudi tam, kjer se večkrat dogaja kraja vina iz sodov. 3—4 sobno stanovanje ali enostanovanjsko vilo išče mirna stranka. Ponudbe na upravo pod »Stanovanje takoj«. 4 sobno stanovanje na Mariborski cesti se takoj ugodno odda. Poizvedbe v pisarni banke »Slavije«, Ccljc, Kolenčeva 6. Prodam enonadstropno hiSo 800 m2 vrta, nekaj sadnega drevja, v trgu Vojniku za 55 000 Din. Polovico je takoj iz- plačati, drugo pa v petih letih brez obresti. Naslov : Hropot, Celje, Dečkova cesta 10. Odda se 3 sobno stanovanje soba za služkinjo (pod enim ključem) ali paprazna s o b a v novi hiši. Naslov v upravi lista. Trgovske knjige odjemalne knjižice, predmete za veselice, lampijone. konfeti, serpentine, tombolske karte priporoča: knjigarna in frgovlna s papirfem Franc LeskovšeR Celje, Olavnl trg 16 iHITDO ^SOLiDTiGL biJI POGKI SW VEMCi V DuVECATII «fiflmflfi i misLe: _____CLLJL ; Pentlje z modernim tiskom lepljenim ali napisom. ZVEZNA TISKARNA V CELJU-Strossmayerjeva 1 NajstarejSe narodno podjetje te stroke v Celju priporoča občinam, uradorn, pri- dobitnim krogom, sokolskim, gasilskim in drugim društvom ter narodnemu občinstvu tiskovine vseh vrst in solidno vezavo knjig po zmernih cenah Novo opremljena z modernim frkovnim materialom --- Modernlzirai stroini obrat Pisalni stroj dobro ohranjen, kupim. Naslov v upravi lista. So I tic na soba meblovana s hrano se odda 2 osebama. Naslov v upravi lista. BARVE FIRNEZ LAKE ČOPIČE knplte xelo ngodno pri tvrdki S. HO LOB A R - CELJE v bllilDl kolodvora — Telefon 137 ' 3 tobno Btaaovanje suho, solnfno s pritiklinami se odda 1. ju- lija t. 1. Vprašati : Celje, Mariborska c. 7 (v trgovini). Malo posestvo v bližini Celja ali pa stavbna parcela se kupi. Naslov v upravi lista. Franjo Dolžan - Celje Za kresijo 4 Telefon 245 kleparstvo, vodouodne instalacije. strelovodne naprave Prenema na v zgoral navedene stroke ipadajoča del a in popradla — Ccne zmcrne — Poitreiba totna In lolldwa VA6I&O na REDNI OBČNI IBOR CEUSKE POIOJI1NICE O. O. V (EUU ki se bo vršil v ponedeljek, dne 31. maja 1937. ob 17. uri v sejni dvorani Celjske posojünice d. d. v Narodnem domu v Celju s sledeöim dnevnim redom: 1. Poročilo upravnega sveta o poslovanju v letu 1936. in predložitev bilance. 2. Poročilo revizijskega odbora. 3. Sklepanje o predloženi bilanci pro 1936. 4. Sklepanje o razdelitvi čistega dobička po določbi § 24. družbenih pravil. Celje, dne 12. maja 1937. UPRAVNI SVET. Zakaj je potrebno da tudi Vi zvečeie WRIGLEY cunn IClstl zobe 2. Pospeiuje prebavo 3. OsYeiuJe usti 4. Umlruježivce 5. Ublaiujehn- p&voit grla OMOTl PO DIN 1.—, 2- in 5.- WRIGLEY THE FAVORITE OF HOLLv\Y/QOn Gumi za žvečenje po i^ii Generalno zastopstvo in tovarniško skladišče: Albert Ozmo, Zagrebu Vlaška 72a, tel. 52-80. Iščem zastopnike proti proviziji Vinotoč pod vejo Prvovrstna sortirana vina lastnega pridelka se točijo na Llvadl s 15. t. m. v Ga- berju, Mariborska cesta 38. liče se dvosobno stanovanje s 1. julijem ali s 1. avgustom, najraje v bližnji okolici Celja. Naslov v upravi lista. Prav dobro in aromatično praženo kavo dobite v specerijski trgovini Karl Lolbner Teiefon 120 Kralfla Petra c. 17 - pri »Zvoncn* Celjska posofilnica d. d. w Celju V LASTNl HIŠI NARODNJ DOM Glawnica in rezerve nad Din 16,5oo ooo*~ Kupujeinpro- dafa devize in valute Izdaja averenje za izvoz blasja Sprejema hranilie vloge na knjižice io tekoči račnn ter nedi za nje popolno var oost in ngodno obrestovanje Pcdružnici: Waribor, Šoštani CELJSKA MESTWA HRA1ML1VICA C EIj J E ¦ TRG KRALJA ALEKSANDRA (v lastni palači pri kolodvoru) pristopa k polnemu obratovanju, ker ji je mestna občina vrnila večmilijonsko posojilo Pcdeljuje kratkoročna posojila na vrednostne papirje, nepremičnine in na menice s poroki Prevzema v shrambo in upravo vrednostne listine in daje v najem blagajniške predale Vse hranilnične posle, posebno tudi poslovanje v gotovini s hranilnimi vlogami. opravlja brzo, vestno in kulantno Za vloge jamči poleg premoženja hranilnice SE MESTNA OBČINA CELJE Urejuje in za konzorclj »Nove Dobet odgovarja Rado PeSnOc — Za Zvemo tiskarno v Celju Milan Oetina. — Oba v Celju.