Ilustrirani slovenec
Leto II.
Tedenska priloga »Slovenca" z dne 29. avgusta 1926, štev. 196.
Štev. 35.
Znamenitosti slovenske zemlje: razvaline gradu Kamen pri Begrunjalt.
Prvotni grad Kamen (Katzenstein), je bil v srednjem veku lastnina znamenitih Kacijanarjev, ki so se odlikovali v mnogili turških bojih, a v začetku novega veka so ga dobili v last slavni Lambergi, na katere nas še sedaj spominja narodna pesem o »Pegamu in Lambergarjuc in ti so ga tudi prezidali. V njem je živel nekaj   časa protestantski pisatelj Jurij Dalmatin in tu je bil doma prvi ljubljanski &kof Lamber.
Pod razvalinami je tudi ribnik, kjer je utonil poslednji mtóki potomec Lambergov.
294'
H kaltamemiii boja t Mehiki.
Vrata Carmen cerkve San Louis Potasi, kjer je prišlo do krvavih spopadov.
H kaltarnemu boju v Mehiki.
Oboroženi pristaši predsednika Callesa zasedejo okolico cerkve presv. Trojice, ki  velja za mojstr^o delo španske kolonijalne arhitekture.
Z letošnje svetovne razstave v Philadelphiji.
Slika na levi: Glavna cesta na razstavišču. — Slika na desni: Stebriščna cesta na razstavišču. Kakor poročajo, je doživela razstava velik neuspeh in se je bati njenega bankrota. Otvorjena je bila dne 4. julija in na njej razstavlja tudi  nekaj  slovenskih slikarjev  svoja  dela.
Gertrud Ederle iz Amerike,
ki je pred kratkim preplavala kot prva žena Rokavski preliv (Canal La Manche) med <}FIsnez-om in Indeljem v 1454 urah.
Angleži dvigujejo pri Seapa Flewu potopljeno nemško brodovje.
Naša slika nam kaže velike črpalke, ki izpraznujejo vodo iz nemške oklepne križarke »Hindenburg«
in ki bo v kratkem popolnoma dvignjena.
295
Dr. Fr. B. Sedej, nadškof goriški,
katerega  bi  fašisti  radi za vsako ceno izrinili z nadškofijskega sedeža.
Pogled na igriške nogom. kluba »Ilirija« v Ljubljani,
Qa katerem so si dne 15. t. m. zagrebški nogometniki definitivno priborili dragoceno kraljevo
čašo v lasi. I
K zadnjim silnim povodnjim v Sloveniji dne S. in 9. t. m.
Siomgkor dom v Celju pod vodo.
Hiša Šimna Vrhovmka na Koroški Beli,
kateri je odtrgala voda velik del sprednje stene.
$iike k ««Slovenskemu biografskemu leksikonu''
Dokler Anton,
(•1871), šolnik.
Del^man Karel,
(1821—1889), znanstvenik in politik.
Cerar Anton (DanUo),,
(¦1858), igralec in režiser.
296
Naše  srednješolsko dijaštvo.
Dr. Lojze Campa,
prvi   orgaoizator  našega  srednješolslsega dijaštva po vojni.
Ljublianski katoliški srednješolci leta 1924./25 (I. skupina.)
Pogled v dijaško jedilnico ljubljanske Ljudske kuhinje,
ki je omogočila že tisočem in tisočem revnim slovenskim kmetskim dijakom študiranje.
Katoliške dijakinje na zborovanj« Slovenske dijaške zveze
v Kamniku dne 15. avgusta leta 1925.
Ljubljanski dijaški Orel leta 1924/25.
Proste vaje mariborskega dijaškega Orla,
na dijaškem nastopu dne 19. junija leta 19Ž1. v Mariboru.
297
Ljubljanski katoliški srednješolci leta 1924/25.'
(II. skupina.)
Milan Valand,
Jurist  in  načelnik  srednješolskega  sveta Slovenske   dijaške   zveze   v   preteklem šolskem letu.
I, dijaška Marijansika kongregacija v Novem mestu
(višješolci) leta 1925. pod vodstvom p. Krizostoma Sekovaniča.
Člani dijaške Marijanske kongregacije v Kočevju leta 192S,
Dijaški Orel v Maribora letal 1923.
Nii^ješolski oddelek dijaškega Orla v Kranju leta 1925.
298
Nekdanje  Ijubljansko licejsko poslopje.
Pogled na proželje starega Ijublianskega licejskega poslopja z Vodnikovim spomenikom v ospredju.
LICEJSKO POSLOPJE V LJUBLJANI.
Staro licejsko poslopje v Ljubljani so podrli 1. 1898. Sedaj je ondi raaširjeni Vodnikov trg. V starodavnih časih je stala tu cerkvica sv. Filipa, ki jo omenja Valvasor. Tu so se prejkone 1. 1233. naselili franSiškani; gotovo pa so že 1. 1242. imeli tu svoj samostan. Leta 1382. je samostan s cerkvijo vred pogorel. Šele 1. 1408. so začeli zidati nov samostan in novo cerkev. DovrMli so delo 1. 1412. L. 1491. so frančiškani konventuali odšli ter prepustili samostan strožjim observantom, kar je papež Aleksander VI. potrdil 1. 1494. in 1501. V protestantski dobi so frančiškani zelo trpeli, ker so jim protestanti nasprotovali in ker niso dobivali več podpore. L. 1596. so zapustili samostan. Samostan je Škof Taučar namenil sedaj na novo došlim jezuitom, a ti so si izbrali cerkev sv. Jakoba in ondotno ubožnico, zato se je ubožnica preselila v frančiškanski samostan. To ubožnico so imenovali cesarski špital. Ko so se pa razmere zboljšale, so frančiškani 1. 1612. zopet prišli in se naselili v svojem bivšem samostanu. Ko je bil p. Anton Lazari gvardijan, je ves samostan temeljito iprezidal. Imel je obliko četverokotnika z obširnim dvoriščem, okrog dvorišča je bil križni hodnik. Tudi «erkev so ok. 1. 1694. zelo olepšali. Dobila je lep kamenit oltar sv. križa, ki je ves iz marmorja, sedaj od 1. 1787. v Hrenovicah; prižnica se nahaja v šentpeterski cerkvi v Ljubljani. L. 1784. so se frančiškani preselili v svoj sedanji samostan. Vlada je bivšo cerkev porušila in notranjo opravo prodala. Samostan je dala prenoviti in ga spremenila v šolo. Tu je bila od 1. 1788. gimnazija (6 šol) in licej (7. in 8. razred), nekaj časa tudi bogoslovje, normalka, realka, učiteljišče, ¦ licejsk.i knjižnica in muzej. Ko se je gimnazija širila, ko tpolagoma izselili bogoslovno učilišče, realko, ui'iteljišče in muzej, dokler leta 1898. niso preselili še zadnjih zavodov v nova poslopja. Vodnikov sjHjmenik so postavili 1. 1889., da je stal pred poslopjem, kjer je deloval za svoj narod. Na prostoru porušenega poslopja pa se razprostira sedaj trg za zelenjavo.
V. S.
Pogled na dvorišče star^ liceja.
Zadnja fruuia (ub Ljn^iljanici) starega liceja.
299
Križem   Slovenije.
Mejnik med Jugoslavijo in Italijo vrh Triglava.
Sika na desni: Prvi radio aparat na Kredarici pod Triglavom, ki ga je prinesel tja dne 31. julija t. 1. gosp. inž. Eržen. Anteno je napeljal na strelovode in posetniki Triglava so izborno slišali koncerte z vseh krajev Evrope.
(Sliki fotografiral Slavko Vengar, Radovljica.)
Slika na desni:
Četrti razred ruske realne gimnazije v gradu Hrastovcu
pri Sv. Lenartu, z ravnateljico, gospo Rajevsko v sredini.
Del podmladka ljubljanskega »Rdečega križam;,
ki preživlja letošnje počitnice na Breznici pri Žirovnici.
J'i'vi srojenci dijaškega konvikta »Martinišče« v Murski Soboti
^Ustanovljeno leta 1921), ki ga vodijo tamošnji salezijanci.
300
K volitvam v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo.
Centralistični splav, ki pelje demontirano slovensko industrijo v Belgrad v svrho popolnega uresničenja draavnega in narodnega edinstva.
M. V.:
NAŠE SREDNJEŠOLSKO DIJASTVO.
uijaštvu je to v njegovi, nikdar mirni naravi, da se zbira tudi izven šole, se organizira in izobražuje, da si pridobi to, česar mu šola ne more dati, namreč odgovorov na življenjska vprašanja, ki pretresajo človeštvo in posameznika, pa naj bo to na verskem ali kulturnem polju. Tudi katoliško srednješolsko dijaštvo se je zelo zgodaj organiziralo. Storilo je to gotovo vsled upliva akademikov, ki so osnovali Danico na Dunaju in Zarjo v Gradcu, uiplival je Krek s .tem, da je zbiral okoli sebe skrivaj srednješolce, uplival je dr. Mahnič, uplival je pa tudi ves tisti čas, ko je šlo za to, da se ves slovenski narod organizira in osamosvoji od tujega vpliva.
Okoli 1. 1905. se je začelo med kat. srednješolci močno gibanje in 1. 1907. imamo v Ljubljani, kjer je bilo žarišče gibanja, že močno srednješolsko organizacijo, ravno tako pa tudi skoro po vseh drugih mestih, zlasti lepo v Kranju. S po-četka so se zbirali vsi v enem krogu, ko je pa število organizirancev naraslo, so se organizacije razdelile v nizješolske in višješolske, polagoma pa so nastali tudi razni krožki n. pr. govorniški, literarni, telovadni itd. Ta organizacija je segla v najoddaljenejša mesta kot so Trst, Gorica in Celovec. Kako močne so bile te organizacije, je danes že težko ugotoviti, verjetno pa je, da so nadkriljevale liberalne, ali kakor so se tedaj zvale >narodno radikalne«. Številk nam ne poda tudll poročilo srednješolske centrale za 1. 1911/12, kij ga imamo v rokah. V tem času so se začeli sred-j nješolci zbirati tudi v marijanskih kongregacijah;! v Ljubljani je izposloval jezuit p. Žužek, da niso oblasti nastopale proti njim. — Na takozvanih delavsko-dijaških večerih so se v ljubljanskem konzumu zgodaj zbirali delavci in dijaki in se' medsebojno spoznavali in si obljubljali ljubezen.
Vojna je zatrla vse organizacijsko delo med srednješolci in ti so se zbirali samo še v kongregacijah. Veliko dijaško kongregacijsko zborovanje se je vršilo v Št. Vidu 1. 1918. V kongregacijah so obstojale >akademije«, ki ipa so bile ustanovljene ob prevratu in imele isti značaj kot predvojne organizacije. Toda revolucionarnim duhovom je postala ta oblika hitro preozka, in po-
vrnili so se zopet k predvojnim. Osnovali so povsod zopet srednješolske organizacije Slov. Dijaške Zveze. V Ljubljani se je vršilo iprvo zborovanje 2. oktobra 1,919., na katerem je tpoudaril pisatelj Finžgar ideje, ki morajo voditi člane organizacije pri delu: izobrazba članov, ki naj vračajo ljudstvu dobro, tekmovanje v organizaciji in krščanski svetovni nazor. Skoro istočasno se je začelo širiti med dijaštvom tudi Orlovstvo. Njegov prvi impozantni nastop se je vršil dne 8. decembra 1. 1919. z akademijo v dvorani ljubljanskega »Uni-ona«, na kateri je .pisatelj Finžgar s svojim klasičnim govorom zopet pokazal slovenskemu dija-stvu pot, po kateri naj hodi. Naslednjo pomlad, dne 25. marca, so srednješolci priredili v >Unio-nu< zopet akademijo z govori F. Finžgarja in L. C'ampe. Ta je najlepše pokazala, s kako ljubeznijo spremlja ljudstvo pokret svojega naraščaja. Glavni organizator mladega gibanja je bil Lojze Campa, tedaj osmošolec.
Ljubljanskemu zgledu so hitro sledila tudi pokrajinska mesta. Organizacije so rasle kot gobe po dežju. Z nastopom 1. 1921. so dobile ime >Razor< in letno poročilo, ki ga je izdalo tajništvo za 1. l')20/21., nas pouči o velikanskem delu, ki so ga izvršile organizacije, osem po številu. Članov so štele 1250 in skupnih sestankov je bilo okoli 200, razen sestankov krožkov, ki jih je imel samo ljubljanski Razor 12, in sicer versko-znan-stveni, socialni, literarni, narodno - gospodarski orlovski, dramatični, retorični, propagandni, astronomski, športni, filatelistični in deklamacijski krožek; odseki so imeli 18 sestankov.
Lepo in enotno se je razvijalo povsod delo, semtertja je tudi kaj kipelo, kar nekaterim ni bilo nrav, a kar je v mladih vrstah večkrat umljivo. Člani Razorov so se tudi literarno udejstvovali s tem. da so izdajali liste: v Ljubljani Polet, v Št. Vidu Domače vaje in Zoro, v Kranju Prve upe in Gorenjca, v Novem mestu Vesno, v Mariboru Vaje in odseve, v Celju Naš prapor in v Ptuju Danico. Dijaške knjižnice so štele okoli 3500 knjig.
Liberalcem to delo ni bilo všeč. Da bi prešlo dijaštvo v njihov tabor, je Sv. PribiCevič jeseni 1. 1922. prepovedal Razor, toda svojega namena ni dosegel. Katoliško dijaštvo se je zavedlo in le še bolj strnilo svoje vrste. Neprijazen veter je le očistil njihove vrste in odpihal,  kar ni spadalo
zraven. Zaznamovati moremo le diferenciacijo v delu, kajti delovali so in še danes delujejo med dijaštvom trije sistemi organizacij: najprej je stanovska organizacija, naslednica Razora, ki obstoja ponekod po zavodih, potem je kongregacija in orlovski krožki. Razcepljenost v delu gotovo ne koristi, vendar pa moramo reči, da katol. dijaštvo dobro napreduje v izobrazbi, iposebno tam, kjer si je ohranilo različne krožke, v katerih predavajo in debatirajo mladi fantje sami ali pa povabijo izkušenega moža. Velik napredek zaznamujemo posebno v številu knjig po knjižnicah. Najmočnejši dijaški list so bili zadnje čase gotovo »Stražni ognji« v Mariboru. Zlasti je navdušila dijaštvo krščansko .socialistična ideja in ena skupina, imenovana »Kovači« si je celo nadela temu primeren program. Iz vrst našega srednješolsk^a dijaštva raste hitro tudi močna četa delavcev, ki bo pomagala Orlovstvu tako v kulturnem kot telovadnem oziru. Katoliški srednješolec ne spil To si moramo zapomniti vsi, vzgaja se in izobražuje, kolikor mu dopuščajo slabe razmere, v katerih živi, zato pričakuje slovensko kat. srednješolsko dijaštvo upravičeno tudi priznanja in podpore.
Fotolito in offsettisk Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani.«