DOLENJSK I" NOVIC D izhajajo 1. in 15. TS&cega meseca. Cena jim je a poštnino vred za Câlo teto naprej 2 K, za po) leta 1 K. Naročnina za Kemćijo, Bosno in druge evropske države znaša 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K. — Dopiae sprejema urednik, naročnino in oznanila tiskarna J. Krajec nasi, v Novem mestu. GoHpodursko stvari. Domači vrt in njegov pomen. PovBod na deželi, kakor tudi v meatili, kjer je le mogoče, vidimo, da se naliajajo pri hisali večji ali maiijai vrtovi. Le malo posestnikov je, ki si ne morejo privoščiti takega prostora, kjer ima rodbina najmilejše pribežališče, mesto, kjer najdeta gospodar in gospodinja po triidapoliiem dnevnem delu sladek odpočitek. Toda tudi iz narodiio-gospodarskega stališča ima domači vrt in vrtnarstvo z zclenjadorejo svojo vrednost ter zasluži ta vejica kmetijstva, da se posebno pri nas na Slovenskem povzdigne, kjer je skoro na najnižji stopinji razvitka in vsled tega tudi najmanjše dohodke prinaša. V avstro-ogrski monarhiji odpade namreč od vse obdelane zemlje 772.693 ha na vrte in znaša v odstotkih v Istri 3'267o, v Dalmaciji 2'89%, v Trstu 2 okolico 2'68"/«, na Gor. Avstrijskem l'997o, na Niž.-Avstrijskem l-557o, v Galiciji 1-39%, na Českem 1'3570, v Šleziji 1'30%, na Ogrskem l-257o, na Hrvaškem 1-24%, na Moravském na Štajerskem l'OCVo, v Bukovini O 78%, na Kranjskem 0'75%, na Pred-arlskem 0'42"/o, na Goriškem in Gradiščanskem 0'30%, na Solnograsltem 0'2fi in na Tirolskem 0'15%. Na Kranjskem pripada tedaj 0'757o ali 7412 La na vrtove. Največje vrtove imajo posamezna vcleposestva po deželi, večji in bolje obdelovani vrtovi nahajajo se v Ljubljani, na vso ostalo deželo pridejo večinoma le malo oskrbovani sadni in navadno 20—lOOnia mereči iielenjadni vrti, ki se naliajajo ograjeni poleg hiš. Akoravno naši kmetovalci na polju in na njivah pajvečje množine potrebnega živeža pridelajo, vendar ima tudi pridelek na zelenjadnem vrtu za zboljšanje živil svojo posebno vrednost. Zelenjava na vrtu nima tianiena, da daje za življenje neobhodno potrebna živila, ^nipak ona skrbi za koristno in prijetno izpre-oiembo, ki je postala napredujoči človeški naravi potrebna. Hranilna vrednost zelenjave je različna, ker med tem, ko veliko njih tvori glavni del jedil omikanili slojev prebivalstva, služijo dniga bolj v zadovoljenje razvajenih želodcev in je njih vrednost le neznatna, ^tîndar imajo za Človeški živež veliko važnost, ker je postalo njili zauživanje potrebno za one, kateri telesno trpijo mnogo. Doma zraetla sveža zelenjava omogoči gospodinji, da svoji družini od spomladi do zime postreže 8 priljubljenimi jedili, ne da bi bilo treba zato denarnih izdatkov; na drugi strani pa lahko zopet toliko pridela, da del zelenjave v bližini mest, trgov, tovarn itd. proda za gotov denar in si s tem pridobiva poleg drugih dohodkov iz gospodinjstva, sredstva za nakup potrebnili stvarij pri liiši, ne da bi moral liišui gospodar povsod prispevati. Gospodar dobi v ugodnih letinah za zrelo sadje, bodisi da ga svežega proda ali pa predela v moŠt, lepe novce, poleg tega ga iiua on in njegova družina presnega in suhega na razpolago. Vse te prednosti podaja oskrbovan in marljivo obdelan domači vrt, ne oziraje se na to, da daje ravno pri nas na Slovenskem nekaterim krajem se posebno velik zaslužek, kjer se s sadjarstvom in z zgodnjo zelcnjado-rejo pečajo kot obrt. Čeravno to ni povsod v enaki meri mogoče, velika vrednost, ki jo daje vrtnarstvo, pa zasluži, da povsod na deželi obračamo veČjo skrb na naše vrte, da jih zaaajamo z najbolj prikladnim sadnim drevjem, da se naše gospodinje pečajo bolj z zcle-njadorejo in da se tega v večji meri poprinu^o zlasti manjši posestniki, najemniki, rokodelci in sploh ubožnejši ljudje, da si naravnost za živež in za prodajo pridobivajo izdaten postranski zaslužek iz te kmetijske panoge, ne da bi jim bilo vedno treba misliti na izseljevanje, K povzdigi sadjarstva in zelcnjadoreje zamogli bi tudi šolski vrtovi mnogo pripomoči, ako bi se jim njih vzgledno oskrbovanje in obdelovanje omogočilo ter bi se že bulj od-raečeni Šolski mladini vcepilo veselje in znanje do tega dela ! Skrbno urejeni in obdelani domači vrtovi niso le pravi kras his, občin in krajin, ne pričajo le o uzornem redu in izobraženosti ljudstva, ampak pripomorejo zlasti revnejšim in nižjim slojem do neobhodno potrebnih živ-Ijenskih dohodkov, in zato je želeti, da bi se pri nas po naših domačih vrteh vedno bolj obsežno gojilo sadjarstvo in zelenjadoreja, ker smo tudi v tej kmetijski stroki zelo zaostali, čeravno bi zamogli po ugodni in južni legi ne samo za domačo rabo dovolj pridelkov producirati, ampak bi lahko mrzl ej še, severne kronovine ž njim zalagali. Sadjarstvo in zelenjadoreja bi laliko mogočno in blagodejno uplivali na občno blagostanje mnogih naših občin, krajev in posameznikov, radi tega pa zasluži i več podpore od strani merodajnih činiteljev, da se more ta smoter v občnem intereeii doseči. iPostaje za prašičjo rejo. Ako pogledamo, kako delujejo po drugih deželali za povzdigo prašičje reje, tako na pr. na Spodnjem Avstrijskem in Češkem, kjer je ta reja v obče manjše važnosti, kakor je pri nas, potem moremo z veseljem pozdraviti prizadevanje naše c. kr. kmetijske družbe, ki meri na to, da se tudi pri nas ustanove postaje za praničjo rejo iii da se tudi na ta način pospešuje napredek nase domače prašičje reje. Kakor znano, je kmetijska družba izdala že K 18í)9. potrebna doloíila za napravo takih poataj, toda takrat so bila tako neugodna, da se ni mogel niliČe ogreti za nje. Sedaj so se pa pogoji za ustanovitev takih postaj bistveno in tako ugodno izpremenili, da morajo ugajati vsakemu, kdor se zanima za razvoj nase prašičje reje, kajti istina je, da nima nobena dežela tako ugodnih določil za snovanje praaiČorejnih poataj, kakor jili ima sedaj naša kranjska dežela. Zato pa tudi pričakujemo, da se bodo nasi boljši posestniki radi poprijeti ugodnosti, ki so združene s takimi postajami, in da bodo zategadelj take postaje tudi radi snovali. Postaje se ^ustanove za sedaj le v novomeškem in krškem okraju. Če se tam obnesó, ni dvoma, da se bodo napravile tudi po drugih krajih naše dežele. Namen pr asičo r ej n ih postaj. S temi postajami lioče kmetijska druži)a doseči, da se bodo doma prirejali potrebni nirjasei velikega jorkširskega plemena. To pleme se po sedanjih izkušnjah se najbolj priporoča za zboljšanje naših domačih prašičev. Druge dežele prirejajo doma že leta in leta potrebne prašiče jorkširskega plemena, naša dežela jih mora pa še zmeraj iskati po Štajerskem, Spodnjem Avstrijskem in Češkem, dasi je naša dežela na glasu zaradi svoje obsežne prašičereje in dasi ima po eni strani tudi ugodnejše razmere za taico rejo, kakor jih imajo druge dežele. Lansko leto je izdala naša družba nad 2.'300 K za plemenske prašiče jorksirake pasme, in še ni mogla popolnoma ustreči obilnim naročilom. Kaj bi ne bilo bulje, da bi ta denar doma zaslužili in zalagali rajši mi druge kraje s takimi prašiči ? S temi postajami imamo torej pred vsem za to skrbeti, da ae izredi doma potrebno število mrjaseev in tudi plemenskih svinjic. To pa ni vse! Namen teh postaj je tudi to, da se bodo v njih prirejale živali, ki bodo znanega rodu in se bo po stariših (roditeljih) leliko sklepalo na vefyo ali manjšo plemensko vrednost, kar se pri živalih, nakupljenih iz vnanjih krajev, ne da dognati. Na to se mora polagati največja važnost, če hočemo v prašičji reji stanovitno ali zanesljivo dobro napredovati. Veliko vredno bo pa tudi to pri teh postajali, da bodo nekaka središča, kjer se bodo vsi prasiČorejci iz okolice leliko vnemali in spodbujali za napredek, Če se bodo prepričali o ugodnih uspehih. Ali so postaje za prašičjo rejo potrebne? Kakor moramo pri govedoreji gledati na to, da jo pospeaujemo z dobrimi biki, ravno tako moramo tudi pri prašičji reji akrbeti za to, da je v kraju zadosti mrjaatMiv in da so ti mrjasei res dobri. Po dobrih mrjascih sc reja zboljšuje in povzdiguje v svoji vrednosti, po slabih mrjaseih se pa kvari in oškoduje. Kdor pozna prasičorejne razmere naše dežele, mi mora pritrditi, da je reja mrjaseev še v obče pomanjkljiva in nezadostna. Mnogi kraji se zaradi tega ne morejo pečati z rejo plemenih svinj, ker na daleč okoli ni nobenega mrjasca. Manjka ji)i pa tudi v krajih, kjer je reja plemenskih svinj bolj razširjena in močna. Po Dolenjskem imamo vasi, kjer je po 60 ia več plemenskih svinj, pa nobenega mrjasca. Kjer pa imamo mrjasce, pa ne ustrcgajo vselej današnjim razmeram. To nam je po- kazalo tudi zadnje premovanje mrjaseev, ki se je vršilo pred dvema letoma v St. Jerneju, V takih odnosajih ae ni Čuditi, da pojema rodovitnost svinj in da tudi mladiči niso toliko vredni, kakor bi bili po dobrih in rodovitnih mrjascih. Koliko denarja gre na ta način v izgubo ! Te razmere nujno zahtevajo, da skrbimo za dobre mrjasce in za zadostno število mrjastiev. To pa najlaže dosežemo, če ustanovimo postaje in če bomo v teh postajali skrbeli za potrebno prirejo jorkširskih mrjaseev. Kako so ta ke p os taj e ure j e n e. Kako imajo biti postaje za prašičjo rejo urejene, to se lehko povzame iz doloČeb, ki so bile objavljene v 6. štev. „Kmetovalca" z dne 3L marca t. 1. V teh postajali se mora rediti 1 mrjasec in najmanj 2 svinji jorkširskega plemena ; lehko se pa redi tudi po več svinj, če jih namreč dotični posestnik želi imeti. Da bo reja uspešna, je seveda treba veselja za to, potem pa tudi pridne in dobre strežbe, kar je našim gospodinjam itak dobro znano. Treba je nadalje tudi dobrili svinjakov; a ti svinjaki so pa leliko leseni. Glavna reČ je, da so dobro in trdno napravljeni. Zidani svinjaki so seveda boljši, toda skrbna gospodinja bo lehko v lesenih svinjakih več dosegla, kakor malomarna dekla v najbolj dragocenih. Tudi se dobivajo sedaj jorksirski prašiči, ki so veliko bolj utrjeni, kakor so bili v prvih časih, ker se povsodi gleda na to, da ae kolikor mogoče utrjujejo. Posestnik postaje mora imeti plemenski zapisnik, kamor zapisuje vse, kar se tiče reje, torej plemenitve, porodov in porabe mladičev. Ta zapisnik se dobi brezplačno od C. kr. kmetijske drušbe. Glede mladičev si e, kr. kmetijska družba pridržuje predkupno pravico. Zaradi tega mora posestnik postaje vsak porod in dobljene mladiče takoj naznaniti. Posestnik si more pridržati le tiste mladiče, ki jili sam potrebuje za rejo. Če bi kmetijska družba v teku 3 tednov po prejetem obvestilu, oziroma ponuditi, ne sporočila, da namerava mladiče kupiti, potem se lehko prodado tudi drugim strankam. Kmetijska družba kupuje plemenske prašiče po potrebi in seveda le take, ki so sposobni za rejo. Kupuje jih po živi teži. Oena za 1 kg je tako ngodno nastavljena, kakor v nobeni drugi deželi. Po zadnji vrednostni tarili, ki je bila objavljena v zadnji številki „Kmetovalca", znaša cena za 1 kg 2'24 K za mladiče do 3 mesece stare. Posestnik postaje se mora pa zavezati, da bo kupil od C, kr. kmetijske družbe vsaki 2 leti novega mrjasca, ki ga dobi tudi za polovico kupue cene. Ta določba pa ni nikako breme za posestnika, temveč ugodnost, ker proda svojega mrjaačka za polno ceno, dočim novega dobi za polovico cene. Vsi prašiči, ki se oddajajo v te postaje, se morajo zaznamovati s posebnimi znamkami in toliko časa rediti za pleme, dokler so za to sposobni. Prošnje za napravo takih postaj. Kdor želi napraviti postajo %a rejo jorksirskili prašičev, naj posije prošnjo na c, kr, kmetijsko družbo. V tej prošnji naj prosi za prepustitev potrebnih prašičev za polovično ceno in naj se sklicuje na to, da se že od nekdaj peea s prašičjo rejo (morda tudi z rejo mrjasca) in da ima za tako rejo tudi pripravne svinjake in potrebno veselje. Ustanovitev postaje se šele tedaj potrdi, če prosilec podpise zavezno pismo, namreč pismo, da se zaveže, natančno ravnati se po riolocbali, veljavnih za ustanovitev postaj za prašičjo rejo, kakor so bile objavljene v ,,Kmetovalcu" st. G z dne 31. marca t. 1. Pri tej priliki bi bilo tudi povedati, da znašajo stroški ZB. nakup potrebnega mrjaščeka in dveb avinjie okoli fiO K, t. j. 30 gld. Kdor se ne more odločiti za napravo take postaje, a bi rad dobil samo mrjaaČeka velike jorksirske pasme, naj se tudi kmalu zglasi pri c. kr. kmetijski družbi, ki je vse potrebno o tem razglasila v zadnjem „Kmetovalcu" z dne 15, t. m. Kmetovalec, -f-i- PolitiČiii pregled. Iz državnega zbora ni omeniti kaj posebnega, — Kmalu bo na vrsti carina na laško vino. Upati je, da se boflo poslanci odločno potegnili za koristi vinogradnikov. Na vrsti so bile se razne druge za nas manj važne stvari. Na Ogrskem so razmere zelo zamotane. Ker je obstrukcija preprečila vsako redno delo, ni mogel proračun hiti gotov do 1. maja. Državni zbor tudi ni mogel dovoliti pobiranja davkov ; ker pa ne bo davkov prišlo v državne blagajne, ministri ne bodo dobivali svojib plač, niti poslanci svojih plačil. Dolgo paČ to ne bo moglo trpeti in vlada bo morala dovoliti in dati, kar od nje zahtevajo. — Prav žalostno pa je, da ae pri vsaki priliki kaže skrajno sovraštvo nekaterih ma-žarskih voditeljev in veljakov do Avstrije in cesarja. Oudne reči se gode na HrvaŠkem. Ohola mažarska nestrpnost, ki ne trpi poleg sebe nobene druge narodnosti in jim prizadeva krivice na krivice, je Hrvate v ííagrebu in po dragih mestili tako razjarila, da so zaveli odločen odpor proti takemu nasilju, zlasti proti kar se da nepriljubljenemu banu (cesarjevemu namestniku) Iledervariju. Tudi kmetje po vaseli so se zavzeli za svobodo in pravico narodovo ter napadli nek grad, ttiisleč, da je ban tam. Teklo je že precej nedolžne krvi, ker vojaki in orožniki kar streljajo in zabadajoči! raznih mest, tudi iz Ljubljane so poslali vojake tja. '1'udi domoljubne gospe in gospodične vklepajo v verige 'n zapirajo v ječe, Če se le drznejo peti domorodne pesmi. Poslali so celo v Ljubljano stikat za „puntarji", kakor imenujejo vrle narodne može. Sploh je vsak pnutar, ki ni mažaron, t. j. ki ni na škodo svoje domovine pristas mažarske vlade. Osmi teden že traja ta punt in še nič se ne ve, bodo li vrli Hrvati dosegli svoje pravice, ker vlada v Budimpešti je ukazala najstrožjo kazen. Slovan, povsod brez pravic, povsod tťptan, to je stara, znana reč. To je kratek posnetek tîf'godkov na Hrvaškem, v resnici mora biti še veliko linje, ker hrvatski listi prav nič ne smejo pisati o tem. Nadvojvoda Josip Ferdinand pride kot polkovnik v Ljubljano. Tako bodo tudi v I.jubljani imeli enega člana cesarske hiŠe, kakor so po drugih večjih mestih razni drvigi nadvojvode. Angleški kralj je 29. m. m. v Uimu obiskal tudi «v. očeta. Leon XIH. je bil tega močno vesel, ker je minulo že 800 let, da ni bil noben angleški kralj pri papežu. Kaj sta se pogovorila v pičle pol ure, kar sta bila skupaj, se pač ne ve, a upati je, da bo angleški kralj katoličanom odslej bolj naklonjen. Domu grede je Edvard VII. obiskal tudi Pariz, kjer je že znan kot princ. Hil je prav prisrčno sprejet. Par dnij pozneje, 3. t. m. pa je sv. OČeta obiskal nemški cesar. Papež je cesarja sprejel jako ljubeznjivo, tako da je bil eesar kar ginjen. Predstavil mu je tudi svoja dva sina, prestolonaslednika in še enega prinea. Da ta obisk tudi ni brez pomena, trdil bi le kratkoviden Človek. Kaj si je pač moral misliti laški kralj, ko tuji vladarji obiskujejo papeža in ga časte, a on živi še v starem nasprotstvu, katero je podedoval po svojem očetu iii h kateremu ga sili cerkvi sovražna vlada njegova. V kratkem pride v Rim predsednik francoske Ijudo-vlade, ki bo tudi obiskal papeža, kakor se splosno trdi. To bo pač Čudno snidenje, ko bo stal pred papežem mož, ki dopušča take napade na katoliško cerkev. Na Francoskem namreč se vedno pridno izganjajo redovnike in redovnice, pa morajo rabiti silo, ker le-ti prostovoljno ne zapuste iiiše, v kateri so se prostovoljno zavezali služiti liogu v deželi, koje prva postava je prostost. Vojakov tudi treba zato, da ne nastanejo poboji med množico, ki se upira zapiranju samostanov in iztiravanju menihov. Kmalu bodo vsi samostani zaprti, vsi redovi zatrti, potem bo mir. Ne ! Imajo pripravljen že nov napad na cerkev. Veronauk so že prepovedali po vseb šolah in noben duhovnik ne sme čez šolski prag. Kdor bo učakal kaj let, naj se čez kakili 30 let spomni na letošnje dogodke, in razumel bo tedanjo podivjanost francoskega naroda. V zbornici bo edeu poslancev predlagal, da se duhovnikom iz državnili bla-gajnie sploh nič ne da, nasprotno, da se jih mora kaznovati z velikanskimi globami, ako bi politiko uganjali na prižnici. j,Politika na prižnici" pa je te vrste ljudem vsaka resnična beseda, ki pokaže njih nravno propalost ter jih zbode v dno vesti. Saj poznamo to. lies umesten klic na Francoskem: „Živela svoboda!" Macedonski vstaši so začeli sedaj z dinamitom razstreljavati liiše in moriti ljudij. Smodnik jim je igi'ača, premalo zares „dela". Nad 100 ljudij je ranjenih samo v Solunu vsied dinamita. V krvavih bojib med vojaki in vstaši je mnogo mrtvih. Vstaši se ne podajo, ampak pripravljajo še druge morije kristjanov. Avstrija je poslala pred Solun 3 bojne ladije, in govori se, da je vojaštvo pripravljeno na odhod, liolgari pa dajejo vstašeiu potuho. LISTEIK. v rim! Padova. (Dalje.) Ce je kje treba društev za, vaiatvo žicalij, treba jih je na LaŇkeni prav gotovo. Ti ljudje ao z živalmi skrajno neiisĐii-Ijeni in jih izrabljajo, kar se le da. Le edino nia6kam se gûdi dobro, med tem ko ae zlasti fijakarskim konjem godi nepopisno sialic. Kako ti izvoščeki (z večine imajo stare, tiguljene cilindre na glavi) kako ti prttepiijo živali, je res groino. Ko nas je tako suho kljuse privleklo ua trg pred cerkvijo svetega Antona, bili smo zares očarani te velikanske, mogočne stavbe, ki se dviga nad grobom relicega ćuđodelnika in ponižnega sina sv. Fi'aiičislta, katerega Padovanci imenujejo kar na kratko „il Santo", t. j. svetnik. lu njeruu je veljel nas prvi obisk na, italijanski zemlji. Saj je njegovo ime iii njegova čudovita pri-prosnja prav dobro znana tudi med našim narodom, nič manj pa ne med Nemci, kakor amo se sami laliko prepričali, Življenje av. Antona je tako dovolj znano, zato je popolnoma preidem. Ko je avetiiik 1. 1231. sel po večno plačilo v nebean. sklenili so nad njegovim grobom pojsidati velikansko cerkev. L. 1232. .je bil položen temeljni kamen. Pa razne po-litidne liomatije in vojske so zidanje zavlačevale in ovirale, tako da je bila cerkev dozidana sele 1. 1350. Ima tri ladije in šestero kupei ter je zidana v podobi latinskega križa. — Krog velikega altarja je devet kapelic A vsa lepota in veličastnost nas ne gane dosti, nase oko išče le svetnikovega groba Ni težko ga najti. Truma vernikov kleči krog altarja v prekiaani kapeli, avetniku posvečeni. Nebroj InČi razsvetljuje sicer bolj temno kapelo. To mi je jako ugajalo po cerkvah v Italiji : če je kaka slovesnost ali Če se hoče odlikovati ařeti kraj, brez š':evila sfcč in lučij prižgo, Luč je sicer res nekaj tvarinakega, a ima v sebi tako nekaj duhovnega, višjega; neznano lep in globok utis napravi taka mnoiiici luČij na človeka. Kapela je sezidana v letih 1500—1533, in je jako lična. Tosebno ugaja pročelje te kapele: na štirih stebrih ae vapenjajo prav lepo peteri oboki, nad njimi nažidek poln prekrasnih ali k. N^kaj posebnega pa so skoro 400 let atari reliefi (v marmor vdolbljetie podobe) v tej kapeli. Predočuje nam jako živo 9 čudežnih dogodkov iz življenja sv. Antona. Po splošui sodbi S ) ti reliefi med mojstrskimi deli te vrste prvi. Žal le, da ni mogoče si vse te umetnije natančno in res z uiitkom ogledati, ker nedostaje časa. Sploh je cela kapela umetnina in človek ne ve, kaj bi preje pogledal in bolj občudoval. — llivno to velja o prezbiterlju iu velikem altarju. Tu vidimo najlepše umotvore iz vlitega broiia, sohe in reliefe, velikanske svetnike, zlasti pa na altarjii izvanredno veliki križ. Težko je najti kaj bolj dovršenega iii popolnega, kakor ao ta znamenita dela najboljših mojstrov, med katerimi se odlikuje Douatello, ki je živel v sredi 15. stoletja. Ei dan bi bil premalo, da si ogledamo natančno vse te umetnine. Zanimajo nas še kapele za velikim altarjem, katere so ravno v delu. Priporočimo ae še enkrat av. Antonu, kojega ostanki počivajo v lepi marmornati rakvi pod altarjem one lepe, njemu v čast pozidine kapelo, in pojdimo iskat si kosila. In to ni bila iiinlenkoat. Prvotni načrt je bil ta, da bi se bili le pol dneva pomudili v Padovi ter odšli enkrat popoldne proti Bo-logni, tet- tam prenočili. A pred nami potu oči belgijski romarji so pos'dli vse hotele, tako, da se je odbor našega romarskega vlaka moral v zadnjem trenotku odločiti, da prenočimo v Padovi. Tu je bil izvor nepopisnih zmešnjav in sitnostij. Na rudečih listih smo dobili napisano, kje bomo kosili in večerjali, kje prenočili. Zi hotele smo kmalu izvedeli, a drugače je bilo s prenočišči, ko marsikak domačin ni poznal hiŠe, v kateri bi mogli p doiiti trudne kosti k počitku. Potrpeli smo, kar sa je le dalo, a marsikomu so te neprilike zagrenile spomin na Padovo in ni imel nič kaj ulitka od vsega lepega, kar smo sicer videli. Bila je zares božja pot, ta pot v Padovi. Mnogi se tudi niso mogli sprijazniti z laško hrano. Seveda, prvi pot smo jedli iz laških loncev, in je res razlika med našo domačo in tamošnjo lirano. Pa na to mora biti vsakdo pripravljen, ki gre po svetu, sicer naj pa ostane v zapačkn in je domače žf^ance. Vrh tega pa mi niamo potniki radi zabave, ampak romarji, božjepotniki, ki morajo ite kaj znati pretrpeti. Hitro pa so se vsi sprijaznili z vinom in na vse zadnje smo bili vendar le dobre volje, ko smo ali popaldiie obiskat malo cerkvico zunaj mesta, koder je sv. Anton živel in umrl. Ko smo ae vračali v mesto, so na kolodvoru vkup spravljali vozove za vlak ter jih sem in tje porivali po tiru preko glavne ceste, tako da smo morali čakati nad eno uro, da se jim je zljubilo odpreti prehod. Fijakarji so kleli, da se je ogenj kazal, nam pa zaračunili čas, katerega smo neprostovoljno prebili na vozeh. (Dalje eleđi.) Ganite se naši zastopniki! Pomagajte pozabljeni Dolenjski! iDalje.) Krivična sestava trgovske in obrtne zbor-nicer — Cela Dolenjska brez zastopstva! — Ako odštejemo Ljubljano, kot deželao stolno mesto tid 500.000 kranjskega prebivalstva, preostane približno 460.000 prebivalstva po deželi. Po zadnji ljudski štetvi ima političen okraj Novomesto 49.000, Krško 43.000, Kočevsko 42.000, Litijsko 3G.000 in Črnomaljsko 26 000 prebivalcev, iu ako k temu prištejemo Še prebivalstvo dolenjske strani ljubljansko okolice, imamo neovrgljiv dokaz, da šteje sama D>ilenjska stran Kranjske dežele približno 230 OUO prebivalcev aii z drugo besedo: Dolenjska stran ima polovico prebivalatva kr an jake dežele. Slavnej visoki c. kr. deželni vladi bodi tem potom povedano, da vsled pomanjkljivega volilnega reda za trgovsko in obrtno zbornico in vsled seljičnega, krivičnega )ostopanja od strani takozvanega naprednega narodnega vo-ilnega odbora za trgovsko zbornico je tako daleč prišlo, da nima danes vsa dolenjska stran, polovico prebivalstva kranjske dežele, bivajočega v petih okrajnih glavarstvih, niti enega svojega zaatopnika med toli átevilnimi člani v k ran j skej trgovski in obrtni zbornici. Ta zbornica naj ae v naprej ne imenuje več kranjska, temně ljubljanska trgovska in obrtna zbornica. Volilni odbor za to zbornico je našel umestno, nam, polovici prebivalcev dežele, prepustiti milostno eno samo mesto v trgovskem oddelku, katero je z:ivzemal med tem Kranjsko zapustivši g. trgovec Medved. Novomeški župan g. Sim. pl. Sladovič potegoval se je pri volilnem odboru za mandat v obrtni oddelek te zbornice, volilni odbor je pa to odbil, rekoč, da imajo Dolenjci dosti enega samega zastopnika in da mandata za obrtni oddelek nimajo več oddati. Ali ni to velikanska krivica? Četrtina dežele, Notranjci, imajo v tej zbornici tri zastopnike; druga četrtina dežele: Gorenjci, imajo poleg rudarskega oddelka tudi še tri zastopnike; vsi drugi člani te zbornice so sami Ljubljančani; )0l0vica prebivalstva kranjske dežele, vsa I)o-enjska pa it ima niti enega zastopnika vtej zbor-nicilll Kako hočemo potem imeti Dolenjci kako upanje, da nam bodejo prišli naši poslanci in trgovska zbornica v naših težnjah na pomoč? Preiščiino pa, kateri možje so bili v tistem narodaem volilnem odboru za trgovsko zbornico, kateri je imel za nas Dolenjce, polovico prebivalstva dežela, en sam mandat! Našli bodemo, da so v tem volilnem odboru skoraj vai prejšnji člani trgovske zbornice, poleg teh pa skoraj vsi tisti možje, kakor v volilnem odboru za volitve v deželni in državni zbor. In sedaj se nam stavi vprašanje: ali je to zahvala narodnega volilnega odbora Dolenjcem, da smo po vseh naših mestih in trgih skoraj kakor en mož volili izki učno od narodnega volilnega odvora priporočene poslance? Imate li naa Dolenjce samo za stafažo? Slišali smo, da ao se pri sestavi mandatov ozirali samo na število davkov in obrtov. Ali ni to krivično? Ako se bode po tej teoriji se dalje postopalo, ne pridemo Dolenjci nikdar na zeleno, vse se bode še nadalje delalo edino le za Ljubljano ic Gorenjsko kakor do zdaj, nam se bodo pa tiste drobtine trosile, katere bodejo tem z mize padla. Ako bi po tej teoriji tudi volilni red za državno zbornico bil sestavljen, potem smo Slovani iz večine za vedno izključeni, kajti na nas bi potem moglo priti komaj Vi mandata, vsih drugih Y^, bi pripadalo Nemcem in Židom. Ali bi vam lili tak volilni red všeč? Mislim da ne! in kar vam ne bi bilo prav, to tudi drugim nam ne privoščite. Dolenjski,_ polovici prebivalstva kranjske dežele bi imelo pripadati najmanj pet zastopnikov v trgovsko in obrtno zbornico, namreč vsaj toliko, kolikor je okrajnih glavarstev na Dolenjskem; iz tega pa, ker je volilni red za to zbornico v toliko pomanjkljiv, da se ne voli po en zastopnik iz vsacega okrajnega glavarstva, temuč skupno določeno število zastopnikov, še ne sledi, da naj se nas Dolenjce tako zametuje, da nam milostno prepuščate en sam mandat, katerega edinega smo pa ša vsled odpotovanja mandanta izgubili! To je kričeča krivica, in ni se potem Čuditi, ako nas pri narodnem volilnem odboru tako bagateliziraj o, da se za take sploŠDe naprave nam Dolenjcem, katere bi bile v stanu izseljevanje naSega Ijiulatva vstaviti in mu doma dati potrebno eksiatenci> pn nastalih obrtib in trgovini, popolnoma ni& m stori. Ker torej mi Dolenjci nimamo danes nobenega zastopnika v trgovski obrtni zbornici, apeliramo na visoko c. kr, deii,eliio "vlndo, naj nam potrebno oskrbi, da bode dobila polovica ptebivalstva dežele primeren zastop v tej zbornici. Ako to drugače ni mogoie doseči, naj se sedanji volilni red za to zbornico [jrimerno predrugači in oskrbi, da bode imel pravico vsaj vsak politični okraj po eMga zastopnika voliti v to zbornic-». Do tedaj naj pa visoka vlada interese nas Dolenjcev, zamćevone „Dolenjske raje," v tej zbornici tem odločneje zastopa. Poživite natn obrt in trgovino! — Dolenjska železnica, — Vsled takih okoliščin se tedaj ni Čuditi, ako pri nas vkljnb nepopolne dolenjske žtílexnice nikakega napredka ni, da pri nas trgiivina, obrt in kmetije propadejo in da kdor le more, zapušča svojce in beii v tujino iskat si kruha. Mi Dolenjci, pfdovica deželnega prebivalstva, smemo zahtevati in tudi odločno zahtevamo, da se nam naj neha drobtinice trositi ! Nas je dežela in država vso preteklost zanemarjala, in ako smo danes v gospodarskem oziru na robu propada, nismo tega mi krivi, Kd) bo pa pri nedovršenih dolenjskih železnicah pri nas kake tovarne gradil ali daleč od železniških prog jremoge in nidokope in druga taka podjetja otyarjal, katera DÍ mogla drtjftti tisočerim ljudem stalen zaslužek in jih s tem odvračati od izseljevanja v Ameriko? — Mi Dolenjci zahtevamo, da se na nas zato zdaj tembolj jemlje ozir, ker se preteklo stoletje za nas skoraj nič storilo ni, da se nam zdaj tisto da, kar se nam je zamudilo poprej dati. Ml zahtevamo dopolnitve naše Dolenjske železnice, katera ediua je v stanu nam sedanje tu/.ne razmere predrugačiti. Visoka vlada in naši poslanci naj resno premišljujejo, kako nnšeuui ljudstvu doma dati zaslužek, in nam Dolenjcem oživili tigovino in dbrt. S čim se pa naše poljedelsko ljudstvo peča v Ameriki V Vťčina si živež služi gluboko pod zemljo v premogokopih in rudokopih, drugi si kruh služijo z delom v raznih tovarnah in pri rajiličmh obrtih, dalje s trgonuo, s pisarstvom itd. Ako pregledamo statistiko izseljevanja, vidimo, da se primeroma največ ljudstva seli iz Kranjske (Dolenjske), Slovaške, G-;tlicije, Hi'vatske lu Italije Ako hočemo najti vzroke izseljevanja, primerjajmo s temi pokrajinami tiste, iz kateiih se najmanj ljudstva izaeli : Češko, Moravsko, šlezijo,^ (rorenjo in Nižje Avstrijsko, Solnograško, Koroškti, Tirolsko, Štajersko, ill videli bodemo, da so vse te deželo ^osto premrežeiie z železnicami, videli bodemo, kako se v Idižini železnice množijo raznotere tovarne in razna obrtna podjetja, kako se otvarjajo tam rudi)- in premogokopi, kako se razvija tamkaj trgovina, izvoz izdelkov in pridelkov, kako se množi tamkaj prebivalstvo ill njih blagostanje, koliko dražje tamkaj kmetovalci svoje pi-idelke in živino pnidajajo; »pazili bodemo v teh deželah «iijveč dobrih in le neznatno propadajočih kmetij, in kjer vlada tako blagostanje po okolici, tamkaj je videti tiidi blagostanje v mestih in trgih, K temu mnogo pomnrejo tudi garnizije po manjših mestih, kajti kjer so vojaki nastan eni, pustijo stotiaoče v (nestih in '»kolici. Poglejnio ie našo Gorenjsko ! P Vedtio večji je pritisk naših narodnih nasprotnikov, da bi iz-narodili slovensko deco, zato je tembolj dolžnost vseh Slovencev in Sloienk podpirati proti tujemu navalu odpor Diužbe svetega Cirila in Metoda, Gmotni dohodek družbe bo tem večji, čim več ljudi bo kupovalo in zřihtevalo blago oziroma izdelkfr družbine. Zato naj vsak Slovenec rabi, če imamo družbino blago, namesto drugega le-to. Pri trgovcih pa se naj zuliteva^ da prodajajo izdelke diuibine; drugo blago naj se odkloni. Da se bode vedelo, kje narcčevati, evo naslov Magih zuložnikov z njih blagom: vžigalice Ivan Perdan, veletržec v Ljubljani,, milo Vaao Petričič, veleti žeč v Ljubljani, platno A, vSkaberne, trgovec v Ljubljani, sladna (ječmenova) kava in frankovska kava Ivan JebaČin, trgovec v Ljubljani, svinčniki Ivan Bonuč, v Ljubljani, stekleni cilindri za svetilnice Fr, Kollmann, trg. v Ljubljani, hriujevec Ivan Belé, pos. v Kostanjevici, voščilo (biks) tvrdka J. Diufovka, Gorica, svalčični (cigaretni) ovitki J. Stoka, trgovec, Trst. Pri tej priliki s« tudi opozarja na razglednice, ki se v raznih kittjih prodajajo družbi v korist. Slovenci in Slovenke, posebno vrli mladeniči in vrla narodna dekleta, ne zabite družbe sv. Cirila in Metoda nikoli ! Potfgnjtfr se za njeno korist vsikdar in povsod! Kako čnjemo, bo diužlia sv. Cirila in Metoda imela letos od vžigalic okolu 4000 kron dohodka. Gg. brata Perdan izdata tudi iia korist družbe sv. Ciiila in Metoda tudi papirne vrečice. Ko izidejo, naj se v trgovinah zahteva iuba teh papirnih viečic! (Današnji list) obsega deset strani, in za dolenjske naročuike je Se posebej priložena podoba kot reklama tukajšnega trgovca g, Franc WokaČa. Kazne stvari. * (Nevreden prejem sv, zakramenta.) Neki redovnik iz reda Malih Bratov, ki je misijonaril delj Časa po škofiji Ver,sailler3, je pisal v katoliški časnik naslednjo do-godbo: Ko smo imeli misijon v neki »»ddaljeni fari v mesecu maju, smo dosezali nenavadno lepe uspehe. Cerkev je bila natlačeno polna in prihajali so tudi najtrdiivratnejši gtešniki Ob koncn mjsijona je hotel domači župmk povzdigniti cerkveno svečanost s tem, da je nameraval pripustiti večjo število otrok k prvemu sv, obhajilu. Mi smo jih za to izredno priliko pripiavljali in jih podučevali potrebnih verskih resnic Vsi otroci so se radi učili iu se skrbno pripravljali, samo neki 13leten deček je delni v tem oziru izjemo. Nikdar s& m hotel učiti katekizma in tudi nič molitvic ni znal moliti. Ponajvec so bili tega krivi stariši, ki se niso za to kar Čisto nic brig&li. Tudi niso zahajali v cerkev. Prvo sv. obhajilo njihovega sineka so smatrali samo za nekako formalnost, samo za nekaj takega, kar mora opraviti, ker tako tudi drugi I"!**' ®® j*' dogodilo, da ni deček znal prav nič katekizma, ko se je približal Čas jirvega sv. obhajila in nismo ga _ Diogli spustiti k mizi Gospodovi. Ko smo mu to povedali, je tekel ves objokan domov. Doma pa se je začel potem še le piaii dirindaj. Ko je mati to izvedela, je bil» silno razkačena in je začela preklinjati vero, duhovnike in tudi svojega otroka. — „Kaj mi mar vse to,« — je kričala — „ti pojdeš vseeno k obhajilu. Obleka je gotova! Ce te puste ali ne ti greš" — Deček pa je odgovoril: „Toda meni ne bodo dali odïezel" „Kaj če to," seje jezila"dalje brezreiska mati, — „ti pojdeS k obhajilu, ne da bi šel kaj k spovedi. Saj to je vso skupaj neumnost. Oblekla te bom v novo oblttko in zjutraj pojdeš z drugimi vred k obhajilu. Niti opazili te ne bodo in potem smo jili prosti vselej." — Sin je molčal iz strshu pml luateijo in si je potihoma mislil, da se niu bo mogoée posrećilo kako skrivaj gpoved&ti. Toda mati je skrbno pazila nanj in ni mu bilo mogoče storiti tega, — Na doloieni dan se je deček oblekel v nov« obleko in se pomešal med druge obbajance, tako da ga nisem opazil. Ko je prišla vrsta nanj, sem ga obhajal. Malo trenutkom lozueje se je zgrud i nezavesten na tla. Odnesli so ga strani n v veliki gnječi tega mnogi niso niti opazili. Po opravilu sv. maše so me poklicali nanagloma v znkristijo: „0. g. pater, pojdite naglo, eden izmed obhajanih otrok umira. Silne kriSe ima, muli se!" — Jaz sem se podal takoj v liišo. Otrok je leial na materini poitelji, mati pa je slonela pri njem in mu skušala zmanjšati velike bolečine. Ko je sinček mene zagledal, 80 ga popadli krČi še huje, obrnil se je v steno in začel kričati: „Preč, preč, jaz ne rabim nikogar tukaj!" — Jaz tedaj še nisem redel o celi stvari nič, zato sem spregovoril kai' par občnih, tnlažilnih besed. Mati pa je bila vsa obupana in s par stavki mi je razjasnila ves položaj. — Čez malo časa se je dvignil mali boijeropnik in zakričal s hri-pavim glasom proti materi : „Ti si mi ukazala po nevrednem prejeti sv.obhajilo, sedaj pojdeni v pekel in to je tvoja krivda!" V par minutah je izdihnil deček v groznih bolečinah svojo dušo. * (Sk run i le c križa.) V francoski vasici Langueux, okraja S.iint-Bi'ietix se je zgodil pred nedavnim časom silno ^udeti in nenavadea .slučaj. Neki občinski odbornik, socijalno-demokratične stranke j« bil kupil od svojega soseda večjo parcelo ozemlja, na kateri je stalo ob razpotju staro znamenje, velik križ s podobo Kriianega, kot spomin na nekdanje pobožne prednike sedanjih rdečkarjev. T*, starodavni križ pa je bil novemu lastniku, socijalnodemokratičnemu odborniku silno zopern, ie Ziito ker se je bal, da bi ga ne razupili za klerikalca in pobožnjaka. Sklenil je bil torej, da mora to staro znamenje spraviti strani. — Nekega dueva, malo pred Volitvami, pa S8 je namenil lastnoročno podreti križ in tako odstraniti pričo dolgoletnega vražarstva. kakor je sam dejal. Vzel je toiei ostci» sekiro in se napotil na razpotje, kjer je stal križ. Ne dt hi bil kaj pomišlial je začel izpodaekovati debel hrastov, a že precej trhel hlod, na katerem je stal križ. Iveri so letele daleč na okrog in v par trenotkih se je začelo znamenje majati. Ko je tedaj vrgel strani sekiro in poskušal z nikami podreti znamenje na tla, je stresiiil X viha križa majhen, bronast kip Matere Božje, katerega ni fcil prej niti dobro opazil. Slučaj pa je hotel, da mu je padel kip Matere Bjžje ravno na glavo in teža brona mu je prebila črepinjo, — Tako je umrl „slučajno" zasramovalec križa v nekaterih dneh. Sinešiiice. (Slabo tolmačil.) Žena (domu »e vračujočmu, pijanemu možu): „No, sedaj mi prideš ravno prav?" — Mož: flA.li res tako meniš, da ravno prav pridem?" (Poredno). A.: „Jaz sem ves srečen, da sem si zamogel kupiti konja". B.: „In vendar sedite, na njem, 'takor cel kup nesreče", (Iz šole). Oče: „Ktko ti kaj ugaja novi gosp. učitelj." Sinček: „Oh, prav nič. Nosi vedno črne očala in ne moremo vedeti kum gleda". _ Níiznanilíi mestnega inagistratîi. (Seja občiiiBkeita odbora) v RudolfiJvem z diié 29. aprila 1BÛ3. NavzoSi: žuijau (f. pl- SlmluviĚ; Bvetovalui g«. Roamaii, Umek, Panser jun. odborniki: Barborič, Brnuer, Ferli« Jaiioi, Gandiui, Gustia, Kopač, Mramor, dr. Posstiik, Skale, Stnoln; viriliii k'"': gg- lî^'i^i I^'^iser, Oblak, OgoreatK, PauBftr sen.; »aiiisuikar: tajnik Stakelj. — Gospod župan kou-statuje sklepčnost odbora, otvori sejo, imenuje kot overovatelja zaijisiiika tiflUBŠrije weje goiii. Smola in Umeka, ter preide k duevuemu redn, — 1-1 Cntauje Badnjega aapiaiiika z dne 20. marca 1903, st. 551. Zapisnik se pretita tfr udobři. — 2.» Poročilo /upatiStva o najemni pogodbi aa poitne «rade. Dopis c. kr. poštnega in braiijavnega ravnateljstva v Trstu z diie 10. aprila 1ÍI03, št. I4,9o daljši debati se predloga soglanno sprejmeta. — 10.) Poročilo gospodarskega odieka o prošnji g. Josipa KošiSka v zadevi smrek iz mestne lioste. Prošnja g. Josipa Košička se kot neutemeljena odkloni. Gospodarski odsek predlaga, da se letos iz meaine boste proda 500 smrek in sicer pod istimi )ogojj, kakor do sedaj Predlog se soglasno sprejme. — 11.t Poročilo po-icijskega odseka. Policijski odsek predlaga: a) Mestni »rražnik Franu Ljubi, kateri je Rlažboval za puskaSnjo, se naj nastani stalno s 1 majem t. 1, — bi Mestnim stražnikom naj se zviša plača a 1. majeiu t 1. po 120 K na leto. Predloga se sprejmeta. — 12.) Volitev revizorjev računov za mestno hranilnico. Kot revizorji računov mestne hranilnice zn leto 1903 iisvolijo se gospodje: Biirborič, Kopač in Ogoreute, — Ker je dnevni red končan, gospod župan sejo zaključi. Umrli so: 29. aprila: Frančiška Jlajer, vrtnarjeva žena, 50 let, rak, h, St. 20», J. maja: Loger Ivan, o. kr. sodu. nadsvetnik v p,, 83 let, ostarelost. bišna štev. 70. _ Loterijske številice. TRST, 2. maja 81 83 52 40 72 GRADEC, 9. „ 64 29 72 S2 33 Tržne cene dne 11. maja 1903 v Rudolfovem. Imenovanje ilektl. po K 1 h Imenovanje Hekl K po áenica...... 13 _ Leča...... 11 04 ]íž....... 12 36 Bob...... 10 40 Koruza..... 11 04 Ajda...... 10 40 Oves...... OG 50 Proso...... 11 71 Ječmen..... 10 40 Sors C a...... 11 71 Kronijiir..... 05 20 Lan...... — - Fižol ...... 11 04 Jajca po 10 la 40 vinarjev. ............ 11 04 Zalivala. Podpisani izreka' v svojem in ostalih sorodnikov imenn ob nepričakovani smrti dražega iirata gospoda Ivana Erker, naduiilelja v Sp. Zdihovom pri IVloïcIjnu, svojo najprisrčnejšo zahvalo z.i izraze loôutja, zlasti pa mil. g proštu dr- Seb. Ělbertu, preč. gg. oo. frančiškanom in usmiljenim bratom ter slav. nčiteljstvu in vsem drugim iz mesta in okolice za udeležbo pri pogrebu. Novo mesto, 14. ninjnika 1903. (1£C) Jožef Erker, župnik v Muzeljnu. Kopel) Topolsica na JuiDem Štsjerakein, sprejme takaj oženjenega. Pretuznega 6ri;a nazuitnjamn vsem prijateljem iii znancem tiižiio vest, (liL se je Bu^i vsega moč nem u dopadlo, iskreno ljubljenega sinu in brata, guspuda Avgust-a Ziirc, trgovca v Semiču [II) dalgi iiiuûuî bolezni, previdenega s svetimi EakmmeiiH za. timiraju<';e, danes 13. maja tib ]iL>lnuo<;i, v 28. leta svoje starosti, [luklicati v boljše življenje. Pogreb drazepa rajncega bode v jietek ob 9. nri zjutrnj. Sv. maše zadniíiiice brale se bi>do r cerkvi na Dvoru in r žiipnl cerkvi v Bemiiu. 1'reilrazega pokojnega priporočamo vsem prijateljem in znancem v molitev in blag spomin. Dvor, dne 13. mtija 1003. Žalujoči ostali. p UJ f i. v • • n n r i CCS" De&k Mestna hranilnica v Novem mestu objavlja, da »e valed cidborovega skJepa od 13, maja 1903 od začetka junija nadalje ^Or ob nedeljah ne bo uradovalo. {125-1) Ravnateljstvo. Mcntno županstvo v liiulolfovcm naznanja, tla ao prošnje za podelitev Dolboi-ove ustanove Tložiti do 20. maja 1903, katero do\ji 10 oseb po 8 K. — Pravice do te ustanov« imajo v mestu stanujoći reveži. (124) kateri ume neraSko in slovensko. Pismene ponudbe sprejme grajščina Poganice pri Rudolfovem. (ns-i) Prodaja travnikov v last. 9 Gospa Fichtenau prodaja po dražbeni poti 0 0 dne 24, maja 11. ob 2. uri popoldne svoje 0 0 travnike in njive na Mokrem polju pri # 9 Volavčah. ti^s) 0 CEMENTNA OPEKA. liftdi prenovitve hiše prudum po jitko nizki cent in tudi na drobno do 2200 komadov cementne opeke (Cementziegel) gi^ Bap" in 1500 komadov strešne opeke» Oddam tudi dobro ohranjena okna in vrata po jako nizki ceni. (127-1) Anton Jakaz, Novo mesto» Ve6 hektolitrov dobre, naravne in zajamčeno poštene SliVOTlt.6 Brulcu v Gaberjah, pošta Btusiiice (Dolenjsko). 022—1> (116-1) 8ta na prodaj pri g, Ljudevit Ferliču v^Novem mestu. na priidaj v dobrem atanu, zraven je luđi velik vrt. Cena 3000 K. Marya Kos, (in-i) Tesarska ulica št. 163. Novo mesto. odda se 1, junija v Arkotovi ulici št. 210. Obstoji iz ireh sob, kuhinje, vode v kuhinji, jedilne shrambe, kleti in drvarnice, ako 86 želi tudi vrt. Rodbine brez otrok dobe prav po ceni. 14 let Ktar, od dobrih starišev, slovenskega in nekoliko nemikega jezika zmožen se takoj sprejme v trgovino mešanega blaga pii Antonu Verbič v Sevnici ob Savi. Istotaiii se bode sprejel meseca avgusta pomočnik, kateri je v usuju i/vežban, (116—1) UČENEC, kateii ima veselje do mizarske obrti, od 14 let star naprej, se takoj sprejme pri Jernej Sitarju, mizarju na Drski pri Rudolfovem. Kolo za dame („Styria") skoraj popolnoma novo je na prodaj. — Kje, pové upravnistvo „Dol, Novic", (iïo—l) Malo in velike podobe v lepi izberi za |H'vo 8v. Obhajilo, v prodajalni J. Krajec nasi, v Rudolfovem. Q œ t ^ (ii^ (jtj za mlatit, žito čistit, slamo režat, gepeljne, klinje, trombe in cevi, žage, jermena in druge potrebščine se najbolje in najceneje kupi v zalogi SX® ©Ji® Fran Zeman-a, Ljubljana, Poljanska cesta št. 24-. (236-17) Pozor! tl4-9) Kupujem ženske lase, odrezane, izpadle in zmešane. Plačam po najvišji ceni, Izposojujem tudi vlasulje (Baroke) po nizki ceni. Ivan Svetec, brivec (Grlavni trg, nasproti mestne hiše.) Dva učenca se takoj sprejmeta pri Ljud. Ferliču v Novem mestu. (107-2) je na prodaj na Drski poleg Uovega mesta. Hisa ima 5 aob, klet in dve kuhinji. Poleg hiše je: pod, lilev, vodnjak, gostilniški in sadni vrt, „Lawn tennis", ijive in hosta. — Cena izve se v upravništvu „Dol. Novic". se takoj sprejme, kateri ima veselje do pekovske ol.rti ter naj bode 16—l(î let star. — Kje, poi e upravniatvo „Dol. Novic". (377-13) proti plaĚi od 12 do 20 kron na mesec išée Jožef Fabijan v Dolenji vasi, pošta Mirna peč. (100-3) wM Lepo posestvo v Driiščali, obstoječe iz hiše, poda, hleva, kleti, kozolca vse še v dobrem stanuj lepe hoste, kostanjeve, hrastove in bukove kakih 7 johov, njiv do 30 mernikov posetve, košenine di) 2 joha ae prostovoljno proda prav po nizki ceni. — Več se izve pri Jože Brezovar-ju, Zvure, pošta Šmarjeta, Dolenjsko. (M-3) Pravo domače dobro hrvatsko vino do 300 hI, belo in črno, staro in novo dobiva se pri gospej Kamili udovi Marion, poseatnlci v Jaški na Hrvatskem. (85—4) Padavica (božjast.) Kdor trpi na padavici, krčih in drugih nervoznih boleznih, zahtova naj zvezek o teh boleznih. Dobi ae zastonj in poStnine prosto pod naslovom Schwanen-Apotheke, Frankfurt a. M. '241—iG) koncesijo-vano francosko prekmorsko družbo „Compagnie generale Transatlantique" Edina direktna in najkrajša črta poštnih bTzoparnikov, ki prevažajo zanesljivo, brez prelaganja, samo 6 dni Za voinje tu- in inozemskih železnic, za navadna in okrožna potovanja in prireditev romarskih vlakov, daje pojasnila in veljavne vozne liste edina oblastveno potrjena potovalna pisarna Id« immi^dii v LJubljani, Dun^ska cesta št. 6 blizo znane gostilne „pri Figabirtu". (300-13) T kateri imajo znanstvo pri zasebnikih, za stalno mesečno plačo 60 K in z veliko provizijo išče se takoj povsodi, v vseii mestih, krajih in okrajih. Prodajati bi imeli nov patentiran predmet, kateri je neobhodno potreben pri vsakem gospudinstvu, pri meščanih in kmetovalcih. S prodajo se vsak, kateri ima znanstvo v zasebnih krogih, lahko peča v svojem prostem času ter ai zagotovi lep postransk zaslužek. Ponudbe sprejema pod naslovom : „Neuheit 1703'* RUDOLF MOSSE PRAG. veščega in zanesljivega v tej stroki, išče proti plačilu od tisoča ali^od meseca za več časa Janko KarlovŠek, posestnik iii trgovec v Šmarjetl. ' (UO-2) Pošteno dekle, 14 do 16 let staro, katero zna slovensko in nekoliko nemško brati ia pisati, katero ima veselje do trgovine se sprejme v prodajalno z manufakturnim blagom v puduk — Kje, pové upravnistvo tega lista. (104—2) Najpriiiieruejša darila za sv. birmo. Nizke cene! Največja in najstareja parobrodna družba na svetu poseduje 279 parnikov, Najvarnejše, najhitreje in najvećje vrste veiikauskili parnikov, ki vozijo samo potnike in cesarsko pošto iz Hamburga v Novi-York so: Deutacliknd . . Augtiste Victoria UoUke .... Pentisy Ivanin Graf Waldersee . Paktia .... Batavia . . . Bulgaria . , . 212 m dolg. 16« « « 1(50 „ , 171 „ , 170 „ „ 140 „ „ 162 „ „ 162 „ , Fiirfit Bismark Columbia . . Bilisher . . Pretoria , . Patricia , . PhoBuicia . . Belgraria . . Armeuia , . , 200 m dolg. . 140 „ „ . 160 „ „ . 170 „ „ .m » , . 140 „ „ . 152 , . 170 „ „ i i i i i i i i i i i M i H] zaloga ur, zlatnine, srebrnine in optičnih predmetov V Rudolfovem, glavni trg 85. priiioroía slavnemu p. u. občinstvu, posebno častiti duhovSčini ter gg, uradnikom, kakor tudi gg. bolrom in botram O priliki bližajoče se sv. birme svojo bogata naloga iiajraziiomtnejâih ztatlEi, sreltrnih In nikelnastih žepnih ur in verižic, stenskih ur z uiiialom in budilnlc, zlatih in srebrfliti prstanov, ulianov itd. Cenik žepnim uram: Najfinejše nikelnaste ure s klju5em n „ „ remontoir, . „ srebrne „ s ključem B „ H remontoir n iste z dvojnim oklejiom . H zlate lire za dame .... „ zlate ure za goBpode . . Auierikanike budilke po gld. 1-50, fine garantirane po gH. 2-SO. Poštna naročila se točno izvršujejo. Stara zlatnina in srebrnina se po najvišjih ' cenah plačuje. od gld. 2'30 do 5'- „ „ 2'35 „ 5-&0 , „ 3- . 8, ff 4-- „ 9', „ 5'- „ 20'-„ „ 13'- „60-2&'— „ aOO'- Slavno občinstvo nljndno vabim, si mojo ealogo o priliki ogledati, brez da bi bil kdo primoran kaj kupiti. l.^— [i i i i i i 1 i i HI 1 1 i i i i i m Hamburg-Novi-York le 6 dni, Vozne karte po predpisanih najnižjiit cenah prodaja ter daje pojasnila toéno in brezplačno, oblastveno potrjena agentura Hamburg-Amerika Linie v Ljubljani, Dunajska cesta ât, 31, takoj na desno od juž. kolodvora, ob progi elektrifine železnice, (293—12) Imam v kleti izvrstno iatrijansko vino — črno in belo od 30 do 60 vinarjev postavljeno na tukajšnji državni kolodvor. liavno tako domaćo rakijo (vinsko žganje) po 120 do 160 vinarjev. Za pošteno pristno vino in solidno postre#.bo se jamči. Ivan Pujman, producent in eksport vina, __Vodnjan, Dignano Istra. Bajpi:ipi:ouncjěc, tiajhoidslncjěc doFilce za. Mitu In imm v št. RUPERTU, se jinida ali odda v nitjem pod ugodnimi pogoji. Tndi lepa hosta je na prodaj. — Natančneje pri lastnici Zofiji Kolšek v Laškem trgu. (103-2) m m ! '' if" Odgovorni ureduik Fr. Saî, WatzI. Iï:dBjatdj iu zalozuik Urban Horvat. je lepa molitvena knjižica, Molitveniki v največji izberi, itakor tudi druge mične stvari za birmanski spomin se dobivajo pri J. Krajec nasi v Rudolfovem. (108 -2) Tisk J. Krajec nasi.