rormrn* wz*ibaxa m oorroron
ZAPISEK 0 UREDBI 0 RAZDELJEVANJU DOHODKA GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ
med delavskimi sveti in zbori proizvajalcev
PEREČA VPRAŠANJA SO REŠENA - ZDAJ GRE ZA TO
KAKO BOMO
GOSPODARILI
Z UREDBO ZVEZNEGA IZVRŠNEGA SVETA O RAZPOLAGANJU s Čistim dohodkom in sredstvi gospodarskih ORGANIZACIJ SO PREDPISANA SPLOSNA NAČELA, KAKO RAZPOREDI GOSPODARSKA ORGANIZACIJA CISTI DOHODEK NA OSEBNE DOHODKE DELAVCEV IN KAKO NA SKLADE
M-ed številnimi gospodarskimi predpisi, sprejetimi v minulem tednu, so nedvomno najpomembnejši tisti, ki izpopolnjujejo zakone, katere je sprejela Zvezna ljudska skupščin« lani v ae-cemhru. Med te sodi predvsem uredba o ureditvi razmerij v zvezi z razpolaganjem s čistim diohiodkiom In sredstvi gospodarskih organizacij, To predvsem »ato, iker:
1.	opozarja organe upravljanja na načela socialistične poslovne morale in dobrega gospodarjenja;
2.	nalaga občinskim zborom proizvajalcev odgovorno funkcijo družbenega nadziora in jim daje s tem polnejšo vsebino dela An
3.	ureja odnose med podjetji in komuno prek delavskih organov, to je delavskih svetov in zborov proizvajalcev.
Razčlenimo ta tri načela nekoliko podrobneje.
Kot rečeno, je temeljna misel nove uredbe, da morajo sklepi o delitvi čistega dohodka sloneti na načelih socialistične poslovne morale in dobrega gospodarjenja. Uredba namreč določa, da morajo gospodarske organizacije pri razdeljevanju čistega dohodka ugotoviti, koliko je nastalo po zaslugi delovnega kolektiva in koliko zaradi tržnih 'in splošnih pogojev poslovanja. Ce Izvira večji čisti dohodek iiz prihranka v poslovanju, iz povečane storilnosti, iz dohodkov zaradi Izboljšanja kakovosti in Izbire blaga, tedaj je prav, dia delavski svet del tega čistega dohodka porabi za osebn© dohodke zaposlenih. Seveda bo delavski svg.t ob tem upošteval zasluge posameznikov. Del dohodka gospodarske organizacije lahko nastane zara-
di določenih gibanj na trgu in splošnih pogojev poslovanja. Tega pa je dolžna vplačati v svoje sklade, predvsem v sklad osnovnih in obratnih sredstev. Pri izločanju dela dohodka za sklad skupne porabe pa naj bi gospodarska organizacija oziroma njen delavski svet po načelih te uredbe upošteval zlasti tiste potrebe, ki pripomorejo k dvigu storilnosti in uspešnemu poslovanju. Točneje povedano, delavski svet naj porabi ta sredstva za strokovno izobraževanje delavcev, za zboljšanje zdravstvenih pogojev, za stanovanja, za ustanovitev servisov, ki bodo v pomoč materam-de-iavkam, itd.
Ta razčlenitev dohodkov je za sedaj nekaj povsem novega. Doslej jo pravzaprav v gospodarskih organizacijah nismo poznali, ni bila predpisana in zato se je lahko dogodilo, da so delavski sveti razdeljeval; tisti del sredstev na osebne dohodke zaposlenih, ki so nastajali brez zaslug delovnega kolektiva. To smo lahko opaztii predvsem lani. Kolektiv, ki si je pridobil
PRVE BRIGADE SO ODŠLE NA AVTOCESTO. BRIGADIRJE IZ LJUBLJANE, MARIBORA, MURSKE SOBOTE, CELJA, TRBOVELJ, KRANJA, KOPRA IN GORICE JE V LJUBLJANI SPREMILO MNOGO LJUBLJANSKE MLADINE. BRIGADIRJEM SO ZAŽELELI VELIKO USPEHOV PRI NJIHOVEM DELU.
večji del sredstev zaradi ugiod-nejiših pogojev na trgu, si je razdelil ta presežek, čeprav ni imel zanj nikakršnih zaslug. Z nobenim zakonitim predpisom, z nobeno uredbo ni mogoče točno določiti, kdaj Itn kje nastane dohodek garad; večje prizadevnosti v kolektivu in koliko ga nastane zaradi delovanja trga in splošnih razmer poslovanja. To lahko presodi predvsem delovni kolektiv oziroma njegov organ upravljanja sam. Zato prevzema poslej delavski svet, kadar sklepa o razdelitvi čistega dohodka, veliko odgovornost, kako ga bo razdelil in mora dobro pretehtati, ob kakšnih pogojih je le-ta nastal in kako ga velja razdeliti.
Dajali smo, da opozarja uredba delavske organe upravljanja na načelo smotrnega gospodarjenja. Kako, s kakšnimi določili? To načelo je mogoče med drugim razbrati iz določila, da mora delavski svet gospodarske organizacije posebno paziti na izdatke, Wi bremene materialne stroške, ki niso neposredno povezani s procesom proizvodnje. To so med drugim izdatki za reprezentanco, reklamo, udeležbo na sejmih in razstavah, Izdatki za službena potovanja doma in v tujini, za uporabo vozil itd. Delavski sveti so bili že doslej dolžni. presojati, kako se troši denar za vse to- Vendar, ali so B^ehiall, koliko sredstev so upravičeno potrošili za repirezentamoo, za službena potovanja doma In tujini, za uporabo vozil itd.? Mimo lahko' trdimo, da v večini primerov člani delavskih svetov ob potrditvi zaključnega računa niso temeljiteje razpravljali o teh izdatkih, čeprav so rasli ne v stotisoče, pač pa v milijone. Sedaj je delavski svet te stvar; dolžan tehtne,je pretresati. Še več, delavski svet lahko določi tudi skupni znesek za omenjene stvarli in lahko zahteva, da se smejo trošiti sredstva za posamezne namene le z njegovo soglasnostjo. Diirek-tomjj pa so še posebej odgovorni za namensko uporabo tega denarja, fc; ga velja tfošiti v skladu s poslovnimi Interesi gospodarske organizacije in sklepi delavskega sveta. Ce bo hotel delavski svet res dobro gospodariti, bo tehtno presodil,
(Nadaljevanje na 3. str.)
/Okoli štirih vprašanj so se sukale razprave v kolektivih potem, ko so bili na decembrskem zasedanju Zvezne ljudske skupščine sprejeti zakoni o sredstvih gospodarskih organizacij, o prispevku podjetij za proračune, prispevku za družbene potrebe in končno tudi zakon o delovnih odnosih. Največ je bilo govora o tem, ali bodo lahko podjetja izplačevala preseganje norm. Dalje, kakšna bodo sredstva, ki bodo ostala gospodarskim organizacijam, kako bo z anuitetami in kakšne posledice bo imel tisti člen zakona o delovnih odnosih, ki omejuje delo v nadurah.
Preden pa bi zapisali kaj več o omenjenih vprašanjih, se nam zdi potrebno zapisati, da smo se od decembra pa do danes premalo potrudili, da bi se seznanili z vsebino takrat sprejetih zakonov, ki pomenijo globoke spremembe v gospodar-sko-političnem življenju. Morda so se tudi zato, ker smo premalo razpravljali o vsebinskih spremembah, razprave zožile na nekaj problemov. Sicer je res: če teh problemov ne bi rešjli, bi v posameznih podjetjih nastale določene težave. Vendar pa menimo, da bi bilo veliko bolje, če bi potem, ko so opozorili na težave, ki bi znale nastati, veliko več razpravljali tudi o vseh drugih nalogah, ki jih bodo morali reševati tako operativna vodstva kot delavski sveti podjetij. Tu in tam se je vsa razprava začela in je tudi ostala pri težavah. Včasih celo pri vnetem zagovarjanju stališč, ki veljajo lahko le za določeno podjetje, ki dela v določenih pogojih, katerih pa je krivo predvsem samo, ne pa njegova okolica in družba. Gospodarske organizacije se bodo morale konec koncev prilagajati sistemu, ki smo ga uveljavili s potrditvijo omenjenih zakonov, ne pa, da bo — kot pričakujejo le obratno, namreč, da bomo spreminjali in dopolnjevali predpise vse do tedaj, da bo za vsako posamezno podjetje vse prav v redu. Ce bi šli po taki poti, in bi ugodili vsem osebnim željam, ki mnogokrat niso v skladu s splošnimi gospodarskimi principi, bi kmalu ne mogli govoriti o enotnem gospodarskem sistemu, marveč prej o »zbirki sistemov«, kjer veljajo posebni predpisi za vsako podjetje oziroma skupino podjetij.
Da se vrnemo k vprašanjem, o katerih je bilo največ razprav in kar je sedaj z uredbami, ki jih je pretekli teden sprejel Zvezni izvršni svet, v bistvu urejeno. Veliko je bilo pripomb na možnost izplačevanja preseganja norm. Ponekod so bili tako neučakani, da so nakljub odloku, ki je zagotavljal v prvem tromesečju nemoteno izplačevanje presežkov, kar resno govorili o ukinjenju norm.
Neomejeno izplačevanje tarilnih postavk in norm
V 31. členu uredbe v reguliranju odnosov v zvezi z razpolaganjem s čistim dohodkom in sredstvi gospodarskih organizacij je rečeno, da lahko delavski sveti s tistim delom dohodka, ki je bil dosežen z

MLADI DELAVCI
pred volitvami delavskih svetov
Program dela sindikatov pred volitvami v delavske svete je v marsičem omogočil tudi konkretnejšo aktivnost organizacij Ljudske mladine. Mladi delavci so že na svojih posvetovanjih po strokah sprejemalj programe dela. S tem je nedvomno storjen korak naprej tudi v tem, da se dejavnost sindikata in Ljudske mladine bolj poveže, da važnejša vprašanja rešujejo skupaj, ne pa kot je marsikje, da svoje moči cepijo, ni enotnega tira, se zapirajo vsak v svoj okvir, rešujejo razna gospodarska in družbena vprašanja brez tesnega sodelovanja. Mladi predvsem želimo, da se nas kot enakopravne upošteva, pa čeprav gre za reševanje zamotanih gospodarskih vprašanj. Na terenu namreč niso redki primeri, da sedaj, ko se pripravljajo na volitve v delavske svete, ko se sestajajo vodstva političnih organizacij in razpravljajo o pomlajevanju delavskih svetov, ne čutijo potrebe, posvetovati se o vsem tem tudi z vodstvom Ljudske mladine. Ne gre za formalnost, temveč za to, da si prav vsi prizadeti v občini, zlasti pa v delovnem kolektivu, prizadevajo združiti politično delo, ga usmerjati prek vseh organizacij na najvažnejša vprašanja, da bi v prgksi dosegli kaj najlepše uspehe.
Med mladimi in starejšimi delavci je trenutno precej razprav o dosedanjem delu delavskih svetov, zlasti o slabostih, ki so se pojavljale. Kritična analiza dosedanjega dela mladine v delavskih svetili nam sicer govori, da niso vsi, ki so bili izvoljeni, najbolje sodelovali v razpravah in podobno. Toda ni nam znan primer, da bi mladi ljudje v delavskem svetu zagovarjali1 lokalistične težnje ali nasedali drugim slabostim. Tudi nedelavnost posameznikov ni bila v celoti samo njihova slabost, temveč predvsem naša, skupna, ker smo premalo skrbeli za njihovo vzgojo, nismo izpolnjevali
» sistema dela delavskih svetov in smo od njih zahtevali, da takoj razumejo proizvodni plan, zaključni račun in podobne stvari. Tega torej ne smemo izkoriščati kot argument in opravičilo za to, da ne bi sprejeli mladih delavcev kot kandidatov^za nov delavski svet in upravni odbor. Vsako leto je bilo več mladih delavcev izvoljenih v organe upravljanja. Leta 1954 je bilo izvoljenih v organe upravljanja 1.558 delavcev v starosti do 24 let, leta 1956 je bilo izvoljenih 1.281 in lani 3.249 mladincev in mladink. Iz leta v leto je naraščalo tudi število mladih delavcev v upravnih odborih. 1954. leta je bilo izvoljenih v upravne odbore 682 mladincev, 1956. leta 1.066 mladincev, lani pa 1,265 mladincev in mladink. V minulem letu je bilo za predsednike delavskih svetov in upravnih odborov izvoljenih nad 200 mladih delavcev, več kot 1.500 pa jih je sodelovalo v komisijah pri delavskih svetih.
Iz leta v leto se je stopnjevala odgovornost organov delavskega upravljanja in tako je naraščalo število mladih delavcev v njih. Ti pa so delo tudi uspešno opravljali. Pri vzgoji mladih delavcev so nedvomno veliko pomagali klubi mladih proizvajalcev. Teh je 63 in v njih aktivno dela nad 2.500 mladih delavcev. Neopravičeno je torej mišljenje, da mladi delavci ne bodo sposobni uspešno delovati v delavskih svetih, pametno gospodariti s sredstvi, ki ostanejo po novih zakonih na razpolago delovnemu kolektivu. Upravičeno lahko pri-čakujemo, da bodo prav pomlajeni delavski sveti najboljša osnova za živahnejše delo delavskih svetov, za pošteno razdeljevanje ustvarjenih sredstev, saj jih ne bodo obremenjevale različne lokalne in sebične težnje. Prav dobri, strokovno in družbeno razgledani mladi delavci,^ ki jih je v kolektivih mnogo, bodo lahko nosilci boja proti razsipništvu, samovolji in drugim tež-
njam, na katere nas opozarja Pismo Izvršnega komiteja CK ZKJ.
V	teh dneh bodo organizacije Ljudske mladine v podjetjih sprejemale svoje delovne načrte. Sprejemale jih bodo na osnovi sklepov, ki so bili izrečeni na posvetovanjih delavske mladine po strokah. Ti sklepi vsebujejo stališča do vseh perečih vprašanj v podjetju. Delovni načrti naj bodo torej osnova za popularizacijo mladih kandidatov v nove delavske svete.
V	Sloveniji imamo mnogo delovnih kolektivov, kjer je večina zaposlenih stara od 24 do 28 let. Povprečna starost članov delavskih svetov v teh podjetjih pa je 45 let. Položaj v podjetju pa ni vedno odvisen le od aktivnosti Ljudske mladine. V tovarni »Iskra« v Kranju organizacija Ljudske mladine ni najboljša, toda s prizadevanjem vseh organizacij so le dosegli, da je bilo pri prejšnjih volitvah izvoljenih v delavske svete 16 mladincev in mladink. Drugače je zopet v jeseniški železarni, kjer je četrtina delavcev mladih. Ljudska mladina si je prizadevala kandidirati mlade ljudi v delavske svete in ker je druge organizacije v tem niso dovolj podprle, sta v osrednjem delavskem svetu le dva mladinca. Tudi razmerje med posameznimi strokami je različno. V 62 podjetjih testilne stroke je od 1.554 članov delavskih svetov 354 starih do 25 let, v 63 kmetijskih obratih pa je od 1.256 članov delavskih svetov le 216 mladincev. To nam kaže, da v tistih kolektivih ni pravilno razmerje, kjer so slabe tudi naše politične sile, kjer ni organizirana družbena dejavnost približana vsem delavcem.
V	delovnih kolektivih bi bilo koristno takoj pri-
četi s praktičnimi pripravami in zbrati predloge za mlade kandidate v delavski svet. Formalno pomlajevanje v celoti odklanjamo, toda prepričani smo, da kljub temu lahko najdemo veliko dobrih fantov in deklet, priljubljenih v kolektivu, in in tako se bo število mladih delavcev v delavskih svetih še povečalo. Po zaključenih volitvah bo Centralni komite Ljudske mladine Slovenije organiziral tri seminarje za mlade člane delavskih svetov. Seminarji bodo v izobraževalnem centru v Bohinju. V okrajih in občinah bo sklical posvetovanja, v delovnih kolektivih pa naj bi bili stalni posveti mladih ljudi, ki delajo v različnih organih upravljanja in v vodstvih političnih organizacij.	M. R.

boljšim poslovanjem, izplačujejo osebne dohodke posameznemu delavcu v višini postavk po tarifnem pravilniku tako po času kot po učinku. To pomeni, da bodo lahko izplačevali vsako preseganje norm. S tem pa seveda ni rečeno, da ne bi bila v marsikaterem podjetju potrebna revizija norm, saj ponekod vztrajajo pri starih normah, ki že zdavnaj ne bi smele veljati, ker so podjetja v tem času dobila znatna družbena sredstva za obnovo podjetja ali pa so izboljšala organizacijo dela in podobno« Prav tako pa bo potrebna revizija norm zaradi tega, ker razdelitev v samih podjetjih marsikje prav tako ni v redu'. Medtem ko določeni obrati presegajo porme za 80 odstotkov, jih v drugih obratih komaj komaj presegajo ali pa jih le stoodstotno izpolnjujejo. V takih podjetjih razpoloženje med delavci prav gotovo ni dobro, da ne govorimo o tem, da take razlike prav nič ne prispevajo k povečevanju proizvodnosti. Zato bi bilo povsem napak, če bi sedaj, ko je omogočeno izplačevanje dela po učinku, prezrli, kako potrebna je revizija norm. Sedaj, ko je vprašanje izplačevanja urejeno, bi morala biti ena prvih nalog, pregledati, kako se razdeljujejo sredstva, določena za ta namen. Kajti s tem, da nekdo v podjetju dobi izplačane neupravičeno visoke presežke, ker norma ni realna, v bistvu oškoduje sodelavca, ki ima ostrejšo normo. Lahko bi rekli, da v takih podjetjih en delavec živi na račun drugega.
V istem členu je določeno, da podjetja lahko izplačujejo akontacije na premije. Le-te lahko znašajo največ 75 odstotkov obračunane premije, toda tudi to ne sme biti več kot ŽO"/" osebnega dohodka posameznega delavca po njegovi tarifni po-tavki. S tem bo vsekakor omejeno izplačevanje nerealnih premij med letom, pa čeprav bo to omejilo tudi' izplačevanje povsem upravičenih in realnih premij. V takih primerih bo lahko delavski svet odločal takrat, ko bo sprejemal zaključne račune. Vsekakor pa je tudi urejevanje premijskih pravilnikov ena od važnih nalog, ki čakajo delavske svete, kajti s samim omejevanjem še vedno ne bo urejeno vprašanje nerealnih premijskih osnov in vseh ostalih principov, ki jih skušamo uveljaviti v premijskih pravilnikih. Mimogrede naj omenimo še to, da se omejevanje premij ne nanaša na prihranke, ki jih dosežejo železničarji pri gorivu in mazivu. In končno je v istem člčnu določeno, da se lahko izplača mesečno tudi 10«/o plač iz dobička, kot pravimo. Dokončen obračun pa bo lahko delavski svet predlagal takrat, ko bo sprejemal zaključni račun. S tem so pravzaprav v bistvu odpravljeni vsi problemi, ki so jih navajali kolektivi v zvezi z izplačilom zaslužkov delavcev.
Odplačilo posojil olajšano
Odlok o načinu plačevanja anuitet za investicijska 4posojila urejuje naslednje' vprašanje, o katerem so v podjetjih v preteklih mesecih mnogo razpravljali. Z drugo besedo, ta odlok urejuje vsa vprašanja, ki so v zvezi z vprašanjem posojil, ki so jih najela podjetja in zaradi česar so imela v preteklosti precej težav. Za odplačilo investicijskih posojil za osnovna in obratna sredstva lahko uporabljajo podjetja v vseh primerih neblokirano amortizacijo. Ce tudi ta sredstva ne zadostujejo, bodo lahko uporabljali tudi del blokirane amortizacije tekočega leta. Sklad osnovnih sredstev pa bodo lahko uporabili tudi za odplačilo kreditov za obratna sredstva. Ob tem odlok upošteva tudi to, da so nekatera podjetja, ki^so najela kredite pred 5. janugrjem letošnjega leta, v nekoliko težjem položaju. Zato bodo lahko uporabila za odplačilo posojila tudi blokirano amortizacijo iz prejšnjih let in če še to ne bi zadoščalo, bo banka s podjetjem sklepala nove pogodbe in morebiti podaljšala plačilne roke.
Premogovniki, rudniki kovin in nekovin ter podjetja, ki pridobivajo nafto, pa bodo lahko plačevala posojila iz svojih sredstev pred ugotavljanjem dohodka, to se pravi, da bodo šla vsa odplačila posojil rne?. rostsUalne stroške. 2e ta ugodnost bo olajšala položaj premogovnikov in drugih rudnikov.
Poseben odlok določa, katere gospodarske organizacije odvajajo prispevek iz dohodka po ugodnejši lestvici. To pravico je že zakon o prispevku iz dohodka gospodarskih organizacij prepustil Zveznemu izvršnemu svetu. Ne bi naštevali vseh industrijskih panog in drugih gospodarskih dejavnosti, ki jim uredba olajšuje in zagotavlja normalno poslovanje. Omenili bi le rudnike premoga, ki so prav tako v vrsti podjetij, Ki bodo imela ugodnejše pogoje in bo s tem njihov položaj bistveno olajšan. Za rudnike bodo uveljavljene še nekatere ugodnosti, ki jim bodo omogočile, da jim bodo ostala najmanj takšna sredstva kot lani.
Poleg tega je izšla tudi uredba o izrednem prispevku za proračune iz osebnega dohodka. Te izredne prispevke bodo plačevale vse tiste gospodarske organizacijfe, ki bodo ustvarile med letom osebni dfc-hodek, ki bo za eOVo večji od minimatoeik
(Nadaljevanje na 3. str.)
f
ANKETA O DRUŽBENI PREHRANI V GORIŠKEM OKRAJU
Mnogo vprašanj-malo odgovorov

PRVA MLADINSKA BRIGADA kranjskega okraja, v kateri bo 120 »-"igadirjev, bo odšla na cesto Bratstva In enotnosti že 1. marca. V tej brigadi bo med drugim ' ’ Kranjčanov, 28 Jeseničanov. — M. Dj.
PROSVETNI ODSEK Gasilskega društva Dramlje ^ v režiji TONČKA VENGUSTA uprizoril v nedeljo v prosvetni dvorani v Dramljah petdejansko igro »REVČEK ANDREJČEK«. Gledalci, ki so po navadi do zadnjega kotička napolnili dvorano, so bili z uprizoritvijo nadvse zadovoljni. J. M.
VEDNO VEC DELAVCEV V RUDNIKIH. V Mežiškem rudniku svinca so v zadnjem času priredili več strokovnih tečajev. Na njih se je 86 delavcev iz rudarsko in 22 iz flotacijske stroke usposobilo za kvalificirane delavce, 67 nekvalificiranih delavcev pa za polkvalificirane de-, lavce. M. H.
JESENIŠKI ZELEZARJI se že letos pripravljajo na prireditve, ki bodo drugo leto v dostojno počastitev 90. obletnice jeseniške železarne. Proslava bo združena z najrazličnejšimi prireditvami.
V	TOVARNI AVTOMOBILOV MARIBOR se že pripravljajo na volitve v delavske svete. V kratkem se bodo na skupnem sestanku mladinskega komiteja, komiteja Zveze komunistov in članov Izvršnega odbora sindikalne podružnice pogovorili o predlogih za kandidate v novi delavski svet podjetja. Predvolilne sestanke bodo zaključili 15. marca, volitve v novi delavski svet pa bodo 10. aprila. G. D.
SPORAZUMNO Z UPRAVO PODJETJA bo odšlo gradit avtomobilsko cesto blizu 80 mladincev in mladink iz Tovarne avtomobilov Maribor, ki niso neposredno vezani na proizvodnjo. G. D.
PARTIZAN TEZNO je imel pred nedavnim redni letni občni zbor. Predvsem so razpravljali o pomanjkanju vodilnega kadra. Sklenili so, da bodo skušali pridobiti čim-več novih članov. Za novega predsednika so izvolili Janeza Ručigaja. V nedeljo so priredili telovadno akademijo, katero si je ogledalo več sto Tezenčanov. G. D.
V	SOBOTO JE BILO V MARIBORU republiško posvetovanje mladih metalurgov in kovinarjev. Poleg organizatorjev posvetovanja, mladih delavcev iz TAM, se je posvetovanja udeležilo več ko 120 delegatov iz 38 slovenskih podjetij. G. D.
V	TOVARNI DEKORATIVNIH TKANIN V LJUBLJANI delijo od 1. marca toplo malico, ki stane samo 30 dinarjev in je okusno pripravljena. Del stroškov krije podjetje. Doslej so delavcem dajali le črno kavo. Izdatnejšo malico si privošči več ko 100 abonentov. A. Z.
V	ŠOŠTANJU je bilo pred kratkim predvolilno zborovanje, na katerem so razpravljali o razvoju šo-štanjske komune. Po zborovanju pa so nastopili recitatorji in pevci iz Šaleške doline. Najboljši neznani talenti so prejeli praktična darila.
V	CELJU so na plenumu okrajnega sindikalnega sveta izvolili za novega predsednika tovariša Jožeta Justa. Razpravljali so o bodočem delu okrajnega sindikalnega sveta in o pripravah na volitve v delavske
ČLANI MLADINSKIH ORGANIZACIJ jeseniške občine se marljivo pripravljajo na sedmi tradicionalni festival, ki ga na Jesenicah vsako leto prirejajo v počastitev dneva mladosti. — U. Z.
OKRAJNA TRGOVINSKA ZBORNICA v Celju organizira tečaj za delavce trgovinske stroke, ki morajo letos opraviti izpit za kvalificirane delavce. Iz podjetja -Kovinotehna" v Celju se je že prijavilo 10 kandidatov. — F. C.
PRED KRATKIM je v opekami v Ljubečni izbruhnil požar. Le-tega so kmalu zadušili in se tako izognili večmilijonski škodi. Zakaj je začelo goreti, še ne vedo. — F. C.
V	RIBNICI so v kovinskem podjetju -Partizan" do sedaj izdelovali le športne naprave. Odločili pa so se, da bodo preusmerili proizvodnjo na poljsko orodje. — D.
V	SODRAŽICI so se odločili, da bodo zgradili novo poslopje za občinski ljud&i odbor.
SREDI VOLILNIH PRIPRAV ZA DELAVSKE SVETE SMO. SINDIKALNE PODRUŽNICE 2E SKLICUJEJO MNOŽIČNE SESTANKE KOLEKTIVOV, KJER DELAVSKI SVETI POROČAJO O SVOJEM DELU, O DELU UPRAVNEGA ODBORA.
Da je družbena prehrana v go-rišketn okraju slej ko prej pomanjkljiva, je potrdila tudi anketa, ki jo je pred nedavnim izvedel okrajni Zavod za pospeševanje gospodinjstva v Novi Gorici. Odgovore je sicer poslalo le majhno število abonentov raznih menz in restavracij, vendar pa si je že iz teh nekaj podatkov moč ustvariti precej jasno sliko nečednosti in pomanjkljivosti. Razlike v cenah sicer nišo velike, občutna pa so nesorazmerja med enim in dru-dim gostiščem v kaloričnostl tirane. Precej pikrih besed je bilo Izrečenih tudi na račun postrežbe in čistoče nekaterih gostinskih obratov. Abonenti sicer razne nepravilnosti grajajo
in se pritožujejo, vendar ne dosežejo zmeraj in povsod vidnejših uspehov. Zdi se, da pri tem tudi nimajo dovolj opore pn svojih podjetjih in . sindikalnih organizacijah.
Na enketo je odgovorilo malo ljudi. Na koristi ankete so tudi sindikalne podružnice premalo opozarjale svoje članstvo, čeprav so bila vprašanja tudi objavljena v lokalnem tisku. Z anketami pa so sploh težave. To se je ugotovilo tudi pred nekaj meseci, ko je Okrajni zavod za socialno zavarovanje v Novi Gorici v časniku objavil razna vprašanja, na katera bi naj zavarovanci odgovorili, sindikalne organizacije in večja podjetja pa so na to še posebej opozorili.
Vendar je prispelo le malo odgovorov, čeprav bi se morda tako dalo marsikaj izboljšati in popraviti. Žal je bila tokrat lepa priložnost zamujena. - j.
Višja produktivnost -NIŽJE CENE
AVTOMOBILI TIPA »PIONIR« ZA 250 DO 300.000 DINARJEV CENEJŠI
Tovarna avtomobilov v Mariboru je znižala ceno svojim znanim avtomobilom tipa »Pionir«, za 250 do 300 tisoč dinarjev. Avtomobilov niso pocenili zaradi kopic eno a neprodanih vozil, čeprav je res, da je zastoj v prodaji odločitev še pospešil. Ce v tovarni ne bi bilo objektivnih možnosti za ta ukrep, bi upravni odbor ostal brez moči, pa čeprav bi bilo število neprodanih vozil še tako veliko.
Proizvodnja avtomobilov v TAM nenehno narašča. Lani je bila za 4.5 odstotkov večja kot leta 1956. Proizvodnjo so povečali v prvi vrsti z večjo delovno storilnostjo. Tako je n. pr. v strojnem oddelku tovarne še pred nekaj meseci delal ob vsakem stroju po en kvalificiran delavec, sedaj jih pa v tem oddelku dela precej manj. 50 delavcev skrbi za dva, 20 delavcev pa celo za 4 stroje hkrati.
Precej zaslug za pocenitev avtomobilov imajo številni ratdo-nalizatorji. V podjetju je na desetine delavcev, tehnikov in in-
Centralna higienski zavod LRS je te dni izdal brošuro »Posledice tuberkuloze v gospodarstvu Slovenije«. To je prva publikacija pri nas. ki ob-av-nava bolezen. — tuberkulozo — kot gospodarski m aruzoen problem na podlagi izračunov o gospodarski škodi, ki jo povzroča tuberkuloza našemu gospodarstvu. Namenjena je gospodarstvenikom in zdravstvenim delavcem, ki naj bi iskali učinkovitejših metod za preprečevanje bolezni.
Zdravljenje tuberkuloze je pri nas v celoti brezplačno. S tem je družba prevzela nase vso odgovornost za zatiranje te bolezni. Vendar se nam ob tem odpre novo vprašanje: ali smo zadosti storili, ko smo prevzeli vso skrb za obolele, ali pa bo
treba to skrb razširiti tudi na zdrave člane skupnosti, da bomo njihovo obolevanje preprečili.
Celotna gospodarska škoda, ki jo našemu gospodarstvu povzroča tuberkuloza, je znašala v 1.952. letu 1614,6 milijona dinarjev in 1953. leta 1801 mili.iorf'
»Veseli večer« v Štorah
Zabavni ansambel Celjskega .akademskega kluba Je v Štorah prirediLl »Veseli večer«. Soored so iziveirilfc:	celjslci instmjmenflistlni
kvintet in ne vej Jože. Marjan in Branko, medtem ko je znani humorist Matevž 'n Ljubljene ooskr-bel, de se je več kot 300 gledalcev celi dve uri sproščeno smejalo Se istega dne je ansambel nastopil v Šentjurju ori Celju.
J. M.
DELAVSKA ENOTNOST
Glasilo sindikatom ■ilovenije. izdala KepunnSki svei /.»«-*» .in dikatov za Slovenijo. — Odgovorni urednik Ivo Tavčar. — Tisk Časopisno založniškega podjetja .Slovenski poročevalec« v Ljubljani. — Naslov uredništva In uprave: Ljubljana. Čufarjeva ulica 3, poštni preda) 284. - Telefon uredništva 32-538. uprave 3ii-04G. skupni za uredništvo In upravo 32-031	- Račun pri Mestni hranil-
pici v Ljubljani B<ii-60e-l-22l. - List Izhaja vsak petek. - Rokopisov vračamo - Posamezna Številka stane 20 din. — Naročnina V predplačilu Je mesečna so din o«»trt)otn» >40 din nolletna ISO dir In celoletna ono din
dinarjev, ali 1952. leta 1,09% i.n leta 1953 l,ll°/o celotnega narodnega dohodka v Slovenji.
V letu 1953 se je v vseh bolnišnicah v Sloveniji zdravilo 131-883 bolnikov. V bolnišnicah so nudili skupno 2,523.294 oskrbnih dni. Za zdravljenje v bolnišnicah je bilo porabljenih 2.587 milijonov dinarjev ali 19.700 din na bolnika. Od skupnega števila bolnikov se jih je zdravilo zaradi tuberkuloze 6%, za njihovo zdravljenje pa je bilo potrebnih ll.S”/« vseh sredstev ali 56.000 din na bolnika Z-a zdravljenje tuberkuloznega bolnika je torej treba trikrat več sredstev, zato bo treba preprečevanju te' bolezni posvetiti veliko večjo skrb kot doslej.
Za gospodarstvenika je posebno pomembno to, da skoraj dve tretjini tuberkuloznih bolnikov oboleva v starosti 20 do 50 let, torej tedaj, ko so najbolj sposobni za delo.
Sledi še vrsta zanimivih podatkov med katerimi so pomembni tisti, ki govore koliko ljudi je bilo upokojenih pod
ct*-* “OC*---	*'«'-• 4 ^ j - .— cJ:
lože. Vsekakor je ta publikacija kor » ra' za slehernega gospodarstvenika in zanimiva tudi za vse druge. Zato je ne kaže prezreti-
ženirj-ev, ki &o tako ali drugače pomagali izboljšati proizvodnjo. Tako so skrajšali čas montažo vozil, zboljšali tehnološki proces pri uporabi orodja v tovarniški kovačnici, znižali so stroške pri obdelavi odlitkov, ki jih tovarna letno nabavlja za 29 milijonov dinarjev, zgradili so lastno vodno črpalko in tako znižali stroške za več deset milijonov dinarjev na leto.
Velika zasluge za znižanje cen motornih vozil imajo tudi kooperanti TAM, ki j,ih je blizu 200. Podjetje »Saturnus« iz Ljubljane je pocenilo svetlobne naprave za 10°/o, tovarna »Rudi Čajevec« iz Banje Luke je pocenila termometre in amperme-tre za 8°/o, ljubljanski Inštitut za elektrozveze pa žarnice za lOVo.
D. Gajzer
IZ ŠALEŠKE DOLINE
LMI:
1,674.000 TON LIGNITA
V zadnjih letih se je Šoštanj-sika ohčina gospodarsko močno razvila. V rudniku lignita so od leta 1952 pa do danes za 72% povečali delovno storilnost. Lani so nakopali 1,674.000 top lignita. V Sošanju imajo tudi termoelektrarno, k; letno proizvaja 240 milijonov kWh.
Sedaj nameravajo nadaljevati z, gradnjo termoelektrarne. V povoji niih letih so zgradili tudi nad 2.000 stanovanj. V bližnji bodočnosti pa bodo morali poskrbeti še za šole, zdravstvene domove, odpreti bo treba več trgovin in obrtnih delavnic.
Na občinski konferenci Zveze komunistov so ugotovili, da so v letu 1957 sprejeli v to organizacijo kar 100 delavcev, večidel mladincev. Na konferenci so menili, da bo treba v Šaleški dolini — ki je bila. včasih kmetijska, sedaj ima že nad 57% delavcev — posvetiti vso skrb izobraževanju odraslih pa tudi mladine.
34 milijonov dinarjev za delovno varnost
V Tovarni avtomobilov v Mariboru se je število izgubljenih dni zaradi nezgod lani zmanjšalo od 1150 na 1092 delovnih dni pri enem milijonu opravljenih ur. Upravni odbor TAM sodi, da bi lahko 32 odstotkov vseh teh nesreč odpravili, če bi se delovodje in preddelavci bolj zavzeli za varnost pri delu. Ugotovili so, da je visokemu številu nezgod kriva 300/o fluk-tuacija strokovnjakov. Sodijo, da bo treba še marsikaj izboljšati, posebno v preventivi, da bo manj nezgod. Le-te namreč povzročajo ogromno gospodarsko škodo, ki znaša samo v 1957. letu 137 milijonov dinarjev. Za varnost pri deltr bodo letos Izdali okrog 34 milijonov dinarjev.
F. Smajs
IZ KOČEVJA
L,etos
gradnja stanovanj
Kmetijsko gozdarsko posestvo v Kočevju je doseglo že lepe uspehe tako v kmetijski proizvodnji kakor tudi v gozdarstvu. Posestvo na Kočevskem ima pod svojo upravo nad 41.000 hektarov površine, Po vseh večjih krajih delujejo kmetijske in gozdne uprave. Ker so bili ti kraji, kjer so zdaj sedeži kmetijskih in gozdnih uprav, med vojno v glavnem porušeni in uničeni, posvečajo na posestvu veliko skrb gradnji stanovanj. Lansko leto so v Starem logu in Cvišlarjih zgradili precej stanovanjskih hišic, letos pa bodo z gradnjo nadaljevali še v ostalih krajih.	V,
Industrijska proizvodnja v trboveljskem okraju je dvakrat vedja
Starši! Debeli rtič pomeni okrevanje in zdravje vaših otrok. Debeli rtič bo stalno mladinsko okrevališče pod zdravstvenim nadzorstvom! Pomagajte nam ga čimprej dograditi!
Industrija v trboveljskem okraju je močna. Skupna moč pogonskih strojev, če ;o računamo na enega prebivalca, je takšna, da v tem pogledu trboveljski okraj zaseda prvo mesto v Sloveniji in «peto v Jugosiaviiji. Proizvodnja trboveljskega okraja zavzema pomembno mesto v slovenskem in jugoslovanskem gospodarstvu. Od skupne proizvodnje rjavega premoga v Sloveniji odpade na ta okraij 79% vse proizvodnje, vsa proizvodnja noto papirja, 16.7% proizvodnje električne energije, vsa proizvodnja rudarskih strojev itd.
Primerjave o obsegu proizvodnje, med letom 1939 in 1957, nam kažejo, da se je celotna proizvodnja podvojila, proizvodnja električne energije in živilske industrije popetorila, proizvodnja gradbenega materiala pa pošestorila. Proizvodnja papirne industrije je 19-krat večja kot pred vojno, proizvodnja tekstilne industrije pa 14-torat. Sedaj v trboveljskem okraju proizvajajo 250 milijonov kilovatnih ur električne energije več kakor leta 1939, 41.500 vagonov premoga nakopljejo več, izdelajo 160 vagonov več stekla, 5 mi-
lijonov kosov .opeke, 3.300 vagonov apna, 10.000 kubičnih metrov rezanega lesa in 3.000 vagonov papirja.
M.L-
Z JESENIC
DELA NE BO ZMANJKALO
Na Jesenicah že dalj časa razmišljajo o uslužnostnih delavnicah. Zlasti samski delavci bi nujno potrebovali pralnico, likalnico in krpalnico. V tem železarskem središču bi tudi lahko ustanovili konfekcijsko delavnico, kjer bi lahko zaposlili trenutno precej nezaposlenih žena.
Letos iJbdo v železarni povečali proizvodnjo elektrod in žice in tako zaposlili še več žena. Pravijo, da bi lahko na Jesenicah ustanovili »Občinski center za pospeševanje gospodinjstva in gostinstva". Tudi v. tej v ustanovi bi lahko več žena redno delalo.	Z.
Zdravljenje tuberkuloze je dražje kot preprečevanje
KAJ LAHKO ZVEMO IZ ZANIMIVE BROŠURE »POSLEDICE TUBERKULOZE V
GOSPODARSTVU SLOVENIJE«
ZAKAJ SO JO HOTELI ODPUSTITI?
O Cvetki Novakovi, vajenki v »Zvezdi«, podjetju za ročno izdelovanje modnih čevljev, pravijo starejši delavci in delavke: »Ta drobna, črna deklica ie res pridna. Uči se za prešivalko gornjega usnja ..Toda čeprav jo je to delo veselilo, si ga je le z veliko težavo priborila.
Lani je bila Cvetka stara 15 let. Njen oče je delovni invalid in dobiva 6.000 dinarjev invalidnine, pri hiši pa je 5 otrok. Cvetka je dovršila 2 razreda gimnazije, potem pa si je želela izučiti neke obrti. Najprej se je njen oče obrnil na biro zd posredovanje deli pri OLO Ljubljana, ki pa ji ni mogel priskrbeti učnega mesta. Potem je Cvetka sama poskusila srečo pri »Zvezdi«. Sprejeli so jo.
Učiti se je začela 1. novembra 1957. Delovodja ji je določil delo: najprej bo zavezovala nitke na čevljih, pozneje pa jih bo obrezovala. To delo, ki — mimogrede omenjeno — ni sodilo v njen uk, je opravljala do 20. decembra, ko ji je direktor nepričakovano sporočil, da ne bodo podpisali učne pogodbe, češ da ne potrebujejo vajenke in da je vprašanje, kako jo bodo plačali za ta čas, ko je bila v podjetju. Mi bi še pristavili, ko je opravljala delo nekvalificirane delavke.
Poglejmo še dogodke pred tem razgovorom, ki je Cvetko tako razočaral.
4. novembra so Cvetko poklicali v pisarno in ji naročili, naj prinese šolsko spričevalo in zdravstveno knjižico. Oboje je prinesla že naslednji dati. Potem je zvedela, da bo 14 dni na preizkušnji. Cvetka je srečno prestala teh štirinajst dni, vendar 6 dni nato še vedno ni imela pogodbe v rokah, čeprav ji je mojster v prešivalnici zagotavljal, da bodo to takoj uredili.
Potem je Cvetka prosila za potrdilo o zaposlitvi, ki so ga zahtevali na Zavodu za socialno zavarovanje zaradi otroških dodatkov. Zovet so ji obljubili, da bodo zadevo uredili, toda šele 1. decembra. Zaradi tega je bila vajenka en mesec nezavarovana. Krivico so še povečali, ko so ji na potrdilo napisali, da
je zaposlena od 1. decembra in ne od 1. novembra. Zato tudi ni dobila nobene nagrade za november, za december pa le — obljubo.
Potem so vendarle podpisali pogodbo, ki pa so jo razveljavili.
In na koncu, kot smo že zapisali, jo je direktor 20. 12. odpustil. Prišla je razburjena iz njegove pisarne, vzela plašč in odšla. Mojster je pritekel za njo in zahteval, naj vrne škarje, ki jih res ni »hotela ukrasti«. Sicer je uvidel, da je dekle od razburjenja obdržalo škarje. To pa ga ni motilo, da ne bi govoril, češ da so vajenko odpustili zaradi nediscipliniranosti.
Novakova je ubrala pravilno pot in se pritožila Odseku za delo pri Občinskem ljudskem odboru Šiška, ki je po zaslišanju vseh prizadetih ugotovil, da je direktor podjetja »Zvezda« Andrej Cvetko kršil 2., 5. in 7. točko 30. člena Uredbe o vajencih, ker z vajenko ni sklenil učne pogodbe in je ni v predpisanem roku predložil pristonim organom v potrditev, ker je vajenka opravljala dela, ki niso v zvezi z učenjem njenega poklica, in ker je ni izplačal pripadajočih prejemkov.
V »Zvezdi« so lani kar dva člana kolektiva protizakonito odpustili. Poleg Cvetke je bil žrtev nezakonitega ravnanja čevljarski pomočnik Ignac Trata, vojni invalid iz NOV, ki je ob odpustu imel skoraj 14 let priznane delovne dobe, odpustili pa so ga zato, ker ni bil »rentabilen«, bil je namreč večkrat bolan. V obeh primerih je moralo podjetje popraviti krivico, zato se Cvetka spet v »Zvezdi« uči svoje stroke.
Danilo Domajnko
P. S. Pravzaprav nismo zvedeli, za-ka S' iHimiBt' 1 v	Vorašali
smo predsednika delavskega sveta tovarne »Zvezda", predsednika upravnega odbora, predsednika izvršnega odbora sindikalne podružnice in sekretarja osnovne partijske organizacije, toda tudi oni niso vedeli, zakaj, vsi pa so izjavili, da je bilo v tem primeru direktorjevo ravnanje nepravilno.
To bi dalo misliti, da morda včasih v tem podjetju le en človek ukazuje, ne da bi se posvetoval z delavskim svetom. Tovariši, s katerimi sem govoril, so to zanikali in mi dejali, da o vsem sklepata delavski svet in upravni odbor, le
— po njihovem mnenju — so člani delavskega sveta premalo razgledani in zato nedelavni. Člani izvršnega odbora sindikalne podružnice pa ne najdejo časa za delo v svoji organizaciji. Menda bo res nedejavnost sindikalne organizacije kriva, da na primer vsi v podjetju razpravljajo o novih normah (ki jih vsi ne dosegajo), samo delavski svet ne. Delavski svet niti nima komisije za norme, temveč imajo v podjetju strokovni kolegij, ki ga sestavljajo v glavnem vodilni uslužbenci podjetja, direktor, računovodja in tehnični sekretar ter mojster tistega obrata, o katerem razpravljajo. Po izjavi predsednika sindikalne podružnice njega le kdaj pa kdaj pokličejo na sejo.
In še nekaj, zaradi česar ljudje upravičeno menijo, da se vse dela za njihovimi hrbti: delavski svet in upravni odbor niti ustno niti pismeno ne sporočata sklepov svojih sej.	D.
ZAKAJ ČAKAMO?
V bolnišnico so pripeljali ponesrečenca in ga operirali. Bolnik je močno oslabel in potrebna je bila transfuzija, drugače... Na takšne in podobne načine nas prepričujejo tisti ljudje, ki se ukvarjajo s transfuzijo krvi, kako je le-ta potrebna. Veliko ljudi se prijavi za to akcijo. Pripravljeni so nesebično pomagati svojemu bližnjemu, mu rešiti življenje.
Zavod za transfuzijo krvi )e v zelo neprimernih prostorih. Pričakujejo, da se bo spomladi preselil v nove, udobnejše, kjer bo delo lažje. Toda ali se ne bi dalo v sedanjih prostorih poslovanje drugače urediti? Že do sedaj se je dogajalo, da so nekateri krvodajalci čakali po več ur, preden so prišli na vrsto in opravili svoj dobrodelni namen. Če čaka človek nekaj časa, potem je kar razumljivo, da izreče marsi-kako pikro besedo. Tudi sam sem že to doživel. Dvakrat se mi je dogodilo, da so nas pripeljali okoli 50 v Zavod za transfuzijo krvi in približno toliko ljudi je v zavodu že čakalo. In začelo se je prerivanje, godrnjanje. Ali ne bi bilo bolje povabiti v zavod hkrati manj ljudi, da se ne bi tu prerivali, čakali, brez potrebe izgubljali čas, ko bi lahko delali v tovarni.
J. D., Domžal*
*	V PODJETJU »PLUTJU,« SKLEPAJO O NORMAH IH NOVIH DELOVNIH MESTIH BREZ DELAVSKEGA SVETA
Delavski svet - peto kolo?
Tovarna zamaškov »Plutal« V Ljubljani (občina Šiška), ki zaposluje nad 150 delavk in delavcev, izdeluje lepo število zamaškov, s katerimi krije dober del vseh domačih potreb ...
V tovarni »Plutal« je večina del normiranih in čeprav je danes, kakor pravijo, proizvodnja v tej tovarni na posameznika štirikrat večja, kot pred vojno, vendar delavke še vedno presegajo normo. Ena za štiri odstotke, druga za 12,
tretja za 30, nekatere celo za 50Vi>.
Proizvodnjo zamaškov štejejo v lesno stroko, kar se opira na neizpodbitno dejstvo, da je pluta del drevesa, to pa je seveda lesna in lesena zadeva, čeprav je res, da je delo s plu-to nekaj povsem drugega kot z lesom. Pravijo pa, da imajo na primer delavke pri vrtalnih strojih sicer najvišjo možno tarifno postavko v tej stroki, kljub temu pa je njihova urna plača zelo nizka. To iz-
STRAH PRED POSLEDICAMI
PREDSEDNIKI IN TAJNIKI SINDIKALNIH PODRUŽNIC MARIBORSKE OBČINE CENTER SO NA DVEH POSVETOVANJIH NAGLAS ALI, »A JE BIROKRATIZEM V PODJETJIH SE VEDNO MOČAN TER DA SI LJUDJE NE UPAJO KRITIZIRATI IZ STRAHU PRED POSLEDICAMI
Predsedniki in tajniki sindikalnih podružnic iz mariborske občine Center so na dveh posvetovanjih naglasa,li, da je birokratizem v podjetjih še vedno močan ter da si ljudje ne upajo kritizirati iz strahu pred posledicami.
Pretekli četrtek in petek je priredil občinski sindikalni, svet malriboirske občine Center posvetovanja s predsedmiki in tajniki sindikalnih podružnic, na katerih so razpravljali o pripravah na volitve ljudske skupščine in delavskih svetov. Plenum tega sveta, ki je zasedal pretekli torek, je namreč sklenil, da ta vprašanja obravnava-(jo z vsemi sindikalnimi podružnicama.
Posebno vzpodbudo za razpravo je dalo pismo Izvršnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije. Tako je odbornik podjetja »Ključavnlčairstvo in varjenje« povedal, da s® pred-, sednika sdndiikialnie podružnice povabili na sejo upravnega odbora podjetja, katerega član 'je tud; on- za kasnejšo uro, potem ko je bila prva' točka že mimo. Sprejemali pa so tarifn.; pravilnik. Mož se ni. vdal, marveč je tak postopek grajial. Posledica — postavili so §a na slabše delovno mesto.
Zlasti je zanimivo, da se drugi odborniki v razpravi nliso oglašali konkretno, marveč so govorili le na sploh o strahu, ki vlada v podjetjih, ter pozivali občinski svet, naj se v takih primerih zanje zavzama.
Občinski sindikalni svet si je že doslej pridobil zaupanje članstva. Lani n. pr. so v podjetju »stavbar« v Mariboru postavili pred disciplinsko sodišče delavca, ki je grajal nepravilnosti v podjetju. Disqiplinsko so ga odpustili. Na intervencijo sindikalnega sveta so odpust sicer preklicali, njega pa spet postavili pred disciplinsko sedišče. Ker mu kaj določenega
niso mogli očitati, so razpravo preložili ter čakali u" - dne prilike. Končno so le našli razlog za disciplinski odpust, češ da godrnja in dela razdor v podjetju. Sindikalni svet se je tudi tokrat zavzel zanj in je ta delavec še danes v podjetju. Kolektiv mu je izkazal zaupanje ter ga letos izvolil za predsednika sindikalne podružnice — direktor pa je moral iz podjetja.
Vsi sindikalni odborniki so izrazili zadovoljstvo, da je republiško sindikalno vodstvo te-mieljjdto načelo ta vprašanja in da jih je postavil na dnevni red tudi Izvršni komite ZKJ. V svojem občinskem svetu so že doslej našli podporo, ki bo odslej lahko še učinkovitejša. Člani sami pa so v marsikaterem pdjetju prav zaradi takih zadev izgubili zaupanje v sindikalno podružnico ter se največkrat obračajo na višja sindikalna vodstva, ali iščejo zaščite celo drugod.	V. J.
gubo, če se tako izrazim, skušajo nadomestiti s preseganjem norm. Za 4, 10, 16, ali kot smo zapisali nekatere celo za 500/o. Večji odstotek, višja plača. Zato delavke hitijo, ena bolj od druge, glavno je, da izdelajo čimveč zamaškov. Ob tem pozabi nabrusiti nože, ne skrbi dovolj, da bo iz enega kosa plute izdelala čimveč zamaškov in pa da bo, hkrati pregledala surovino, če je dobra, da ne bo rezala zamaške iz razpokane plute i -.
Zakaj ne?
Neka delavka, ki že enajst let dela v tej tovarni, je dejala, češ če bi na vse to pazile, nobena ne bi izpolnila norme. Ostale delavke, ki so prisostvovale razgovoru, so to potrdile.
V normo štejejo vse zamašek, ki jih ta dan delavke izdelajo, torej tudi izmeček. Tehnični vodja v bistvu pravilno sklepa, da tu nekaj ni v redu, Vedno višja izpolnitev norme gre na račun kvalitete izdelkov. Zato bi naj šteli v normo samo dobre izdelke, ne pa tudi izmeček. Ustanovili bi naj komisijo za norme, ki bi to zadevo pregledala.
In naenkrat je v tovarni zavladal preplah. »Norme nam bodo povečali, norme nam bodo strigli, plače nam bodo znižali, bodo, bodo...- Delavski svet pa o vsej zadevi ne ve nič, oziroma ve le toliko, kot ostali. Pa vendarle je le on upravičen imenovati komisijo za norme! Zato je toliko bolj čudno dejstvo, da še delavski svet o tem sploh ni razpravljal. Pa je toliko vprašanj s tem v zvezi, ki bi jih morali razčistiti. Na primer, zakaj niso tudi tisti, ki delajo po normi, vključeni v premijski sistem? Če v’ normo ne bi šteli izmečka, potem bi bilo prav .razmisliti o premijah za prihranek materiala in podobno.
Neki član delavskega sveta tega kolektiva je na vse to izjavil:
»Naš direktor sodi, da je dovolj, če se delavski svet sesta-
ne enkrat v treh mesecih) Sploh pa naš delavski svet v naši tovarni ni bogve kako merodajen. Če že ne odloči o vsem direktor sam, potem odloči o tem upravni odbor, toda skoraj izrecno brez posvetovanja z ostalimi člani delavskega sveta.«
Prav v minulih dneh je na primer upravni odbor sklepal o dopustih popolnoma brez vednosti delavskega sveta in sprejel določene sklepe, ki jih je objavil članom kolektiva.
Nek drugi član delavskega sveta, ki je tudi prosil, da ga ne imenujemo; se boji sankcij, je rekel, da se upravni odbor velikokrat sestaja, toda največkrat tajno, kajti zelo redko seznanja kolektiv s svojimi sklepi, in ne samo kolektiv, temveč tudi delavski svet ne.
Povsem mali dogodek še bolj osvetljuje razmere v tem podjetju, še posebej podcenjeva-delavskega upravljanja.
V petkovi številki »Slovenskega poročevalca« so nekateri člani kolektiva »Plutal«, med njimi tudi nekateri člani komisije za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij tega podjetja, prebrali mali
oglas. Le-ta se glasi: »Podjetje »Plutal« Ljubljana, Celovška c. 32 zaposli mizarja za industrijsko vzdrževanje in embalažo.« Sam oglas ne bi bil nič nenavadnega, če ne> bi imel prav čudnega ozadja.
Člani komisije za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij podjetja »Plutal«, od katerih sta dva izjavila, da bosta podala ostavko, če bo brez njih sprejet v službo novi mizar, ker 1. imajo zelo dobrega mizarja in sploh ne potrebujejo drugega, in 2. ker se nihče ni posvetoval oziroma vprašal omenjene komisije delavskega sveta za mnenje, čeprav bi prav ona — po zakonu —- morala sama razpisati novo delovno mesto.
Nekateri člani kolektiva sklepajo, da je bilo vse sklenjeno v upravi podjetja oziroma v tajništvu, kjer dejansko gospodarijo s tem podjetjem.
Zato — ker se delavski svet ne more uveljaviti. Ne more pa se, če se njegovi člani boje glasno povedati svoje mnenje, če delavski svet dejansko ne upravlja podjetja in če je delavski svet zastopan le pri podpisovanju zaključnih računov.	Danilo Domajnko
V TEH DNEH BOMO IZBIRALI KANDIDATE ZA NOVE DE* LAVSKE SVETE. NE POZABIMO NA MLADE DELAVCE IH DELAVKE
DELAVSKI SVET LESNOINDUSTRIJSKEGA PODJETJA V ŠKOFLJICI PREMEŠČA BOLNE DELAVCE NA SLABSA
MESTA IN JIH ODPUŠČA
Papirnato ravnanje z ljudmi
Republiški odbor sindikata lesnih delavcev Slovenije je v zadnjih dveh mesecih prejel šest pritožb zaradi odpustov in premestitev delavcev. Nekatere odločbe o odpovedih delovnega razmerja so povsem nezakonite. Poglejmo na primer, kako ravnajo z bo-lnimi delavci oziroma invalidi v Lesnoindustrijskem podjetju Škofljica.
V tem podjetju so zaposleni tudi štirje delavci, od katerih enega boli noga, drugi se je ponesrečil pri delu v podjetju, tretji ima poapnjenje žil. Vod-
Pripomba k Bruseljski razstavi
Pri nas že nekaj časa razsaja, da tako rečemo, mrzlica potovanj v tujino. Lani jeseni so na primer ljudje množično potovali v Trst. Pogostokrat veliko ljudi potuje na razne nogometne tekme in podobne prireditve v tujino. Lani je na primer iz naših podjetij kovinske stroke v devetih mesecih 700 ljudi potovalo v tujino. Od tega jih je odšlo nad 200 na razne izlete in podobno. Ostali so odšli v tujino službeno (čeprav se marsikdaj tudi za služ. bemimi potovanji skrivajo izleti) na prakso itd. Vseh teh 700 ljudi je za potovanja potrošilo 73 milijonov dinarjev.
Podobnd mrzličnost potovanj je zajela določen krog ljudi tudi letos. Cilj teh je: Bruselj — sve-
tovna razstava. Naše turistične organizacije so približno računale, za koliko ljudi naj bi pripravile vozila, prenočišča itd. Za potovanje v Bruselj se je prijavilo doslej skoraj štirikrat več ljudi.
Večina prijavljencev je seveda mislila potovati na svetovno razstavo na račun družbenih sredstev, to je, da bi stroške za potne liste, prevoz, prehrano itd. plačala vodstva podjetij. Toda presodimo, koliko bi nas vse to stalo. Kot vemo, moramo z devizami varčevati, saj jih rabimo za razvijanje našega gospodarstva, za nakup hrane, strojev itd- To pomeni, da velja vsako potovanje- temeljito- pretehtati. Iz teh razlogov je bilo treba tudi omejiti obisk na to
razstavo, ki ho sicer zelo zanimiva in poučna- Nanjo naj hi odšli le strokovni kadri iz gospodarstva in državne uprave, znanstvenih in kulturnih ustanov, politični in javni delavci zato, da se seznanijo s sodobnimi pridobitvami.
Druga stvar, ki jo je treba pri tem upoštevati pa' je, da mora vsak obiskovalec razstave potovati na svoje osebne stroške. Vsakdo, ki mu bo odobreno to potovanje, bo lahko kupil določen znesek deviz (dolar po 600 dinarjev), kolikor bo pač potreboval za svoje prebivanje, za stanovanje, hrano in podobno, v Belgiji. To pomeni, da ne more nihče potovati na razstavo na stroške skladov gospodarskih organizacij ali ustanov. P. D.
Naslednja stranka, prosim

Odprl je vrata in dejal:
— Naslednja stranka, prosim!
Zdrznila se je. Pravkar je še nervozno mečkala odločbo, tisti »prosim«, pa jo je skoraj razorožil.
Ko je prestopila prag pisarne, se je znova razjezila. Uradniku je vrgla na mizo pomečkan kos papirja.
— Povejte, zakaj ste mi odobrili le polovico pokojnine? Pred tremi tedni sem bila pri vas in zdaj — tale odločba;..
Začudeno jo je 'pogledal. Popravil si je naočnike, odprl predal, pobrskal po papirjih in z opravičujočim glasom dejal:
— Aha, zdaj se spominjam. Vidite, tu piše: »ni predložila potrdila . i.« in tu: »potrdilo predloženo, odločba prej odposlana .,.«
— Zdi se mi, da sem vas prav razumela. Odločbo ste poslali v podpis prav tisti dan, ko sem prišla s pričami.	,
— Da, prav tisti dan. Škoda, da ste zamudili dve uri. Veste, spise oddajamo predstojnikom zjutraj v podpis, vi pa ste prišli s pričami sredi dopoldneva.
— Ne vem, ali se norčujete ali mislite resno? Saj ste me vendar vi poslali na občino po potrdilo, čeprav ste vedeli, da bi ga morali sami izdati .; j
- *
Tri tedne poprej ji je pismonoša prinesel dopisnico Zavoda za social-, no zavarovanje. Pisalo je:
— Zglasite se dne.. * v sobo št. s i s
— Ker ponovno urejamo pokojnine, morate predložiti tole potrdilo. Dobili ga boste na občini, Vašo izjavo morata potrditi dve priči. — Tako ji je dejal uradnik.
Občinskega pravnega referenta je
zmotila med prijetnim kramljanjem z znancem.
— Potrdilo hočete?
— Danes ni uradni dan. Pridite.;.
Upokojenka — invalid — se ni pustila ugnati. Odprla je vrata socialnega skrbstva na občini, odšla v tajništvo in povsod so ji dejali:
— Danes ni uradni dan!
V sredo zjutraj je spet potrkala na vrata občinskega pravnega referenta. Bil je uradni dan.
;— Potrdilo? — je vprašal referent. Pretegnil je svoje ude in zdolgočaseno dejal: — potrdilo boste dobili pri uradniku, ki vas je poslal k meni. Mi nismo nikak izvršilni organ socialnega zavarovanja.
—• Ne razumem vas, iz socialnega zavarovanja so me poslali k vam, vi pa me pošiljate nazaj. Cez deset minut prideta moji dve priči. Službo bosta morali pustiti...
Tedaj se je pravni referent razhudil:
— To me nič ne briga. Niste edini prišli k nam po potrdilo, vsi so se vrnili tja, od koder so jih poslali. Na socialnem zavarovanju vendar vedo, kakšni so novi predpisi ,poslali pa smo jim tudi že okrožnico. Vrag vedi, zakaj vas pošiljajo k nam!
Isto je zvedela tudi na občinskem tajništvu.
Priči je prestregla med potjo. Vsi trije so stopili v pisarno socialnega zavarovanja, ko so uslužbenci ravno malicali in živahno kramljali.
No, kakšen red pa je to — se je razhudil starejši uradnik. — Počakajte pred vrati, vas bomo že poklicali.
Ko je bila malica pri kraju, so prišli na vrsto.
— Vaše ime j i i priimek.. i pri-
imek prič j i. osebno izkaznico št,., gj Podpišite . s i	i|g
Podpisali so zapisnik in uradnik je §||§ dejal:	§§§
— Tako, sedaj je urejeno. Odločbo g o pokojnini boste dobili čez nekaj g dni;.)	g
Upokojenka se je oddahnila; Konč- mg no bo le konec letanja iz urada v |g urad in utrudljivega iskanja potrdi- jg§ la. Celo na uradnika, ki jo je poslal	g
na občino po potrdilo, pa ga je potem	mi
sam napisal, se ni več jezila.,,
Ko je dobila odločbo, pa je raz- lij burjena odhitela na Zavod za social- jg| no zavarovanje...	I
— Zamudila sem dve uri, pravite? g Ali ne bi mogli potrdila priložiti spi- jjj som? Kdaj bom dobila odločbo o g polni pokojnini?	g
— Odločbo boste dobili; Najprej n§§ mi morajo vrniti spise. Ko jih bom g dobil, bom priložil potrdilo, sestavil g novo odločbo In jo odposlal znova v m podpis.	g
—	Odločba! Denar, kdaj bom do- gl bila denar? Petega je že in še polo- g vične pokojnine mi niste nakazali? g
—	Saj boste vse dobili, samo malo g
počakajte! Plačali vam bomo za g nazaj!	=1
Osuplno se je zastrmela vanj, po- g tem pa komaj izdavila:	g
—	Povejte, kako naj živim za na- |=if
naj?	g
Uradnik je skomignil z rameni, ^ vstal izza mize, odprl vrata in za- fs klical:	*
—	Naslednja stranka, prosim!
Nemo se je opotekla po stopnicah Ig in v ušesih je venomer zvenelo:	jij
—	Naslednja stranka;.. Zglasite gl
se dne;.. Danes ni uradni danj., g Počakajte pred vrati;.; Vaše ime s.,	=
Tako. sedaj je urejeno. s i M. D.
stvo podjetja je vse tri premestilo na druga delovna mesta z nižjo tarifno postavko. Zdravniška komisija je odločila, da delata prva dva po štiri ure, tretji pa pet ur dnevno. Četrti delavec, ki ima samo del želodca in ki bi po mnenju zdravniške komisije lahko opravljal
Predsednik, ki ne ve, da je predsednik
Redkokje je stanje trgovine tako kritično, kakor je prav v ravenski občini, predvsem pa v samih Ravnah. Ta gospodarska panoga je pač vsa leta zaostajala za sicer bujnim tempom življenja in napredka v tem kraju. 2e materialna osnova — najeti lokali v privatnih zgradbah — ni bila taka, da bi trgovina lahko bolj napredovala. O konkurenci skoraj ni govora, potrošniški sveti so sicer bili, opravili pred leti nekaj pregledov, potem so pa zamrli. Predsednik potrošniškega sveta, tovariš G., me je pa prav začudeno pogledal, ko sem mu povedala, da ima to odgovorno funkcijo, saj ga še obvestili niso o tem.
Marija Hriberšek
v jeseniški Železarni bodo
MLADI DELAVCI IZDELALI ZA MOST CEZ SAVO NA CESTI BRATSTVA IN ENOTNOSTI
500 TON JEKLA
V prvi izmeni bo na mladinski delovni akciji sodelovalo okoli 20 brigadirjev iz jeseniške železarne. Ostali mladi delavci pa bodo medtem izdelali 500 ton konstrukcijskih jekel za gradnjo mostu čez Savo na cesti Ljubljana—Zagreb. Most sam bodo napravili v mariborski »Metalni«. Prvih 250 ton jekla bodo Jeseničani izdelali že do prvega maja;	2.
lažje delo tosem ur, je dobil odpoved. Delavci, ki jih je vodstvo podjetja premestilo na lažja dela in zaradi tega manj zaslužijo, se s tem ne strinjajo. Zaprosili so vodstvo podjetja, naj jih premesti pa druga dela, vendar niso uspeli. Delavec, ki je dobil odpoved, se je pritožil delavskemu svetu, toda le-ta njegove pritožbe ni upošteval.
Predsednik sindikalne podružnice sicer pravi, da se je sindikalna organizacija zavzela za te delavce, toda ni uspela prepričati ne delavskega sveta ne vodstva podjetja. Ali res ni mogoče stvari drugače urediti?
Po zatrjevanju prizadetih delavcev sta v podjetju zaposlena dva nočna čuvaja-upokojenca. Oba sta bolj zdrava kot omenjeni štirje. Otroke , imata že preskrbljene, delavec pa, ki ga misli podjetje odpustiti, mora tudi skrbeti za otroke. Ali je prav, da delavski svet tako odklanja pritožbe prizadetih, ali sindikalna organizacija v podjetju res nima nobene besede ali pa so v ozadju samovolja in
ŽELEZARNA ŠTORE ŠTIPENDIRA 54 LJUDI
V .železarni Store so v letu 1957 porabili za organizacijo raznih strokovnih tečajev in seminarjev 1,167.343 dinarjev. Šolo za visokokvailficiirarae delavce je uspešno končalo 44 članov kolektiva, tečaj za kvalificirane delavce je obiskovalo 39 delavcev, medtem ko so v varilni tečaj poslali 5 varilcev. Prvega seminarja za proučevanje PIV metode se je udeležilo 98 delavcev in uslužbencev.
Za štipendije so lani izplačali 3,905.650 dinarjev. Železarna štipendira 54 ljudi in sicer 17 na univerzi, 25 na tehnični srednji šoli, 3 na ekonomski srednji šoli, 6 na mojstrski, 2 na kemični laborantskd šoli in 11 v metalurški industrijski šoli v Štorah.
J. M.
koristi posameznikov? Ta vpra* sanja se človeku nehote vsiljujejo.
Če bo hotel delavski svet popraviti krivico, bo moral stvari še enkrat pretehtati. Res, da je delavec, ki ga mislijo’ odpustiti, pred dvema letoma v službenem času nekaj zagrešit, toda zakaj ga niso že takrat vzgojno kaznovali, zakaj ga danes odpuščajo, ko vendar vsi vemo, da bolnih ljudi nikjer radi ne sprejemajo v službo.
Janez Gabrovšek
Pereča vprašanja so rešena - zdaj gre za to KAKO BOMO GOSPODARILI
(Nadaljevanje s 1. strani) osebnega dohodka. Ta prispevek ne bo obremenjeval neposredno delavčevih osebnih dohodkov, pač pa bo odvzemal podjetjem del dohodka, ki bo ustvarjen zaradi Ugodnejših pogojih na trgu in podobno. In končno kaže omeniti še odlok, ki določa, kdaj se plača prispevek za proračun, če podjetje uporablja sredstva iz skladov skupne potrošnje, in kdaj je upravičeno do tega 20 odstotnega prispevka. Odlok med drugim spodbuja h gradnji komunalnih in zdravstvenih naprav in seveda tudi stanovanj.
S temi uredbami in odloki so torej v bistvu urejena vsa vprašanja, o katerih so v podjetjih v preteklosti toliko razpravljali in zaradi tega včasih pozabili na razprave o celotnem sistemu, ki ga novi zakonski predpisi uveljavljajo. Ze iz navedenega je razvidno, da čakajo delavske svete pa tudi občinske zbore proizvajalcev mnoge neposredne naloge, ki jih bo treba pravilno rešiti zato, da bi bilo razdeljevanje sredstev, s katerimi razpolagajo posamezni kolektivi, čim bolj smotrno in hkrati tudi čim bolj spodbudno za vsakega posameznega proizvajalca. .
M. S.
I
m (Nadaljevanje s I. strani)
=== kateri izdatki so nujni in ob §|§ razpravi o njih presojad, koliko Ig so dotlej prispevali k uspehu g poslovanja, k povečanju dohod-g kov.
==	’ Zato, da bi delavski svet ta
§j fin druga načela pravilno uresni-ji čeval, je zbor proizvajalcev §= dolžan nadzirati sklepe delav-= -skega sveta o razpolaganju s s čistim dohodkom. Mogoče bo g kdo dejal, da takšen družbeni g nadzor zmanjšuje samostojnost K delavskih organov upravljanja, s Toda ne pozabimo, dia je celot-15 no delo gospodarske organizaci-Hf je družbena dejavnost in je poli tem prav, da zanjo skrbi družil ba, da jo nadzira. In kdo je bolj g poklican nadzorovati dejavnost U gospodarske organizacije, -kot §§§ prav predstavniki neposrednih == proizvajalcev — zbori proizva-H jaloev. Vendar pri vsem tem ne Ul gre samo za nadzor, gre še za Hi nekaj več.
g Doslej so se stiki zborov pro-= izvajalcev z gospodarskimi or-gg ganizacsijaimii omejevali le na 5§ odobravanje zaključnih raču-jjjji nov, razpravo o kreditih Itd.
Tehtnejših, temeljitejših razprav o poslovanju gospodarskih organizacij, o ukrepih, ki naj
tem, kako skrbi za rast storilnosti, bodo povečale ugled teh družbenih organov. Seveda, če
bi pospešili storilnost, o smo- gospodarska organizacija ne bo
hotela uveljaviti priporočil zbora proizvajalcev, so predvideni tudi ostrejši ukrepi. V primeru, če bi lahko nastala škoda zavoljo tega, ker gospodarska organizacija ne bi hotela upoštevati priporočil delavskega sveta, bo lahko ljudski,odbor razrešil direktorja, delavski svet in upravni odbor in uvedel prisilno upravo. Takšnih prisilnih sredstev se bo ljudski odbor poslužil nedvomno le v Skrajnem primeru. Težišče za urejanje odnosov med gospodarskimi organizacijami in komuno bo v tem, da se bodo ti odnosl omejevali predvsem na posvetovanje, medsebojno sodelovanje in pomoč. To bo okrepilo sodelovanje zborov proizvajalcev in delavskih svetov.
Namena uredbe, ki ima ekonomski fin politični pomen pa seveda ne bo moč uresničevati, če je ne bomo dodobra spoznali. To pomeni, da jo bo treba tehtno proučiti.
trenem trošenju sredstev pa je bilo v zborih proizvajalcev bore malo. Poslej bo drugače. Zbori proizvajalcev marajo najmanj enkrat v šestih mesecih, po možnosti pa vsake tri mesece pregledati periodične obračune in analize 0 poslovanju gospodarskih organizacij. Le-te jim bo pripravljal gospodarski aparat komune na podlagi podatkov fe občasnega obračuna, ki 8a bo predložila gospodarska organizacija. Skratka, ti občasni obračuni bodo izhodišče za splošen pregled jn analizo poslovanja v podjetjih na področju komune. Kadar pa bo potrebno (na zahtevo gospodarske organizacije same, sindikata ali ustrezne zbornice), bo zbor proizvajalcev posebej obravnaval obračune posameznih podjetij.
Občasne razprave ?,borov proizvajalcev o tem, alj gospodar-spa organizacija racionalno in smotrno uporablja sredstva, o
t
P. I. Prevalje: Ker v Prevaljah nimate stanovanja, živite ločeno od svoje družine in se tudi ne morete voziti vsak dan na delo in z dela, ker je predaleč kraj, kjer živi žena. Ali imate pravico do dodatka za ločeno življenje? — Odgovor: Na to vprašanje pa lahko najdete odgovor samo — v tarifnem pravilniku trgovskega podjetja, kjer ste zaposleni. Po dosedanji uredbi o plačah delavcev gospodarskih organizacij kakor tudi po 361. čl, zakona o delovnih razmerjih obsega tarifni pravilnik tudi določbe o nadomestilih za ločeno življenje, kadar je delavec premeščen ali sprejet na delo, o višini in o pogojih zanj. Glede na postavljeno vprašanje je množno, d'a ali Vaš tarifni pravilnik teh določb sploh nima ali da tarifnega pravilnika ne poznate ali pa, da se tarifni pravilhik ne spoštuje. V prvem primeru pravice ne morete uveljaviti, ker je tarifni pravilnik ne pozna, v tretjem morate pač zahtevati, da se vaša zadeva presodi in uredi po določbah tarifnega pravilnika, v drugem pa si je treba te določbe dobro ogledati in po njih presoditi, ali imate pravico do tega nadomestila ali ne.
D. A. Medvode: V sedanjem podjetju ste se zaposlili 1. VII, 1957. Ker so septembra Idni delili plačo iz rednega dobička in polovico plače iz. izrednega' dobička, bi radi vedeli, ald vam pripada polovico plače iz izrednega dobička in' četrtina plače iz rednega dobička, in ali se lahko nadure kompenzirajo z drugimi urami? — Odgovor: Na prvo vprašanje da lahko točen odgovor samo tarifni pravilnik. Tega ne poznamo. Glede na določbo 68. čl. uredbe o plačah delavcev gospodarskih organizacij, ki je veljala v letu 1957, pa je treba ugotoviti, da pravice do plače iz dobička še niste imeli. Po določbi tega člena imajo pravico do dela plače iz dobička tisti delavci, ki so ob izplačilu teh plač v rednem delovnem razmerju in, ki imajo najmanj tri mesece neprekinjene zaposlitve v tej gospodarski organizaciji. Vi ste v septembru izpolnjevali samo prvi pogoj, drugega pa še ne. Seveda pa imate pravico do plače iz dobička ob zaključnem računu. Prav tako pa so Vas morali upoštevati ob morebitnem periodičnem obračunu ob koncu leta 1957. Moramo pa pripomniti, da so nam nekateri pojmi v Vašem pismu novi in jih kratko povedano ne razumemo. Pišete o rednem in izrednem dobičku. Ne izključujemo možnosti, da tarifni pravilnik loči izvor dobička. Toda ne glede na izvor je dobiček po lanskoletnem sistemu enoten pojem in enoten vir sredstev za plače iz dobička. Ugotavljal se je v celoti po enotnem načinu in prav tako se bo moral po enotnem postopku obračunavati in razdeliti ob zaključnem računu. Takrat ne bo nobene razlike med »rednim« in »izrednim« dobičkom in tudi sredstva za plače iz dobička se morajo ugotoviti in porazdeliti z uporabo enotnega že tekom leta 1957 ugotovljenega odstotka. Trditev računovodje, da pripada uslužbencu pravica do izrednega dobička, je precej samovoljna in nima opore v določbi omenjene uredbe o plačah, ki v skladu s sistemom delitve dohodka lani prav tako pozna samo dobiček, ki se deli na plače po načelih omenjenega predpisa, ki ne dovoljuje izključiti od te plače delavca, ki ima izpolnjene v tem predpisu omenjene pogoje. V zvezi s tem, da je upravni odbor ugodil Vaši prošnji in dovolil obračunavanje plače na podlagi polne tarifne postavke vprašujete, ali ima računovodja pravico trditi, da tega ne bi smel storiti. Trdi že lahko, toda dolžan se je ravnati po tem sklepu in nima prav nobene pravice kakorkoli ravnati v nasprotju s sklepom, ki je zakonit. Računovodja nima nobene pravice, odločati o pravici do plače, seveda pa je dolžan skrbeti za pravilen in zakonit obračun zaslužkov. Nadurno delo je vsako delo, ki traja preko predpisanega rednega delovnega časa, v Vašem primeru prek osem ur dnevno. Nepravilno je, tako delo izravnati z morebitnim izostankom, pa čeprav je bil plačan. Zaradi izjemnega značaja nadurnega dela se mora to tudi obračunavati po tarifni postavki, povečani za 50%. Vsako drugačno obračunavanje je prekršek.
S. I. V. Nedelja: Po sklepu občinskega ljudskega odbora se v nekaterih šolah plačuje za čiščenje kvadratnega metra površine 0,70 din. Kljub temu pa prejemate sedaj manj kot prej zato, ker je tajnik občinskega ljudskega odbora v odločbi upošteval samo 536 m® površine, ne pa 636 m® kot jih v resnici čistite. Smatrate, da odločba ni pravilna, ker čistite 136 m® zastonj. — Odgovor: Kaže, da odločbe niste dobro prečitalt. V tej je namreč določeno, da prejemate za čiščenje 536 m® površine mesečno 7.280 dinarjev, za čiščenje ostalih sto kvadratnih metrov pa se plačuje kot nadurno delo in prejemate za to čiščenje mesečno 2730 din. Skupni mesečni prejemki znašajo torej 10.010 dinarjev, torej več kot pred to odločbo. Kljub temu pa je odločba res nepravilna. Izdal jo je tajnik občinskega ljudskega odbora, čeprav nima za to nobenega pooblastila in je ta odločba zaradi tega neveljavna. Vi niste uslužbenec občinskega ljudskega odbora, tajnik pa ima po zakonu o občinskih ljudskih odborih pravico odločati samo o zadevah uslužbencev in delavcev, ki so zaposleni v občinski upravi. Sola ne spada v sestav te uprave in dosedaj veljavni pravilnik o plačah delavcev, ki snažijo prostore državnih uradov in zavodov izrecno določa, da o plačah teh delavcev odloča — starešina zavoda, v Vašem primeru torej šolski upravitelj in ne tajnik občinskega ljudskega odbora. 2e zaradi tega je njegova odločba v nasprotju s tem pravilnikom, prav tako pa tudi z novo uredbo p plačah tehničnega osebja in pomožnih uslužbencev. Odločba pa je nepravilna tudi, ker je računsko napačna. Trdi, da se plačuje za čiščenje 536 m* po 0,70 din za kvadratni meter, kljub temu pa trdi, da znaša dnevna plača 280 din oziroma 7280 din mesečno. Take računske napake se nadaljujejo. So pa posledica napačne uporabe in napačnega tolmačenja omenjenega pravilnika. Ta je uvedel način plačevanja za čiščenje po učinku in pri tem predvidel splošni normativ za osemurno delo približno 400 m®. Ta normativ pa je tajnik vzel kot osnovo za izračun plače za čiščenje površine 636 m®. S tako ureditvijo je odločba uvedla plačevanja — ne glede na površino in ne glede na učinek in je tudi zaradi tega nepravilna. Končno je nepravilna glede načina, po katerem je določeno nadurno delo. Vaša trditev je sicer napačna, res pa je, da ste s tako odločbo prizadeti, ker ni plača pravilno določena in obračunana. Splošni normativ za eno delovno mesto kot osnova za sistemizacijo delavcev za čiščenje je zamenjan za normativ za določanje mesečne plače; Te pa ni, ker je obvezno plačevanje po učinku.
J2 PZVP Postojna: Vprašanja, ki jih navajate v svojem pismu in ki zadevajo pavšalni obračun dnevnic, so take narave, da jih lahko uredi izključno delavski svet podjetja, ne pa zakonodajalec. Prvo vprašanje je sploh povsem tehnlčno-organiza-cijskega vprašanja in če smatrate, da bi bila predlagana evidenca koristna, jo lahko uvedete sami. Tudi drugo vprašanje lahko uredite edino sami v okviru 'svojega 'lastnega pravilnika. To vprašanje razkriva, da odredbo o stroških za službena potovanja in o terenskih dodatkih, ki se priznavajo v materialne stroške smatrate kot predpis, ki ureja pravico delavcev do povračila stroškov za službena potovanja. Tako mnenje pa je zmotno. To pravico samostojno urejajo delavski sveti s svojimi tarifnimi pravilniki. Omenjena odredba pa je izključno finančnega značaja, ki ureja samo finančno vprašanje, kaj se pd teh stroškov prizna v materialne stroške. Delavski svet lahko v tarifnem pravilniku odloči, da se všteje v določeno število potovanj tudi potovanje, ki ne dosega osem ur, je pa v okviru določenega števila ur na terenu. Če bi bilo tako določeno v tarifnem pravilniku, se mora tako tudi izvajati. Seveda pa to ni upoštevano pri obračunavanju teh stroškov v materialne stroške, temveč se za nastalo razliko morajo uporabljati drugi skladi oziroma sredstva iz dobička. Toda to je že druga stran vprašanja in je napačno s te strani urejati tudi same pravice, kar pa zlasti radi delajo računovodje. To je sicer razumljivo ni pa vedno utemeljeno. V letošnjem letu bo treba ta vprašanja še bolj ločeno urejati glede na to, da je samo en vir sredstev za plačevanje osebnih dohodkov in drugih vrst in oblik prejemkov. Možnost obračunavanja določenih stroškov za potovanja v materialne stroške pa. bo prav tako izključno finančnega značja, ne bo pa nič zadevala pravico in njen obseg do povračila stroškov za taka potovanja. Menimo, da je prav, vezati pravico do polnega pavšala na določeno število službenih potovanj. S tem se pač prepreči, da se ne bi pavšal spremenil v zviševanje plače na povsem nezaslužen način. Brez tega pogoja bi se potem tudi dogajalo, da bi do pavšala upravičena uslužbenci raje ostajali doma, saj bi pavšal prejeli ne glede na število potovanj. Tudi odgovor na četrto vprašanje lahko da samo delavski svet. Opozarjamo vas s;»mo na to, da je pavšal za službeno potovanje možno praviloma uvesti za taka delovna mesta oziroma dela, kjer se že iz narave samega dela da dokaj točno ugotoviti povprečno število službenih potovanj tako, da se tekom tromesečja ali polletja lahko več ali manj izravna.
2e letos bo zgrajeno večje število novih proizvodnih zmogljivosti v perspektivnem planu gospodarskega razvoja. Za gradnjo teh bomo porabili približno 368 milijard dinarjev oziroma okoli 36 milijard dinarjev ali za 10,8 odstotka več kot v letu 1957. V tem znesku je zajetih tudi 93 milijard dinar-lev amortizacije, kolikor naj bi je porabili za zamenjavo osnovnih sredstev. Nove investicije torej znašajo okoli 275 milijard dinarjev.
Gospodarske investicije v letošnjem letu, skupaj z lanskimi, znašajo 35 odstotkov vseh gospodarskih investicij, kj jih predvideva družbeni plan gospodarskega razvoja JugoslavL le od leta 1957 do leta 1961.
V	industriji in rudarstvu bomo nadaljevali z gradnjo že začetih energetskih virov in pričeli gradita nove v skladu z energetskimi možnostmi. V ta namen je predvidenih 170 milijard dinarjev.
V	elektrogospodarstvu so najpomembnejše naslednje gradnje: hidrocentrali Split in Ožbolt na Dravi ter termoelektrarne Kosovo, Šoštanj 2, Kolu-bara 2, Kakanj 2 in Zagreb. Te centrale bodo zagotovile električno energijo, ki jo bomo potrebovali Po letu 1962.
V	proizvodnji premoga nada. ljujemo z odpiranjem novih slojev — v senjsko-resavskih rudnikih, Kolubari, Kostolcu, Kaknju In v Brezi.
V LETOŠNJEM LETU
minijski kombinat v Titogradu, ki bo letno dajal 50 tisoč ton aluminija.
Razen tega bomo nadaljevali z odpiranjem svinčeno-cinkovih rudnikov v Kišici in Srebrnici, ki bosta dajala 250 tisoč ton svinčeno-cinkiove rude letno, in gradnjo tovarne superfosfata v Brahovu in tovarne žveplene kisline v Boru itd.
Nov rudnik železne rude v Makedoniji, v katerem bodo kopali rudo z izredno visokim odstotkom železa, bo pomemben za razvoj črne metalurgije.
V	kovinsko-predelovalni in. dustriji, elektroindustriji in strojegradnji bomo razširili večje število starih in pričeli graditi nekaj novih tovarn, ki bodo proizvajale traktorje, traktorske stroje in poljedelsko orodje, material za široko uporabo elektronske in telekomunikacijske tehnike, prometna sredstva in drugo. Razširili bomo tovarno motorjev »Tomos«.
Tudi naša brodogradnja bo veliko pridobila z razširitvijo ladjedelnic, v katerih bodo pričeli letos graditi več ladij za pomorski in rečni promet.
V	kemični industriji Je najvažnejša gradnja tovarne azot-nih gnojil v Pančevu in tovarna karbita in cianimida v Jegu. novcih.
V lesni industriji bomo povečali zmogljivost tistih tovarn, ki proizvajajo lesonit, vezane plošče in embalažo. Letos bomo nadaljevali gradnjo tovarne ce-
Proizvodnjo nafte bomo tudi povečali. V ta namen bomo odprli nova naftna polja, predvsem na Hrvatskem in zgradili nekaj plinovodov in butanskih postaj. Razširili bomo zmogljivost rafinerij.
Tudi v barvni metalurgiji bo narasla proizvodnja. To bo omogočil rudnik MaJdanpek, ki bo po dograditvi letno proizvajal 25 tisoč ton bakra, in alu-
njega usnja, umetnega usnja Iz usnjenih odpadkov in tehnično-gumijastih izdelkov.
Tudi prehranska Industrija bo dobila nove možnosti. Letos bomo pričeli graditi novo tovarno sladkorja v Bi tol ju, dogradili pa bomo nekaj modernih klavnic, razširili obrate za predelovanje sadja, zelenjave in rib, zgradili štiri hladilnice za konzervno industrijo in nekaj novih mlinov.
Letošnje investicije za kme. tijstvo znašajo 60 milijard dinarjev, ki jih bomo porabili za zboljšanje in povečanje kmetijske proizvodnje, predvsem za povečanje proizvodnje v poljedelstvu in živinoreji. Predvidena so večja melioracijska dela v Makedoniji (v Pelagoniji, Tik-vešu in ob Bregalnici), v Srbiji (Pomoravjuj in na Kosovem, predvsem pa je na vrsti gradnja kanala Donava — Tisa — Donava.
V gozdarstvo bomo vložili letos 8 milijard dinarjev. Zgradili bomo več gozdnih cest in železnic, da bi lahko sekali les v gozdovih, ki doslej niso bili dostopni. Nekaj denarja bomo po. rabili za nabavo opreme za gojitev gozdov. Zgradili bomo nove hiše za logarje, gozdne upravne zgradbe, drevesnice, hleve, skladišča in sušilnice.
Za zboljšanje trgovine, gostinstva in turizma bomo porabili 23 milijard dinarjev, predvsem za gradnjo novih skladišč in obnovo obstoječih turističnih naprav. Za razvoj obrti bo porabljenih 4 milijarde dinarjev.
Velike naloge čakalo v tem letu naše gradbenike. Da jih bodo zmogli, je potrebno dati naši gradbeni industriji in industriji gradbenega materiala več sodobnih strojev, s katerimi
Letos bomo gradili vrsto central: hidrocentrali Split in Ožbolt in dograjevali termoelektrarno Kosovo, Šoštanj, Kolubaro, Kakanj in Zagreb. S temi centralami hočemo zagotoviti električno energijo, ki jo bomo potrebovali po letu 1982. (Motiv z gradnje hidrocentrale v Zvorniku.)
bi nekoliko bolj mehaniziran in pospešili gradbena dela, grad-beno-obrtniška dela, prav tako pa tudi dela pri melioracijah. Za to je namenjeno 12,5 milijarde dinarjev. Novo tovarno cementa bomo zgradili V Umagu.
Letošnje leto je posebno pomembno po tem, ker bomo velik del sredstev porabili za gradnje, ki so neposredno namenjene zboljšanju družbenega standarda. Med novimi gradnja-
mi j© letos 46 odstotkov takih, medtem ko jih je bilo lani samo 37 odstotkov. Družbeni plan predvideva, da bomo dobili letos okoli 50 tisoč novih stanovanj, razen tega pa še večja število zgradb za prosvetne in zdravstvene ustanove. Za nova stanovanja bo porabljenih skupaj 74,3 milijarde dinarjev iz družbenih, zadružnih in zasebnih sredstev, za gradnjo šol in bolnišnic pa 17 milijard dinar, jev.	BRANKO DJUKlC
S SEJE PREDSEDSTVA CENTRALNEGA SVETA ZVEZE SINDIKATOV JUGOSLAVIJE
Analiza tarifnega sistema
Tudi v barvni metalurgiji bo narasla proizvodnja. V Majdan-peku bo narasla proizvodnja bakra za 25.000 ton letno, graditi bomo začeli aluminijski kombinat v Titogradu in odprli svinčene cinkove rudnike ... (Motiv iz tovarne Impol, vlivanje zlitin)
luloze v Banja Luki. V tekstilni industriji bomo postopoma obnavljali zastarele stroje in naprave v prvi vrsti bombažnih predilnic — in pričeli bomo graditi novi bombažni predilnici v •Makedoniji in na Kosmetu, medtem ko bo še letos pričela obratovati tovarna viskoze v Ložnici. V industriji usnja in gume predvideva perspektivni plan razširitev proizvodnje gor-
V	ponedeljek, dne 10. marca je bila v Beogradu seja predsedstva Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije. Člani predsedstva so med drugim obravnavali pereča vprašanja tarifnega sistema v gospodarstvu. Ugotovili so, da so odnosi tarifnih postavk med gospodarskimi panogami in med
•podjetji iste gospodarske panoge ter znotraj podjetij dokaj različne. Zaradi tega bo potrebno, da višji sindikalni organi skupno z zbornicami, združenji podjetij in komisijami za osebne dohodke določijo splošne okvire za tarifne postavke in razmerje le-teh med gospodarskimi panogami in podjetji. To naj bi omogočilo podjetjem spremeniti tarifne pravilnike.
V	podjetjih pa bo treba po mnenju predsedstva ustanoviti komisije, ki bodo analizirale sedanje tarifne odnose, proučevale osnove tarifnih " pravilnikov in tako pomagale občinskim, okrajnim in drugim organom pri določanju splošnih načel za tarifne pravilnike.
Sprejeto je bilo tudi stališče, naj bi spremenili nerealne norme in kjerkoli je mogoče uvedli tehnične norme.
Predsedstvo jč ob zaključku
sprejelo, da bo v začetku aprila Ijall o nekaterih organizacij-sklicalo plenum Centralnega skih in političnih problemih sveta, na katerem bodo razprav- sindikatov.
Stroški za delavske menze
se lahko vračunajo v materialne
stroške
Državni sekretar za finance FLRJ je izdal odredbo, po kateri lahko gospodarske organizacije, ki ustanavljajo delavske menze in restavracije, vračunajo v materialne stroške izdatke za električno energijo, plin, vodo, investicijsko vzdrževanje in obresti kratkoročnih kreditov za obratna sredstva menze ali restavracije. Razen tega lahko gospodarska organizacija, ki ustanovi menzo ali restavracijo, vračuna v materialne stroške tudi stroške za njihovo poslovanje: amortizacijo vrednosti osnovnih sredstev in obresti za sklad obratnih sredstev. Gospodarska organizacija sme iz svojega sklada skupne potrošnje kriti tudi stroške za kurivo in prevoz živil za potrebe menze ali delavske restavracije.
Če pa se hranijo v menzi ali delavski restavraciji delavci in uslužbenci iz več gospodarskih organizacij, potem lahko posamezne gospodarske organizacije štejejo med svoje materialne stroške izdatke za menzo v sorazmerju z višino predplačil, ki jih vplačajo abonirani delavci in uslužbenci.
Ta odredba velja od 5. marca, ko je izšla v Uradnem listu FLRJ štev. 9-58, uporablja pa.se od 1. januarja t. 1., odkar'je v rabi tudi zakon o prispevku iz dohodka gospodarskih organizacij.
Kako uresničujemo predloge ?
2e odgovor na prvo standardno vprašanje in njegova podvprašanja nas lahko opozori, ali je mogoče način dela izboljšati ali ne. Zato je zelo važno, da pri analizi delovnih postopkov upoštevamo vrstni red standardnih' vprašanj.
Analitik dela sestavlja predlog za boljši način dela s -pomočjo standardnih vprašanj in podvprašanj. Če njegov predlog ne vsebuje potrebnih podrobnosti, ga ni mogoče takoj uresničiti. Predlaga lahko na primer spremembo proizvodov zato, da bi poenostavili orodje. Toda le konstruktor lahko pove, kako naj spremenijo proizvod, in konstrustor lahko pove, kako naj spremenijo orodje, ker so spremenili proizvod na predlog analitika.
Analitik potemtakem ni konstruktor proizvodov in orodja ter tudi ne proizvajalec del. Njegova naloga je, odkrivati napake, pomanjkjlvosti in iskati možnosti, da določeno stvar izpopolnijo. Uresničenje teh izpopolnitev, torej uresničenje analitikovih predlogov, pa je stvar strokovnjakov. Potem ko si bo analitik pridobil določene izkušnje, bo lahko tudi sam ugotovil, kaj je treba spremeniti zato, da bi lahko strokovnjaki uresničili vsak njegov predlog.
Pogostokrat se zgodi, da posamezni strokovnjaki odklanjajo analitikove predloge, češ da jih ni mogoče izve-
sti. V zvezi s temi in drugimi težavami analitika je treba v kolektivu ustvariti potrebno vzdušje za njegovo delo. Uprava podjetja (upravni odbor, direktor in ostali uslužbenci) in vsi drugi člani kolektiva se morajo prepričati, da je analitikovo delo potrebno in koristno. To je seveda marsikdaj težko doseči, ker sprejemajo ljudje predloge za boljši način dela kot kritiko dosedanjega dela. Sprejeti predlog za boljši način dela pomeni namreč priznati, da prej delo ni bilo dobro. Toda tega navadno noče nobeden priznati, ker bi s tem' zmanjšal vrednost priznanj, ki jih je dobil (moralna in materialna).
Te psihološke težave je treba odstraniti, še preden se analitik loti dela. Odstranjevanje teh težav pa je v precejšnji meri odvisno od tega, kakšen je analitik, to je, kakšen je njegov nastop, kakšen je njegov odnos v družbi in kakšen je v zasebnem življenju. Važno je tudi, kakšna je njegova strokovna sposobnost, doslednost, ugled in kakšen njegov značaj. Biti mora potrpežljiv, predvsem pa prepričan v koristnost svojega dela. Vztrajati mora, da stvari, ki jih predlaga, v podjetju tudi uresničijo. Delo analitika, ki ima vse naštete lastnosti, bo uspešno, če mu bodo pri delu pomagali vsi, ki so zainteresirani za to.
Uprava podjetja bo pomagala analitiku, če bo izrekla priznanje tistim strokovnjakom, ki se zavzemajo za napredek, če ne bo upoštevala mnenja nazadnjaških strokovnjakov. Ljudje se morajo zavedati, da nenehno izpolnjevanje še bolj bogati njihove izkušnji) in povečuje njihovo sposobnosti. Ce bo celoten kolektiv tega mnenja, bodo delavci sami zatavali, naj analitik analizira njihov delovni proces. Delavci bodo potlej sami pomagali sestavljati odgovore na standardna vprašanja in predloge za boljši način dela.
Poučevanje delavcev o drugačnem načinu dela
Naslednja stvar, s katero se velja spoprijeti, je uresničenje predlogov za nov način dela. Uresničenje predlogov — delovni uspeh — namreč šele opravičijo analitikovo delo.
Nov način dela spočetka ne bo obrodil dosti več uspehov kakor stari. Delavci namreč zanj še niso dovolj izurjeni. Zato tudi ne kaže izrekati sodb o uspehu novega načina vse dotlej, dokler se dalavci ne .izurijo. Mimo tega pa velja tudi premostiti odpor do predlaganih sprememb.
Potem ko analitik dokončno razčleni predlog za boljši način dela (ob sodelovanju strokovnjakov in vseh zainteresiranih), je treba delavce poučiti o dedu. Ta pouk delimo na tri stopnje:
—	pojasnjevanje;
—	praktična razlaga;
—	vaje.
Nov način dela je treba najprej pojasniti delavcu, ki je na to že pri-
pravljen in je mogoče deloma sodeloval pri sestavljanju predloga. Pojasniti mu je treba namen in bistvo sprememb. To je mogoče storiti ustno, z načrti, s filmom, opisom itd.
Druga stopnja pa je praktična razlaga. Predlagatelj pokaže delavcu, kako naj dela, delavec ga opazuje.. Ni važno, če predlagatelj ne doseže pri delovnem postopku tolikšen uspeh, kot ga pričakujejo od novega načina dela, ker pri praktični razlagi ne tekmuje z delavcem, temveč mu samo razlaga.
Tretja stopnja pa je vaja. Delavec dela, predlagatelj pa gleda. Navadno že vnaprej določimo, kako dolgo bedo trajale vaje, kajti s tem hočemo dognati, ali bo predlagani način v resnici rodil boljše uspehe, če v določenem času ne doseže predvidenega uspeha, nam to pove, da je v predlogu nekaj napak in da je treba pomanjkljivosti odstraniti.
Vaje delimo spet na tri stopnje: na šolsko in poskusno vajo in na vajo ob praktičnem delu.
Zapletenost dela, sposobnost delavca in medsebojni odnosi med predlagateljem in tistim, ki opravlja delo oziroma ki se vadi, narekujejo, kako dolgo bodo trajale vaje. Vplivov teh odnosov in odpor do sprememb pri delu lahko razberemo iz članka »Wie man dem Wiederstand gegen Aende--rungen begegnet«, ki ga je napisal P. R. Lawrence v časopisu Arbeit-swissenschaftlicher Auslanddienst 4 (1955), 1, str. 6 (original v »Harvard Business Rewiew« maj/junij 1954).
(Nadaljevanje prihodnjič)

OB DESETLETNICI DOMAČEGA POUČNEGA FILMA
Film je odličen učni pripomoček, če...
»Lahko je poučevati v Ljubljani, povsem drugače pa je pri nas,« mi je nekoč potožil upravitelj osemletke iz manjšega kraja na Štajerskem. »V Ljubljani, Mariboru ali Celju imajo Vse pri roki, mi pa ničesar. Naši otroci poznajo prav vse — od tramvaja do Litostroja — saimo iz knjig. Ce bi imeli vsaj navaden diaprojektor!« ,
Tako sva se začela pogovarjati o reformi šolstva in znanec nai je povedal nekaj svojih misli o sodobnih učnih sredstvih, o nazornem pouku in še o čem. Med drugim mi je dejal:
»Toliko krasnih poučnih filmov imamo, toda če nimaš aparature, si z njimi ne moreš pomagati.«
Na vse to sem se spomnil potem, ko sem sa ogledal nekaj kratkih ozkotračnih filmov, ki jih proizvaja zagrebško podjetje Zora-film.
Pred desetimi leti je bilo v Zagrebu ustanovljeno podjetje »Nastavni film« za proizvodnjo poučnih filmov, v desetih letih se je to podjetje, danes Zora-film, zelo razvilo. Ljudje so prišli do pomembnih izkušenj, samo podjetje pa je tehnično sodobno opremljeno. Doslej so posneli 39 poučnih kratkih filmov, v vseh teh letih so napravili 15.958 kopij ozkih filmov v skupni dolžini več kot tri milijone metrov. Vrhu tega pa' še blizu poldrug milijon metrov kopij na normalnem filmskem traku. Sicer pa se je podjetje popolnoma usmerilo
Baletni večer v Velenju
Baletke velenjske Svobode so se pred nekaj dnevi že tretjič predstavite s celovečernima sporedom. Vse kaže, da njihovega del® ne gre podcenjevati in da bodo z vztrajnimi vajami dosegle zgledno umetniško raven. Seveda jih čaka še veliko truda In vaj, preden bodo njihovi gibi ne le skladni, ampak tudi lahkotni. Začetek Je dober.
na proizvodnjo ozkih filmov in diafilmov.
Proizvajalci teh filmov se poslužujejo vseh filmskih zvrsti. Zadnje čase, snema Zora-film tudi vzgojne risane in otroške igrane filme. Med šolskimi poučnimi filmi je snov zajeta z vseh področij znanosti. Posebno pomembni so filmi, ki so namenjeni izobrazbi odraslih. Če prištejemo k vsem tem domačim filmom še tiste filme, ki jih dobivamo iz inozemstva (Zora-film ima posebno pogodbo za medsebojno zamenjavo šolskih, poučnih in prosvetnih filmov s Poljsko, CSR in Madžarsko, dobe pa se tudi nemški, ruski in ameriški filmi in filmi, ki jih pošilja UNESCO), potem se lahko resno vprašamo, kdo te filme gleda in kako so izkoriščeni.
Dosedanje delo Zora-filma kaže velike uspehe, pa tudi pri prodaji filmov ni posebnih težav, kolikor jih je, bodo ostale, dokler ne bo v šolah dovolj diaprojektorjev in kinoprojektorjev.
V Sloveniji razpečuje kratice filme Zavod za šolski in poučni film. Toda filme si lahko sposojajo le tiste šole, ki imajo kinoprojektorje (teh je v Sloveniji 350) ali vsaj diaprojektorje! teh je v Sloveniji okoli 1200, od tega 600 v šolah). Zato je razumljivo, da bolj povprašujejo po diafikndh, še posebno zato, ker so opremljeni s posebnimi pojasnili. Številke povedo, da je diaprojektorjev in 'kinoprojektorjev še vse premalo, šole pa nimajo sredstev, da bi si jih nabavile, v delovnih kolektivih in na naši vasi pa so še vse, premalo seznanjeni z vrednostjo kratkega filma. Tudi stalni organizatorji različnih tečajev in predavanj se premalo poslužujejo tega tako nazornega učnega pripomočka.
Drugo vprašanje pa je, kakšno mesto naj zavzame poučni
film v šolah, ki .že imajo diaprojektor ali kinoprojektor. Marsikateri lučitolj ne zna z njim rokovati, spet drug ni osebno naklonjen takšnemu načinu pouka ali pa — to pa je povsem metodološko vprašanje — ne zna prav uporabljati filma: pred predvajanjem ne seznanja učencev in dijakov z vsebino filma, jih ne opozori na posebne prizore, o katerih naj bi se po predvajanju pogovorili ... Ponekod se dogaja — celo v Ljubljani se je to zgodilo — da ravnateljica prepove dijakom predstavo, »ker niso bili pridni«. Ali v tem primeru lahko govorimo o filmu kot o učnem sredstvu?
Da bi odpravil različne subjektivne ovire, je potrebno predvsem prosvetne delavce naučiti, kako se rokuje s kinoprojektorji, in jih hkrati opozoriti, kako naj si pri razlagi učne snovi pomagajo s * filmi. Pedagoški center prireja med drugimi tudi seminarje o filmu kot učnem sredstvu. Na nekaterih učiteljiščih imajo radij-sko-televizijske seminarje, na mnogih šolah eksperimentalne oddelke, ki so dosegli že lepe učne uspehe prav s pomočjo poučnih filmov. ^
Radijske šolske ure so se že tako udomačile, da bi Jih težko pogrešali. Čez nekaj let bo tako tudi s poučnimi filmi, zlasti ko bodo šole in kulturni domovi opremljeni s televizijskimi aparati, ki bodo prenašali tudi poučne filme. Na to se podjetje Zora-film že resno pripravlja.
D. D.
Gledališka novost in njene perspektive
KONEC APRILA BO MODERNA GALERIJA RAZSTAVLJALA NAJBOLJŠA DELA SLOVENSKIH LIKOVNIH UMETNIKOV IN NAM TAKO OMOGOČILA PREGLED NAD SODOBNO LIKOVNO USTVARJALNOSTJO. AKADEMSKI KIPAR STOJAN BATIČ NAMERAVA PREDLOŽITI ŽIRIJI TUDI ENO SVOJIH ZADNJIH VEČJIH PLASTIK »OB OBALI«, KI JO VIDITE NA SLIKL
. IZ PROSVETNEGA ŽIVLJENJA V NOVEM MESTU M
Več solidarnosti
Kadiar govorimo o kulturno-umetniski dejavnosti v Novem
Živali, gozd m puščava v filmu
Ljubitelje filmov o živalskem svetu so filmski ustvarjalci v zadnjih letih precej fazvadili. Posneli so namreč vrsto filmov, ki so to doslej precej amatersko filmsko zvrst povzdignili na umetniško raven. Največ teh filmov je posnel seveda Američan Walt Dishey (izmed kratkih naj omenimo filma »V dolini bobrov« in »Vodne ptice«,
celovečernih pa »Puščava živi«, »Umi-fajoča prerija« in »Afriški lev«), Z Di-sneyem se lahko merijo le redki filmski Ustvarjalci v Evropi, zato pa so morda njihovi film Celo pomembnejši od Disneyevih.
Ker so nam naša podjetja za razdeljevanje filmov izjemoma omogočila, da si bo-hio lahko ogledali večino teh filmov, se Pogovorimo o njih.
Na prvi pogled bi namreč marsikdo mislil, da se filmi o živalih razlikujejo samo Po vsebini. Pri natančnejšem opazovanju Pa lahko ugotovimo tudi različne oblikovne smeri. Za primerjavo smo izbrali tri ulme: švedskega »Velika pustolovščina« (Arne Sucksdorff) smo videli že pred nekaj nteseci, nemškega »Ni prostora za divje ži-Vali« (dr. Bernhard Grzimek) naši kinematografi pravkar predvajajo, ameriškega '"Puščava živi« (Disney).pa si bomo lahko kmalu ogledali.
Primerjajmo Disneyev film »Puščava živi« in Sucksdorffovo »Veliko pustolovščino«. Dva filma — dve smeri, dve skrajnosti. Oba zaslužita veliko priznanje, prvi za artizem, drugi za poezijo. Oba sta sad Potrpežljivega, napornega dela. Med seboj se ne . ločita samo po različnosti pokrajin, h' Ju prikazujeta; prvi prikazuje puščavo, “rugi gozd. Večja je razlika v filmskem Prijemu. Disney je delal s tremi scenaristi, * Petimi snemalci ter s tremi strokovnjaki
za trike. Sucksdorff pa je delal sami Sam si je zamislil scenarij, sam je snemal in režiral. Posnel je lastna doživetja v naravi, Disney pa je vsilil filmarjem svojo voljo. Disney je upodobil dramo življenja v puščavi, Sucksdorff pa poezijo gozda.
Dišneyevi snemalci so postavili kamere v severnoafriški puščavi. Njegov film je_ drama življenja v navidezni praznini. Življenja v deželi brez dežja. V deželi, katere prebivalci so postali žrtev puščave. O njih pričajo samo še razvaline, v katerih domujejo kragulji in netopirji. Pa vendar je življenje v teh krajih zelo razgibano. Tu najdeš najbolj šaljive komike puščave, razne majhne živalice, ki bi jih s prostim očesom komajda opazili. Nekatere izmed njih je Disney »krstil«. Zanj je namreč značilno, da daje živalim imena. Živali se morajo pred kamero tudi igrati. Po navadi so njihove igre vedre in vesele, včasih pa so te igre najkrutejši boj za obstanek. Številne so živali in rastline, ki jih odkriva Disneyeva kamera. S tem, da jih je »krstil« in pokazal njihove smešne lastnosti, je naravo pravzaprav počlovečil. Marsikdaj pa jo je uporabil le kot prizorišče za šaljive nastope živali.
Vendar pa je Disney istočasno tudi raziskovalec. Njegov film nam namreč pokaže tudi tisto naravo, ki je ostala mnogim človeškim očem doslej nedostopna. Popelje nas k skrivnostim, kako narava ustvarja svoje velike čudeže. Vse to podaja Disney s slikami, ki so kar najbolj verne. Istočasno pa s pomočjo glasbe in montaže še stopnjuje učinke, ž raznimi glasbenimi gagi pa še bolj poudari igro, gibanje in razne značilnosti živali.
Igračkanju z živalmi in rastlinami, ki ga očitamo Disneyu, se je Sucksdorff v svoji »Veliki pustolovščini« uspešno izognil. Ta njegov film predstavlja drugo skrajnost. Sucksdorff je namreč kar omamljen od lepote narave in živali. Z živalmi ne eksperimentira. . Ne prikazuje njihovih iger. Njihove kretnje ne izražajo boja za obstanek. Vidro, lisico in srno slika tako, kot jih lahko vidi vsak popotnik, ki se jim uspe približati. Uspeh njegovega filma ga je najbolje poplačal za porabljeni čas, za potrpežljivost in vztrajnost. Kot smo lahko videli, je življenje v gozdu uokviril z drobno zgodbico o dveh fantkih, ki srečata ži-■ vali in jih vzljubita. Ta Sucksdorffova pripoved o gozdu v vseh letnih časih je polna poezije. To je film o tišini, ki preveva gozd; film, ki nam je izredno ugajal in ganil naša čustva s svojo sproščenostjo in naravnostjo.
Nekje na sredi med Disneyem in Sucks-dorffom pa je dr. Grzimek, direktor frankfurtskega živalskega vrta. Njegov film »Ni prostora za divje živali« pravkar predvajajo naši kinematografi. Vsekakor je ta film nekaj novega in posebnega med tovrstnimi filmi. Dr. Grzimeku živali niso snov za poučno zgodbo niti nadomestek za zvezdnike kot Disneyu. Živali ne podreja filmu, temveč film živalim, zato jim je tudi mnogo bližji kot Disney, tako blizu, kot je bil do sedaj samo Sucksdorff v omenjeni »Veliki pustolovščini«. Narave ni potvoril ter počlovečil in je ni uporabil le kot okolje za razne artistične živalske nastope. Vendar pa njegov film ni samo neproblematična paša za oči, temveč je obsodba. Dr. Grzimek obsodi kratkovidne, neodgovorne ljudi, ki bodo afriške živalske raje popolnoma uničili, če ne bomo kmalu kaj ukrenili zoper to. Kot vidimo, gre Grzime-kova ljubezen do živali tako daleč, da je njegov film apel na človeštvo, naj zaščiti divje živali. Film je torej (pozitivno) tendenčen, vendar tako tendenčen, da nas prevzame.
Trije živalski filmi, tri smeri, tri značilnosti.	S. J.

9
m
mestu, često pozabljamo, da deluje taim razen Prosvetnega dru-štvia Dušan Jereb še dvoje društev. Prvo tma to prednost, da ima svoje prostore v središču mesta, zato ima tudi boljše delovne pogoje. Vrhu tega ga občinski ljudski odbor bolj podpira kakor druga društva, čeprav vsa tri delujejo v eni in isti občini.
Pred nedavnim smo obiskali vsa ta tni društva. Prvi nam je razložil težave predsednik Svobode Bršljin, tov. Udiovč. V društvu je še vedno mnogo železničarjev, ki ne morejo aktivno sodelovati, ker stanujejo zunaj Novega mesta. Tu je tudi vzrok, zakaj nimajo dramske sekcije. Sicer pa tudi nimajo primernih prostorov zanjo. Dvorana, bi so jo uredili v nekdanjem tovornem skladišču, ima tako majhen oder, da ga skoraj ni mogoča uporabljati. Baje malo večji igralec zadene z glavo ob strop, č® se zravna. Zanimivo je. da od 400 članov tega društva samo zborovodja ni delavec. To je sicer nekaj edinstvenega, zdi se mam pa, da bi društvo moralo pritegniti tudi izobražence, če hoče hitreje napredovati. Res je, da društva ne predstavlja samo dramska družina. To vedo tudi v Svobodi Bršljin, zato so usmerili svoje delovanje tudi na druga področja. Njeni trije pevski zbori — moški, ženski in pionirski — so doslej priredili že 38 nastopov, od tega 11 samostojnih koncertov. Zbore že štiri leta vodi tovariš Jazbec, ki žrtvuje za vaje skoraj ves prosti čas. Imajo pa še tambuiraški zbor. Ne dav jo pa.so ustanovili tudi plesno skupino, da bi v društvo pritegnili čimveč mladine.
Izobraževalna sekcija je lani organizirala 12 političnih, gospodarskih in zdravstvenih predavanj.
Najbrž ne bo odveč, če še enkrat svetujemo, da maj pritegnejo čimveč izobražencev, ker bo
le tako društvo hitro napredovalo.
Prosvetno društvo Janez Trdina v Šmihelu' pri Novem mestu tarejo podobne težave kot brS-Ijansko Svobodo: v dvorani mi stolov, oder pa je premajhen. Za sedaj še nihče ne ve, kako bodo prišli do stolov, brez njih pa je dvorana tako rekoč neuporabna. Oder pa je tako majhen, da na njem ni mogoče prirediti nobenega količkaj tehnično zahtevne j šega dela, zato so si morali na primer za premiero »Planinske rože« najeli kinematografsko dvorano. Najhuje pa je, da nihče od šestih šmihelskih učiteljev ne sodeluje v djjuštvu, čeprav bi jim ti najlaže pomagali, tako pri prosvetnem kakor pri kulturno-umetniškem delu.
Omenili smo že, da je Prosvetno društvo Dušan Jereb najmočnejše in da tudi najlaže premaguje težave. Ima dober pevski zbor ter močno igralsko družino, ki je nedavno uprizorila Marin-čevo »Komedijo o komediji«, sedaj pripravlja »Dežurno službo«, namerava pa naštudirati še Goldonijevo komedijo »Sluga dveh gospodov«.
Tudi to društvo se pritožuje, da ga občina denarno ne podpira, zato se je odločilo, da si do samo poiskalo vire dohodkov. Z Veselim večerom sd je društvena blagajna precej opomogla, zato. so se odločili, da bodo večkrat organizirali podobne prireditve.
Na nekaj pa to društvo res ne bi smelo pozabijl, namreč na to, da je zaradi istih plemenitih ciljev dolžno pomagati sosednjima prosvetnima društvoma. Ce Brš-Ijinci nimajo režiserja, zakaj bi ne prevzel režije kak novomeški režiser? Ce društvo »Dušan Jereb« plača 2500 din' najemnine za kinematografsko dvorano, zakaj mora društvo »Janez Trdina« plačati za isto dvorano 7 tisočakov? In to razliko delajo na občini, čeprav sta obe društvi na njene"- področju. Ne bomo obšir-
Pretekli teden je Drama Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani z velikim uspehom uvedla novo obliko dela: »ren-dez-vous pred premiero«. Pri iskanju čim tesnejših stikov med gledališkimi delavci in gledalci pomeni ta zanimiva, živahna in nazorno izvedena zamisel velik napredek od prvih podob-nik poizkusov, ki so se omejili zgolj na razgovore z gledalci. Zaradi uspeha, ki ga je Drama SNG doživela že s prvim rren-dez-vousom«, bo svoje gledalce gotovo še povabila na podobna srečanja.
Vodstvo Drame se je odločilo za to novo obliko dela, da bi razširilo krog gledalcev, da bi navezalo z njimi tesnejše stike in jih seznanilo z značilnostmi in pomenom svoje nove uprizoritve, Brechtovega »Švejfca v drugi svetovni vojni«. To poslednje je za gledalce vteakakor najpomembnejše. Lepo bi bilo, če bi tako pripravljeni in opozorjeni pričakali še marsikatero premiero.
Zgoščeni prikaz priprav za uprizoritev — oblika, ki so jo gledališki delavci izbrali za to srečanje — pa odpira tej novosti široke perspektive. Nanje v gledališču morda niso pomislili, nam pa se zde tako pomembne, da bi radi spregovorili o njih.
Gre za koristi • in pobude, ki bi jih ob spremljanju takšnih srečanj dobili amaterski gledališki delavci. Ce namreč pogledamo načrte naših amaterskih odrov, nas pri nekaterih močnejših Skupinah prijetno preše, neti vidno kvalitetno izboljšanje - programa. Mnoge amaterske igralske družine namreč pri izboru odrskih del slede poklicnim gledališčem. Zdi se nam tudi, da bi še marsikatera amaterska skupina rada posegla p o kvalitetnejših in pomembnejših delih, če je ne bi zadrževalo vprašanje, kako pripraviti uprizoritev. Vodje takih igralskih družin b; si ob »srečanjih« v poklicnih gledališčih prav gotovo nabrali dragocenih izkušenj in napotkov za svoje delo, ker bi jim razgovor o pripravah na uprizoritev veliko več pove. dal, kakor pa jim lahko pove sama uprizoritev.
Tako so se amaterski gledališki delavci že ob prvem »ren-dez-vousu« lahko seznanili z delom poklicnih gledaliških umet-
nikov, čeprav je bil sestanek namenjen širšemu občinstvu in ne gledališkim amaterjem v pouk.
Opozorili bi le na nekaj točk; ki so presegle ožji, na Brechtovega »Svejlka« vezani program, predvsem na besede lektorja dr. Antona Bajca o pogovornem jeziku v »Svejku«. Pogovorni je. zik .na odru — kolikokrat napačno tolmačeni in celo zlorabljeni pojem! O pravilna rabi pogovornega jezika je dr. Bajec ob konkretnem primem marsikaj povedal, a osnovna načela lahko s pridom uporabi vsak oder. Prav tako je dobila širši pomen ilustrativna razlaga inscenator-ja ing. Matula o uporabi scenskih elementov, ki naj se skladajo z značajem dela jn poudarijo njegov osnovni ton. Tudi prikaz dveh prizorov v različnih delovnih fazah je bil za gledališkega delavca dovolj zgovoren. Kako bi šele učinkoval, če bi ga spremljal režiserjev komentar o mizanscenskih zamislih, o mimiki, o črtanju besedila in o dodatkih, s katerimi so igralci poživili dialog.
In še ena perspektiva novosti naše Drame:
Kaj, če bi vodstvo oh pripravljanju novih srečanj pred premierami nekoliko pomislilo tudi na naše amaterje? Vabljivo je razmišljati o možnostih, da bi. taka srečanja pripravilo posebej za nepoklicne gledališke delavce ali jih priredilo v pomembnejših kulturno - prosvetnih središčih na podeželju. Ce bi pri tem Dramo ovirale časovna stiska in druge težave, ali ne bi mogla na prihodnja srečanja vsaj povabiti nekaj amaterskih režiserjev, inscena-torjev, igralcev? In jih potem povabiti še na poseben razgovor, odgovarjati na njihova vprašanja? To bi vsekakor precej izpopolnilo vrzeli v strokovnem znanju amaterskih gledališčnikov.
Drama SNG, ki je sama dala lepo pobudo za z bližan j e med poklicnimi gledališkimi delavci in med občinstvom, bo gotovo pozdravila naš predlog in razmišljala o njem. Morda bi lahko svoja gostovanja na podeželju vsaj včasih združila tudi s takimi pomenki. Tako bi naše priljubljeno osrednje dram. sko gledališče še povečalo ugled med svojo ožjo in širšo publiko.
S. G.
Opereta v Medvodah
»Cez nekaj let bo v Medvodah nujno potrebno osnovati orkester, ki bo skupno z igralci naštudiral tudi kako opereto ali morda celo opero . . . « Tako je pred petimi leti dejal prvi ravnatelj nižje glasbene šole v Medvodah tovariš Albin Waingerl. Mož je imel vsekakor prav. čeprav se je mnogim, ki so ga takrat poslušali, zdelo to skoraj neverjetno.
Njegovi nasledniki so bili! istih misli. Že pred nekaj leti so osnovali orkester glasbene šole, ki je že večkrat z uspehom nastopil in lani uprizoril tudi opereto »Tam na gorah«. V soboto pa je ta skupina skupno s člani dramske sekcije tamkajšnje Svobode uprizorila znano Gubčevo opereto »Planinsko rožo«. Delo je režiral požrtvovalni predsednik Svobode France Orel, dirigiral pa ravnatelj glasbene šole Alojz Oseli, ki že dalj časa vodi orkester.
Medveška Svoboda nima delovnih pogojev, saj ni v zadružnemu domu niti enega prostora, kjer bi se v hladnih dneh lahko vadili! brez strahu, da ne ho kdo zbolel. Oder nt zaprt in ga ni moč ogreti. Dvorana pa je tako zgrajena, da je niti dve peči ne ogre-jeta. Po vsem tem lahko presodite, koliko volje so morali ime-
neje obravnavali vseh teh vprašanj, želimo pa, dia bi se o njih pogovorili na občinskem svetu Zveze DPD Svoboda, zakaj samo ta/ko bo mogoče doseči, da bodo vsa tri društva res plodno delovala.
M. Malnar
ti nastopajoči, da so večer za večerom vadili, se stiskali v mali garderobi ali prezebali na odprtem odru.
Umrl je naš veliki kipar
. V Splitu je pred nedavnim umrl eden največjih jugoslovanskih kiparjev Tomo Ro-sandič. Njegova kulturna zapuščina šteje več kot 200 kiparskih del in nekaj sto manjših in večjih risb in skic. Ta evropsko znani umetnik je upodabljal predvsem našega delovnega človeka. Vseskozi je ostal zvest pristaš realizma, kar izpričujejo tudi njegove umetnine.
V Bibnici bodo ustanovili Svobodo
Ribnica je postala zadnja leta pomembno industrijsko' središče, medtem ko se prosvetno in kulturno življenje nd razgibalo, čeprav deluje pri tamkajšnjem Partizanu kulturno-pro-švetna sekcija. Prav to je spodbudilo svet prosvetnih društev za občino Ribnica, da bo v, kratkem ustanovil Svobodo. Društvo bo skrbelo tudi za izobraževalno delo; prirejalo b<| razna predavanja in tečaje
TANKEROKE
Zakaj posegaš s tankimi rokami za mano, kadar z vetrom vred hitim? Saj še življenju v blaženi omami skoz predjesensko vroči svet sledim.
Zakaj stojiš mi tolikrat na poti z neizrekljivo tajnostjo v očeh?
Saj vem, da stopiš mi nekoč
nasproti —
nekoč — ne zdaj, v teh slastno
bežnih dneh.
Zakaj se mi smehljaš s pogledom
žene,
ki ne želi, da se je kdo boji?
Saj veš, nekoč se lotiš tudi mene — nekoč — ne zdaj, ko vsak večer žari.
Zakaj mrmraš iz sence te besede, ki jih nihče nikomur ne pove?
Saj vem, nekoč, ko planeš iz zasede, me tvoje tanke roke umore.
Slutnja smrti, ki jo je Lili Novy 1954. leta tako lepo izpovedala, se Je uresničila. Z njeno smrtjo smo izgubili največjo slovensko pesnico in pomembno posredovalko naših lite-
rarnih del tujim narodom. 1923, leta, ko je Lili Novy prvič prevedla več Zupančičevih pesmi v nemščino, še njena muza ni spregovorila v materini govorici. Kmalu nato je prepesnila v nemščino tudi več Kettejevih, Murnovih, Cankarjevih in Gradnikovih pesmi ter pripravila izbor Prešernovih poezij v nemškem prevodu.
Od 1933. leta dalje srečujemo njeno ime v vseh slovenskih literarnih revijah. 1941. leta pa je izšla prva in edina pesniška zbirka te plodovite pesnice, ki je vse do smrti izpovedovala svoja bogata čustva, svojo na-vezanesj na življenje, svoj pogum in vedrina.
Smrt je Lili Novy prekrižala mnogo načrtov. Nameravala je izdati dve zbirki otroških pesmi, mislila na izbor Zupančičeve poezije v nemškem prevodu in na izpopolnjeno izdajo Prešernovih poezij v nemščini, pa jo je smrt prehitela, še preden je izšla njena druga pesniška zbirka* Njen prijatelj književnik Josip Vidmar pripravlja nov izbor njenih pesmi, ki mu ga je sama zatfjala,
Izgubili smo veliko pesnico
Ali ll VESTE!
Našli so prestolnico Aleksandra Makedonskega
"L-am so pri mestu Pel la v Grčiji izkopail i celo zbirko marmornatih kipov, dragocenih vaz, okrasja, razvaline dvorca in gledališča iz prve polovice četrtega stoletja pred našim štetjem. Med izkopaninami so tudi kovanci z napisom »Car Aleksander«. Menijo, da so odkrili prestolnico Aleksandra Makedonskega.
Krokodili v Kazakstanu
Ne severnem bregu jezera Zajsan v Kazakstanu so našli učenjaki veliko grobišče krokodilov. Odkritje priča, da je bilo pred nekaj milijon leti v teh krajih toplo in vlažno podnebje. kakršno je danes v južni Kitajski. V Kazakstanu je danes celinsko podnebje s hudimi zimami.
Največja streha iz umetne mase na svetu
Na letošnji razstavi v Bruslju bo tudi naj večja streha iz umetne mase na svetu. Pokrivala bo paviljon ZDA. Sestavljena je iz 2100 kosov umetne mase in bo merila v premeru približno sto metrov.
Obdelana puščava
Zadnja leta so v zveznih mehiških državah Sonora in Si-nalos. ki ležita v severozahodnem delu države, spremenili milijon hektarov puščave v polja Za Mehiko, ki ima 21 mil. prebivalcev in le 12 odstotkov obdelane površine, je to pomemben uspeh.
Proizvodnja riža narašča
Pred nedavnim so objavili podatke o svetovnem pridelku riža. Lani so ga na vsem svetu pridelali 199 milijonov ton, to je za 4 odstotke več kot leta 1966 in za 19 odstotkov več ko pred vojno. Naj večji proizvajalec je Kitajska, slede ji Indija. Pakistan. Japonska, Indonezija, Siam, Burma itd.
»Rokopisi Mrtvega morja«
Leta 1947 so našli v Jordaniji rokopise, ki pripovedujejo o življenju prejšnjih narodov. Imenovali so jih »Rokopisi Mrtvega morja«. Kasneje so našli arheologi še vrsto dragocenih rokopisov. katerih večina mo že ponatisnili.
Sateliti rešuieio uaanke
Odkar krožijo okoli Zemlje umetni sateliti, so morali znanstveniki spremeniti marsikatero mnenje, marsikatere predpostavke pa so bile potrjene.
Z e dejstvo, da je »Spuitnik I« krožil okoli Zemlje samo tri me-
SPUTNIK II. — V ZGORNJEM DELU SO APARATI ZA OPAZOVANJE ULTRAVI-OLETNIH IN X-2ARKOV V SONČNEM SPEKTRUMU. V DRUGI KROGLI SO RADIJSKE ODDAJNE POSTAJE IN SE DRUGI INSTRUMENTI, V SPODNJEM DELU PA JE PROSTOR ZA SEDAJ SE ŠTIRINOŽNEGA SOVJETSKEGA POPOTNIKA.
sece, je znanstvenike make presenetilo. Doslej so namreč mislili, da je v prostoru, v katerem se je »Spuitnik« gibal, zelo malo zraka, ki bi ga mogel na poti ovirati. Zdaj pa so spoznali, da je gostota zraka na višini 200 do 25o km nad Zemljo dva do trikrat večja kot so predvidevali. To pa je vsekakor zelo pomembno: spoznala smo, da sega atmosfera mnogo dlje v vse-mirski prostor, kot smo spočetka mislili, namreč, precej dlje kot tisoč kilometrov nad Zemljo.
Znanstveniki so po vsem svetu z zelo preciznimi instrumenti spremljali gibanje satelitov. Hoteli so razvozlati skrivnost našega planeta; kako je razdeljena masa Zemlje. Predvidevali so že, da' zemeljska masa ni enakomerno razdeljena, marveč je na nekaterih področjih gostejša. Umetni sateliti pa naj bi potrdili to hipotezo.
Ce je namreč masa enakomerno razdeljena, bi se morali sateliti enakomerno gibati okoli Zemlje. Njihova pot bi bila geometrična elipsa. Instrumenti pa so pokazali, da se pot satelitov ponekod bolj približa Zemlji, drugod pa se sipet oddalji, kakor kaže naša slika na desni. Prav to pa dokazuje, kje je več zemeljske mase in kje manj. Tam, kjer je več, je tudi zemeljska privlačnost večja in satelit se nad tistimi kraji bolj približa Zemlji.
Posebno pomembna pa so dogajanja o električnosti zgornjih slojev zemeljske atmosfere. Sto do sto petdeset kilometrov nad
Železa tn drugih kovin sploh ne bi zmanjkalo — tako nra-vijo geologi. Na Zemlji sicer niso v čisti obliki, marveč v — bazaltu.
Ba-zalt, ta surovina bodočno-
Najvišji zdravniški honorar v zgodovini
Angleški zdravnik dr. Thomas Dimsdale je prejel leta 1768 naj višji zdravniški honorar v zgodovini. Ko je zdravil ošpice sinu ruske carice Katarine II, mu je dala 2CO.GOO frankov, vrhu tega pa še, doživi j enjsko rento v znesku 10.000 frankov letno. Postregli so mu z izbranimi jedili in pijačami. dobil je vojvodski naslov in še daril v vrednosti 100 tisoč frankov.
Kakšna je površina Sonca?
I
sončna POVRŠINA, posneta IZ VIŠINE 24 KM, POKAŽE TO STRUKTURO
Znanstvenikom je uspelo fotografirati Sonce z višine 24 tisoč metrov. Astronomski daljnogled. na katerem ie bila montirana filmska fjamera, so spustili z balonom na to višino. Fotografije so pokazale, da je sončna fotosfera sestavljena iz »celic« nepravilnih oblik, med katerimi so jasno začrtane temne proge. Tega pojava doslej še niso znanstveno raziskali.
LEDENE STENE NA ANTARK-TIKI SE DVIGAJO PO TISOČ METROV
sti, se nahaja pod našimi nogami, kamor koli stopimo, na kateri koli točki zemeljske krog.e. Moderna geofizika namreč trdi, da je zemeljska skorja sestavljena iz dveh plasti, iz zgornje, ki je iz granita, pod njo pa 'e plast bazalta. V oceanih zgornje plasti skoraj ni.
Kemični sestav bazalta je naslednji: kremen 40%, aluminij IS*1/#, kalcij 7 odst., železo 6 odst., magnezij 5%, titan 3%>. Razen tega vsebuje bazalt še celo vrsto redkih plemenitih elementov. Ce torej iznajdejo način, kako industrijsko ločiti te elemente, bo postal bazalt prava zakladnica surovin.
Praktična uporaba bazalta je pravzaprav omejena. Odporen je proti vročini, lugom in kislinam in lahko že v naravni obliki zamenja marsikatero danes dragoceno surovino.
SONČNI
ŠTEDILNIK
Azbekistanski znanstvenik Kočnev je iznašel sila priročen sončni štedilnik. Sestavljen je iz kotlička ploščate oblike in treh gibljivih ogledal. Voda v njem zavre v 40 minutah.
V sončnem štedilniku lahko spečeš tudi meso, pečeš palačinke itd. Ves aparat je tako konstruiran, da ga lahko spraviš v manjši kovček. Zlasti je priročen za pustinj ske kraije, kjer n; drv in kjer je celinsko podnebje z veliko sončnih dni na leto. Nekatere tovarne so začele take štedilnike že serijsko izdelovati.
Zemljo je tako imenovani Hea-visidov sloj, od katerega se odbijajo ultra kratki radijski 'valovi, kar omogoča radioamaterjem, da vzdržujejo zveze tudi na zelo velike daljave. Ta sloj je nekakšno zrcalo, od katerega se ti valovi odbijajo.
Ko so sovjetski znanstveniki pripravili »Sputnik I«, so računali na ta sloj. in so zato določili radijskima postajama na satelitu čim krajšo valovno dolžino, kajti ti valovi imajo večjo probojno moč. Dogodilo pa se je nekaj nenavadnega. Znani »pip-pip« prvega »S-putnika« so slišali v radijskih sprejemnikih dosti prej, preden je satelit sploh letel nad tistim področjem. In slišati ga je bilo še nekaj časa potem, ko je bil »Sputnik« že mimo.
To uganko je a*oč razložiti na dva načina: aU je signal n]io malo čaaa uubČutnl v HmtM-
dovem sloju, ali pa je visoko nad tem slojem še neko »zrcalo«, od katerega se odbijajo radijski valovi. Do podobnih ugotovitev so se dokopali ameriški radijski strokovnjaki že lani. Neka sprejemna postaja v Južni Afriki je ujela signale iz Amerike, kar pomeni, da so se radijski valovi odbijali od nekega sloja,' ki je veliko više kot pa Keavisidov sloj. Hkrati to pomeni, da so električni pasovi tudi v sgzosferi, ki se razprostira nad ionosfero od 640 do 28.800 kilometrov nad Zemljo.
Vsemirski prostor v bližnji okolici našega planeta torej nikakor ni prazen, marveč so v njem sicer zelo redki delci materije. Morda je to del sončne atmosfere? Vsekakor bo ameriški , »Raziskovalec« pojasnil te stvari še nekoldkanj podrobneje, saj leti jpecej više kot sovjetska »Sputnika«.
na PODROČJIH, KJER JE OSREDOTOČENA VEČJA ZEMELJSKA MASA, JE TUDI VEC.TA TEŽNOST IN ZATO SE TUDI UMETNI SATELITI NAD TEMI PODROČJI BOLJ PRIBLIŽAJO ZEMLJI
surovina bodočnosti
Te dni so trije znanstveniki Kolumbijske univerze objavili poročilo, ki je zlasti v njihovi domovini izzvalo veliko senzacijo in strah. Spet gre za radioaktivno sevanje, ki ga povzročajo poskusi z atomskimi bombami, in to ne samo v Združenih državah Amerike, temveč tudi v drugih deželah. Ti znanstveniki trdijo, da se je količina strupenega stroncija 90 sam« lani povečala za eno tretjino.
Največji odstotek stroncija so našli v otroških kosteh. Otroci do štirih let starosti so namreč najbolj dovzetni za radioaktivna sevanja in rastejo količine radioaktivnega stroncija v njihovih kosteh desetkrat hitreje kot pri odraslih. To pomeni, da bo vsako nadaljnje leto in vsako nadaljevanje s atomskimi poskusi najbolj prizadelo prav otroke. Se noben znanstvenik pa ne more z gotovostjo reči, da to sčasoma ne bo vplivalo tudi na njihovo rast.
Dr. Lawrence Kulp, Arthur Schul-bert in Walter Eckelmann, eksperti geološkega observatorija v Lamentu, pa so ugotovili, da znaša količina stroncija v človeškem telesu danes že eno stopet-desetinko tiste količine, ki povzroči smrt. Potemtakem bo leta 2000 v ozračju že petina te količine. Vsi ti podatki veljajo za vso zemeljsko kroglo, prav tako za Afriko kot za Azijo, Evropo, Avstralijo ali Ameriko. Razumljivo pa je, da so ljudje v področjih atomskih poskusov še dosti bolj prizadeti.
Istočasno z vestjo o količini stroncija v ozračju je izšla v »Netv York Postu« tudi vest, da je od leta 1954 do leta 1957 strmoglavilo na zemljo šest težkih bombnikov, ki so nosili atomske
in druge nuklearne bombe ter orožje. Ameriško vojno ministrstvo ni hotelo pojasniti, kolikšna je gmotna škoda, niti koliko žrtev je bilo. Dejali so le, da bombe niso eksplodirale, ker so jih prevažali brez vžigalnikov. Tudi v Angliji je padel na zemljo ameriški bombnik, natovorjen z atomskimi bombami. Nenehno pa zatrjujejo, da se ljudem zaradi tega ni treba ničesar bati, ker so radioaktivno bombo odvrgli na take kraje, da ne more škodovati.
Kljub vsem opozorilorp znanstvenikov se poskusi z atomskim orožjem še vedno nadaljujejo. V ZDA so letos odobrili 1410 milijonov dolarjev za proizvodnjo projektilov, od katerih bo večina;' čeprav ne vsi, nosila atomsko glavo.
Če v mednarodni politiki končno le ne bo zmagal zdrav razum, bomo ob koncu leta ugotovili le žalostno resnico, da je naše ozračje še za toliko odstotkov radioktivnejše.
STRAH ČLOVEŠTVA
Naše atomske ladje
Ladjedelnica »Tretji maj« na Reki, tovarne »D j uro Dja-kovič«, »Rade Končar« in »Ju-gpturbina« so ■ že ustanovile proizvajalno skupnost, ki naj pripravi vse potrebno za gradnjo velikih ladij na atomski pogon. Sestavili so že statut te skupnosti, zbirajo strokovno literaturo, usposabljajo strokovnjake, vzpostavljajo zveze z domačimi in tujimi strokovnjaki itd. Razen tega pa proučujejo tuje znanstvene dosežke na tem področju.
' Dogovorili so se, da bo tovarna -Djuro Djakovič« izdelala nuklearni reaktor, *Jugo-turbina« bo napravila turbine, ladjedelnica »Tretji maj« pa
bo prevzela gradnjo ladje. Naša prva ladja na atomski pogon bo imela po sedanjih načrtih 40 do 50 tisoč ton nosilnosti.
Danes grade ladje na atomski pogon v Združenih državah
Amerike, v Sovjetski zvezi,% Veliki Britaniji in na Švedskem. Za gradnjo takih ladij pa se zanimajo že tudi v Zahodni Nemčiji, Franciji, Norveški, Holandski in na Japonskem,
VELIK USPEH NAŠIH ARHEOLOGOV
Neolitske naselbine pri Subotici
dri

Angleška ustanova za standarde predlaga v svoji najnovejši publikaciji, naj bi industrija vsega sveta uporabljala enake barve za opozarjanje na nevarnost, za označevan'e prehodov, mest, kjer so shranjena zaščitna sredstva itd.
Dandanes uporabljajo v tovarnah, na gradbiščih, v rudnikih itd. v raznih državah različne barve za opozarjanje na nevarnost, razlike so celo v enem in istem podjetju, zaradi česar se delavec prve dni težko znajde in pride zaradi tega marsikdaj do nesreče. Ena izmed glavnih prednosti predlaganega sistema barv in znakov je v tem, da se bodo posamezni znaki in barve tako vtisnile v delavčevo zavest, da ga bodo podzavestno opozorile na določene vrste nevarnosti.
Predlagajo 3 temeljne barve: rdečo, oranžno in zeleno. Barve naj bi bile povsod enake in ne tu svetlejše tam temnejše.
Rdeča barva naj bi pomenila: »stoj«, oranžna naj bi opozarjala na nevarnost, zelena pa bi kazala, kod je varno hoditi in kje so varnostne ter zaščitne naprave.
Te barve skupaj z belo naj bi uporabljali za čisto določene namene. Tako naj bi n. pr. na vratih narisani rdeči in beli kvadrati, razporejeni tako kot na šahovski deski, pomenili, da je v prostoru bencin ali petrolej. Geometrični liki — krog, trikotnik, kvadrat, pravokotnik — naj bi dopolnjevali vrste označb; temeljna barva bi seveda vedno pomenila isto. Oglejmo si nekaj primerov: rdeče naj bi
pobarvali gumbom ročice, vzvode in druge naprave s katerimi stroj ustavljamo. Prav take barve naj bi bila tudi gasilska oprema. Rdeče-bele proge naj bi pomenile, da je pred teboj nevarna zapreka, poševne oranžne in bele proge naj bi opozarjale delavca, da tla niso ravna, ali da leži na tleh kakšen predmet. Z zeleno barvo naj bi bili pobarvani vsi zasilni izhodi itd. Prav tako predlagajo, naj bi skladno s temi navodili uporabljali za znak prve pomoči zelene namesto rdečih križev.
Le na malokaterem zemljevidu so zaznamovana jezera pri Subotici, ki jih domačini imenujejo Slano, Krvavo in Ludo-ško. Pravzaprav so le večji rilb-
Konservimnje miška z ultrazvokom
Po sedanjih načinih konser-viranja ostane dobro pasterizirano mleko sveže v sterilnih steklenicah kaka dva tedna, potem pa se skisa. Tudi z zmrzovanjem mleka doseženi uspehi niso zadovoljili, ker se mlečna maščoba pri zmrznje-nju izloči, mleko pa se pri od-tajanju prepogostokrat sesiri, V britanskem Nacionalnem inštitutu za znanstvena raziskovanja pa so zaključili poskuse s konserviranjem mleka z ultra zvokom. To odkritje bodo prikazali tudi na svetovni razstavi v Bruslju,
niki, prerasli s trstjem. In prav tu so arheologi odkrili ostanke naselbin iz neolitske dobe, katerih starost cenijo na pet do sedem tisoč let. Izkopavanja je vodil subotiški muzej skupno s srbsko akademijo znanosti in umetnosti.
Posebno pozornost arheologov je zbudilo odkritje nežganih glinastih posod, ki so služile za shrambo živil. Ta najdba je 'edinstvena v Evropi. Take so
našli le še v Mezopotamiji, ki pa so služile za shranjevanje pokojnih. Na biserni obal; Lu-doškega jezera so izkopali kakih 40 takih posod, toda cele so ostale le tri. Eno hranijo v EU' bo ti ske m	muzeju, dve pa v
Beogradu. Zanimivo je še, da so te posode našli drugo vrh kruge. V spodnjih ni bilo niče-ir. v zgornjih pa so našli razne živalske kosti, v glavnem kosti jelenov in oslov. Vmes so našli tudi nekaj opeke in celo. glinast lonec, ki drži pet litrov. Domnevajo, da so lonce izdelovali tako, da so skopali jamo in jo obložili z glino.
Najdišče je zelo obširno. Doslej 'so začeli kopati na dveh krajih, vedo pa še za tri. Vest o odkritju neolitske naselbine j8 zbudila zanimanje tudi pri tujih arheologih, ki bodo spomladi, prišli v Jugoslavijo ter s0" delovali pri nadaljnjih raziskovanjih.
E K E)©TE
PRVI. MOST CEZ KITAJSKO REKO JANGCE JE DOLG 1670 METROV IN JE BIL ZGRAJEN V 26 MESECIH, LETO DNI PREJ, KOT JE BILO PREDVIDENO. POD NJIM LAHKO PELJEJO TUDI LADJE Z NOSILNOSTJO
, 10.000 TON
Znamenitega zdravnika in bakteriologa Roberta Kocha je hotel nekdo v družbi ponižati. Vprašal ga je:
»Kajne, vi ste živinozdrav-nik?«
»Da,« je živahno dejal Koch. »Kaj vam pa manjka?«
*
Bolnega Heineja je obiskal prijatelj. Prišel 'je prav v trenutku, ko so ga strežnice prenašale s postelje na posteljo.
»Kako se kaj počutiš?« ga je vprašal prijatelj.
»Dobro; kakor vidiš, me ženske še zmerom mosijo na rokah.«
*
Srbski humorist Branislav Nušič je bil že v mladosti duhovit in odrezav. Ko je učitelj razlagal ljudske izreke in pregovore, je vprašal malega Nu. šiča;
»Ali mi lahko poveš kak pregovor?«
»Seveda. Na primer:	Norec
lahko vpraša več, kot mu mor® odgovoriti deset pametnih.«
Učitelj se je hotel prepričati, če meri nanj, im mu je rekel, naj pove še kak pregovor.
»Pametnemu zadostuje bese-dia,« je odgovoril Nušič.
Tedaj je učitelj odšel po upravitelja. Ko sta se vrnila, j® hotel učitelj slišati še en pregovor.
»Nesreča ne pride nikoli sama,« je Nušič izpopolnil svojo zbirko.
*
Državnik in izumitelj Benjamin Franklin je bil proti temu, da bi smeli voliti samo davko-plačevaloi. Dejal je:
»Imam lepega osliča, za katerega. plačujem davek, torej imam zato volilno pravico. Ko mi bo žival poginila, ne boni več obdavčen in zato ne bom več volivec. Zdaj pa mj povejte, kdo je pravzaprav volive®: jaz ali moj osel.«

OTROKA LAZ
■..•/V«
1

I<a'ž je nekaj, kar starši otro. Jou najteže oprostimo m kar nam povzroča največ skrbi. Razumemo, da otrok napravi eno adii drugo neumnost, da je neposlušen, toda ne moremo razumeti, da tudi laže. Lažnivega otroka sramotimo, kaznujemo, mu očitamo, da nas je hotel Ogoljufati ali pa mu celo rečemo, da mu poslej ne bomo mogli več ničesar verjeti. 2al Pa so vse kaizni v večini primerov brez zaželenega uspeha, predvsem bi morali ugotoviti povod, ki je otroka »nagnal« v laž.
Predvsem moramo razlikovati pravo laž od neprave. Za odraslega pravimo, da laže, če trdi nekaj, kar ni v skladu z dejstvi. Voda kaj so dejstva in stvarnost za majhnega otroka, recimo zn otroka petah ali šestih let? V teh letih razlika med stvarnim to umišljenim še hi kaj prida trdma. Vse tisto, kar otrok vidi, kar si želi, si zamišlja — nhu je stvarnost. Otrok ima tolikšno moč umi-šljanja, da si more ustvariti tudi lastno stvarnost. Iz starih krp si dekletce napravi punčko to se pogovarja z njo 4 kot s svojo hčerko! In nekaj stolov si napravi otrok pravi pravcati vlak! Živi v sanjskem svetu z govorečimi živalmi, z vladarji ta vladaricami, z vilami to vsakovrstnimi dobrimi in hudob-»imi bitji. Izrpišlja si zgodbe,
O vitaminu E le malokdaj govorimo in tudi malo vemo. Vendar je za življenje zelo pomemben, saj vpliva med drugim tudi na plodnost.
S poskusi na podganah so dognali, da je samec neploden, če mu manjka tega vitamina. Samica pa se sicer oplodi, vendar ji plod že čez nekaj dni odmre. Zatem se sicer lahko znova oplodi, vendar se proces ponovi. Če pa je tega vitamina v podganjem telesu premalo, povrže mrtve mladiče ali spačke.
Človek uživa s hrano tudi te vitamine. Razen tega ima človeško telo v mastnem tkivu precejšnjo zalogo tega vitamina. Celo novorojenčku je za-, gotovljen vitamin E, saj ga dobi z materinim mlekom. Vitamini E predstavljajo en od-
Itlajften ottod	ne £a§e
v katerih igra seveda saim glav. no vlogo to v to povsem verjame.
Med drugim mu odrasli sami dajemo pobude za taka umišlja-nja. Pripovedujemo mu pravljice, pripovedujemo, da štorklja prinese otroka. Majhen otrok vsem tem našim zgodbam čisto naravgio verjame in pričakuje,
I ZLATAR
BREZ BESED
Cmo§(lo ® t§)®IkOky
So dobri in slabi poklici: dobri so tisti, ki jih opravljajo ljudje, ki so kakor zanje rojeni, slabi so tisti, ki se opravljajo brez volje.
Kakor v vsemu na svetu, je tudi v poklicih neka hierarhija. Višina se računa po uslugah, ki jih poklic daje družbi.
Nič ni bolj odvratnega, kakor poslušati, kako nekdo vsak dan preklinja svoj poklic in bič bolj prijetnega kakor uživati radost poklicnega dela, v katerem se počutiš kakor v toplem domu, ki je bil zate nato j en.
Pravilno zaposlen človek se hitro vzpenja od ničevosti popolnega neznanja in nespretnosti preko številnih stopnic priučenosti in privajenosti do mojstrstva v svoji stroki.
*
Kdor neprestano menja delo, kopiči napako na napako. Napačne izbire poklica — vmes pa krajše ali daljše dobe brezdelja — napolnjujejo marsikatero žalostno pot od zibelke do groba.
*
Nobenega poklica ni, ki bi bil nizek, nečasten ali ki bi se ga bilo treba sramovati, treba ga je le pošteno in spretno Opravljati.
da bomo tudi mi verjeli njegovim zgodbam. Ce pripoveduje materi ali očetu, da je videl v vrtu slona ali v gozdu volka, mu ne pride na misel, da bi starši podvomili v njegovo pripovedovanje. Ce se mu posmehujemo ali mu celo naravnost rečemo, da laže, tega ne more razumeti, ker v resnici ne laže. V to, kar pripoveduje, tudi verjame. Pripoveduje tako, kot si stvari zamišlja, to ne tako, kot dejansko so to jih vidimo odrasli.
Seveda pa je potrebno, da otrok postopoma začne razlikovati stvarno od umišljenega. Toda tega ne skušajmo doseči preveč naglo in surovo! Pet a': šestletnega otroka ni mogoče obsoditi, da laže, ker bi ga to hudo užalilo in mu tudi ubijalo sposobnosti za umišljianje. Pametneje je, č^mjegove zgodbe poslušamo in se delamo, kot da jim sledimo, se igramo z njim. Postopoma pa je treba otroku pokazati, da je to sicer zelo zabavno, da pa se stvari vendarle ne dogajajo tako, kot si on misli. Ob takem ravnanju si bomo ohranili otrokovo za. upanje to nam bo še naprej rad pripovedoval svoje zgodbe.
Skratka, laže lahko šele otrok, ki točno razlikuje stvarno od umišljenega. Bistvo laži je namerno potvarjanje resnice. No, pet oziroma šestletni otrok poleg vsega nenamernih napak še ne razlikuje jasno od laži. Zaradi te nesposobnosti lahko odštevanje zaradi laži razume, kot da je storil nekaj, kar ni bilo prav, ne pa, da ga karamo zaradi same laži. Petletni otrok še ne živi kolektivno, njegovi •odnosi do drugih ljudi so v bistvu še vedno egocentrični (vrti se le okoli sebe) to enostranski- Najvažnejše so mu njegove, lastne želje. Otrok te starosti ne občuti še nobene potrebe po resnici to se poslužuje izmišljanja — ne laži! — ravno tako pogosto tedaj, ko se mora izvleči iz zagate, kot te. daj, ko mora karkoli 9dgovori-ti, pa ne ve prav, kaj naj bi to bilo. Da bi pojasnil kak po-
jav, ki ga ne razume, je sposoben povedati karkoli. Recimo, da veter napravijo drevesa, ko se majejo. In da bi .se izognil oštevanju zaradi strganih copat, bo mirno rekel, da jih ri on strgal.
Ta uvod je £il potreben, da bi nepravo laž razlikovali od prave, se pravi umišljeno resnico od laži, ki se je poslužujejo duševno tako zreli otroci, da so sposobni lagati. Morda se bo zdelo komu čudno, toda tudi za laž je treba biti v določeni meri duševno zrel. Dokler otrok ne razlikuje jasno resničnega od neresničnega, tudi lagati ni sposoben. Prihodnji teden pa se bomo pogovorili o tem, kaj take otroke najpogosteje privede do tega, da se poslužujejo laži,
stotek celotne količine materinega mlek^. V kravjem mleku jih je dvajsetkrat manj. Do danes še niso ugotovili vzročne zveze med preranim porodom ali splavom in vitamini E.
Ti vitamini so v raznih rastlinah, največ jih je v pšeničnih in koruznih kaleh. Iz njih iztisnejo posebno olje, ki je koncentrat vitamina E. Tega dodajajo maslu in margarini, da ne postaneta žarka. Razen tega je ta vitamin še v povrt-ninah, žitu itd. V 100 g pšenice je okoli 25 miligramov tega vitamina, v 100 g ovsa 20, koruze 10, suhega fižola 5—6, peteršilja 56 miligramov vitamina E. V beli moki ga je precej manj kot v črni. Zanimivo je še, da temu vitaminu toplota ne škoduje in da ohrani vse svoje lastnosti še pri 180 stopinjah Celzija.
V hrani živalskega izvora pa je največ tega vitamina v ledvicah, v rumenjaku, jetrih in v mesu rogate živine. V maslu, ki ga pridobivamo poleti, je dvakrat več teh vitaminov kot v tistem, ki ga pridobivamo pozimi. V žarki masti ali v žarkem maslu ga sploh ni, ker se pri razpadanju tudi ta vitamin uniči.
Človek potrebuje na dan povprečno 10 do 25 miligramov vitamina E. Pri nekaterih boleznih ga je treba tudi do 300 miligramov dnevno. O pa odloč^ zdravnik; zdravila, ki vsebujejo veliko vitamina E smemo jemati le po njegoverfi* navodilu.
Zaupanje daje pogovoru več hrane kakor duhovitost.
Vsak najde tiste napake, največ.
pri drugih prav ki jih ima sam
V JAJČNEM RUMENJAKU JE NAJVEČ VITAMINA E
O. O. Maribor
Ljudje, pri poklicih, ki mnogo stojijo, nagibajo h krticam. Drug važen faktor pa je konstitucialna slabost vezivnega tkiva in s tem tudi ožilja. Ženam pogostokrat ostanejo krčne žile, ki so nastale v nosečnosti zaradi pritiska povešene maternice na venozni sistem ožilja, še v kasnejša leta. Sčasoma zaradi slabšega odvajanja krvi iz spodnjih okončin pride do motenj v prehrani tkiv, posebno kože in podkožja, pa nastanejo na kračah trdovratne rane, ki se le težko zopet zazdravijo, in pa otekle noge. Priporočam Vam, da izrabite vsak prost trenutek, ki ga imate na razpolago, med kosilom ali doma ko berete ali šivate in napravljate podobna opravila sede, da dvignete no^i do višine srca ali vsaj položite na drug stol. Pri manjših krčnih žilah deluje tudi dobro, če nosite elastične nogavice ali si povijate noge z elastično obvezo. Pri večjih pa vam ne preostane nič drugega kot da se obrnete na Vašega zdravnika, ki Vam bo po predhodnem strokovnera pregledu vbrizgal v žilo neko snov, ki bo krtico zaprla.
= C. B. Celje
Rahitis je obolenje kosti v rasti. Zaradi pomanjkanja ggi B vitamina organizem ne more pravilno izrabljati kalcij |§g iz hrane in ga v zadostni meri nalagati v kosti, katerim Ig je nujno potreben. Zato ostanejo nekatere kosti mehke, ■§3i se pod vplivom teže in natezanja mišic skrivijo, defor-§J| mirajo, kar ima lahko pri hujši obliki rahitisa, predvsem lig pri dojenčkih od 3.—12. meseca kasnejše težke posledice gg deformiranega okostja. Poleg tega se na določenih mestih H! (na izbočenjih glave, na zapestjih ali gležnjih) nalaga gg tako imenovano osteidno tkivo, to je sicer kostno tkivo, gg ki mu pa manjka kalcij. Priporočam Vam, da dobi otrok g nujno potrebni vitamin D (v obliki preparata A + D 3, gl vitacitrola ali ribjega olja, ki ga naj jemlje 2 veliki žlici gg dnevno) in pa visoko vredno beljakovinsko hrano (mleko, gg sir, mlečni izdelki, nemastno mesp, jajca). Poleg tega naj t' se, ko bo sončno vreme, mhogo sonči, ker* sončni žarki pretvarjajo predstopnjo vitamina B, ki ga imamo v koži, v pravi vitamin D, vendar v majhnih količinah.
gl R. P. Ljubljana
Vzroke luskavici je iskati v kompleksu številnih no-jgg tranjih in zunanjih faktorjev. Težko je reči, kaj je v g| Vašem konkretnem primeru povzročilo obolenje. Potrebno |jg je, da se pregleda kri, urin, želodčni sok, da se odkrijejo H| mesta, kjer bi ev. lahko obstajala ognjišča (zobni granu-ig lomi, kronično vnetje nebnic, kronično vnetje slepiča itd.), g Ultraviolični žarki v sončnem spektru so namreč tisto gg zdravilo na morju, zaradi katerega nastopi izboljšanje.
B. F. Vuzenica
Potegniti nek strog kriterij za bolezen, ki ji kajenje g ne škoduje, ni mogoče, kajenje namreč draži sluznice g dihalnega aparata in če je v večji meri, povzroča kronični g trdovratni bronhitis. Po drugi strani nikotin, ki se sprošča gg pri kajenju povzroči skrčenje ožilja, ter ima za posledico g! slabšo prehrano tkiva. V primeru naduhe, ki ga vi nava-gg jate, je pa tako že zaradi zmanjšane elesticitete pljučnega g tkiva število pljučnih žilic — kapilar — zmanjšano in == s kajenjem ustvarjate še slabše pogoje, ker stalno dražita IH sluznico in zožujete še preostale kapilare.
g	A. V. LJUBLJANA
§? Po vašem opisu gre pri sinu za tako imenovan nočni l§i strah ali Pavor Nocturnus. To je fiziološka motnja na emo-gi cionalni osnovi, ki se pojavlja praktično pri hiperaktivnih, == inteligentnih in plašljivih otrocih. Vzroke moramo iskati de-Hi loma v otrokovi konstituciji, v glavnem pa v vzgoji. Starši 3 ravnajo napačno, ko že majhnega otroka strašijo n. pr. s IH črnim možem, z zdravnikom ali s tem, da ga bodo pustili Ul samega kje v samoti in podobno. Pa tudi vsemogoče pogo-WM vore staršev o vsakdanjih skrbeh otroci prav radi poslušajo. IH vse to otroka prevzame. Na večje otroke slabo vplivajo tudi == napeti kriminalni ^li kavbojski filmi ali literatura,- ki jim gg| preveč ravznema fantazijo.
gg Kako tq odpraviti, kako omogočiti otroku nemoteno spa-gg nje in počitek? Za to je potrebno-najprej mnogo potrpljenja jH in obzira staršev in okolice. Ne vpijte na otroka, ne razbtir-~ jajte se preveč, če ne napravi kakšne stvari prav, govorite 3 z njim mirno, vlijte mu zaupanje in samozavest v samega gl sebe. Mnogo naj se giblje na svežem zraku, udejstvuje naj g se v različnih športih (tenis, plavanje, smučanje), giblje naj ^ se med svojimi sovrstniki. Hrana naj vsebuje mnogo oglji-|!§ kovih hidratov. Dajte mu zvečer sladkor ali močnate jedi, ij! nikakor pa ne zvečer mleka, mlečnih izdelkov ali mlečnih g pijač. Poleg tega je v hujših primerih potrebno še zdravlje-gs nje s pomirjevalnimi sredstvi, kot so n. pr. Serpentil, Lar-!!!§ gactil in podobno, seveda obenem z ostalimi vzgojnimi me-Hg rami, kot je zgoraj navedeno.	dr. s. c.


Ali je sploh v tej skrivnosti kaj,, česar bi se mogel čvrsto oprijeti? Mitar je onemoglo odkimal. Gjuro Sterič? Zaim sodi drugače o njegovem vedenju, ki vodi k medsebojnemu sumničenju in razdoru. Mitar ni mogel uiti za trenutek pomisliti, da bi Zaima vodili Pri tem nepošteni nagibi. Pa saj to je bilo tisto najhujše, kar je pravzaprav povzročilo zmešnjavo v Mitrovi glavi, kakor da možgan sploh ni imel, kajti če Zaim tako pravi,, potem se je vsa reč drugače zasukala. Gjuro, odredov brezroki obveščevalni častnik, prostodušni Gjuro? Mitar je skušal zbrati razbite misli: — kaj je pravzaprav vedel o njem, o njegovi preteklosti? Ne mnogo, pravzaprav — skoraj nič.
In sam vrag se je začel igrati z Mitrom, Pred oči mu je nastavljal bolj in bolj črne Podobe: v krotkem, skromnem Gjuru je začel spoznavati čisto druge lastnosti in celo tudi drugačen lik. Zdaj ga je videl v dolgi, do vratu zapeti črni suknji, s temnim, zagonet-uim ozadjem, zdaj v podobi polzavega, nizkega, priskutnega bitja z neverjetno izrazitimi potezami, ki so razodevale dvoličnost, sovraštvo in nečist značaj. Ob takih, tako očitnih in tako prepričevalnih vtisih je začela v Mitru počasi, postopoma, toda neizprosno to nespremenljivo zoreti odločitev. Odloči-tov, kakršne se je sam bal, saj ga je konec koncev plašila že sama misel, da ga morda obdajajo vsepovsod ljudje, ki po značaju in Psihologiji niso razkrinkani, marveč dvospolni, ljudje zapravljene, ugasle zavesti, od katerih lahko pričakuješ vse mogoče, ne moreš pa nikoli dognati, kaj mislijo in kaj imajo za bregom.
Sredi njegovega duševnega boja in razsula je prišel Danilo. Izčrpan in utrujen, a kljub temu veder’ in čil. Ni se zmenil, kakšen je Mitar, marveč je veselo rekel:
»Stari, na Klancu je bilo tako, da ne bi moglo biti bolje. Ustaše smo kratko malo zasačili pri spanju, še sanjalo se jim ni, da lih bomo napadli. Tako torej, popolno izne-nadenje.«
V tišini, ki je nastala nato, je Danilo nič hudega sluteč odpasal torbo in jo položil z daljnogledom^vred na polico. Odpel je tudi gornje gumbe na bluzi. Odložil je čepico Odsev notranjega zadovoljstva mu je ozarjal obraz, ki je bil truden in srečen.
»Gjuro je torej imel prav ... Kaj praviš? Niserp, dobro slišal.«
Mitar ni ničesar rekel. Samo ustne so se mu razprle in izpustile pridušen zvok, kakor hropec.
Danilo je sšdel na stol, ki je zaškripal.
»Zdelo se mi je, da si nekaj rekel...«
Mitar je stisnil ustne, jedre, toda popolnoma potemnele. Gledal je pobito, nedojemljivo. Molk. Spet ga je prekinil Danilo, še vedno brez presenečenja v glasu:
»Malo prej sem slišal, kako je opravil drugi bataljon pri Topuhu. Sijajno. Pripovedujejo, da si junaško napadel ustaše ... Eh, mar ti je treba... kakor da brez tega ne bi mogel...«
Tišina je spremljala tudi ta tovariški očitek. Mitar je gledal negibno predse.
Nato Danilo iznova:
»Premrl sem... a nič zato . .. zajeli smo kakšnih štirideset ustašev. Nemcev nikjer v bližini .. Gjuro se ni motil, zdaj je očitno, vohun ni ne v prvem ne v drugem bataljonu. Samo v tretjem . . .«
Danilovo obličje -je kmalu nehalo žareti. Mahoma je potemnelo, kakor da je zoglenelo, ko je opazil, kako je na njegove poslednje besede šinil divji plamen iz Mitrovih oči. Danilo je poznal ta pogled, togoten in uničujoč, poznal je tudi njegov skrivnostni vir — pojavljal se je v trenutkih, kadar je videl Mitar nesrečo pred seboj. Kaj se je zgodilo Mitru? Menda ne . .. zakaj me tako gleda?
Danilo je skočil na noge In, tako obstal. Mitar ga je še dalje gledal, venomer tako, mrk, ne da bi zinil. Te velike, vročične oči!
Danilu je šinilo v glavo tisto, kar je najhujše — nemška ofenziva . . . Drobne potne srage so mu stopile na čelo.
A že je zavrgel to misel: Ne, kdor Mitra pozna, je lahko prepričan, da je ni sovražne ofenzive, ki bi ga mogla napraviti tako strašnega. Nekaj drugega je vmes, nekaj hujšega.
Ne da bi povzdignil glas, je počasi vprašal:
»Mitar, tak povej — kaj je?«
Zdaj je tudi Mitar vstal, visok, trd in turoben. Sodeč po tem, kako se je vzravnal, kako je pobesil obrvi — se ni obetalo nič dobrega.
»Najprej nisem verjel, ampak zdaj... ko sem natanko premislil. Sicer pa, preberi še ti...«
Danilo je prebledel in vzel pismo v roke. Ko ga je razkoračen bral, so mu prsti podrhtevali. Za trenutek je tudi on začutil zmešnjavo v možganih. Zaim — stari tovariš. Gjuro, njegov up, zrasel v trpljenju in revoluciji. Mar more biti njegovo vedenje sumljivo? V spominu mu je vstala njegova podoba iz časov prvega poznanstva: tiste oči, ki so žarele v vročem, ganljivem zanosu, besede, stkane iz hrepenenja po pravici, oči.
ki slede veliki misli o bodočih preprostih in čistih odnosih med ljudmi, misel o velikem življenju, v katerem bo človek zaupljivo in ljubeče pristopal k svojemu bližnjemu in ko bodo spoštovali delo preprostih ljudi in ti preprosti ljudje se bodo krepili pri virih kulture in znanja, brez strahu, da bi bili zavrženi, ali da bi jim kdo to preprečeval. Oči. ki vidijo bližnjo svetlobo v znamenju srpa in kladiva, ki bo pregnala somrak nad zaspanimi mesti in vasmi. Oči, polne plemenite vere in častitljive spodobnosti, oči, polne jedkosti zaradi zaostalosti in neprosvetlje-nosti, agonije in* duhovnega mrtvila, ki se šopiri na terišču okamenele preteklosti in priskutne, vsakdanje meščanske melodrame, v kateri se življenje zaspanega podeželja suče vedno na istem mestu, kakor brezumna, enolična vrtavka, ki se umiraj e vrti in vrti ob zvokih godbe na pihala in cerkvenih zvonov. In Danilo je šel v mislih za tem svetlim likom, v katerem se je družila v skladni harmoniji borbena odločnost s trdr.o vero v idejo, ki sije na poti in poganja svet. naprej z močjo neizprosnih zakonov in mednarodne vzajemnosti, za temi bistrimi očmi, v katerih se je utapljalo globoko, osebno.
i!


fr
KDO JE IZDAJALEC?
-v:.	^.

pritajeno trpljenje in plemenite sanje o bližnji pomladi, ki prihaja, da bo zamenjala gluho dobo nesmiselnosti in okrutnp morale.
To je zbudilo v njem mnoge spomine na dogodke med vstajo, ko se je pokazalo, da je Gjuro privržen Partiji in revoluciji s čisto in stanovitno zavestjo. Zakaj naj bi zdaj drugače gledali nanj? Danilo je pomislil: lahko da je bil v nekem pogledu tudi pretirano občutljiv glede na Gjura, kar je prav mogoče in razumljivo spričo izredno težavne in nesrečne Gjurove življenjske poti, toda o svoji veri v Gjurovo poštenost in v revolucionarno predanost tega tihega, skromnega, pohabljenega mladeniča, ne, o tem ni maral razpravljati niti sam s seboj. Bilo bi grdo, neodpustljivo, če bi kaj drugega mislil... To ni kar tako ... Ljudje so vsekakor radi lahkomiselni, kadar hočejo neutemeljeno in neodgovorno govoriti o kom drugem... Mar lahko človek tolikanj izgubi smisel za preprostost in odgovornost? In kako more tale Zaim, stari tovariš in borec, da ... Mar ni to manija, kompleks primitivca, ki sam v sebi nečesa pogreša? . . . Kako bi si to razložili? Res, Zaim ni med tistimi, ki bi jim mogi: očitati lahkomiselnost in nečastne nagibe: je dober tovariš, odkrit, s čvrstim, ustaljenim svetovnim in življenjskim nazorom, izkušen, inteligenten in samoizobražen, široko poznavajoč ljudi in življenje. Za kadrovsko in množično delo. Hm — je zamrmral Danilo skoz stisnjene zobe — brezumje! Zaim nima prav — to je očitno. A zakaj to? Samo to, da nima prav, da je na napačni poti, ne pojasnjuje njegove pobude. Ali se sploh zaveda svojih pobud? Prej bo to, da je prepričan, da dela prav, da ravna pravilno, komunisPčn^ v prid odredu, v prid boju.
Danilo je hudo trpel. Po nečem, kar je Iz-mrmral, ko je zložil pismo, je Miter sklepal, da ne verjame tega, kar je napisano. Zato je zadrhtel v njegovem glasu prizvok je e:
»Kaj praviš? Ti ni všeč?«
Danilo je razumel, kaj je hotel reči Mitar, toda njegove misli so poletele nekam drugam: — zakaj je tako med ljudmi in tovariši in kaj se pravzaprav dogaja v tretjem bataljonu? Mrzlično je iskal razlage za vse to, kajti kolikor je imel Gjura rad in ga je cenil, prav toliko je spoštoval Zaima in mu zaupal.
Delj časa sta molčala. Vtem so se križali njuni pogledi — v Mitrovem tragična, skraj-
na odločnost, v Danilovem motni odsvit notranjega boja. Razdvojenost se je tepla z razumom. Ali je mogoče sprejeti nekaj, kar nasprotuje prepričanju, vesti?
Mitar je menda zaslutil, kaj se dogaja v Danilu. Ali se mu je v oči prikradla puščoba, občutek praznote, ki prihaja vsakikrat, kadar se nanagloma, iznenadno podere naša iluzija, naše prepričanje? Kdo bi mogel vedeti! Zaimovo pismo je prišlo nepričakovano Gjuro pa je Danilov ljubljenec, čvrsto utelešenje temeljitosti, preudarnosti in tovarištva. Najhuje je, da takšna utelešenja v človeku nikoli iznenada ne zamro. Tudi po smrti še žive in zapuščajo nemir, sum in nepokoj. To je Mitar razumel, ampak ...
»Ali mi ne bi povedal, zakaj molčiš? Tu ne moremo odlašati...«
Mitar je razprostrl roke in jih pridržal v zraku. Pogled, napet, strog, samozavesten. Besede so zvenele ostro, kovinsko, kakor če pade svinec na tlak. Glava potisnjena naprej. Danilo ga je redkokdaj videl tako razburjenega, neomahljivega.
Nasproti njemu je bil Danilo strahovito pobit. Doljna ustnica mu je začela trepetati.
»Mitar, mislim, da se je Zaim zmotil. Tegale tu ne morem verjeti.«
Ko je to Izgovoril, je obrnil glavo, da bi se ognil izrazu zaprepaščenja, ki se je začelo kazati na Mitrovem obrazu.
»Za vsako reč je treba pravo mero,« je rekel, ne da bi ga pogledal, »pri Zaimu pa tega ni. Zaim zahteva, da mu verjamemo, a zakaj? Vprašam se — zakaj? Mar sa. zato, ker zahaja Gjuro pogostoma na zasedeno ozemlje? To je čisto navadna neumnost in jaz nočem imeti nič opraviti s tem pismom. Ni dvoma, Zaim gotovo misli najbolje, a katerikrat tudi! dobrohotnost zavede v hudobijo.«
V grlu ga je začelo praskati, zato je trudno odmahnil z roko.
Mitar je zardel. Dovolj mu je bilo vsega. Danilo si marsikaj* dovoljuje.
»Mislim, da ima Zaim prav. Zapeljati smo se dali na krivo pot, ne da bi bili pomislili, kaj vse se lahko iz tega izcimi. Napako moramo popraviti. Mislim, da je treba Gjura takoj odpoklicati.«
Danilo se ni niti ganil. Samo obličje se mu je od iznenadenja naglo spremenilo. Okoli usten so mu poigravali bledi drhfjaji vznemirjenja. Roka se je neudržno tresla
AKTIVNI ODMOR
Odbor za razvedrilo in oddih delavcev pri Republiškem svetu Zveze sindikatov za Slovenijo je skupno z Višjo šolo sa telesno vzgojo in zdravstvenimi delavci izbral nekaj delovnih kolektivov, v katerih bodo organizirali »aktivni odmor«. Ker je ta stvar pri nas še dokaj nova, smo zaprosili direktorja Višje šole za te lesno vzgojo tovariša Draga Stepišnika, ki proučuje ta v prašanja, naj nam podrobneje razloži to zadevo.
Pod pojmom »aktivni odmor« razumemo nekaj minut prosto organiziranega razvedrila v polurnem odmoru med delom. Gre torej za organizirano razvedrilo, ki pa je vendar prostovoljno.
Delavec naj bi deset minut preživel v igri, pri čemer si sprosti duha in telo. Priporočljive so zlasti take igre, pri katerih sodeluje veliko ljudi, ne zavračamo pa tudi drugih, n. pr. namiznega tenisa, odbojke, balinanja itd. V naši šoli zbiramo razne oblike iger z žogo in drugimi predmeti. Predvsem bi pa rad naglasil, da oblika ni tako odločilnega pomena, vendar je že sedaj jasno, da morajo biti za posamezne proizvodne panoge različne, drugačne za fizične, drugačne za umske delavce. Medtem ko so za umske delavce priporočljive take igre ki zahtevajo določen telesni napor, se težkim fizičnim delavcem priporočajo predvsem take, ki razvedre duha.
Pri vsem tem torej ne gre za vrhunski šport, če je treba to sploh še posebej naglašati, marveč za zdravje in razpoloženje delavca-, kar mora konec koncev vplivati tudi na
storilnost. S statistikami so v drugih državah že dokazali, da delovna storilnost po odmoru celo poraste. Ko so primerjali storilnost dveh proizvodnih oddelkov neke tovarne, so ugotovili, da je precej večja v tistem, kjer so imeli »aktivni odmor«.
Mi smo šele na začetku. Namen naših poskusov je v tem. da dobimo znanstvene izsledke glede zdravstvenega stanja ljudi, duševnega razpoloženja in seveda tudi glede storilnosti v takih oddelkih, kjer bodo imeli »aktivni odmor«. To bo dolgotrajno delo. Pri njem pa bodo v vsakem oddelku sodelovali zdravnik, psiholog in športni strokovnjak, ki bodo igre vodili, izbirali najprimernejše oblike aktivnega odmora ter zasledovali rezultate.
Seveda pa bi bilo močno napak, če bi ostali samo pri teh poskusih. Mislim, da bi bila tudi ena izmed nalog odborov za razvedrilo in oddih, ki so jih izvolili na občnih zborih-sindikalnih podružnic, da bi sami poskusili in organizirali razvedrilne - igre v odmoru med delovnim časom, kar v , nekaterih kolektivih že delajo.
•	LED JE PREBIT
Po tragični nesreči, v kateri Je našlo smrt osem nogometašev »Manchester Uniteda«, je bilo mnogo govoric o tem, da športna moštva ne bodo več smela potovati z letalom. Nekateri klubi so celo preložili svoja potovanja, nekateri zamenjali letalo z vlakom, drugi pa so sklenili, da njihova moštva ne bodo nikoli več sedla v letalo. Toda pred dnevi je nogometni klub »Blrmingen city« le sklenil, da bo potoval z letalom. Ta angleški klub pojde na turnejo v Španijo.
•	KDO JE PROFESIONALEC?
Trener sovjetske reprezentance v hokeju na ledu Anatollj Tarasov je takoj po prihodu .v Oslo izjavil, da je v kanadski reprezentanci najmanj 6 do 1 profesionalnih igralcev hokeja na ledu. Kanadski funkcionar pa je obtožil sovjetske igralce, da so profesionalci. Toda priznal je. da je nekaj igralcev njegovega moštva igrala hokej za denar, vendar so pred dvema letoma spet postali amaterji. Težko je reči, kdo je danes profesionalec.
O SOVJETSKI ATLETSKI STROKOVNJAKI PREDLAGAJO
Mednarodna atletska federacija še vedno ni priznala rezultata Jurija Stepanova v skoku v višino — 216 cm — za nov svetovni rekord Vzrok je: Stepanov Je nosil posebno sprinterico z debelim podplatom iz plastične snovi. Sovjetski atletski strokovnjaki predlagajo, naj rekord priznajo ter v bodoče skakalcem v višino dovolijo, da uporabljajo sprinterice z debelim podplatom. Vendar pa sč mnenja, da je treba omejiti debelino podplata na 15 milimetrov. Prav tako pravijo, da podplat ne sme biti iz gumija ali podobne snovi, temveč iz usnja.
0 NAČRTI SO PADLI V VODO
Organizatorji olimpijskih iger, ki bodo 1960 v Rimu, so obljubili, da bodo tekmovanja v rokoborbi v areni starega Koloseja. na kraju, kjer so se pred dvema tisočletjema borili gladiatorji. Govorili so, da bodo stadion preuredili, da bi ustrezal vsem potrebam sodobnega športa. Celo to so predvidevali, da bi bili vsi funkcionarji oblečeni v starodavna oblačila, da bi gledalcem kar najbolj pričarali antično vzdušje. Toda . . . Direktor zavoda za zaščito kulturnih spomenikov v Rimu ni hotel dovoliti športnih tekmovanj v Koloseju in tako so vsi načrti padli v vodo.
% KONEC PREMOČI
V atletskih krogih Evrope Je izzval veliko senzacijo rezultat, ki ga je postavil mladi indijski atlet Milkha Sing. 400 m dolgo progo je pretekel v 46,6 sekunde in se tako uvrstil med dvanajst najboljših tekačev vseh časov na tej progi. Njegovega uspeha ne smemo podcenjevati, saj je tek na 400 m specialiteta ameriških tekačev, ki so v tej disciplini dosegli daleč najboljše rezultate na svetu. Vsekakor kaže, da se bliža konec absolutne premoči evropskih in severnoameriških atletov nad azijskimi. Ne bo treba dolgo čakati novih talentov s tega kontinenta, posebej če upoštevamo, da imajo azijski narodi izredne prirodne sposobnosti za atletiko.
==
sasa
slišijo z raznih strani proti načinu kako j.e bilo izvršeno grupiranje za svetovno nogometno prvenstvo, kaže, da niso brez osnove.
Kako je bilo?
V soboto, 8. februarja, je bil v Stockholmu objavljen razpored reprezentanc po skupinah. Vsi prisotni so videli na velikih tablah, da vodi prvo skupino Nemčijia, drugo Francija, tretjo švedska in četrto Avstrija.,
Po pravilniku FIFE morajo Igrati med seboj prvoplasirani prve in druge skupine im prvo-plasirami tretje im četrte skupine. To bi pomenilo, da bi verjetna zmagovalca v tretji skupini morala igrati proti zmagovalcema četrte skupine Anglije, Brazilije, Sovjetske zveze ali Avstrije. Toda nekomu ta razpored ni bil všeč. Se isti večer so organizatorji sporočili, da bodo zmagovalci prve skupine igrali z zmagovalcem četrte skupine. Tak vrstni red je prineslo drugi dan tudi vse svetovno časopisje-
Toda 24 ur pozneje, je prižel popravek: Zmagovalca prve in druge skupine bosta igrala med seboj in prvoplasirana tretje in četrte med seboj.
Komu je bil potreben ta popravek? Verjetno, Švedski. Švedi so se namreč želeli izogniti močnim nasprotnikom (Sovjet-
Češka : I Jokomotiva“
m ”
©
©
#
S
9
9
IZKORISTIMO ODMOR MED DELOM TUDI ZA ZDRAVO a
ŠPORTNO RAZVEDRILO
ŽREB JE ODLOČIL? •
Zares! Številni protesti, ki se ski zvezi, Angliji in Braziliji)
pa so si pripravili nekoliko lažje nasprotnike, kateri naj bi bi bili po njihovem mišljienju slabši nasprotniki — Paragvaj« Francijia, Jugoslavija in Škotska.

se umika
Slavni češkoslovaški atlet Emil Zatopek je dosegel v začetku leta spet pomembno zmago, saj je bil prvi na krosu v San Sebastjanu. Takrat je izjavil, da se bo počasi umaknil z atletskih stez.
V osemnajstih letih športne kariere in v desetih letih mednarodnih uspehov je ta skromni športnik vtisnil svoje ime za vse čase na vidno mesto športne zgodovine. Že dalj časa so mislili, da nič več ne ogroža slave dolgoprogašev, toda zmaga v San Sebastianu je pokazala, da je še pri močeh. Zdaj je star 36 let in se umika mlajšim, ne da bi čakal, da si z neuspehi zatemni nekdanjo slavo, česar mnogi veliki tekači niso znali storiti.
Zatopek pa mora še nekaj časa trenirati, da »umiri« srce. Kaže, da ima na Češkoslovaškem že naslednika. Sam misli, da bi bil to lahko mladi Jurek, ki je bil na krosu v San Sebastianu tretji. Za svojega naslednika v mednarodnem merilu pa upravičeno šteje Vladimirja Kuca, slovitega sovjetskega tekača, ki je, svojega vzornika še v marsičem prekosil.
Zanimivo je, kakšno mnenje ima Zatopek o najboljših tekačih v zadnjih desetih letih. Na prvo mesto postavlja Vladimirja Kuca, nato slede Piry, Iharoš, Kovacz, Mi-mun, Chataway, Jugoslovan Mihalič, Noriš in Ibotson. Desetega ni, sebe je seveda izpustil. Nam pa je prepuščeno, da ga uvrstimo v prvo desetorico po lastni presoji. Med zadnjimi prav gotovo ne bo. Našega atleta Mihaliča zelo ceni in pravi, da športnikov ne smemo ocenjevati zgolj po rezultatih, ampak tudi po tem, koliko je napravil za šport in kakšen človek je.
Zanj šport ni samo boj za rekorde. Rekord je atrakcija, pa vendar samo del vsega tistega, kar naj šport nudi ljudstvu. Nekemu novinarju je Zatopek dejal: »Šport je dosti koristnejši, kadar ga goji veliko ljudi, kot če drvimo samo za rekordi.«
■
asi
Zatopekov naslednik — Vladimir Kuc
ŠPORTNA ZVEZA SLOVENIJE JE PRIREDILA Z REPUBLIŠKIM SVETOM SINDIKATOV TEČAJ ZA DELAVCE, KI VODIJO ŠPORTNO ŽIVLJENJE V DELOVNIH KOLEKTIVIH
Zakaj se je lij pripetila nesreča v Miinchenu
Skoraj bo minil mesec, odkar se je zgodila pri Miinche-nu tragična nesreča v kateri je našlo smrt sedem nogometašev »Manchester Uniteda«. Toda do danes še niso ugotovili vzroka nesreče.
Z raznih strani se slišijo glasovi, da je do nesreče prišlo zaradi ledu na krilih. Tako vsaj trdijo nemški strokovnjaki. Angleži pa menijo drugače. Strokovnjaki menijo, da do take nesreče ne bi prišlo, če ne bi bile v neposredni bližini letališča previsoke hiše. V zvezi s tem piše londonski »Daily Mail«, da bi morali določiti nepristransko komisijo, ki bi proučila vzroke nesreče, preden bi iz tega nastal škandal.
Gjura odpoklicati kot osumljenca? Nu, Pa vendar: ne glede na to, da je že sama ta domneva »Rad bi te prepričal o nasprotnem. Pre-ne^miselna — ali se Mitar sploh zaveda svo- misli, pa boš tudi sam spregledal. Gjuro je jega sklepa, mar ni žrtev preizkušnje, ki neoporečen in pošten tovariš, tako pošten in presega meje živčne vzdržljivosti? Reagira občutljiv, da bi ga to potrlo in mu ubilo vero kot komandant, ne kot človek. Ni dVoma, v ljudi, v življenje, vase...« kot komandant se mora čutiti odgovornega	Mitar mu je segel v besedo:
za usodo odreda, toda tole je bolj človeško	»A Zaim? Hočeš reči, da ta ni pošten?
vprašanje — ali je mogoče tovariša kar tako	»Tega ne mislim. O Zaimu sem vedno naj-
osramotiti, ga odriniti, ga postaviti na »pran- bolje sodil.« ger« in vse to zavoljo stvari, za katero se	»Zakaj torej braniš Gjura?«
tudi on bojuje, zavoljo načela, katerega tudi	Mitrov glas je zvenel zapovedovalno. Kdaj
on izpoveduje, zavoljo boja, v katerem tudi prej ne bi bil Danilo tega nikoli resno jemal, on sodeluje. Odpoklicati ga in osramotiti kot ker sta bila vedno prisrčna med seboj, ampak ne dovolj zanesljivega in nepreizkušenega, zdaj se je nekaj uprlo v njem. Kako mu je čeprav Gjuro ni tak, čeprav tak nikoli ne bi zabrusil Mitar to vprašanje v obraz! Njegove mogel biti.	-	stisnjene oči, v katerih so zenice poblisnile
Komandant... človek_______ tovariš... Za s sumljivimi iskrami, e — to je bila preveč.
Danila to nikoli niso bili pojmi nečesa ne- Da Mitar ne bi šel tako daleč... določnega, marveč sveta trojica enote, celote Danilo se je vzravnal, in povezanosti. Neslišno je ponavljal v sebi,	»Ti, Mitar, pazi, da ne bo prekipelo.«
da tole, kar Mitar misli in naklepa, ni mo-	»To je moja stvar. Zakaj mi ne odgovoriš,
goče in da je brezciljno. To ni več odnos do kar sem te vprašal?«
stvari, predmeta, smotra, ideologije, marveč Kakor da je začutil porog v Mitrovem odnos do človeka in tovariša. Ce se mu po- glasu. Stala sta si nasproti, napeta in hladna, stavi po robu, je vedel, kaj se bo zgodilo, Ozračje med njima se je zgostilo, težko sta poznal je Mitrovo kri in naravo. Razkol, dihala.
razkol med njima, v štabu odreda. Razkol Mitar je potisnil glavo naprej, podbočil pred sovražno ofenzivo. Pri tej misli je roke, prežal sklonjen kakor razdraže zver. Danilo ves vzdrhtel — mar sme dopustiti, da Danilo je začutil, kako mu šumi kri v bi se to zgodilo, on, komisar odreda?	glavi, Mitrov glas ga je zaskelel v dno duše.
Prišlo je tisto, česar se je bal in kar je v ušesih mu je bobnelo, šumelo, pozvanjalo, slutil od vsega početka — ta prekleti skriv- Mitrov obraz se mu je zdajci zazdel mrzek, nostnik, vohun v odredu, bo vnesel razdor zoprn. Stopil je korak proti njemu, a tisti in nezaupanje. Tole z Gjurom bi bil začetek, mah mu je vstala pred očmi grozotna po-Za sovražnika bi bila to največja zmaga. Ali doba. Ta podoba mu je zavezala jezik in se sme to zgoditi? Preprečiti, preprečiti to, utišala divje utripanje srca. Podoba brez-naj stane, kaj hoče, tako pri Mitru kakor pri giavega štaba v razdoru med komisarjem in Zaimu in Gjuru. Omahoval je manj kakor komandantom. Podoba nestrpnosti in nesloge trenutek. Naglo se je vzravnal in se zastrmel me(j tovariši, in to v trenutku, ko se so-Mitru v oči.	vražnik pripravlja, da bo odred napadel in
»Mitar, tega ne boš storil, tega nc smeš uničil, storiti. To bi Gjura ubilo ... poznam ga . .. Mitar je stal razkoračen, podbočen. Zenice in zavedati se moraš, da bi nas to zavedlo so se mu lesketale.
v še hujše napake.«	Danilu se je vrtelo v glavi. Gle' ’ je v
Bilo je, kakor da stojita drug tik drugega, komandanta, pa ga ni videl, njegov lik se je Mitar se mu je zazrl v zenice.	izgubljal pred podobo razbitega odreda, ko-
»Kar je treba storiti, bom storil...«	Ione mrtvih in ranjenih, zažganih bolnišnic.
Ni mogoče dvomiti: če je Mitar prepričan, onemelih lic beguncev... da s tem popravlja napako, bo tudi storil, Nato je spet zaslišal od daleč znani vseeno če bo to tovariša za vedno zdrobilo rogljivi glas. Mitrov glas. in ranilo. Takoj in brez obotavljanja. Ni ). Danilo vso noč ni zaspal. Kolena so se u ki bi mu bil mogel ugovarjati. Mitar je bi! šibila, toda ne od utrujenosti. Oči so se za-tak, in Danilo se je tega predobro zavedal, pirale, rade bi se bile zaprle. Pa ne od ne-
spečnosti. Strašna podoba je rastla pred njim, širila se je v nedogled, brez konca in brez smisla. Telo se mu je ohlajalo.
Danilo se je zbal. Odločil se je, da se bo vdal.
Počasi je snel pas spištolo. Mitar je opazil, kako so se Danilu tresle roke. Mitar je pazil boleče umiranje v njegovih očeh. Umiralo je nekaj velikega, človeškega, plemenitega. Videl je duševni zlom na njegovem obrazu, potrtem in do skrajnosti razobličenem.
Danilo je odložil pas in pištolo. Roka mu je bila negotova, omahovala je. Mitar jo je hotel pridržati.
»Kaj ... Kaj pa delaš?«
, Danilu so se napenjale prsi — ali love sapo?
»Vem, kam bo to dovedlo ...«
Danilov glas je bil trd, razbit, a tako bolestno- ganljiv, da je Mitar, nehote ganjen, odstopil za korak.
»Hočem, da se do kraja pogovoriva.«
Danilo ni več hotel govoriti o tem. Ni bii več toliko pri močeh, da bi se postavljal po robu, čutil je, kako mu grozovit privid prebija možgane, privid nevarnosti in nesreče za odred, ki jo lahko on prikliče, ki jo lahko Mitar povzroči in jo je treba prepreči'! če hoče ohraniti odred pri življenju.
Molče se je obrnil in se nameril k vratom. Koraki so se mu vlekli negotovo, kakor tistemu, ki se je pregrešil zoper svojo vest. je prepričan, da ravna nasprotno, zoper svojo vest.
Danilo seveda ni mogel opaziti sprememb, ki so v trenutku nastale v Mitru. Ko se je Danilo napotil k vratom, je Mitar najprej do ušes zardel. Besno je škrtnil z zobmi — znak, da je od togote ves iz sebe. Brezumen bes, bes zaradi omahovanja in polovičarstva, bes na osebna čustva — pa breme malodušja in dekadence.
Tedaj mu je padel pogled na Danilov hrbet. Slišal je slabotni šum njegovih korakov. Ali je bil to šum ali nekakšna nejasna intonacija v njegovih možganih, nekaj kakor neslišen in nerazumljiv očitek samemu sebi? In kakor da se je začelo v njem nekaj trgati, kos za kosom, vedno hitreje, hitreje. Kri mu je začela odtekati iz glave.
Vzkliknil je za komisarjem:
»Stoj, Danilo, kam greš?«
Danilo se je obrnil in .ga postrani po-
gledal. Mitar je znižal glas: »Kam sl se namenil? In kaj pomenijo tiste besede?«
»Mislim, da si me lahko razumel.«
Mitar ga je nemo gledal in stopil bliže.
»Razumel, razumel?«
»Ne morem soglašati s tem, kar si sklenil Storiti z Gjurom. Pa tudi odvrniti te ne morem, ker me nočeš razumeti. Ko bi ti le sprevidel, kolikšno gorje boš povzročil! To bi bil razkol med nami, tovariši in komunisti. Ustvarjanje nezdravega, nevarnega vzdušja. To bi bil naš konec.«
Danilo je govoril počasi in Mitar je čutil vsako njegovo besedo kakor hladen udarec z jeklom po glavi. Toda, za čudo, ni prasnil, marveč je čisto mirno odgovoril:
»Razumeti? Jaz mislim na odgovornost!«
»Ne govoriva o tem. Kaj bi razpravljala o odgovornosti! Tu se ne bova nikoli sporazumela. Odgovornost — to je vendarle nekaj več kakor navadna zavest dolžnosti, reda. To je etika vsakega posameznika, stvar prepričanja, samoodrekanja. Tega ti ne boš nikoli razumel. Preveč samovoljen si, preveč elementaren, da bi to razumel.«
Danilo je malo postal pa se je spet obrnil in se napotil k vratom, toda Mitar mu je iznenada stopil na pot. Po dveh skokih se je znašel pred njim. Pobledele ustne s- 'e mu tresle kakor v vročici.
»Slišiš!« je rekel skoz zobe. »Tako ne smeš, tako ti ne smeš govoriti.«
Danilo je trenil.
»Pusti to, Mitar. Razumi, da jaz in ti nisva isto. Ti lahko zažgeš tri vasi in ostaneš prepričan, da si storil nekaj dobrega. To je zate stvar, ali razumeš, jaz pa gledam na ljudi, ne na stvari, zame so ljudje bolj važni.«
Tedaj se je zgodilo nekaj, česar Danilo ni mogel verjeti, čeprav se je zgodilo vpričo njega. Kolikor je bilo neverjetno, tolikanj je bilo pretresljivo. Po Danilovih besedah je preletel Mitrovo obličje strašen krč, vratno jabolko mu je bliskovito poskakovalo. Kakor velikan je huknil, nato pa onemel. Bilo je, kakor da se bo njegova velikanska moč v drhtenju mahoma razpršila, telo se je kratko malo topilo in se manjšalo. Lepo se je videlo, kako mu je izpod osteklenega očesa šinila kaplja, velika kakor vinska jagoda, i naposled — Danilo je razločno slišal — je nekaj iznenada in strahovito počilo v njegovih prsih.
»N&... poglej ...,« je rekel z glasom, ki ga je Danilo komaj prepoznal, pa je zgrabil Zaimovo pismo in ga raztrgal na kosce. Pri tem je negibno gledal v Danila, bled in skrušen. »Poglej, to storim... ti zahtevaš samoodrekanje, individualno etiko, na — tu je,« je končal in razmetal ostanke puma naokoli. Frfotali so okoli Danila kakor plavajoče bele snežinke.
Ganjen se je Danilo trudil, da bi našel ustrezno besedo. Kolikor je pomnil, se je zgodilo prvič, da je Mitar Danovič tako ravnal. Pa kako! Koliko truda je stalo Mitra, se je videlo po njegovi skrušenosti. Nato se je Mitar naglo in brez besede oddaljil, stopil k oknu in se zagledal v obsijane vrhove. Naposled je precedil skoz zobe hladno kakor umiraj e:
»Bilo je prvič in poslednjič, da sva se o tem pogovarjala. Imaš prav! Pisma ni več. Pojdi v Gornje Gorovo in poglej, kako je.«
Ko je umolknil, še vedno s hrbtom obrnjen proti Danilu in z očmi negibno uprtimi v sanjave daljave, je Danilo natanko vedel, da ne bo spravil niti besede več iz njega. Prečudno, tudi njega samega ni mikalo, da bi rekel še karkoli. Mitrova volja, četudi poražena, je nepremagljivo legla nanj. Danilovo srce je zaznalo prej kakor razum, da se ji mora podrediti. Eno pa je bilo pri tem vendarle jasno: tale spopad je ostal za Mitra nekaj takega, česar si nikoli več ne bo želel. Njuna sloga in tovarišija sta bili za vedno zapečateni.
A ta dan Danilo ni odšel v Gornje Gorovo. Preutrujeno telo in duh sta zahtevala malo sna, povrh so ga še nekateri nujni opravki zadržali v štabu. Sklenil je, da bo šel na pot jutri, dvaindvajsetega maja. Mitrova silovita narava pa si je drugače dala duška. Tisto jutro je, tešč in ne da bi s kom spregovoril, skočil na kobilo in pohitel proti Lognju, kjer so bili deli'prvega bataljona. Do večera ni nihče slišal zanj, minila je tudi noč in šele proti jutru so prinesli kurirji glasove o čudnem pogromu, ki ga je napravil Mitar na nekem delu okupiranega ozemlja. Kakor da je udaril po ustaših bič sodnega dne — zmešnjava, preplah, smrt. Bliskovito in neizprosno, r^ti ; tiče se niso utegnile umakniti. Samo požari, ki so rdeče odsevali na temačnem nebu, so kazali sled za Mitrom.
Tak je bil Mitar Danovič.
liiiii
iii«i
-.	^	.	.	. 'i
REPUBLIKA

DIREKTORJEV PREDLO«
Za naipad na Pipana s,0 kmalu zvedela vsa rudarska naselja. Mera o« bila polna. Rudarji so zasedli jame, nagnali rudniške uslužbence, se oborožili in proglas:P >'on>ib,,ko. Gibanje je vodil izvoljeni centralni kiomile, k,i mu je pied-sedoval Ivan Pipan, njegova člana pa sta bila še Ivan To~ netti ter Josip Maoilis. V vseh rudarskih nase.! ih so izvolili rudarske sve'e. pren r-p-.-e1,,' -na postavili rdeče straže«, vso ceste minirali ter razp.s_.: splošno mobilizacijo vseh za orožje sposobnih prebivaicev.
Rabinska republika je živela polnih 37 dni. Rudarji so sama upravljali rudnik. Po izdaji so morali 8. aprila 1921 kloniti pred močno italijansko vojaško silo.
Vse voditelje gibanja so zaprli. med njiiimi tudi Pipana ter veliko rudarjev. Do procesa ni prišlo, ker |je bila prej razpisana amnestija za vse politične prestopke. Pipam je moral zbe^.
žali v Ameriko, kjer je, os ta zvest borec za pravice delavskega razreda vse do svoje smrti 1925. leta, ko so ga zahrbtno umorili.
V spomin na te dogodke praznujejo hrvašk>- rudarji; vsako leto 2. marca svoj rudarski praznik, letos pa so slovesno proslavili 150-letnico istrskih rudnikov.	B. D.
3
veti
Nihče se toliko ne moti kakor tisti, ki trdi, da je nezmotljiv.
Lahko, da si bolj pretkan kakor kdo drug, toda nikdar nisi bolj pretkan kakor vsi drugi.
•
Sovraštvo slabičev ni tako nevarno kakor njih prijateljstvo. v
Tovariši, to je samo predlog. Toda ko boste o njem odločali, pomnite, kdo je to predlagal.
Prvi pisani dokument o ru-<fairjih oz Riaše datira iz leta MO?. Ze odsthdob so delajst v hjeim tudi sltovemski rudarji, zlasti Brimopoi. Ko pa ie leta 1885 prevzela rudnik Trbovelj-rtoa piremiogokopna družba, (jiith je bilo še yel|iiko več.
Takrat sio bili delovni pogoji V .rudniku sila slabi. Delailj so
po 12 ur na dan za borno mezdo 15 do 16 kron. Na mnogih delovnih mestih je rudarjem segala voda do kolen, pa tudt do pasu, zato so zelo pogosto stavkailii. Od leta 1900 do 1910 s« je zvrstilo kar šest stavk, v ‘katerih sio &i .rudarji'	pri borili j
osemurni delavnik Im malto boljše delovne pogoje. Med pr-
KRIŽANKA ŠT. 9
T~	2	3	4	5	6	||	7	a	9	40	44	r*
i5~						LJ	'u.					
<5						16						
"tir					<9				20	I	21	
. )		22		25						24	n		
25	26		2?						za		29	50
		32		33			1	3S				
35~			ifc			n	57					
aa-"						______	II						
vo svetovno vojno so organizirali rudarji več sabotaž in diverzij, zaradi česar so mnoge kazensko poslali na fronto ali pa so jih zaprli v trdnjave.
Ko (je po -prvi svetovni vojni prevzela rudnike italijanska družba, se je položaj 'rudarjev še poslabšal. Moralj so delati tudi po dvanajst Ur na dan, postavili so jim tako visoke norme, da jih ni bilo moč doseči, za vsako malenkost pa so jpim priitrgovalli zaslužek. Potrpljenje rudarjev je prekipelo 1921. leta.
Začelo se je z napadom fašistov na Ivana Pipana, taljnika rudarskega sindikata tar vidnega socialističnega voditelja, Fa-isti so ga napadli v Pazinu, ga iekti po ulicah ter prete>pavali : gorjačami. Pipan je bil dioma z Gorice in po poklicu rudar, benem pa je dosti pisal za de-avsfce časopise.
Julija Craddock Je imela petintrideset let, a nikdar v življenju ni bila ne lepa ne privlačna. Petintrideset let je minilo — mladost in zrela doba — brez, lepote, brez mikavnosti. Bila je iz leta v leto -grša. Od petnajstletnega dela v kuhinji in nad koritom za pranje, ji je telo postalo okorno in mišičasto, lasje trdi in umazani, lica polna gub, medtem ko so se ji prsi povesile kakor poklopec pri sedlu. Moškim je bila zoprna. Celo Joe, njen mož, ji je zmeraj rekel »stara«.
Sedaj pa je Julija umrla.
Smrt ji je bila odškodnina. Odškodnina za nelep obraz in telo, za tegobe njenega življenja. Vse življenje je bila bedna — enajstero otrok, štirinajst krav in velika kurja družina. In osem umazanih svinj. Delo, delo in samo delo, od štirih zjutraj do devetih zvečer, nikoli ni počivala, nikoli ni šla v mesto, še okopati se ni utegnila nikoli. Joe je prav tako ves čas delal. Vendar mu ni delo ničesar prinašalo razen bolečin v križu,

grenkobe in siromaštva. Več ko je delal, bolj reVen je bil. Ko je jeseni pripravil dvajset zabojev bombaža, je cena padla, da je le s težavo plačal gnoj — včasih še tega ne. Kadar pa je cena poskočila za trideset funtov, zaradi suše m vlage ni imel bombaža naprodaj. Življenje Joa in Julije ni bilo vredno piškavega oreha.
Sedaj pa je bila Julija mrtva. Nikoli ni bila lepa, nikoli tudi ni mislila, da je lepa. Nikdar ni občutila svile na svoji koži, pudra na nosu, rdečila na licih in nikoli ni imela čistih nohtov.
Prišel je pogrebnik in jo odnesel. Naslednje jutro jo je prinesel nazaj, da bi jo popoldne pokopali na pokopališču zraven parka, v katerem prirejajo zborovanja.
Joe dolgo ni mogel verjeti, da je to Julija. A našel je fotografijo, ki mu jo je bila dala nekaj tednov pred poroko. In tedaj je videl, da je res Julija. Taka je bila ko mlado dekle.
Julijo so okopali in ji umili glavo. Imela je bele roke In čiste nohte, obraz gladek, napudran in naličen. Ko so ji dali še bombaž v usta, so izginile tudi udrtine na licih. Nenadpma je Julija postala lepa. Joe ni mogel odvrniti pogleda z nje. Ves dan je sedel ob krsti, tiho jokal in se čudil njeni lepoti. Bila je v nogavicah in v srajci, vrh tega je imela ko morje modro svileno obleko brez rokavov in na prsih globoko izrezano.
Popoldne so jo z njeno lepoto vred pokopali na pokopališču poleg parka, kjer prirejajo zborovanja. Joe je do zadnjega prosil, naj bt pogreb preložili na naslednji dan, vendar ga pogrebnik ni hotel uslišati. Saj tudi ni vedel, zakaj.
Julijini otroci, razen dveh najstarejših, niso vedeli, kaj se je zgodilo z njihovo materjo. Minilo je nekaj let, preden se jim je zbistrilo, da je bilo truplo, ki ga je prinesel pogrebnik, truplo Julije, njihove matere.
»Ampak tista ženska v krsti je bila lepa,« so govorili.
»Da,« jim je zmeraj enako odgovoril Joe, »Julija, vaša mati, je bila lepa ženska.«
Potem je stopil k skrinj^ in vzel iz nje sliko, da so jo skupaj občudovali.	Prevedel Br. Kozino
PlSe-IoNE .SELIŠKAR
............—— ____
RIŠE-MARJANCA JEMfcC
Vodoravno: 1. azijska drža-va> ki je nedavno 'sklenila federacijo z Egiptom, 7. seznam, imenik, d3. slovenski narodni het,oj. generalpodpolkovnik (Dušan, partizansko ime To-thaž), 14. odlok, 15. področje, rudniški okraj, 16. pritlikavo drevo, 17. moško ime, 18. veliko mesto v ČSR, 19. likovna umetnina, 21. slovenski tednik za razvedrilo, 22. prebivalci sosednje države, 25. kratica za “■pokrajinski komite«, 27. madžarsko žensko ime, 28. svojeglavost, trdovratnost, 31. ločil-bi veznik, 33. vrsta vrbe, 34. Popularni avstrijski operetni skladatelj (»Dežela smehljaja«), 35. baraka, bajta, 37. obrok vojaške hrane, 38. zgodovinsko ' mestece pri Splitu, 39. iz raznih sestavin skuhano
zdravilo.
Navpično: 1. briga, 2. trščico« 3. ubožni, siromašni, 4. topel, slaboumneži, 5. črka sta-tocerkvenoslovanske abecede (tudi srbohrvaški veznik), 6. ploskovna mera, 7. rudniški
kraj na Notranjskem, 8. pripadnica evropskega naroda, 9. začetnici pesnika slovenske Moderne, 10. obdobja, 11. pripadnik naroda, ki je nekdaj prebival v večini Evrope, 12. cent, 16. ilovica, 19. besednjak, 20. žična napeljava za oddajanje in sprejemanje radijskih valov, 23. dokaz, da osumljenec ni bil na kraju zločina, 24. strojar kozjega ali jelenjega usnja, 25. pogodba, sporazum, 26. dušljiv plin zelenkaste barve, 29. mazila, 30. riževo žganje, 32. drugo ime za zemljo pod 16. navpično, 34. afriška žival, 36. vas pod Krimom, 37. dva različna soglasnika.
REŠITEV KRIŽANKE ST. 8
Vodoravno: 1. volitve, 8. Kidrič, 14. starost, 15. skloni, 16. tobak, 17. bž, 19. saper, 20. Aron, 21. Mirk, 23. kosi, 24. jed, 28. moč, 29. pav, 30. p. ^s., 32. kolkovan, 35. lop, 36. krut, 38. eter, 39. siri. 40. Labin, 42. od, 43. otrok. 44. olikan, 46. rubrike, 48. rokada, 49. opan-kar.
,61. Mula se je počasi počasi le opomogla. Privadila se je otrok, otrokom pa je bila pohlevna žival v veliko veselje. Tinček in Mojčka sta jo že lahko zajahala, Martinček, mojster, ji je skrpal že kar čedno sedlo in uzdo, babica pa, ki se je z otroki vred veselila živali, si je mislila: io je sreča v nesreči! Otroci bodo laže prenašali žalost.
62. Glejte, in otrokom je uspelo mulo ozdraviti! Njena črna dlaka se je pričela spet svetiti, rebra so se pokrila z mesom, trebušček se ji je spet napel in spet je postala močna. In že je pričela sirotam pomagati. Nosila jim je drva, vlačila h kovačnici ožgane hlode in ker je bila tako lepa in vitka, so ji dali otroci ime: Srna. Otroci in živali pa so vedno veliki prijatelji.
63. Pa tudi Martinčku je bilo zdaj laže. Sovražnik se je spet zaril v svoje utrjene konarne in bunkerje, brigada je spet obvladovala vse hribe naokoli. Spet so kurirji trkali na okence kovačnice in spet je postal Martinček sel z važnimi sporočili. Toda zdaj je imel mulo in na muli jahaje je lahko naglo izvrSil, kar so mu iz brigade sporočili.
jKKNavBsrausM'«
OB KONCU LETA ČLANI
B prejeli za redno čl 550 dinarjev pa ce
POLJUDNOZN
KUBI
OB KONCU LETA BODO
ČLANI PREŠERNOVE DRUŽBE
Prejeli za redno članarino 320 dinarjev pet knjig, za 550 dinarjev pa celo sedem knjig. Ena izmed njih je
POLJUDNOZNANSTVENO DELO »STEPSKE IN PUŠČAVSKE ŽIVALI«
Izšlo bo namesto napovedane knjige »Kruh«, hkrati bo to prva samostojna knjiga v zbirki »Po živalskem svetu«, ki bo štela 4 do 5 zvezkov. V tej knjigi bodo zbrani najboljši sestavki očividcev-naravoslovcev, lovcev in ljubiteljev živali od A. Brehma pa do W. Disneya.
V letošnji program je Prešernova družba uvrstila tudi »El Verdugo« in druge zanimive zgodbe francoskega pripovednika Honoreja de Balzaca.
Prepričani smo, da smo s to spremembo programa ustregli prav vsem ljubiteljem knjig.
POHITITE Z VPISOM! ČLANE VPISUJEJO POVERJENIKI PREŠERNOVE DRUŽBE, KI SO SKORAJ V VSEH ŠOLAH IN VEČJIH PODJETJIH, VSE KNJIGARNE, PODRUŽNICE SLOVENSKEGA POROČEVALCA IN LJUDSKE PRAVICE IN UPRAVA V LJUBLJANI, ERJAVČEVA CESTA 14 a.
* B*** ■ *■ »»E!

64. »Mulo bo treba partizanom vrniti!« je nekoč dejala babica. »Tam jo bolj potrebujejo kot mi tukaj.« — »To se razume!« je dejal Martinček in okrtačil Srno tako, da se je svetila ko žamet. »Še danes jo bom odpeljal v brigado.« Tinek in Mojčka pa v jok. Objemala sta jo in božala, Srna pa je začutila do teh otrok veliko ljubezen.
65. Mula je pač žival, ki ima tudi svojo pamet. Včasih še večjo ko človek. Ko je Srna začutila žalost teh otrok, se ji je nekaj v srcu utrgalo. »Pojdiva, Srna!« ji je dejal Martinček. »V partizansko službo moraš!« Prijel je za povodec, in mula, poprej tako ubogljiva, se ni premaknila nikamor. In naj je Martinček še tako vlekel za povodec, mula je ostala trdovratna.
66. Tinek in Mojčka, vsa umazana od solz, sta veselo spogledala in tudi babica se je hahljala, ko videla, kako se je uboga žival navezala na otroj Toda, kaj se hoče, dolžnost je dolžnost. Martinčič je zajahal, češ tako bo šla raje z doma. Toda &r ga je po strani pogledala, s»|, gp, je imela rada ' hudo ji je bilo, ko ga je stresla raz sebe.
IZPOVED FRANCOSKEGA NOVINARJA, KI JO JE PARIŠKA POLICIJA ZAPLENILA
Uklenjena resnica
Odlomek iz knjige »Vprašanje«, ki jo je napisal francoski novinar Henry Alleg v alžirskih zaporih
V PARIZU JE PRED NEDAVNIM IZŠLA KNJIGA POD NASLOVOM »VPRAŠANJE«. NAPISAL JO JE FRANCOSKI NOVINAR HENRV ALLEG, KI ZE NEKAJ MESECEV SEDI V ALŽIRSKEM ZAPORU, OBTOŽEN, DA JE PODPIRAL OSVOBODILNO GIBANJE ALZIRCEV. KNJIGA GOVORI O NASILJU FRANCOSKIH ORGANOV V ALZl-RU, O MUČENJU ČLANOV OSVOBODILNEGA GIBANJA IN NJIHOVIH SIMPATIZERJEV. NAPREDNI FRANCOSKI TISK JO JE IMENOVAL: »NAJPRETRESLJIVEJSA KNJIGA LETA«.
PARIŠKI TEDNIK »OBSERVATEUR« JE V SVOJI ZADNJI ŠTEVILKI OBJAVIL ODLOMEK IZ TE KNJIGE. PREFEKTURA PARIŠKE POLICIJE PA JE ČASNIK PREPOVEDALA IN ZAPLENILA.
OBJAVLJAMO ODLOMEK IZ KNJIGE »VPRAŠANJE«, KI GA JE PRIOBČIL ZAPLENJENI »OBSERVATEUR«.
... N. N. se je smejal in mi mahal pred očmi s kleščami, na katerih so bile elektrode. Gladko' jeklo se je oddaljevalo in približevalo. Potlej mi je pritrdil prvo elektrodo na desno uho, drugo pa na prst desne roke...
»Govori, gad...«
Nenadoma sem se vzpel in zarjul na ves glas. Drugi mučitelj, M. M., mi je spustil električni tok v telo. Zdelo se mi je, kot da mi hočejo iztrgati srce. Zvijal sem se in stokal, medtem pa je M. M. upravljal z magnetom in električni udarci so se vrstili drug za drugim — brez konca... V istem ritmu je M. M. ponavljal edino, vedno enako vprašanje:
»Kje si se skrival...?«
In potem: »Govori! Slišiš, gad, če ne, bo po tebi! Spregovoril boš. Slišiš, ti boš govoril ...!•“
Njegov obraz je bil tik pred mojim, skoraj se me je dotikal, ko je vpil:
»Boš spregovoril! Tukaj vsi govorijo... Vojskovali smo se v Indokini. Tam smo vas spoznali. Tukaj pa — tu je Gestapo. Poznaš Gestapo?"	•
Nadaljeval je ironično:
»Ti si pisal v časopisih o mučenju, gad. Lepo, sedaj bo deseta brigada DP pisala članke o tebi.. .■“
Tedaj sem zaslišal za seboj smeh mučiteljev.
»Saj si pravzaprav že mrtev
..«
Ko so me za hip prenehali mučiti, sem se obrnil k njemu, rekoč:
»Grešite: pokorili se boste za to!«
N. N. se je razjezil in do konca obrnil pojačevalec svojega magneta.
»Vsakokrat, kadar mi boš pridigal, jo boš znova dobil.«
Zvil je mojo srajco v kroglo in mi jo zatlačil v usta. Mučenje se je nadaljevalo. Z vsemi močmi sem stiskal srajco med zobmi. Nenadoma sem začutil, kot bi me ugriznila divja zver in me trgala na kose. N. N. se je smejal in mi porival klešče med noge. Tresljaji so postali tako močni, da se je vrv, ki mi je vezala noge, razvezala. Spet so me zvezali in nadaljevali...
Kmalu je neki poročnik zamenjal N. N. Odvil je s klešč tanko žico in jo pomikal po mojih prsih. Električni tok me je stresa! bolj in bolj. Polili so me z vodo in potem je bilo še huje. Končno so prenehali.
S težavo sem se dvignil in oblekel hlače ter suknjič. B. B. je stal pred menoj. Moja kravata je ležala na mizi. Vzel jo je in mi jo zavezal okrog vratu kot vrv. Med smehom me je potegnil za seboj in vlekel kot psa. Tako me je privlekel do sosedne pisarne.
»Torej, boš govoril? Po tebi bo, razumeš? Saj si pravzaprav že mrtev ...«
»Težko je, Henry ...«
»Pripeljite Odena1,« je dejal M. M., »v drugi stavbi je.«
B. B. me je pretepal, vsi drugi pa so sedeli na mizi in naju gledali. Očala so. mi že zdavnaj odletela ...
»No, Oden, povejte mu, kaj ga čaka,« je dejal M. M.
B. B. mi dvigne glavo. Nad seboj sem zagledal bled in zbegan obraz svojega prijatelja Odena, ki me je gledal, medtem ko sem se skušal dvigniti na kolena.
»Povejte mu!« je dejal M. M.
»Težko je, Henry ...«
Odpeljali so ga. B. B. me je dvignil. Bil je ves iz sebe.
»Poslušaj, gad, omlatil si!«
Spet so me tepli po glavi in me suvali z nogami v trebuh.
»Tako bodo ravnali s teboj tudi v Franciji. Tvoj Duclos1 in Mitterand’ — tudi z njima bomo storili isto. In tvojo cipo. Republiko, tudi njo bomo vrgli v zrak. Govoril boš, pravim ti...«
Padalci se zabavajo
B. B. me je potegnil v prvo sobo, kjer sta bila deska in magnet. Zagledal sem golega muslimana, ki so ga med pretepanjem dvignili in potisnili v hodnik. Medtem ko so se B. B.- M. M. in drugi zabavali z menoj, je nekaj mučiteljev opravljalo drugo »delo«. »Izpraševali« so nekega osumljenca in niso zgubljali časa.
P. P. me je privezal k deski. Začelo se je novo mučenje. V mučiteljevih rokah sem zagledal večji aparat, kot je bil prejšnji. Tudi v bolečini sem občutil razliko. Ni 'bilo ostrih in hitrih zbodljajev; sedaj je bila bolečina mirna, globoko je pretresala mišice in jih zvijala.
»Znaš plavati?« me je vprašal P. P. »Ce ne znaš, te bomo naučili. Pod pipo z njim...«
Vzdržal sem le nekaj trenutkov
Dvignili so me skupno z desko, h kateri sem bil privezan, ih me odnesli v kuhinjo. Položili so me na umivalnik. Tik nad glavo sem zagledal pipo. Trije padalci so držali za dfugi konec deske. V polmraku sem razločil kapetana Z. Z., ki je, kot je kazalo, prevzel, vodstvo operacije. P. P. je pritrjeval na pipo gumijasto cev. Potem mi je zavil glavo v nekakšno cunjo in mi s kle-
ščami stisnil nos. Hotel mi je poriniti v usta kos lesa, da jih ne bi mogel zapreti in odriniti cevi. Ko je bilo vse pripravljeno, mi je dejal:
»Ce boš hotel spregovoriti, pomigaj s prsti.«
In odprl je pipo. Cunja je bila takoj polna vode. Voda mi je drla v nos, usta, po obrazu ... Stiskal sem grlo in se trudil, da bi je požrl čimmanj in kolikor mogoče dolgo zadržal v pljučih zrak. Toda zdržal sem le nekaj trenutkov. Čutil sem, da se davim in strah pred smrtjo me je vsega prevzel. Kljub trdni želji, da bi zdržal, sem začel divje premikati prste.
»Glej ga, spregovoril bo,« je dejal nekdo.
Nisem spregovoril
Zaprli so pipo in mi vzeli cunjo z obraza. Zadihal sem. V senci sem zagledal poročnika in kapetana s cigareto v ustih ... Tolkli so me po trebuhu, da bi mi iztisnili vodo iz telesa.
»Torej?«
Nisem spregovoril.
»Potisnite ga pod pipo!«
Tokrat sem tako stisnil pesti, da sem si zaril nohte v dlani. Sklenil sem, da ne bom premaknil prstov. Pa čeprav umrem...
Potlej sem izgubil zavest.
Ko spm spet odprl oči, sem porabil nekaj minut, preden sem ugotovil, kje sem. Ležal sem med padalci, razvezan, gol... Zagledal sem M. M., ki se je sklanjal nad menoj.
»Dobro je,« je dejal, »osvešča se.« In meni: »Veš, malo je manjkalo, pa bi bilo po tebi. Ne smeš misliti, da boš vsakokrat padel v nezavest. Vstani!«
»Malo bi ga lahko pekli...«
Dvignili so me, me tolkli in me kot žogo metali drug drugemu.
»Kaj bi še počeli z njim?« je vprašal nekdo. Zaslišal sem: »Kaj, če bi ga pekli?«
»Glej,« je dejal M. M. radovedno, »kaj kakega pa še nisem videl.«
Porinili so me v kuhinjo. P. P. mi je povezal sklepe z vlažno cunjo in jih tesno zvezal z vrvjo. Potem so me dvignili in me z glavo navzdol obesili na železno palico, ki je štrlela iz zidu nad umivalnikom. Videl sem, kako je P. P. zažigal pred mojimi očmi baklo papirja in nenadoma sem občutil plamen na nogah, med nogami... Nekdo me je udaril v trebuh in spet, spet... Potem mi je žgal bradavici na prsih. Spet sem izgubil zavest.
Končno sem zagledal škornje, ki so šli proti meni, obraz in oči, ki so me gledale:
»Ali boš govoril? Si se premislil?«
Zrl sem vanj in molčal.
»Odvežite ga!«
P. P. n-« je odvezal in padel sem na cementna tla.
Prve človeške besede
»Vstani!«
Tega nisem zmogel. Podpirali so me. Noge so mi tako zatekle, da se mi je zdelo, kot bi hodil po oblakih. Oblekel sem suknjič in hlače ter se skotalil po stopnicah. Neki padalec me je pobral, postavil s hrbtom proti zidu in me podpiral z obema rokama. Tresel sem se od mraza in živčne izčrpanosti. P. P. je prišel po stopnicah in dejal: »Hodi!« Porinil me je in z enim udarcem zbil na tla.
»Ali ne vidiš, da je slab,« je dejal nekdo, »pusti ga pri miru.«
To so bile prve človeške besede, ki sem jih slišal.
»Takšne tipe bi morali takoj ubiti,« je dejal moj mučitelj.
Hodniki so medtem oživeli. Čakal sem svoje krvnike. Toda B. B. je prišel sam. Porinil me je do stopnic in dejal: Nate ga, major...«
Pred mano je stal padalski major. Bil je visok in zgrbljen, zelo suh. Vprašal me je:
»Vi ste novinar? Potem boste razumeli, kaj hočemo zvedeti. Morali bi nam poročati.«
»Če ne boš govoril, bomo vzeli tvojo ženo!«
Spet so me odpeljali v ječo. Nekaj trenutkov kasneje se je B. B. ponovno poja-
vil. Spremljal ga je M. M. Dejal mi je: »Se vedno nočeš govoriti? Vedi, da bomo vztrajali do konca.« In spet so me tepli.
»Slišiš,« je dejal M. M., »kaj ti vse to koristi. Ce ne boš spregovoril, bomo zaslišali tvojo ženo. Misliš, da bo vzdržala?«
B. B. sc je sklonil k meni:
»Misliš, da so tvoji otroci varni, ker so v Franciji? Lahko jih pripeljemo, kadar hočemo..
»Ne preostane vam drugega, kot samomor«
Ko so se po dolgem času spet odprla vrata, sem zagledal dva oficirja, ki jih še nikdar nisem videl. Eden je počepnil predme in mi položil roko na ramo, kot bi si želel pridobiti moje zaupanje.
»Jaz sem pribočnik generala T. T. Zal mi je, da vas vidim takšnega. Šestintrideset let imate. To je premalo za smrt.«
Ukazal je ostalim, naj gredo. Vrata so se zaprla. Ostala sva sama.
rr '
teli
Zgoraj: Minuli teden sta Združena arabska republika in Jemen ustanovila federativno zvezo, ki se bo imenovala Združene arabske države. S tem je bil storjen nov korak k združitvi Arabcev. Združene arabske države merijo 1,380.359 km8 (združena republika 1,165.359 km!, Jemen 195.000 kms in imajo 32 milijonov prebivalcev (združena republika 27 milijonov, Jemen pa 5 milijonov).
Levo: Francosko nasilje v Alžiru nima meja. Alširee, Id sodelujejo z osvobodilnim gibanjem, zapirajo v takšne, v zemljo skopano jame, prepletene z bodečo žico...
Spodaj: Pogajanja med ciprskimi Grki in Britanci ter med Grki, Turki in Britanci o usodi Cipra so se končala, ciprski problem pa se ni premaknil z mrtve točke. Zato so se ciprski Grki spet začeli npiratl britanski kolonialni vladavini, ki odgovarja z aretacijami, pretepanjem itd. Na sliki vidimo aretirane ciprske Grke, ki jih vodijo v ječo.
»Bojite se, da bi ljudje zvedeli, da niste molčali. Nihče ne bo ničesar zvedel in mi vas bomo zaščitili. Povejte vse, kar veste, in takoj vas bomo premestili v bolnišnico. Cez teden dni boste v Franciji pri svoji ženi. Drugače boste — izginili...«
Pričakoval je odgovor.
»Otroke imate,« je nadaljeval, »morebiti jih bom videl. Naj jim povem, da sem poznal njihovega očeta? Torej? Nočete govoriti? Ce bom odšel, ne da bi spregovorili, bodo ponovno prišli in ne bodo prenehali .. .«
Molčal sem. Preden je odšel, je še dejal:
»Ne preostane vam ničesar drugega, kot da napravite samomor.«
Zaplenjena izpoved
Henry Alleg pa ni napravil samomora. Se vedno leži v nekem alžirskem zaporu. Napisal pa je »Knjigo«, v kateri javno zahteva odgovor na vprašanja, ki jih je on, Henry Alleg, francoski novinar, skušal razvozlati v Alžiru.
Redakcija tednika »Observateur« je njegovim vrsticah pripisala komentar, v katerem je rečeno:
»Ali bodo francoski demokrati še naprej dovoljevali takšna grozodejstva, ali pa bodo morali odkrito povedati, da je SS — SS in začeti splošen boj proti vsem tistim, ki ustvarjajo temelje bodočega vojaškega nacizma?«
Prefektura pariške policije je »Observateur« prepovedala in zaplenila. Resnice o Alžiru pa zato ni spremenila.

. i,.
J
4
1 Oden, doktor matematike, profesor na univerzi v Alžiru, ki je izginil v alžirskih zaporih.
1 Duclos, sekretar CK KP Francije.
1 Mitterand, voditelj francoskih demokratov.
Kanadski sindikati se upirajo brezposelnosti
Kanadski sindikalni tisk piše, da je gospodarstvo Kanade zašlo v tako hude težave, kakršnih ni doživelo nekaj desetletij. Proizvodnja pada, tovarne odpuščajo delavce.
Po podatkih, ki jih je objavilo kanadsko ministrstvo za delo, je bilo v začetku letošnjega leta v tej deželi 750.000 brezposelnih. V januarju in februarju pa so podjetja odpustila nad 200.000 delavcev. In jih še odpuščajo. Sindikalni voditelji sodijo, da bo spomladi nad milijon nezaposlenih, kar je za deželo, ki ima komaj 15 milijonov prebivalcev, ogromno.
Kanadska javnost se zaskrbljeno sprašuje, kam bo privedlo takšno množično odpuščanje delavcev. Gospodarstveniki in delavci se vedno pogosteje sestajajo in razpravljajo o ukrepih, s katerimi bi ozdravili kanadsko gospodarstvo. Ker vlada doslej ni našla rešitve, so nekateri sindikati sklenili ustanoviti delavske straže, ki se bodo uprle odpuščanju. Sindikati tudi zahtevajo, naj vlada več prispeva v sklad za nezaposlene. Sindikalna organizacija rudarjev v tako imenovanih Britanskih rudnikih (pokrajina Britanska Kolumbija) pa je celo sklenila, da bo samostojno upravljala rudnike, ki jih je vlada nameravala zapreti. V nekaterih kanadskih mestih so sindikati organizirali demonstracije proti brezposelnosti.
Vse kaže, da se bodo morali kanadski sindikati v prihodnjih tednih resno spoprijeti z brezposelnostjo. Predvsem pa se bo morala z njo spoprijeti kanadska vlada.
Protest zahodnonemških delavcev proti oboroževanju
Pisali smo že, da so v zadnjih mesecih podražili v Zahodni Nemčiji premog, jeklo in številne prehrambene proizvode, usluge in transport. To je povzročilo med delavci precejšnje nezadovoljstvo. Pred dnevi pa je Erhard, minister za gospodarstvo v Zahodni Nem-
čiji, še povečal nezadovoljstvo delavcev. V nekem svojem govoru je namreč zelo brutalno zavrnil zahteve sindikatov, naj delodajalci skrajšajo delovni teden, in pozval delavce, naj izpolnijo »nacionalno nalogo« ter podaljšajo svoj delovni teden za eno uro, da bo lahko proizvodnja izpolnila naloge, ki jih ji nalaga oboroževanje.
Predsednik Zveze sindikatov Zahodne Nemčije Willi Richter je Erhardu odgovoril, da se silikati kar najodločneje upirajo podaljšanju delovnega časa. Richter je obsodil oboroževalno politiko vlade in zahteval, naj se ministri bolj zanimajo za socialna vprašanja. Dejal je, da sodobni tempo proizvodnega procesa zahteva skrajšanje delovnega časa, saj delavce izčrpuje do onemoglosti.
Erhardova izjava je sprožila številne proteste sindikalnih organizacij in njihovih voditeljev. Predstavniki nad 100.000 kovinarjev iz Stuttgarta so na primer poudarili, da ne bodo »le opazovali takšnega razvoja dogodkov« in da so pripravljeni uporabiti vsa sredstva v boju proi vladni politiki. Proteste proti vladni oboroževalni politiki so poslali tudi miinchenski železničarji, tekstilni delavci Južne Saksonije, bavarski delavci in delavci iz Baden-Wilrtenberga. V številnih mestih so delavci napovedali kratke stavke, s katerimi so opozorili vlado, da niso pripravljeni prevzeti na svoja pleča bremen vojne hujskaške politike kanclerja Adenauerja in njegovih pristašev.
Solidarnostne akcije proletariata Argentine
Znano je, da Argentino pretresa huda gospodarska kriza. Začasna vlada je dovolila velekapitalistom in bankirjem, ki so povezani s tujino, da prilagode argentinsko gospodarstvo svojim potrebam in težnjam tujih družb, ne da bi upoštevali potrebe in težnje Argentincev. Posledica tega je velika inflacija. Denarja je veliko, toda kaj, ko nima nobene vrednosti. Cene so se v zadnjih dveh letih nekajkrat dvignile, plače pa ostale takšne, kot so bile pred draginjo. Zato so delavci nezadovoljni in večkrat stavkajo.
Pretekli teden so stavkali gradbeni delavci. Zahtevali so, naj vlada prepreči samovoljo delodajalcev in se zavzame za takšno gospodarsko politiko, ki bo koristila predvsem delovnim ljudem, ne pa samo maloštevilnim bogatašem. Gradbene delavce so podprle sindikalne organizacije drugih gospodarskih panog. Nekatere sindikalne organizacije, kot na primer sindikat železničarjev, pa so iz solidarnosti napovedale stavke.
O koncu stavke gradbenih delavcev še nimamo poročil. Vlada je verjetno sklenila, da o njihovih zahtevah ne bo razpravljala in da jih bo prepustila novi vladi, ki jo bo 1. maja sestavil novoizvoljeni predsednik Argentine Arturo Frondizi.
Zmaga urugvajskih delavcev
Iz Urugvaja poročajo, da se je boj pristaniških in ladjedelniških delavcev, ki delajo v nacionaliziranih podjetjih, in mornarjev na državnih ladjah uspešno končal. Vlada je morala popustiti in sprejeti zahteve delavcev.
Do spora med delavci in vlado je prišlo že pred meseci, ko so začeli odpuščati pristaniške in ladjedel-niške delavce. Sindikati so zahtevali, naj vlada sprejme zakon o pomoči brezposelnim, ki so bili do tedaj prepuščeni sami sebi. Vlada pa je oklevala in delavcem svetovala, naj počakajo. Delavci so res nekaj tednov čakali, toda ker ni vlada ničesar ukrenila, so organizirali »pohod lačnih« proti glavnemu mestu Urugvaja Montevideu. Delegacija delavcev je obiskala predsednika vlade in mu izročila spomenico, v kateri je zahtevala, naj se zavzame za sprejem zakona o pomoči nezaposlenim, obenem pa naj stori vse, da bi preprečil nadaljnje odpuščanje delavcev.
Po dveh mesecih se je vlada le uklonila delavskim zahtevam. Sklenila je, da bodo brezposelni delavci dobivali od 144 do 252 pezosov mesečno, kar je precej, če upoštevamo, da mnogi pristaniški in iadjedelniški delavci zaslužijo le 200 pezosov mesečno. Vlada je tudi ustanovila Nacionalno komisijo za koordinacijo prometa, ki bo urejala probleme ladjedelnic, pristanišč in pomorskega prometa ter skrbela za polno zaposlenost v teh podjetjih. V komisiji sta tudi dva predstavnika delavcev.