Izhaja v Trstu
tsato sjDoto opoiaaie.
^kopisi se ne vranjo. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
'tofluištvo in uprarništvo
il. del Lavatoio St. I, I.
TELEFON 18-67.
	
	
	{H
K	i
E91	
KI	
ga	
	
	f$
	H
	
Posamezne Štev. te prodajajo po 6 vin.
Inserati se računajo na milimetre v širo-kosti ne kolone, in sicer po 8 vin. za vsaki mm. Za več nego 10krat.no objavo pa po dogovoru.
Naročnina za celo leto K 4-—; za pol leta in za četrt leta razmerno.
-n Glasilo „Narodne delavske organizacije" v Trstu.
Vabilo na naročbo.
Cenjene tovariše in naročnike „Narodnega Delavca“ opozarjamo, da je upravno leto Poteklo. Tovariše naročnike Prosimo, da bi nam blagovolili ostati zvesti in da bi nam poslali naročnino tudi za naprej.
„NARODNI DELAVEC“ s8 bo razvijal, se bo razširjal spopolnjeval, če nas bote Podpirali z obilo naročbo.
Vsak tovariš delavec, vsaka delavska družina, slovenska hiša im e j,, Na rod ne g z Delavca“.
„Narodni Delaveci( stane na kto le štiri krone.


1* * Prof. dr. Ludovik Qumplowicz.
V lakonični obliki je včeraj uradni Wesp. biro vrgel v svet pretresljivo brzo Javko, ki v kratkih besedah obsega grozno fragedijo učenjaka, plemenitega, blagega 'P velik« ga moža. Prof. dr. Ludovik Gum-Plovicz jezatrupil sebe in svojo soprogo... Njegova smrt ima nekaj bojnega, romantičnega. Prostovoljno je legel v grob s svojo verno ženo, ko je uvidel, da je dovršena svetovna misija : njega, učenjaka, 'jstanovitelja nove socialogične šole, obkoljenega z množico učencev iz vseh kra-Ifiv, ostr umnega in duhovitega opazovalca '-loveške družbe njenega postanka, razvoja, 1)knili napak in krivičnosti, a obenem 'izično propadajočega človeka, kateremu usoda preti z onemoglo starostjo in ne-°*dravljivo boleznijo ; n j e verne družica njegovih sfezah življenja.
Sporazumno sta si tedaj vpihnila luč Oljenja.
•*
■* *
Oceniti veliko važnost dr. Ludovika ^tnplovvicza kot sociologa in narodnega 'konoma in podati pravo sliko njegovega

PODLISTEK.
BRATA.
Črtica Iv. Z—c.
, Neprijetno mu je postalo v nagajivi frUžbi. Klobuk je pritisnil na oči in odšel. v*6 ozrl se ni po pivcih. Tudi videl jih ^rda ni več. Čudna in nepoznana megla
biu
‘V
je legla na oči. Ornoten ni bil, a ven-
teh ljudi, je skoraj raz-
je čutil, da mora stran od V?0 na čisti zrak. Zunaj se je 'baknila megla, le nekaj še nikoli občutena, nekaj velikeg in lepega je vstalo v J®govem srcu. Nikamor se ni upal ;pogle-,at’ ; bal se je, da bi mu neprijeten po-s vd ne razdrl lepe slike, ki se je ob nji Rajala n,egova mehka in dovzetna
Mračilo se je.
. Tone je počasi krevsal proti domu in 6 mnogo mislil.
«Glej ga no! Kaj si ti, Tone-1.
.,0, kako si tiho prišla. Se čutil te l8em, Reza".
ijj Sladko sta se pogledovala, neumxno 0 ljubljeno sta vzdihovala. Govorila sta (lr8ejmu in kupčiji, da sta si prikrila za-
toliko nevarnejši. Javnost največkrat niti ne sluti, koliko grenk li in trdih bojev ima ,.izbojevati zaveden in pono en uslužbenec kolikim šikanam in zapostavljanju je izročen na milost in n milost tak državni suženj, često samo vsled narodnostn mržnje, ki jo jč čutiti z visokih mest. O, uslužbenci imajo toliko odkritih in prikritih nas rot nikov, da jim je resno skrbeti za svoj obstoj. Ampak njihov naihu ši protLnik je .nacionalizem, ki jim ogromno škoduje i > preko teh vsemu narodu, Kajti nacionalizirano uredništvo, ki si je nadelo narodnostne ideale, zasleduje te zbog svoje zmožnosti in večje inteligence doslednejše in do seza svoj namen tem lažje, ker je nivo izobraženejšega človeka večji in nj« govo duševno obzorje obširnejše. A prebrisanega nasprotnika, ki mu gre na roko še cel vladni aparat, je treba vpoštevati in se ga bati.
Da! Naša slovenska domovina je bila odnekdaj veseli eldorado, prijeten, lahek in pripraven teren cele armade kruha-lačnih in nenasitnih prešernih tujcev. Najprej so nam ugrabili dom in prostost; tuji in prepotentni graščaki so se utrdili med nami. In ti in pa njihovi beriči so bili nekdaj pri nas kot uradniki v našem pomenu besede. Oni so nas potujčevali, vsled njih so izgubili naši domači kraji za nas svojo domačnost; uradovali so po tuje in so pačili in potujčevali naša in naših krajev lepa domača imena. Petem so se kajpak meje naše stare domovine ožile, a mi smo se potapljali v tujem morju....
Stoletja je bilo tako, in mi dolgo nismo mogli tega prav uvideti, ker kratko-malo nismo mogli; pozneje, ko smo se bili navadili na to, pa nismo hoteli videti svoje pogube, čeprav smo morda sem in tje spregledali po d lgem težkem snu.
Popisan je list naše povestnice z žalostno iu solza vredno vsebino. Pomencali smo si oči in zdaj vidimo, še nikoli ni bil naš vid tako jasen kakor v tem času, ko se je obrnil list. Hočemo, neizprosno zahtevamo, da bo nova stran zaznamovati vspehe naših, zdaj še nedoseženih življen-skiž postulatov, pravičnih in nepretiranih. Naše zahteve bodo vsikdar resne, ne pa agresivne kakor so nadute in zlobne želje in zahteve naših naspro'nikov, ki samo hrepenijo po dobrih starih časih, ko so bili oni gospodje, mi pa brezpravni in narod druge vrste.
Če našo širšo domovino tepe bič nacionalizma, nismo krivi tega mi, narod tlačen h iu zaničevanih, temveč tisti, ki so izzvali ta boj, tisti, ki so nas oropali vsega in so nas malone ubili.
Mi zahtevamo, svoje nazsj, kar je naše si na damo vzeti, svojih državljanskih pravic se zavedamo in t* hočemo braniti z vsemi dopustnimi, pravičnimi in pošta imi sredstvi. To je del našega programa, ja-ien j-*, pravičen iu pojmljiv. Ako bi naši nasprotniki tudi tako pošteno in. stvarno mislili, bi bilo nacibnaloih bojev kaj hitro konec. Pa temu ni tako. Ni jim dovoli, da jih vlada v vsakem oziru in vselej podpira in odlikuje; ne zadostuje jim, da sedijo ob bogato naloženi mizi in na prvem mestu; premalo jim je menda, da vsakokratna vlada pospešuje njihova kulturna in gospodarska stremljenja in ljube-nivo ustreza njihovim narodnostnim težnjam; ni jim zadosti, da stojijo ob polnih jaslih in da izpodr vajo v nemških deželah domačine in zasedajo v<a najboljša in mastna mesta — ne, oni hočejo biti povsod sami! Solnce mora sijati samo nanje, zemlja roditi samo v vtešenje njihove pogoltnosti, a vsi drugi naj se zadovoljujemo samo z ostanki in odpadki njihove razkošne in večne pojedine, ali pa nai sestradani poginemo v njihovi široki senci.
I kakopak! Dobro bi jim teknilo, in kar zločinsko se jim zdi, da nečemo Savani več podstavljati svojega tiln ka! Nikoli več ! Zdaj vstaja ves narod, vsa njegova sila se vzbuja — ljudstvo hoče svoje. Fiat iusti-stia, pereat mundus — pravica mora biti, če vse vrag vzame!
Državni in zasebni uslužbenci so prišli po potih bridkega spoznanja do stanovskih organizacij na narodni podlagi.
Internacionalne stanovske organizacije so postale v zadnjem času najnujnejšega nacionalizma nesmisel in nemogoče. Zakaj stanovska zavest sama ne more več spajati v trdno celoto ljudi različnih nacionalnih misli in idealov. Človeškega duha ni mogoče vkleniti v jarem narodnostne mlačnosti, če pa človek vidi okrog sebe divjati narodnostni boj v vseh korporacijah, v vseh zastopih, dii, celo v umetnosti. Človek izobraženega duha, z notranjo izobrazbo, plemenitega značaja, ne more in ne sme vsega, tega gledati takole od strani. Hote ali nehote ga potegne tok časa in novih zahtev za seboj in ga ne izpusti nikoli več. In tu je njegovo mesto, sem spada tudi, kadar se bori za čisto splošne stanovske koristi. Zakai izkušnje so pokazale, da se dajo za gotov čas izločiti vpra-* šanja, ki sicer razdvajajo. To so pokazali neštetokrat državni uslužbenci na severu ob različnih stavkah. Daši so organizirani na narodni podlagi — vendar so vedno skupno korakali v boj za svoje stanovske koristi.
znflnstvenega delovanja — to je častua naloga zgndovine.
Gumplowicz ni radi svoje prirojene skromnosti dosegel nenavadnih časti, on ni radi sv« jega odkritega značaja in svoje žarke ljubezni do poljske domovine in slovanstva niti postal dvorni švetnik, naslov, ki ga navadno dobi tudi najnezriatnejši vseučiliški profesor.
Ali Gumplovvicz je zagotovil svojemu imenu trajen in si ajen spomin v znanstveni literaturi. On je pomagal rešiti so ciologijo raznih odvisnosti od drugih imta-hzičnih in prirodoslovnih ved ter postav.ti nasproti Spencerjevi nerazložljivi sociol giji samobitno pozitivno vedo. M iderna socijologija je v veliki meri — Guinplo-wiczevo delo.
Slava slovanskemu učenjaku !
Javni ntteici in irotast.
Kamorkoli se ozremo, kjerkoli obstanejo začudeni in ogorčeni naši pogledi —«. bodisi na gospodarskem, bodisi na političnem polju — povsod si je priboril prvo ulogo nac onalizem, žarka ljubezen do besede materine, do naroda. To je sila, ki je ni mogoče zlomiti, naravna moč, temeli-jujoča v našem srcu in izvirajoča iz našega narodnostnega duha.
Pa če kdo še toliko govori in se boji, češ da so vsi taki pojavi šovinistični, nenaravni in sovražni, so in ostanejo naravni in logični, ker so izšli iz naše narave in potrebe, ker jih je provzročila sila, ki mora roditi protisilo. In ravno današnji čas dokazuje resničnost teh besedi. Zakaj vsa naša politika se suče okrog narodnostnega vprašanja, ki je tako veliko in neizprosno in neizogibljivo, da maje in podira stebre vlad, in da si z njegovo rešitvijo koreniti in trezni možje zastonj belijo glave. Ros. Nacionalizem je veliko zlo, meni nemški pisatelj. Ker pa že obstoja in ga ni mogoče odpraviti, treba računati z njim. Gorje narodu, ki se ne brani, ki brezbrižno gleda boj zu gospodarske in politične pravice ; vojna povodenj bi ga poplavila, klaverno bi moral poginiti v kalnih valovih sovražne sile. —
Boj nas ne sme plašiti, ravno v boju bomo utrdili svojo voljo, razvili in pokazali bomo svojo moč. Z bojem so si pridobili narodi svojih pravic. Tudi žrtev se ne smemo bati, kajti one so dobro naložen kapital, ki bode dajal prejalislej visokih obresti.
Državni in javni uslužbenci, sinovi narodovi, morajo biti pri nas hud boj, morda en miniature, ali tem težji, ker je
Nazadnje jima je pa zmanjkalo besed.
Ljubezen!
In sta vtihnila, V mislih pa sta govorila. Nista se pogledala in vendar sta čutila, kako se srčujeta njuni srci, kako si drhtita nasproti.
Počasi sta se vse zmenila. Na razpotju sta postala. V roko sta si segla in sta se gledala. Skoraj da sta se sramovala drug pred drugim.
Tone se je boječe ozrl, previdno in strahoma je pogledal na vse strani in se je je okorno in neumno oklenil. Reza je za-koprnela in se je tiho nasmehnila, podivila se je na njegovih prsih in se je na lahko in vsa blažena umikala Tonetu, ki je postal čudno podjeten, ko ni naletel na resen odpor.
Čuden žar je zagorel v njenih očeh, sapa se ji je skoro zaprla in težko in nakratko je dihala... O blaženosti, o sreče in nepričakovane radosti 1 Obljubila je bila vže skoro večno devištvo, ker ji je vsak predpust prinesel novo razočanje — na, zdaj je pa nevesta i čudovito lep se ji zazdel svet, kakor v popožni zahvali se je dvignil njen pogled kvišku, na zvezdah je obisil, na luninem ščipu se je pomudil, Tone ni ženin, da bi rekla, bofoak in posebno mlad ni. Ampak mož je, saj je to dosti, reši jo večnega devištva in žena bo
morda celo še mati. In vse stare device jo bodo zavidale,... O Mati -božja Zapla-ška... 1 Oh 1
Tone se je bil v tem hipu pomladil. Ves mlad in lepo rdeč je stal pred Rezo in na smeh se mu je držalo. Mesec je sijal naravnost v njegovo lice.
O Tone-./
*
Debela in huda je bila ta Mežnarjeva Reza, Tone pa droban in šibak in ves boječ.
Stari Pribil je zmajal z glavo.
„Kaj mu je Tonetu? Mežnarjeve Reze loti takole sentje 1 Primaruha, ta mu bo že pokazala. Saj sem zmerom dejal: odpri oči, ko se ženiš...11
Tone je hodil v dnino, ko je svoje obdelal. Zvečer pa je hitel domu, poln blaženosti, žarečih lic.
„Kako se mu mudi, poglejte no za-letla. lia-ha-ha.
„0 se bo že naletel, le potrpimo, prav kmalu se bo uletel, šemrajte 1“
„Hudika, jaz bi pa le rad vedel, kako se kaj vede Tone pri svoji Rezi. Nekaj bi dal, če bi...“
„Kaj bi tisto 1 Neumno. Kakor vsak 1 Sladkosti svetega zakona se bo kmalu opil. Potem se bo pa streznil..."
„... pa bo joj, ha-ha-ha".
Tako so si dopovedali sosedje in so bili morda celo nejevoljni, ko se niso zadosti hitro spolnile njihove lepe želje.
Ampak Tone in Reza sta bila srečna. Ko dva golobčka, kakor da bi bila mlada, sta se ljubila. Nista se brigala za mkogar, samo sebi in svoji mladi sreči sta oživila. Oba sta bila že precej v letih, zato je bilo včasih kar sitno, tako zaljubljeno sta se obnašala.
Repnikov pastir je prišel neko po-poludnc h Tonetu. Stopi v hišico : nikogar, pogleda okrog oglov: kje sta? Pod je odprt, na podu sta, morda nasajeta, da bi mlatila, si misli pastir. In je videl.
Po snopju sta se valjala — pa kaj bi vam pravil.
Pastir je zardel, v tla je pogledal in je stekel domu. Hlapcu je sramežljivo zaupal, kaj se mu je zdelo, da je videl; drug m ni hotel praviti. Pa je vendar še tisto popoldne vedela vsa vas. Mladi so se mejah, starejši so zmajevali z glavo. Nikomur pa ni bilo prav to. Bog pomagaj, malo bolj pametnn bi že lahko bila, stara sta dovolj, so se jezili. Pohujšanja in grdih govoric ni treba; naka... saj smo tudi mi bili kdaj neumni, ampak kar takole... kaj takega... 1
(Pride še.)

Ampak če bi hoteli prevdarjati stanovske organizacije s čisto stanovskega stališča organizacij bi si morali priznati, da je združevanje na narodnostni podlagi stanovskim koristim celo v dobiček. Zakaj takih organizacij, ne spaja samo stanovska, temveč tudi narodnostna zavest in jih veže v tem presrčnejšo in popolnejšo organizacijo. Slednjič je pa tudi res, da ima stanovska organizacija tudi zaslombo v ljudstvu, iz katerega je izšlo, in narodnostna misel, narod sam ima od tega moralen dobiček ravnotako ko organizacija stvarno korist. Javni uslužbenci so dolgo živeli klaverno življenje preziranih modernih sužnjev. Marljivost naših ljudi v službi so sicer povsod in vselej cenili in priznavali, ampak tega jim niso šteli tuji mogotci v čednost in zaslugo. Njihova marljivost in udanost je bila skoro neposredno vzrok, da so jim stopali na vrat in so jih pritiskali k tlom.
Ni čuda, da se je slednjič vzdramila slovenska para. Nevarno orožje nacionalizma so jim potisnil v roke tisti, ki bi-morali deliti pravico in biti nepristranski.
Pa dobro! Take ste nas hoteli, pa bodimo taki. Ce smo od nekdaj trpeli zapostavljanje in preziranje — zdaj tega nočemo več, pa je !
Politični razgled.
Turška in Grška. ,
Med diplomati je bilo radi turško-grškega spora že mnogo razburjenja. Re-čunali so z vso gotovostjo na vojno radi Krete; v zadnjem času se je to razburjenje malo poleglo. Pravijo, da se bo vse mirno poravnalo. Da bi bilo le res. Ampak zdaj menda živimo v dobi, ko so krvavi spopadi med narodi na dnevnem redu.
Bog nas varuj šibe vojne, suše, potresa !
Španska
hudo krvavi. V Maroku je napletena v trdovratno in težko vojno s Kubili — doma pa vlada anarhija in razljnčnna poulična druhal. Grozodejstva, ki jih izvršuje nebrzdano ljudstvo, so skoro neverjetna.
Izlet N. D. 0. v Ajdovščino.
To je novica, ki bo gotovo razveselila vse naše tovariše. Koj po stavki v Ajdovščini so tovariši v Ajdovščiui in Šturj h izprožili misel izleta.
Ta misel, sporočena tržaškim tovarišem, je takoj postala vroča želja in zahteva. Izrekla se je c-16 želja po izletu s posebnim vlakom. Vvažujoč vse to je odbor N, D. 0‘. sledeč formalnemu vabilu ajdovske podružnice, sklenil pozvati vse tovariše, da se udetežijo v čim večjem številu izleta z posebnim vlakom v Ajdovščino.
Izlet se bode vršil v nedeljo, 5. septembra t. 1. Podrobneja obvestila priobčimo v prihodnji številjki. Danes naznanjamo še, da si odbor N. D. O. prizadeva omogočiti odeležbo vsakemu, tudi najrev nejšemu delavcu. Vožnja tja in nazaj v Ajdovščino bode stala samo 2 kroni in 70 vin. Tudi cene kosil bodo nizke in že naprej določene, tako, bo lahko vsak tovariš da proračunil svoto, ki mu je potrebna, da se vdeleži izleta v Ajdovščino. Odbor ajdovske podružnice priredi tržaškim tovariše sijajem sprejem. Z godbo in zastavami na čelu se bo po prihodu vršil obhod po Ajdovščini — Sturjah,
Ob 11. urij bo občni zbor ajdovske podružnice, ob 12. uri skupen obed (cena kosila s kruhom vred ne bode presegala 60 vinarja.), ob 3. uri popoldne velika delavska slavnost s petjem, godbo, umetnimi ognji in plesom. Zvečer pa gredo vsi izletniki, spremljeni od domačih tovarišev, od godbe in zastav skupno na kolodvor. Kakor je že iz tega razvidno, obeta ta izlet ostati v neizbrišnem spominu vsakega udeležnika. Tekom tedna se bodo začele prodajati izkaznice na vozne listka v prostorih N. D. O.
Slavnosti se udeležita korporativno z zastavami bratska društva : »Delavsko podporno društvo" in »Tržaško podporno in bralno društvo." J«
DOMAČE VESTI.
Za izlet v Ajdovščino se prodajajo izkaznice za vozne liste, pričenši torkom, dne 24. t. m. v prostorih. N. D. O. Cena tja in nazaj kr. 2 70.
O slovanski, slovenski zavednosti
imajo nekatere naše tvrdke še zmerom prav predpotopne pojme. Ni jim dosti, da s posebno vročo ljubeznijo nameščajo tuje uslužbence, ki odjedajo potrebnemu doma-
činu kruh — to jim ni zadosti, temveč dovoljujejo, da taki tuji uslužbenci šikanirajo domače delavce in jim nagajajo. Kdor ni še okusil grenkega kruha pod težko in kruto roko prenapetega tujega objestneža, ta ne ve, kaj je bridko.
Spedicijsko društvo »Balkan", strogo »slovensko" podjetje si v tem oziru lahko častita ! Prokurist ž i d W e i s s ima v tem društvu neomajeno oblast, temu gospodu je izročen slovenski delavec, uslužben pri »Balkanu".
Danes ne pišemo več o tem, a drugič bomo bolj jasni.
Skupina N. D. O. ladjedelnice Sv, Marka. Ko smo prirejali veselice v prid štrajkujočim delavem v Ajdovščini, smo apelirali na pevsko društvo »Ilirija" pri Sv. Jakobu, da je nastopalo brezplačno in tako veliko pomagalo ubogim delavcem. Naša dolžnost in vseh članov Lloydovega arzenala in Sv. Andreja je gotovo, da se v čim večjem številu udeležimo velike vrtne veselice, ki jo priredi pevsko društvo »Ilirija" pri Sv. Jakoba, na vrtu konsum-nega društva, dne 22. avgusta t. 1. ob 4. uri popoludne.
Ezio Chiussi, dosedanji »fsktotum" socijalne demokracije v prosti luki je imenovan deželnim tajnikom strokovne organizacije kovinarjev. Naši tovariši iz Lloydo-vega arsenala, ki so imeli priliko seznati se Ezijem Chiussi, bodo najbolje razumeli, kaj pomenja to imenovanje. Za socijalno demokratično stranko je Ezio Chiussi bil vedno dober, to radi verujemo. Za slovenskega trpina, je Ezio Chiussi imel navadno gluha ušesa. Ni smeti pozabiti, da je Ezio Chiussi predsednik okrajne bolniške blagajne. Njemu pripada dvomljiva čast, da se je ravno pod njegovim predsednikovanjem kruto in dosledno zatiral slovenski jezik. Chiussi-je;a »mednarodnost" se je dosedaj izražala edino na shodili. Sicer — Ezio Chiussi je sam priznal na zadnjem shodu kovinarjev v »Delavskem domu", da je število »organiziranih", katerim je sedaj on na čelu, naravnost neznatna in sramotna. Naši tovariši preidejo tedaj čez njegovo imenovanje lahko — na dnevni red.
Iz socijalno demokratične stranke
izstopajo dan za dnevom sami pastirji. Ostale bodo na vse zadnje ovce same. Za Pagnini-jem Sestan, za Sestanom Panek, za Panekom- — Milost, za Milostom — (zgodovinski dogodek prve vrste !) — dr. Solar, Hvastja itd. Mi sledimo tem demi-sijam in izključevanju »sodrugov" popolnoma hladnokrvno. Kar je prišlo je moralo priti. Ločitev po narodnosti je postala neizogibna. »Mednarodnost", kakor se je izvajala v »Delavskemu domu" je doživela popolen fiasko. Treba ubrati tedaj druge strune. Sirenski glasovi: trebuh je vse a narodnost nič — so že davno prenehali učinkovati na slovenske delavce, ki so britko razočarani morali dan za dnevom gledati, kako so vzlic vsej mednarodnosti razni Pagnini in Sestani delali za trebuh in za — italijansko narodnost, dočim so jugoslovanski sodrugi v neverjetni oslep-ljenosti trobili v rog — mednarodnosti.
Gostilna N. D. O. Kakor je opaziti, se odbor trudi pri ureditvi gostlne; zato, da se je gostilna občinstvu priljubila. Postrežba je točna kuhinja, okusna, kapljica dobra. Tudi je na razpolago mala čedna sobica za družbe. Priporočamo občinstvu gostilno N. D. O.: kdor jo obišče, je zadovoljen.
Pevsko društvo .Ilirija" pri Sv.
Jakobu priredi jutri veselico. Vsi tovariši so naprošeni naj se je po možnosti udeležijo, v polni meri.
Grozna nesreča v ladijedelnici pri Sv. Marku. — Delavec razmesarjen in na licu mesta mrtev. V soboto okoli &. ure in pol; je šel, kakor vsak dan, delavec Matej Štrajn star 69 let, rodom z Miljskih hribov, stavit pasove na transmisije strojnih koles, kjer režejo takozvane »lamarine". Ko so kolesa že tekla, je stopil ubogi delavec na lestvo, in v hipu, ko je stavil pas, mu je zagrabilo strojno kolo obleko in ga toliko časa vrtelo in tolklo, dokler ga ni vsega razmesarilo. Noge mu je odneslo 6 — 7 metrov daleč, kosti so našli tudi 60—70 metrov daleč, a ostali deli telesa so padali deloma v stroj, deloma okoli stroja. Delavci, ki so čuli nenavadno šumenje strojev, so pritekli od vseli strani in so prestrašeno zrli na razmesarjenega tovariša. Stroj so hitro ustavili, toda rešiti ga bi ga že itak ne mogli, ker je stroj tekel z vso naglostjo. Ta delavec je vsak dan, predno je stavil pasove, stroj ustavil, samo v soboto ne vemo, kako je mogel biti tako nepreviden, da ga ni. Čez nekoliko minut je prišel na lice mesta dr. Morpurgo, malo pozneje pa komisija. Delavci iz te fužine po tem pretresljivem dogodku niso več delali. Vodstvo
zavoda je vsem delavcem naznanilo, da delo lahko takoj zapuste. Delavci so neprenehoma odhajali. — Opoludne so delovodje vse delavce plačevali in naznanili, da se popoludne ne dela.
Truplo je odpeljal voz podjetja Zi-molo v mrtvašnico k sv. Justu. Pok. je zapustil pet odraslih otrok. Bil je Slovenec in je delal v tem zavodu že štirideset let. Iz tega zavoda se čuje večkrat o nesrečah in reči morem, da je teh nesreč nekoliko krivo tudi vodstvo, ker ne postavi na nevarnih krajih opominjevalne table. Lansko leto v jeseni je prišel pod takozvano amerikansko »gruvo" neki delavec, ki je tudi ostal na licu mesta mrtev. Še-le po tej nesreči so bili postavili opominjevalno tablo.
Tovariših Vaiv nedeljo 5. sept. na izlet v Ajdovščino.
Naši shodi.
Shod krajevne skupine Skedenj.
Pred velikim številom delavcev, se je minolo soboto, 14. avgusta t. 1. ob 8‘/s zvečer v prostorih »Gospodarskega društva" vršil javni shod za ustanovitev krajevne skupine Skedenjski upravni okraj. Shod je otvoril tov. dr. J. Mandič, ki je pred-ladal predsednikom shoda tov. Kodela. Le ta je pozdravivši zborovalce podelil besedo tov. dr. J. Mandiču. Isti je v dolgem in jedrnatem govoru vabil vse ške-denjske delavce, naj v velikem številu pristopijo k N. D. O. Povdarjal je, da se v zadnjem letu N. D. O. ni mogla veliko pečati s shodi v Trstu, ker je imela izvršiti važnih strokovnih nalog. Pač pa je N. D. O. ravno v zadnjem letu pokazala, da je pravo domačo ognjišče za slehernega slovenskega delavca. Potrebno pa je da naša organizacija bode popolna. Ni dovolj, če N. D. O. šteje na zunaj toliko in toliko tisoč organiziranih delavcev, in da so ti le v centrali ločeni po strokah, marveč je potrebno, da so vsi delavci razdeljeni tudi po okrajih z ozirom na njihovo bivališče, kajti le tedaj bomo imeli natančen pregled svoje moči in bodo strokovne skupine imele trdo in zanesljivo podlago. Poročal je, da je N. D. N. ukrenila potrebno, da bo Skedenj ska krajevna skupina N. D.
0.	imela v Skednju svoj urad, kjer se bo poslovalo in dajalo tovarišem vsa potrebna pojasnila in navodila. Predlagal je, naj se izbere za sedaj pripravljalni odbor, ki naj v najkrajšem času pripravi potrebno za javni shod, kjer §e bo izvolil definitivni odbor za škedenjski okraj. Na to je tov. dr. Mandič prešel k zadružništvu in sicer h konsumnim zadrugam. Izrekel je Skedenjskim tovarišem priznanje za srečno misel, naj se ustanovi podružnica konsumne zadruge tudi v Skednju. Navajal je razveseljiv razvoj centralnega skladeišča v Trstu. Kar se tiče Skednja bo odbor konsumne zadruge gotovo obrnil največjo pozornost Skedenjcem. Za to predlaga, naj se za sedaj najpoprej postavi splošna organizacija na trdne noge in postavi odločen in delaven odbor, ki bo stopil v dotiko z odborom konsumne zadruge.
Zborovalci so vsem izvajanjem našega tovariša dr. Mandič-a burno pritrjevali. Tov. Kodela je poudarjal potrebo ustanovitve konsumne zadruge. Opozarjal je, da so sami škedenjski trgovci, ki silijo delavstvo k samopomoči. Poživljal je zborovalce k delu, ki nas bo edino rešilo.
Tov. B a ri č je razmotrival dosedanje delovanje N. D. O. S praktičnimi vzgledi je dokazoval potrebo N. D. O. Grajal je in-diferentizem mnogih delavcev ki še danes niso spoznali pomena organizacije.
Neki tovariš je žigosal razmere v Plavžih: Potrebno je, da se vsi delavci oklenejo N. D. O.
Na to oo se vršile volitve pripravljalnega odbora. Izvoljen ja bil predsednikom tov. Ukmar. Sklenilo se je, da bo pripravljalni odbor imel vsaki četrtek seje ob 8. uri zvečer v prostorih »Gospodarskega društva" v Skednju. In tako bodo imeli naši tovariši v Skednju svojo krajevno skupino-
Komsumna zadruga čianov N. D. O.
je imela sestanek v svrho II. skladišče ustanovitve v nedeljo, dne 15. avgusta t.
1.	v prostorih N. ®; G Shodu je predsedoval tov. Pfeter Može, ki je poročal, da je odbora, z odrom na potrebe zadružnikov, in ker I. skladišče v ulici del Bosco št. 17. ne zadostuje več potrebam našega delavstva, sklenil predlagati zadružnikom otvoritev II. skladišča m sicer v ulicih Mira-mar ali Belvodere.
Tov. Žiberna, I. blagajnik se je bavil z lokaloma, ki se naj izbereta. Priporočal je skladišče v ulici Miramar kot bolj odgovarjajoče interesom zadruge. Prosil je, naj se zadružniki izrečejo.
Na to se je razvila rasprava, v katero je poseglo več zadružnikov, med njimi tov* Skdlak, Mahne, Barič in dr. Mandič. Tov* dr. Mandič je priporočal skladišča v ulici Miramar. Zadružniki so se na to z vsemi glasovi proti tremi izrekli za sklad šče v ulici Miramar.
Tov: dr. J. Mandič je predlagal, naj se v očigled razveseljivega razvoja konsumne zadruge in velikega truda, ki ga odbor zastavlja v procvit naših zadrug, izreče priznanje in zahvala odboru in posebno blagajnikoma tov. Žiberni in Cibicu.
Temu vabilu so se zadružniki s presrč-nim pritrjevanjem pridružili, na kar je tov. Peter Može, kateremu so sborovalci z pljoskanjem izkazali svoje zaupanje, zaključil ta za nadaljni razvoj naših zadrug važni sestanek.
Prireditve N. D. O.
Danes, dne 27. t. m.
ob 7 in pol uri zvečer sestanek skupine delavcev iz tovarne »Strudolfa". Prostor N. D. O.
V	torek, dne 24. t. m,
ob 8. uri zvečer : seja konsumne zadrugo članov N. D. O. v prostorih N. D. O. ^ Ob isti uri : seja zadružne gostilne članov N. D. O, a prostorih N. D. O.
V	sredo, dne 25. t. m.
ob 7 in pol uri zvečer : seja osrednjega odbora N. D. O.
V	četrtek, dne 26. t. m.
ob 8. uri zvečer v prostorih N. D. O* zaupni sestanek delegatov in zaupnikov. Dnevni red: Spopolncnje organizacije. —' Radi izredne važnosti, pričakovati je veliko udeležbe.
V	petek, dne 27. t. m.
ob 8. uri zvečer : Javni shod N. D. O« Dnevni red: »Naša organizacija v III* mestnem okraju". Shod se vrši v zadružni gostilni članov N. D. O. (ex Maganja, ul* Carradori Ghega).
Ob 8. uri zvečer: seja zveze jugoslovanskih železničarjev.	k
Slovensko gledališče
Iz pisarne »Dramatičnega društva1 smo izvedli mnogo prijetnih uovie. Danes jih hočemo samo nekaj izdati.
»Dramatičao društvo" si je zagoto vil0 iger, čisto novih, na našem odru še n" igranih iger, ki bodo vsled svoje zanimivosti morale ugajati. Igre so tako izbrane, da bodo po okusu in željah tržaškega ob' činstva.
Igralsko osob'e bo skoro vse ono, k* ga poznamo že iz lanske sezije ; nekaj p# tudi novih, Tudi goste bomo imeli z ljubljanskega in zagrebškega gledališča. Obljubili pa so sodelovanje tudi mnogi Tržačani, ki imajo lepih zaslug za naše gledališče v Trstu.
Vse kaže, da bo letos naše gledališče zadovoljilo v vsakem oziru.
Gajeva slavnost v Krapini.
Sto let je te dni poteklo, odkar se j° v Krapini rodil Aeliki narodni prepo roditelj dr. L j u d e v i t G a j. Sto let je zatoni!0 v večnost, ko so prijazne rojenice naklonile bratskemu hrvatskemu narodu; velike?" in zvestega sina, veleizobraženega, marljivega in neustrašenega sina.
V času. ko so se začeli jugoslOvansk* narodi zavedati svoje politične in kulturne samobitnosti, je vstal dr. Ljudevit Gaj j0 je vešče uredil hipno vzniklo življenja je zbral okoli sebe može, prešinjen0 ljubezni do naroda in domovine. On 1° pokazal Hrvatom književni jezik — in to je bil jezik, ki ga je govoril narod.
S svojo žarko ljubeznijo do narodi*' v vsem svojem dejanju in nehanju je b>' Gaj naj plemenitejši demokrat.
Radosti in ponosa utripa srce hrvat* skim rodoljubom, ko ves slovanski sv°t proslavlja velikega Gaja.
In tudi mi Slovenci se spominjam0 Gaja, saj vemo, da je bil Gaj tudi naš slovanski. Zakaj pod vplivom njegovega duha le bilo naše tedanje največje kulturi*0 delo* ilirizem ! Gaj je pritegnil v svoj ki'°' vse tedanje najboliše može iz Jugoslovij^ Pod njegovim vplivom je zapel naš ne' smrtni Prešeren, s svojim velikim duh*11'1 je provzročil in pospeševal našo tedan] literaturo. Naš jezik je našel pot v knji?®' narodovo naročje je bilo izluščeno iz 8 komaj poznanega kaosa in jo postalo
tud'
književni jezik. S književno umetnostjo 81 je priborila narodnostno misel prvo mpsto: narodova svoboda je postala naš veliki neizogibljivi politični postulat. Ilirska ® Dajeva ideja je preporodila vse naše z,vl]‘enje, je uravnala vse naše hotenje.
Veliki Gaj ni bil samo Hrvat, on je Slovan, njegov veliki duh je obje-
vse Slovane, a nam Slovencem je bil .ot sosed najbližji. On je nas najprej videl 12 svoje domovine.
Politično in kulturno življenje Jugoslovanov temelji na Gajevih idejah. On je I*rv* prižSal med Jugoslovani luč prosvete, 011 je bil prvi in najvnetejši provovednik jjsrodnostne misli med nami, prvi nam je 5“ zaklical, da živi od Urala do Triglava, ^rbonošev do Balkana eden edini slovanski
narod!
Dr Ljudevitu Gaju večna slava!
0 slovenski knjigi.
Knjiga je v tesni zvezi s kulturo. S knjigo, z napisano besedo se pospešuje Narodov napredek, njegove koristi, njegova »toč, blagostanje in boljša bodočnost, korenini v spopolojevanju kulture, ki ji je knjiga glasnik in blagovestnik. Knjiga je zrcalo kulture, iz knjige odseva napredek knjiga je naj plemenitejši vir, najzanesljivejša Priča narodove prosvete. Knjiga nam je učiteljica in svetovalka, in zato imajo za vsakogar v prvi vrsti važnost one knjige, ki spadajo v njegovo stroko in se bavijo z njegovim poklicom in njegovimi težnjami. In ker je velike važnosti, če ne izvršujemo svojega poklica le iz potrebe, ampak radi ujega samega, iz notranjega nagnjenja do ujfiga, ima za nas strokoim knjiga ob onem s koristjo tudi duševni užitek. Vendar bi se ne smeli enostransko omejiti le na čitanje knjig svoje stroke. Potrebno je, da dajemo tudi nravstvenemu in estetičnemu čutu duševne hrane. Berimo zato tudi knjige, od katerih moremo pričakovati duševnega dobička.
Žal, da ne cenimo svoje knjige tako kakor ona zasluži, da ni za nas to, kar ja bila sploh knjiga že za najstarejše navade n. pr, za Grke ali Rimljane, katerih Umotvori so bili obenom njihove narodne Cetinje, njih zaklad, na katerega so bili Uad vse ponosni. Brigajmo se za slovensko knjigo, ker ravno ona je naša tolažnica in Prijateljica v življenju. V svoji slovenski knjigi najde čitatelj samega sebe, svoj na-rod, svojo usodo.
Kai’ je že davno slutil v svojih prsih, vesnično občuti in doživi v svoji knjigi, tu Pajde odmev svojih misli, svojih teženj, kitajmo skrbljivo in z ljubeznijo; knjiga Uam je dostikrat popolnoma nova, v sebi krani množino novih predstav, idej, misli, v8e te pa se morajo našemu duševnemu obzorju še le prilastiti in se uvrsti, da se bomo zavedali vednega napredka, nepre-‘tanega spopolnjevanja in krepkega življenja. — Pieteta, spoštovanje do pisatelja ž*hteva, da ne prezremo ničesar, kar je "n s toliko skrbjo in ljubeznijo, da, večkrat celo takorekoč s srčno krvio napisal. Srhljivo čitana knjiga je zajvsakogar velik duševni kapital, ki mu nosi bogate obresti.
Pot, po kateri dosežemo vsestransko ju harmonično izobrazbo, je knjiga. S bujigo v roki si stvarimo moč in potrebno Možnost blagostanja ; knjiga nam kaže Pot, na kamero je treba kreniti, da dosego svoj namen. Ce jo razumeš prav, je velike koristi, in kot priden iskalec boš našel v njej mnogo potrebnega, žejni boš pil marsikatero žlahtno in okrepčajočo kapljico resnice in tolažbe iz tega vira.
— Slovstvo je pesništvo, je umetnost, ,e kultura, mera višine in moči, ki so jih 2lUožne naše misli, naša dejanja, je najple-^onitejši sad naše raziskujoče in za umetnostjo težeče duše. Taka knjiga te sejani s kulturo, ki smo jo podedovali po 8v°jih prednikih in ti pokaže pot. na ka-tero smo krenili. Neizmerna je korist, ki Odhaja iz dobre, zdrave in koristne knjige. U le take knjige imamo tu tudi ves čas v mislih.
Naj vzgoji slovenska knjiga rod, čil 'n zdrav, rod, ki . zna delati, govoriti in Golčati, ki spoštuje vse plemenito in krepko °dbija vsako nasilje !!
Danes je pač tako, da se more ^Pešno braniti le oni, ki si je obogatil ^ujega duha s temeljito in času in svo-'m zahtevam primerno izobrazbo.
Če bi hoteli listati po zgodovini, bi ,e Prepričali, da je bila pisana beseda, 'a je bila knjiga — jezikovna kultura v^Uo prvi in najsdnejši glasnik preobratov
v vseh časih. Književna umetnost je zre-volucijonirala človeškega duha, da se je dvignil, da je pričel reklamirati svojih pravic.

DELAVCI!
vpišite se v Jonsumno zadrugo"
Iz

DOPISI.
Zaupni sestanek železničarjev pri Sv. Luciji se je vršil na 18/8 ob 1 uri popoldanob lepi precejšnji udeležbi kljub slabi agitaciji. Navzoča sta bila predsednik Goriške podružnice Z. j. žel. in zastopnik centrale iz Trsta. Namen sestanka je bil poučiti navzoče železničarje o pomenu »Zveze j. žel.“ in jim ob tej priložnosti razložiti „Zvezina“ pravila. Z vidnim navdušenjem so sledili navžoči železničarji izvajanju zastopnika iz Trsta. Uvideli so potrebo ustanovitve ,.Z. j. žel., ker le v močni narodni-železničarski organizaciji bo mogoče skrbeti za skupne interese in zahteve slovenskih železničarjev.
Zakaj spoznali smo v zadnjim času, da slavna internacijonala ni mogla ali ni hotela zadostno varovati slovenskih železničarjev. Čutili smo zapostavljanje in celo zasramovanje slovenskih železničarjev ; kajti večkrat moramo doživeti, da dobijo boljša, nam namenjena mesta Nemci.
Splošne debate se je udeležil tudi neki navzoči član socijalne dem. stranke. Splošnega ni znal ničesar povedati; tudi tega ni mogel razumeti, zakaj da se vsta-novi organizacija »Slovenskih železničarjev" pod imenom „Z. j. žel.“ Tudi je trdil da je Trst italijanski. Socjalist pa tak! Seveda so se mu smejali, saj je stem pokazal, kako ,,dobro" je poučen o zemljepisju slovenske zemlje.
Končni vspeh tega pomembnega sestanka je bil, da so navzoči z navdušenjem sklenili, pristopiti „Z. j. žel." in razviti živachno agitacijo za splošni pristop na celi progi. V to svrho sta bila izvoljena dva zaupnika. Upamo da se priglasi v|kratkem času mnogo članov. Živeli slovenski železničarji !
Iz Moravskega. Všetin 10./8./09. — Slavno uredništvo ! Za naše rojake delavce iz ajdovskega in šturskega okraja se časi spreminjajo. Z veseljem smo pozdravili novico, da se je 'endar enkrat izboljšal delavski položaj v našem kraju. Prebirali smo razne novice o delovanju N. I). O. V tujini živimo. Zato Vam hočemo kaj malega poročati o našem bivanju na tujem. Mi smo šli, kakor Vam je znano, po svetu s trebuhom^za kruhom, in z nami tudi slavnoznani g. Sirca. Kdor ne uboga, da tepe nadloga, tako se godi sedaj našemu delovodji g. Širci, pri kateremu velja stari pregovor:	Pijanec se
spreobrne, kadar se jamo zvrne".
Ta nikdar sita muha nam je napravila že marsikatero težko uro. Z nevednostjo, s pozabljivostjo in grdimi navadami nas je ta mož oškodoval tako da je že marsikateri preklinjal in se je jezil, ko mu je na plačilni dan manjkalo lepo številcet po mnenju g. Sirca pravilno zapisanih ur. Očitati si v začetku ni dal nič, dokler ni izprevidel, da nimajo vsi tako mehkih možganov kakor on. Zadnji čas je pa vsled njegove pozabljivosti ali zvijače, to se m more prav vedeti, nastala velika zmešnjava radi povrnitve potnih stroškov. Pa upamo, da bo že vse poravnal, saj drži po cele dneve gumico in svinčnik v roki, bo že šlo. Ali ne, g. Sirca?
To Vam vtegnemo še sporočiti, ali zdaj ni časa. G. Ši ca ima skrbi in dela čez glavo ; kajti delavce od daleč gledati, od drugih izmerjeno delo voditi, vsaki hip pogledati, če bi se dobilo kje kaj mokrote za grlo, zjutraj in zvečer paziti, da bi se dobilo kje k«j mokrote za grlo, zjutraj in zAečer paziti, da bi se kakšna minuta vsled njegovega brezpomenbnegav strahu podaljšala, to niso šale, kaj, g. Sirca ? Za sedaj zadostuje, ste že nekaj bolj umiti. Pa »ko to milo ne bo pomagalo potem bi Vas vtegnili sčasoma še popolnoma obriti.
Pozdrav iz tujine!
Bojah.
Odgovorni urednik : ŠTEFAN KOS. Lastnica in izdajateljica: NARODNA DELAVSKA ORGANIZACIJA v Trstu.
Tiska : TISKARNA „EDINOST“ v Trstu.
Tovariši členi N. P. 0.!
Podpisani Vam naznanja, da je otvoril svojo novo gostilno
(Gostilna pri Gimnaziji)
v ulici dello Sctiuero nuovo 7.
kjer se postreže vsacemu in vsem ravno tako in po istih cenah, kakor prej v gostilni „Pri stari breskvi“. Priporoča se za obilen obisk
Hinko Kosič.
Naš tovariš in ud N. D. 0.
Anton fiovak
je odprl
svojo brivnico
v ulici Settefontane štev. 13.
ki se tem potom priporoča vsem tovarišem in Slovencem sploh za mnogobrojen obisk.
Sprejme mesčenike po najnižji ceni.
Knližeune novosti:
GREGORČIČ: Poezije, zv. IV. ... K 2-20
vezano „ 3.20
GOVEKAR: »Dobra gospodinja",
gospodarska knjiga za naše mlade gospodinje, vezano.......„	2-80
»Stlrl ruske slike", povesti ....	„ —-60
BENES: „Bro dskovskl odvetnik" .	„ 1-50
Kip OregordlCa................ 4-—
Vsakovrstne mašne knjige po raznih cenah.
NOVOST!	NOVOST
Hakttl zu dvorane In vrte pri :: zabavali ::
▼ belo-modro-radečlh barvah, komad po 4 metre dolg stane po 40, 50, 60 in 80 vinarjev.
Vse te knjige, papir in potrebščine se dobivajo v
Slovanski knjigarni In papirnici
Josip Gorenjec
TRST. - Ulica Valdirivo 40.
jfllojz Povh, urar
s pridelano delavnico
Trst - Via del Rivo št 26 - Trst
Izvršuje vsako popravljanje žepnih in stenskih ur kakor tudi vsako zlatarsko in dragu-ljarsko delo po najzmernejih cenah.
Jamstvo za dve leti za vsako popravljanje.
■■T" Slovensko podjetje! ~eBQ|
AUSTRO-AMERIK AN A - TRST
Redna brzoplovba mej Trstom, Italijo, Grško, Severno in Južno Ameriko.
Prvi odhodi iz Trsta:
2. Septembra parnik »Martha Washington“ Nowi-York via Patrasso-Palermo.
30. Septembra parnik ,,Francesca': v Buenos-Aires via Almeria-Las Palmas Rio de Janeiro. 21. avgusta parnik ,,Lavra" Nowi-York v Patrasso Palermo.
Veliki transatlantski parniki z dvojnim' vijakom, preskrbljeni z obširnimi in luksoznimi inštalacijami, za potnike I. in II. razreda. — Marconijev brzojav.
Za informacije se je oglasiti pri ravnateljstvu v Tr.tu, ulica Molin Plooolo it. 2. ali pa h kateremu si bodi agentu ali korespondentu družbe.
Novo pogrebno podjetje
se je preselilo v Corso št. 42■ (vogal Trg Goldoni).
Zaloga oprave ulica Massimo D’Azegllo št. 18.
Prireja pogrebe od najprostejše do najelegantnejše vrste v odprti, kakor tudi v s kristalom zaprtih vozovih.
Ima bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče, kakor: kovinaste in lepo okrašene lesene rakve ; čevlje, vence in umetnih cvetlic, kovine, porcelana in perl.
Bogata zaloga: VOŠČENE SVEČE.	Cene nizke, da se ni bati konkurence.
Za slučaj potrebe se uljudno priporočajo
Telefon št. 1402	HENRICH STIBELJ in drugi.

J
Vinko skerk
PEKARNA in -SLADClČARNA
TRST, ul. Acquedotto 15, podružnica ul. Miramare 9.
V moji pekarni se vdobi vsaki dan trikrat frišen kruh in se dovaža vsak čas tudi na dom. Dobi se tudi najfinejše moke iz najboljših mlinov biškote in posebno pa specijaliteto za čaj. — Dobi. se tudi veliko izbero buteljk ruma in vsake vrste čaja ter vse to po najnižji ceni.
Spoštovanjem VINKO SKERK.
Zaloga obuvala in čevljarskimojster
JOSIP STANTIČ
Zalagatclj e. kr. redarstvene straže, c. kr. glavnega carinskega urada in skladišč c kr. priv. lloyd. orož. c. kr. finančne straže v Trstu, Koprn in Pulju.
TRST. — Ul. Rosario st. 2. — TRST.
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke.
Prodaja ijoliše voščilo (is) C. to I
Velika izbera Galosch
----Cene nizke.----
— Postrežba točna. —
Člani „N. D. 0“ ! Pozor !
V trgovini jestvinami
ANTON ŽERJAL, v nlisa BELVEDERE Št. 3.
in v Filijalki A. ŽERJAL, v ul. Commerclale št. 18. dobite vsi K I.— blaga zaston
ako nakupite za K 50.— blaga. Na zahtevo pošlje blago na dom.
Telefon št. 699.	‘Telefon št. 699.
onsumna zadruga H. D. 0.
Prodajalna: ulica Bosco 17. :• Telefon: štev. 23-21. :
MII!
Člatl dobiček tega Vašega prvega gospodarskega podjetja le namenjen le Vam In Vaši sveti stvari!
Slavnemu občinstvu in posebno člunom *N. D. 0.“ priporoča podpisani svojo dobro-znano
,,Kavarno Universo"
na trgu della Caserma št. 1, tik „Narodneg.. doma“, kjer ima na razpolago najfinejše likerje ter tukajšnje in zunanje slovenske, italijanske in nemške časnike, kakor tudi najboljše ilu-strovane revije.
Za obilni obisk se priporoča vdani
Fran Bojc.
Delavci!
Če hočete dobiti kozaree dobrega in cenega vina vstopile v
vtnctoč
ulica del Vento 20. (vogal ulice Gu<rdia.)
Prepričajte se, da četrt najb Ijega vina stane le 14 st., na dom po 12 stot. Za obilen obisk se priporoča
JOŽE LEBAN.

Pekarna JVlreule
v Rojanu, ulica Montorsino št. 7
ima na razpolago
R vedno svež kruh n
in vsakovrstne najfiinejše sladščice.
Sprejema naročila.
Slovenski delavci !
Postrežem Vam z kozarcem dobrega in pristnega vina v svoji gostilni
„Pepi Moro“
Belvedere 49.
ter tudi vsaki dan z vsakovrstnimi mrzlimi in gorkimi jedmi.
Za obilen obisk se priporoča
Ivan Škerjanc.
Podpisani priporoča sl. občinstvu in članom „N. D. 0.“ svojo
Pekarno, sladšCkarno in tov. biškotov
v ulici del Belvedere št. 57. kjer ima na razpolago
■4F~ vedno svež kruh raznovrstne sladščice in najfinejše likerje. Sprejema tudi naročila za torte, potice, pince itd.	Vdani
_______ LOVRENC REBULA.
Podpisani priporoča sl. občinstvu svoji
pekarni in sladščičarni
v ulici CASERMA 17, in na TRGU CASERMA 4, kjer ima na razpolago vedno svež kruh, najfinejše slaščice, potice itd ter razne likerje in vina v buteljkah.
Udani
Alojzij Oul.
Podpisani priporoča sl. občinstvu svojo
dobroznano žganjarno
V ulici Miramar I, nasproti kolodvora južne železnice, kjer toči najpristnejši kranjski brinjevec, vipavski tropinovec in prve vrste slivovec itd. Ima na razpolago tudi razne sirupe in druge likerje.
Ferdinand Pečenko.
Filip
Ivaniševič
: zaloga dalmatinskega vina :
lasi ni pridelek v Jesenicah pri Omišu .
v ulici Valdirivo 17 (Telefon 1405)
7 kateri prodaja na malo in veliko. — Nadalje priporoča slav. občinstvu svoje gostilne „All’Adrla“ ni. Nnova štv. II in „A1 fratelli rlalmatP' ulici Zndec lie štv. 8 v katerih toči svoja vina I. vrst
Civilna in vojaška krojačnica
Pavel Pestotnik
Trst — ul. Farneto št. 46 — Trst
se priporoča
slavnemu občinstvu in posebno članom „N. D. 0."
Cene najnižje. - Delo solidno. - Postrežba
—	točna. —
Zaloga likerjev v sodčekih in butiljkah
Jakob Perhavc
TRST — Via delle Acque — TRST
Veliki Izbor vsakovrstnih naj finejših in starih vin v buteljkah. Postrežba točna. Cene zmerne. Se priporoča svojim rojakom za naročbe bodisi na debelo ali na drobno za razne slavnosti, poroke, krste, družinska pogoščenja itd. Za poletni čas se priporoča malinovec in tamarindo.
Civilna in vojaška krojačnica
Bogata zaloga tu- in inozemskega blaga in vseh predmetov spadajočih v krojaško
—	obrt. —
Odlikovan dne 5. aprila 1906.
v Parizu s častno diplomo, častnim križcem in zlato kolajno in v Bruxelles-u z največo odliko »GRAND PRIX“ diplomo.
Naročbe se Izvršujejo točno In se dostavljajo na dom
August Štular.
TRST, vla delle Pos e 12. I. nadst
(nasproti Smolarsove papirnice.
člani „N. D. 0.“ dobe 2% popusta, ako nakupujejo v trgovini jestvin
Ivan Vliegele E dr.
* * (jViatija jVtillonig) * *
ul. C. Ghega štv. 10.
Pekarna in slaščičarna
Benedikt Subap
TRST, - ulica dellMstria št. 12. - TRST
je preskrbljena s kruhom lastnega izdelka ier veliko Izbero vsakovrstne m> ke in mandorlata najbolje vrste. Svež kruh 3-krat na dan.
jlV* Postrežba na dom
Pekarna
Valentin Kukanja
vogal ul. Molin a Vento in Gastaldi
Ima na razpolago
- - vedno svež kruh - -
in vsakovrstne sladščice.
P’ Podpisani priporoča svojo
GOSTILNO
t gl. fltiristrto 658
kjer toči najizvrstneja istrska vina in dalmatinski opolo. Postreže lahko tudi z mrzlimi in gorkimi jedili.
G. Babič.
Podpisani naznanja sl. občinstvu, da je prevzel
pekarno in sladščičarno
Čampo Belvedere št. 2
kjer ima na razpolago trikrat na dan svež kruh in razne sladščice, potice itd.
Udani Filip Trobeo.
Podpisani naznanja članom »N. D. 0“, da je v ulici del Solitario št. 3 odprl svojo
w GOSTILNO
JI CASTELLO Dl DOKNBERG”
kjer toči najboljša vipavska, izborna latr.ka in najfinejša desertna vina, in ima poleg tega vedno na razpolago gorka in mrzla jedila. Postrežba točna in cene zmerne.
Za obilni obisk se priporoča vdani
R. Lužnik.
—Pekarna i sladščičarna —
Josip Pahor - Trst
ulica Madonnina št. 39.
ima na razpolago slav. občinstva 3-krat na dan
svež kruh lastnega Izdelka, vsakovrstno moko, raznovrstne sladsčice li Izdeluje najboljše biš-kf te. — Sprejema naročila za torte, pince, potice itd., ter postreže na dom. Telefon št. 1190.
Na novo vrejena
1 Pekarna Karol Trošt ’
TRST, - Čampo S. Giacomo št, 20. - TRST
(nasproti cerkve sv. Jakoba) ima na razpolago vedno svež kruh, vsako-, vrstne sladščice, čokolado itd., kakor tud* najfinejše likerje.
Gostilna društva Jafi
ulica S. Marco št. 17.
toči najboljša
vipavska
in istrska vina
Gorka in mrzla jedila so vedno na razpolago, kakor tudi slovenski časopisi. — Najnovejše avtomatično orgije, katere svirajo izbrane slovenske komade.
Postrežba točna. wm~ Cene zmerne.
Za dobrohotni obisk se priporoča
Odbor	krčmar
društva „Jadran“	Vinko Kante.
IVAN KOŠMERLJ IVANO)/
priporoča svojo
TRGOVINO Z JESTVINAMI
v ROJANU, ul. Montorsino št. 7. kjer ima na razpolago vsakovrstne kolonljallJS In druge jestvine, kakor tudi razne delikatese, najboljša vina in pivo v buteljkah.
** Usi Slovenci v slovensko trgovino! **
V. DOBAUSCHEK
TRST, ul. Giosue Carducci 11 (prej ul. Torrente), TRST.
Citajte vsi!!
Najprijetneji čas, konec poletnega časa, in da storim prostor v zalogi novim jesenskim in zimskim dohodom blaga.
Prodam v moji zalogi po neverjetno nizkih cenah.
Možke obleke volnene......................od 14. K naprej
Možke črne obleke........................... 14 „	„
Obleke volnene za otroke ki se dajo prati... 2 „ 40. „
Volnene za otroke ........................ „	2.00	„	„
Možki jopiči.............................. „2.80	„	„
Hlače možke volnene....................... „	4.00	„	„
Hlače za dečke........................... „	1.80	„	„
10.000 parov delavskih hlač najmočneje vrste od K 2 20, naprej.
Se nikdar tako nizkih cen do sedaj !
Vporabite priliko!
Črni klobuki za možke od K 220 naprej*
Poleg tega velika izbera vsakovrstnih oblačilnih predmetov za moške in dečke^po jako ugodnih cenah, mali kostimi, bele in pisane rokodelske srajce, maje, spodnje hlače, nogavice, ovratniki zape-tnikb napr-miki kravate, naramnice, žepne rute, črni klobuki in moške kape*
Lastna Krojačnica. — Izgotovljajo s? obleke po meri.
Govori se slovensko.
co
hc
(0
T3
O
£
a
>
o
c
o
c
>
o
c
□
Delniška glavnica:
K 10,000.000.
Telefon 19-95-
:0SREDNJA BANKA ff ČEŠKIH HRANILNIC
Podružnica v Trstu — Piazza del Ponterosso 3.
Vlog okoli:
K 100,000.000
Naslov za brz.: SPOROBANKA
A 0/ vloge na knjižice.	Premijene vloge 4.3/ 0
/q	MENJALNICA. — BANČNO TRGOVANJE VSEH VRST. — Centrala denarnih	*	' A /
zavodov avstro-ogrskih. — Izdaja sirotinsko-varne 4°/0 bančne obligacije.
- JADRANSKA BANKA v TRST IT -
Via della Cassa dl Risparmio št. 5 (lastno poslopje)
KUPUJE IN PRODAJA VHEDHOSTHE PRP IKJE
(RENTE, OBLIGACIJE, ZASTAVNA PISJVIA, PRIJOR1TETE, DEL.NICE, SREČKE i. t. d.)
____VALUTE IH DEVIZE-------
PREDUJMI NA VREDNOSTNE PAPIRJE IN BLAGO LEŽEČE V JAVNIH SKLADIŠČIH.
Esliipt menic ia Maso, borna naročila
SAFE-DEPOSITS
Promese k vsem žrebanjem. — Zavarovanje srečk.
Menjalnica
4’
01 VLOGE NA KNJIŽICE.
. iq — TEKOČI IN ŽIRO RAČUN — 1	' VLOŽENI DENAR OBRESTUJE
SE OD DNE VLOGE DO DNE VDIGA. : : : : STAVBNI KREDITI - KREDITI PROTI DOKUMENTOM VKRCANJA.------; —