Poštnina plačana v gotovi«!
Maribor, ponedeljek t2. novembra 1934
st«. 257	vt11-	W
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNK
Uredništvo In uprava: Maribor, Gospomka ul. 11 / Telefon uredništva 3440, uprave 2458	'WF "SŠF V VW1
Uhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 10. url / Velja mesečno prejeman	BI	I	fjfik
v upravi ali po poStl 10 Din, dostavljen ne dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase	BH
sprejema tudi oglasni oddelek ..Jutra" v Ljubljani / PoStnl čekovni račun St. 11.409	7™	™	—
Rezultati preiskave
Mesec dni je že potekel od gnusnega marseilleskega zločina, ki ga je pripravila zarota mednarodnih teroristov, in dosedanja preiskava je dognala že čisto nedvoumno idejne krivce in glavno ozadje. Madžarski ministrski predsednik general Julij pl. Go m bos pa skuša, podpiran od vrste znanih tujih državnikov, z diplomatskimi paradami odvrniti pozornost svetovne javnosti od strahovitih obtožb, ki se kupičijo pri preiskovalnih oblasteh in ki neposredno ugotavljajo madžarsko sodelovanje v mednarodni zaroti proti življenju kralja Aleksandra in proti teri-torijalni integriteti kraljevine Jugoslavije. Sedaj, ko se vedno bolj jasno in določno kaže vloga Madžarske v strahovitem marsejskem zločinu, si madžarski diplomati na vse mogoče načine prizadevajo, da bi odvrnili sum za vse ono, kar je u-gotovil preiskovalni sodnik v Marseilleu in kar so dognali tuji novinarji na Madžarskem, zlasti pa g. Reber s svojimi poročili v »Pariz Soiru« o Janka pusti in | ostalih terorističnih taboriščih.
V svoji akciji, ki že sama po sebi izda-1 ja. da so Madžari odkrito podpirali naj-navadnejše bandite in izdajalce svoje do- | movine v svoje revizionistične svrhe, iz- | vajajo Madžari kampanjo celo v Parizu. Ta kampanja jasno kaže, da so Madžari pripravljeni riskirati celo vojno, samo da bi zopet zasužnjili pod Štefanovo krono dele Jugoslavije, Romunije in Češkoslovaške. Iz Madžarske pošiljajo sedaj v Francijo fotografije z zemljevidom ^zasužnjenih madžarskih ozemelj v Jugoslaviji. Češkoslovaški in Romuniji«. Na teh fotografijah figurira tudi zemljevid Alzaške in Lorene »AH Francija,« se glasi napis na teh kartah, »ki je naposled z mečem osvobodila svoje ozemlje, z mečem zavojevano od Nemčije, ne uvide-va, da ima Madžarska pravico boriti se z vsemi sredstvi, da osvobodi svoje zasužnjene brate izpod jugoslovanskega, češkoslovaškega in romunskega jarma?« Te fotografije dobivajo zadnje dni ugledni in vplivni ljudje v Franciji, novinarji, Profesorji in drugi.
Madžari celo sedaj, ko Je vsa Francija ogorčena zaradi zločinskega sodelovanja Madžarske v te! zločinski zaroti, ne okle vajo ponavljati staro pesem, da je Madžarska izgubila svoja ozemlja z mečem in da Jih bo po potrebi tudi z mečem zopet osvobodila. Tudi poprej so Madžari objavljali take grožnje, kar je izzvalo splošno ogorčenje in vznemirjenje. Službeni Madžarska pa doslj ni še niti enkrat demantirala trditev, da je pripravljena poslužiti se vsake sile, pa tudi vojne, da si zopet zasužnji kraje, ki so jih zavezniki osvobodili izpod madžarskega jarma. Francoske preiskovalne oblasti so sedaj definitivno ugotovile, da ie Madžarska pričakovala, da bo po umoru kralja Aleksandra Jugoslavija razpadla hi da bo mogla Madžarska na ta način brez odpora okupirati jugoslovansko ozemlje. Kako globoko so bili Madžari o tem prepričani. najbolj dokazujejo poročila francoskih listov, ki objavljajo izjavo nekega uglednega madžarskega novinarja, ki je dobro poučen o nakanah Budimpešte. Dejal je: »Takoj po atentatu v Marseilleu sem odpotoval iz Budimpešte v Beograd, da bi prisostvoval revoluciji v Jugoslaviji •n njenemu razpadu ter vsemu, kar bi koralo slediti.« Toda v Beogradu je ta Sospod doživel veliko razočaranje. Namesto revolucije je našel najdivnejši primer solidarnosti in edinstva vsega jugoslovanskega naroda.
V Parizu je danes prav tako vsem jasno. da madžarski revizionizem, podpiran gotovih drugih držav, dela na to, da to se z nasiljem odvzelo ozemlje drža-
Budimpeštanski tisk bi rad zanikal sokrivdo Madžarske — Nervoznost in panično razpoloženje — Strah pred izolacijo — NezadovoSjnost z Blatilo
PRAGA, 12. novembra. »Narodni Listy« se ukvarjajo obširno s položajem na Madžarskem po odkritju podrobnosti o ozadju atentata v Marseilleu. Rezultati preiskave so v zvezi z odločnim stališčem Francije in držav male antante spravili madžarske vlad ne faktorje v veliko nervoznost, ki prehaja zadnje dni naravnost v paniko. Madžarski tisk se trudi na vse načine odvrniti od Madžarske iz preiskave sledeče cbdolžitve. Listi zahtevajo, da se morajo »take neutemeljene invektive« odbiti z vsemi, ako treba
tudi z najostrejšimi sredstvi. Dasi še ni mogočno določno trditi, da bo uvedena zaradi atentata v Marseilleu mednarodna akcija proti sokrivim državam, se v Budimpešti vendar boje, da bi ostala Madžarska po končani preiskavi vsaj čisto osamljena.
Zaradi tega stoje v Budimpešti na stališču, da rimski gospodarski pakt v sedanji izvedbi ,ne zastopa v zadostni meri madžarskih interesov. V vladnih vrstah se naglaša, da se morajo določila pogodbe nujno poglobiti, ker je docela izključeno, da bi mogla Ma-
džarska v bližnji bodočnosti doseči kake večje trgovinske ugodnosti v drugih državah. Revizionizem je pri-vedel Madžarsko v zagato, iz katere sedaj ne najde izhoda.
Zadnje upanje Gombosevo je bilo potovanje v Rim, vrnil pa se je precej razočaran. Dasi govori uradni komunike o popolnem madžarsko-itali-janskein soglasju, je vendar stališče Italije v celi vrsti vprašanj, ki najbolj zanimajo Madžarsko, precej nejasno. Bodočnost Madžarske se kaže v dimpešti zelo mračna.
n*»o francoski predlog Italiji
SKLENITEV DESETLETNE POGODBE MED ITALIJO. FRANCIJO IN DRŽAVAMI MALE ANTANTE.
RIM, 12. novembra. Danes se je vrni! iz Pariza francoski poslanik grof de Chanibrun. Kakor se zatrjuje, je dobil Chambrun od zunanjega ministra Lavala najobširnejša navodila za pričetek novih pogajanj za zbližanje med Francijo in Italijo. Zadnji dogodki so v marsičem spremenili temelje, na katerih je gradil svojo politiko pokojni Barthou, zato je bil Laval prisiljen iskati novih. Sedaj ne gre več za to, da se že sedaj dokončno rešijo vsa medsebojna sporna vprašanja, marveč se bo skušal ustvariti zaenkrat le provizorij. Chambrun bo po Lavalovlh navodilih predlagal Italiji sklenitev desetletne pogodbe, ki bi bila v marsičem podobna znani desetletni pogodbi med Nem čilo in Poljsko. Pogodba bi bila sklenjena v troje, to se pravi med Francijo in Ita-
lijo ter državami male antante in bi za to dobo garantirala nespremenljivost obstoječega stanja. V Parizu menijo, da obveznosti, ki iih ima Italija tiapram Madžarski, ne bi mogle ovirati sklenitve in izvrševanja takega sporazuma. Ta desetletna pogodba bi vprašanje revizije mirovnih pogodb le odgodlla, ne pa popolnoma odstavila. V dobi 10 let bi pa bilo dovelj prilike za odstranitev vseh spornih zadev med omenjeno skupino držav, zlasti še med Italijo in Jugoslavijo, do-čim bi Madžarska v tem čaSu lahko dosegla pri državah male antante posebne ugodnosti za madžarske narodne manjšine. Kakšno stališče bo napram temu 110-! vemu predlogu Francije zavzela Italija, ! se še ne ve.
Host^ifa pred težko odločitoHo
AKO IZROČI PERČEVIČA, KOMPROMITIRA ZAVEZNIKE. AKO GA NE IZROČI, NE DOBI POSOJILA.
DUNAJ, 12. novembra. Po obisku madžarskega ministrskega predsednika Gombosa v Avstriji, se trudijo tudi razni domači faktorii, zlasti pa legitimisti na vse načine, da bi preprečili izročitev Ivana Perčeviča Franciji. Znano je namreč, da so legitimisti, ki imajo še danes močan upliv v vladi, vedno z največjimi simpatijami podpirali teroriste in se zato boje, da bi se mogla razkriti vsa umazanost ozadja. Intervenciji od zunaj in znotraj je zatorej treba pripisovati, da se avstrijska vlada še ni odločila, kaj naj stori s Perčevičem, dasi je dunajska kasacija priporočila izročitev. Avstrijska vlada je sedaj v zelo neprijetnem položaju. Ako izroči Perčevi-
ča, kompromitira lahko ne samo svoje zaveznike, ampak tudi ljudi iz svoje najožje bližine, ako ga pa ne izroči, mora računati na represalije Francije, To bi pa bilo avstrijski vladi zelo neprijetno, ker je njen finančni položaj sedaj tak, da bo v najkrajšem času zopet prisiljena iskati veliko zunanje posojilo, ki ga ne bi mogla najti nikjer drugje, kakor v Franciji. Pričakuje se, da bo vlada zadevo še nekaj časa zavlačevala.
Francija izroča Italiji emigrante
PARIZ, 12. novembra. Francoska policija je Izročila italijanskim obmejnim oblastvom protifašlsta Lea Bottl-
vam male antante in obnovilo madžarsko »osipodstvo nad tujimi narodi. Prav tako pa je bolj ko kdaj poprej jasno, da je ta revizionizem v najtesnejši zvezi z zločinskim umorom kralja Aleksandra. Svetovna javnost pa je že vzela na znanje ne-pobitna dejstva, da so Janka pusta, Nagy kanjiža in ostala teroristična taborišča na Madžarskem, da je Perče vi6, habsburški zastavonoša, prihajal z Dunaja na Madžarsko in aktivno pripravljal marsejski zločin in določil morilce in da je P a-: v e 1 i 6 vso zaroto vodil iz Italije, kjer ži-I vi pod polno zaščito itatijarasldli obla-
sti. Vse to je točno ugotovila tudi preiskava v teku prvetga meseca po smrti kralja Aleksandra. Preiskovalne oblasti so lahko zadovoljne z bilanco svojega enomesečnega prizadevanja. Vse policije civiliziranega sveta so vršile svojo dolžnost tako, kakor to narekuje mednarodna morala. Samo gangsterski narodi so na razne načine ovirali preiskavo in skušali izzvati zmedo ter zabrisati prasledo-ve zarote. Dosedaj je aretiranih že 70 banditov in suitroljivcev, na čelu s šefom ftp v e li« eni.
ja, katerega ekstradicijo ie zahtevala italijanska vlada. Nekateri listi ostro protestirajo proti temu, da je Francija izročila Bottija Italiji v času, ko t? ne kaže nobene volje izročiti sokrivce marseilleskega atentata, zlasti še, ker Botti ni izvršil nikakega zločina, ampak je bil le navaden političen em’« grant, ki je iskal v Franciji azila.
Nov škandal v Frasicifi
PARIZ, 12. novembra. »Havas« poroča iz Rouena: »Journal de Rouent objavlja podrobnosti o novem finančnem škandalu, k? je bil tamkaj odkrit. Zdi se, da gre za ogromne sleparije v nekem tamkajšnjem gradbenem podjetju. Država je oškodovana za okoli 120 milijonov frankov. Podjetje je dobavljalo materijal za pristaniška dela na dolnji Seini in izvrševalo tudi neka druga državna naročila. Pri tem pa jo vknjiževalo ogromne količine materi* jala, katerega nikoli ni dobavljalo. Ugotovljeno je, da je podjetje dobivalo za svoj materijal štirikratno ceno..
MUSSOLINI OBIŠČE BUDIMPEŠTO?
PARIZ, 12. novembra. Agencija Four* nier poroča, da je predsednik italijanske vlade Mussolini obljubil madžarskemu ministrskemu predsedniku Gombosu, da mu bo vrnil obisk in obiska! Budimpešto z letalom, ki ga bo sam pilotiral. (Ne verujemo! Op. ur.)
PERČEC NA MADŽARSKEM.
PRAGA, 12. novembra. Tukajšnji lisjti poročajo, da se Perčec še vedno mudi na Madžarskem, kjer neprestano spreminja ime in bivališče, seveda z vednostjo maJ žarskih oblastev, ki ga na ta način sama skrivajo, da morejo potem uradno izjavljati, da ga ne morejo izslediti. Vendar pa bi v Budimpešti radi videli, da bi Perčec izginil iz Madžarske, a se obenem boje da ga drugje ne bi prijeli.
PRED NOVIM TERORIZMOM V AVSTRIJI?
DUNAJ, 12. novembra. Med narodnimi socialisti se kljub vsej strogosti sedanjega režima opaža vsak dan novo delavnost. V vladi so že v velikih skrbeh, kgr se boje. da bi mogli narodni socialisti obnoviti nekdanji terorizem in pripraviti nov poizkus vstaje.
TRGOVINSKA POGAJANJA FRANCIJE IN NEMČIJE.
PARIZ, 12. novembra. Iz Berlina poročajo, da se bodo v kratkem pričela nova francosko-nemška trgovinska poga-
Uaoia.
Dnevne vesti
v
Zaključimo vsa pisma s : »Čuvajmo Jugoslavijo!"
0d! več strani smo dobili poziv, naj o-pozorimo v listu, kako zelo bi bilo umestno, če bi v bodoče vsa podjetja, trgovska, obrtniška, itd. zaključevala svoja poslovna pisma in vso svojo korespondenco z novim jugoslovanskim geslom: »Čuvajmo Jugoslavijo!« Kakor v drugih državah zaključujejo svoja pisma z narodnimi gesli, tako naj bi tudi jugoslovanski trgovci, obrtniki itd. zaključevali svoja pisma z novim, z mučeniško krvjo kralja Aleksandra posvečenim geslom.
Mnogi trgovci so tudi že začeli sami od sebe zaključevati svojo korespondenco z geslom: »čuvajmo Jugoslavijo!« In
takšno zaključevanje pisem je tudi nad vse praktično, ker ni treba biti nikomur v zadregi, s kako odličnim spoštovanjem naj zaključi pismo. »Čuvajmo Jugoslavijo!« napravi konec vsaki takšni zadregi.
In na vse zadnje, ali ni lepše in učinkovitejše krepko geslo, ko pa že čisto ob rabljena fraza? V poslovna pisma itak fraza ne spada! Tu je na mestu le stvarnost! Po opravljenih poslih pa narodni vzklik, da vedno vsi mislimo na blaginjo in napredek Jugoslavije! Zato na koncu pisma vedno in vsakomur: »Čuvajmo Jugoslavijo!«
Praktični državni izpiti gozdarskih n-radniških kandidatov. V oddelku za gozdarstvo v ministrstvu za gozdove in rudnike bodo te dni praktični državni izpiti uradniških pripravnikov s fakultetno izobrazbo. Prijavljenih je 34 kandidatov.
Vsakemu siromašnemu otroku je botra. V varaždinski bolnišnici služi za bolničarko že 7 let stara Bara Kovačeva, ki je botra vsakemu siromašnemu v bolnišnici rojenemu otroku. Že 75. otrokom je bila botra.
Hrvatski planinci na Pohorju. Včeraj je naše Pohorje obiskala večja skupina hrvaških planincev, članov planinskega društva »Sljeme« v Zagrebu. Planinci so obiskali Mariborsko kočo ter se z večernim vlakom zopet vrnili v Zagreb.
Ljudska univerza v Mariboru. Danes v ponedeljek ob 20.15 predava priljubljeni predavatelj g. prof. Janko Mlakar iz Ljubljane o svojem potovanju po Sredozemskem morju, na katerem je obiskal Korziko, Monako, Marseille, Barcelono, Tunis, Alžir in Malto! Mnoge lepe skiop-tične slike!
KAVALKAPAI
SUZOR ustanovil iond viteškega kralja. Pretekli četrtek dopoldne je imel SUZOR svečano spominsko sejo, na kateri se je poklonil manom viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. V znak globokega spoštovanja in hvaležnosti do velikega kralja je bilo sklenjeno ustanoviti fond viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Ravnateljstvo je takoj voti-ralo v fond 200.000 Din.
Žensko predavanje »Nanosa«. V torek, dne 13. t. m. ob 20. uri bo predavanje v društvenih prostorih rojakihje dr. Anke Žnideršičeve. Predavanje bo za vsako de kle in ženo vseskozi poučno, ker bo predavateljica obravnavala snov »Žena — mati«. Članicam naznanja, vse ostale žene in dekleta pa vabi odbor ženskega krožka društva »Nanos«.
Kavalkada. Velefilm, ki se ne da z nobenim drugim filmom vzporediti! Vse kritike opisujejo ta film samo v superlativih, imenujejo ga krono vseh filmov. Ko je Foxfilm v Zagrebu dobil ta film, ga je predvajal blagopokojnemu kralju Alek sandru I. in kraljici Mariji v Beogradu. Veličanstvi sta si ta film ogledali in čestitali družbi za pridobitev tega filma. Generalni ravnatelj mister Geli in pa ravnatelj podružnice v Zagrebu ing. Spitzer sta bila na podlagi tega odlikovana.
Zveza mladih intelektualcev se je preselila in uraduje ob delavnikih od 11.-12. ure na Trgu svobode, Grad.
Esperantsko društvo otvori trimesečen tečaj v mesecu novembru. Oglasite se pri g. Franju Klanjšku, trgovcu, Glavni trg 20-21. — Odbor.
Grajski kino. Samo še nekaj dni krasen film po romanu H. Sudermanna »Visoka pesem«. V glavni vlogi Marlena Dietrich. Naš prihodnji spored »Kavalkada«, gigantično veledelo ene generacije.	*
Kino Union. Danes v ponedeljek zadnji dan rekordni šlager »Maškarada« s Pavlo VVesselo, ker je podaljšanje predvajanja nemogoče. Od torka dalje prekrasni ljubavni velefilm »S križem in mečem« (Ljubezen in zaobljuba) s slavnim španskim umetnikom in pevcem donom Josejem Mojico. Film, kakor svojčas »Župnik Kirhfeldski«.
Radio Ljubljana. Spored za torek 6 trn.: Ob 11.00: šolska ura: »Od drevesnega debla do papirja«; 12.15: plošče; 12.50: poročila; 13.00: čas, plošče; 18.00: gospodinjska ura: »Poročilo o mednarodnem kongresu v Berlinu za gospodinjske poklice«; 18.20: otroška ura; 18.40: nemščina; 19.10: nacionalna ura: »Avgust Šenoa«; 19.50: jedilni list, program za sredo; 20.00: Sokol; 20.20: žalne koračni ce na klavirju, izvaja dr. Švara; 21.00: Dvorakove biblijske pesmi, poje Drago Žagar; 21.30: čas, poročila, radijski orkester.
Pri ljudeh, ki so potrti, preutrujeni, za delo nezmožni, povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica prosto kroženje krvi in poveča duševno in delovno sposobnost.
fpominlajte sč CMD
Narodno gledališče
REPERTOAR.
Ponedeljek, 12. novembra: Zaprto.
Torek, 13. novembra ob 20. uri: »Hlap ci«. Red C. Znižane cene.
Sreda, 14. novembra ob 20. uri: »Hamlet«. Red A.
»Gugalnica« na mariborskem odru. Olga Scheinpflugova, ki ni samo znana kot izborna češka igralka (članica praškega Narodnega divadla), temveč je tudi priznana pisateljica posebno komedij in veseloiger (mariborskemu občinstvu je gotovo še v najlepšem spominu njeno »Oken ce«), je napisala novo veseloigro »Gugalnica«, ki ima vse odlike prejšnjih del Scheinpflugove: teatersko pisano vsebino, razgibane, učinkovite prizore in plastično risane tipe. Premiera bo še ta teden, režija je Kovičeva.
Otvoritev glasbene sezone bo v teku prihodnjega tedna. Prva opereta bo Le-harjev »Carjevič«, delo divne, mestoma prav seriozne glasbe in učinkovitega dejanja. Režija je Košičeva, glavne uloge igrajo Udovičeva, Barbičeva, Sancin, P. Kovič in Harastovič._____________
Pri odebelelosti vzbuja redna zdravilna uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice jako delovanje črevesa in dela telo vitko. Mnogi profesorji zapisujejo »Franz Josefovo« vodo tudi pri zamašče-nju srca kot zelo dragoceno sredstvo in sicer zjutraj, opoldne in zvečer tretjino čaše. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah._______________________________
Kako se godi našim v zasužnjeni domovini. Katoliško slovensko izobraževalno društvo v Radičah na Koroškem je nameravalo prirediti v nedeljo 23. septembra t. 1. na prostem pred cerkvijo gledališko predstavo »Zgubljeni sin«. Prireditev pa je okrajno glavarstvo kot pristojna oblast prepovedalo z motivacijo, da bi utegnila kaliti javni red in mir. Proti tej prepovedi se je društvo pritožilo na višjo instanco, ki pa je mesec- dni nato potrdila prvotni prepovedani odlok. Društvo se je zaradi tega pritožilo na najvišjo inštanco, vendar pa do danes še ni prejelo nobene rešitve. Omeniti moramo, da' je isto nedeljo v sosednjem Žrelcu priredila »Domovinska fronta« veselico z velikim hrupom in pompom in ni bil zaradi tega v nevarnosti ne javni red in ne mir.
Nezgodna kronika. V Račah se je preteklo soboto 32Ietni poštni služitelj pri sekanju drv nevarno vsekal v levo roko. Slična nezgoda je doletela tudi v Rušah 26-letnega tesarja Alojzija Roškerja, ki se je vsekal v dfesno nogo. Oba ponesrečenca sta morala iskati zdravniške pomoči v mariborski bolnišnici.
Nočni vlom. Kakor ponavadi vsako jesen, so se tudi letos priklatili v mesto razni elementi, med katerimi je mnogo vlomilcev in tatov. Na nepošten način se skušajo ti ljudje preživeti in preskrbeti za zimo. Tako so preteklo noč obiskali pisarno Thomove tekstilne tvornice v Mlin skl ulici. Razbili so okno, odrinili zapahe iti se tako splazili v notranjost. Blagajno, ki je bila v pisarni in razore predale so pustili pri miru, ker so bili najbrže pre-podeni. Praznih rok so izginjli v noč in povzročili tovarnarju na razbitih šipah o-krog 100 Din škode.
Policijska kronika. Policija je sinoči in preteklo noč aretirala 7 oseb, ki so prenočevale v policijskih zaporih. Aretirani so bili Florijan D. in njegova žena Otilija ter Alojzij S., ker so beračili po mestu, neki Karel M. zaradi potepuštva, Viljerri B. zaradi splošnega suma, Jurij A. in Ant-K., ker sta razsajala po ulicah, neki Avg-K. pa zaradi pijanosti. Prijavljen je bil nadalje neki Albin H. zaradi v-lomne tatvine, Adolf J. zaradi lahke telesne poškodbe Avgust K., ker je zlonamerno poškodoval tujo lastnino, Ivan V. zaradi ogrožani3 javnega prometa, Valter M. pa zaradi grdega vedenja v gostilni.
Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 10 stopinj C nad ničlo; minimalna temperatura jo znašala 9.6 stopinj C nad ničlo; barometer je kazal pri m stopinjah 727, reduciran na ničlo pa 725! relativna vlaga 93; od včeraj na danes Jc padlo 46 mm dežja; vreme je oblačno i11 deževno; vremenska napoved pravi, da bo ostalo vreme še nekaj dni oblačno in
Visoko odlikovanje kneza namestnika Pavla. Danski kralj Kristijan je odlikoval Ni. kr. Vis. kneza namestnika Pavla z lento slonovega reda. Ta red je doslej imel blagopokojni viteški kralj Aleksander I. Zedinitelj.
Knez Pavle oskrbnik kraljevega premoženja. Na podlagi pismenega akta poslednje volje pokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja je pristojno okr. sodišče v Beogradu določilo Nj. Vis. kneza namestnika Pavla za oskrbnika imetja blagopokojnega kralja.
Parastos ali žalna maša. Združenje vojnih invalidov, krajevni odbor v Mariboru, prosi in vabi slavno občinstvo in celokupno javnost, zlasti vojne žrtve in čla ne združenja k udeležbi pri parastosu ali žalni maši, ki bo v sredo 14. novembra ob 9. uri v stolnici v spomin vseh padlih vojnih žrtev, umrlih vojakov in članov združenja.
Strahotne številke. Včeraj, 11. novembra ob 11. uri, so si vsi ljudje priklicali v s]K>min v dvemanutnem molku padle žrtve svetovne vojne. Številke žrtev so: 10 milijonov ljudi je padlo; 19 milijonov ljudi je bilo ranjenih; 7 milijonov ljudi je bilo pohabljenih; 9 milijonov sirot in 5 milijonov vdov je ostalo po vojni; 10 milijonov ljudi pa je bilo pregnanih iz hiše in doma. Vsi stroški vojne so znašali fan tastično vsoto 10 bilijonov francoskih frankov. Če bi hotela smrt imeti parado svojih žrtev, potem bi te korakale, formirane v bataljonske formacije, 81 dni in 81 noči neprestano pred njo; če pa bi si podali v vojni padli vojaki vseh narodov roke, bi tvorili verigo, ki bi obsegala pol zemlje.
Službeni list banske uprave dravske banovine objavlja v svoji 91 letošnji številki odločbo o teritorialni pristojnosti kmetijskih poskusnih in kontrolnih postaj; odločbo o ukinitvi pedoloških odsekov pri poskusnih in kontrolnih postajah v Ljubljani, Splitu in Osijeku; odločbo o kontroli uvoza sadnih sadik, gozdnega in o-krasnega drevja in grmičja; izpremembo pravil o obliki, sestavi in oznamenovanju meril in priprav za merjenje tekočin in o mejah njih točnosti; izpremembo točke a) člena 2. pravi! o pregledovanju in žigosanju, obliki, sestavi in zaznamenovanju steklenic in posod za alkoholne pijače in mleko; pobiranje državne trošarine na avtomobilske žarnice; strokovni preizkus blaga pri uvoznem carinjenju; sezna-mek strojev, izdelovanih v naši državi; odločbe občne seje državnega sveta št. 16.261/34.; izpremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev na področju dravske banovine ter razne objave iz '»Službenih tiovin«.
Zaposlenost v dravski banovini v mesecu oktobru. Po statistiki OUZD v Ljub ljani je znašalo povprečno število zavarovanih delavcev v oktobru leta 1934. 82.831; od tega 51.894 moških in 30.937 ženskih. Naprain oktobru lanskega leta se je članstvo povečalo za 4.091 zavarovancev. Povprečna dnevna zavarovana mezda je znašala pri moških Din 25.29, pri ženskah pa Din 18.26. Celotna dnevna zavarovana mezda je znašala pri moških 1,312.170.40 Din, pri ženskah pa 565.013.60 Din.
Tlakovalna dela zelo ovirajo promet na Državnem inostu. Tlakovalna dola na Državnem mostu silno počasi napredujejo. Ker je izročena prometu samo po-
ran in morajo vozila cesto po Četrt ure in še več čakati, da morejo v mesto ali iz mesta. Ker pa dela še ne bodo tako kmalu končana, bi bilo zelo priporočljivo, če bi delali tudi ponoči, ko je promet manjši kakor podnevi. Nočno delo bi bilo priporočljivo tudi zaradi sedanjega ugodnega vremena, ker bi slabo in dežev no vreme tlakovalna dela še bolj oviralo. Nerazumljivo pa je, da so pričeli popravljati most na jesen, ko bi bili vse to lahko napravili spomladi ali poleti.
Nagradni natečaj za osnutke lepaka Ljubljanskega velesejma. Uprava velesejma razpisuje natečaj za osnutke lepakov junijskega velesejma v letu 1935. Osnutki morajo biti izvedeni umetniško za litografični tisk, največ v treh barvah. Format osnutka mora obsegati 63x95 cm. Besedilo: XV. velesejem v Ljubljani, 1.— 11. junij 1935. črke besedila morajo biti dobro čitljive. Avtor prvonagrajenega osnutka je zavezan sestaviti v litogra-fičnem zavodu tudi besedila v petih drugih jezikih. Natečajniki morajo poslati z geslom opremljene osnutke do 15. decembra t. 1. opoldne ravnateljstvu Ljubljanskega velesejma, istočasno morajo poslati točen naslov v zapečateni kuverti, na kateri je označeno geslo osnutka. Nenagrajene in neodkupljene osnutke lahko dvignejo natečajniki med 15. januarjem in 15. februarjem. Predvidene so sledeče nagrade: ena za 2.000 Din, ena za 500 Din in dve po 250 Din. Avtor prvo nagrajenega osnutka dobi polovico nagrade takoj, drugo polovico pa čim predloži litografični zavod poizkusni odtis.
Tujski promet. V oktobru je bilo prijavljenih na zglaševalnem uradu mestne policije v Mariboru 2443 oseb, od katerih je bilo 1186 tujcev, največ iz Avstrije.
Ukradeni kolesi. Mizarju Josipu Cafu je neznan »ljubitelj« koles ukradel preteklo soboto izpred mesnice na Kralja Petra trgu 1000 Din vredno kolo znamke »Peugot«. Kolo ima evidenčno številko 395.020. Iz veže neke hiše v Sodni ul. pa je zmanjkalo posestniku Jos. Muršcu iz Pesnice dvokolo znamke »Steyr«, vredno okrog 1200 Din. Muršcevo kolo ima evidenčno številko 53.513.
Huda prometna nesreča. Preteklo soboto okrog poldneva se je pripetila na vogalu Vrtne in Smetanove ulice huda prometna nesreča. Neki motociklist s prikolico je privozil iz Frama in sc je na ovinku hotel izogniti kolesarju, a je pri tem podrl na tla 65-letnega delavca Martina Rečnika ter ga težko poškodoval po vsem telesu. Poklicani reševalci so Rečnika prepeljali v splošno bolnišnico.
Novi drevoredi. V Smetanovi ulici so pričeli saditi v severnem delu javorov drevored. Zasadili bodo letos še Magda-lensko ulico z drevoredom in še nekatero druge. Skupno bodo tekom jeseni posadili okrog 300 novih drevesc.
Povodenj v Dravinjski dolini. Po hudem deževnem nalivu, ki je trajal vso noč. so narasle naše reke in potoki. Bregove je prestopila tudi Dravinja z vsemi svojimi pritoki in se razlila po njivah in travnikih, tako, da je podobna Dravinjska dolina od Konjic pa do Makol velikemu jezeru. Voda je preplavila vse ceste in je promet tudi z vozili bil danes zjutraj
nemogoč. Šolarji niso mogli v šolo in 5 bile Poljčane davi popolnoma odrezat od doline, a ker je nalivi prenehal, se i Mih ie gjfffi Ji«t A MUSfte flempnogti-
Maribor u, dne 12. XI. 1934
v--; >• nmhumhu
Mariborski »Večernit« Jufra
T1MBMWMMBrilTr~T" lTnHfirr,r—”
'Stran &
O spomenikih
NAJLEPŠI SPOMENIK BO SOCIALNO SKRBSTVO.
I Rezultat razprave pa ie bil, da so toži-i so omogočila s podporami in naklonitva-I teiji gg. ing. Josip Gruden. Slavko Volk ™	n+ni*ka	društva	in	korporacije.
Spomenik je izraz narodne kulturne zgodovine. Inramo raznolične spomenike. Imamo sfinge in piramide, templje in samostane, grobišča v splošnem, graščine in stavbe, narodne galerije, narodne pesmi, razne ustanove in institute itd. Sedaj se vrše po vsej državi akcije za gradnjo spomenikov blagopokojnernu Viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinite-liu. Pri nas v Mariboru -pa imamo še dva v načrtu: kralju Petru I. Osvoboditelju in generalu Maistru. Aktualno je malo raz misliti o pomenu in smislu spomenikov.
Spomenik je smiselno zbrana in zgrajena materia, ki vsebuje v svoji zgra-jenosti duha onega, ki je še po svoji smrti tako vplival na narod, da ga je ta hotel večno ohraniti med seboj. Spomenik je kondenzator duha neke dobe. Ta kondenzator ima nalog, da še pozne rodove zalaga z duhovnim razpoloženjem voditelja svoje dobe. Zmore li to nalogo ka-menit spomenik, za katerega sredstva je dandanes tako težko zbrati.
Naš blagopokojni kralj je bil ljudski kralj. Interes kiparjev, kamnosekov ter olepševalnih društev se mora podrediti interesu celokupnega naroda. Jugoslavija je bila njegova tvorba in ne samo neznaten delček naše države!
Stari faraoni, ki v svojem življenju niso Egipta sami stvorili, so zato vse svoje življenje usmerili v gradnjo piramid: velika, mogočna in trda stavba iz — mrtvega kamenja. Našemu kralju pa pripa-
da kot spomenik vsa Jugoslavija, polna živih dobrovoljcev za njegovo misel! Naj se izobliči ta živi spomenik v mogočno in dostojno zgradbo! Jugoslavija noče biti lačen gizdalin, nego poštena in pametna država! Spomenik bodo dokončali šele pozni rodovi. Sedanja generacija naj mu postavi samo temelje.
Sploh je sistem kamenitih in takih spomenikov dokaj mrzlo in kratkotrajno čuvstvovanje. Gradnja teh spomenikov je kakor kupovanje odpustkov, tako mimogrede, formalno, ne pa doživeta, smiselna akcija idealističnega naroda. Vrzimo se v ustanavljanje prepotrebnih socialnih in drugih ustanov in institutov ter počastimo jih z imenom blagopokojnega kralja! Mislimo, da se v tem smislu najboljše in najlepše oddolžimo duhu našega mučenika.
Ideal spomenika pa bi bila ustanovitev javnega fonda celokupne države za zgradbo prepotrebnih prometnih sred stev, ki našemu državnemu, prav posebno pa gospodarskemu življenju tako primanjkujejo. S tem v zvezi bi bila ustanovitev prostovoljnih delavskih taborov, kamor bi prišli vsi oni brezposelni, ki brez koristi za narod uživajo občinske in druge podpore. Brez pametne izrabe danega položaja ne bomo očuvali Jugoslavije, kakor nam je naročil tisti, ki mu hočemo graditi spomenike, drugačne, kakor si je sam izvolil: »Čuvajte Jugoslavijo!«	P-r.
m Alojzij Muraus na sodnikovo prizadevanje velikodušno pristali na poravnavo s tem, da so obtoženci, najožji pristaši g. Tumpeja, podali pismeno izjavo, v kateri preklicujejo vse proti tožiteljem izjavljene obdolžitve, ter obenem poravnajo stro ške sodnega procesa. To je torej že tretja izgubljena tožba.
Zopet zanimiva sodna razprava
TUMPEJEVI NAJOŽJI PRIS TAŠI NA ZATOŽNI KLOPI.
Najžalostnejše poglavje mariborskega nacionakio-strokovnega delovanja se odigrava in se bo končalo pred sodiščem, po vseh znakih sodeč, porazno za tiste, ki so pri zelenili mizah hoteli krojiti socialne in nacionalne pravice našemu ubo gemu delavstvu. V obeh najmočnejših mariborskih nacionalno-strokovnih organizacijah, to je pri Združenju jugoslovanskih nacionalnih železničarjev in pri Narodni strokovni zvezi so se bili namreč pojavili na površju ljudje, ki bodo, kakor vse kaže, kmalu končali svojo »karije-ro«. Razprave, ki so bile in se bodo še vršile pred mariborskim sodiščem, bodo razkrile javnosti marsikaj, a si bo tudi sama ustvarila svojo sodbo. Razburjenje, ki je bilo nekaj časa v nacionalnih strokovnih delavskih vrstah, pa se pole-ga, odkar je bil bivši predsednik mariborske podružnice Združenja jugoslovanskih železničarjev g. Rudolf Turnpej odžagan in izključen iz železniške strokovne organizacije, odkar je bil izključen iz Jugoslovanske nacionalne stranke, odkar je bil razrešen funkcije prvega podpredsednika pri mariborski podružnici Narodne strokovne 'zveze in odkar ni bil več izvoljen v npravo Zveze Maistrovih bor-
cev. Obe naši najmočnejši narodni strokovni organizaciji se pa razvijata nemoteno dalje in pridobivata z vsakim dnem na svoji veljavi in moči.
Tako je bila preteklo soboto pred tukajšnjim okrajnim sodiščem zopet zanimiva razprava, pri kateri so sedeli na zatožni klopi najožji Tumpejevi pristaši, med njimi Dolfe Ogrizek, Stanko Tušek, Zavadlal, Prevolšek, Rudolf Kessler, Her man Kralj in Ivan Kramžar. Ti so namreč svoječasno hoteli iz vodstva mariborske podružnice Združenja jugoslovanskih železničarjev odstraniti in izključiti njim neljube tovariše, med njimi podnačelnika delavnic državnih železnic inž. Josipa Grudna, železniškega kontrolorja Slavka Volka in železniškega zvaničnika Alojzija Murausa. V pomanjkanju stvarnih in utemeljenih razlogov so se obtoženci po-služili neresničnih obdolžitev, in prav zaradi teiga so si morali tožitelji, ki so u-gledni in vsestransko neoporečeni člani mariborske železničarske organizacije, iskati pravice in zadoščenja pred sodiščem. Za razpravo je bilo med nacionalnimi železničarji veliko zanimanje in je bil navzoč tudi g. Tumpej.
Elekfriška dela v Mariboru in okolici
Z razvijajočo se industrijo, se razširja v Mariboru tudi elektriško omrežje.
Na Pobrežju je ob Dravi pričela obratovati tovarna Thoma, in sicer na elek-triški pogon. V ta namen si je zgradila tovarna svojo transformatorsko1 postajo z jakostjo 120 K v. Položili so 1200 m dolg kabel z napetostjo 10.000 \V in s tem omogočili priključek industrijskega podjetja z elektriškim omrežjem in transformatorsko postajo v Drevoredni ulici.
V Melju so nedavno začele obratovati nove tovarne Rosner, Jugosvila in Ju-gotekstil, ki imajo skupno transformatorsko postajo za 600 Ks. Ker je Mariborska tekstilna tovarna svoje podjetje znat no povečala, ji ni več zadoščala stara transformatorska postaja z jakostjo 250 Ks in je zato zgradila novo moderno transformatorsko postajo s 500 Ks.
Ugodne cene toka in večjo komoditeto obratovanja je izrabil tudi Rosenberg in nadomestil v svojem mlinu v Jezdarski ulici Diesslov motor z elektrifikacijo. Tako obratuje sedaj Rosenbergov mlin 2 elektriškim tokom jakosti 100 Ks. Novo transformatorsko postajo je dobila tudi mestna vodarna v Betnavi. Ta postaja, ki je pričela pretekli teden obratovati, bo služila za črpalko in za oddajo toka tamkajšnjim zgradbam.
Precejšnjo skrb je imelo mestno elektriško podjetje za cestno razsvetljavo, saj je montiralo v Radvanju, Novi vasi in Burovi vasi 25 cestnih svetiljk vse do pekrske meje. Elektrificirali so tudi Ribniško selo v občini Košaki, kjer so v gozdu montirali 5 svetiljk. Razširilo se je elektriško omrežje na Meljskem hribu, Peklu in Počehovi. Nadaljevala se bo tudi elektrifikacija Pobrežja in Tezna, kjer se čuti največja potreba.
Z veseljem ugotavljamo, da se bo tudi cestna razsvetljava po mestnih ulicah do konca leta izpopolnila.
Ptuj
Počitniška kolonija na Pohorju. Rdeči križ v Ptuju je v letošnjih počitnicah ustanovil pri Sv. Martinu na Pohorju svojo lastno počitniško kolonijo. Letovalo je v dveh skupinah 30 otrok po tri tedne. V poštev jo prišla samo siromaš' na deca in bolehna deca ie Ptuja in nje
mi razna ptujska društva in korporacije. Ker namerava Rdeči križ v Ptuju s pomočjo omenjenih dobrotnikov poslati ng Pohorje tudi prihodnje leto siromašno in bolehno deco, prosi in apelira, da g£ podpre pri tem humanitarnem delu tud ostalo občinstvo.
Zopet požar na Dravskem polju. Prea dnevi je nenadoma izbruhnil požar v Stražgojncih, občina Cirkovce, pri posestnici Mariji Prosenjakovi. Goreti je začelo stanovanjsko poslopje in se je ogenj z naglico razširil na vsa gospodarska poslopja, ki so tudi postala žrtev divjega elementa. Od stanovanjskega poslop ja je ostal le zid, ki štrli v zrak. Zgoreli so vsi poljski pridelki in tudi gospodar*-sko orodje in znaša škoda čez 40.000 Din, Gasilcem iz Šikol, Cirkovcev, Podove ift Gorice, ki so prihiteli na kraj požara, se je zahvaliti, da se ogenj ni razširil ne sosednja poslopja. Kako je ogenj nastal. £e ni pojasnjeno.
Zopet žrtev davice. V ptujski bolnišnici je umrl dve in pol leta stari Ivan Zamuda, sin posestnika iz 'Gorišnice. Otrok je podlegel posledicam davice, ki še vedno razsaja v ptujski okolici.
Srečen ribič. Karl Primci, posestnik v Žabovcih pri Ptuju, je ujel 18 kg tež* kega sulca. Veliko ribo je kupil gostilničar Berlič, ki jo je obesil čez dan na ulico. Ljudje so trumoma prihajali, da si ogledajo ta lepi in redki ekseniplar plemenite ribe.
Mestno poglavarstvo v Ptuju razglaša sledeče: V smislu čl. 116 zakona o neposrednih davkih z dne 28. sebr. 1928. je razgrnjen seznam o davčnih osnovah zavezancev, katerih predmeti se bodo razpravljali pred davčnim odborom od 21. do vštetega 24. novembra t. 1. Seznam je na vpogled med uradnimi urami pri mest >iem poglavarstvu do 18. t. m.
Ptujski živinski sejmi. Konjski in goveji sejem, ki se je vršil v torek 6. t. m. je bil kar se tiče dogona, prav dobro založen, kupčija pa je bila srednja. Prignali so 143 konjev, 315 krav, 75 telic, 163 volov in bikov, skupaj 720 glav živine; od teh so prodali 211 glav. Cene za kg žive teže so bile sledeče: krave 1.75 do 3 Din, telice in voli 3—4 Din, biki 2.75 do 3.75 Din; konji, ki so bili večinoma iz Medmurja, so se prodajali po kakovosti, in sicer od 750—3500 Din eden. Prihodnji konjski in goveji sejem bo 20. t m. — Sejem za prašiče v sredo, dne 7. t. m. je bil, kar se tiče dogor.a dobro založen, kupčija pa je bila slaba. Prignali so 281 svinj in 179 prascev, skupaj 460 rilcev. Od teh so prodali 110 glav- Povprečne cene za kg žive teže so bile sledeče: pršutarji razne vrste so se prodajali po 4.50, 5.50, do 6.25 Din; plemenske svinje po kakovosti od 200—700 Din ena, prascipa istotako po kakovosti, in si cer 7—10 tednov stari od 70—175 D m
ga okolice, ki se je na svežem pohorskem -	...	i
zraku zelo okrepila. Stroški za letova- J eden. Prihodnji sejem za prašiče bo ‘ • nje so znašali preko 7000 Din. Kolonijo > t. m
Valentin Katajev:
Lunina sonata
15. januarja 19... Včeraj je v veliki dvorani newyorškega društva za znamenite poizkuse redni član' društva, znani Profesor mr. Word, prečrtal senzacionalno poročilo o novoizumljeni raketi, katero namerava spustiti z zemlje na mesec. Ta raketa bi imela obliko jajca na Palici, njen spodnji del pa bo napolnjen z 12.000 tonami dinamita. Pri njenem padcu na površino bo nastala tako silna eksplozija, da jo bo z zemlje mogoč© opaziti z daljnogledi. (Navdušenja poslušalcev ni mogoče opisati. Pridno pobirajo podpise, da bi se ta genialni načrt Čimpreje izvedel. Tudi nekaj uglednih finančnih mogotcev je zainteresiranih pri tem izumu.
30. januarja. V dopolnilo k naši pripombi z dne 15. januarja zastran izuma spoštovanega profesorja Worda lahko sporočimo, da je za uresničenje duhovitega projekta že zbranih 8 milijonov dolarjev.
31. januarja. V včerajšnjo številko našega lista se je vrinila neljuba pomota. Za iznajdbo profesorja Worda ni bilo zbranih 8 milijonov, kalkor smo poročali, ampak 18. V uredništvu smo nastavili »osebnega sotrudnika, ki ima nalogo ob-
dela
veščati občinstvo o napredovanju duhovitega profesorja.
10. februarja. Na vprašanje našega so-trudnika, kaj misli o mednarodnem položaju, je duhoviti izumitelj nadplanetue-ga jajca izjavil tole: vMislim, da je mednarodni položaj v tem trenutku jako zadovoljiv.« Na vprašanje o svojih nadaljnjih delih na področju genialnega izuma je učenjaik vidno oživel in zardel. »O!« je rekel slavni profesor, »marsikaj sem že napravil. V okolici Los Angelesa sem kupil prelestno vilo, kjer bom lahko izvrševal svoja dela. Poleg tega sem si nabavil jahto dn par sijajnih arabskih konj.«
Na naše vprašanje, čemu bosta profesorju jahta in par konj, je šaljivo požugal s prstom in delikatno pripomnil, da se še žalibog ne more dotakniti teli vprašanj, ki spadajo v tajnost njegovega izuma.
25. februarja. Zunanji minister je Objavil nova senzacionalna odkritja o delovanju kominterne. V rokah ima dokumente, ki jasno dokazujejo, da je izumitelj jajca profesor Word agent komrn-terne, vso njegove zvite mahinacije s poletom na mesec pa niso nič drugega kakor poizkus podminirati Belo hišo v Washingtonu in proglasiti v Ameriki sovjetski režim. Na dokumentih so podpisi Trockega, Karla Marksa, Bakunina in
Demjana Bjednega. Minister zahteva^pre iskavo ter odpust prokuratorja in državnega pravdnika zaradi malomarnosti.
28. februarja. Prokurator je na izpad zunanjega ministra odgovoril tako: »Gospodu ministru še sedaj frak diši po olju (smeh v centru), zato naj ne poizkuša od vrniti oči javnega mnenja od te paname, pri kateri on sam nima zadnje vloge. Kar sc pa tiče tega, da bi se v sprednjem delu popularnega jajca položil dinamit, se predlagajo naftine akcije, na katere tako silno špekulira naš visoko-spoštovani nasprotnik. (Odobravanje na levi.)
15. marca. Minister je objavil novo dokumente, po katerih je jasno kakor dvakrat dve, da je profesor Word preoblečeni Stepanov-Skvorcov, znan urednik »'Izvestij CIK SSSR«.
25. marca. Profesor Word se je včeraj poročil s kraljico katrana Nasturcijo Jum persovo. Ko so ga o tem spraševali, je znameniti avtor jajca odgovoril: »Ljubezni se mora vsakdo pokoravati!« Poleg tega je vdliki profesor baje vložil 10 milijonov dolarjev v francoske banke. O ciljih in namenu teh vlog ni dal profesor nikakih jjojasnil, poudaril pa je, da bo raketa-jajce kmalu gotova in da bo 4. julija nepreklicno poletela na mesec. Obiranje prispevkov se nadaljuje.
1. maja. V zvezi z nameravanim po-
letom na luno je predsednik prepovedal praznovanja, ker se to ne bi ujemalo z resnostjo- trenutka.
10. junija, čas poleta je končno vendarle že določen. Raketa poleti 4. julija im bo potovala 4 dni. tako, da bo 8. julija človeštvo lahko z daljnogledi opazovalo silno eksplozijo na površju lune.
20. junija. Vršila se je manifestacija zaljubljenih, ki so zahtevali odgoditev nečloveškega poleta na luno. Zaljubljenim so se z rezkim zavijanjem pridružili še psi in izjavili, da ne bodo imeli na koga lajati, če bo luna zaradi silne eksplozije uničena. Obenem se je vršila tudi tiha demonstracija tatov, ki so s svoje strani zahtevali uničenje lune iz čisto profesionalnih razlogov.
1. julija. Na kraj starta so se odpeljali vsi predstavniki znanstvenega sveta. V pogovoru z našim sotrudnikom je gospod profesor izjavil, da je razen nekaterih malenkosti za polet že vse priprav ljeno.
3. julija. V noči od 2. na 3. julija je profesor Word s svojo mlado ženo poletel v neznano smer. Pred odhodom je znameniti profesor utegnil še spoiociti našemu sotrudnifcu, da odloži polet za
nedoločen čas.	,	,, .,
Tako sta se izvršila oba dogodka hkra-tu: polet in eksplozija. Polet Worda in eksplozija splošnega ogorčenja.
A. K. Grln:
Bogastvo
Roman.
»Ne, ni se mi zdelo potrebno.«
Degraw se je počutil neizmerno olajšanega. Signorina ga torej ni varala. Resnično ga ljubi in se trese za njegovo življenje. Da ga varuje in da mora sovražniku onemogočiti vsak sum, se mu kaže tako naklonjeno. A zares, ona igra vlogo tako izborno s svojimi bleščečimi očmi, z ljubkim smehljajem; vidi se, da je prvovrstna igralka, za ta poklic izučena in od narave nadarjena.
»Vaše pojasnilo ime je zelo pomirilo,« je rekel umetnik, obrnjen proti možni. »Sedaj je treba preudariti, kako naj se vedemo nasproti onemu nevarnemu človeku.«
Gledal ga je s poizvedovalnimi očmi.
»AH ne mislite izvršiti nasvetov gospodične Rogersove?«
»Kako naj jo zapustim prav sedaj, ko me potrebuje menda najnujnejše?«
»Mogoče ni viteško, a pamet to zahteva.«
»A vi lahko tega človeka vsak čas aretirate, če se vam zdi to primerno.«
»■Še ni čas, da ga dam zapreti. Želim izvedeti njegovo skrivnost, in to se da najboljše doseči, dokler je prost. Čemu zasleduje vse deklice z imenom Jenny Rogers? Zalkaj se seznanja z njimi, zapusti eno, drugi pa škoduje? Ali dela to v blatnosti, ali snuje kak zagoneten načrt? — Mi tega ne vemo, a hočemo to dognati in ga pustimo prostega, da spregledamo njegove načrte. On ve, da ga opazujete. Kakor hitro se odstranite, svo jih načrtov ne bo več prikrival. Zato je najbolje, da greste.«
»Veliko hladnokrvnosti mi prisojate. Kako pa, če postane sedanji predmet njegovega zasledovanja žrtev njegove blaznosti? «
»To se ne more zgoditi. Dražestnost dame, ki jo sedaj obožava, ga je priklenila res nase. Ne stori ji nič žalega, o tem bodite prepričani. Povrh ostanem še jaz v njeni bližini in čuvam nad njo.«
Zadnje besede je spregovoril s takim
čutom, da ga je Degraw presenečeno pogledal.
»Vaša volja je lahko dobra,« je rekel, »toda vi ne morete biti povsod navzoč; lahko ji preti nevarnost, ki je vi ne morete preprečiti.«
»Ne verjamem. Moj gospodar mi popolnoma zaupa; ničesar ne začne, ne da bi me obvestil o tem.«
Umetnik je vzdihnil.
»Torej dobro, če mi obljubite, da s svo jo pazljivostjo ne odnehate niti trenutek, hočem vašo željo izpolniti v toliko, da zapustim to hišo za toliko časa, dokler se ne zgodi ničesar, kar me vznemirja. Če mi obljubi tudi še gospica Aspinwallo-va, da bo imela odprte oči in me obvesti, če potrebuje mojo pomoč, se imi menda posreči brzdati mojo nestrpnost.«
»Degraw bo gotovo takoj pustil pasti krinko, če vas ne bo tukaj. Mogoče se tudi pokaže, da njegovi nameni niso tako nevarni, kakor si mislimo, ali pa da policiji zadostno priliko, da ga zapremo in v pripravnem trenutku izvedemo aretacijo z vsem poudarkom.«
»Na to zagotovilo, vam hočem izpolni-
ti željo, koliko pač morem,« je odgovoril umetnik, hitro končal pogovor, kakor da se boji vzbuditi kes zaradi dane obljube ter je odkorakal proti svojemu stanovanju. Kmalu pa je čutil, da mu je nemogoče brez vsakega slovesa zapustiti svojo izvoljenko. Čermi bi se odstranil kakor kak strahopetec? še ie vprašal, čemu se mi je treba ozirati na zvite načrte policije, če gre za njegovo ljubezen?
Spet se je obrnil proti hiši, iz katere so doneli sedaj veseli glasovi, ker je bila večerja končana. Pomešati se med veselo družbo ni bil njegov namen. Razočaran se je hotel že oddaljiti, ko je slučajno dvignil pogled na eno izmed gornjih oken in zapazil signorino. Toda že v naslednjem trenutku je zaškripal z zobmi, ko je videl, da je nagnila svojo lepo glavo čes košaro cvetic, ki jih je ogledovala z božajočimi pogledi. — Ali se je vrnil zato, da se prepriča o tajnem užitku nad darom ljubezni iz rok njegovega podlega tekmeca? Ali naj gre v pregnanstvo s tem želom v duši? Te grenke misli ni mogel -prenest'- Iz njenih ust je hotel slišati kaj sme upati.
■
Tekmovanje za prvenstvo LNP
ŠTIRJE MARIBORSKI KLUBI V BOJU ZA TOČKE. RAPID PREMAGAL ILIRIJO, ŽELEZNIČAR SK CELJE. ISSK MA RIBOR IN SK SVOBODA PORAŽENA.
V PRVENSTVENI TABELI ŠE
Podzvezno prvenstvo napreduje. Smo takorekoč v sredini tega tekmovanja, ki postaja prav zanimivo. Včeraj se je igrala po ena prvenstvena tekma v Mariboru, Celju, Čakovcu in Ljubljani. Za srečanje Ilirije z Rapidom je bilo veliko zanimanje. Po ogorčeni borbi je Rapid z veliko muko spravil obe točki na varno, prav tako SK Železničar v Celju, dočim ISSK Maribor in SK Svoboda nista prinesla domov niti ene točke.
Včerajšnji rezultati so precej spremenili prvenstveno tabelo, ki kaže sedaj naslednjo sliko:
Čakovečki SK
Železničar
Rapid
C_*0l
ISSK Maribor Svoboda Hermes Ilirija
4 3 10 16:4 3 2 1 0 8:4
5 2 0 3 5 2 0 3 3 111 5 113 2 10 1 10 0 1
10:10
8:9
7:8
9:24
6:4
0:1
7
5
4
4
3
3
2
0.
V naslednjem naša poročila:
SK Rapid :SK Ilirija 1:0 (1:0).
V nadaljevanju jesenskega prvenstvenega tekmovanja sta na igrišču v Ljudskem vrtu odigrala svojo tekmo dva močna rivala. Vreme je bilo za prireditev prav ugodno, tudi zanimanje veliko, vendar občinstva ni bilo v pričakovanem šte vilu. Nekaj več kot sicer, toda še vedno ne toliko, kolikor so g včasih zvabile na nogometno polje prav tekme z Ilirijo. Bilo je okrog 800 gledalcev.
V splošnih opombah je treba posebej naglasiti, da se v pogledu športne fair-nesse tekma vredno uvršča v stilu nekdanjih velikih tekem v našem mestu. Igra je bila s čisto športne sibrani na dokaj boljšem nivoju od zadnjih tekem, ki smo jih gledali v Mariboru. V glavnem sta moštvi dali precej izenačeno igro in odlgovarja rezultat po zrelih pozicijah sodeč, poteku igre.
Rapid si je od zadnjih tekem sem močno opomogel. V inočeh, ki jih sedaj postavlja v svojo prvo garnituro, ima dober material, vendar ima med moštvom tudi take igralce, ki po našem mnenju j ne spadajo več v prvo moštvo. Enajsto-rica se je borila z velikim elanom in požrtvovalnostjo, ki sta pravzaprav odločila zmago. Rapid je bil v prvem polčasu v taki premoči, da bi lahko vodil z razliko najmanj treh golov, če bi bila napadalna vrsta izkoristila zrele in prezrele situacije. V dnugee*. >01 času so sicer Ilir-jani močno pritisnili, toda takrat se je izkazala Rapidova ožja obramba, ki se je zelo uspešno borila proti nasprotnikovemu napadu.
Ilirija je pravzaprav razočarala. Od nje smo pričakovali mnogo, mnogo več. Zdi se, da Ilirija na igrišču v Ljudskem vrtu ne zrna igrati kakor običajno. Zato si je Rapid izbral prav ta prostor. Enaj-storica Ilirije se je odlikovala z odlično tehniko, pogrešali pa smo ambicijo iti požrtvovalnost, kar je bilo zanjo usodno,
VEDNO VODI ČAKOVEČKI SK.
tako da je morala pustiti v Mariboru dve dragoceni točki. Moštvo je igralo zelo fair in je kljub porazu zapustilo najboljše vtise.
Igra je potekla v najlepšem redu in ni nastal niti najmanjši incident. Edini gol je zabil v 28. minuti prvega polčasa Prinčič.
Sodil je objektivno g. Nemec. Imel je zaradi discipliniranosti obeh moštev lahko stališče. Omeniti pa moramo tudi da sta fungirala kot stranska sodnika s. s. gg. Vesnaver in Kopič, ki sta g. Nemecu olajšala sojenje.
Včeraj je odigral popularni igralec SK Rapida Josip Barlovič že tristoto tekmo za svoj klub in so mu pred tekmo klubo-vi funkcionarji izročili lepo spominsko darilo. Številnim čestitkam se pridružujemo tudi mi in želimo vsestransko korektnemu športniku nadaljne uspehe.
V predtekmi so igrali subjuniorji Rapida in ISSK Maribora; zmagali so mali Mariborčani s 4:0. Sodil je g. Jančič.
Dopoldne se je na igrišču SK Železničarja odigrala zadnja tekma za jubilejni pokal ISSK Maribora, in sicer med mla-dinami Železničarja in ISSK Maribora. Zmagala je mladina ISSK Maribora z 2:1. Ker pa ima Železničar v skupnem tek niovanju dve točki več, je izročil načelnik ISSK Maribora g. Filipančič Železničarjem lep pokal.
SK Železničar:SK Celje 3:2 (1:2).
SK Železničar je včeraj gostoval v Celju. Težka je bila borba, toda končala se je z zmago Železničarja, ki si je tudi po poteku igre sodeč, zmago popolnoma zaslužil. Toda Železničarji imajo smolo. Isto, kar se jim je zgodilo preteklo nedeljo v Čakovcu, se je ponovilo v Celju, namreč, da je publika vdrla na igrišče ter tudi po igri zavzela sovražno stališče proti gostujočim klubom. Taki primeri so vsega obsojanja vredni. To ni športno! Goli so padli v prvem polčasu v 4. minuti po Pavlinu; v 9. minuti so Celjani izenačili, v 20. minuti pa so postavili Celjani rezultat prvega polčasa 2:1. V drugem polčasu, in sicer v 12. minuti je Pavlin zopet izenačil, v 28. minuti pa je Lešnik postavil končni rezultat 3:2 za Železničarje.
Sodil je g. Cimperman iz Ljubljane, objektivno in dobro.
Čakovečki SK:ISSK Maribor 4:2 (2:0).
ISSK Maribor je včeraj odigral eno svojih najtežjih prvenstvenih tekem na vročih čakovskrh tleh. Mariborska moštva v Čakovcu, nimajo sreče in so primeri, da bi zmagala prav redki. Tako je moral tudi ISSK Maribor ostati zvest tradiciji in je tekmo tapubil nekoliko po svoji kriv di, deloma pa zaradi dobre forme ČSK. — Pohvalno pa moramo omeniti, da je na razvpitem čakovskem terenu vladal vzoren red in da se je tekma končala brez najmanjšega incidenta. K temu sta v glav nem pripomogli moštvi, ki sta igrali nad-
vse fair, pa tudi publika se je obnašala disciplinirano. Velike zasluge za tako vzoren potek igre pa ima sodnik gosp. Deržaj iz Ljubljane, ki je sodil objektivno in brez napak. — Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah:
čakovečki SK: Jelenič - Vamplin, Janežič - Takač, Gaiovie, Mlekovec - Fe-hojnik, Vogrinec, Baščevič, Megla, Vaš. ISSK Maribor: Gomol Miro, Koreni, Naj-žar - Herman, Gomol Stane, Kirbiš -Berlek, Miloš, Duško, Priveršek, Jur-gec.
Maribor je včeraj zaigral lepo in požrtvovalno, a manj koristno. Po poteku, si poraza niso zaslužili, ker so bili domačinom vsaj enakovreden nasprotnik. Če bi v napadu bilo nekaj odločnejših in hitrejših igralcev, bi bil rezultat lahko tudi v prid Maribora, Tako pa je napad sicer precej kombiniral, pri tem pa pozabljal na smoter — zabijati gole. Krilska vrsta ni bila na običajni višini. Posebno leva stran je bila lahko prehodna in je prav ta slabost pripomogla Čakovčanom do dveh cenenih zgoditkov. Obramba se je potru-dilaa. Branilca sta večkrat zašla predaleč v polje in prepuščala vratarja samega težkim preizkušnjam. Čeprav je vratar po nerodnosti kriv enega gola, se je pokazal kot odličen. Nekatere žoge je lovil v sijajnem stilu. Čakovčani so igrali prav tako dobro, za razliko pa tudi koristno. Izrabili so temeljito situacije pred golom in pridno streljali na gol. Najboljša formacija moštva je bila obramba. Posebno branilec Vamplin je bil izvrsten.
V prvem polčasu so bili v lahki premoči Čakovčani in dosegli v 25. in 37.
minuti dva gola. V drugem polčasu so prevladovali Mariborčani. Vendar so Čakovčani v nenadnem prodoru zvišali na 3:0. V 18. min. je Priveršek znižal na 3:1. V ripostu so domačini po krivdi vratarja zvišali na 4:1 in sicer v 19. minuti. V 26. min. je Maribor po Berleku zabil drugi in zadnji gol.
ŽSK Hermes :SK Svoboda 4:1 (2:0).
Na popolnoma razmočenem terenu je mariborska Svoboda včeraj v Ljubljani nastopila proti Hermesu. Vrnila " v Maribor praznih rok —brez to. vo-bodaši so imeli tudi tokrat svoje najboljše moči v obrambi. Napad je sicer v polju lepo zaigral, pred nasprotnikovim golom pa se je nehala vsa umetnost. Goli so padli: v prvem polčasu v 16. min.. 1:0 za H.; v 27. min. (11 m) 2:0 za H.; v drugem polčasu v 15. min. 390 za H; v 35. min. (11 m) 3:1; v 43. min. je postavil Hermes končni rezultat 4:1. Sodil je g. Pfundner iz Ljubljane.
Ostale nogometne tekme.
Čakovec: SK Gradjanski :SK Drava (Ptuj) 2:1. Tekma za prvenstvo mariborskega II. razreda.
Ljubljana: Primorje: Gradjanski (Kar-lovac) 5:2.
Zagreb; Slavija (Varaždin):Železničar 1:0.
Beograd: Jugoslavija : Gradjanski (Zagreb) 1:0.
Dunaj: Avstrija:Švica 3:0.
Rim: Italija B:Avstrija B 8:1.
Gradec: Sportklub:Austria 5:4: FC Graz:GAK 3:0: KapfenbergrHakoah 1:0; Dona\vitz:Siidbahn 1:1. Prvenstvene tek-
me.
Razno
MADRACE,
otomanc, vseh vrst naročite ugodno pri Stcrbalu, Aleksan drova cesta 61.	4635
SOKLIČ
l * T.S
Zastopnike sprejmem
Prodam
PRODAM
4 usnjene stole, omare, postelje, divan. Koroška cesta St. 3.	4638
Kupim
KOTEL
za izkuhavanje perila, »Alfa« ali .sličen v dobrem stanju kupim. Ponudbe na A. M01-lej, Glavni trg 9.	4637
Sobo odda
OPREMLJENO SOBO
s posebnim vhodom oddam gospodu- Vprašati v trgovini Klanjšek, Glavni trg. 4632
SOBO ODDAM
takoj dvema gospodičnama, z vso oskrbo. Mesečno Din 400—. Rozalija Toš. Studenci, Ciril-Metodova ulica 17.
4630
Stanovanje
MLAD SOSTANOVALEC
(dijak) se sprejme. Naslov v upravi »Večernika«. 4632
Slutbo dobi
ŠIVILJA
dobi takoj delo za šivanje predpasnikov in otroških oblek. Vprašati Koroška e- 3, _________________________ 4637
BOLSEGA DELAVCA sprejmem na stanovanje in hrano. Frankopanova ul. 15. dvorišče, levo.	4634
Službo išie
GOSPODIČNA
5 znanjem slov., netnšč. ter italijanšč., Izvežbana v strojepisju, slov. stenografiji s pisarniško prakso, išče zaposlitve. Gre tudi na deželo. Naslov pove uprava lista-
4629
Iščem za svojega sina mesto PRAKTIKANTA v pisarni- Gre 3—4 mesece brezplačno. Ponudbe 11:? up ra vo »Večernika« pod »Marljiv«-	4605
f:
Preselitveno naz nanilo
Podpisani si dovoljujem vljudno naznaniti, da sem preložil svojo
zlatarsko in iuveiirtko delavnico
iz Dr. Rozinove ulice 12 v Stolno ulico 2 poleg modistnega salona moje žene M. Jahn. Moja delavnica je urejena za specijalno predelavo briljantnega nakita ter vseh v mojo stroko spadajočih del.
Priporočam se cenj. občinstvu
AVGUST JAHN. zlatar in iuvelir
Maribor, *totna ulica 2.
Čitaite ..VeeemPk
fodaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik Izdajatelja 'n urednik: RA DIVOJ RPHAl? v
zimm DtiTiiU v Mariboru,
Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik