O soboto Z. decembra proslava Zedinlenja ulica Pte. Luis Saenz Peña 242 LIST CORKjSb ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Concesión 1551 Dirección y Administración: GRAIi, CESAR DiAZ 1657, D. T. 59 - 3667 -Bs. Aires. Periódico de la Colectividad Yugoeslava Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 032878. AÑO (Leto) X. BUENOS AIRES, 24 DE NOVIEMBRE (NOVEMBRA) DE 1939 Núm. (Štev.) 146 NAROČNINA: Za Ameriko in za celo leto 5 arg. 6.—; i,a pol leta 3.50. Za druge dežele 2.50 USA-Dolarjev. POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs. Povodom dogodkov v Pragi Nemške "pokroviteljske" oblasti so dale usmrtiti najprej sedem praških študentov, na to še tri in potem jih je padlo še trideset. Med ustrelje Bimj je tudi en vseučiliščni profesor. Zagrešili so veliko " zločinstvo ", ser so ostali zvesti finovi svoje domovine ter zahtevali z javnim manifestiranjem svobodo zanjo, ki jo jim je nemški nacizem lausKo leto nasilno vzel. Ubili so idealne mladeniče, gotovo najidealnejše, kajti strahopetci bi se v takih razmerah in okoliščinah, kaši šne vladajo na češkem, ne upali javno na plan, a ideje po svobodi pri Čehih niso ubili in jo ne bodo nikoli. škoda je plemenitih mladeni- j čcv, ki se niso bali tvegati svojega življenja za blagor svojega naroda, ki trpi vsake vrste ponižanja v tujem robstvu, vendar je njih prelita ta kri morda seme še za nove žrtve, pa tudi klic k iiovemu še veličastne j- ¡ šemu življenju, ki so ga deležni sa- i nio, četudi ne po številu, a po duhu veliki narodi, kakor je Češki. Nemci so si s tem barbarskim či-; nom nakopali nase še večje sovraštvo vseh civiliziranih narodov in še posebej slovanskih. Podžgali so še silneje vseslovansko zavest, ki ni nikoli spala, a se zadnje čase prebuja 2 novimi in jačimi silami, ki se bo, ko se bo najmanje pričakovalo .otresla vseh notranjih in zunanjih sovražnikov. Velike nesreče in zlo čestokrat Prinašajo izboljšanje. Slovani smo sicer zelo razdvojeni od raznih tujih ^plivov, a smo se jib pričeli otresati ^n se jih bomo polagoma popolnoma ^ebili. Jugoslovani smo versko in Piemensko, da ne govorimo ideolo-Sično, ne samo razdvojeni, marveč ®®lo raztrojeni. Isto je s čehoslova-ki> Poljaki in Bolgari in je bilo z S tega in samo s tega razloga 8m° se Slovani medsebojno mrzili in sovražili in celo grizli ter so nas lahko tako drugi izkoriščali, kajti gospodarski interesi slovanskih naro- °v se nikjer ne nasprotujejo. Bi-^nc m kuu sta pr/a sejaia neslogo ^ed Slovane, za njima Berlin. Sedaj Pa računa Italija, da je nastopil u-S°den čas zanjo. Jugoslavijo je takozvano hrvatsko vprašanja grozilo vpropastiti, a tem je stalo in še stoji, čeprav je P^vi korak do sporazuma storjen, še rjjttogo tujih temnili sil in vplivov, "^d Čehi, Slovaki in Poljaki ni bilo *sled zgoraj navedenih razlogov ni-*°ü DravArra rtriin+oliRt-.vn. kar je Za vpliv nad Balkancm se tepejo RUSIJA IN ITALIJA TEKMUJETA ZA VPLIV NAD BALKANOM — TUDI V PARIZU SO MNENJA, DA IMA RUSIJA VEČ IZGLEDOV NA USPEH — MNENJE LJUBLJANSKEGA "SLOVENCA" — ITALIJANI SE DOBRIKAJO — JUGOSLAVIJA NOČE BITI POLITIČNO ORODJE NIKOGAR Vedno večjo pozornost posvečajo evropski državniki in diplomatje Balkanu. Pisali smo že o onih velesilah, ki se poganjajo za nadoblast nad Balkanom. Visoki politični krogi so mnenja, da je nemška nevarnost zaenkrat izginila z Balkana in da je na njeno mesto stopila sovjetska. Rusi podpirajo Bolgarijo v njeni zahtevi po Dobrudži in to dejansko pomeni, da je Bolgari že imajo. S tem pa bi si Rusija osvojila simpatije Bolgarov ter napravila prvi korak na Balkan. Proti sovjetom je nastopila Italija. Trudi se na vse načine, da bi organizirala nekak balkanski pakt, katerega članica, kot posestnica Albanije, bi bila tudi ona. Z italijansko podjetnostjo pa trdijo poleg drugod tudi v Parizu, da ne bo nič. Mnenja so namreč, da bo Rusija ob ugodni priliki vrgla svoje karte, ki jo Nemci ne bodo upali ovirati, da se ji ne zamerijo. Italija pa nima simpatij pri balkanskih narodih. Veliko pozornost je vzbudil te dni članek, ki ga je obelodanil ljubljanski "Slovenec", v katerem pravi naj se Bolgariji ugodi glede Dobru-dže, ker če se tega koraka ne stori, bo Bolgarija padla pod vpliv Rusije, kar pa bi imelo neizbegljive posledice za ves Balkan. Bolje je napraviti sedaj majhno žrtev, je mnenja "Slovenec", kot pa bi vsled tega pozneje vse izgubili. Kakšni nagibi vodijo "Slovenca", je znano. Vsekakor bo balkanskim narodom in še posebno slovanskim, iskrenejša prijateljica "brezbožna" Rusija kot pa "pobožna" Italija. Italijanski list "II Messaggero" piše o velikih zaslugah, ki jih je Italija stekla za Jugoslavijo in Madžarsko. In pravi, da je treba ruskemu komunizmu za vsako ceno zajeziti pot na Karpatih na madžarsko-ruski meji. To da se bo tudi brez dvoma zgodilo, sugestira list. dalje, .kajti Hortyjeva Madžarska je bila vedno za to. Istotako računa Italija tudi na Jugoslavijo, predvsem na Slovenijo in Hrvatsko, kjer, je mnenja, da prevladuje katoliški upliv, ki bi se dal pod krinko komunistične sovjetske nevarnosti navdušiti proti Rusiji. To pa se brez dvoma ne bo zgodilo. Poglejmo tudi kaj prinaša "The New York Times" od svojega poročevalca iz Beograda. Med drugim piše : še tole: V dobro poučenih krogih izjavljajo, da bo Jugoslavija izvajala realno in neodvisno politiko ter bo iskala prijateljskih odnošajev z vsemi dr- žavami, namesto da bi sedaj podpirala namerovani balkanski in podonavski pakt. Temelj državne politike je, da bo Jugoslavija še nadalje ostala strogo nevtralna. Vse kar se dogaja na Balkanu vlada tehtno preštudira in premisli vse posledice, ki bi na ta ali oni način nastale. Z Madžarsko želi i-meti dobre stike, ki jih je vedno iskala in podpirala, a glede njenih zahtev napram Romuniji ne more zadnji ničesar garantirati. Mnenja pa je da bi si prizadeti državi medsebojne razmere mogli sami najbolje urediti. Vendar bi bilo nevmestno smatrati, da bi Jugoslavijo podpirala Madžarsko tako, da bi si Rusija lahko mislila, da je stopila v kak protiko-rmmistični blok. Sedanjo italijansko protikomunistično politiko sicer s simpatijo zasleduje, a nima namena dati najmanjšega povoda Moskvi in Sofiji, da bi smatrali Beograd in Budimpešto órodje Rima proti Rusiji. NEMČIJA PMDNO POTAPLJA ANGLEŠKE IN DRUGE PARNIKE SKRIVNOSTNE NEMŠKE MINE NA MORJU — NA NEMŠKO Nemški podmorniki in mine, ki so jih Nemci nastavili povsod, kjer lipa jo,da bodo angleške ladje naletele nanje, pridno potapljajo angleške ladje kakor tudi druge nevtralnih držav, ki namesto angleških trčijo — BOJ NEMČIJE IN ANGLIJE FRANCOSKI MEJI NI BOJEV tovorijo v prid Nemčije. Vojna na nemško-francoski meji pa skoro popolnoma miruje, kar je bilo že vnaprej pričakovati. Tu pa tam poročajo o kakih spopadih, a menda le bolj zaradi lepšega. pravega prijateljstva, ka slednjič vso skupaj vpropastilo. Ru-°lJa je kot celota ostala, a morala je ^boleti silno revolucijo, od katere rertí Še 111 ozdravela in notranja u-y.aba še ni povsem ustaljena, .j^jub vsemu pa se slovanska za-Po skupnosti in zbližanju širi ^.V^jnje ter jo z nobenimi tujimi P£vi ne bo mogoče več zaustaviti. tv . za to so nam nove češke žr-tragedija Poljakov; bazoviške iJžrt6' Umor kralja Aleksandra in še «šteto drugih žrtev, ki so jih do-slovanski narodi na altar «visnosti, «vobode in domovine, sodi- ° ^ mncS° vzrokov in pred- nas ld £ovorij° in dokazujejo ttvotv°tn0' To nas ne sme žist0 nič ^-Jt1- So naprimer mnenja, da je ¿"^nja moskovska vlada vse prej stov vanska; da so v drugih pre-íovl t 8lovan3kih držav vse bolj kako 2a Pr^tislovanske vplive vSe°r Pa za lastno slovanske. Na ce l 111 3e lahko tudi nekaj resnična P£-0ti volji Vfc^ine je brez poslov»" , jti nihčo ne bo trdil, 4a V današnji vojni igrajo poleg letal tudi tanki veliko vlogo. Na sliki se vidi del francoskih tankov, ki odhajajo proti nemški meji, kjer poskušajo močne nemške patrule vdreti na francosko o-zemlje. anski narodi niso solvanski. In to je bistvene važnosti. Čimpreje se bodo dobili slovanski narodi v bratski slogi, tempreje bo zavladala resnična slovanska misel in svoboda za vse. Bivši predsednik Češkoslovaške republike dr. Edvard Beneš je dejal, da svobodne češke brez Poljske ni misliti. Mož je čisto pravilno povedal. Istotako svobodne Jugoslavije brez Primorskih in Koroških Slovencev ni misliti. Tega pa I nam ne bodo izvojevali Anglež^ Francozi, Nemci in Italijani, marveč ¡ si bomo morali le sami s pomočjo na- i gih krvnih bratov. Pri tem pa nas ne i smejo čisto nič ovirati verski ali i politični predsodki, marveč moramo I iti preko vsega k stvarni in realni slovanski politiki. nanje. Te dni so se potopili po en jugoslovanski, holandski, japonski in italijanski parnik in menda še nekaterih drugih držav, medtem ko so potopili angleških kar celo vrsto. Francoski list "he Tcmps" trdi, da so iznašli Nemci neke nove vrste mine, ki so tajnost za druge, a so zelo učinkovite v uničevanju. Angleški ministrski predsednik Chamberlain je izjavil, da bo Anglija proti temu podvzela potrebne korake ter se bo za izgubo pošteno oškodovala. Takoj pa bo preprečila vsako dovažanje in odvažanje po morju v Nemčijo in iz nje, ne samo nemškim parnikom, marveč tudi vsem drugim, ki bo vse preiskovala in tudi zaplenila, če bi se izkazalo da POTOPLJEN JTTGOSLAVANSKI PARNIK Od kar je vojno stanje, je bilo potopljenih že celo vrsto parnikov, največ seveda angleških in potem nemških. Te dni pa poročajo, da se je potopih ker jo zadel ob neko mino, italijanski tovorni parnik "Gra-zia" in jugoslavanski "Carica Milica". Katera država je odgovorna za nastavljene mine, se sedaj vprašujejo. "Slučaj Jugoslavije'' Pod tem naslovom je napisal E. Gilliatt v tukajsšnji "La Pranesi" člande z zemljepisnim obrisom Jugoslavije od leta 1912 pa lo danes. Ker o Jugoslaviji piše tujec, po priimku fydeé Fiancoz in pa ker je bil priobčen v tukajšnjem največjem argentinskem dnevniku, ga prinašamo v glavnem tudi našim čita-teljem. Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, bolj poznano pod imenom Jugoslavija, ali dežela Slovanov na Jugu, začne kot ena lastna majhna frakcija imenovana Srbija. Leta 1912, Srbija, ki je imela za glavno mesto Beograd, ni bila več kot kraljestvo, ki je služila za temelj današnje Jugoslavije z istim glavnim mestom; po zaslugi treh zmagovitih vojn, katerih se je udeležila, je zasedla bližnje dežele, ki tvorijo sedaj Jugoslavijo; te vojne so bile leta 1912 proti Turčiji in leta 1913 proti Bolgariji, in v splošno leta 1914-18. Vendar okupacija ni bila v pravem pomenu zasedba, marveč faza za rekonstrukcijo da-vnp slovanske drže, ki se je raztezala od Adrije do Črnega morja. To je bilo še pred srednjim vekom na balkanskem polutoku, kamor je bila vključena tudi Bolgarija. To slovansko udruženje, ki so ga nakateri imenovali Velika Srbija in drugi Velika Bolgarija, dokler ni prišlo do krvavega spopada ter sta padli radi svoje nesloge v roke Atomanom in pozneje Avstrooger-ski. Tako je bilo do leta 1918. Italija, ki se izjavlja gospodarica Jadranskega morja, ni rada videla na drugi strani novega mogočnega soseda, a ker tega ni mogla preprečiti, se je hotela vsaj na njegovih bregovih utrditi ter je s tega stališča podpirala znano D'Anunzio aventuro na Reki ter zasedla nekatere dalmatinske otoke in se je uta-boiila v Albaniji. Od žačetka je simulirala le kot nekaka pokrovi-teljca, pred meseci pa je prevzela popolno oblast. Italija je danes, po dolgi tiraniji in diplomatičnih bojih, priznala obstoj Jugoslavije ter "edino" velesilo, s katero je pripravljena deliti gospodarstvo na Jadranu. Beseda "edina" pomeni v Musso-linijevem jeziku, opomin Nemčiji in Madžarski, da naj nikar ne gojita teritorijalnih namenov na račun Jugoslavije, da bi prišli do Jadranskega morja, ker je v temu protina-menu Italija že vzpostavila z Jugoslavijo dobre stike in je pripravljena tudi sama braniti z orožjem, če bi bilo potrebno. Drusi vzroki, ki vežejo Italijo na Jugoslavijo in na Romunijo, pa so trgovskega značaja in predvsem, ker Italija nima petroleja, ki ga uvaža iz Jugoslavije ir> v glavnem iz Romunije preko Jugoslavije potom privatne italijanske petrolejske družbe. Jugoslavija meri 250.000 kva- NEVERJETNA KUPČIJA Nekateri časnikarski poorčevalci vedo povedati, da ima namen Nem čija odstopiti Rusiji večjo število trgovskih in potniških parnikov, med njimi tudi razkošni parnik "Bremen", ki ga baje že prepleska-vajo in na katerem vihra sovjetska zastava. Po drugi strani bi Rusija odstopila Nemčiji dvajset podmor-nikov, ki jih ima v Vladivastoku, s katerimi bodo Nemci potapljali angleške parnikev v teh vodah. Ker pa se sedaj Rusi prizadevajo tudi z Japonci ustvariti dobre odno-šaje, zgleda, da imajo namen pomagati Nemcen in Japoncem ter popolnoma izriniti Angleže in Kitajske iz Kitajsko-indijskep;a obrežja. Kaj pri tem Rusija zasleduje, ni povsem znano. Vsekakor s» angleškemu imperiju obetajo slabi časi. Argentinske Vesti 1 ZBOROVANJE ZASTOPNIKOV DEMOKRATIČNE STRANKE Danes bodo zborovali zastopniki narodno-demokratične stranke za provinco Buenos Aires, kjer bodo določili dan in formalno tudi kandidate, v katerem bodo javno proglašeni kandidati za volitve, ki se bodo vršile v marcu prihodnjega leta. Do sedaj niso si še bili strankini pristaši v tem edini, kdo naj bi bil guverner in podguverner. Zadnje čase pa vsebolj prikazuje na to, da bosta to Barceló in Santamarina. Kar se pa tiče radikalov, ni pa nič gotovega. Vse mogoče, da se volitev sploh ne bodo udeležili, ker ui- dratnih kilometrov s 16.000 prebivalstva. V mislih je narod slovanskega pokolenja, ki govori en jezik z majhnimi lazlikami, vključivši Bolgare, ki se medsebojno z lahkoto razumejo. In četudi ni jezikovnih razlik, ti narodi nimajo narodne enote, iz razloga, ker jih ločijo različne kulture, vere in ideologije, ki so jih dobili od bližnjih sosedov. Bili so podvrženi delno najprej Turkom in pozneje Avstro-ogerski, od katerih so prevzeli navade in kulturo. Bolgari pa so se podvrgli Vzhodu, ki jih je i razdvojil in spravil v medsebojno sovraštvo. Srbi, ki predstavljajo dve tretjini naroda (k Srbiji prišteva člankar tudi Črno goro, Bosno, Hercegovino in Dalmacijo) niso bili nikoli tako uklonljivi. Bili so bolj bojeviti, vedno so računali le na svojo oboroženo armado ter so odbivali tuje vplive in kulturo. Narovno je, da v uovem političnem sestavu niso strp-ljivi in ne prijatelji počasnega progresa ter so pripravljeni tudi s silo ustvariti narodno enote, brez pomisleka, da to čestokrat prinaša dvomljive in celo nasprotne uspehe. Vendar, če vpoštevamo razvoj drugih narodov, je njih ravnanje do neke meje opravičljivo. Vpoštev lahko vzamemo naprimer Nemčijo, ki je bila niti sto let nazaj razdvojena najmanj v Pruse in Bavarce, ki so bili največji in nespravljivi sovražniki. Leta 1870 pa je Bismarck združil Nemce ter proglasil federalno nemško državo. Čeprav so ra/.like med Germani in Jugoslavani, je pričakovati, če se bodo zadnji sporazumeli in če bodo hoteli federalno vlado z avtonomijami in priznanjem centralne vlade, skupno vojsko in skupno vse, kar jih na zunaj brani, zunaja enota, ki j je sedaj že dejtsvo, bo na zunaj tudi moralno enotna Nadalje piše člankar, da Srbija vidi v tem momentu svoj obstanek in napredek v dobrih odnošajih z Italijo in Romunijo, česar pa mi ne verjameno. Glede balkanskega pakta, ki se je zadnje čase o njem precej razpravljali), da je nemogoč, ker je med prizadetimi preveč teritori-jtlnih zahtev in razlik. Člankar zaključuje, da bi se v skrajnem slučaju Italija pridružila Franciji in Angliji proti Nemčiji in Rusiji ter bi si tako zagotovila na balkanskem polaloku prosto roko oparaciji. Kar se tiče Italije ima člankar gotovo prav, a kar pa se tiče balkanskih narodov ia še posebej slovanskih, če bi že imel na izbiro, bi brezdvoma raje prevzel rusko pokroviteljstvo, k ukor pa italijansko ali nemško. Sicer pa so minuli časi, bodisi katerihkoli imperjalnih nado-blasti. Narodi bodo prej ali slej po-metli z vsemi in mislimo, da je začetek ža nastopil. Slovani ne potrebujemo nobenih italijanskih, nemških, angleških, francoskih in ne vemo katerih zaščitnikov še, marveč si bomo znali naše razmere brez njih tako urediti, kakor nam bo najbolj prav. Niti vere, bodisi katoliška, pravoslavna, mahomedanska ter druge nas ne smejo več slepiti in ločiti ter podžigati strasti. Naučimo se česa iz zgodovine, da se ne bodo razni špekulantje norčevali iz nas in da bo enkrat zgodovina o nas vedela lepše povedati nego zna o naših prednikih. majo prav najmanjšega upa na kak uspeh. Vse kar so do sedaj glede teh volitev napravili, je bilo govorjenje o intervenciji. Scialisti, ki tudi ne bodo pri volitvah prišli do kake veljave, so vendar že nekako imenovali kandidata v osebi dr. Nicolás Repetto guverner in dr. Carlos Viamonte podguverner. VREME SE BOLJŠA Dočim smo imeli tri mesece skoro nedeljeneprestano dež, posebno sobote in nedelje niso bile izvzete, postaja sedaj vreme bolj stanovitno. Tako v soboto že ni bilo dežja, da-si se je v nedeljo nekaj silil, sedaj nadalje pa je prav lepo vreme, le nekoliko hladno. NOVA NASELBINA V CHACU V Chacu bo v bližini postaje Colonias Unidas nova naselbina, ki se 1)0 imenovala isto tako Colonias Unidas. Vsa površina te nove naselbine meri 100 hektarjev. V BOLNIŠNICI ZASTRUPLJENI BOLNIKI Kmalu nato, ko so bolniki v bolnišnici Ramos Mejía povžili hrano, ki je bila napravljena v tamkajšnji kuhinji, jim je postalo slabo. Zdravniki so dognali, da so bolniki zastrupljeni. Vsem tem bolnikom, ki jih je bilo 30, so nudili nujno pomoč in so že izven nevarnosti. Sedaj pa izvedenci preiskujejo to hrano, ki je povzročila zastruplje-nje. DOMAČE VESTI NAŠ ROJAK V BOLNIŠNICI Že nekaj tednov se nahaja v bolnišnici Alvear naš rojak Franc Lojk iz černič. Prepeljan je bil 3. t. m. v bolnišnico radi hudega vnetja na slepiču ter se je moral podvreči takojšnji operaciji, katero je srečno prestal. Upamo, da ne bodo nastale kake komplikacije in rojak kmalu povrnil zdrav k svoji družini in med nas, da bo zamogel nadaljevati svojo prevozniško podjetje. SLABO IZPRIČEVALO Naš rojak in naročnik Rok Forna-zarič, je bil zaposljen kot bolničar v bolnišnici "Asilo ae Ancianos" kjer je nastanjena tudi bolniška slovenska sestra Elena Krstenič. Sedaj je Fornazarič brez službe in je dejal, da ga je sestra vrgla ven, ker ne mara Slovencev v svoji bližini. Ker se nam zdi to skoro neverjetno, bomo to zadevo pregledali. TUDI ŠPANSKI MORNARJI SE PROTIVIJO Španski parnik "Nuria", ki bi imel že prešnji petek zapustiti tukajšnje pristanišče in kreniti proti Amberesu, je še vedno zasidran. Mornarji so poveljniku izjavili, da oni n 1 bodo vozili dalje, ko do Španije, kjer žive njih družine, ker dalje obstoja nevarnost, da bi jih mogla roka sovražne ladje potopiti ali pa da bi trčili ob kako mino. RESTAVRACIJA "PRI ŽIVCU" kjer boste postrežem z dobrim vi. iom, pristnim pivom in vedno svežo domačo hrano. Prostori pripravni tudi za svatbe. Rojakom se priporoča lastnik EMIL ŽIVEC Osorio 5085 — La Paternal OTROKA V DOBRO OSKRBO SPREJME Družina v Buenos Airesu sprejme v oskrbo otroka, fantua ali denlico proti mali odškodnini. Otrok bi bil kar najboljše negovan ter pod stalnim nadzorstvom. Imel bi tudi priliko zahajati v slovensko šolo. Kdor bi tedaj žalel oddati otroka tej družini v osicrbo naj se obrne za naslov na uredništvo Slovenskega lista. SLJIVOVICA ŽGANJE PELINKOVEC VERMUT Zlatko Badel Avenida Maipú 3146-50 Olivos F.C.C.A. U. T. Olivos (741) -1304 ¡ AKO HOČ1TE BITI ZDRAVLJENI OD ODGO- f: VORNEGA ZDRAVNIKA zatefiite se k Dr. A. GODEL I AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, $ ZDRAVLJENJE Pl FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH f KRVNI IN KOŽNE BOLEZNI f ZA SLOVENCA PRVI PREGLED BREZPLAČNO fc Ženske bolezni, bolezn' maternice, jajčnika, prostate in neredno / perilo. — Specijalisti ra pljučne, srčne, živčne in reumatične $ bolezni ( ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE f Sprejema se oi 9 do 12 in od 15 do 21 ure. | GOVORI SE SLOVENSKO CALLE CANG \ L L O 1542 * s:>ars»x¿MBOflecjacoaoaacoa»; Gospodarsko Podporno Društvo Siovencev v Villa Devoto SIMBRON 5148 Ponovi dne 26. NOVEMBRA 1939 ob 5 uri pop. na splošno željo občinstva prelepo dramo v treh dejanjih od F. Detela: "BEGUNKA" Na sporedu je tudi več pevskih točk moškega in mešanega zbora G.P.D.S., kakor tudi nekaj deklamacij. Društvo bo poskrbelo za dobre zvočnike. Po končanem sporedu PROSTA ZABAVA in PLES. BOGAT SREČOLOV in dobro založen društveni BUFFET. SV1RA SLOVENSKI ORKESTER "TRIGLAV " Za obilno udeležbo se priporoča Dne 10. DECEMBRA 1939 bo pa prišel Miklavž s parkeljem v G.P.D.S., kjer bo delil darove malim in velikim. Zatorej vsi na to zabavo, posebno priporočamo da pripeljete malčke. ODBOR čajo ameriški listi, obesil v uredniški sobi slovenskega komunističnega lista "Naprej", v Pittsburghu, njegov urednik Pavel Šifrar, star 08 let. Kdo je bil prav za prav ta Šifrar nihče ne ve. Tudi ne vedo kje je stanoval. Jurij Vitkovič, ki trdi, da je on urednik, pravi, da je Šifrarja pred letom vzel v službo za preva- jalca jezikov v slovenščino, da je prihajal v uredništvo trikrat ali štirikrat na teden, da je prišel iz stona, in da je bil med svetovno vojno avstrijski vojak. Drugega pa ne ve povedali. Malo čudno bi bilo to, da bi pri listu ne vedeli koga imajo v službi. Vsekakor je žalostna smrt Šifrar-ja zelo zagonetna. POŠILJANJE DENARJA V ITALIJO Italijanska vlada je izdala poseben dekret za pošiljanje denarja v Italijo, ki je nekakega socialnega namena, a je v resnici v zvezi z nakupom njenih 'deviz v inozemstvu. Po tem dekretu lahko vsak italijanski državljan pošlje denar svojim v domovino po znižanem turističnem kurzu. Vendar si oblasti v domovini pridržijo vso pravico odtegniti od svote 20%, če ne smatrajo prejemnika potrebnim in odvisnega od pomoči pošiljatelja. Toliko na znanje našim ljudem. Kdor hoče poslati denar po tem znižanem kurzu v Italijo se mora na bankah predstaviti z Cédula de Identidad ali s potnim listom. ZAGONETNI UMOR UREDNIKA "NAPREJ" Dne 3. oktobra se je kakor poro- BOŽIČ NAKAZUJTE DENAR V JUGOSLAVIJO LN ITALIJO SEDAJ < Ne odlašajte z nakazilom za BOŽIČ, ne čakajte na zadnji trenutek, ako želite, da ga VAŠA OBITELJ pravočasno prejme. Posetite BANKO BOSTON in odpošljite dsnar, katerega želite poslati za bližajočo se PRAZNIKE. Poslužite se našega načina nakazovanja potom ZRAKOPLOVA. Naznačena vsota bo izročena prejemniku brez kakih stroškov ali odbitkov s povratno priznanico, katero Vam kasneje dostavimo, kot dokaz, da je bil nalog v redu izvršen. Naš Jugoslovanski Oddelek Vam je na razpolago, v katerem Vas bodo naši uradniki hitro in pazljivo postregli. Način nakazovanja BANKE BOSTON je hiter, varen in udoben. Poslužite se ga! THE FIRST NATIONAL BANKofBOSTON FLORIDA 99 — Bmé. MITRE 562 Alsina 999 — Pueyrredón 175 Avda. Oral. Mitre 301 (Avellanoda), Córdoba 1223 (Rosarlo) POVERJENJE — VLJUDNOST — SIGURNOST — BRZINA Vesti iz organizacij ¡ — $ NAJVEČJI PRAZNIK SLOVENCEV, HRVATOV IN SRBOV V SOBOTO 2. DECEMBRA BOMO SLOVENCI, SRBI IN HRVATJE JAVNO POKAZALI IN DOKAZALI NAŠO NARODNO ZAVEST IN PONOS — VSI BREZ IZJEME MORAMO NA TO PRIREDITEV PRITI — PRIMORSKI SLOVENCI PA IMAMO ŠE POSEBEN VZROK Na prvega decembra bo preteklo enaindvajset let, odkar imamo Slovenci, Srbi in Hrvatje lastno narodno državo Jugoslavijo. Prepričani smo, da ga ni med nami, ki bi ne razumel, kaj to za nas Slovence in Jugoslovane vobče pomeni. Zgodovina Slovencev, Srbov in Hrvatov je ena sama velika borba za svobodo in neodvisnost. Potoke krvi je preteklo; nešteto žrtev je bilo doprinešenih, predno je bil uresničen sen naših zavednih očetov, dedov in pradedov. Vsi Jugoslovani še nismo svobodni. Še jih je četrt milijona na Koroškem in nad pol milijona na Primorskem, ki čakajo zedinjenja s svojimi brati. Bodimo prepričani, da ni daleč več ta veseli dan. Dovolj je bilo hlapčevstva in ponižanja. Dan Zedinjenja je največji praznik vseh zavednih Jugoslovanov, brez ozira verskega ali političnega prepričanja. Katerikoli režim ali državni sistem naj vlada ali zavlada v Jugoslaviji, vsak se bo spoštljivo klanjal temu največjemu ljudskemu in narodnemu prazniku. Tudi v izšeljenstvu bomo ta praznik praznovali vsi pošteni in zavedni Slovenci, Srbi in Hrvatje. To se bo zgodilo v soboto 2. decembra v veliki dvorani "Centro de Almaceneros", ulica Pte. Luis Sáenz Peña 242. Slovenski izseljenci! Če nam je mar naša lastna usoda in bodočnost, tedaj moramo to javno dokazati. Priti moramo na to prireditev in narodno manifestacijo vsi brez izjeme. Ne sme jo biti ovire, ki bi nas od tega odvrnila. Slovenci s Primorskega pa imamo še poseben vzrok, da se javno pokažemo in s tem dokažemo svetu naše mišljenje in hotenje ter naših doma, ki ječijo v robstvu. Zavedati se moramo, da mi tukaj ne predstavljamo samo sebe, marveč tudi naše doma. Kaj bi oni vse naredili, če bi se mogli svobodno pokazati in izraziti svoje mnenje, kakor moremo napraviti to mi. Ne smemo biti sebični in malenkostni, ko se gre za velike stvari. Ne sme biti med nami takih, ki bi dejali: brez mene ali brez nas se-bo prav tako izvršilo, kot se ima izvršiti. To ni res, kajti če bi vsi tako dejali, kaj bi bilo? Vsak naš človek in tako tudi izseljenci, ki smo raztreseni Sirom po svetu, tvorimo verigo v skupnem občestvu. Kadar se bomo vsi tega zavedali in vpošte-vali, ne bo naša bodočnost taka kakor je bila naša preteklost. Slovenci in Slovenke! Premislite in pretehtajte dobro pomen Zedinjenja Jugoslavije. Premislite hlapčevsko usodo, ki smo jo bili deležni tekom zgodovine. Premislite kakšnega gorja je še vedno deležen naš zasužnjen narod na Primorskem in na Koroškem. Prečitaj-te samo zadnjo pismo, ki ste ga dobili od doma ali zadnjo številko našega lista, pa vam bo zadostovalo. Vprašajte one, ki so bili doma, pa so se spet vsled nevzdržnih razmer vrnili, kako je doma. Izseljenci smo na marsikaj že pozabili. Premislite vse dobro in boste prišli do zaključka, da take usode nismo zaslužili in da je naša bodočnoset edino v veliki in močni Jugoslaviji. Če tudi v Jugoslaviji ni vse tako CAJA NACIONAL -DE- AHORRO POSTAL I. — VENTAJAS EXTRAORDINARIAS. , que ninguna otra institución de ahorro del país puede ofrecer a sus depositantes: 1.° Inembargabilidad de los depósitos, hasta $ 5.000. 2." Inembargabilidad de la propiedad urbana o rural adquirida con los depósitos, hasta $ 10.000. 3.° Facilidad de operar con una misma libreta desde cualquier punto, por intermedio de oficinas de correos diseminadas en todo el país. 4." Exención de franqueo de toda la correspondencia y absoluta gratuidad de los reembolsos telegráficos. IL — VENTAJAS ESPECIALES. que muy pocas instituciones de ahorro del país pueden ofrecer a sus depositatntes: 1.° Garantía de la Nación sobre todas las operaciones. 2." Inversión segura de los depósitos, en títulos de renta y cédulas hipotecarias. 3." Fmdo de garantía de los depósitos, constituido con las utilidades anuales. 4." Facilidades para mujeres casadas y depositantes menores. Ijas primeras pueden depositar y retirar sus ahorros sin intervención del esposo; los segundos pueden efectuar depósitos libremente, retirar por sí solos hasta $ 50 anuales, y extraer cualquier importe con autorización del representante. Pequen js reembolsos a la vista, hasta $ 20, mediante "céduli. para reembolsos" que se facilita a los depositantes v,ue la solicitan. Depósitos mínimos, desde un peso y facilidad para ahorrar centavos mediante sistemas de boletines y alcancías. . , ... Aceptación de depósitos mayores, sin plazo fijo, a interés Facilidades en los trámites por fallecimiento del titular, cuyos fondos se entregan directamente a los derecho-habientes que acrediten vínculos de herederos forzosos (sin juicio sucesorio ni trámite jud,c,al al,nino) cuando el saldo de la cuenta no excede de « B.uuu. í.n iguales condi- iones se entrega directamente los fondos dejados entre hermanos, cuando el saldo de la cuenta no excede de $ 500. , , , , . 9.' Reintegros a domicilio, en casos de enfermedad de los titulares de cuenta, por sumas no menores de $ 5. 10.^ Horario excepcional, por intermedio de la Administración Central y de las oficinas de correos habilitadas. 5." 6.° 7." 8.' kakor bi moralo biti in bi ta ali oni želel, ne sme pa to pri nas igrati nobene razdiralne vloge, marveč je treba delati ravno nasprotno: zidati, i Zmagalo ne bo strankarstvo, pa naj : bo tako ali tako pobarvano, če ni za i njimi sposobnih in delavnih ljudi. Zmagalo bo delo uma in roke. Zato slovenski izseljenci, vsi brez izjeme, pokažimo naše kulturno, narodno in politično zrelost. Danes bolj kot nikoli je treba, da to pokažemo, kajti gre se zaveliko in odločilno našo bodočnost. Pridite vsi na skupno prireditev Srbov, Hrvatov in Slovencev. Poagi-tirajte pri vseh svojih prijateljih in znancih ter jih pripeljite s seboj. S to prireditvijo moramo javno dokazati, da smo vredni sinovi in hčere velike Jugoslavije in slovanskega občestva. PREDAVANJE V "SLOVENSKEM DOMU" V soboto 9. decembra se bo vršilo v "Slovenskem domu", Gral. Cesar Diaz 1657, predavanje o Jugoslaviji. Poleg predavanja se bodo kazale tudi filmske slike na platnu iz naših krajev ter vse Jugoslavije. Predaval bo naš istrski rojak Jožko Defrančeski, urednik "Naše Sloge". Na to predavanje in kino že sedaj vabimo vse naše rojake in rojakinje. ZAKLJUČNA ŠOLSKA PRIREDITEV V nedeljo 10. dec. ob 4 uri popoldne priredita šoli z Dock Suda in Paternala zaključno prireditev, pri kateri bodo nastopili šolarji in šolarke obsh šol. Prireditev se bo vršila v dvorani XX. Setiembre, ulica Alsina 2832. čisti dobiček te prireditve je namenjen fondu za vzdrževanje letni-ške kolonije šolskih otrok paternal-ske in doc^sudske šole. Ljubitelji naših šolarjev, posetite gotovo to zadnjo šolsko prireditev v tem letu. JUBILEJNA PRIREDITEV LJUDSKEGA ODRA Preteklo nedeljo je imelo društvo "Ljudski oder" prireditev, v proslavo štirinajstletnega delovanja v izseljenstvu ter obletnico otvoritve društvenega doma v Villa Devoto. Prireditev je bila dobro obiskana. SEJA MEDDRUŠTVENEGA ODBORA ZA PROSLAVO ZEDINJENJA Na seji meddruštvenega odbora, ki se je vršila v sredo zvečer, so bile razdeljene posamezne funkcije, članom društev, ki bodo na tej proslavi sodelovala ter se obravnavale tudi druge točke, ki se tičejo tega narodnega slavlja. Proslava, kaleor že javljeno, se bo vršila v soboto 2. dec. ob 9 uri zvečer v dvorani "Centro de Almaceneros", ulica Pte. Luis Sáenz Peña 242, dve kvadri od trga Congreso, na kateri bodo sodelovala narodna društva iz. Buenos Airesa in okolice. Natančen spored je objavljen na drugem mestu. IZ ROSARIA ŠOLSKA PRIREDITEV Jugoslovansko šolsko društvo v Rosariju priredi dne 10. decembra, ob zaključku šolskega leta, veliko šolsko prireditev. Tem potom se opozarja vse naše rojake in rojakiire iz Rosarija in okolice, da prihitijo na to prireditev, ki bo poina zanimivih in veselih točk, ki bodo vsakega spravile v dobro voljo. Podrobneje bomo že še poročali. Tajnik Smrdel. PROSLAVA ZEDINJENJA ki bo pod pokroviteljstvom g. ministra dr. Izidorja Cankarja, in pri kateri bodo sodelovala jugoslovanska društva iz Buenos Airesa in okolice, se bo vršila v SOBOTO 2. DECEMBRA, OB 9. ZVEČER, v dvorani "CENTRO DE ALMACENEROS", ulica Pte. LUIS SAENZ PEÑA 242, blizu trga Congreso. Na tej proslavi se bo izvajal sledeči Spored ŽIVA TROBOJN1CA — Vsa šolska deca. GOVOR predsednika meddruštvenega odbora. IZ BRATSKOG ZAGRLJAJA — Kvartet Jadran. PROSTE VAJE — Člani Sokola Dock Sud-Boca. JAZ BI RAD RUDEČIH ROŽ — Moški zbor Slovensk. doma. VRBNIČE NAD MOREM — Zbor šolske dece z Dock Suda. RITMIČNE VAJE — članice Sokola Dock Sud-Boca. "DOBERDOB" — ritmične vaje, izvajajo gojenke jugoslovanske šole s Paternala. O J DE VOJKO — Kvartet Jadran. PESNIK IN VILA — Naraščaj, Sokola Dock Sud-Boca. NA DAN — Moški zbor Slovenskega doma. 12) DEKLAMACIJA — Sonja Matkoviceva iz Berissa. 13) POGLED V NEDOLŽNO OKO — Kvartet Jadran. NA ADRIJI — Mešan zbor Slovenskega doma. A LA LUZ DE LA LUNA — Kvartet Jadran. V BOJ, V BOJ — Moški zbor Slovenskega doma. "SLOVANSKI PLES" — pleše Irena Vidmar, učenka jugo-slov. šole Paternal. GOVOE in ZAHVALA tajnika meddruštvenega odbora. D 2) 3) 4) 5) 6) 7) 8) 9) 10) 11) 14) 35) 16) 17) 18) PO KONČANEM SPOREDU PROSTA ZABAVA IN PLES Kolo otvori g. minister dr. Izidor Cankar pokrovitelj proslave Bogat srečolov SVIRA ORKESTER SLOVENSKEGA DOMA VSTOPNINA: Moški $ 1.50; ženske $ 1.—. Opozarja se, da se posebnih vabil ne bo razpošiljalo. S prireditve Jugoslovanskega pod pornega društva v Tandilu Peña 242, pod pokroviteljstvom g. ministra dr. Izidorja Cankarja. 3. DEC. — Zahvalna maša ob 10 uri v pravoslavni cerkvi, ulica Bra-zil 315 in ob 10 in pol v katoliški cerkvi Santísimo Sacramento, ulica San Martin. Po izvršenih cerkvenih obredih, do 1 ure, bo g. minister dr. I. Cankar sprejemal na poslaništvu čestitke. Ta dan ob 4. uri popoldne zaključ- na šolska svečanost, izpiti in razstava del v šoli, ulica 25 de Mayo 1484 na Dock Sudu. 10. DEC. — Svečano odkritje spominske plošče blagopokojnega kralja Aleksandra I. v pantheonu na Chacariti in sicer ob 11 uri dopoldne. Tega dne bo tudi ob 4 uri popoldne skupna šolska prireditev šol Dock Suda in Paternala v dvorani 1 XX. Setiembre, uiica Alsina 2832. >"•■••"«»»»»« Razpored proslave Zedinjenja Jugoslovenski priseljenci bomo tukaj v Buenos Airesu proslavljali Zedinjenje s sledečimi prireditvami: 2. DEC. — Proslava Zedinjenja gatero prirede jugoslovanska društva ob 9 uri zvečer, v dvorani Centro de Almaceneros, ulica Pte. Saenz BOŽIČ IN NOVO LETO Ne pozabite na vašo obitalj v starem kraju. ZNANA BANKA, VAS STARI PRIJATELJ Vam je na razpolago za dostavljenje Vašim hitro in točno denarno nakazilo brez kakih stroškov in s povratnim potrdilom prejemnika, s katerim se zamorete uveriti, da je bil Vaš nalog najhitreje in točno izvršen. Od t.?ga je odvisno, da bo imela Vaša obitelj srečne praznike. Jugoslovanski Oddelek Banco Holandés Unido PODRUŽNICA BUENOS AIRES Centrala: Bmé. MITRE 234 vogal 25 de Mayo. Podružnica za Bs. Aires: CORRIENTES 1900 vogal Rio Bamba. Za Vaše prihranke v naši HRANILNICI plačamo obresti 4 krat letno. Slovenci doma in po svetu Soča je postala jezero "KRASNA SI HČI PLANIN..." Ko te pelje brzec skozi Podbrdo do Sv. Lucije gledaš skozi okno, kdaj se pokaže pod postajo in tja proti Platarju lahni tek bistre Soče. Prvi predor; zasvetli se globoko pod tirom, stisnjena v uprav dante-jevske tesni, belo kipi valovje ljuba znanke. Pa ne, kako to? Saj je ni več! Globoko temnozeleno jezero se širi visoko gori v breg. Gledaš, strmiš in nehoto primerjaš vodo in svet sedaj z nekdaj. "BRIDKA V PRIRODNI SI LEPOTI" Tako je pel sin planin, naš Gregorčič o njej, ki mu je postala simbol domačije. Res, priroda je ozalj-šala Sočo od njenega izvira pa skozi , doli po vseh štirih velikih okljukih in 140 km dolgi strugi do izliva tako j ^ mncgotero, kot malokatero reko. živi in lahni tek, njen šum kot spev krepak. Zrl si na valove bodre, valove te zeleno-modre — v njih so odsevali gorski velikani; pa spet njen široki temni tek, ko se izvije objemu gora in se pretoči pod Solkanom in Gorico v ravan in tja pod kraškim robom v sinjo Adrijo. Dvakrat se je podoba Soče spremenila. Stare priče trde, da prvič Tihota se je razlila po "Mostu". Mostarji pravijo, da so bile prej kratkočasne noči, ko je šumela voda pod Bušenico. Zdaj se pa prav preveč "sliši" ta čudni mir. čolnički se zibljejo po mirni vodi, nemara se bodo ob bregu sušile kdaj še ribiške mreža. Morda pa tudi ne, ker se je opazilo, da so se večje ribe (takole od kile) preselile v bolj bistro Bačo in Idrijco. Pa je vendar v jezeru vse polno rib. če se bodo znali "obrežni" prebivalci pobrigati, bo jezero dajalo lep dohodek. Poglejmo Š3 gori ob Idrijci, pose-strimi Soče. Tudi te ni več. Postala je tretji krat jezero med cesto in Ž3-leznico. Sikovit pogled je na močno zeleno vodo in zelene boke Kozme-ric nad "Mostom", ld lepo odsevajo v vodi. Barva jezera ni več ista, zeleno-modri". Tem-no-zelon smaragd zdaj, sinji opal poprej. Težko je soditi, ali je zdaj lepša barva. Dosti jih sodi, da je. Domačini trdijo, da je bila prej lepša. Tudi ugibljejo, zlasti starejši, da je bilo prej vse bolj lepo. Mostar je vzljubil domačo romantiko, pa se bo moral privaditi bržkone tudi na "svojo morje". Mamico se kar boje za neugnane paglavce, češ da bodo kmetu še obljubil, da mu bo priložil odškodnini in preganjanju in je kmetu še oblpubil, da mu bo priložil par sto lir, da si bo lahko opomogel in kupil drugo kravico. Ta gesta je kmeta pomirila, dočim je že itak priljubljenemu zobotehniku, priljubljenost še bolj dvignila. tam okrcg leta 500. Sile narave so Padh v globoko vodo. Bojazen bi bi-posegb vmes in pri Starem selu obr-; la Prej še bolj pravilna, saj bi se nile Sočo od Nad!ž3 v nasprotno ctročad, če je zletela pod Mikužsvim smer pod gričkom "pri sv. Lovren-1 vrtom dol, najprej ob skali razbila, ci" v današnjo strugo. Poldrugo ti- Potem šele — "topila, sočletje je klesala in dolbla, stružila Vidite, tudi za morje so domačini in gladila, šakala skale, jih krušila Ž3 krstili Sočo. ki je iz reke posta-in naplavljala. " ¡ la jezero, ki mu praviio "morje". Pa je prišel človek, moderna teh- No pa, kaj bi s3, saj Ž3 držijo mo-nika, nove potrebo, in je posegel po tcrni čolni po njem in tudi lepe orodju in sklesal strugi novo podo- jadrnice, ko zapiha veter skozi Pre-bo. Tu in tam se je morala roman- streljenikovo luknjo in skrbno na-tična lepota narave umakniti potve- kodra jezersko gladino, čolničkov je bam ljudi, ki si s silovito tehniko pa kar dosti, ki plavajo ssm ter tie PRETEP V ST. PETRU NA KRASU Trst. — Iz št. Petra na Krasu poročajo, da je pretekli teden iz raznih razlogov nastal nevaren pretep, ki je zavzel do sedaj še nepojmljive razmere in seveda tudi posledice. Iz doslej neznanih razlogov so se spopadli fantje, menda radi dela ali kaj, tako hudo, da je morala poseči oblast, ki jih je komaj pomirila. Posledica tega pretepa je seveda več aretacij in pa vtlika škoda, ki so jo potniki lahko opazili na postaji in drugod. Zgleda!) je kakor, da bi šlo za kak prevrat. Razumljivo pa je to tem bolj, če pomislimo, da se je pretep izvršil v dneh, ko je bila vsa javnost in ves svet v napetosti in da je morda tudi tu treba iskati vzroke tega in takih dogodkov. v maju t. 1. umrl zaradi zadušitve 5-lelni Marij Colde. Njegovo smrt je zakrivila umobolna sestra Lidija, ker je prinesla v sobo, predno so šli spat, posodo z žerjavico. Zaradi razvijajočega se ogljikovega dvo-kisa so naslednje jutro našli Marija že mrtvega, a omenjeno Lidijo težke zastrupnjeno s plinom. Po ozdravitvi so Lidijo pregledali psihijatri in ugotovili, da zaradi umobolnosti ni v nobeni meri odgovorna za dejanje. Zaradi tega je niso postavili pred sodišče, temveč so jo dali v j umobolnico, kjer bo morala biti 10 ! let. STREL Al RANILA SEDEM OSEB Grahovo. — Med hudourjem, ki je vladalo nad Gorami 7. t. m., je strela udarila v barako, kamor se je zateklo sedem kmetov, ki so se hoteli na ta način zaščititi pred nevihto. — K sreči ni bilo nobene smrtne žrtve, vseh sedem pa je zadobilo precoj težke opekline od strele. Po prvi pomoči so jih prepeljali v goriško bolnišnico. / IZPRED GORIŠKEGA SODIŠČA Goriško sodišče je obsodilo: Angelo Colja, staro 40 let, iz Grahovega zaradi prelcršitve policijskega opomina (ammonizione) na 5 mesecev zapora. Ivano Čuferjevo, staro 33 let, iz Podbrda zaradi kršitve odredbe o prisilnem bivanju na en mesec in 10 dni zapora. Ivana Cotičo na 1200 lir den. kazni in Rafaela Kavčiča starega 18 let, oba iz Dorn-berga, zaradi lova brez dovoljenja, Riharda Pavšiča iz Gorice, starega 38 let, na 4mesece in 15 dni zapora zaradi ostudne in nepoboljšljive pijanosti. Drobne vesti iz naših krajev osvajajo naravo v svojo službo. "SOŠKO" JEZERO Mcgočns elektrarne v srednjem teku Sec3, posebno pri Doblarju, bodo vžigale na milijone žarnic in poganjale na tisoče koles. Zato pa mora Soča dati svojo silo. Prej jo je in vabiio vedno več letoviščarjev k Sv. Luciji ob Soči — ne, spet ni prav — k S7. Luciji ob Je-eru. Mogočo bo kdaj tu drugi Bled... Svojo hčer planin in njeno idilič-no-romantično Scško jezero pa bedo prav tako ljubili, kakor prej, ko je še b'la sama romantika v kipecih narava stiskala v mojo bregov, zdaj ^^ M gkale dolb3j()i a jih ue jo pa siloviti jezovi ustavljajo, da dobe turbine dovolj padca. Zajezeno reka S3 je tako spremenila v do'go trikiako jezero, ki sega1 od Platarja, Pod seli pa do tolmin-' skega pokopališča na saveru in do sotočja Bačo z Idrijco na vzhoduo stran. Središče tsga Soškega jezera je pod Sv. Lucijo. Tu se je vodna gladina dvignila za 25—30 m, pri Platarju je globoka celo 40 m. Seve-da so se dolgi obrežni pasovi pogrebnih pod glad no. Kar čudno je videti, kako mole iz vode tam sredi jezera krone visokih dreves, ki so zdaj potoljena. Pod mostom je tudi vse drugače; ni več omotične višine v izlizano reber. Pogled plava po mirni jezerski gladini tja proti Modre jam in M>-drejcam, ki so postale kakor pristanišče ribiške naselbine, a so bile še včeraj visoko vstran od Soče. Naši velikani za Tolminom se zrcalijo v vodi, zelena Senica so kar strmo spušča naravnost v jezero. Tam pod cesto proti "Pilancam" so že idilični jezerski kotički. zmaknejo. LEPA CESTA MJ.ADEGA ZOBO-TEHNIKA OB NESREČI UBOGEGA KMETA . .Trst. — Pred nekaj dnevi se je vozil s svojim malim avtomobilom iz Škofelj proti Divači mladi zobo-tehnik Dnje Albin. Na sredi poti mu je prišel nasproti neki kmet iz Potoka pri Lokvi z vozom, ki sta ga vlekla vol in krava, ki ni bila vajena vožnje. Tako je pri srečanju z avtom krava nenadoma odskočila in zletela naravnost pod avto, ki jo je podrl ter poškodoval tako, da je na mesta tudi poginila. Ubogi kmet, ko je opazil nesrečo, jo pričel tarnati češ, da ga po smrti hčere še ni zadela taka nesreča, ki mu je vzela edino kravico, poleg tega pa bi moral po cestnih predpisih plačati popravilo avta, ki je bil tudi poškodovan in kazen. Živinče je sicer prodal mesarju, a z veliko zgubo. Ko je mladi zobotehnik videl nesrečo ubogega NESREČA NA GODIŠKEM MOSTU PRED SODIŠČEM Kakor smo pisali se je v maju t. 1. zgodila na mustu pri Podgori težka nesreča, ki je zahtevala kar štiri smrtne žrtve. Kamjon, ki je bil naložen do vrha deskami in ki sta vodila 26-lctni šofer Ivan Jereb in 44-letni Ivan Brus, oba iz Idrije, se je zaletel v ograjo ter vrgel tri vojake, ki so baš tisti moment stali ob ograji, v strugo Soče, kjer so se ubili in pritisnil ob ograjo nekega mehanika iz Štrandrže, da je kmalu nato umrl. Po procesu, ki je trajal precej dolgo, je bil Šofer «lereb kaznovan na dve leti ječe in 300 lir denarne kazni, a Brus na 200 lir denarne kazni. DESET LET UMOBOLNICE Kakor smo svoječasno poročali, je V DAR DOBITE na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 , leno clp-o v hnrvah. Odprto tudi ob nedeljah. MAPVO R/vn^TJ i i I t5 O M sB w t- ° h i .,<♦> •:♦> <♦>,. 2®t m <♦>. sms* ■mornt Najnovejše blago za leto 1939-1940 STJPERLAN in CAMPEE dobite v zalogi v krojačnici "PRI ZVEZDI" Ugodno prilko nudim svojim klijen-tom s plačevanjem na mesečne obroke. — Obiščite me in se bodete sami prepričali Cene nizke. Za obilen obisk se priporača rojakom Sí o B «5 I O STANISLAV MAURIČ 4 S» I * i I I 1 Facundo Quiroga 13za U. T. 22 - 8327 DOCK S U D Bazovica. — Avtomobil je prevrnil voz, ki ga je vodil 15-letni Stanko Gredovac iz Gotice, ki je bil pri tem težje ranjen in nato odpeljan v bolnišnico. * Gorica. — Pred sodiščem je bil oproščen šofer Fagian, ki je na cesti Gorica—Sta. Lucija do smrti povozil kolesarja Josipa Podreko. Dokazal je, da ni bila njegova krivda. * Gorica. — Služkinja Angela Ma-rinič iz Šmartnega pri Kojskem je bila obsojena zaradi kraje na 7 mesecev in 17dni zapora ter 750 lir den. kazni. Omenjena je pri svo'ji gospodinji Wukalatovi, med časom, ko se je nahajala v Trstu, vzela iz omare in odnesla neka.] denarja ter se od- peljaja v Italijo iskat druge službe. * Gorica. — Znani potovalni urad R. Appiani je priredil od 6. do 12. sept. t. 1. dve potovanji v Ljubljano in sicer z vlakom in avtobusi. Za voznino, osebni potni list in vizum je bil treba plačti 98 lir. * Gorica. — 30-letni Marij Bregant iz Moše je bil kaznovah na 2 leti 4 mesece in 13 dnizaradi posilstva 65-letne starke. Trst. — Pri obnovitvenih delih kina "Nuovo cine" je padel z ogrodja l(J-letni zidar Josip Suligoj, stanujoč na Opčinah. Pri padcu si je zlomil gornjo čeljust. * Kozina. — Ker sta se vola splaši-la, je prišel pod avto 56-letni Pečar Josip iz Kozine. Zaradi številnih ran p > vsem telesu se bo zdravil 4 tedne. * Novi grad. — Kc je vodil Peter Šajn voz, ki sta ga vleka dva oslička, se je zaradi slabe ceste prevrnil in 5-letna sestrica Sonja, ki je bila na vozu, je zadobila težke poškodbe. Zaradi zlomljene klujčnice se bo morale zdraviti nekaj tednov. * Opčine. — Večji kompleks grrno-vji je zajel požar, ki so ga mogli priti gasit tržaški gasilci zaradi nevarnosti, da no bi pričela goreti kaka stavba v bližini. Škode ni. * Pevma. — Ker je pri delih za napeljavo elek, voda mina predčasno eksplodirarla, je bil težko ranjen delavec Frideric Oravner, star 25 let, doma iz Števerjana. Zdravniki so iz javili, da .je njegovo stanje zelo nevarno. Rihemberk. — Žrtev nočnega napada pe postal Milan Rupel. Ko se je zvečer vračal domov, staga neznana roparja napadla in mu vzela jopo, v kateri je bilo 50 lir. * Sv. Lucija. — Naš trg je postal priljubljena izietna točka, odkar je nastalo v strugi Soče jezero, po katerem že vozijo številni čolni. Razne organizacije so piredile že več lepo uspelih priredile na obalah novega jezera. * Tolmin. — Odbor institucije Car-negie je odlikoval dc-čka Amedeja Lunderja s 350 lirami zaradi hrabrega dejanja izvršenega v juliju 1937. KOMUNISTIČNI IZGREDI NA ZAGREBŠKI UNIVERZI Med tem ko se na Hrvatskem razmere od dneva \ dan bolje urejajo, so pa komunisti na Hrvatskem začeli med ljudmi sila rovariti. Kakor poročajo hrvatski listi, je začel izdajati komunistično navdahnjen list neki dr. Božidar Adžija. Začel je izdajati list "Našo novine", kjer pridiga komunistične nauke. Ob enem pa so na zagrebški univerzi začeli k-omunistični študentje delati nerede in povzročati pretepe. Dne 24. pr. meseca so se tam spopadli dijani med seboj. Kakor poročajo hrvatski listi, so pridrveli na univerzo komunistični dijaki, med katerimi je bilo baje precej Srbov, Judov in tudi Slovencev. Hoteli so se polastiti univerze ter tam izobesiti rdečo zastavo, kakor pišejo nekateri hrvatski listi. Kmalu so prihiteli drugi hrvatski dijaki, ki so komniuste prepodili z univerze. Komunisti so kričali "ži-vio Lenin! Zagreb je hrvaška Moskva!" Nastal jI1 pretep, ki mu je napravila konec šele policija in meščanska zaščita, ki jc komuniste pregnala, nekaj pa jih j* vzela s seboj. Zanimivo je, da nekateri hrvatski ■isti niso hoteli nič zapisati, odkod so ti pretepi. SLOVENSKA DRUŠTVA NA KOROŠKEM O koroških Slovencih bi bilo treba omeniti, da so jim nemške državne oblasti zdaj potrdile nova pravila za njihova društva. Poslej ne bodo več imeli prosvetnih društev, marveč se bo vsako društvo imenovalo Slovensko kulturno društvo. Vsa elruštva bodo povezana med seboj. Skrbeti pa bodo morala za vse zi dove, ki se tičejo slovenske narodnosti. TRELLES 2642 U. T. 59 - 1232 ,., rjBaamm&i»} »x •»>, .•:♦>. x«xx«x--mx m Trgovska družba nudi osebam obeh spolov možnost lepih dohodkov in dobro bodočnost. Neobhodno potrebni pogoji: dobro poznanje razmer v trgovskih in industrijskih krogih v mestu; dob a priporočila (informacije) in kar je glavno, veliko aktivnost. Obrniti se na: V. G., CASILLA DE CORREO 826 — BUENOS AIRES. KLINIKA ZA VSE BOLEZNI RAZPOLAGA Z 10 SPECIALIZIRANIMI ZDRAVNIKI ZA VSE BOLEZNI Za venerične bolezni, spolne bolezni, bolezni krvi, splošno slabost, razpolaga klinika s posebnim konzultorijem, kateri se nahaja pod vodstvom poznanega specialista za navedene bolezni. Imamo zdravnike specialiste za bolezni na pljučah, obisk, jetrah, želodcu, živčevju itd. Rayos X, Análisis Zdravniški pregled za vsakovrstne bolezni $ 3,— Ordnirnmo: od 9—12 i 15—21. V nedeljah in praznikih nd 9—12. GOVORI SE SLOVENSKI SUIPACHA 28 Večja zaposlitev moških Dobro poučeni krogi zatrjujejo, da se vlada trenutno peča z izdelavo zakonskega osnutka, ki bo omogočil večjo zaposlitev moškega osebja, kateremu se bodo zboljšali tudi mesečni prejemki, žensko osebje bi se pa polagoma vrnilo družini. UVOZ PREMOGA V JUGOSLAVIJO Po novem trgovinskem sporazumu bo Nemčija dobavila Jugoslaviji 380.000 ton črnega premoga in 220 000 ton koksa. Na ta način bo Nemčija lahko izravnala velik klirinški dolg naši državi. Dosedaj so k nam uvažale črni premog in koks v glavnem Nemčija, Poljska, Češkoslovaška, Anglija in Madžarska. Največje količine je kajpak dobavljala Nemčija, kajti premog je nje-Oo glavno izvozno blago. Izvozna količina pa je bila. določena za vnaprej tako visoko, ker se jugoslovanska industrija stalne razvija in po-rabi od leta do leta več črnega premoga ter koksa zlasti za topilniške Oamene. Lani na jesen je odpadla kot izvoznik Češkoslovaška, ker je bila Poljska vzeia njene najbogatejše premogovni k i v Tješinu. Ko pa Jc Nemčija zasedla Poljsko, je odpadla kot izvoznik Poljska. Vse ko-lie 'ne od prejšnjih dobaviteljev ,"¡e Prevzela sedaj Nemčija. Manjše količine pa bosta k nam uvažali še Alibija in Madžarska. Posledice voioe obču- ti tudi naše ljudstvo čeprav je Italija v sedanji evropski y°mi ostala nevtralna, vsaj tako lahko sklepamo iz njenega dosedanjega zadržanja — vendar iz goto-y kako vestno opravljajo organi Hnančne kontrole svoj posel. To «dzorstvo se nanaša med drugim d primer na koruzo, ki jo je treba s°. kar jo je le preveč, ki jo pa žal y' oddati v določena skladišča. 8ak si jo sme od svojega pridelka bd"žati )e toliko, kolikor jo nujno potrebuje za prehrano. Paziti pa je treba na to, da je pšenica, ki jo oddajajo v skupna skladišča, lepo suha, da se ne bi prezgodaj pokvarila. Večje zaloge so namreč brez pomena, če blago dalj časa ne zdrži v uporabnem stenju. Seveda kmetje niso prisiljeni zastonj oddati vso koruzo, kar jo imajo oziroma kolikor oblasti pravijo, da jo imajo preveč. Koruzi je cena določena 98 lir za vsakih sto kilogramov. Pri nas veljajo tudi gotovi predpisi glede prodajanja rib po vaseh. Vsak kdor iio-če opravljati ta posel in vsaj pri ri-bfch nekaj zaslužiti, mora prej prositi za dovoljenje. Prodajanje rib od hiše do hiše brez dovoljenja je strogo prepovedalo, in vsekakor, kdor se pri tem pregreši, zadene ga za današnje razmere precej občutna kazen. Določein je navadno na 120 lir. V Julijski Krajini dalje zelo pazijo na to, da se ne bi kdo pregrešil proti predpisu, kako se smejo kupovati drva. Ta predpis se zdi še posebno strog. V Italiji so povsod za les v precejšnji stiski, ne samo za stavbni, pač pa tudi za navadna drva. Da se pri prodaji ne bi zagrešile kakšne nepravilnosti, je po no-1 vem zakonu določeno, da jih smej vsak kupovati samo "na vago" in nič več po starem načinu, kar tako po domače, na oko. Le, če so vsa kupljena drva lepo stehtana, je možni) izvajati natančno nadzorstvo, kar je za pravično odmero davkov vendar važna slvar. Vinogradniki na Vipavskem so se zadnjič precej razburili, ko so prišli k njim pred tigatvijo organi finančne kontrole in zahtevali od njili, da morajo vse grozdje, predn.) ga odnesejo v kleti stehtati. Poznali namreč še niso najnovejših predpisov, da je to treba storiti zato, k<-r država zahteva 2G% od pridelk i. Ker kmetje poznajo kazni, ki bi jih zadele, če se ne bi držali predpisov, se ukazu niso upirali. Sedanja vojna je rodila svoje posledice tudi v -pomorstvu. Tako med drugim poročajo iz Trsta, da je prekoatisr.tska pomorska družba "Italia" povečala tarife od 50 na 75%. Iz vseh teh ukrepov se gotovo vidi, da tudi Julijski Krajini sedan ia evropska vojna le ni čisto prizanesla. Dozdaj pa le še ni bilo treba iti na bojišče. Zato tudi ljudstvo v Julijski Krajini z veseljem pozdravlia sedanje nevtralno stališče Italije. ce, spet dokazati svoje pravo jugo-1 slovansko poreklo. Veliko je tudi ta- ¡ kih, ki so pri ljudskem štetju 1930 zapisali kot rodni jezik nemški in žele, da bi jim oblasti to navedbo popravile, da je njihov rodni jezik kateri od jugoslovanskih jezikov. Pomembna statistika o prebivalstvu Po statističnih podatkih, ki jih je objavilo notranje ministrstvo, je i-mela Jugoslavija lani. 15,600.000 prebivalcev. Najmočnejša je bila bivša savska banovina s skoraj tremi milijoni prebivalcev, nato pa so sledile dunavska, drinska, vardarska, mo-ravska, vrbaska, zetska in primorska I banovina, Beograd sam pa je imel že nekaj čez 400.000 prebivalcev. V zadnjih letih je b:lo opaziti, da se je zmanjševalo Število porok in da se je zato zmanjšalo tudi število rojstev. Na povprečni višini je ostalo število ločitev zakonov. V vsej državi je razmerje med ženskami in moškimi še zmerom v korist moških in sicer znaša povprečje za 1000 žensk 1070 moških. Od bolezni je najhuj- j ša jetika, kajti za to boleznijo je le-¡ ta 1937 umrlo v vsej državi čez 30 tisoč oseb. Glede nezakonskih otrok pa še vedno prva dravska banovina, zadnja v tem pogledu pa je zetska banovina. Novorojencev je bilo nredlanskim nekaj več kot 402 000. Umrljivost je v državi naištevilnej-ša v starosti od 60 do 80 let, ter pri otrokih do še.st^a meseca starosti. bi zrahljali svoje kmetsko gospodarstvo. Tako sem statistično dognal, da znaša število malih kmetov in malih posestnikov, ki dolgujejo do 50.000 din, 715.84,7, njihov dolg pa 2.J 89,289.455 ain. Dolžnikov, ki so dolžni več kot 50.000 din t. j. srednjih in premožnejših kmetov, je 16.338, njihovi dolgovi pa znašajo 606,879.938 din. Ta delovni sistem jano kaže, kaj je treba ukreniti za razdolžitev kmetov in kako. Prepričani smo, da >e bodo modalitete za ureditev kmetskih dolgov do 50.000 din. uredile tako, da bomo najprej zavarovali kmetsko kreditno zadružništvo, v drugi vrsti pa male vlagalce, tako da bomo zares lahko govorili o družabni pravičnosti, kajti po eni strani bomo malega kmeta razdolžili, po drugi strani moramo pa gledati, da peslubimo za malega vlagalea v zadrugi in zunaj nje. Druga važna stvar je pa uredba, da se obdelovalci in agrarni interesenti oproste plačila odškodnine, ki bi jo morali plačati daržavi po čl. 5, 12, 26 in 28 zakona o ureditvi agrarnega razmerja v prejšnjih pokrajinah Južne Srbije in Črne gore z dne 24. junija 1933. Namen tc uredbe je, da pomagamo kmetskiin dninarjem in kmetom, ki jih je agrarna reforma uvedla v nekatere zemljiške posesti. Ta plačila znašajo S do 10 milijonov din. Navedena uredba je že pred ministrskim svetom in gospodarslco-finančnim odborom in bo v nekaj aneh objavljena." TURŠKO BLAGO ZA JUGOSLAVIJO Kakor smo izvedeli na odločujočem mestu, nam je Turčija ponudila bombaž, sol, steojila, antracit in verjetno, da bomo dobivali z njenim posredovanjem tudi nafto. S tem so ugodno zaključena enoletna pogajanja o načinu plačevanja turških dolgov iz mednarodnih prometov, s čemer bo omocen-i vpeljava neposrednega blagovnega prometa med Turčijo in našo državo, kar bo velikega pomena (z ozirom na dejstvo, da Turčija vpelje v najkrajšem času Bospor. Ferry boat) tudi za promet iz Malte Azije, zlasti še ker je morswka plovba znatno omejena. Razvoj industrijskega Hrastnika Tovarna pohištva "Los Andes" I'oa na izbero vsakovrstno moderno pohištvo, za spalnice, je-^oice, pisarne itd. po zelo ugodnih cenah. Prepričajte se sami! VINKO ROGELJ Andes 24 9, llla Scasso — U. T. 652-133 Buenos Aires Nemci hočejo biti Jugoslovani (Mašilo nemške manjšine v Jugoslaviji "Deutsche Volksblatt" razpravlja o poro'-i lih jugoslovanskega tiska glede morebitne preselitve jugoslovanskih Nci.mev v veliko Nemčijo. List zavzema dc preseljevanja skoraj odklonilno stališče in pravi, da so jugoslovanski Nemci, zlasti v Banatu že 250 let naseljeni in sicer na rodovitni in bogati zemlji. Zato predstavlja morebitn» preselitev teli Nemcev dosti bolj z&pleteno vpra-i šanjc, kakor pa preseljevanje iz drugih evropskih pokrajin. Iz posameznih krajev, kjer prebivajo Nemci, prihajajo vesti, da nemško prebivalstvo noče dosti slišati o selitvi iz Jugoslavije. Nemški državljani zagotavljajo — kar poudarja tudi "Deu-tsehes Volksblatt" — jugoslovanskim oblastem, da hočejo biti zvesti državljani Jugoslavije in nič drugega. Zanimivo je tudi, da dobivajo oblasti v Banatu, v Kočevju in drugod veliko prošenj za zopetno poju-goslovanstvo popačenih prvotnih iu-goslpvanskih priimkov, s čimer hočejo ljudje, ki so sc izdajali za Nem- LIKVIDACIJA KMETSKIH DOLGCVOV Kmetijski minister dr. Čubrilovic je 30. oktobra dopoldne sprejel poročevalce listov iu jim dal tole izjavo: Sporočam Vai i ugodno novico, da sem izdelal referat o kmetskih dolgovih in da si prizadevamo likvidirati te dolgove, kakor so to listi že poročali. To delo se približuje koncu in pride danes pred gospo-tlarsko-finančai odbor, ki ga je določil ministrski svet. da revidira vse zakone in uredbe, in da bo v skladu z novimi sociaino-gospodarskimi momenti. V tej stvari sem ravnal po določenem sistemu. Razdelil sem kmetske dolgove v dve skupini. V prvi skupini so tisti kmetje, katerih dolgovi že načenjajo temelje njih skiomne produkcije, v drugi pa premožnejši kmetje, ki bi jim bilo z razdolžitvijo možno izravnati svojo produkcijo s plačilno močjo, ne da Slovenski stavbenik Za načrte, betonske preračune in Firmo, obrnite se do tehničnega konstruktorja FRANCA KLANJŠEK Marcos Sastre 4f»63 V'lla Devoto U. T. 50-0277 Ana Chrpova Slov. babica Jjgj- v Pragi in Bs. Airesu, z liiž ' . 0 Prfakso v praški porod-S('Sn,',cl ^r v tuk. bolnici "Raw-] n ' 80 Priporoča vsem Slovcn-^ mi ^Prejema penzionistke iz osili 1,1 z d(>žele v popolno 0i*rbo. Cene izredno nizke. Postrežba prvovrstna. EliTRE RIOS 621 U- T. 38, Mayo 8182 KADAR IŠČETE SLUŽBE obrrite se na rojakinjo Berto Cernič DORREGO 1583 — Gs. Aires U. T. 54 - 3588 Trgovina čevljev B E L T R A M Vsakovrstna izbera čevljev in copat. Dto. Alvarez 2288 — Paternal Buenos Aires Veliki zavod "RAMOS MEHA" Vene reas ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi Popolno moderno zdravljenje. SIFILIS v v soli oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne a.ialize (914) K02A: Krončni izpahi, mozol.jéki. Izpa ilanie las. Ultravioletni žarki. ZLATO ŽELO: zdravimo brez brez operacije in bolečin. STOLNA 6IBKOST: Hitra regeneracija po prof. Cicarelliju. ŽIVČNE BOLEZNI: Nevrastenija, izguba spomina in Šibkost. KEVMATIZEM: kila, aadua, gota, šibkost sica, zdravimo po modernem nem-Skem načinu. PLJUČA: KaSeij, gibka p'.jufa. CREVA; colitis, razširjenjo, kronična zapeka. GRLO, NOS, UšESA. vnetje, polipi: brez operacije ln bolečin. POPOLNO OZDRAVL.TEN.rE $ 30 — PLAóEVAN.TE PO $ 5— NA TEDEN Naš zavod s svojimi modernimi naprava mi in z izvrstnimi SPECIJALISTI ie edini te vrste v Argentini. — Lefienj zajamčeno. — Ugodno tedensko in me- plaóevanje. OD 9—12 OB NEDELJAH OD 8—12 Rivadavia 3070 PLAZA ONCE Največji industrijski kraji v Sloveniji so se sicer različno razvijali, v naglici razvoja pa so si enaki. Hrastnik je sicer del velikega pre-mogokopnega revirja, ima pa v svojem razvoju kot industrijski kraj tudi razne posebnosti in zanimivosti. Pred kakimi 130 leti je v vsej dolgi krastniški dolini gospodarilo samo šest kmetov, ki so se shajali v edini gostilni pri "Peklaju", tam, kjer je danes vila tovarnarja Abela. V drugi polovici 18. stoletja je oživela Sava. Po njej so prevažali o-gromne količine žita in lesa. Ko j 3 prišla Sava do veljave kot zelo važna prometna čila, je tudi Hrastnik oživel, nihče pa ni tedaj še slutil kakšno bogastvo se skriva v dolini in kakšno žčivljenje bo vzklilo po njegovem odkritju. Premog najden Prve najdbe premoga so bile zabeležene že 1. 1807 in potem so odkrivali vedno večje sklade do leta 1822. Kot prvi izkoriščevalci premoga m) zabeleženi posestniki Ilofele, Sciio-bucher in Ragoš. Leta 1829 je kupil rudnik Slovenec Luznar iz Ljubljane, ki pa je leta 1846 precej razširjeno rudniško posest prodal pl. Bru-cku, ki je potem, ko je zapustil u-prayno službo, začutil v sebi podjetniško žilo. Bruck je bil res podjeten in je kmalu po dobri kupčiji ustanovil za izkoriščanje rudnika "Tržaško rudniško delniško družbo". Obrat je bil majhen in primitiven in zelo težaven je bil transpoit nakopanega premoga. Vozili so ga po zelo slabem kolovozu do Save, od tam po ladjah — 50 do 60 metrov dolgih in kakih 5 metrov širokih čolnih, ki so jih vlačili z brega Save konji in voli proti Ljubljani. Iz Ljubljane je bilo največ naročil premoga, ki so ga uporabljali kot kurivo v ljubljanski cukrarni. Hrastniški rudnik je zalagal s premogom tudi cukrarno v Sisku. Pri nerodnem in težavnem transportu je začelo vodstvo rudnika razmišljati o železnici, ki bi vezala rudnik s Savo. Ko glavna južna železnica še ni bila dograjena, so hrastniški podjetniki že delali načrte graditve o-bratne železnice- z normalnim tirom. "Pod vsakim grmom je bila oštarija" Tako je označil v svojih spominih Sebastijan Eoš, poznejši inženir v Srbiji, brat nekdanjega župana in narodnega borca Ferdinanda ter stric sedanjih Rošev, pestro in bur-J no življenje, ki se je začelo v hrast- niški dolini že v letih 1848 do 1849 razvijati pri graditvi južne železnice. Prej tako mirna, idilična dolina je postajala od dne do dne bolj hrupna. Prihajali so v trumah tudi delavci, Hrvati in Italijani, pa tudi Nemci in Čehi. Delavci so prebivali v barakah, ki so rasle kakor gobe po dežju. Delo je bilo naporno, zaslužek pa dober in tako ni čuda, da je bilo tudi od meseca do meseca več krčem. Tudi domačini so dobro zaslužili. Eni so prodajali gradbeni materijal, drugi so bili vozniki in pomožni delavci, največ dela pa so imeli rokodelci. Med tujim svetom, ki se je zlil v dolino, je bilo seveda tudi precej ljudi, ki so s svojim obnašanjem med delopustom m v krčmah "pod vsakim grmom" razburjali mirno domače prebivalstvo. Prišlo je večkrat do izgredov in po prošnji domačinov je poslala oblast v Hrastnik za varnostno službo celo četo vojakov. Ko je leta 1849 sirena lokomotive prevpila pesem "volarjev" ob Savi ter je bila tri leta pozneje dograjena tudi rudniška lokalna železnica, je nastopila doba popolnega preobrata in naglega industrijskega razvoja. Razvoj rudnika V prvih časih je delalo v hrast -niških rudniških rovih samo 10 do 50 rudarjev, leta 1857 jih je bilo že 170 in izkopali so nad 330.000 starih centov premoga. Leto pozneje je bilo zaposlenih že 400 rudarjev, ki so nakopali nad pol milijona centov premoga. Produkcija je rasla od le- Kavarna in pizerija j Razna vina —• Vsakovrstni likerji in vedno sveže pivo Rojakom se priporočata PETER FILIPČIČ in JUSTO KRALJ WARNES 2101 esq. Garmendia La Paternal Bs. Aires OBIŠČITE KROJAČNICO Leopolda U s a j Sporočam Vam, da imam v zalogi najmodernejše blago za POMLAD in POLETJE Pridite k meni, kjer boste najboljše postrežem. GARMENDIA 4947 Buenos Aires La Paternal ta do leta. Leta 1857 je dobila Tržaška pre-mogokopna družba kongurente. O-1)1 asi je dovolila obratovanje desetim delničarjem. Med njimi je bil tudi dunajski podjetnik Sarg, ki je bil znan tudi kod izdelovalec Kulo-donta, še danes znane paste za nego zob. Novi podjetniki so zaceli kopati premog na Ojstrem. Svojo veliko podjetnost so posvedočili s tem, da so od svojega rudnika na Ojstrem preko Spieberga na hrastni-ško postajo zgradili za transport premoga žično železnico, ki je bila prva taka železnica v vsej avstro-ogrski monarhiji. Sarg pa je bil menda v svoji podjetnosti preveč živahen in premalo vztrajen in je leta 1886 prodal dve, leta 1896 pa še zadnjo tretjino svojih delnic Trboveljski premogokop-ni družbi, ki je nastala iz prejšnje Tržaške preinogokopne družbe. Novo vodstvo je ojstrški rudnik razširilo, polagoma pa je ustavilo promet na žični železnici. Ker so mogli spravljati na trg le boljši premog, se je manj vreden drobiž kopičil doma, a je bil tudi ta tih 1856-1860 sta bili ustanovljeni v kmalu dobro uporabljen, kajti v le-Hrastniku steklarna in kemična tovarna, ki sta od rudnika kupovali tudi velikekoličine drobnega, manj vrednega premoga. Steklarna in kemična tovarna Kakor razvoj rudnika, tako sta tudi steklarna in kemična tovarna v najožji zvezi z zgradbo južne železnice. Inž. Haider, ki je bil zaposlen pri gradbi železnice, je spoznal naše kraje in tudi zelo ugodne prilike za ustanovitev industrijskih obratov. Najprej je v Jurkloštru ustanovil steklarno, v kateri so uporabljali les za kurjavo. Ko pa je podjetnik videl, da je v Hrastniku vedno več premoga, je steklarno ustanovil tudi tam in je stala stavba s petimi pečmi 230,000 goldinarjev. Z ustanovitvijo steklarne je prišlo v Hrastnik spet mnogo delavcev iz tujine. Tekom let so mnogi tuji delavci Hrastnik zapustili, ostali so se udomačili in od leta do leta je bilo iz-vežbanih več domačinov za vsa dela v steklarni. Kot prva steklarna v vsej monarhiji je hrastniška že leta 1873 začela uporabljati tudi plin kot kurivo. Do svojega pravega razvoja je prišla hrastniška steklarna v začetku 20. stoletja pod vodstvom Franca Vilčnika, poznejšega lastnika Radenskih toplic. Kemična tovarna je bila ustanovljena leta 1860. Bila je naslednici: vrelnice za soliter v Trstu, katero ie leta 1845 kupil podjetnik Franc Gossleth. Ker mu je bil premog iz Anglije predrag, je sklenil preseliti svoje podjetje v slovenske premogovne revirje. Gossleth je kot delničar Tržaške premogokopne družbe spoznal brastniško dolino ter uvi-d«'l, da so tam najboljši pogoji za prospeh njegovega obrata. Po preselitvi v Hrastnik so bili glavni proizvodi kemične tovarne soliter, kristalna soda in kalijev bikromat, a že 1. 1871 so začeli proizvajati žveple-ne in solne kisline in sčasoma tudi železo-oksidne barve, ki so jih izvažali pred vojno celo v Ameriko. U-metna gnojila pa proizvaja tovarna že od leta 1890. * To je v širokih potezah pregled razvoja Hrastnika kot industrijskega kraja. Rado: Prof. Nikola Stanev (Sofija): Bolgarija in Dobrudža ZOBOZDB AVNIK A DRA. SAMOILOVIC de Falicov in DR. FELIKS FALICOV Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 nre. DONATO ALVAREZ 2181 V. T. 59 - 1723 Slov. Babica FILOMENA BENEŠ BILKOVA diplomirana na univerzi v Pragi in Bs. Airesu ter večletna babica v bolnišnici Juan Fernández. — Zdravi vse ženslse bolezni. — Slovenske žene posebno dobro negovane. Ordinira od 9 zintr. do 9 zvečer LIMA 1217 — BUENOS AIRES U. T. 23 - Buen Orden 3389 I. Zgodovinsko ime za Dobrudžo je Mala Skitija, tako imenovana po plemenu Skitov iz azijsko-iranske-ga porekla, ki so senaselili na tem ozemlju v pradavnih časih. Življenje in kulturo Skitov poznamo precej dobro iz spisov prvega grškega zgodovinarja Herodota (Zgodovina, IV. poglavje — Melpomena, § 46—142). Okrog 1. 1400 pr. Ki- so se ob Donavi naselili Traki. Donavskim Trakom, ko jih plemena so se imenovala Gemi, je zavladal okoli 1. 335 pr. Kr. makedonski car Aleksander ob obeh bregovih dolnje Donave do Črnega morja. Rimski konzul Scribon Korion je podjarmil Gete ob Donavi (1. 75. pr. Kr.) Imperator Trajan (98—117 po Kr.) je močno utrdil rimsko oblast ob Donavi in zavzel Dakijo (1. ,02), da bi razširil romanizacijo v donavski Skitiji in Dakiji. Okoli 1. 200 po Kr. so se pojavila ob Donavi germanska plemena Goti. Med 1. 383 in 488 so se Goti umaknili pred navalom Hunov in se preselili preko dolnje Donave in Balkana v Italijo (Teodorik Veliki), kjer so ustanovili Vzhodno- gotsko carstvo. V tej dbi se je začelo preseljevanje nje Slovanov od Pripeta, podo-lije in Galiča. V 150 letih (500-650) se je preselilo mnogo plemen na Balkanski polotok, kjer so zavzeli Malo Skitijo, Mezijo, Trakijo, Makedonijo, Pomoravje, Posavje, Dalmacijo in Panonijo. L. 679. se je bolgarski vladar Aspa-ruh preselil s svojo družino med sedem slovanskih plemen v Maio Skitijo, ali kakor so jo Rimljani i-menovali Dolnje Mezijo. L. 681. je sklenil Asparuh pogodbo (pakt) z bizantinskim cesarjem Konstantinom IV. (668—685) in u-stanovil novo balkansko državo, ki so jo Grki imenovali Bolgarijo. Glavni stan si je utrdil vladar (han) Asparuh v selu Nikolicel v Mali Skitiji, v kotu ob Donavi med lsakčo in Tulčo. Kasneje je Asparuh preselil svoj glavni sedež v Pli-sko med Varno in Ruse. Značilne bolgarske vojaške utrdbe so dandanes natančno znane in ugotovljene po izkopaninah. Poslej je ostala stara Mala Skitija (Dolnja Mezija) stalno naseljena s Slovani in Bolgari in postane trdna zibel bolgarsko-slovanske države, ki se je 1. 893 z uvedbo Ciril-metodovega pisma izoblikovala v narodno celoto z enotnim skupnim jezikom in enotno slavjanobolgar-sko književnostjo s stolico v Pre-slavi. Slavjanobolgarska država se je razvila za vladanja Borisa in Simeona (852—927) kulturno in politično kot najmočnejša država na Balkanu. ^ Po 1. 927 so začeli vdirati v državo | Bizantinci in jo slabili s fevdalizmom, v ljudskih množicah se je ši-; rila nova verska struja bogomilstva in država je začela nazadovati, j Kljub 50 letnemu upiranju je Bol-j garijo končno podjarmil imperator | Vasilij II. Bolgarokton (1018). Pod bizantinskim vladarstvom (1018—1185) so Grki priznavali neokrnjenost bolgarske zemlje in o-hridske patriaršije, čeprav je mnogo bolgarskih plemičev priseglo Bizau- cu vazalstvo. Zaradi notranje šibkosti in zunanje nevarnosti od sovražnega Bizau-ca si država ni mogla dovolj zavarovati svoje meje na Donavi. Zato so vpadali na Balkan mnogi skitski in j POSLUŽUJTE SE PODJETIJ. KI OGLAŠUJEJO V NAŠEM LISTU! aonor- io,-iono= g MODERNA KROJAČNICA S Peter Capuder izdeluje moderne obleke po p zmernih cenah. O AYACUCHO 975 — ES. AIRES U. T. 41 - 9718 ---mnn-~ turški narodi, kakor Pečenegi, Uzi ali Oguzi, Kumani, Tatari, Normani in Vlahi. Preko vseh teh dob so Bolgari v Meziji obdržali premoč kot poljedelci, živinorejci in delavci. Med nje naseljeni Kumani, Pečenegi in Uzi so prevzeli bolgarski jezik, se pokristjanili, sprejeli slovanske šege in običaje ter pismenstvo. Kumani so se skupno naselili v Vlahiji, ki je zato dobila ime Ivumanija. II. Bolgarija se je osvobodila izpod Bizanca (1185—1207). Brata Ase-novca sta v Velikem Trnovem sporočila papežu Inocencu III. (pismo carja Kalojana) da sta iz starobol-garskega slovanskega rodu in da »e borita za to, da bi vzpostavila staro carstvo, kakor je bilo pod Borisom in Simeonom. Za dosego tega cilja sta se opirala na pomoč Kumanov m Vlahov. Po osvoboditvi Bolgarije izpod Bizanca do prihoda otomanskih Turkov na Balkan so bili Bolgari nepretrgoma naseljeni ob Donavi do Ornega morja. Duhovna kultura je bila slavjanobolgarska, ki so se posluževali tudi kumanski plemiči in Da-ko-Romani na Vlaškem in v Transilvaniji (Erdeljsko). Okoli 1. 1300 je vlaški vojvoda Ra-du proglasil združenje donavskih Vlahov in ustanovitev kneževine Vlahi je. Šestdset let pozneje (1360) je moldovski vojvoda Bogdan proglasil Moldovo za kneževino. Preko vseh teh stoletnih bojev so živeli Bolgari in Vlahi ves čas v prijateljstvu in so se medsebojno podpirali. Okoli 1. 1345 je vladal v Mali Skitiji (Dolnji Meziji) bolgarski plemič iz kumanskega rodu Balik. Na pobudo in pomoč bizantinske carice Ane Savojske je Balik odcepil Malo Skitijo od bolgarsko-trnovskega carstva pod Ivanom Aleksandrom in jo proglasil kot samostojno oblast pod protektoratom Bizanca, za kar mu je Bizanc priznal naslov despota. Po Balikovi smrti je prevzel vladarske posle njegov sin Dobrotič. Njegova prestolnica je bila Dobrič, zaradi česar je tudi vsa pokrajina pod njegovo oblastjo dobila ime Dobrudža. Zadnji knez Dobrudže je bil Ivanko, sin Dobrotičev (1387-1390), dokler niso Dobrudže zavzeli Turki. III. Turki so razširili svojo oblast tudi za Donavo. Vlaški vojvoda Vlad IV. je sprejel pokroviteljstvo sultana Mohameda II. 1. 1462, moldovski vojvoda pa je storil enako 1. 1484 pod sultanom Bajazitom II. V dobi turškega gospostva nad Bolgarijo, Vlaško in Moldovo so Dobrudžo naseljevali in obdelovali Bolgari, Turki in Tatari, ki so imeli zvezo preko Besarabijo s krimskim tatarskim hanstvom. Bolgari in Vlahi so se kot kristjani vzajemno podpirali med seboj v odporu proti turškemu in tatarskemu nasilju. L. 1595 je nastal med Trnovskimi Bolgari upor, pri čemer je Bolgare podpiral tudi vlaški vojvoda Mihael Vi-ter (pri Gjurgjevu). Bolgare so podpirali v prizadevanjih za osvoboie-nie transilvanski Batori in vlaški gospodar (vladar) Matej Basaraba. L. 1812 je Rusija zavzela Besara-bijo, jo priključila k svoji državi ter tal o dosegla ustje Donave. V seva-stopolski vojni je bila Rusija premagana od Angležev in Francozov. Napoleon III. je v pariškem miru 1856 Rojaki Predno si naročite obleko O B 1 S Č I T K KROJAČNICO Cirila Podpornik ki Vam nudi najboljšo postrežbo v vseh ozirih in ima v zalogi veliko izbero vzoresv za pomlad in poletje CENK ZM KRNE TINOGASTA 5231 Villa Devoto Ena izmed mnogoštevilnih utrdb na Maginotovi črti vzel Rusiji Besarabijo in dosegel, da sta se Vlaška in Moldova zedinili v eno državo skupno z Besarabijo (1859). Tako je nastala Rumunija, ki je opustila slavjano-bolgarsko pismenstvo in uvedla narodno rumun-sko književnost z latinico iz strahu pred Rusijo. Rumunija je svobodno sprejemala bolgarske priseljence, trgovce in emigrante, jih naseljevala v svojih mestih in vkljub protestiranju Turčije sprejela pod pokroviteljstvo bolgarske revolucionarne komitete v njihovih borbah za osvobojenje Bolgarije (1862—1876). IV. L. 1877 se je začela med Rusijo in Turčijo vojna za osvobojenje. V tej vojni je ruski car Aleksander II. vzpodbudil Rumune, da so sodelovali pri zasedbi Plevna. Dne 3. marca 1878 je bil sklenjen santstefanski mir. Rusija si je vzela južno Besara-bijo in dala v zameno Rumuniji severno Dobrudžo do črte Rasovo na Donavi in Mankalija ob Črnem morju. Rumuni so se upirali proti taki ruski politiki. Državljani in parlament. v Bukarešti so protestirali, zakaj jim Rusija jemlje rumunsko zemljo m daje namesto nje bolgarsko zemljo. Parlament v Bukarešti je sklenil, da ne sprejme Dobrudže, "ker v njej prebivajo že od začetka Bolgari", ter da zahteva od Rusije, naj vrne Rumuniji Besarabijo. Rumunija je predložila to svojo pritožbo tudi na berlinskem kongresu (mes. junija). Toda kancler Bis-1 mark, avstrijski zunanji minister | Andrassi in lord Bikonsfild so odlo-j čili, da ostane Be^nrabija Rusiji, In s 1em prikrajšali ruske zmage na Balkanu na škodo Bolgarije. Tako je tudi ostalo. Severna Dobrudža, nekoliko razširjena do Sili-stre, je ostala Rumuniji proti njeni volji. Od osvobojenja Bolgarije do 1. 1912 so živeli Rumuni in Bolgari v prijateljstvu kot dobri sosedi. V 1. 1912—1913 je rumunska vlada nepričakovano porušila to dolgoletno prijateljstvo z Bolgari. Zmaga bolgarske vojske v balkanski vojni (¡912—1913) le rodila zavist, vumun-skih državnikov proti Bolgariji še preden se je vedelo, katere pokrajine bo dobila Bolgarija po končani vojni, je zahtevala Rumunija brez kakega pogoja zase vso Dobrudžo od Tutrakana do Balčika. Bolgarija je prosila ruskega carja za posredovanje. V Petrogradu so se zbrali k posvetovanju diplomatski delegati velikih držav: Avstrijo, Rusije, Cev-manije, Francije in Ttalije. Svot de- legatov je sklenil, da se upoštevajo zahteve Rumunije samo do Silistre (protokol od 9. (22.) maja 1913). Žal se je zapletla Bolgarija v vojno s svojimi zavezniki po dogovoru od 12. (25.) februarja 1912. Rumunija je izkoristila te okolnosti, oborožila 500.000 vojakov in vpadla ▼ Bolgarijo, dasi ni imela nasproti sebi niti enega bolgarskega vojaka* Tako je Rumunija zavzela vso Dobrudžo. V svetovni vojni (1915—1918) je bolgarska vojska osvobodila Dobrudžo. Po solunskem premirju (29. septembra 1918) je general Fran-eliet d'Esperey zapisal v mirovni protokol, da ostane južna Dobrudža Bolgariji, kakor je to bilo do 1. 1913. Kljub temu pa so po pogodbi v Neuillu (1919) rumunski diplomatje uporabili vsa sredstva in obdržali vso Dobrudžo kakor tudi Besarabijo. Prigrizek pred spanjem Večina ljudi spi bolje s praznil» želodcem. Dobe se pa tudi taki ljudje, ki težko zaspijo s praznim želodcem in potem tudi mnogo slabšo spijo. Zato je tudi prazen želodcc lahko vzrok nespečnosti prav tako kakor po drugi strani preobremenjen. Pogosto se zgodi, da kdo zgodaj večerja, nato pa gre z doma i» se vrne že spet pošteno lačen, a mora s krulečim želodcem v posteljo. V takem slučaju zelo dobro de majhen prigrizek pred spanjem, ki n® obremeni želodca, a ga vseeno p o* tolaži. Če gre mož zvečer z doma. bo nadvse vesel, če ga bo čakal prJ vrnitvi na kuhinjski mizi majhen» lično pripravljen prigrizek, ki se bo seveda ravnal po denarnih zmožnostih. Za žejo mu postavi na miz® poleti skledic,o kompota, čašico mle" ka, kozarec sadjevca ali malinovci» zraven pa kak obložen kruhek, kaj keksov ali kaj sličnega. Pozimi pa mu bo najbolje teknila čašk*'1 vročega lipovega čaja, ki mu ho pregnala žejo in mraz. — Del. Pol. 301 Neverjetno! Prva Slovenska krojačnica v Villa Devoto Vam nudi usodno priliko za pomladanske in poletne obleke. NE ODLAŠAJTE V zalogi velika izbira prvovrstnega blaga. Izdelujem ženske obleke po moškem kroju. Priporoča se DANIEL KOSI6 Ul. Calderón 3098 Villa Devoto Duhovnice v pragozdu Brazilski raziskovalci so ugotovili, da živi v pragozdovih Bahij6 najmanj 400 tisoč ljudi, ki so narav" nost hlapčevsko podložni tucatu duhovnic. Verniki so potomci črn'!1 sužnjev, ki so bili prodani na sejmu sužnjev Bahiji Vera, kateri pri pod11' jo, kaže velike sličnosti s kultom vtf" da, samo s to razliko, da je pri P?" tomcih sužnjev izključno v žensk'" rokah. Ta vera se poslužuje često str«' gih, naravnost zločinskih pripomo*5' kov. Navzlic svoji okrutnosti obv'11' dujejo duhovnice ljudi s popo!]1 ^ avtoriteto. Seveda jo vešče izrabi.'9] jo. V mnogih primerih se da dok'^ zati, da so duhovnice povzročiteU ce umorov, zlasti s strupi. Zasled' vanje duhovnic je skoro nemogo" ' ker so jim verniki suženjsko Pc|'l° ni in vdani. Duhovnice so tudi & lo imovite, ker ne žive samo od < rov svojih naivnih vernikov, 11,0 . več tudi od podkupnin. Zaradi je sklenila brazilska vlada obrn/^ vati posebno komisijo, ki bo TA/'rl, kala razmere v Bahiji in predi'"-. la primerne ukrepe proti rež" oblastnih duhovnikov. Ko bi bila Sveta gora! Kakor daje nestrpen, tako je čakal ono jutro vlak na postaji Once. Neenakomerno je pošumeval stroj, kakor konj, ki čaka, kdaj ga poženo v tek. Iz vseh strani so se vsipale množice. že ob 7 uri so bili nekateri tam, ko se vlaka ni bilo na mestu. Kmalu pa so nastopili tudi reditelji, katere bo obsuli čakajoči. Sama sreča, da smo računali tudi na tiste, kateri se šele zadnji hip odločijo, ker sicer bi ostali doma. Tako so pa imeli reditelji prav dosti dela, da so vse nastregli, vsem odredili prostore. Lakner, Škrbec, Preininger in Utro-ža so morali kar dobro hiteti, vlak pa se je polnil. V Floresu pa prav tako. Tudi tam so se hitro, zbirali luhanski božje-potniki. Toda kje bodo pa listki? Vidiš, tamle, tako so ugotovili, ko so opazili Cirila Krena s slovenskim trakom na roki. Tudi on je imel dosti opravka. Tam iz Mataderosa so prihajali, pa tudi z Paternala, nekaj nas pa tudi prav tam blizu živi. Kmalu je prisopihal vlak. Vsa okna so bila polna. Kje bo pa za nas mesta, so se nekateri ustrašili. Tjale, so nam pokazali. Vstopili smo v rezerviran voz, ki smo ga tudi kar napolnili. Že smo hiteli dalje. V Liniersu je čakala pa spet velika skupina. Iz Ville Madero je prišla "Lipa". Kar 25 oseb je bilo. 22 gojencev šteje zavod Benedikta Gomiščka. Mirko in Dolfe Živec sta pa imela spet opravka s tistimi, ki še niso imeli listkov. Kaj bo pa sedaj, so se ustrašili nekateri, ko je listkov zmanjkalo. Smentana stvar. Nerodno bo, če bo treba ostati sedaj, ko je že vse namenjeno za romanje. V zadnjem slučaju, tako so računali, je tudi ko-lel't ivo na razpolago. K sreči sem računal jaz tudi s tistimi. Ko so se mi prejšnje dneve Ponujali argentinski sopotniki, sem jih veliko odklonil in prav sem stojal, ker bi nam sicer zadnji hip res ^manjkalo listkov. Dvajset sem jih tiščal v žepu, da bodo za tiste zamudnike. Ustavili smo se in kar hitro so skočili mladci iz Lipe, da najdejo bvoje mesto. Ni bilo zato zadrege. je bil poseben voz rezerviran tudi za Liniers. Iti jaz, in jaz, in... so hiteli k meni, nekateri-in pri tekel je tudi Mirko Živec: Listkov je zmanjkalo. Koliko. Tile tukaj in nekateri so kar na vlak šli. Jih bom že poiskal, če imate še listke. Kar kmalu snio se spustili dalje. Malce teško je /gledalo vreme. Nekateri so nezaupno pogledavali v teške megle, vlak pa ni gledal nikamor drugam, kakor dalje svojo po pot in hitel ven v ravno polje skozi številne kraje. Cesta, ki spremlja železnico ua vsej poti je drvela vsa polna vozil. V kolektivih so se gnetli tisti, kateri hočejo biti bolj "gosposki"... lahko bi sedeli vdobno vlaku, pa morajo mučno stati. Celo pot sem siala, pomislite gospod. In z otrokom v naročju, tako mi je potožila Slovenka, ki je mislila, da bo bolj lepo romala, če gre po svoji poti. In ni ga bilo človeka, ki bi mi dal prostor, kamor bi postavila otroka. Mi smo pa drveli dalje in puščali za sabo zaple teni vozel cestnega prometa. Saj je cesta v nedeljo vsa natrpana in je promet po njej ne le počasen, temveč tudi nevaren. J Mislim, da drugič ne bo nobenega našega rojaka, ki bi se raje vozil s kolektivom, namesto z vlakom, pa tudi se bodo bolj pobrigali za to, da si bodo vozne listke pravi čas preskrbeli. Živahno življenje je bilo po vlaku. Tamkaj so se zbrali rihenberški pevci in lepo prepevali Marijine pesmi. Tani dalje je odmevala prekmurska pesem m tako smo v vesel-lem razpoloženju hiteli in kmalu nas je pozdravila iz dalje luhanska bazilika. Smo že tukaj. Ilitro, hitroé da dobim kako fotografijo za sponim. Kaka smola! zela je bilo žal, saj je bilo vse dogovorjeno, da bi napravili lep film. Pa mi je prejšni večer ob .10 sporočil dr Berisso, da je nek njegov prijatelj naglo obolel in da mora izvršiti tisto dopoldne nuj-•o operacijo... škoda. Kako iep film bi bil to, ko se je ta pisana množica kot živa reka vsipala iz vlaka in ko je ta reka valovala po cestah proti baziliki. Spredaj so stopale deklice s podobo sve-togorske kraljico, njej so delale častno stražo štiri zastave. Stražnik na konju je pa je delal pot. Ko nas je pozdravila bazilika, so se oglasili tudi zvonovi. Kar toplo je postala v srcu, ko se je razlila pot pesem slovenskih zvonov. Kakor da stopamo v naše svetišče, tako smo doživeli ta prijetni sprejem. Kar naprej in v corkev. Ta je bila pa polna. Seveda, nismo samo mi, ki želimo iomati k luhamki Mariji. Milijone je tistih, kateri hrepene v ta kraj in zato se tamkaj srečajo tudi tisočere množice. Tamkaj so romarji, ki so se pripeljali iz Junina kar z dvema vlakoma. Prihiteli so Portugalci. Malokdaj se zbero talco številno, polni želje, da bi skupno preživeli lep dan v senci svetišča Marijinega in s svojo domačo pesmijo. Pa že jih odrivajo druge skupine. Tamle je množica, ki je prišla iz La Plate. Tamkaj so romarji iz San Telmo... Sedaj pa pride spet naša skupina. Radi bi, da bi orgle in zvonovi samo nam pele, toda... Ne vem, kako bo, tako je bil v zadregi P. superior. Urugvajski romarji pridejo i z njimi nadškof Arragone in monsg. Viola, škof iz Salto Uruguayo... [ kaj! Step i i sc ne bomo. Saj smo prišli na božjo pet in... Tako se razume, da mora vsak od-stonit.i nekaj avojih želja. Pa smo useeno prišli tudi do svoie želje, čeprav ne 1xko kot smo želeli. Mogočno se je oglasila iz kora naša pesem, da je zbrana množica kar ostrmela in se čudila. Posebno lepo so se pripravili naši pevci za ta dan in mogočen zbor je zložil gospod Ciril. Kaka škoda, da nisc mogli vsega pokazati, kar so pripravili za ta lepi dan. Res škoda. "Od kod pa je bil tisti zbor?" Tako so provpraševali duhovniki. In škofje sami sa nam častitali... Le škoda da ni bilo prilike, da bi se kaj več zapelo. Neprijetno je, kadar, se nakopiči toliko naroda, kot ga je bilo to nedeljo v Lujanu. Na gostilne prav res ni, da bi se človek zanašal. Tamkaj je vse nabito... Toda tako je na vsfch priljubljenih božih potih. Tako je tudi na sveti gori. Na vsak prost kotiček bi jih hotelo pet sesti. Le v cerkvi dobiš prostor, toda v klopi ne tako lana lu. Tam kje pri kal em stebra se moreš kaj prisloniti. Tako smo se prislonili, kakor smo med množico tolikih romanj pač mo- gli. Zapeli, smo kadar smo zato priliko dobili in tako je tudi gospod Kastelic našel priliko, da je skočil hitro k glavnemu oltarju in imel tam mašo, pri kateri so vsaj nekaj zapeli naši pevci in potem med našo škofovo stopil tudi na prižnico in spiegovoril našim romarjem. Saj smo šli na božjo pot. In božja pot, pa vedno zahteva nekaj samoza-taje. Doma je čevelj ožulil in so bile noge trudne dolge hoje, tukaj smo merali pa žrtvovati tisto zadoščenje, ki bi ga imeli, če bi bilo vse po naše. Bili smo vendarle deležni veselja, da smo slišali v luhanskem svetišču našo pesem in našo besedo, in imeli tako pred mnogimi drugimi prednost. Tudi popoldne smo morali našo pobožnost malo okrajšati, pa vseeno smo imeli priliko zapeti nekaj pesmic in litanije in tudi kratek nagovor je bil za naše romarje. Seveda smo se za spomin tudi slikali, da bo spomin na ta dan, ko je poromalo kar čez 600 Slovencev s skupnim vlakom v Lujan, da zaključimo s teni jubilejne slovesnosti sve-togorske 400 letnice. V prijetnem razpoloženju smo se vračali tudi domov in se tudi srečno vrnili! Vreme nam je pa dobro služilo. Edino kar je motilo, je bil močan veter, ki je na romarskem dvorišču vzdigoval preveč prahu. Res, lepo je biio v Lujanu, toda še mnogo lepše bi bilo in tudi romarji bi bili bolj zadovoljni, če bi prišlo to romanje bolj do veljave. Upajmo, da se bo drugič to zgodilo. Janez Hladnik. 3. decembra: Proslava narodnega praznika zedinjenja. Sv. maša v spodnji cerkvi Santísimo Sacramento, ulica San Martin 1039. Prvo sveto Obhajilo se bliža. — 17. dec. bomo imeli ta lepi dan, ki je vedno ena najlepših naših slovesnosti. Priglasite svoje otroke. Tudi tiste, Ivi prejmejo prvo sveto Obhajilo ▼ svojih župnijah. Naj prejmejo pa še "Comunión Segunda" z našimi malimi. Popoldne 17. dec. se bo vršila tudi ljubka otroška prireditev v dvorani pri kapeli ns. Av. del Campo. Tedaj boste imeli spet priliko videti tudi naš svetogorski film. Hladnik Janez ALI SI ŽE PRIDOT BIL NOVEGA NAROČNIKA ? CERKVENI VESTNIK 26. nov. Maša na Avcllanedi. Molitve na Paternalu. Poslužujte 9e PREVOZNEGA PODJETJA "Expreso Gorizia" Franc Lojk VILLARROEL 1476 U. T. 54 - 5172 — 54 - 2094 KROJACNICA "GORICA" Ako hečete biti vedno dobro in elegantno oblečeni, prid te v krojačnico "GORICO", kjer boste vedno najbolje in po vašem okusu postrežem. Imam na razpolago tudi prvomodne srajce in kravate ter druge moške potrebščine. Prepričajte se sami o moji ponudbi in nizki ceni. Priporoča se: Franc Leban WARNES 2191 BUENOS AIRES Nasproti postaje La Paternal ZGODOVINSKI ROMAN Caričin ljubljenec Nadaljevanje 164 Klarisa Pinebcrg je životarila v 'trašni celici Petropavlovske trdnja-e in nihče ni prišel, da jo reši. Kje se je nahajal njen rešitelj? . v prašajje valove jezera v Carsko-Ier» Jelu, vprašajte strme skale, — °ne oi vam morda lahko odgovorile 11,1 to vprašanje. 145 POGLAVJE Beg — ločena. . Je Aleksander Potemkin sko-r V12 Rondóle in se tako z zvijačo ^esil carice Katarine, je odhitel pro-1 stari puščavnikovi hišici, kjer ga Ca<« Elizabeta. pomenila sta se, da se bosta tam gp<% da bosta pobegnila in — od-a novemu, srečnemu življenju naproti. ®e nikdar ni Potemkin po carjem parku hodil tako hitro. til iC6°ve noSe 80 se komaj ®e do" b^j zemlje, zdelo se je, da ima .. a — krila ljubezni, ki so ga uo- Sf-a • Je naposled — zagledal pu-l^'kovo hišico, šo — samo nekaj Pot°Va b° prinjej- j^j. mkin ni več mislil na carico. r&zž i^islil .na t0> kako silno ie Čil koliko žalosti ji je povzro- «tr'asT ni 8e zmenil za t0. «Ia jo je dole .ponižal- kor Je 8kočil iz gorici njo pa pusti] snmo ^al'' Ba briga sedaj car»ca Kata-ljen!udat! vež Je ne bo srečal v živ- Veg križni"11' POti 80 nC b°Stn nikáar žeC,l\nokai dni se bosta z Elizabeto bosta'bi V Krougtafltu. vkrcala se ^"otov-Ja kŠn° inozcm8ko ladJ° in Taiipnj ,' •'•co Ifat • Za vedno Pozabil na ca-svojp I anno, — pozabil bo na vso dosedanje življenje, - prero- dil se bo in pričel z novim življenjem. Živeti! Živel pa bo lahko šele od tistega trenutka, ko bo popravil veliko krivico, ki jo je storil Elizabeti, živeti bo začel takrat, ko bo Elizabeta pj-stala njegova žena. Aleksander Potemkin — Elizabeta Voroncov — neločljivo združena ! Da, te besede naj se uresničijo - — naposled, po tolikih letih trpljenja in strašnih preizkušenj! Oh, kako sladka, neskončno sladka bo njuna združitev! Ko se je Potemkin spomnil na življenje, ki ga je čakalo, se mu je zdelo, da se je nebo odprlo pred njim. Elizabeta bo njegova žena, on bo njen mož! Ali bo še kdo ne svetu, ki bi bil srečnejši od njiju? Studilo se mu je, ko se je spomnil, kako^ je ležal v Katarininem naročju, čudil se je samemu sebi, da je mogel tako dolgo prenašati njeno ljubimkanje in njene poljube. Oh, kalšo strašno je, če se moški prodaja. Človek, ki prodaja svojo ljubezen za zlato in za časti, zasluži, da bi ga vsakdo preziral in se obračal od njega. Ljubezen sme pripadati samo ženi, ki si jo je zaslužila. — Aleksander, — Aleksander! — Elizabeta, — oh, moja Elizabe-¡ta! Elizabeta je stala pri vhodu v vrt-¡ no hišico, tresla se je od razburjenja in od sreče. Potemkin skoči k njej, jo objame in poljubi. Stoletni hrasti so pritajeno šepetali med seboj, — zdelo se je, da si pripovedujejo o tem poljubu, da še niso bili nlcdar priča takšnemu poljubu, čeprav so v teh dolgih letih v Carskem selu že marsikaj vi-' deli. 1 — Moja draga Elizabeta, ali greš • z menoj ? — jo vpraša Aleksander j Potemkin in se zagleda v Elizabeti-1 ne prekrasne, temnomodre oči. — Da, ljubljeni, — odvrne Elizabeta, — s teboj grem, toda ne kot doktor Betalesi, temveč kot žena. — Kajneda, moj dragi Aleksander, ugajam ti tudi v ženski obleki? — Ta obleka ti pristoja tisočkrat lepše, — odvrne Potemkin navdušeno. — Prav za prav mi ni bilo všeč, i kadar se je katera žena oblekla v moško obleko, toda ti. Elizabeta, si bila tudi v moški obleki lepa. — Oh, ti laskav«?: — Laskavec? — Elizabeta, ali misliš, da bi ti mogel reči česar v resnici ne bi čutil? Ne, Elizabeta, med nama naj bo odslej sama resnica, čista resnica, najine ustnice ne smejo govoriti, česar ne čuti srce, — samo resnica na.j naju druži! Sedaj pa pojdiva, ljubljena, ne iz-gubljajva časa. Apraskin naju čaka s kočijo, hitiva, saj te peljem sreči naproti! Samo trenutek še počakaj, — reče Elizabeta. — Ogrnila se bom v ta plašč, da me ne bo zeblo. Potemkin ji je pomagal. Potem pa se Elizabeta stisne k njemu in reče — Sedaj grem s teboj, moj Aleksander ! Hitro sta šla po parku med drevjem, naenkrat pa se je Potemkin u-stavil in zaskovikal kakor sova. To je bil znak za Apraskina — iz grmovja sta Potemkin in Elizabeta zaslišala odgovor. Nekaj trenutkov pozneje sta stala pred Apraskinom. v. Apraskin si je priskrbel lahko kočijo. Vpregel je dva hitra konja, kočija pa je imela samo eno napako, ni bila namreč zaprta. Apraskin pa ni mogel priskrbeti druge kočije, bil je sploh srečen, da se mu je posrečilo pregovoriti kmeta, da mu je prodal konje in kočijo. Ruski kmet je ljubil svoje konje in svojo kočijo, ločil se je od njih težje, kakor od svojih otrok. — Hitro, ljubljena, — reče Potemkin, — vsak trenutek je za naju dragocen, čeprav mislim, da naju namanj dve uri ne bo mogel nihče zasledovati, kajti Gianettino je zanesljiv človek. — Ali naju ne bo izdal? — Ne bo, — odvrne Potemkin. — Nekatere ljudi spoznam takoj, da so pošteni in Gianettino je med njuni. Potemkin objame Elizabeto in jo dvigne v kočijo, potem pa sede tudi sam k njej. — Sedaj pa, moj dragi Apraskin, — se obrne Potemkin k svojemu ko-čijažu, — poženi konja. Vozi pa po sredini ceste, kajti ob straneh je ne-varno, lahko bi nas napadli iz zasede! Apraskin požene konje, dokler pa so bili še v parku Carskega sela, je bila velika hitrost nemogoča. ¿¡ele ko so prispeli na cesto, so se konji lahko spustili v dir, šlo je kakor za stavo. Potemkin je Elizabeto objel. — Sedaj se naposled bližava najinemu cilju, — zašepeče Potemkin nežno. — Ah, Bog ve, dolgo je trajalo dokler sva se našla, — toda to ni bila moja krivda, moja edina Elizabeta. Nikdar več ne boš niti za trenutek nesrečna, — kakršnokoli željo ti bora prečital iz oči, ti jo bom izpolnil. — Ne govori tako, ljubljeni, — zašepeče Elizabeta in se nežno privi-je k njemu, — jaz moram paziti na tvoje želje, ti pa veš, da bom srečna, če bom videla tebe srečnega. Povej mi, Aleksander, ali boš zares mogel pozabiti ženo, kateri si tako dolgo pripadal? — Ali je res ne ljubiš več? — Če jo ljubim? — Oh, Elizabeta, nikdar, nikdar je nisem ljubil, — niti tr.krat je nisem ljubil, ko sem klečal pred njo, ko sem sprejemal nje- na dobra dela, ko me je obsipavala z bogastvom in s častmi, — vedno, vedno mi je bila pred očmi tvoja sladka slika, — v dolgih nočeh, ko nisem mogel spati, sem mislil na tebe, — nikdar nisem pozabil svoje zlate Elizabete. Aleksander jo poljubi. — Moja žena! — zašepeče Potemkin. — Mili moj — mu odvrne Elizabeta. Potovali so skoz noč. Kmalu pa so slišali naši begunci za seboj topot konjskih kopit. — Kaj je to, v imenu božjem? — se zdrzne Elizabeta. — Zasledujejo naju! Mar ie Katarina že sedaj o-pazila najin beg? — Bodi mirna, ljubljena, — ji reče Potemkin. — Elizabeta, bodi hladnokrvna! Potemkin vzame iz žepa dva samokresa. — Elizabeta, tu imaš to orožje, — reče Potemkin Elizabeti, — in pri-sezi mi nekaj, ljubljena moja. — Vse, kar želiš, moj dragi Aleksander. — Prisezi mi, Elizabeta, da se boš ubila v trenutku, ko naju bodo hoteli ločiti, — kaj pravim ti, Elizabeta, da je tisočkrat boljše, da umreš, kakor pa da te dobijo v pesti najini preganjalci. — Tudi jaz mislim tako, — reče Elizabeta odločno, — prisegam ti, da bom ali prispela s teboj na najin cilj, ali pa bom končala s svojim življenjem še prej, kakor me bodo ujeli. — Tako, sedaj pa naj pridejo! — reče Fotemkin odločno. — Apraskin, vzemi tudi ti ta samokres, — branili se bomo kolikor nam bo mogoče. — Česa se bojite? — vpraša A-praskin in se obrne. — Cesta je (prazna, nikjer ni ničesar nevarne-j ga, — tam vidim samo enega jezde-ca, ki pa potuje, kakor mi, proti Pc- SLOVENSK L H S T List izdajata: "SLOVENSKI DOM" in KONSORCIJ TRMASTI POLDEK Poldekov oče je imel svojega sinka rad. Tako rad ga je imel, da si je že takrat, ko je bil Poldek še v zibelki, obljubil, da svojega sinka ne bo nikoli tepel. Saj s palico nikoli ne! Pa ga je vendar tepel, in še s palico, in prav pošteno. Poldek je imel dobri dve leti, ko ga je nekega dne obiskala sosedova Marička. Marička je imela lepo punčko in komaj jo je Poldek zagledal, že jo je hotel imeti. Marička je bila dobra deklica in ko je videla, kako željno steguje Poldek roke po leni punčki, mu jo jc posodila, da bi se l njo igral. Ampak dolgo deklica seveda ni mogla biti brez svoje lepe punčke, tudi se ji je smilila, ko je videla, da Poldek nič preveč lepo ne dela z njo. Zato jo je kaj kmalu odločno zahtevala nazaj. Ampak Poldek se ni hotel ločiti od nje, in kakor je že pri otrokih v navadi, nastal je prepir in kmalu se je razlegal Maričkin jok po hiši. Vik in krik je privabil Poldetovega očeta v hišo, in ko je videl, za kaj gre, je odločno rekel Poldku: "Vrni Marički punčko!" Ali mislite, da je Poldek ubogal? Kaj še! Našobil se je in odločno rekel : "Ne!" "Toda punčka je vendar Marič-kina". "Ne dam", je še enkrat odločno zatrdil Poldek, stisnil punčko k se-in obrnil očetu hrbet. Tedaj je oče odločno rekel: "Takoj vrni punčko, sicer bova zaropotala." Tega se je Poldek ustrašil. Prijel je punčko za nogo in jo jezno vrgel Marički pred noge. Marička se je sklonila, da bi pobrala svojo ljubo punčko, toda oče tega ni pustil. Obrnil se je k Poldku in resno rekel: "Poberi punčko in daj jo lepo Marički. Tako delajo pridni otroci." Poldek pa se je znova našobil, bradica se mu je pobesila v jezi, stisnil je ročici v pest in kričal: "Ne bom je pobral, ne, pa ne." Tedaj je videl oče, da mora poskusiti drugo mažo. Iz kota je potegnil veliko šibo in jo pokazal Poldku: "Boš ali ne boš?" Mladinski kotiček "Ne," je še enkrat zatrdil Poldek in zacepetal z drobno nožico. Tedaj je oče spoznal, da je prišel čas, ko svoje obljube, ki si jo je dal ob Poldkovi zibelki, ne bo mogel držati. Zamahnil je s šibo, da bi jih Poldku pošteno namazal — toda v tem hipu je vstopila mati, in ko je zagledala očeta s šibo v roki, je prestrašeno vzkliknila in se pripravila, da bo branila svojega ljubčka. Zdaj je bil oče med dvema ognjema. Toda hitro se je zavedel, da ne sme odnehati, pa tudi matere ni hotel žaliti. Pobral je punčko, vzel šibo in otroka ter odšel v sosednjo sobo, zaklenil vrata-, da mati ni mogla blizu. Nato je vrgel punčko na tla in rekel Poldku: "Poberi jo, ali pa te bom s šibo. In pošteno!!" Toda Poldek se ni udal. Togota ga je stresala, da ni mogel drugega iztisniti iz sebe kot samo divji: "Ne, pa ne!" In oče, kakor nerad, je zamahnil s šibo in Poldek je to pot prvič okusil leskovo mast. Zdaj je uvidel, da ni rešitve zanj, pobral je punčko in skupaj sta šla z očetom k Marički, da jo ji je izročil. Seveda je Poldek še divjal in stresal jezo, ko pa je vi- i del, da se nihče zanj ne zmeni, si je obrisal smrkelj pod nosom in se začel igrati z Maričko. Zvečer pa je rekel oče materi: "Vidiš, saj je bilo meni samemu hudo, da sem moral našega malega s šibo. Ampak ni bilo drugače mogoče. Dokler je kopriva še majhna, jo je lahko izruvati, ko pa postane večja, naredi korenine, in četudi koprivo samo iztrgaš, ostanejo še vedno korenine v zemlji. Zato sem našega malega raje danes s šibo, da kopriva ne bo korenin pognala. Upam, da še ni prepozno." Bratcu pomaga. Oče (kliče v sobo skozi okno): "Pepček, kaj delaš?" Pepček: "Nič!" Oče: "In ti Jurček?" Jurček: "Jaz pa Pepčku pomagam!" DEDOVA POVEST "Pravili ste, dedek zlati, da le kratka je mladost. — Vi pa ste še kakor v cvetu v petinsedemdesetem letu. Razjasnite to skrivnosti" "Semkaj sedi in poslušaj, radovedni mali vnuk: Težko bilo je življenje, polno dela, truda, muk. Vendar pa sem treznost ljubil, alkohola nisem pil, zdravje sem visoko cenil, in kadilec nisem bil. Kdaj je že umrl Andrejček, sosed moj, enakih let, vsled kajenja in pijače zgodaj je zapustil svet! Sploh nikogar več ni v vasi iz pomladnih mojih dni. Naglo so minuli časi..." povejte, dedek zlati, smem li jaz pričakovati take sile in moči, kot je Vaša poznih dni?" "Prav gotovo, deček dragi, zdrav ostaneš in krepak. Treznost utrjuje zdravje; a le boj dá zmagoslavje: stri sovražnike boš v zmagi, radovál se boš junak." MATI IN HČERKA ANICA Neki ženi je umrla hčerka Anica. Mati od žalosti ni ne pila ne jedla in je tri dni in tri noči jokala. Tretjo noč je mati od trudnosti zasnu-la. V snu je videla, da je prišla k nii Anica in držala v roki vrček. "Kaj si ti, Anica? In čemu tebi vrček?" — "V ta vrček, mamica, sem vse tvoje ¡?olze nabrala. Vidiš, vrček je do vrha poln. Ne plakaj več. Ako boš še plakala za menoj, bodo solze padale čez rob na zemljo in tedaj bo meni težko na onem svetu. Zdaj mi je dobro tam". Mati odslej ni več plakala po hčerki. Srečna .ie bila, da ji je dobro na onem svetu. STARČEK IN SMRT (Prekmurska pravljica) Starec nabere v gozdu suhih drv, jih poveže v butaro ter si jo z največjo težavo naloži na hrbet. "O smrt! Da bi že skoraj prišla!" — vzdihne žalosten nad svojo slabostjo. V tistem trenutku stopi smrt pred njega. "Zval si me, starec. Česa želiš?" Starec se prestraši. "Naprositi sem te hotel, da bi mi pomagala butaro naložiti na hrbet. Pa sedaj sem že sam opravil. Hvala!" TRIJE BRATJE IN OSEL Ubožen oče je dejal na smrtni postelji svojim trem sinovom: "Kakor veste, vam ne morem zapustiti ničesar drugega nego osla. Lepo skrbite zanj ter ga rabite po vrsti vsak po en dan!'' Po oporoki je prevzel osla prvi dan najstarejši brat. Ves dan je prenašal z njim tovore, a ko ga je bilo treba krmiti, si je mislil: "Čemu bi dajal od svojega zaslužka živali, naj jo nakrmi jutri mlajši brat!" Drugi dan .je prevzel osla srednji brat, pa je dejal: "Osliček, včeraj si jedel, jutri boš jedel, danes pa delaj!" — Tako je bil osel tudi drugi dan brez živeža. Ko je šel mlajši brat tretji dan z oslom na delo, je bil sivec slab in onemogel. Ni ga gladnega nakrmil, le priganjal ga je s palico in ošteval: "Magarac, dva dni si dobro živel, danes pa robotaj!" — Toda osel je opešal, se zgrudil in poginil. JUNAK Živel je kralj, ki je imel zelo pridnega sinčka. Ko so nekega dne obedovali, je oče ponudil sinku kozarec vina. "Ne pijem ga", se je branil dečko, "strup je v njem!" — "Kako pa prideš na take misli", se je smehljal kralj. — "Videl sem te pred nekim časom pri vaši pojedini. Kakšen hrup je bil! Najprej ste vpili drug nad drugim, ne da bi se razumeli. Potem ste zapeli. Ušesa so me bolela in mislil sem bežati. Končno ste se začeli bahati s svojo močjo; ko ste pa hoteli vstati, se nobeden ni mogel držati na nogah. Vsi ste popadali. Ti nisi več vedel, da 3Í kralj, in tvoji gostje niso vedeli, da so podložniki. Jaz pa hočem biti ne le kralj, temveč tudi junak!" Kralj je molčal in ni več silil sina, naj pije. Kraljevič je postal mogočen in junaški perzijski kralj Cir. NE BOM GA PIL! Jaz hočem biti korenjak, jaz hočem biti poštenjak, a pitje pije mi moči, in alkohol 'e pamet meša: kaj vse pija.iec zagreši, da od sramú pogled poveša, ko spet se v glavi mu zjasni! Zato ne bom, ne bom ga pil, pa bom ostal pošten in čil. Milo in voda Znano je, da ščitita voda in milo skupaj kožo pred marsikakšnim bolezenskim pojavom. Neki švedski zdravnik je pred kratkim v tem pogledu preiskal celo vrsto mil in je ugotovil, da imajo mastna mila največ razkuževalne moči. Umivan je z dobrim milom je uničevalo pri poskusnih osebah ne samo nedolžne bakterije, temveč tudi povzročiteljice nevcarnih bolezni, kakor bacile legarja, kolere in jetike, ki jih je na koži vedno nekaj. i FOTOGRAFIJA \ "LA MODERNA" $ VETIK POPUST PRI FOTOGRAFIRANJU m jjj Ne pozabite i FOTO "LA MODERNA" S. SASLAVSKY Av. SAN MARTIN 2579 Telefon: 59-0522 - Bs. Aires >:♦:<>»:•- :-»x>sk< >»>~-»> trogradu. — Apraskin ima prav, — rece Potemkin. — Tudi jaz vidim samo enega edinega človeka. — Mar ni nikogar poleg njega? — vpraša Elizabeta. — Čisto sam je, ljubljena, — odvrne Potemkin, — mislim, da je ta človek nedolžen. Brez dvoma je to caričin glasnik, ki ga je poslala Katarina v Petrograd, da bi ji kaj prinesel. Jezdec se je vedno bolj bližal lahki kočiji, v kateri sta se nahajala naša begunca. Sedaj je že prispel v senco koči-je- 1 Sedaj pa, — sedaj je jezdil mimo njih, — kakor črna prikazen na črnem konju, kakor pošast sodnjega dneva. Ni minilo dolgo in jezdec je zginil v daljavi. Ko so zopet ostali sami na cesti, je Apraskin svoje konje zopet hitreje pognal. Elizabeta si oddahne. — Nevarnost je minila, — reče Elizabeta in položi svoj samokres na sedež poleg sebe. — Oh, ljubljeni mož, tako sem srečna, da si naposled moj in samo moj! Potemkin objame Elizabeto in ona mu položi svojo glavo na njegova prsa. Bila je presrečna. Potemkin si ni mogel pojasniti, kako je zamogel tako dolgo prestati brez tega sladkega bitja, — kako je bilo sploh mogoče, da je položil Katarini na oltar takšno žrtev, da se je odrekel Elizabete. Oh, kako mu je bilo čisto dragice pri srcu, ko je objemal Elizabe-to. Kadarkoli je objel carico Katarino, se mu je zdelo, da je začutil požar in ogenj pekla. Čeprav si je pri-ka, vendar tega ni mogel doseči, zadeval, da bi se iznebil tega občut- Sedaj pa se mu je zdelo, da so se mu odprla rajska vrata — kakor da bi slišal godbo, ki ni bila iz te zem-lje. — Še samo po lure, pa bomo v Pe-trogradu, vzklikne Apraskin s svoji ga sedeža in veselo udari z bičem. — Takrat bova izven vsake nevarnosti. — zašepeče Potemkin Elizabeti. — Najin prihod sem javil nekemu svojemu prijatelju, ki naju bo čakal z oblekami. Potovala bova kot Angleža, ti pa boš moja hčerka. Prilepil si bom ponarejeno sivo brado, oblekel si bom širok plašč, tako da naju ne bo nihče spoznal. — Kako dolgo pa bova ostala v Petrogradu? — vpraša Elizabeta in nežna rdečica ji zalije lica. — V Petrogradu ne bova ostala niti trenutka dalje, kakor bo potrebno?, — odgovori Potemkin. — Verjemi mi, Elizabeta, da bo boljše, da ne izgubiva niti trenutka, ne smtva se predolgo muditi, v prvi vrsti radi najinih preganjalcev, potem pa bi tudi rad, da bi bila čimprej... Elizabeta ga je razumela in temna rdečica njenega obraza je postala še temnejša. Aleksander, kedaj pa naju bo duhovnik poročil? — šepeče Elizabeta sramežljivo. — Poročila se bova v Kronštad-tu, še preden se bova vkrcala. — Ali si že obvestil duhovnika? — Ah, ne boj se Elizabeta, bom že našel kakšnega duhovnika, — odvrne Potemkin. — Moji žepi so polni rabljev, vsak duhovnik naju bo rad poročil! Potem pa---— potem bova naposled na krovu ladje svoja. Takrat bos zares moja žena, moja soproga boš, jaz pa bom tvoj mož, — in oba bova srečna. Elizabeta ne odgovori. Svoj obraz je skrila v njegova prsa. — Poglejta, Petrograd se že vidi, — vzklikne Apraskin na svojem se- ' dežu. — Kako dolgo se moramo še voziti? — vpraša Elizabeta Apraskina. — Še četrt ure, — odvrne Apra-! skin. — Oh, Bog — hvala ti! — zašepeče lepa, mlada deklica. Kako bi bila srečna, če bi bilo enkrat že konec te vožnje. Aleksander, meni je tako tesno pri srcu. — Ne boj se, draga moja, — zašepeče nežno Aleksander Potemkin, — sedaj bomo prispeli na cilj, ko pa. .. V tem trenutku je Apraskin strašno zaklel. Istočasno se je kočija stresla. — Bog, kaj se je zgodilo? — vzklikne Potemkin in plane s svojega sedeža, da bi pogledal, kaj se je pripetilo. — Eden izmed konjev se je zgrudil. — Pomagaj mn, da bo vstal, — hitro, — hitro! Apraskin skoči s svojega sedeža. Tudi Potemkin je hotel stopiti z voza, da bi pomagal Apraskinu, Elizabeta pa ga je zgrabila za roko. — Ljubljeni, ne odidi, — zašepeta Elizabeta plaho, — ne odhajaj sedaj od mene! — Bog, to ni slučaj, — jaz se tako bojim, — Bog, izgubljeni smo! — Ne boj se, draga moja — odvrne Potemkin. — To pač ni ničesar hudega, če sekonj enkrat zgrudi. — Sto vragov! — zavpije v tem j trenutku Apraskin. — Preko cesto I leži veliko deblo, — to ni mogoče, da bi bil slučaj, to je nekdo najbrž namenoma postavil! Deblo! Potemkin pograbi Elizabeto in jO dvigne z voza. V tem trenutku je počilo nekaj strelov, tedaj pa... Nekdo je strašno zavpil. Apraskin se opoteče in zgrudi na tla. — Apraskin — prijatelj — kaj ti je? — zavpije Aleksander Potem- kin. — Umiram — zadet sem, — zastoka Apraskin, — ranjen sem — unirl bom! — Elizabeta, reši se — Potemkin, reši jo, — reši Elizabeto. — Ne, ne — ti ne smeš umreti! S temi besedami je tudi Elizabeta prihitela k njemu. — Apraskin je ležal na tleh. Potemkin pa se je sklonil k njemu. — Pozdravite mi Milo — mojo Milo, — zašepeče ubogi Apraskin, iz ust pa mu je pritekla kri, — recite ji, da sem jo ljubil, da, ljubil sem svojo Milo! — Mrtev je! — vzklikne Potemkin in se strese ter se še bolj zavije v svoj plašč, — midva pa morava sedaj pobegniti, draga ElizabJ-ta, skriti se morava, ker mislim, oh Bog, — prepozno je! V jarku ob cesti je vse oživelo. Iz jarka so prihajale temne postave druga za drugo, kakor da bi duhovi vstajali iz grobov. Potemkin zgrabi Elizabeto z eno roko, z drugo pa stisne samokres. — Ljubljena, živa jim ne sinova pasti v roke, — zašepeče Potemkin. — Pred tem pa bom posvetil tudi tem lopovom! --- A, če bi le vedel, kdo naju jc izdal! Zastonj premišljujem, kdo bi mogel to biti! — Daj mi še en poljub, — zašepeče Elizabeta. — Še en poljub, zadnji poljub, potem pa umriva skupaj. Elizabeta ritisne svoje ustnice i-a njegove. Poljub! Na begunce je prežala smrt, ona dva pa sta se objela in njune ustnice so se strnile v dolg, prisrčen poljub. — Prcdajta se! Te besede je zagrmol nekdo v njuni neposredni bližini. Te besede so se strašno razlegale v noč. Potemkin se zdrzne in izpusti Elizabeto. — Vidva sta moja ujetnika, — prijeti vaju moram v imenu Njene- ga Veličanstva aerice Katarine. — Ha, Subov.... kača I Te besede je vzkliknil Potemkin in nameril svoj samokres na Subova. — Ne streljajte, Aleksander Potemkin, — mu reče zasmehljivo Platon Subov. — Kaj vam pomaga, če prelivate kri? ,Meni je treba samo migniti, pa vas bodo zadele krogle mojih vojakov! Tedaj bi ne umrli samo vi, temveč tudi tista, ki ate jo do sedaj objemali, zanjo pa vam je brez dvom» bolj žal kakor za svoje lastno življenje ! Oh, Bog — ta človek ima prav, — ne smem streljati, ne smem se braniti, kajti sicer jc moja ljubljena izgubljena! — Bodi usmiljen, Aleksander, ur bij me ti! — vzklikne lepa mlada deklica. — Mar mi nisi obljubil, da ne boš dovolil, da bi padla svoj"» sovražnikom v pesti? Sedaj je napočil trenutek, da boš izpolnil svojo obljubo! Oh, pred mano sc razgrinja temna in mrzla postelja prve poročne noči. — Tako jc bilo torej sojeno v nebesih, tako torej Bog misli, da bosta Elizabeta Voronc<>v in Aleksander Potemkin neločljiv® združena? — Gospod, zgodi naj 82 tvoja volja! V Potemkinovih očeh se je nekaj zasvetilo. Zdelo se je, da sc mu je nenadoma omračil um... prijel je Elizabeto 1,1 naslonil samokres na njene prs>- — Zbogom, — vzklikne Potcifl-kin, — na onem svetu sc bova zo-pet videla! — Hvala ti, ljubljeni moj, -— t&' šepeče Elizabeta. —- Oh, kako sla'1' ka je smrt, ki prihaja iz tvoje t0" ke! Potemkin sc s prstom dotakne petelina. ».j Pritisnil je — samokres pa so " sprožil. (Dalje prihodnjih)