tAxmSto [ [;;, t . V " «1 it> f.■»«»•: 1.1. \ L L A . -ifI . •» ■ If KDNEfiDAY I i ■■ntiv I I »■IWII? 0 18 t '-y, t I AKEIUCAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY "AttttttRttl Sfott»" NEODVISEN LOT ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMEBKI ■L ■ ; - ■■- • 'jif ft llr^'S« „, j•'•''■' if''f; '"'"ž- -,. Y'. ""•■■.v-.'.-.t::" • NO. 7 CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY JANUARY !7th 1923 LETO XXVI - VOL XXVI Kohler bere lerite coucilma-nom radi naravnega plina. stu Zjed. držav, bolj važno kot vsaka druga zadeya. Naravni plin, ki povzroča sitnosti že leta in leta, se bliža sedaj konečni rešitvi, in ni Ču-: da, da je vsa javnost razburjena, od župana Kohlerja do mestnega elerka. Vsem je znano, da je plinova družba dobila tožbo na nafySji sod-niji, namreč, da lahko diktira ceno plinu kakor hoče, in da če Clevelandčani ne plačajo cene kot jo kompanija hoče, % da ima kompanija pravico pobrati vse plindve cevi in ustaviti ves plin Cleveland-čanom. Tak je položaj. Mestna zbornica ali councilman! imajo glasom postave dolžnost narediti novo pogodbo s kompanijo: Resnica Je, da se councilman! borijo za kolikor mogoče nizko ceno plinu. Na drugi strani je pa resnica, da je vrhovni odvetnik plinove kompanlje žrtvoval mnogo denarja, da je bil Kohler zvoljen županom, da-si s tem ni rečeno, da bi plinova kompanija diktirala Kohlerju, kakšno ceno mora- f> Clevelandčani pltfati za lisi. J. ; -J' 'h V pondeljek je priSlo Predrzni bandft, ki je dne 18. - decembra v družbi z drugimi i roparji napadel zvezino de- - narnfco v tem mestu in od- * nesel $200.000 iz državne - blagajne, je plačal svoj rop s * svojim življenjem. ZapuSčen * od svojih v tovariSev, katerih vodja je bil, so naSli njegovo t truplo včeraj v neki garaži na i 70. cesti in Gilpin ave. Zija- i joča rana blizu srca je pripo- - vedovala njegovo zgodbo. V 1 njegovem žepu so naSli velik * revolver, v avtomobilu pa ■ dve puSki. Mož, katerega ob- - leka in roke kažejo, da ni va- - jen dela z rokami, je en teden s pred ogromnim ropom najel » garažo. Ko pa do včeraj ni 1 plačal najemnine, so šli po-[ gledat v garažo, če je avto- ■ mobil še tam. Tu so ga dobili 1 ležečega pred prvim sedežem > avtomobila. Preko nJega je ' bila vržena suknja. Truplo je bilo zmrznjeno. Policija Je - mnenja, da je mož doma iz Chicage. Našli so pri njem robec z črkami "T. F. H," Njegbvi čevlji in ovratnica i so bili kupljeni v najfinejši 1 chicaški trgovini. Mrtvi bandit ni dobil mnogo od ogromnega ropa. Pranjem so našli samo $2.00, dasi je bilo ukradenega nad $200.00Q. Avtomobil je bil ukraden oktobra meseca v Brighton, Colo. Rop se je pripetil 18. dec. ob 10.40 zjutraj. Štirje roparji so se pripeljali pred vladno denarnico, kjer delajo denar, v trenutku, ko so iz denarnice v avtomobil vladne rezervne banke nakladali $200.000 v samih novih pet-dolarskih bankovcih. Ropar, . ki je bil najden mrtev, je bil vodja roparjev in je začel streljati v skupino vladnih uslužbencev, katerim je bliskoma iztrgal denar iz rok, ga vrgel v svoj avtomobil, nakar so se rbparji odpeljali. Čuvaj vladne banke, Linton, je skuSal streljati na voditelja roparjev, toda je bil pri tem od voditelja roparjev sam zadet, da t se je mrtev zgrudil. Ostali uslužbenci banke so streljali za roparji. Pri tem so videli, kako je vodja-roparjev omahnil v avtomobil in padel proti prvemu sedežu. Bil je najbrž zadet in takoj mrtev. TovariSi so ga pripeljali v njegovo garažo, kjer so ga pustili, nakar so pobegnili. V garaži je toaej mrtev ležal od dneva ropa, in le dejstvo, da je truplo zmrznilo, pravi, zakaj truplo ni pričelo gnjiti. -o——• — Na zabavnem večeru dr. Žužemberk ste nabrali 8 in 0 letni hčerki naSega delničarja Johna Roje, Jertni in Vik-toria svoto $3 75 za S. N. Dom. Hvala vsem darovalcem in vnetima nialima nabl-ralkama. Želimo mnogo po-snemalcev med našo mladino. — Dr; Napredni Slovenci, St. ,5. SDZ naznanja, da so bili izvoljeni v druStveni odbor za 1923 sledeči uradniki: Andrej Tekatic predsednik, 1023 E. 72nd PI. Frank ten-če podpreds., 14236 Sylvia Geo. Turek tajnik, 1264 E. 60th St. Ignac Sliphik blagajnik, 1064 E. 61st St. Nadzorniki: Jos. Tekavčič, Anton Simon&č, Val. Šinkovec. Dr. F. J. Kern. Dr. seje so vsako tretjo nedeljo v mesecu ob Z uri pop.» Prothonai. Obravnava linijskim premaglrjem. Marion, 111., 16. jan. Ta teden bo končam obravnava proti unijskim premogarjem iz Hertin, 111, laso bili obdol-ženi, da so tekom premogar-* skega Štrajka uporili 24 ne-unijskih pren^garjev. Prh čevanje je tedaj končano. Zagovorniki obtoženih pre-mogarjev trdijo, da bodejo premogarji oproščeni, dočim je državno prainištvo trdno prepričano, da ^odo obsojeni na smrt. Več »kor 100 prič je pričalo pred sodnijo. Te priče so bili navadni farmarji in premogarji v "Sihtnih'J oblekah. Ogromna večina teh prič je priča|g ugodno za obtožene. Te pri Se so pričale, da so bili unija :i premogarji prvi napadeni, n da so streljali Sele, ko so i e morali braniti za življjeaje. Državni pravnik pa je »ričami zopet dokazal, da l|> bili sllebi v rudniku prvi nipadenj od u-nijskih premotarjev, in da so slednji konelno skebe na skrajno surov ijačin umorili. Priče so natiftno spoznale vseh pet obtožinih rudarjev kot udeleženci beštialnega umora skebov. V četrtek dobijo porotniki uičaj najbrž v pretres. Vsa Ameriška javnost napeto Jričakuje razsodbe. —' Eden največjih mož na svetu je G. L. Hvder, deputy Serif iz Texasa. V pondeljek je prišel v Cleveland n,a glavno policijsko postajo z nekim ujetnikom, katerega je dobil v državi Vermont. Hy- • der je 7 čevljev, 4 in tričetr-tne palca visok. Dva roparja, ki sta 3. jan. na Eudid ave. ob 10, uri zjutraj napadla in oropala Miss Gussie Halbcrg, sta že pod ključem. PiSetiu se Joseph Doran in Anthony O'Callag-han. Odnesla sta tedaj $677. — Odkar ni sodnika Ste-vensa na mestni sodni jI,, je njegovo mesto zavzel sodnik Terrell, ki je sklenil "očistiti" mesto. Na piko je seveda vzel cestne dekline in grešnike pronibiplje. Neko zamor-ko je v pondeljek obsodil v $200 kazni In 6 mesecev ječe, ker je prosila nekega "gospoda" za spremstvo. 'Ker nima denarja,' bi mora|a sedeti štiri leta v ječi. V pondeljek je imel sodnik tudi kakih 20 pijancev pred seboj, katerih vsak je moral plačati $10 in stroSke, in če ni imel denarja, pa iti v«zapor za 30 dni. — Kaj je pasja $|ed, in česa je pes zmožen je dokazal "pinč", last Mrs. Elisabeth Lindquist, 1040 E. 71st St. Ta ženska Je prfSta iz Phila-delphije dne 1. dec. S seboj je pripeljala psa. Dne 4. decembra pa je pes nenadoma zginil, in v pondeljek je prišlo pismo iz Philadelphia, Pa. kjer stariSi Mrs. Lindquist naznanjajo, da je pes nenadoma priSel v Philadelphijo v hiSo, kjer je pity Lindquist stanovala. Pes fi bil ves izmučen. Dolgo poti skoro 400 milj je pes prehodil tekom enega meseca! — Tajniki društev S. D. Z. so opravičeni do gfaslla "A-meriška < Domovina", da ga rediio prejemajo na svoj dom. Ako kpteri cenjenih tajnikov mogoče lista • ne dobiva, naj takoj naznani v našem uradu. H — Pismo Ima pri nas Anton Fortuna. Norecjnori. i Zopet umor po "ozdravljenem" norca. « Marietta, Ohio, 16. 'jan. Zopet se je pojavil norec, ki je bil pravkar oidpuSčen iz državne blaznicp kot "zdrav", ' in ki je povzročil umor. Zadnji teden smo poročali o kr-' vavem umoru v Clevelandu, katerega je "zdrav" norec Fred Goettling zvršil nad nekim trgovcem v Clevelandu, in sedaj pa je ^neki Charles Nice v tem mestu umoril 20 letno učiteljico Miss Dunbar. Charles Nice je bil poslan v blaznico pred enim letom, ko je napadel neko dekle. Pred par meseci je bil Nice ppslan iz blaznice z izjavo zdravnikov, da je "zdrav". Miss Dunbar je poučevala šolo v Mount Liberty, O., tri milje od svojega doma. Vselej, ko je bila šola gotova, je^ičiteljica zajahala svojega konja in se napotila proti domu. Isto je storila včeraj. Pot do doma vodi deloma skozi tfeman smrekov gozd. Tu je v grmovju Čakal Nice, in ko je priSla blizu, je ustavil konja in potegnil dekle navzdol. Dekle je zakričalo, toda, bilo je na samoti v gozdu, in kdo jo bo slišal. Nice jo je zavlekel v grmovje, kjer sta se borilat potem pa je ustrelil dekle v usta, nakar je odSel domov, poteg-ni! dtfrtia TCVolver In se ustrelil v sence, a postopajo pre,- i ■' " !■■■*«» 1 ......... n............ — Umrla je v pondeljek Ivana Anžur, rojena Starin, stanujoča v Nottinghamu. Družina se je nahajala v ja-ko revnem položaju, štirje mali otrdci so nepreskrbljeni. Ranjka je bila stara 40 let, doma iz Ihana. V Ameri-i ki je bivala 17 let. Pogreb se vrši v četrtek dopoldne iz hiše bratov na 5417 Lake Ct. pri jezeru. Ranjka zapušča tukaj 2 brata in eno sestro, v domovini pa očeta. — Na svetu so vsakovrstni norci, in tudi v ^Clevelandu jih ne manjka. Vendar nekateri taki imajo včasih vsaj originalne ideje. Tako se je dobil* v Clevelandu osebi, j ki je v pondeljek vložila $1. 00 na neko banko. Objednem je naredila dotična oseba z banko pogodbo, da se morajo obresti vsako leto h kapitalu pripisovati, in se tako nabrani denar ne sme dvigniti prej kot leta 3923, torej čez 2000 let. V tem letu dobi ves ta denar najlepša brunet-ka v Clevelandu, to je dekle, ki ima temno rjave lase. Sedaj pa, ljudje božji, držite sapo, napnite možgane, pozabite, da ste na svetu, pokličite ambulanco in berite. $1.00 naložen na banki 2000 let, ki nosi 4 procente obresti, katere obresti /se pripisujejo kapitalu znese v 2000 letih to-le svoto: $11.650.421 .<521. 000.000.000.000.000.000.000. V 430 letih prinese en dolar, naložen na 4% obresti* $20. 000.000, v dvatisoč letih pa zgorej omenjen«? v centilijo-nih ali kar je že. To je toliko denarja, da dobi vsako dekle v Clevelandu lahko par tisoč milijonov dolarjev, pa ostane Se dovolj, da dobi vsako dekle v Ameriki doto par sto milijonov dolarjev. Torej stariši, povejte svojim otrokom, ti otroci naj povedo svojim otrokom, in ti zopet svojim otrokom, H pa svojim unukom in pravnukom, da jih čaka premoženje, če ne bo prej antikrist priSel na svet — Pismo ima pri nas John \ OsterSek. cej dobro z delavci v Ruhrskem okraju. Izjavili so, da ne bo treba nikomur stradati, dokler so Francozi v Ru-hru, Francozi so ustanovili posebne kuhinje, kjer razdeljujejo kruh in meso vsem potrebnim. Nemški premogarski mafc-nati nagajajo Francozom na razne načine. Ustavili so dovoz železniških vozov v Ruhrski okraj. Francozi so nemudoma naložili yisoke kazni, in vlada je zopet začela poSiljati vozove Francozom. Ceste okoli Dortmunda, Es-sena in dragih krajev so kar nabasane z vojaškimi trucki. Celi regimenti vojaštva strojnih puSk so zasedli vse mostove in strategične kraje. Veliki 75' topovi so razmeščeni na vseh vanih obmejnih krajih. Strajk katerega je nemška vlada pričakovala v Ruhrskem okraju, se ni posrečil. Delavci v ogromnih tovarnah so sicer za pol ure odložili orodje ter počivali kot v znak protesta proti francoski okupaciji, potem pa so zopet mirno Sli na delo. Vse industrije obratujejo s polno paro kot pred prihodom Francozov. na seprip^Owd^o*nede^ Ijo v Pittsburgh ko je bil ustreljen Martin . Burke, načelnik organizacije tihotapcev z žganjem, ki je v par letih naredil milijone v tem po-, slu. Ustreljen je bil pri vratih svoje fine hiše v Pittsburgh Ustreljen je bil na predvečer, ko bi bil moral biti odpeljan v zvezine zapore v Atlanta, Ga. Govori ae, da so se visoki in nizli prohibi-cijski uradniki ter politikarji bali, da jih Burke ne izda, in da je bil raditega njegov umor naročen; Baje sta oa jela morilce dva clevetaod-jska bootleggerja, ki sta ae ! tudi bala za svojo kožo, če bi Burke začel govoriti. Zato so si bootleggerji sedaj oddahnili, kajti mrtvi ii* morejo več govoriti. Umora p rve vrste ie bil obsojen Andy Schneider, ki je preteklo soboto zvečer ustrelil John Stafforda. Schneider je bartender v Congress hotelu na Chester ave. V soboto zvečer je Stafford priSel pijan v . gostilno hotela, kjer je začel razbijati in metati kozarce in posodo proti Sthneiderju, nakar je Schneider zgrabil za revolver in sprožil. Kroglja je Stafforda zadela v glavo, da je bil takoj mrtev. — Pismo ima pri nas Fr. šepec. —Danes počen&i bodo obiskali nafte rojake po naselbini molje, ki bodo zbirali milodare sa 'Mladinske domove* V Sloveniji. Vsak je proien, da naj daruje po svojih močeh. Kakor vam je mano je prišel v Ameriko dr. Srečko Zsmjen, misijonar,, ki zbira te milodare po vsej Ameriki in je ie nabral . precejšno svoto. In tedaj Jeli» ds tudi naša naselbina doda nekaj, kar bo v pomoč sanotmm otrokom v stari domovini. ■ ■ —O " %; Moskva, 12. jan. Boljševi-Ska vlada je pravkar preprečila novo zaroto proti sebi. V Sibiriji je aretirala 300 bog*-fih kmetov, ki so hoteli pre- j gnati Doijseviško vlado ter J I ustanoviti monarhijo. MM Francozi kričijo, da morajo v Berlin, ako se Nemci ne poda jo AMfflm DOMOVINA ZHevtopo*10 ' p^..po*a 1 «u/g ar^jržM ara mS J JAMES DHBBVIC, Ps»Hshsr, ~ LOUIS J. W»C. Editor »-j M — Mimilur hi tU C1.Mfcjl ^ Advsrti*iaf rut* «• n«mbL A»erkw hi spirit Focsdp la lm-1 sely nž^TI sseead sls« mtmr Jm^Mjtod^Mi tha^t offlot a« Ctovsland, Ohio under HnAmt Mar* trd, Igli._ «^>83 :y. Nov 7. Wqd. J»a^7th 1Q23 i Na potu domov* Predsednik Harding je odpoklical zadnje ameriške i vojake iz zasedenega dela Nemčije. Ako bi Harding to sto- < ril vlcateremkoli'drugem času, bi bilo to brez pomena in ko- j mentarja. Odkar je bila mirovna pogodba z NemCijo odo- ; brena, je bik) brez vsakega vzroka in potrebe, da bi ostal en i sam ameriški vojak v Nemčiji. Od predsednika je bilo od- i visno, da odpokliče ameriSke čete domov, kadar hoče, in če i bi toprej naredil, bi se nihče ne zmenil za to. s Toda v trenutku, ko Francozje prodirajo v notranjost j Nemčije, da primejo Nemce za plačilo vojne odškodnine, I pa pride povelje od Hardinga, da morajo ameriški vojaki domov. Kaj je Harding mislil s tem, da ravno sedaj kliče c ostanek naSe armade domov, se nš more popolnoma resnično dognati. Na vsak način je predsednik Harding odločno hotel nekaj povedati, izraziti v javnosti, in to je naredil z odpoklicom ameriških čet. Harding je s tem pokazal, da se ne strinja s francosko politiko nasilja, in da nihče Araeri-kancev ne bo dolžil vmešavanja v evropske razmere, je Har- s ding na kratko odredil, da mora zadnji Amerikanec iz r Nemčije. Sicer mu je senat, s posebnim predlogom v zbor- e niči, isto svetoval, vendar Hardingu se ni treba ozirati, kaj s mu senat naroči, zlasti ko je priSel predlog za odpoklic vo- z jakov, od senatorja Reed, demokrata in nasprotnikh Hardinga. Harding je vrhovni poveljnik ameriške armade in mornarice, in kot tak pošlje vojaštvo kamor hoče. Da je pa c Harding odpoklical vojaštvo v trenutku ko so postali Francozi bojašeljni, je na vsak način značilno. Na vsak ftačin je Harding prepričan, da nastane v Ev- v ropi zopet velik nesporazum in mešanica med narodi, in s ker Harding ne Želi, da bi bila Amerika kaj deležna te me- r Šenice, je raje pobral, kar je njegovega in rekel zbogom r svojim nekdajnim tovarišem. V Nemčiji se nahaja še 1182 z ameriških vojakov, in prav lahko se zgodi, da so napadeni d od ene ali druge strani, in ameriško javno mnenje bi bilo ta- z koj vzplamtelo, če bi se Amerikancem kaj zgodilo, in teško t bi bilo preprečiti nevarne posledice takih napadov. Pamet- r na politika je pobrati žveplenke in žrjavico in dinamit na d prostoru, kjer se iskre krešejo. Drugi pžrzopet računajo tako. Harding je odpoklical ameriško posadko iz Francije z namenom, da pusti Francozom popolnoma proste roke, da i< lahko gredo, kakor daleč hočejo, ne da bi jih Amerikanci v kij ovirali. z Vendar to skoro ni vrjetno. Mi mislimo, da je najbolj g vrjetno to, da ko je Harding odpoklical ameriško posadko, da je s tem Jzrazil svojo opozicijo francoskim načrtom. Kot znano, so Angleii nasprotni francoskemu prodiranju v Nemčijo, rekoč, d* i* tega prodiranja ne more priti korist niti ta Francijo niti za zaveznike, dočim bodo Nemci občutno oškodovani in se bo tako še zmanjšala prilika, da bi s hitreje in kaj več plačali Francozom. Angleška politika 1 glede današnjega položaja v Evropi se ravna po ameriški,; fc dočim ameriška politika upošteva angleško zunanjo politi- F ko. * ■ s Konečno, s korakom, ki ga je naredil Harding, ie zadovoljil skoro dgromni večini Amerikancev. Amerika ne dobiva ničesar od tega, da vzdržuje posadko v Nemčiji. In dokler je to en ameriški vojak na nemških tleh, je vselej nevarnost, znajo nastati neljube posledice. Kar te ne peče,; h ne praskaj, in tako je Harding mislil, ko je poslal povelje za n odpoklic ameriškega vojaštva. n NEZGODE V PREMO-GQVNIKIH V MINO-LEM LETU. New York (Jugoslovanski Oddelek F. L. I. S.) Iz poročila, ki ga je prejel U. S. Bureau of Mines od svojih državnih inšpektorjev, jzhaja, da je bilo v minolem letu 1950 smrtnih nezgod v premogovnikih Združenih Držav. To približno število temelji na številu faktičnih smrtnih slučajev v prvih 11 mesecih in na povprečnem številu nezgod v decembru v razmerju z verjetno količino .izkopanega premoga v tem mesecu. To število smrtnih nezgod je za 23 manjše kot leta 1021. Dasi je pa število manjše, vendar razmerje smrtnih nezgod se ni zmanjšalo. V razmerju prema količini izkopanega premoga bo Število smrtnih nezgod večje kot 1. 1921. , V pregledu smrtnih nezgod, George S. Rice, glavni rudarski inženir, in W. Adams, statističar rudarskega urada, poudarjata, da med prvim aprilom in koncem avgusta večji del premogovnikov v tej zemlji je bil zaprt radi stavke premoga rjev; proizvodnja trdega premoga k je bila popolnoma ustavljena, L in ona mehkega premoga je ■I zmanjšana na polovico ■Mjfadne produkcije. Zastoj v I obeh panogah premogovništva je naravno odstranil tudi nezgode, ki bi se bile drugače pripetile, da so premogovniki, v katerih se je štraj-kalo, obratovali. Radi tega je bilo število nezgod tekom teh petih mesecev sorazmerno veliko manjše, kar se zrcali v skupnem številu smrtnih nezgod za celo leto. Zmanjšanje smrtnih nezgod ni pa tako kakor bi drugače bilo, da ni toliko ljudi zgubilo življenje v premogovniških eksplozijah, ki so se pripetile lansko leto. Kar se tiče rudarskih nezgod v minolem letu, je najbolj značilna velika zguba življenj vsled takozvanih "večjih" nezgod; kot take na^ivlje Bureau ^pf> Mines :,pH"katerih je poginilo vsaj po pet ljudi na enkrat. V minolem letu je bilo. trinajst takih večjih nezgod v premogovnikih, in v enajstih izmed njih je poginilo 261 ljudj. Leta 1921 je bilo le pet takih večjih nezgod s 34 žrtvami. Le tri Izmed te petorice so bile eksplozije v premogovnikih in usmrtile so 21 ljudi. V največji izmed teh nezgod je poginilo 11 ljudi. V minolem letu pa je poginilo 87 ljudi v eni sami taki nezgodi, v drugi pa 77 ljudi. Vzporedba med smrtnimi nezgodami v poslednjih dveh letih je najboljla, ako se naslanja np razmerje ^smrtnih ne ton iztopan^ga premoga, potem je 1. 1921 znašalo razmerje smrtnih nezgod nekaj manj kot en smrtni slučaj za vsako četvero milijonov ton izkopanega premoga; tekom prvin 11 mesecev lanskega leta pa je to razmerje bilo trikrat večje, t j. po trije ljudje so bili ubiti za vsake štiri miljone ton izkopanega : premoga. Bureau of Mines je tekom mnogih let preiskoval vzroke teh velikin nezgod v premogovnikih, in našel, da = vzrok velikih ekspkteij je pri- - sotnost ogljenega prahu, ki - provzroča, da se mala eksplozija razprostre po vsem pre- t mogovniku. Ta vzrok in na- - čin, kako naj -se odpravi ne-• m varnost ogljenega prahu, sta znana toliko upraviteljem t premogovnikov, kolikor vsa- ' , kemu premogarju. i K/Olikor strašne šo posledi-s ce takih eksplozij vsled 0-gromnega števila žrtev, ki jih > zahtevajo ne sme misliti, da : je največ nezgod pripisati : tem. velikim eksplozijam. ■ Manj kot deset odsto od vseh smrtnih nezgod v premogovnikih je provzročeno vsled eksplozij plina in prahu; ! skoraj petdeset odsto prov- 1 zročuje ustuje kamenja in 1 premoga. Velike nesreče, pri i katerih pogine mnogo ljudi, obračajo pozornost občinstva, in gotovo niJEIoveka, ki bi ne priporočal, da se ukrene j vse potrebno, da se take ne- 1 sreče preprečijo/ Ali ne da bi 1 niti od daleka omalovaževali 1 nevarnosti, ki preti od eksplo 1 Izij vsled plina in prahu, vendar največje vprašanje je 1 zmanjšanje nezgod vsled < usutja kamenja in premoga v 1 rovih. Take nezgode nava- 1 dno pdgubifo po enega ali 1 dva Človeka v vsakem sluča- I Mu; o njih se ne zaganja oni 1 krik, ki navadno spremlja j velike nezgode vsled eksplo- i zije. Ampak na koncu vsake- 1 ga leta se vidi, da, ko bi se < preprečile nesreče vsled < usutja kamenja in premoga, 1 bi si prištedili polovico žrtev ! premogarske industrije. . ! T?kom prvih enajstih me- 1 secev minolega leta je 787 1 ljudi poginilo v&led usutja 1 kamenja in premoga. To predstavlja 1,930 smrtnih slučajev za vsak miljon premoga, napram 2.012 v 1.1921. Proučevanje teh; nezgod tekom dolge vrste let dokazuje, da se je to razmerje le ja-ko malo popravilo. Da je temu tako, so največ krivi pre-mogarji sami. Oni se neprestano nahajajo tam, kjer se tako usutje pripeti, in so radi tega najbolj sposobni opažati razmere, pod katerimi delajo, in soditi, kdaj treba snemati kamenje ali ga podpreti« Premogar naravno želi povečati svoj zaslužek s (tem, da izkopa več premoga, in se mu zato protivi odstraniti preteči kamen ali podpreti strop, kjer taka potreba nastane; ali to je vzrok mnogih smrtnih nezgod in poškodb v premogovnikih. Morda edini način, kako se to stanje utegne zboljšati pod sedaj obstoječimi industrijalnimi razmerami, je v neprestanem pod-učevanjij premoga rjev in v strogem izvrševanju varnostnih odredb s strani premogovniških družb in predde-lavcev. V minolem letu je opažati jako ugodno zmanjšanje nezgod vsled smodnika in dru-I gih rastreliv, ker se je raz- ; mer je zmanjšalo od 3 na 2.11 ! za vsakih deset milijonov ton 1 premoga. Tem vzroko je pri- 1 pisati okoli Šest odstotkov < vseh smrtnih nezgod v pre- < mogovnikih. Nesreče pri prevažanju premoga iz rova I znašajo približno 17 odstot- 1 kov vseh smrtnih nezgod, 1 dočim elektrika provzročuje 1 le 3 do 4 odsto od vseh ne- s zgod; število Žrtev elektrike j v premogovniški industriji J znaša od 70 do 90 na leto. 1 -o t ■ • mrrn i\AUAimm 17 IMlMllVlMf I \L UUMUV1NE. i* ....... h Tihotapstvo s dolarji. Po- h licija v Belgradu je zaprla i, nekega Jakoba Calderona,] ;- ko je prodal 3000 dolarjev p j ceni 82 in pol dinarjev za do-a lar nekemu "trgovcu" iz 1 Skoplja. Policija je storila u dobro delo, ker sedaj vsaj 1 vemo, t kakšna je prava vred-) nost dolarjev: 330 kron. 5 Umrl je (4. dec. v Radorn-5 ljah pri Kamniku Ivan Jer-i man,, posestnik in trgovec. -Dobrepolje. V ljubljanski 1 bolnici je umrl 36 letni po- - sestnikov sin Jožef Miklič, - doma iz Zagorice. t Nabiralnica Studenec. S L - januarjem 1923 se odcepijo i od pošte Radna sledeči kraji . županstva občine Studenec: i - Studenec, RoviŠče, Zavratec, 1 • Hud&brezje, Brezovo, Križe, ., Prevolje, Arte, Ponikve, Go- j t renje Impolje, Dolenje Im- 1 1 polje, Gorenje Orle, Dolenrje i ■ Orle, Impolski graben, Ded- s na gora, Sv. Primož, Novo 1 pri Orlah, Novo pri Ponikvah, Mala Hubanjica, Veli: 1 ka Hubanjica in Osredek. Ti i kraji se prik^lopijo s 1. janu- ] ar jem 1923 pošti Sevnica, j .. Ker spadajo vsi našteti kraji s ti v področje pomožne pošte i Studenec se priklopi hkrati ' d tudi ta pomožna pošta pošti \ ; Sevnica. — Poslovodja po-.2 - možne pošte Studenec bo vz- 1 i drževal s pošto Sevnico pe- c i ško poštno zvezo vsak pon- c [, deljek, torek, četrtek, petek \ - in soboto. j: i Lovska sreča. Dne 10. dec. j s je 70 letni Andrej Benčfria iz r - Loškega potoka, kateri je s i kljub visoki starosti strasten 2 i lovec, ustrelil 100 kg težko 2 ) medvedko. £ žalostna smrt divjega lov- \ j ca. Vojska med pravimi in c i divjimi lovci je stara. O p / njej so se pisale že srca pre- r - tresujoče žatoigre. V resnici' r i prava tragedija se je odigra- r - la 21. rtoVembra letos pr* t i Vršiču na Gorenjskem. Lov- \ 1 ska čuvafa Miha Oitzl starej- S - ši in mlajši $ta spremjlevale s - rta lovu proti Vršiču Dunaj- \ s čana dr. Selligsteina Opol- s i dne so padli v RebiČju na £ i, gamse trije streli: streljala r / sta dva divja lovca, katera 2 . sta prišla če^ Vratca. Ob 4. - popoldne je zagledal Oitzi 1 j mlajši v ruSevju kakih 300 I 1 korakov oddiljena divja l6v- 1 ) ca, katera sla trikrat proti t 1 njemu ustrelila; Oitzl je u- 1 . strelil proti ^|ima. Ker pa se s . je mračilo jdf ni zasledoval, 1 - marveč je ocBet domov, Dru-. go jutro je našel tam lužo kr- - vi, ustreljeno srno,Jdaljno-. gled in palic^ Sledovi so vo-. dili proti državni meji v - Trento. Ugptovilo se je, da » je Oitzl ml. zadel v nogo A-i lojzija Mlekuža iz Trente 9t. . 21, mu presttelil žilo, vsled . česar je Mlekiiž umrl. . 16 milijonski primanjkljaj . v mariborskem mestnem pro-i računu/ Mariborski mestni , proračun za 1.1923. izkazuje ! 16.000.000 K deficita. Vsa i mestna podjetja: plinarna, [ klavnica, elektrarna, vodovod in kopališča izkazujejo izgubo. Edino pogrebni zavod je aktiven in^ma 80.000 prebitka. Uboj. Radi uboja v fantovskem prefepu je bil pred mariborsko poroto obsojen 25 letni ožetrjeni poljski dninar Ivan 2ai|k iz Sr6dnje Bistrice v Prekfiurju na 11 mesecev ječe. Smrtna kopa. V Ljubljani je umrla Jerica Palovec, vdo-va Anderwatjiv roj. Meden v , visoki staroste 86 let. Nov priot-vegent Cisterci-jancev. Kakor poročajo iz . Stične na Dflenjskem, je P. dr. Atgustin Kostefcc fflieno-van za priorja-regenta z ] opatsko oblastjo tamošnjega 1 cistercijanskfga samostana, j Napad na ciganski tabor. Prošli teden so trije cigani, ki so se izdajali za orožnike, napadli hišo,mesarja Pilata v \ Poljanah pri54 AddlsonRd. _ (5) ! VABILO! | Kdor befis pristopiti k enem« na)- . vetjih d ml te* v Clevelandu, Je rsb-Iten. ds pristopi k dr. sr. Janeza Krst. It 37. J. S. a. Jednots. Drnitvo ima proet vstop le za kratko dobo ie, to- ( rej če se vpiiete tako), pridete poceni i fity'"5^ i ",£»".22".- ' *1 , ■, 11 la ni več ko1 pustite na- j &o trgovino, »kajti prepri- | čani bosta, daste dobili 1 i kar želite po zmernih cenah, dobro ^ blago in prihranili ste si denar. Na l dan'poroke vas brezplačno : ičesamo in opravimo. 4 Ne dvomite o nas tem- ► več pridite sami k nam in se prepričajte, — na razpolago smo vam vedno. ; GRDINA'S SHOPPE 1 6111 St. Clair Ave. -, - Randolph 1052-W. : F. R. SCHUDD 1 Vsa plumberska dela, poprav* ljanie cevi In kanalov. Naie ds-lo je trpeino in cene nizke. 1128 L m ST. ■ r ■ Qimi»iiiiiinmnuniii>tiiiimimmiiiii, p KANARČKI! • Imam še nekaj kanarčkov in samic, katere želim proda- p ti vsled premalega prostora. a Ugodna prilika za one, ki že- -Njo rediti ptkfe doma. Pro- ' dam tudi kanarčke, ki so ie sparjenl Jako primerila cena Tudi kletke, pripravne aa rejo. Pridite tedaj ko sem doma, dam vam navodilo oseb no. Doma sem vsak dan od 10, zj do 3. pop., ob sredah tudi zvečer.'. z F. E. LUNKA, a 1090 E. 66th St (zgorej). Imam v zalogi tudi naj-boljše zrno za hranenje pti-1 eev ter druge potrebščine za 8 njih vzdržavanje. PUJSKE Iti prelite, vsako debolost^iiotais sb daj prlrmeni. Jttska cena, fino blago. J] ^fwiost SMOLE, •112 Glasa Ave. . „ « (Iif ® ___■ M NAZNANILO. S Dr Sv. jAofslja v Newburgu naxna-Rk, da se tanaprej vrtijo mesečne seje vsako 4. nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldn«, ne pa prvo nedelio kof je bilo dooedaj. Z bratskim posdravom " J OS. TRČEK, tajnik (S) 11 POZOR? POZOR! Ič&iiofii d r, Antona PAdovtnsken .a, it. 138 C K ofO. se naxnanja, da ae prav jotevo odelezffo lxvsnrsd- — J^iTln k? i 1 ja Protoni so vsi Clsni, da prav fe-tovo pridejo sa te vano sejo. «m s" , . i M---—i— £ Dnnaini poianvom f ODBOR. ■ P , t n jI I I fsamolOci ® so ice-cream "sodas in # If. brauqjch, i Z 1353 E. 55th STREET S ^ rog«! St. CUir Aye. @ Z Točna postrežba. X W. JL DRUG COMPANY EDINA S^EKARNA Najboljša sdraVfla, točna po- JOHN KOMIN, lekarnar« 'JIIIIMIIIINfltUHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIINNII I n • liprejemamo h ; i pipisirae.poy^p aynijs. kj M , }t S delale ns sladkondb poljih I tekom (teioiie. Tke Owo—o 8a- gar Ce. Owosao, MleK. plaža fn.OO od akra, presta vod^Tfe prast resit tasrjeeha drsiBay. Nawlovitg svoj« piHma, povejte o 1 prejšnji akuflnji la koUko delavcev y vsaki družini, na HKNRT SMETANA. c|o. HOTEL OTAT-LRR, CLEVELAND, OHIO. | rjiiiiiniiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiimiima DEBEUPRASQ jS&jL naprodaj prav i deisls. . I Vse mere In tele, Sivi In drealrani. Nadzorovani od mesta. Se vam pripeljejo ns dsm. Nsfniije cene. Pridite v pondeljek ali tetrtek In izberite / F. H. HEINZ, atop ISO Shore Line, Wljloogby kara, ; Phone WIcUIffe 106-L. (Jan. Dr. W. L. Dembrow ZDRAVNIK J J naxnanja otvofitsv urada ns I i ST. CLAIR AVI. VOGAL TI. CT. j I Govori rasns Jezike. Uradne ura od 5. d> • -V Mi delamo sobe brc plat. če imate dva ali več sdravih sob, je moja špe-rialiteta, da vam naredim nove. 7 5402 SUPERIOR AVE., Odprto ob torkih in pet k& zvečer do & tare TU Randolph 1377. """ ....... ' "M. j...... • . . • t- lit: Deset LET V naselbini in vedno priljubljen pri vseh slovenskih društvih » in posameznikih za izdelovanje najboljših fotografij. Se priporočam sa izdelavo finih slik po nizkih cenah. J. S. JABLONSKI, 6iaa St Clair ave. . , — A. F. SVETEK CO. 15MO Santnac Kd. Prrl slovenski pof reSni Mvod? v CollInVoode. Avtomobili u m shišajt. „ Bolniški to*. — So toplo Prif- j Bd | Ali vas skrbi bodoč-j nost vaše hčerke? u ^ke rl ■ " —■ni»wiiwii)»ini»i*M mu* ■wwiwn ■im • • - ..........> i i ! Ni vam pomagamo pregnati te skrbi Naša je edi- I na priznana šola v mesta, ki uči na najbolj pravilen i > način šivanje od prv^a začetka do popotne dovrše-j nosti. Dekleta 13 let ali več stara se lahko vpišejo. I Pouk je vsak dan, ob ponddjkih in četrtkih pa tndi zvečer. Obiščite našo šdo in prepričajte se o krasnem na-3 predku in pouku. l ' I Darvas Professional | School za iivilje, izdelavo vzorcev in | MILLINERY j Wade parit kara. E..66th St vogal Hough ave. • . ' . 2S 7 ♦' > »p: n so : j- ' »i»*K V • ^v -ijr>/- S Ustanovljeno 1910. | Jjffi Iv » ■ 1 is . [dne 31. Dec. 1921 z— 8325.46 \ ter znaša imovina v gotovini dne jO- Nov. 1922 $8t5I8.78 ki je naložena na banki, kot je bilo izkazano v raciinu za \ m5i8>73 e Preostanek blagajne 31. dec. 1932---- $41,640.65 J. , Denar je naložen: ). a) na banč. knjiž. na North Am. B. & S. Co.........$40,526.11 • b) na čekov. rač. na isti banki......... ......... 1.044.54 c) vojno varčtofae znamke .. >.......... 20.00 1 d) Liberty bond, brez kuponov ..................50.00 a Skupaj ..................... ..............640.65 "» Ludvik Medvešek, tajnik, John Centa* blagajnik. l I, Račune pregledali ip našli v redu:— e John Levstik, predsednik nadzornega odbora, . Mike Cvelbar, Louis Oralem John Zupane, John Godnjavec, t nnrfznrniki 'NIČ MLEKA, NIČ MOŽA' | Spisal C. Houtton Goudiu U Izdajatelj The Forecut", ameriški ■ rnagazin za hrano, ustanovitelj "Tbi a Forocaat School of Cookery; direktor | The People's Home Journal. S S Mod naravnimi produkti, Je edino ■ mleko, ki Je narejeno samo za hrano, a Napredek modemih ljudi Je tak kot je ■ podlaga mlečnih produktov. Dane« je J pomanjkanje mleka prokletstro Evro- I pe. In največji blagoslov Amerike je 9| obilica mleka. Moft in sposobnost Amerike je v pr- 9 vi vrsti odviina od dovolj mleka v vsa- | kom domu. Sicer ntfi otroci ne moro- I jo normalno ršati in napredovati, aH | od rasti i ne morejo vzdiiatl pravega, ■ zdravega ravnotežja. g .Toda mleko je najtežje izmed hra- ■ nI In Hi produktov zbirati, prevažati in g razdeljevati. Da ostane (isto od pašni* I ka do posode in od posode do savžlva- S nja, Je treba mnogo skrbi in spretno- ■ sti, tako da velik del mleka, dopeljan S3 na dom, ni tako fiist kot bi moral biti. In mleko se hitreje pokvari kot druga hrana. m čisto mleko v vsakem domu je po- 1 atalo mogoče, ko Je Gail Borden pred g 65. leti spopolnll proces, da odstrani H čimveč vode iz svežega mleka ter dene |g ostanek v kante, kjer se hrani v vsakem 8 vremenu. H BORDEN'S EVAPORIRANO MLE- g KO je mleko garantirane čistosti, blen- 8 d i rano s sladkorjem — nič druzega. To daje hranitev na vsakovratne načine ter preskrbi vsi dom z zalogo, na kate- . ro se vselej lahko zanesete glede kakovosti te hrane, ki Je najbolj potrebna za vse narode in čase. Tu Je mleko v-najčistejii in priročni obliki za vsako gospodinjo, idealno zs kuhanje, kjerkoli se mleko in sladkor i potrebuje. Prihrani čas, odstrarii nego- | tovost in nudi rešitev problem*, da pride ta hrana popolnoma čista na mi? i zo. B Tiskano z dovoljenjem 'Forecast' January 1921 Copyright, 1920 by C. Houston . ■ Coudlss. ' ■ ■■ " — i« -i^w —tr* 1 • - r . . - 'SJk, ' ip^VP'' ; r NATIONAL DRUG STORK SLOVENSKA LEKARNA j Vogal St. Clair ave. in 6 tat cesta. S posebno skrbnostjo izde lujemo zdravniške predpise. V zalogi imamo vse, kar je trebi v najboljši lekarni. FRONT SOBA SE ODDA jpošteigftu fantu, s hrano ali brez. 5910 Bonna »ve. , m Anton Bask I 1016 E. 61st St I Se priporočam za fino donu presušeno I meso, šunke mklobase, tmain vedno v m- . . taftB .V« - ■ B logi po najncjOLcenah, . I .........1 1 '""1" " , " "ii( ii i'i i ijii i >.r lUif iiju iiiinnmniiimnmmmrnuiiniiiiiiMiiiiiiiiiiuiii .............................. Frank J. Lausche t 1 i od-VetniK čez dan se oglasite na: 1039 GUARDBAN BUILDING fOb pondeljkih, sredah in petkih večer od 6:30 do 8. se oglasite na 6121 ST. CLAIR AVENlht Randolph 7510 i ^f Kanarčki "Kanarček poje—ivrgoli V ^^ in alalia vam življenja dal." « Imam najizbornejie pevce. Velika izbera. Cene Jako primerne. PRODAJAM prve vrste hrano in druge potrebščine za vzdrževanje ptičev. f) V zalogi imam veli- l ko izbepo krasnih HI KLETK LunKp,, ■ 1090 E. 66TH ST. I v.; VAS KOT PRIPOVEST Tako so se vrstili našim znancem žalostni dogodki drug za drugim. Toda po de-žu mora solnce priti. Vsake stvari, tudi žalosttje enkrat konec. Ko je bil nekega popoldne prišel Mravlja iz bli-inje vasi, kjer je bila pošta, in kjer je imel veC opravka, zopet domu, prinesel je pismo od Jerneja s seboj. Mrtev tedaj ni bil. in to je bilo takrat dovolj, da so se našim pogorelcem črez dolgo časa zopet enkrat nabrala usta v zadovoljen, smeh. Ali nekaj resnice je pa le bilo na tisti novici, katera je bila vse tolikanj pretresla. Jernej je pisal, da ga je bila res udarila veja nekega drevesa, ki se je pri padcu zavilo malo v stran, s tako močjo črez glavo, da se je nezavesten zgrudil na tla. Bil je tri tedne v bolnišnici, toda okreval je sedaj že toliko, da zopet hodi. Posebno je vse razveselila Jerne-jeva obljuba, da se kmalu vrne domu. To je bil pravi praznik za Veseljakove in Mravljeve. Da je bila mati Jernejeva črez vse vesela, to si pač lahko mi-tljmo. Zdelo se ji je, kakor da je res mrtev. A tudi za druge je bil to 4*" veselja, zlasti za Anico. Očitala si je 2e tolikokrat, da je bila tako trda z Jernejem; kajti dobro je vedela, da je bil še) zlasti zaradi nje z doma. Zdelo se ji je zaradi tega, da mu je ona kriva smrti, in grozno je trpela pri Hej misli. Ko so se bili že vsi drugi nekako pomirili in uda-%YAY<%Mi9, JokaJa je ona še vedno, seveda le bolj skrivaj, da je rif nikdo videl. Sedaj pa se Ji je odvalil težek kamen od srca. "Da je Ie živ," mislila si je, "potem že popra-; vim, kar sem zakrivila!" Da te oče sedaj ne bo več ustavljal njuni zvesi. vedela je dobro in Boga je hvalila, da se [:Je vse tako zasikalo. Nesreča' veže " ljudi bolj drug na drugega, pego sreča. Odkar je M ogenj unifcil Mravljevim in Veseljakovim njih domovanje, bili so se spojili * tako rekoč v jedno družino. Vkup so prebivali v j Mravljevi sušilnici, katero so za silo izpremenili v stanovanje, vkup so kuhali in jedli.! Mravlja je tudi skrbel za to, da sta se njegova in Veselja-kova hiša začeli ob jednem zidati. Mravlja, kteremu je bil Veseljak itak že precej dolžan, dal je rad denar tudi za Veseljaka, seveda pod pogojem, da izroči posestvo sinu. Zastonj je Vfeseljak zagotavljal, da se bo poboljšal, in da ne bo več pil. Mravlja se ni dal pregovoriti. Sicer bi bil Mravlja za Veseljaka porabil tudi tisti denar, ki mu ga je bil Jernej poslal, toda tega se ni hotel,< dotakniti Hotel ga je Jerneju izročiti, kakor ga je prejel od njega, dobro vedoč, da ga bode še potreboval. Mravlja ni bil v nikaki stiski. Ker je bil proti ognju zavarovan, dobil je od zavarovalnice toliko, da si je malo da ne s tem sezidal hišo. Nadalje pa je imel tudi že toliko v hranilnici, da ie lahko še Veseljaku in Grabežu postavil hišo. To je tudi na-merjaval. A predno se je pričela zidati Grabeževa hiša, hotel je Mravlja oprostiti Marka vojaške službe. Sodišče ga je bilo Marku postavilo za varuha, in imel je tedaj tudi nekak6 pravico prositi zanj. In to je storil brez vsega obotavljanja. Sel je k o-krajnemu glavarstvu ter povedal tam, kako in kaj. To, da je bilo pogorelo, in da je Marko moral postaviti hišo, ni malo pripomoglo do tega, da so gospodje pri okrajnem glavarstvu takoj zagotovili [slov. dobrodelna zveza! Tht u»f*ian Mntv*l ŠuttM 4—'». ChfkftS, Okh_ ZVEZJNO PREMOŽENJE ZA MESEC OKT. X—108, 1922. 1) Smrtninski sklad ........................*.......$112,340.15 2) Bolniški »klad .................................. 72^82.07 3) Upravni sklad ..............................i... 2,302.43 4) Bolniška rezerva ............................... 4,302.37 5) Onemogli sklad ...................*............. 4,203.62 Skupaj ........................!...........$195,971.29 i ■iiiiiaiiiiiniiaiiiiiiBaiiiiiiaiiiaasanisiiaaiiiaiHiaHiiiiaiiiHiisiiiaitasaiatiiaiiaiiBiiiaiiaMt TAJNIŠKA POROČILA ŽA NOVEMBER, X— 109-'22. Društvo Slovenec, it. i. Suspendirani:—Fr. Clmpohnsn, John Slogsr, Fr. Ponlkvar, Ig. LaznJk, J. Grandovec, A. Nosse, B. Martlč, M. Kofgr, J. Kodri«, R. Pate, I. Rogel), Fr. Globokar, J. Nose, J. Flajiman, Geo. BeniČ, Ant. Marn, Fr. Skabar, V. Starin, Ig. Germ, Fr. Grandovec, Ig. Luznsr, Geo. Hslapla, Fr. Nose. Pasivni t lani:—Ani. Ahtin, Joe <3ren, J. Ferlln, Ant. Kolenc, J. MiheliC, R. Petri«, J. Turk. . Izobčeni:—353 Frank Opeka, 3326 John Skrblna. Črtan In naza) sprejet:—40® Frank Urh.- Potni listi:—Thomaa DraganlČ, Josip Graetich v državo Wis. Frank Za-lokar se Je vrnil iz potnoia Usta Iz Tugoslsvife naza). * Novi člani:—405 Frank Urh, 3800 Frank Saje, 3810 Frank Klopčič. Društvo Svobodomiselne Slovenke, it. a. Suspendirane:—Karolina Golob, Jenny Pekol, Ivana Z*)c. 1 Pasivna članica:—Ana Judnič. | Prestopila k dr. ftt. 6. —1720 Fanny Gorjanc. Prestopila od it. 11. Roza-, lija Zupančič. < Nove članice:—3811 Eva Hsrambaia, 3812 Josephine Zaje. Društvo Slovan, št. 3* Suspendirani: John Zakra)lek. . Društvo sv. Ana, it. 4. Suspendirani:—Mary Ponlkvar. Mary Kastelic, Ana Prllel, Mary Kopač, Frances Popdc, Ana Boldin, Josephine Urankar, Matilda Thomas Pasivne članice:—Frances Znidarlič. Ana Papeg, Mary Lautliar. Zvišale amrtnino:—2720 Ana Burdelick, iz $500 na $1000. 3352 Karollit na Pire Iz $500 na $1000. . Nove članice:—3811 Marijank Puc, 3814 Mary Flfolt, 3815 Jenny Gornik, 3816 Mary Trček. Društvo Napredni Slovenci, št. 5. Novi član:—3817 Frank Lenče. Društvo Slovenski Dom, it. 6. Novi Clan:—3818 Joseph škufca. Prestopila k dr. it. II. Ivana Jerian. Prestopila od dr. it. 2 F. Gorjanc. Društvo Novi Dom, št. 7. Pasivni Član:—Math Povie. Društvo Kras, Št. 8. Suspendirani:—Frances MiheliC, John Mihellč, Ff. Albreht, Carmen 2u-2ek, Mary Jeric, Louis J. 2uiek, Ernest Slokar, Filomena Kom p are. Izobčeni:—3103 Joe Koiak. 3810 Josip Gliniek, 3820 Fr. Pldko. 3821 Josephine Samsa, 3822 Leo Samsa, 3823 Mary Kolenc, 3824 Joseph Walland, 3825 Joseph Urbsnčlč, 3826 ^Louis Piimoht, 3827 Sophie Walland, 3828 Ana Zdravfe, 3826 Mathilde Walland. Društvo Glas Clev. Delavcev, it. 9. Pasivni član:—Joe Masera. Novi član:— 3830 Joseph 2erjsv. Pruitvo Mir, it 10. Suspendirani:-A. Shuater, A. Keklč, A. Kmet, J. Kmet. Prestopils od dr. it. 20. Magdalena Volčaniek. Društvo Danica, št. 11. Nova Članica:—3831 Joiefa Aniur. Pasivna članica:—Frances J arc. ' Prestopils od dr. it. 6. Ivana Jerian. Prestopils od dr. it. 2. Rozi Zupančič Potni list za Jugoslavijo je dobila Agnee Skok. Društvo Ribnica, it za. Suspendirani:—Frank Laurich, Valentin RIMI, Joe Zupančič. Izobčeni .—3343 Frank Benčina. Društvo Clevelandski Slovenci, it 14. Suspendirani:—Fr. Stupar, Jos. Fabjan, Fr. Stupar, Fr. Kraiovec, John .Kolegar, Joe Glavan. Novi član:—3832 Andre) Mozek Društvo France Prešeren, it 17. Suspendirani:—Jak. Mauser, Peter Werlicb, Joe Fabian, Tomai Laurlč, Fr. Grbenc, Valentin Beden, Joe Metlika. Društvo Sv. Ciril in Metod, it. 18. Suspendirani:—Anton Koroftec. Pasivni član:-— Frank Tanko. Društvo Bled, it so. Pasivni člsn;—Jakob Blajkarlč. Prestopila k dr. it. 10. Magdalena VolCaniek. Novi član:— 3833 Elija Gurovlch. . Društvo Jugoslovan, št at. Novi člani:—3834 Josephine Eisenhsrdt, 3835 Miks Hrovat. Društvo Collinwoodske Slovenke, št as. Suspendirani:—Mary Reaetič, Alberta čmigoj. Društvo Združene Slovenke, it as. N« »ta* Nov.k, _ Mravlji, da se bode prošnja uslišala. Bilo je preteklo kakih pet tednov od tistega časa, ko je bilo pogorelo. Zidcrvje obeh hiš, Mravljeve in Veseljakove, bilo je ie postavljeno, in sedaj so imeli največ tesarji opraviti, ki so delali ostrejše. Nekega nppoldne je bilo, ko sta obe družini z delavci sedeli pri malci. Živahen razgovor se je bil vnel, kajti med tesarji je bil Človek, ki je znal vedno kaj veselega pripovedovati. Pripovedoval je tudi ta dan, in sicer je moralo biti kaj posebnega, kar jim je pravil; kajti bili so vsi tako zamaknjeni vanj, da niso nič čutili; kako sta se jim z« hrbtom bližala dva človeka. Ta dva sta bila vidno zadovoljna, da ju nihče ne zapazi, čim bliže sta prihajala, tem oprezneje sta stopala. Tako sta stala že čisto pri njih, ne da bi ju bil kdo zagledal. Sedeli so namreč ali ležali, kakor se je komu ljubilo, pred dolgo žaganico, na kateri je imel vsak velik kos kruha pred seboj, v tem ko je kozarec z vinom krožil od jedne-ga do drugega. Že dokaj časa sta stala onadva za njimi, pričakujoč, da se kdo ozre. A ker se td. le ni t zgodilo, pozdravi jeden izmed njiju: "Dober dan!" Vsi se ozro, in "MarkoI Jernej!" čulo se jete wli utt. f \ Bila sta res Jernej in Marko. Čudno naključje ju je dovedlo jeden in isti čas v domači kraj. V trgu sta se bila sešla in sta Šla potem skupaj naprej, Pomenkovala sta se med potjo sicer o nesreči, ki je zafcla njiju ln njlne ljudi, in žalostna sta bila. Toda ko sta se bližala veseli druščini, pozabila sta tudi onadva za trenutek na žalost in yeselo sta sedaj podajalaj-oko vsakemu posebej. Marka se je seveda kmalu zopet polotila otožnost, ko svojega očeta ni ugledal v< družbi. Spominjal se je, kako s težkim srcem se je tedaj ločil z doma, in kiko je že tedaj slutil, da svoje rojstne hiše ne bode videl več. Tudi ta misel ga je težila, da je sedaj prav za prav revež, ker nima drugega ,nego zemljo, in da se bo moral zadolžiti, ako bode hotel postaviti hišo. Toda take misli mu ie Mravlja kmalu pregnal. Ker je bila njegova in Veseljakova hiša dozidana, obrnile so se vse zidarske moči sedaj na Markovo hišo. Mravlja bi jo bil že dal zidati, a hotel je poprej go, voriti z Markom, ali mu je Dovoljeno po jugoslovanski vladi, da 6426 Jugoslovanov lahko pride v Ameriko začenil t. julija. Cunard proga je najhltrejia za vaie rojake, da pridejo sam. Skoro vssk dan pride kak parobrsd iz Evrope. Cunard proga Je uredila izvrstno prevozno sluibo zs izseljence iz Jugoslavije, vodi Jih kompanije zastopnik, Jugoslovan, torej ni neprillk. , Mi ne računamo posebej sa to. Zs druge nssvete se obrnite ns zastopnika v tem mest«. jw) ■ ■ vt ■ tako prav, kakor je on nameraval. Predno pa je zima pritisnila, bile so vse trilKSne hiše pod streho Mravlja Je bil dal vse' tri napraviti »o lastnem načrtu, in vsakdo, kdor je sedaj Kot videl, moral je pritrditi, da je Mravlja umna glava; tako čedne in pripravne so bile nove hiše. Prihodnji predpust pa sta se obdajali v Kotu dve svatbi. Veseljak je bil izročil posestvo sinu, kakor je zahtev val Mravlja, Marko je bil pa itak sam svoj gospodar.vZoper Marka Mravlja nikoli nič imel ni, ampak odrekel mu je bil Metko le zaradi očeta njegoveg|. Na Jerneja pa je bil le,vsled zmote nekaj časa hud in rad je popravil krivico, katero mu je bil storil. Dal je tedaj Marku Metko, Jerneju pa Ančiko; a za doto jima je bil sezidal hiši. Od nobenega ni zahteval novči-ča povračila. Tudi jima je zagotovil, da po smrti že še kaj dobita. "Saj drugega tako nimam na svetu, kakor vas," rekel je. "Če je božja volja, da kaj zapustim, bo vse vaše.'* Nočemo popisovati sreče mladih zaročencev, saj taka sreča se da le občutiti, nikar popisati. Le toliko naj omenimo, da je bila svatba za mali Kot fes velikanska. Mravlia pri tej priliki, ni šte-dil. Ako je bilo treba, znal se je tudi on pokazati. Sicer pa je blo tudi že to samo na sebi nekaj posebnega, da sta se dve sestri poročili na jedno-isti dan. Veseljak je bil ta dan zopet enkrat tkko dobre volje, kakor nekdanje čase. Vino je imelo Še vedno tisto moč do njega kakor nekdaj in morda Še večjo, ker ga je sedaj * , "i . * UWIJUH. ' M" i-' m IH.I.U m 1 um pod ostrim j nadzorstvom Mravljevim le malokdaiin še pa mu ga ni nikdo kratil. Ne bomo se torej čudili, da se ga je bil malo nalezel. Kedar pa ga je imel nekoliko v glavi, tedaj je vselej rad mnogo govoril. Tako tudj na ta dan. Posebno rad pa Jb zdaj Mravljo ogovarjal. Sicer je on po navadi rajši malo zabavljal, nego hvalil, a sedaj je bil za Mravlji poln hvale. "Mravlja,- ti nisi neumen, to ti jaz rečem!" dejal mu .'je in pri tem je posebno nagla-Šal besedico jaz, kakor da bi hotel reči: 'iKar drugi reko, to ni vse nič t Moja beseda kaj velja!" Mravlja, pa mu je smehljaje odgovoril: "Nenme sem bil samo enkrat, in to je bilo tedaj, veš Veseljak, ko sem te bil iz li£e potegnil." "O ti Mravlja ti!" odvrne Veseljak ter se popraska za ušesi; "ti si pa prav jeden tistih rujavih, veš, da znaš tako vščipniti!" Glasen smeh je sledil tem Veseljakovim besedam. Mrav Ija pa je bil prepameten, da bi bil t^ki šali zameril, in bil) so vsi prav dobre volje. Pod Mravljemiv nadzorstvom sta si Marko in Jernej kmalu zopet opomogla, in sedaj so vsi trije Kočani trdni in imoviti kmetje. Marko gospodari sam zase,«Jernej ima Še vedno očeta pri sebi, ki je popolnoma zadovoljen in se nič ne pritožuje, da bi se my slabo godilo, Mravlja pa živi s svojo Ženo tudi sedaj še v svoji koči srečen in zadovoljen. . Bog jim daj vsem še dolgo življenje I (Konec.) S Ž'511Nlffi^'ftfo ffi' j Naznanilo in Zahvala. Tatnipi mmm*at mtm.aUi .UM anrednibaai arllalillsm In Frances Laurlč j v starosti 22 let In t »esses. Uarla Jo 7. decembra ob S. ari tja- i traj. Ločila ae Jo ad nao po kratki fcn|silii la pe padala t vstta J apanJe. Ko Jena Je bila v Clevslandu M s pomočjo ameriških Živilskih produktov. ^ ■ ' j m " A serija pogovorov o receptih bo, kakor upamo, se izkazala 'JM K ^^ jako interesantna in velike vrednosti v ameriških domovih, m A H Iyer se nahajajo Slovenci. Priobčevali jo bomo vsak teden v > • tem časopisu, pričetkom prihodnjega tedna. Izrežite vsak recept m prilepite ga v knjigo in potem skušajte sami narediti jed. H ^ m-----—h I II RECEPT ŠT. 13. ^ Kako se naredi. V^^Bfl Zrelite kos govedine od zadnjega de- I I ^Pliliir ' 1« v srednje velike koščke, natolcite in H r™IA vsekljajte z koščki slanine in posoHtc I I I I GOVEJA > KJk meso, pokrijte in pustite da >e pari do- I I 19 ^ EvtiSTfovSf^ * P?dfnit° j«8iha' vode, eden ■ ■ U FS?-P°Pra- tebul* ah dv* lorb«rj«v» peresa in pusUte da ■ I m CtH^i 2 »vs peress ^ ^ > Petem ■ In BBtPW/9fn vzemite meso iz ponve, precedite teko- ■ I II fsmm^ čino' zm«4«it« 2 enako količino Bor- I H L wtswecTtHto J den's Evaporated mleka, položite me- ■ H WAPORATEP «k> nazaj v ponev, poUjte z polivko, pu- I IIB Milk 8tlte ognjctnmiervirajte' I H ■M HI S I a^nuA Bt v'^^^h HI ^^^^^ mu i^m ^^^KCHM^^^ - —.—. p „ ^^^^^^^^^^^^^^^^^ TKI BORDIN COMPANY ________ ^^^^^^^^^^^^^^^^^ ^ BOWDEW SUIUHMQ. NSW YORK A ' - fin J : . - '