Izhaja vsak četrtek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34100 Trst, ulica Ghega 8/1, telefon 28-770, 34170 Gorica, piazza Vittoria 48/11. Pošt. pred. (casel-la postale) Trst 431. Poštni čekovni račun Trst, 1 1 / 6 4 6 4 Poštnina plačana v gotovini
N
K
NOVI
Posamezna štev. 80 lir
NAROČNINA:
četrtletna lir 850 — polletna lir 1400 — letna lir 2800 ♦ Za inozemstvo: letna naročnina lir 4200 Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. post. I. gr. bis
SETTIMANALE
ŠT. 871
TRST, ČETRTEK 16. DECEMBRA 1971, GORICA
LET. XX.
OB 30-LETNICI
V	sredo, 15. t.m., je poteklo 30 let, od kar so na openski gmajni, v ledeno mrzlem jutru padli pod fašističnimi streli Viktor Bobek, Ivan Ivančič, Simon Kos, Pinko Tomažič in Ivan Vadnal. Zloglasno fašistično posebno sodišče je bilo namreč sklenilo, da mora pet mladih slovenskih fantov žrtvovati svoja življenja kot kazen, ker so se predrznih upreti se njegovi genocidni in totalitarni politiki, in kot opomin slovenskemu in hrvaškemu ljudstvu v Italiji, da je režim trdno odločen s silo zadušiti tudi najmanjšo zahtevo ali še tako skromno prizadevanje za priznanje pravice do narodnega obstoja in do svobode.
Ne smemo tudi pozabiti, da je bil fašizem v času, ko je njegovo posebno sodišče zasedalo v Trstu in sodilo 59 slovenskim ljudem s Primorskega, na višku svojega osvajalnega poleta. Zato je veličina padlih žrtev in vseh obtožencev na tem v takratni italijanski in mednarodni javnosti zelo razglašenem procesu še večja in tembolj pomembna, ker so ti naši bratje v resnici prižgali iskro splošnega upora proti fašistični totalitarni vladavini in dejansko pokazali zatiranim in še svobodnim narodom v Evropi in svetu pot, ki jo je bilo treba ubrati, če so hoteli enkrat za vselej obračunati s fašizmom in prihraniti svetu še večje zla!.
Ko se ob tej obletnici s hvaležnim srcem spominjamo svojih žrtev, menimo, da se nam vsem nudi lepa priložnost, da gremo nekoliko globlje vase in razmislimo, kakšen nauk nam za današnje razmere lahko dajejo tragični dogodki izpred 30 let.
Mislimo, da si moramo najprej prizadevati, da znamo pravilno ceniti in vrednotiti pridobitve demokratične družbe, v kateri danes živimo in ki je nastala tudi s pomočjo in kot posledica boja naših ljudi. Res je, da današnja družba ni takšna, kakršno si jo je zamišljalo in za kakršno se je bojevalo ter žrtvovalo toliko naših bratov in sestra. A prav tako je tudi res, da obstajajo danes pogoji, ki omogočajo, da pridejo do vidnega izraza naša politična in druga prizadevanja.
Ob drugem tržaškem procesu se je jasno izkazalo, da je v boju proti fašizmu dejansko prišlo do enotne fronte vseh slovenskih ljudi na Primorskem, ne glede na politično prepričanje in svetovno naziranje ali socialno pripadnost vsakega posameznika. Prišlo je hkrati do enakopravnega in demokratičnega sodelovanja raznih političnih in idejnih skupin, ker je bila vsaki skupini priznana pravica do lastnega maneverskega prostora, in je bila že vnaprej izključena vsaka možnost kakršnegakoli izigravanja.
Menimo, da bi tudi v današnjih spremenjenih in nedvomno ugodnejših okoliščinah taka metoda deta in takšni medskupinski odnosi morali ohraniti polno veljavnost, če se hoče mo izogniti skušnjavi instrumentaliziranja političnega delovanja kot tudi daljnih in bližnjih zgodovinskih dogodkov ter zlasti imeti jamstvo, da bo tudi naš boj uspešen, kot je bil tisti pred 30 leti.	D.	L.
IZJAVA PODPISNIKOV
llsem Slovencem enake pravice
Dopisniki pisma, ki smo ga 3. dec. 1970 naslovili na predsednika vlade Republike Italije Emilia Colomba z zadoščenjem ugotavljamo, da je predsednik vlade izpolnil našo željo in sprejel 2. t. m. delegacijo, ki simo jo določili, da nas zastopa.
Visok čut odgovornosti, ki je prišel do izraza v enotnem in lojalnem nastopu Slovencev ne glede na politično, ideološko in organizacijsko pripadnost, je v prvi vrsti omogočil prvo srečanje zastopnikov slovenske narodnostne skupnosti v Italiji z najvišjim predstavnikom izvršne oblasti v državi.
Samo srečanje je pomembno iz več vidikov. Dokazuje namreč da je v odločujočih političnih krogih v državi prodrlo spoznanje, da so postala nerešena vprašanja slovenske manjšine v Furlaniji — Julijski krajini tako pereča, da se mora z njimi soočiti predsednik vlade. Dana je bila mož nost neposrednega stika Slovencev z predsednikom vlade, kar odpira novo obdobje v odnosih med izvršno oblastjo in slovensko manjšino glede razreševanja naših odprtih problemov.
Predsednik vlade je v odgovoru delegaciji navedel sledeča načela, po katerih se vlada ravna in se bo ravnala pri obravnavanju in ukrepanju v zvezi z manjšinami, posebej še za našo: italijanska država želi vduhu ustave ovrednotiti in spoštovati manjšine, ki pomagajo tkati združevalni proces; vlada nasprotuje vsaki Obliki a-similacije; vsi splošni manjšinski problemi zanimajo vso slovensko skupnost brez razlike, norme veljajo torej za vse Slovence enako.
Predsednik Colombo je prevzel nekatere obveznosti, po katerih bo vlada dala pobude za razvoj in kulturni napredek slovenske narodnostne skupnosti; vlada bo pospešila postopek za sprejetje osnutka dopolnilnega šolskega zakona Škerk - Belci, pri čemer bo podrobno proučila izboljše-valne amandmaje med parlamentarno razpravo; pripravljena je ukrepati, da se ukinejo fašistični zakoni ter zadovoljiti utemeljena pričakovanja za harmonični razvoj naše skupnosti s proučitvijo zakonodajnih aktov, ki so potrebni in s pomočjo jo upravnih ukrepov, ki bodo omogočili u-činkovite in nagle rezultate.
Podpisniki z zadovoljstvom sprejemamo izrečena načela, obžalujemo pa, da se ta načela ponekod ne uresničujejo, drugod pa zelo počasi.
Obljubo o proučitvi zakonodajnih aktov za harmoničen razvoj naše skupnosti razumemo kot obvezo, da bo vlada izpolnila našo današnjo osnovno zahtevo, da se s-prejme oelovit zaščitni zakon in ki naj bi
veljal za tržaško, goriško in videmsko pokrajino.
Čeprav ni predsednik vlade izrecno naštel obveznosti glede uvedbe slovenskih šol v videmski pokrajini, razširitve šolske mreže, prisotnosti slovenskih funkcionarjev v raznih organih, pravice slovenskega jezika, uvedbe slovenskega televizijskega programa ter povrnitve škode, ki jo je povzročil fašizem Slovencem, si ne moremo brez sprejetja posebnega zaščitnega zakona zamisliti, na kakšen način in kdaj naj se uresniči načelo, da vlada nasprotuje vsaki obliki asimilacije, da našo manjšino spoštuje in da jo želi ovrednotiti.
Vsaka restriktivna razlaga gornje obveze bi našteta načela spremenila v prazno frazo, kar prav gotovo ni bil namen predsednika vlade in ne bi zadovoljila našega utemeljenega pričakovanja.
V	zvezi s tem ne odklanjamo uveljavljanja posameznih manjšinskih pravic, ki jih bodo vsebovali posamezni zakoni, ki bodo sprejeti v najbližji bodočnosti, smo pa odločno proti temu, da bi tak fragmentaren način razreševanja naših potreb postal sistem.
Ne strinjamo se z omejitveno interpretacijo Posebnega statuta Avtonomne dežele - Furlanije - Julijske krajine in vztrajamo na zahtevi po priznanju širših pristojnosti dežele v uveljavljanju naših narodnostnih pravic.
Prav tako razumemo, da različne okoliščine terjajo tudi različne načine izvajanja istega načela v smislu, da je treba načela različno, toda resnično, pravično in učinkovito izvajati. Ne moremo pa razumeti, da bi jih zaradi različnih zgodovinskih in ambientalnih pogojev samih načel skih in ambentalnh pogojev sanrih načel ne izvajali ali pa izvajali samo delno. To bi predstavljalo protislovje, v katero, si mislimo, da predsednik vlade, ni želel pasti.
Znano nam je, prihajajo v Rim glasovi, da Slovencem v videmski pokrajini ni treba priznati narodnostnih pravic. Nosilci teh glasov so nad sto let z nasiljem in grožnjami preprečevali, da bi glasovi avtohtonih slovenskih prebivalcev teh krajev segli čez domači prag.
Biti danes proti asimilaciji, pomeni tudi obsoditi asimilacijo v preteklosti in popraviti krivice, ki jih je asimilacija povzročila.
Zaradi tega je treba dosledno uveljaviti načelo, da veljajo norme za vse Slovence enako. Preprečiti je treba vsakršen pritisk in nadzor nad domačini, ki zahtevajo svoje pravice.
(Nadaljevanje na 3. strani)
Indijsko-pakistanska vojna in nerazviti
RADIO TRST A
♦ NEDELJA, 19. decembra, ob: 8.00 Koledar. 8.05 Slovenski motivi. 8.30 Kmetijska oddaja. 9.00 Sv. maša. 10.15 N. Kraigherjeva: »Nina na Cejlonu«. Mladinska zgodba. Dramatizirala D. Kraševčeva. RO, vodi Lombarjeva. 11.35 Ringaraja za naše malč. ke. 12.00 Nabožna glasba. 12.15 Vera in naš čas.
12.30 Staro in novo v zabavni glasbi. 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... 13.30 Glasba po željah. 14.45 Glasba iz vsega sveta. 15.45 Miniaturni koncert. 16.30 Šport in glasba. 17.30 A. Strindberg: »Smrtni ples«. Drama, Režira Rustja. 19.00 Mali ansambli. 19.30 Bednarik »Pratika«. 19.45 Pianist Lesjak. 20.00 Šport.
20.30 Sedem dni v svetu. 21.00 Iz slovenske folklore. 21.20 Semenj plošč. 22.00 Nedelja v športu.
22.10 Sodobna glasba. 22.20 Zabavna glasba.
♦ PONEDELJEK, 20. decembra, ob: 7.00 Koledar, 7.05 Slovenski motivi. 7.30 Jutranja glasba. 11.40 Radio za šole (zas rednje šole) Naši pesniki in pisatelji: »Fran Šaleški Finžgar«. 12.10 Pomenek s poslušavkami. 13.30 Glasba po željah. 17.20 Za mlade poslušavce: Disc.time, pripravlja Lovrečič -
Beseda o poeziji - Ne vse, toda o vsem. 18.15 Umetnost, književnost in prireditve. 18.30 Radio za šole (ponovitev). 18.50 Slavni dirigenti: Bruno Walter. 19.10 Odvetnik za vsakogar. 19.40 Zbor »Tartini«. 20.30 Pesmi brez zatona.
♦ TOREK, 21. decembra, ob: 7.00 Koledar. 7.05 Slovenski motivi. 7.30 Jutranja glasba. 11.35 Šopek slovenskih pesmi. 11.50 Saksofonist Papetti. 12.10 Bednarik: »Pratika«. 13.30 Glasba po željah. 17.20 Za mlade poslušavce: Plošče za vas - Novice iz sveta lahke glasbe. 18.15 Umetnost. 18.30 Komorni koncert. 18.50 Veliki mojstri jazza. 19.10 Pesniški svet Srečka Kosovela, prip. M. Kravos. 19.20 Otrovi poj6. 19.30 Nekoč je bilo... 19.45 Pesmi in plesi iz Argentine. 20.00 Šport. 20.30 Britten: »Noetova bar. ka«. 21.30 Relaix ob glasbi. 22.05 Zabavna glasba.
♦ SREDA, 22. decembra, ob: 7.00 Koledar. 7.05 Slovenski motivi. 7.30 Jutranja glasba. 11.40 Radio za šole (zal. stopnjo osnovnih šol) »Ritmične vaje«.
12.10 Brali smo za vas. 13.30 Glasba po željah. 17.20 Za mlade poslušavce: Ansambli na radiu Trst. Slovenščina za . Slovence - Kako in zakaj. 18.15 Umetnost. 18.30 Radio za šole (ponovitev). 18.50 Duo Perpich - Passaglia. 19.10 Higiena in zdravje. 19.40 Moški zbor »Vasilij Mirk« s Proseka in Kontovela vodi Ota. 20.00 Šport. 20.30 Simf. koncert. V odmoru (21.20) Za vašo knjižno polico. 22.05 Zabavna glasba.
♦ ČETRTEK, 21. decembra, ob: 7.00 Koledar. 7.05 Slovenski motivi. 7.30 Jutranja glasba. 11.15 Šopek slovenskih pesmi. 12.10 Kulturni odmevi. 13.30 glasba po željah. 17.20 Za mlade poslušavce . Disc-time - Slovarček sodobne znanosti - Ne vse, toda o vsem. 18.15 Umetnost. 18.30 »Gor in dol po sred’ vasi«, prip. Grudnova. 18.50 Glasbena beležnica.
19.10 Pisani balončki. 19.30 Vam ugaja jazz? 19.45 Zbor »H. Schiitz«. Šport. 20.30 M. Ceti: »Odjek sanj«. Drama. RO. 21.55 Skladbe davnih dob. 22.05 Zabavna glasba.
♦ PETEK, 24. decembra, ob: 7.00 Koledar. 7.05 Slovenski motivi. 7.30 Jutranja glasba. 11.35 Šopek slovenskih pesmi. 12.10 Pomenek s poslušavkami. 13.30 Glasba po željah. 17.20 Za mlade poslušavce: Govorimo o glasbi. 18.15 Umetnost. 18.30 Sodobni ital. skladatelji. 18.45 Hampton in njegov Jazz Group.
19.10 Slovenski narečni dokumenti. 19.20 Novosti v naši diskoteki. 19.45 Moški vokalni kvartet »Zvonček«. 20.00 Šport. 20.30 Gospodarstvo in delo. 21.00 »Zvonovi naših cerkva oznanjajo Sveti večer«. Napisal Peterlin. RO. 22.00 Koncert božičnih pesmi Združenih cerkvenih pevskih zborov Trstu pod Banovim vodstvom. 22.35 Večerne melodije. 23.30 Božič v svetu. 24 - 01.00 Prenos polnočnice.
♦ SOBOTA, 25. decembra, ob: 8.00 Koledar. 8.05 Slovenski motivi. 8.30 »Ta dan je vsega veselja«, slovenske božične ljudske pesmi. 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 11.00 Bugamelli: »La notte Santa«. 11.20 Pertot: »Pig, Peg in čokoladna torta«. Otroška igra. Radijski oder vodi Lombarjeva. 11.40 Ansambli lahko glasbe. 12.00 Opoldanski koncert.
12.30 Glasba po željah. 13.30 Glasba po željah. 14.45 Zabavajo vas James Last, Orfeo Enrico Morena in Richard Purvis. 15.30 »Naš Božič«. Enodejanka. Besedilo in izvedba: Prosvetno društvo »Rečan« z Les. 16.10 Božične pesmi domačih skladateljev. 16.40 Nekaj jazza. 17.00 Glasba za mlade. 18.00 V. Beličič: »Luč v nas«. 18.30 Koncertisti naše dežele. 18.50 Malacrinov in Chakesfieldov orkester. 19.10 Pod farnim zvonom župne cerkve Sv. Ivana v Gorici. 19.40 Poje Rebrov. 20.00 Šport. 21.00 M. Mahnič: »Eno je dete rojeno«. Božična igra. RO, režira avtor. 22.25 Božične harmonije.
Nekdo je dejal, 'da so mali narodi samo drobiž, s katerim si velesile plačujejo medsebojne dolgove. Francoski dnevnik »Le Monde« je pred dnevi v nekoliko modernejši obliki zapisal isto takole: »Trije veliki, to je Združene države, Sovjetska zveza in komunistična Kitajska, se bodo še dalje obkladali z vljudnimi besedami ter se po drugi strani mimo borili do zadnjega Indijca, zadnjega Pakistanca in zadnjega Bengalca«.
Z izbruhom indijsko-pakistanske vojne se je v Aziji začel popoln preobrat ravnotežja sil. V Vietna|mu sta se Sovjetska zveza in Kitajska kljub medsebojnim sporom znašli skupaj proti Združenim državam. V Vzhodnem Pakistanu pa Kitajska zaradi sporov z Indijo nasprotuje narodno-osvobodilnemu gibanju Bangla deš ter podpira vojaški režim Jahia kana. Združene države so se v negotovem kolebanju pravzaprav znašle na strani Jahja kana in Kitajcev ter so se poslabšali njihovi odnosi z dolgoletno prijateljico Indijo. Sovjetska zveza podpira napadalko Indijo ter ima proti sebi tandem Ame-rika-Kitajska, s čimer je postavljeno na glavo razmerje glede Vietnama.
Kako se je politika v Aziji zapletla, kažejo besede kitajskega ministrskega predsednika Cuenlaja, ki je dejal: »Odslej v tem delu sveta ne bo miru«.
Kitajsko nasprotovanje Bangla dešu pa potrjuje — če so sploh še bili potrebni dokazi — kako so pogosto lepe besede o narodnoosvobodilnih gibanjih gola demagogija.
Pred dnevi se je sestal centralni komite Zveze komunistov Hrvaške in razpravljal o najnovejšefm političnem položaju, kot se je pokazal po zadnjih nastopih predsednika Tita v predsedstvu Zveze komunistov Jugoslavije. Maršal Tito je, kot znano, ostro nastopil proti pojavom hrvaškega nacionalizma in hudo grajal hrvaško politično vodstvo, ki je po njegovem mnenju bilo premalo odločno v boju proti omenjenim pojavom.
Posledica Titovega uastopa je bila, da je v vrstah partijskega vodstva prišlo do korenitih sprememb. Od svojih položajev so namreč odstopili predsednica centralnega partijskega komiteja dr. Savka Daboevič -Kučar, član predsedstva jugoslovanske republike Mika Tripalo, tajnik izvršnega komiteja hrvaške partije Pero Pirker, tajnik zagrebške partijske organizacije Srečko Bi-jelič in še nekateri drugi visoki voditelji, med njimi tudi predsednik Zveze borcev Hrvaške.
Kdor ne pozna dobro razmer v Jugoslaviji in zlasti na Hrvaškem, bo iz časopisnih poročil s težavo razbral, kateri so globlji vzroki, zaradi katerih je predsednik Tito tako odločno obsodil del hrvaškega partijskega vodstva. Kakšen naj bi bil politični pro-gralm tako imenovanih nacionalistov, ni namreč nikjer razvidno, razen dejstva, da so ob sestavi sprememb, ki naj bi se vnesle v dosedanjo ustavo, prišla do izraza različna gledanja, predvsem kar zadeva pristojnost SR Hrvaške na raznih področjih družbenega in gospodarskega življenja. 'Nikjer pa nismo zabeležili odkrite težnje po kakem separatizmu, o čemer je tu pa tam danes govora.
Nadaljna tragika je v tem, da gre pri Indiji in Pakistanu za vojno med dvema nerazvitima deželama, katerih ljudstvi nujno potrebujeta kruha, ne pa topov.
Za tako imenovani tretji svet od Azije preko Afrike do Latinske Amerike, je usodno da je v njem polno vojaških diktatur, ki se zanimajo bolj za oboroževanje kot pa za socialno blaginjo svojih ljudstev. Na ta način so nerazvite dežele vedno ibolj zaostale ter jih loči vedno večji prepad od bogatih industrializiranih držav.
Znano je, da se samo ameriški izvoz o-rožja v zaostale dežele poveča letno za devet odstotkov, medtem ko kosmati narodni dohodek nerazvitih narašča dvakrat bolj počasi. Leta 1969 so zaostale države prejele štiri milijarde dolarjev gospodarske pomoči, medtem ko so za oboroževanje porabile celih 19 milijard dolarjev. Ce se bo nadaljeval sedanji tempo oboroževanja, bo svet leta 1980 izdal za orožje že 350 milijard dolarjev letno. To pa je tritisočkrat več, kot bi bilo potrebno za sistemacijo bengalskih beguncev, katerih je na milijone.
Egidij Vrsaj
V	čtrtek, 16. Km. se je vdala pakistanska posadka v Dacci indijskim četam, s čimer je dejansko končana vojna v Vzhodnem Pakistanu in se začenja življenje samostojne države Bengalije.
Res pa je tudi, da se »nacionalisti« niso izjavili, kako nameravajo urediti odnose med Hrvati in Srbi v okviru SR Hrvaške, glede na dejstvo, da predstavljajo v tej republiki Srbi manjšino.
Po vsem tem, kar se je zgodilo, je treba sklepati, da je tako imenovano hrvaško nacionalno »gibanje« verjetno zavzelo take politične dimenzije, ki bi s časom utegnile spraviti v nevarnost celotno jugoslovansko državno zgradbo.
Drži pa, da je to gibanje imelo za seboj tudi precejšen del 'mladine, zlasti univerzitetne, saj je približno pred letom dni prevzelo vodstvo študentovske organizacije na Hrvaškem. Tej smeri je pripadal tudi eden izmed prorektorjev hrvaškega vseučilišča študent Ivan Cičak, ki so ga pred dnevi skupno z drugimi voditelji Zveze 'študentov aretirali pod obtožbo protiustavne dejavnosti in poskusa nasilne spremembe sedanjega političnega in družbenega reda v državi.
Kot kaže, pa se položaj še ni pomiril, saj prihajajo vesti, da so bile te dni po Zagrebu študentovske demonstracije in nemiri, pri katerih jo prišlo tudi do spopada s policijo. Demonstranti so hoteli pokazati svojo solidarnost s tistimi partijskimi voditelji, ki so odstapli.
Ob poplavi svinca, ki jo je zaslediti v jugoslovanskem časopisju v zvezi s tem zapletenim dogajanjem, se nam zdi še najbolj tehtna in politično Imodra izjava vodstva or-(dalje na 5. strant)
Izdajatelj: Enaelbert Besednjak nasl. ♦ Reg. na sodišču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157 ♦ Odgovorni urednik: Drago Legiša ♦ Tiska tiskarna Graphart, Trst - ulica Crispi 54 - tel. 77-21-51
Položaj na Hrvaškem se še ni pomiril
Nedostojanstven špektakel
Znani rek pravi, da je najslabša demokracija vendarle boljša od najboljše diktature, in to je tudi res. Vendar pa ni treba, da se demokracija v vsem zanaša na to in včasih pozabi na svoje dostojanstvo. To pa se te dni dogaja v Rimu. Po tolikih glasovanjih v parlamentu še vedno niso mogli izvoliti novega predsednika republike.
Noben 'kandidat dozdaj ni dobil potrebne absolutne večine, ki znaša 505 glasov. Pri vseh glasovanjih je zbral največ glasov socialistični kandidat De Martino, ki ga voli levica; vedno okrog 400. Krščansko-demokratski kandidat Fanfani je stalno zaostajal, ker so glasovali zanj praktično samo njegovi strankarski kolegi, dokler niso sklenili, da se začasno vzdržijo, ko so spoznali, da predstavlja vse skupaj le »mrtev tek«. Socialni demokrati volijo Saragata, liberalci Malagodija, misovci oddajajo pri zadnjih glasovanjih bele glasovnice.
Izhoda trenutno še ni videti, Fanfani se je začel na lastno pest pogajati s strankami razen desnice, da bi jih pridobil za svojo kandidaturo. Znano je, da je mož častihlepen, a sposoben, zato — in pa ker se je zdelo, da bodo zanj še naprej glasovale vse struje v stranki — ga je krščansko demokratska stranka tudi kandidirala. Zdaj pa se že diskutira, da bo morala postaviti drugega kandidata, ki bo sprejemljivejši za druge stranke sredinske levice. Govori se o Moru, sedanjemu zunanjemu ministru, ki pa postavlja določene pogoje. Ne 'bi se rad osmešil, da bi ostal tudi on neizvoljen, kljub vsemu ponujanju. Levica pa razmišlja o Nfenniju.
Po mnenju komentatorjev so ta glasovanja pri volitvi predsednika razodela, da je sredinska levica — največ po krivdi socialistov, ki jih zanaša spet vedno bolj na levo, v »nova naprednejša ravnovesja«, t.j. v zavezništvo s komunisti — v razpadu. Toda demokratične alternative ji ni videti. Teoretično prihaja v poštev kombinacija levo krilo krščanske demokracije - socialisti - komunisti (seveda bi pomenilo to velikansko tveganje in bi verjetno sunilo italijansko gospodarstvo v kaos) ali premik KD na desno, v zavezništvo z liberalci, kar bi bilo prav tako tvegano in bi ogrozilo bistvene socialne reforme.
Izhod iz vsega tega je le eden: v spoznanju strank sedanje sredinske levice, da ni druge veljavne alternative kot sedanji sredin-sko-levi blok; v katerem pa bi morala vladati večja enotnost idej in zlasti glede namenov
NOVI JUGOSLOVANSKI GENERALNI KONZUL V CELOVCU
V	Celovcu je nastopil svojo službo novi jugoslovanski generalni konzul BOJAN LUBEJ. Novi generalni konzul dobro pozna koroške razmere, saj je bil več let predsednik komisije za manjšinska in izseljenska vprašanja ter za mednarodne zveze slovenske republike.
Pri nastopnem obisku generalnega konzula pri koroškem deželnem glavarju Simu je ta poudaril pripravljenost za nadaljnje boljšanje avstrijsko-slovenskih odnosov.
8..t.m. se je novi generalni konzul udeležil slovenske predstave Eliotove drame »Umor v katedrali« v Celovcu, katere se je udeležil tudi celovški škof Kostner.
in cilja. Predvsem pa je potrebna večja zavest odgovornosti.
Te dni se je izkazalo, da je ponesrečeno tisto določilo ustave, ki predpisuje, da se predsednik voli v parlamentu, ker s tem je postala volitev najvišjega predstavnika italijanske demokracije stvar barantanj med strarikami in vlačenje za vrv, klavrn špektakel za ljudstvo, ki to opazuje. Hkrati že vnaprej zmanjšuje ugled državnika, ki bo končno zmagal na tej »tekmi«. Gotovo bi bilo bolje, da bi parlament določil pri prvem glasovanju kandidate, nato pa bi ljudstvo z direktnim glasovanjem izbralo predsednika med tistima dvema kandidatoma, ki bi dobila pri glasovanju v parlamentu največ glasov. Enkrat na sedem let si italijanska demokracija pač lahko privošči tuai take volitve, ki bi dale ljudstvu priložnost, da direktno izrazi svojo voljo, koga hoče imeti za predsednika.
Objavljamo besedilo resolucije, ki jo je na svojem zborovanju, 17. oktobra 1971 v Milanu, odobrila Italijanska komisija Evropskega federalističnega gibanja (Commissione italiana del Movimen-to Federalista Europeo).
Vredno jo je objaviti, čeprav z zamudo (ker smo jo prejeli šele zdaj), ker izraža zanimivo stališče op opisu prebivalstva in manjšinski politiki italijanske vlade.
»Italijanska komisija Evropskega federalističnega gibanja, zbrana v Milanu 17. 10.1971,
JEMLJE NA ZNANJE, da prihodnji popis italijanskega prebivalstva, ki bo 24. 10., ne predvideva nobene oblike ugotavljanja etnično.jezikovnih manjSin, ki iivijo v Italiji, razen za Slovence Trta-škega ozemlja in za Nemce bocenske pokrajine, ki notorično uiivajo močno podporo iz inozemstva, in za del Ladincev, ki zaradi zemljepisne lege delijo usodo Nemcev v bocenski pokrajini;
OBSOJA odločno to odločitev, ker jo šteje za nadaljevanje nacionalistično in fašistične politike uničevanja etnično-jezikovnih manjšin;
VABI vse etnično-jezikovne manjšine, da se strnejo okoli E.F.G. za boj proti absolutni drtavni suverenosti, ki je pravi izvor politike uničevanja etnično-jezikovnih manjšin, ki jo je na bolj radikalen način izvajal fašistični reiim in jo v bistvu nadaljuje sedanja republikanska vladavina.«
PROŠNJA ROJAKOM!
Rojaki in rojakinje!
Odbor za postavitev spomenika žrtvam narodnoosvobodilne borbe iz Skednja, Ko-lonkovca in Sv. Ane je začel zbirati sredstva za izvedbo lepe zamisli. Pobuda bo uspela le ob najširšem sodelovanju rojakov.
Zato poziva odbor vse demokrate — Slovence in Italijane — da prispevajo k tej akciji.
Posebej pa vabimo vse bivše partizane, aktiviste in sorodnike žrtev, da sodelujejo pri organizaciji vsega potrebnega dela. Ker bomo morali v kratkem sprejeti važne odločitve, pri katerih želimo, da bi soodločali sorodniki padlih ter vsi nekdanji borci in aktivisti, vabimo vse imenovane, da se prijavijo podpisanemu odboru, kar lahko storijo osebno ali z dopisnico na naslov: Odbor zc spomenik žrtvam NOB (pri P.d. Ivan Grbec) 34146 TRST, Skedenjska ulica 124.
VSEM SLOVENCEM
(Nadaljevanje s I. strani)
Podpisaniki sprejemajo z zadovoljstvom besede predsednika vlade, da pomeni sestanek slovenskih zastopnikov z njim izhodišče za nadaljnje delo. Poudarjamo, da bomo na tej podlagi terjali od vlade čimprejšnjo izpolnitev vseh zahtev, ki jih vsebuje naše pismo in priznanje pravic, ki jih predvidevajo zakonski osnutki za zaščito naše skupnosti.
štejemo si v svojo dolžnost nadaljevati z akcijo, da pride do čimprejšnje parlamentarne razprave in sprejema zakona o globalni zaščiti pravic slovenske manjšine v Italiji. Prepričani smo, da bomo pri tem naleteli na razumevanje in podporo večine parlamentarnih skupin.
Trst, 11. decembra 1971
Na omenjenem sedežu bo na razpolago član odbora vsako sredo od 19. do 20.30.
Odbor za postavitev spomenika žrtvam NOB Skedenj - Kolonkovec - Sv. Ana.
NA OBZORJU ZDRUŽITEV IRSKE?
V	Severni Irski se nadaljujejo spopadi in atentati, 'ki zahtevajo vedno več smrtnih žrtev. Ne mine dan brez mrtvih Toda počasi se Angleži vdajajo v misel, da je združitev Irske neizogibna, po stoletjih, odkar je stegnil angleški imperializem kremplje po njej. Gre v bistvu le še za pogoje združitve, veridar lahko še dolgo traja, preden se bodo zbo-gali. Veliko bo odvisno tudi od modrosti in diplomatske sposobnosti irskih državnikov.
»GLASBENA MLADINA« V TRSTU
Skupina višješolcev in visokošolcev, ki se zani. majo za glasbo, je sestavila pripravljalni odbor Osnovne skupnosti Glasbene mladine — Trst.
Namen odbora je, da v sodelovanju z Glasbeno Mladino Slovenije posreduje čim širšemu krogu slovenske mladine na našem področju, zlasti še na slovenskih šolah, kvalitetne koncerte, tako z domačimi solisti in ansambli kakor z gostovanji, ter glasbena predavanja.
Odbor bo povabil k sodelovanju tudi zastopnike dijakov višjih šol v Trstu-
4. ABONM. KONCERT GLASBENE MATICE
GLASBENA MATICA - TRST četrti abonmajski koncert
V	nedeljo, 19. decembra 1971 ob 17. uri v Kulturnem domu, ul. Petronio 4
ZBOR IN ORKESTER
CONSORTIUM MUSICUM
iz Ljubljane G. F. HAENDEL: MESIJA Oratorij za solo, zbor in orkester Solisti:
Marija Gorenc, sopran Milka Evtimova, alt Mitja Gregorač, tenor Jože Stabej, bas Orgle: Tone Potočnik Dirigent: MIRKO CUDERMAN
Rezervacija in prodaja vstopnic v pisarni Glasbene Matice (Ul. R. Manna 29, tel. 418605) ter eno uro pred pričetkom koncerta pri Blagajni Kulturnega doma.
PODPISNIKI PISMA PREDSEDNIKU VLADE EMILIU COLOMBU
O etničnih problemih v Italiji
S Tržaškega
O problemih v
Prejšnji teden je občinski svet v Dolini obravnaval proračun za prihodnje leto 1972. Med drugimi govorniki v razpravi je bil tudi svetovalec Slovenske skupnosti Bernard Žuljan iz Ricmanj. V svojem posegu je predvsem prikazal potrebe svoje vasi, ni pa pozabil splošnih problemov, ki tarejo občino. Med temi je predvsem razlaščanje, ki je prizadelo Ricmanje in Log prav posebno s tem, da so tema dvema vasema odvzeli najboljša ravninska zemljišča. V zameno nista dobili ničesar, ne moralne ne tvame odškodnine. Enako povzročajo škodo, vid. no in nevidno, trije veliki industrijski obrati, ki so v bližini vasi.
Potem se je svetovalec Žuljan pritožil, da zdravniška ambulanta in poštni urad, ki sta za Ricmanje v Borštu, nista dosegljiva z nobeno direktno povezavo z avtobusom. Cesta tudi ni razsvetljena do Loga, in zato nevarna za tiste, ki gredo v večernih urah v ambulanto INAM. Sploh je vsa ta pokrajinska ' cesta zelo prometna in nevarna za pešce, posebno pa za šolske otroke,, Zato bi jo bilo treba preurediti. Občina naj za ta dela posreduje pri pokrajini. Istočasno s temi deli pa naj se popravi tudi kanalizacija, da bodo stroški manjši in da ne bo treba dvakrat razruti vse ceste. Tudi napeljava primerne razsvetljave bi bila lahko opravljena ob splošnih popravilih.
Drugi del govora je Žuljan posvetil šolskim problemom. Ugotovil je, da marsikatera šola v občini nima centralne kurjave. To nevšečnost občutijo predvsem v tistih šolah, ki so najbolj izpostavljene burji in mrazu. Vsak si lahko predstavlja, kakšne posledice ima tako stanje na otroke. Glede ricmanj-ske šole je svetovalec Slovenske skupnosti ugotovil, da bi bilo primemo in potrebno razširiti dvoriščni vhod, z nekoliko zemlje za gredice urediti teren, preurediti dve sobi v prvem nadstropju v učilnici, iz pritličja narediti primemo telovadnico in uredi, ti mejni zid na južni in zahodni strani. Na dvorišču bi potem uredili tudi igrišče za športno dejavnost vaške mladine. Te potrebe glede šole je isti svetovalec postavil že lansko leto, a dosedaj še niso bile rešene.
Pri postavljanju drogov za cestno razsvetljavo bi morali skrbeti, da bi služili za najširšo možno osvetlitev. V Pulju-Domjo je še danes skupina hiš (Vatovec) brez razsvetljave, kljub temu da te hiše stoje tam že petdeset let. In sploh bi bilo treba
»BOŽIČNI VEČER« V SLOVENSKEM KULTURNEM KLUBU
V	soboto, 18. t. m. bo v Slovenskem kulturnem klubu v ul. Donizetti 3
»BOŽIČNI VEČER« Začetek ob 19. uri. Mladi, vabljeni ste vsi! Odbor SKK
V	veži Kulturnega doma v Trstu razstavlja svoja novejša dela slikar Jože Cesar.
BERGANTOV KONCERT ORGELSKIH SKLADB V TRSTU
Na Štefanovo, 26. t.m. ob 17. uri bo v cerkvi Brezm. Spočetja v ulici sv. Anastasia orgelski koncert božičnih skladb. Izvajal jih bo znani slovenski mojster na orglah Hubert Bergant.
dolinski občini
bolje razsvetliti obmejne vasi (Gročano in Drago) že zaradi tega, ker sta tik ob meji.
Glede kanalizacije v Ricmanjih so nuina mnoga dela, da se prenovi ves sistem kanalov. Na ta način se bodo izboljšale higienske razmere, Istočasno naj bi uredili in razširili poti..
O nameravani ureditvi vaških parkov je svetovalec Slovenske skupnosti Žuljan zahteval od obči. ne, naj najprej določi prostore za parke v vseh vaseh in ne samo v nekaterih, medtem ko je samo urejanje parkov lahko postopno. Občina naj med drevesi, ki jih nasaja, primemo upošteva lipo zaradi njenih posebnih lastnosti.
Spomenik padlim, ki ga namerava postaviti občina, naj bo zgrajen na najbolj vidnem kraju, da bo v opomin in spomin domačim in drugim ljudem.
Na koncu je svetovalec Slovenske skupnosti predlagal dolinski občinski upravi, naj postavi na glavni trg vsake vasi, ki so bile prizadete z razla. stitvami, kamnito ploščo, v katero naj se vkleše količina razlaščene zemlje, leto razlastitve in cene, po katerih je bila zemlja plačana.
Drugi svetovalec Slovenske skupnost, Glavko Pe-taros, je pa v svojem govoru predvsem obravnaval vprašanje kulturnega doma v Boljuncu. Denar, ki ga je boljunška srenja dobila za pobrano zemljo, bi bil najbolje naložen, če bi ga izkoristili za kulturne namene. Kulturni dom naj bi bil tak objekt. Poleg tega se je ustavil še ob vprašanju mnogih javnih delih, ki jih vasi potrebujejo. Omenil je potrebo po javnem telefonu v Gročani. Tudi problem smeti, ki so se nabrale v naravi, je treba rešiti.
V gledališki dvorani v Kopru je bila v sredo dopoldne spominska proslava ob 30-letnici II. tržaškega procesa, ki se je zaključil, kot znano, s petimi smrtnimi obsodbami, ostalih 55 obtožencev pa je prejelo visoke zaporne kazni. O poteku procesa in o njegovih okoliščinah je pred nabito polno dvorano, v kateri so bili tudi vidni predstavniki slovenskih političnih in kulturnih organizacij iz Trsta, mati narodnega heroja Pinka Tomažiča in več preživelih udeležencev samega procesa, je spregovoril Vladimir Dujmovič, ki je bil pred 30 leti sam obsojen od posebnega fašističnega sodišča.
Učenci osnovne šole, ki nosi ime po Pin-ku Tomažiču, so izvedli recital, ki je obsegal deklamacije ter zborovsko petje s primerno govorjeno povezavo.
V atriju Pokrajinskega muzeja v Kopru je bila ob tej priložnosti odprta razstava, na kateri so zbrani dokumenti o delovanju Pinka Tomažiča.
Podobna svečanost, ki jo je priredil »Krožek za družbene in politične vede Pinko Tomažič, je bila sinoči v Kulturnem domu. Spominski govor je imel Mirko Kapelj, skrbno pripravljen kulturni program pa so izvajali člani Slovenskega gledališča, gojenci Glasbene matice in pevski zbor »Valentin Vodnik« iz Doline. Tudi te spominske proslave se je udeležila mati heroja Tomažiča, udeleženci procesa in njegovi sorodniki.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Saša Škufca
TRNJULČICA
Pravljava v treh dejanjih Scena: Demetrij Cej Kostumi: Maria Vidauova Pesmi: Miroslav Košuta Režija: MARIO URŠIČ
V soboto, 18. t.m. ob 10. in 16. uri v Katoliškem
domu v GORICI v četrtek, 23. t.m. ob 10. in 15.30 v župnijski dvo. rani v DOBERDOBU
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom Saša Škufca
TRNJULČICA
Pravljica v treh dejanjih Scena: Demetrij Cej Kostumi: Marija Vidauova Pesmi: Miroslav Košuta Režija: MARIO URŠIČ
V torek, 21. t.m. ob 15.30 v sredo, 22. t.m. ob 15.30
IGRA »VSAK ČLOVEK JE MOJ BRAT« PRI SV. IVANU V Svetoivanskem Marijinem domu v Trstu bodo tržaški skavti igrali v nedeljo 19. decembra ob 17 uri moderno igro VSAK ČLOVEK JE MOJ BRAT Nastopi 27 dijakov. Vljudno vabljeni!
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV
V	TRSTU VABI NA PONEDELJSKI VEČER, ki bo 20. decembra v ulici Donizetti 3 ob 20. uri. Openski župnik, g. Viljem ŽERJAL bo nanizal
NEKAJ BOŽIČNIH MISLI
Po predavanju bo razgovor.
V veži Kulturnega doma so pred proslavo odprli razstavo dokumentov in fotografij, ki osvetljujejo delovanje in akterje tržaškega procesa.
AKTUALNO PREDAVANJE
V torek zvečer je imel dr. Slavko Tuta v Slovenskem klubu izredno zanimivo predavanje o drugem tržaškem procesu v najhujši fašistični dobi proti slovenskim predstavnikom. Dvorana je bila popolnoma zasedena, navzoči so bili tudi odlični predstavniki javnega življenja, kar dokazuje, da je bila vsebina predavanja aktualna in živa.
Druga vrednost je bila objektivnost Tu-tovih besed, ki je bil sam priča in akter tistih strahovitih dogodkov. Prikazal je tudi ljudi, ki so takrat postavljali v stalni življenjski nevarnosti temelje za poznejšo osvoboditev.
Objektivnost in živo pričevanje je seglo poslušalcem v zavest in v srce.
Podobnih predavanj, ki brez potvarjanja ali zamolčevanja resnice prikazujejo boj primorskih Slovencev, kot je to pokazal dr. Tuta, si želimo še.
★
BRAVCEM
Bravce obveščamo, da smo morali zaradi tehničnih težav podrobnejše poročilo o pevski reviji Zveze cerkvenih pevskih zborov iz Trsta odložiti za prihodnjo številko.
Dve spominski proslavi
POLOŽAJ NA HRVAŠKEM SE SE NI POMIRIL
(Nadaljevan/e z 2. strani)
ganizacije ljubljanskih študentov, ki med drugim govori naslednje: »Ljubljanski študentje smo že prej opozarjali na nevarnosti, ki jih povzroča ekstremni nacionalizem, kar pa žal pri nekaterih najodgovornejših sub jektih jugoslovanskega družbenega življenja ni našlo potrebnega odziva.
Tako kot Vsem drugim, smo tudi hrvaškim kolegom vselej odkrito in argumentirano povedali, s katerimi njihovimi postopki in stališči se ne moremo strinjati. Naša kritika je bila načelna in diferencirana in tako ne moremo molčati ob teta, ko argumente in načelni politični boj zamenjuje represija kot politična metoda.
Ne moremo pristati na različno tretiranje soodgovornih oseb za nastalo situacijo, zato opozarjamo na bistveno razliko med častnim umikom in kazenskim pregonom. Menimo, da kazenski ipregoni in politični procesi bodo prej okrepili šovinistične težnje, kot prispevali k odpravi obještivnih družbeno političnih in ekonomskih vzrokov.«
o o o
V	prvih devetih mesecih letošnjega leta )e za prosilo za politično zavetje v Italiji 885 Madžarov, 452 ljudi jugoslovanskega državljanstva, 348 Poljakov, 289 Romunov, 93 Čehoslovakov, 2 Al banca in 33 državljanov drugih držav. Poslali so jih navadno v begunsko taborišče na Padričah na tržaškem Krasu.
VABILO
Ravnateljstvo nižje slovenske srednje šole v Gorici, ulica Randaccio, sporoča, da bo v petek, 17. decembra, ob 18. uri roditeljski sestanek v šolskih prostorih.
Vabljeni so starši in njihovi namestniki.
Iz Goriške
Delo sindikata slovenskih šolnikov
Prejšnji četrtek je imel odbor sindikata slovenskih šolnikov v Gorici svojo tretjo redno sejo, na kateri je v glavnem razpravljal o razmnožitvi skript, ki naj bi nadomestova le potrebne učbenike na srednjih šolah.
Odbor naproša vse predmetne profesorje, naj mu sporočijo, kakšno je tozadevno stanje po razredih in predmetih. Naproša tudi vse profesorje, naj čimprej pripravijo potrebna skripta, kjer manjkajo učbeniki da bo sindikatov odbor poskrbel za razmno-žitev na ciklostil.
Upanje je, da bo požrtvovalni trud sindikata in profesorjev s preskrbo učbenikov ali skript odpravil eno največjih hib, ki ovirajo uspešen pouk na naših šolah.
Druga točka dnevnega reda je razpravljala o zahtevi in potrebi dodatnih učnih moči na osnovnih šolah v sorazmerju s številom učencev. Sklenjeno je bilo, da se bo Sindikat slovenskih šolnikov zavzemal za o-krepitev učnih moči na osnovnih šolah v uli ci Randaccio, v Jamljah, Dolu, Sovodnjah, v Rupi, na Vrhu in v Pevmi, v simislu člena 12 zakona št. 820, ki ga je letos v juliju odobrila poslanska zbornica, v septembru pa senat
Ce se bo število učencev ohranilo na letošnji ravni, bo Sindikat zahteval za Gorico še eno začasno in eno stalno mesto, na Vrhu dve začasni mesti, v Pevmi, v Sovodnjah, v Rupi, Dolu in Jamljah, pa po eno začasno mesto.
Ker so razprave o učbenikih na srednjih šolah in učiteljskih močeh na osnovnih
POTOVANJE PO SKANDINAVIJI
V I A T I C U S
LVI.
Toda ves ta snobizem in težnja po abstraktni pravičnosti vplivata nedolžno, skoro otroško nebogljeno, in če nas v prvem času odbijata, se nam črez čas razodeneta kot tipična idealistična poteza švedskega značaja, kot notranja težnja po dobroti, in počasi se nam tudi švedski človek prikupi, čeprav je manj spontan kot Norvežan ali Danec. Opazimo celo, da so vse tipične poteze švedskega značaja močno podobne potezam našega lastnega slovenskega narodnega značaja. Tudi mi smo idealisti, zadržani, kompleksni, skoraj nesposobni spontanosti, le da ibolj grobi, manj kultivirani in bolj navajeni konfliktov ne le v naši bližini, ampak tudi tega, da smo vedno bolj ali manj sredi njih. To dodaja našemu značaju precej večjo porcijo trdosrčnosti, brezobzirnosti in kruhoborstva, kot jo najdemo pri Švedih. Šved rad plača, da lahko pozira in razkazuje svoj idealizem, Slovenec pa je preskop, da bi plačal za to, in se rajši zadovolji s slovesom skopuha in materialista. Tak mecen, kot je bil Nobel in kot jih imajo Švedje še na ducate, je pri Slovencih sploh nepojmljiv. Slovenec rajši dopusti, da se polasti (ob pomanjkanju dedičev) po njegovi smrti vsega njegovega premoženja država (celo tuja), kakor da bi sam kaj zapustil v kulturne ali dobrodelne namene. Kvečjemu zapiše v oporoki kaj kakšnemu duhovniku (a ne Cerkvi), ker želi, da mu du-
hovnik še živemu izkazuje hvaležnost, katere od Cerkve kot neosebne ustanove ne 'bi bil deležen na ta način, mrtvemu pa plačuje z mašami. Niti na misel pa mu ne pride, da bi zapustil kaj v narodne namene ali kaki kulturni ustanovi. Kaj takega se menda pri Slovencih že desetletja ni zgodilo. Zadnji taki primeri so znani iz prejšnjega stoletja.
☆
Vožnja od Uppsale do Stockholma traja eno uro in vlak pelje skozi prijazno pokrajino, ki se zdi v toplem poletnem soncu skoro južnjaško vedrd. Bližino velemesta je čutiti že po številnih tujcih v vlaku. Na postaji v Uppsali se dolgo poslavljajo člani nekega izraelskega sosedstva, v izraelščini in »jid-disch«. Verjetno so se po dolgih letih spet srečali, potem ko jih je razpršilo nacistično neurje, in zdaj se spet ločujejo, morda za dolgo časa. Mož in žena, ki se končno odtrgata od sorodnikov in vstopita v naš vagon, tik preden se je vlak premaknil, govorita med seboj izraelsko, sorodniki na peronu pa začno spet govoriti med seboj švedsko. Nenavadna 'usoda judovskega naroda, ki se odraža v vsaki družini, a vendar je malokateri narod v sebi tako trden, odporen in koheziven kot judovski. To gotovo ni biološka lastnost. To moč mu daje sama njegova zasidranost v lastni duhovni tradiciji. (dalje)
stvarno poglobitvijo problemov zajele ves čas, so bile druge manj važne točke odložene na naslednjo sejo.
Rupa PRIJETNO SREČANJE
Pred nekaj dnevi smo imeli v domači gostilni prijeten družabni večer. Vesela pesem je odmevala pozno v noč. Pevce in prijatelje prosvetnega dela v našem kraju je povabil na sestanek in večerjo urar Vižintin, vneti član pevskih zborov »Lojze Bratuž« in »Mirko Filej«.
V prijetni družbi so se zbrali pevci in pevke obeh zborov s svojilmi pevovodji. Izmenjavali so si misli in spodbude za prosvetno delo, obenem so tudi pokazali svoje sposobnosti v petju in prijateljsko tekmovali v lepi pesmi.
Takšna neuradna prosvetna in pevska srečanja imajo globok pomen, morda še bolj kot kake uradne tekme. Zato bi ne bilo napak, če bi se podobni sestanki ali družabni večeri še nadaljevali.
NEPOTREBNE SKRBI
Nekaj časa se že opaža, kako se nekatere italijanske skupine brigajo in skrbijo za naše ustanove in šole.
Prejšnji teden so fašistični mladinci, pobalini se ne sme reči, metali letake pred slovenske šole. Na letakih so bila šovinistična gesla, da mora cona B zopet pripasti Italiji.
V začetku tega tedna so si izposodili prostore pri vhodih v naše šole drugi italijanski študentje. Delili so letake, da ne marajo iz dosedanjega šolskega poslopja »Fermi« v neko drugo (vila Serena) in naj zato vsi dijaki stavkajo. Slovenski menda zato, ker bi italijanski študenti šli v preurejene in tople učilnice, slovenski pa naj bi ostali v imrzlih in vlažnih dosedanjih?
CESTNA DELA
Menda se je malokatero leto vrgla občinska uprava s tako vnemo na cestna dela kakor letos. Ponekod se polagajo greznični odtoki, drugod razne napeljave, se širijo o-vinki ali izboljšujejo cestišča.
Pri vsej tej zavzetosti pa je čudno le to, da se namreč začenjajo vsa ta javna dela v začetku zime, ko je ponavadi deževno vreme. Neprehodnih in blatnih cestišč bomo imeli v vsaki mestni četrti po nekaj.
Za stanovalce je še bolj nerodno, da se ta dela opravljajo brez sistematičnega načrta. V mestni okraj na Livado ni mogoče priti niti z avtom, ker sta istočasno v popravilu obe ulici (Palladio in Buffolini), ki vzporedno vodita na Livado. Zaradi globoko izkopanih in z deskami pokritih jarkov je pot še za pešca nevarna.
Ko bodo odtoki končani in ceste spet prevozne, upamo, da ne bodo spet začeli kopati za napeljavo kakega telefona ali podobnega. Vse je namreč mogoče pri podobnem načrtovanju za javna dela. Pa še nekaj. Prebivalci ob Drevoredu XX. septembra se jezijo, ker mestni uslužbenci obrezujejo veje košatih kostanjev skoro do debla, Zeleni drevored bo kmalu zginil, tako tudi nekdanja zelena Gorica, nekoč imenovana »avstrijska Nica«.
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
Nova Truhlar jeva knjiga
Te dni je prišla na italijanski knjižni trg nova knjiga slovenskega jezuita, teologa in profesorja na papeški univerzi v Rimu dr. Vladimirja Truhlarja. Knjiga je izšla pri založbi Oueriniana in ima naslov Concetti fon-damentali della teologia spirituale (Osnovni pojmi duhovne teologije) ter se pridružuje ostalim osmim Truhlarjevim knjigam, ki so izšle za italijanske bravce: naj omenim le nekaj naslovov — Teilhard in Soloviev, Ura laikov, Kristus, naša izkušnja. Razjasnjujoča koncilska obzorja, Antinomije duhovnega življenja in druge.
Delo, ki je pravkar izšlo, je avtor razdelil na dve zaključeni celoti. V prvem delu govori o izkustvenem življenju in zagovarja trditev, da se nam kaže duhovna teologija vedno bolj kot začetek verskega izkustva. »To krščansko izkustvo je specifična oblika tiste izkušnje lastnega jaza in dimenzije absolutnega, ki je skupna vsem ljudem. Današnja duhovna teologija nosi v sebi tudi široko u-vajanje k zavesti in k razvoju tega skupnega izkustvenega toka. Zato je teologija bolj kot vse druge neobhodno potreben in bistven element za polno humanizacijo, ki se more poglobiti do dna. Duhovna teologija kot u-vod v to življenjsko izkustvo je torej tudi veda, ki razglablja o samih osnovah človekove humanizacije.«
V luči te ugotovitve mislim, da bo to Truhlarjevo delo zanimivo branje in proučevanje tudi za človeka, ki sicer ni krščanskega svetovnega nazora, ki pa se odgovorno in samostojno loteva osnovnih bivanjskih vprašanj. Avtor sam nakaže to možnost v uvodu knjige. »Najbolj resnična diskriminacijska črta, ki jo zasledimo v današnjem človeštvu, ne teče med krščanstvom in komunizmom-Imarksizmom, ampak je tista, ki deli ljudi z izkustvenim življenjem od ostalih, ki takega življenja ne premorejo.«
Jasno je zato, da se avtor skozi vse delo vrača k osnovnim človekovim vrednotam, da se vseskozi zavzema za odgovorno in zavestno poglabljanje človekove duhovnosti, da mu je vedno pred očmi 'svet v njegovi celoti: s kristjani in nekristjani, s pristno samozavestnimi ljudmi, s pozitivnimi in negativnimi videzi življenja, z današnjo in zgodovinsko prakso človeških ustanov, zlasti pa s svetom kot materijo, brez katere nas sploh ne bi bilo.
V drugem delu svoje zadnje knjige Truhlar govori o duhovnih te|mah, ki se kažejo v podlagi izkustvenega življenja. Kot se je v prvem delu dotaknil osnovnih izkustvenih pojmov v človeku, da bi ga opozoril na pomembnost izkustvenega življenja in mu po tej poti posredoval vsaj osnovne oprijeme tega življenja, tako avtor v tem drugem delu razmišlja o pravilni in koristni uporabi človekovih izkustvenih ugotovitev v zunanjem in vsakdanjem življenju. Z eno besedo, razglablja, kako naj bi se okoristili z lastnimi življenjskimi izkušnjami. Zato v poglavjih drugega dela povezuje izkustvo s svetom, s Cerkvijo, z liturgijo, z molitvijo, »z novimi sredstvi«, z delom, s kulturo, z estetskim in intelektualnim življenjem in z drugim.
Ta Truhlarjeva knjiga je precej različna od obeh del, ki sta izšli za slovenske bravce
pri Mohorjevi družbi. Tam se avtor kaže kot globok mislec, ki spremlja dogajanje v svetu, ga sondira in ga z veliko natančnostjo beleži v nekakšen almanah današnjega razvoja v krščanstvu in v družbi, tu pa izhaja iz lastnega spekulativnega področja, da sočloveku posreduje iz svoje bogate duhovnosti predloge za drugačno in današnjemu času primernejše doživljanje krščanstva. Res je škoda, da ima slovenski bravec dostop le do prvih dveh del, ki sta samo informativnega značaja, ne pa tudi do ostalih in vse pomembnejših Truhlar j evih del, saj prav ta slednja pripomorejo k lažjemu razumevanju prejšnjih in jih torej v vertikali dopoljujejo.
Prav ob branju te Truhlarjev« knjige se mi je ponovno vzbudila želja, da bi Slovenci znali kmalu preboleti krizo soočenja s tokovi in dogajanji v izvenslovenskem svetu, da bi nato znali prav upoštevati in vrednotiti tiste naše rojake, ki so si v svetu nabrali izkušenj in ki so svetu tudi že posredovali svojo misel in da bi končno po taki poti laže prišli do pristnih življenjskih in krščanskih izbir v družbi.
V	upanju, da bomo kmalu dobili tudi slovenski prevod omenjene Truhlarjeve knjige, jo zaenkrat priporočamo vsem, ki poznajo italijanski jezik.	i.t.
V	Finžgarjevem domu na Opčinah je bila v nedeljo prireditev v slikah, petju in glasbi »Jesen na Krasu«. Kot vedno je bila dvorana nabito polna, saj se Openci radi zbirajo v Finžgarjevi dvo. rani, da prisluhnejo petju in glasbi mladih.
Najprej je nastopil ansambel »Taims«, ki je zaigral nekaj pesmi. Pevska skupina je z njihovo spremljavo zapela dve pesmi, štajersko ljudsko »Dere sem jas mali biia« in »V dolini tihi«. Mia. di Jože pa je z velikim občutkom zapel ljudsko pesem »Moj rodni kraj«, ki je postala že nekaka himna ansambla »Taims«. Sledil je nastop mladih solistov. Sedem otrok je zaigralo na klavir nekaj skladbic, med njimi mala Suzana Škerlavaj in Martina Repinc. Škoda le, da je bila med njihovim nastopom na odru tema zaradi jesenske slike na platnu, kajti tako občinstvo ni moglo spoznati še drugih solistov. Slike so bile zelo lepe in živih barv, mislim pa, da bi bili lahko izpustili, zaradi otrok, sliko in pesem o pokopališču.
Zopet se je oglasil ansambel »Taims« z glasbo. Medtem ko so se na platnu kazale slike Repen-tabra, je zaigral štiri pesmi: »Med brajdami«, »I-gral sem na orglice«, »Pod lipco« in »Pod to goro«. Tudi ansambel »Naši mladi« je lepo zaigral svoje melodije. Ob njihovi spremljavi so tri deklice lepo zapele pesmi »Kje so tiste stezice«, »Beli cvet« in »Res je, res«.
Proti koncu sporeda je pevska skupina pod vodstvom prof. Staneta Maliča zapela »Nocoj pa oh nocoj« in Grudnovo pesem »Sinku«, ki jo je uglasbil prof. Malič.
Med točkami je bilo slišati na trak posnete recitacije pesmi Vinka Beličiča o kraški gmajni.
Prireditev »Jesen na Krasu« je zaključil ansambel »Taims« s tremi melodijami in s pesmijo »Valeta«, katero je zapela pevska skupina Finžgarje-vega doma.
Prireditev je dobro uspela, a občinstvo bi bilo
SLOVENSKA PREDSTAVA V CELOVCU
Krščanska kulturna zveza v Celovcu je priredila na praznik 8. t.m. v celovškem mestnem gledališču predstavo pesniške drame Thomasa S. Eliota »Umor v katedrali«. Gostovalo je Slovensko ljudsko gledališče iz Celja, režiral pa Franci Križaj. Eliotovo delo je prevedel Veno Taufer. Gallusove pesmi je med predstavo pel moški komorni zbor iz Celja pod vodstvom Egona Kuneja. Za sce-noj e poskrbel Avgust Lavrenčič, za kostume pa Mija Jarc.
Za predstavo je izdala Krščanska kulturna zveza v Celovcu tudi čedno vabilo z razlago igre, predstavila pa je na njem na kratko tudi pesnika Eliota.
PREDAVANJE O ZDOMSKI LITERATURI V SLOVENSKEM KULTURNEM KLUBU
V soboto, 11. t. m. zvečer je predaval v Slovenskem kulturnem klubu v ulici Donizetti prof. Martin Jevnikar o »Slovenski zdomski literaturi«. Dijaški mladini in odraslim, ki so se za to priložnost zbrali v klubski dvorani, je prikazal dela treh zdomskih pisateljev: Zorka Simčiča, Ruda Jurčeca in Karla Mauserja. Omenil je njihova najznačilnejše knjige ter orisal njihovo vsebino in umetniško veljavo. Opozoril je zlasti na posebne poteze njihovega pisanja, tako npr. pri Simčiču na skoro baročno kompozicijo v »Ljubljanskem triptihu«, pri Jurčecu na zanimivi avtobiografski značaj njegovih knjig in pri Mauserju na aktualnost, zajeto iz vojnega in povojnega časa.
gotovo še bolj zadovoljno, če, bi bil pred vsako točko kdo predstavil nastopajoče in njihove učitelje ter skladbe, saj vsakogar zanima, kdo so nastopajoči in kdo jih je za nastop pripravil.
IZŠEL JE SLOVENSKI UMETNOSTNOZGODOVINSKI LEKSIKON
Pri založbi Mladinska knjiga v Ljubljani je pred kratkim izšel široko znasnovan Evropski umetnostno zgodovinski leksikon, ki ga je pripravil dr. Luc Menaše, izredni profesor ljubljanske filozofske fakultete. Obsežno delo obsega preko 2000 strani besedila. Njegova pomembnost je v tem, ker gre za prvo tovrstno strokovno publikacijo pri nas in sploh prvi slovenski leksikon umetnostne zgodovine.
Menašejev leksikon, ki obsega preko 9000 gesel, je mišljen kot praktično pomagalo, ki ne bo koristilo le strokovnjakom, marveč širšemu krogu, predvsem šolnikom, študentom in tudi ljubiteljem likovne umetnosti. Važen je tudi izčrpen seznam literature, ki bo služil strokovnjakom in študentom kot bibliografski repertorij. V knjigi je zajeta vsa zahodnoevropska umetnost od starih Grkov do sodobne svetovne umetnosti.
Delo je pomembno tudi zaradi široko zajetega slovenskega izrazoslovja, kar je zelo važno predvsem pri študiju umetnostne zgodovine.
Cena tej knjigi je 45.000 starih dinarjev.
~tr
Izšla je nova, 31. številka revije »Srečanja«, ki prinaša med drugim pogovor z dvema duhovnikoma iz Beneške Slovenije, članek Silva Devetaka »Ustavni položaj Slovenije v odnosih s tujino«, intervju s poslancem Marjanom Tavčarjem o znani »aferi 25 poslancev« (sam je eden od njih), članek Marka Waltritscha o poslancu Lori-su Fortunu, razgovor z Josipom Vidmarjem o Ivanu Preglju in še marsikaj zanimivega.
Jesen na Krasu
Reja perutnine za začetnike
Sodobno kmetijstvo
Vedno znova se pojavlja vprašanje, ali je reja perutnine že donosna, takorekoč še vedno zlata jama kmetijske dejavnosti. Pred nekaj leti bi odgovor bil zelo enostaven, seveda pozitiven, ker je povpraševanje po perutnini in jajcih bilo zelo močno. Kljub nenehno rastočemu povpraševanju po perutnini pa je prišlo do precej hitre zadušitve tržišča in to skoraj povsod v Evropi. Zdaj je položaj, v katerem so se znašli rejci, k sreči dovolj jasen, vendar stoji vsak rejec pred neodložljivo izfbiro: ali opustiti negospodarno proizvodnjo, ki krije ponekod komaj stroške krme ali pa jo povečati do obsega, pri katerem se da lažje doseči rentabilnost, ki o-mogoča racionalno opremo farme, sodobno mehanizacijo in ki zagotavlja ustrezno produktivnost dela. V tem smislu je odgovor popolnoma odveč. Kvečjemu bi dodali še to, da bi za uspešno gospodarjenje ne zadostovala skrb za racionalno opremo in mehanizacijo, ampak da ni več moč misliti na sodobno rejo perutnine brez nenehnega izobraževanja. Dober rejec pa mora biti tudi sposoben oceniti zdravstveno stanje perutnine. Tisti, ki misli, da bo reševal tovrstne probleme reje s pomočjo živinozdravnika, dela v bistvu račune brez krč|marja. Pri minimalnih dohodkih je donosna samo reja določenega obsega; vsak večji spodrsljaj utegne biti zato usoden. Za okrepitev napisanega bomo prikazali stanje v Zvezni republiki Nemčiji. Zadevni podatki so več kot zgovorni.
Reja piščancev
Lani so v okviru Evropske gospodarske skupnosti zredili približno 920 milijonov piščancev ali kar 14 odstotkov več kot leto prej. Naj večji skok v proizvodnji so zabeležili v ZRN, kjer so priredili 146 milijonov piščancev, kar je dobro četrtino več kot leto prej. V ZRN prirede sedaj skoraj dvakrat več perutninskega mesa kot teletine. V prireji zavzema Holandska drugo mesto, kjer so lani zvečali proizvodnjo za 20 odstotkov. Druge dežele So zvečale prirejo precej manj. Največji porabnik perutnine je ZRN, kjer so povečali porabo za 13 odstotkov.
Ker se je na zahodnonemškem trgu zvečala tudi ponudba perutnine iz dežel Bene-luxa, predvsem iz Holandske, se je zaradi velike ponudbe na trgu znižala cena. Tudi v prihodnje se zaradi predvidenega povečanja prireje obeta znižanje cene.
Dandanes je v ZRN za 80 odst. vseh piščancev za pitanje v čredah z več kot 10.000 pijancev. Te štiri petine piščancev redi samo 622 rejcev. Med njimi je le 128 takih, ki imajo farme z več kot 25.000 piščanci. Koncentracija prireje ima že velik obseg in se še nadaljuje.
Pridobivanje jajc
Tudi pridobivanje jajc se nahaja v podobnem težavnejm položaju kot prireja piščancev. Težave pa so bile lani še večje/ Proizvodnja se je povečala, povečal se je tudi uvoz iz dežel Beneluxa. Zvečala se je tudi poraba in sicer za 280 jajc na prebivalca, kar je 13 do 14 odst. jajc več kot leto prej. Vendar naraščanje zaostaja za povečanjem ponudbe in cene jajc so bile lani precej nižje kot leto prej. Položaj se je nekoliko popravil šele proti koncu leta. Zato se je zmanjšalo vseljevanje jarčic v celem letu.
Vpliv trga na strukturo pridelovanja
Položaj na trgu pa še bolj vpliva na spremembe v strukturi pridelovanja. Od decembra 1967. leta do decembra 1969 se je zmanjšalo število rejcev kokoši za 320.000 ali za 18,4 odst. in jih je bilo 'še 1.42 milijona. V glavnem so opuščali rejo tisti, ki so imeli manj kot 1000 kokoši. Rejo so opuščali tudi rejci s 1000 do 3000 kokoši. Takih je bilo
TEDENSKI PREGLED
ODBOJKA - Moška B liga
VBC OLIMPIA - BOR 3:2 (9:15, 15:6, 15:11, 11:15, 16:14)
V Vercelliju so plavi ponovno doživeli poraz. To je morda najslabši rezultat letošnjega prvenstva,, saj so Tržačani izgubili proti povprečni še-sterki, ki zdaleč ne more konkurirati s tehniko Borovcev. Po zelo utrudljivi vožnji so naši fantje stopili na igrišče brez treh igralcev: Plesničarja, Fučke in Germanija, ki niso mogli na pot. To je seveda zelo vplivalo na igro slovenskih predstavnikov, za nameček pa moramo še omeniti, da se je kapetan S. Veljak ves čas počutil zelo slabo in da je moral prav v zadnjem setu pri stanju 14:14 dokončno zapustiti igrišče. Domačini so svoje tehnične pomanjkljivosti skušali nadoknaditi z izredno požrtvovalnostjo. Poleg tega so se lahko posluževali menjav, medtem ko so bili naši prisiljeni igrati z nepreizkušeno postavo. Od celotne tekme je vsekakor omembe vreden tretji set, v katerem so si plavi zapravili izredno priložnost, da bi si ga osvojili. Vodili so namreč že z 10:4, ko so začeli domačini z ostrim protinapadom in po 45 minutah igre so končno dobili niz. Zadnji del Igre pa je pripadel Olimpiji predvsem zaradi utrujenosti Borovcev in zaradi že omenjene slabosti Veljaka.
V prihodnjem kolu se bodo plavi srečali s še neporaženo ekipo CUS iz Turina, tako da bomo lahko v soboto v ul. della Valle spet gledali vrhunsko odbojko.
Moška C liga
DLF MESTRE - KRAS 3:1 (2:15, 15:9, 15:11, 15:3)
Proti bivši Fiammi, ki se je sedaj prekrstila v DLF Mestre, so Kraševci nepričakovano zgubili. Poleg tega, da vsi Zgoničani ne hodijo redno na treninge, jih je pokopalo tudi dejstvo, da so odšli na pot pregotovi zmage. Res so rdeči dobili brez težav prvi set, to pa jim je bolj škodilo kot koristilo, saj se od takrat niso mogli več zbrati in zaigrati na dostojni ravni. Slaba igra naših predstav, nikov se je stopnjevala in dosegla v zadnjem setu pravi višek, ko so morali kloniti domačinom s 15:3, kar ne dopušča nikakega opravičila.
Ob koncu je treba še omeniti zelo »športno« publiko, ki Je ves čas pozdravljala Tržačane z raznimi slogani kot »Viva 1’Italia«, »Tomate da Tito« itd. Zgleda, da je šovinistični duh še živ tudi v Športu, čeprav je minilo že skoraj trideset let po padcu fadizma!
Zenska B liga
BOR - SOKOL 3:1 (15:9, 15:10, 14:18, 15:3)
Dekleta iz nabrežinske občine so zaključila prvi cikel nemogočih tekem, saj so se v prvih treh kolih srečala z najmočnejšimi ekipami svoje skupine In po predvidevanjih niso osvojila niti točke. V nedeljo pa so v drugem slovenskem derbiju zaigrala zadovoljivo in predvsem umirjeno. Na drugi strani mreže je igral Bor, ki je dokazal, da tudi
približno 300. Medtem ko je bilo leta 1967 35 odst. kokoši v jatah pod 50 kokoši, jih je bilo samo dve leti pozneje 28 odst. 72 vseh rejcev je imelo manj kot 20 kokoši. Ti so imeli 15 odst. vseh kokoši. Ijmeli so jih v glavnem za samopreskrbo. Najbolj se je zmanjšala reja pri rejcih, ki so imeli 50 -1000 kokoši. Le ti nimajo kokoši samo zase. Za te velikosti pa je težko dobiti ustrezno mehanizacijo, ki je povrh pri takšnem obsegu tudi precej draga. V tern primem se morajo rejci odločati: ali povečati ali opustiti rejo. Rejo so povečali samo rejci z več kot 3000 kokošmi. Razvoj gre očitno v to smer.
DOMAČEGA ŠPORTA
v odsotnosti trenerja lahko meri zelo visoko. Za-vadlalova in tovarišice so zaigrale res dobro in tekma je bila vseskozi dopadljiva, če seveda izvzamemo zadnji niz, ki se je zaključil v par minutah, saj ni Sokol nudil nikakega odpora več. Pri Sokolu je v tej tekmi opravila svoj krstni nastop v B ligi obetajoča Banova, ki je zlasti v prvem setu presenetljivo dobro opravila svojo nalogo. Ostale igralke so na obeh straneh mreže zaigrale solidno, razen da so grešile preveč servisov in prestrezanje bi lahko bilo boljše.
OMA - BREG 3:1 (15:10, 15:8, 9:15, 15:10)
Proti vsakemu pričakovanju so izkušene Bre-žanke položile orožje pred OMA, ki je v nedeljo zaigrala brez kompleksov. Dolinčanke pa so nasprotnice verjetno podcenjevale in si tako zapravile zmago. Ta poraz resno kompromitira nadaljne upe na osvojitev prvega mesta. V nedeljo nas je presenetila pomlajena ekipa OMA, ki je letos tik pred prvenstvom zgubila dve najboljši igralki, a kljub temu igra zelo samozavestno in, kot kaže, sploh ne misli na izpad. Prva dva seta sta bila prava zbirka napak Brežank, ki so se v tretjem prebudile in z lahkoto opravile z nasprotnicami. Kazalo je že, da bodo lahko plave obrnile izid sebi v korist; že takoj ob začetku zadnjega niza pa smo spoznali, da je bil osvojeni niz le izjema v grdi nedeljski igri.
KOŠARKA - Moška D liga
BOR - TREVISO 47:60 (21:30)
Kot smo morali pretekli teden pohvaliti Lakoviča in tovariše, tako moramo tokrat beležiti, da so nas naši fantje popolnoma razočarali. Proti sicer solidni, a »nizki« ekipi Borovci sploh niso lovili odbitih žog. Tu se je zlasti poznala odsotnost Sirka, ki je bil za to pravi mojster. Lakovič (edini, ki se je dvignil iz splošne sivine) se je zaman trudil, da bi koordiniral igro, ni in ni šlo. Tržačani so po težko realiziranih koših po neumnosti zgubljali žoge in dovoljevali nasprotniku, da je s točnimi meti nizal koš za košem. Vsekakor je tudi nedeljska tekma dokazala, da je to prvenstvo izredno izenačeno in da so si ekipe povsem enakovredne, zato je in bo borba za vsako točko vedno trša.
NAMIZNI TENIS . Moška B liga
SOKOL - TT BOLZANO 5:1
V	nedeljo je prvič stopil za zeleno mizo v B ligi mladi Radovič, ki bi si moral nabirati le izkušenj. Vse prisotne in zlasti trenerja pa je presenetil s solidno igro in z zmago nad boljšim Fardinom, katerega je odpravil z 2:0. Drugo tekmo proti De Gasperiju pa je izgubil zelo častno, saj je osvojil 22 in 13 točk. Bole in Košuta sta opravila zgolj formalnost in prinesla Nabrežincem vsak po dve točki. Sokolovce čaka le še gostovanje in dve domači tekmi proti povprečnim ekipam in tako se jim vsak dan bolj odpirajo vrata za najvišjo državno ligo.	hetna
Piše B. T. riše M. B.
S POLNO PARO
jna morje
ca
»o
-giiiž
S > p- § S
$ e ^3 *- o '3 ° ^ ‘N ^
75 N O) .PH
113*82
•s 13" Bo
n ibd 0 o x
^gSli
® °	cd
a x n -2
.& _d 3 ^
glp
“ 53 § is
V- O)
> o.s •£ .2
: © c3 2
5 C
3	^	>
'”® • .
6 Nl c
£.S.~ '3
^ c V, 2"
?si-s
I -S ® | a s “a
2 -® !3 .2.6 s
a ■“ -S ^ «ai!
>hS-oj C
3 N ^ O) <D . £
“
3 3.«
05 q &
-t_3 TO
a3 « O H ^
ca C H «, g • S -B ^ -S -a
3~§ - 8 e C3 ,r*
%tx
> x'£ o 2 .H
*N o
ca 5
■£3 »OT <D
\W > *
^ ca
&a
O.£.
I g
a> 43 -O 3 _ aS O «
« d & 0 S ^ <D o ,Q '> >
° 2 M
"1 g g S
§ s ^
hJ •■h v)
° S > S
O M TJ > § -