45
Naši dopisi.
Iz Rusije 27. jan. —77. — Preteklo leto sem večkrat končal dopis z vremenom. Ker je pa res, da „va-riatio delectat" naj danes začnem z vremenom. Snega imamo toliko , da ga jaz v Rusiji toliko ne pomnim. Mraza (po tukajšnji navadi) to zimo še nismo imeli hudega; le nekaj malo dni decembra je padel toplomer po R. do 17 stopinj pod ničlo; večidel pa le od 3 do 8 stopinj. Ko se je prvi sneg pokazal, so poljedelci v več krajih na njivah odrezavali vaze posevov ter jih tajali v hišah, prepričati se, koliko je mraz poškodoval ozimino. Pravijo, da ozimina po mrazu ni po vse vničena, le več ali manj poškodovana je. Ako bo spomlad ugodna, upati je tedaj, če ne dobre, pa vsaj srednje letine.
Osma na pašo slavijo kot ,,velikega" polkovodnika. Ako prašate, zakaj?  vam odgovarjajo: zato, ker se je
držal v Plevni, odbivši tri napade, 5 mesecev! — V prvem trenutku radosti nad zmago so mu naše vojno oblasti skazovale največo čast. To je prav naravno, posebno tudi, ako se pomisli, da zmaga je tem sijaj -niša, ako zmagaš hrabrega protivnika. Turkofili pa in nemišlječi neturkofili merijo le čas, kako dolgo se je branil, in preštevajo število , koliko žrtev je Chmanova hrabrost požrla. Ako pa vse delo dobro in podrobno pregledamo, se pokaže, da Osman ni bil velik, ampak le majhen polkovodnik. Poglejmo le nekatere okoliščine. Spomladni Turški glavni poveljnik Ker i m je imel prav zviti plan, katerega mu je narisal, kakor pravijo, Ma-gjar Klapka. On je mislil Ruse pustiti v Balkanske gore, potem pa, ko bi S u le j m an jih pobijal v čelo na Sipki, planiti na nje za hrbtom iz Razgrada in Vidina, tako, da bi jim celo odstop k Donavi bil odrezan. Pa kaj se zgodi? Ker i m in Klapka sta načrt boja delala, Bog s pomočjo „velikega" Osmana pa ga je naredil. Osman ni mogel dočakati, da bi naši zabredli v Klapkovo mrežo, ampak je, ko so se oni še čez Donavo motali, že hitel s svojimi 40.000 mož iz Vidina v Plev no, ter je spešil riti, kakor krt, jame v jilove griče, katerih nikakoršna topova krogla ne predira. Naš nemški general Silder-Suldner (nomen-omen) je napadel Osinanove v okope s krdelom 7000 mož. In čujte! ko bi bila Silder-Suldnerjeva peščica junakov pregnala štiridesettisočno Osmanovo armado iz jam in okopov na gričih, tedaj jO s man bi ne bil ostal „velik" polkovodnik. Ko je Silder-Suldner izgubil v brezprimerno junaškem boji skoraj polovico malega krdela, je s 4000 mož, ki so ostali živi, stopil na bližnje griče, a ;,veliki" Osman se ni upal spustiti za utrujenimi ostanki našega krdela, katere bil bi s svojo ogromno armado lahko pozobal, ampak strahopezljivo hitel je zarivati se še bolj globoko v jeme na gričih. To je bilo 20. julija. Sledeči poldrugi teden je on potegnil k sebi iz Sofije, Niša, Vrače in drugih mest še 20.000 mož. On je tedaj imel na gričih za okopi 60.000 mož. To Osmanovo armado je 30. julija prijel general Kri-dener z 28.000 mož. Da zmagati pri tacih okoliščinah ni mogoče, to bil bi razumel tudi Kridener, ko bi bil vedel, da Osmanova armada je več kot dvakrat veča memo njegove. Vendar tudi tako, kdo je ostal junak? Kridener je izgubil nekoliko tisoč mož, med njimi več viših oficirjev, ter je odstopil, ko se je prepričal, da njemu, ako hoče vspešno se pomeriti s sovražnikom, je treba armade vsaj trikrat veče. Osman se je spustil za njim, ali pobit je moral sramotno bežati v jame na griče. Osman je vendar ostal „velik" polkovodnik, zakaj jame na gričih je obdržal, turkofili so mu slavo peli, pri tem pa trobili na vse trobente, da Rusija nima armade več. Kak kralj Friderik Veliki bil bi velel Osmana vstreiiti za tak „veiik" polkovoški talent, posebno ko bil bi videl, da Osman čaka v svojih krtovih jamah ali smrti od glada ali pa sramotnega plenjenja, čeravno bil bi lahko po tej bitvi mirno odstopil in v Balkanih izril drugo Turkom bolj varno Plevno« Temu Osmanovemu sramotnemu čepenju za ilovimi okopi mi lahko protistavimo celo vrsto neslišano hrabrih bitev in sijajnih zmag. Kolikokrat so naši junaki na Lomu pod načelstvom cesarjeviča z manjimi silami pretepli dvakrat in trikrat veče Turške trume! Znano je, da na Sipki 7000 naših junakov se je poldrugi teden z vspehom bilo s sedemtisočno armado Sulejmana ter prisililo ga ustaviti buj, ko je zgubil 25.000 mož. Sred silne zime o Božiči so naše armade prekoračile brez-potne Balkanske gore, tako, da vsesvetovna zgodovina nima enacega primera. V 6 dnevih je general Gurko, razpodivši Sofijsko Turško armado, pregaeil po snegu s svojim odredom 25 milj ter pod Filipopoljem v prah
46
razbil dvakrat večo Sulejmanovo armado, vzemši mu 110 topov. Nedostopno Sipko je general Ra dečki vzel v dveh dneh s celo Turško armado in vsemi topovi. Taki generali, kakor Gurko, Radecki, Sko-beljev in cela vrsta drugih, ki jih je rodila Rusko-slavjanska mati, so resnično veliki polkovodje, dostojni izpolnitelji genijalnih planov velikega kneza Nikolaja. Osman se je pokazal mojstra samo v umenji riti jame in nasipati okope; boriti se v odkritem polji ali pa z manevri on tako malo zna in se tako malo upa, kakor vBi drugi Turški krti. Kar Turki vrh tega dobro znajo, to je ropanje in klanje brezorožnih in pa tajenje prestopkov. V tem se je Osinan tudi pokazal „velikega". Preiskavanje njegovih prestopkov se je končalo. On je trdil, da njegovi vojaki naših in Rumunskih vjetih niso ropali in klali, ampak to, da so delali samo bašibuzuki, katere je on pregnal iz Plevne, ko je slišal o njihovih hudobijah. Tako se je on izgovarjal, prav kakor Te-liški Gakki, ali opral se ni; kazni sicer ni propadel, vendar spoštovanje je vse zgubil. Namesto «"000 rubljev penzije, kolikor so mu bili iz začetka odločili, bo sprejemal 2000 na leto in namesto v Kijev odpravili so ga sedet v Harkov.
Iz Londona smo včeraj prejeli telegram, da vojni minister Nortkot je v parlamentu naznanil, da bo v pondeljek tirjal od zastopnikov Angleškega naroda do-poljnitelnega kredita za voj ne potrebe. Ta „straŠna" novica izbuja tukaj le smeh , tim bolj , ker telegram danes pribavlja, da opozicija Njenega veličanstva kraljice-cesarice je v svojem klubu ukrenila, ne delati opozicije tej tirjatvi, ako bo tirjaio kredita celo mini-sterstvo in ne z besedami „vojnega kredita", ampak z besedami: „za priprave, kakoršnih tirja današnje polo-ženje". Kakošen razloček je med temi besedami, to mtrejo vedeti le Angleški liberalni modrijani. Mi smo večkrat že omenili, da med Gladstonom in Bekons-fildom ni druzega razločka, kakor ta, da eden je liberalno navihan, drugi konservativno prekuhan. Anglija ali samo neumno straši, kakor da bi se je res kdo bal, ali pa, Če se bo res česa lotila, bo svojo predrznost drago plačala, zakaj kakor Evropska politika zdaj kaže, zaveznika ona razen Turka in Magjara ne bo imela nobenega, protivnika pa razen Rusije in vsega slavjan-stva, bo morda našla še koga. Podpirati barbarsko tiranijo in krvoločno surovost in krivico, to ne more brez kazni ostati, posebno zdaj ne, ko je ves omikan svet že spregledal Angleško farizejsko hinavstvo, kričeče po miru, ker želi vojske in usteka se o svobodi, med tem ko kuje vedno nove okove svojim in Turškim sužnjim.
V (iorici, 3. febr. — Prav malo prostora potrebujem danes; z novicami smo siromaki. — Pisal sem pred meseci, da se je nova cerkev v Fiumiželu (v naših Lahih) , ki so jo bili ravno spravili pod streho, ponoči podrla. Zdaj je cesar za-njo podaril 500 gold. — Za-atran „rdeče vročice" v zavodu šolskih sester se je vnela huda polemika med ,,organom našega muni-cipija" — kakor mu pravijo — namreč „Isonzo-m" in „Eco"-m. Rešil je pravdo, kar se tiče bistva tega prepira, — ali je namreč deklica Z. za srčno vodenico, ali pa za rdečo vročico umrla, — sam ranjke deklice oče, grof Z. On pritrjuje zdravniku P., kateri je izrekel, da je bolezen bila srčna vodenica. Jutre se šola v omenjenem zavodu odpre tudi vnanjim učenkam. S tem bo menda pravda končana. — Znano je, da je kmetiške šole profesor-voditelj, deželni poslanec g. Fr. Povše imel od ministerstva nalog, ogledati po raznih deželah govejo živino. Obhodil je lani Istro. Te dni je prejel od ministerstva zahvalno pismo za vspešni   svoj trud.   —   Tukajšnje   (italijansko) filhar-
monično dramatično društvo je napravilo sinoči v gledišči dobrotno zabavo, katere čisti donesek je namenjen ubožnemu zalogu domačih vseucilišč-nikov v Gradcu in na Dunaj i. Da le ni bil čisti dohodek   preveč — čist!
Z Bleda na Gorenskem 1. sveč. = Prav iz srca mi
je pisano, kar sem bral unidan iz Otoka v „Kamtner Volksst." o tem, da je vodstvo Rudolfove železnice preteklo leto odstranilo vozove 4. razreda. Boje so si gospodje te železnice tako le mislili: „če ne bo vozov 4. vrste, se bodo pa ljudje vsedii v vozove 3. vrste, in to bo na dobiček železniški kaši". Al gospodje so, kakor po Gorenščem pravimo, ,,rajtengo delali brez birta," Kakor slišimo, že to tudi sami čutijo. Kdo neki se navadno vozi v 4. vrsti? Večidel kmečki ljudje blizo mest in tacih krajev, kjer so sejmi. Taki kraji so na Rudolfovi železnici Ljubljana, Kranj, Belak, St. Vid in še drugi. Kmečki človek pa bodi si Korošec ali Kranjec si misli: namesti 30 kraje, da bi moral plačati 50 kraje, grem pa raji peš, ali pa se jih kakih 5 ali 6 pogovori, pa vzeoo6 kola in se peljejo na sejm. Kdo pri tem ima škodo? Železnica ali prav za prav država, ker ona železnici obresti plačuje. Kmetje pravijo: če železniški gospodje šparati hočejo, naj raji, vsaj pozimi, odstranijo vozove 1. vrste, ker pozimi se velika gospoda ne vozi po svetu, in se zato v vozovih 1. vrste ne vidijo drugi , kakor nadzorniki železnic in pa njeni uradniki, ki nič ne plačajo. Da se zdaj, ko na tej železnici ni v6z 4. razreda, veliko manj ljudi vozi, to skušnjo imajo že gospodje, in to jim prav očitno kaže, da so se prenaglili na lastno škodo, ko so nam vzeli vozove 4. razreda.
v
Iz Vinji vrha. (Županstva volitev) se je za našo občino izvršila 20. dne januarija tako-le: Za župana je bil izvoljen Janez Klemenčič, posestnik iz Stranske vasi, za svetovalca pa Lorenc Skala, posestnik v Vinji vasi, in Martin Simon ič, posestnik v Bratovcu*
lz Ljubljane. — Izid volitev v kupčijsko in obrtnijsko zbornico je zdaj znan. V obrtnij-skem oddelku so naši narodni kandidatje zmagali velikansko; dobili so namreč: Pakič 1742, Perme 1739 in Horak 1738 glasov (nasprotni: Toman , Do-berlet in Rudholzer so jo prinesti le na 900 glasov). V kupčij skem oddelku pa so zmagali nasprotni kandidatje: Kordin s 157, Schrever s 156, Lasnik s 155, Zenari s 153, Dolenc s 153 glasovi (naši: Fabijan Petričič , Sovan , Hren in Sajevic so dobili po 116 do 120 glasov). Kar smo zadnjič poročali o agitacijah naše birokracije po deželi, ki je jako marljivo pošiljala, nemčurske kandidate po mestih, trgih in selih, to so nam potrdila tudi poznejša poročila. Po sili se je tedaj tudi letos hotel zbornici kupčijski po vse zopet tisti pečat na obraz pritisniti, ki ga je dobila leta 1875! Kupčijska in obrtnijska zbornica se vzdržuje zgolj po žuljih (davkih) trgovcev in obrtnikov, naj se tedaj uradniki ne mešajo v volitve, ampak pustijo agitacijo možem narodne in nemčurske stranke, da ti dve med-sebno greste v volilni boj. Glede na iznova pri teh volitvah pridobljeno skušnjo nastane zdaj res važno vprašanje: ali naj gredo naši trije izvoljeni gospodje v 1875letno zbornico ali ne?
— (Iz seje deželnega odbora 4. februarija.) Na znanje se je vzel dopis c. kr. finančne direkcije, da je ces. kralj, finančno ministerstvo izjemno dovolilo, da se sme nogradom leta 1876. po slani poškodovanim zemljiškega (gruatnega) davka na Kranjskem odpisati 26.060 gold. 6872 kr., in sicer nogradom davkovskega okraja Krškega 3732 gld. 31V^ kr., — Kostanjeviškega 2687 gld. 66!/4 kr., — Mokro-noškega 3084 gld. 43 kr., - Rateškega 1983 gld.
47
39*12 kr., — Žuženberškega 652 gld. 2ol/(1 kr., — Novomeškega 9188 gld. 16 kr., — Trebanskega 601 gold. 45 kr., — Metliškega 2071 gld. 26x/a kr. — in Črnomaljskega 2059 gold. 74 kr. — Predlogom dotičnih krajmh in okrajnih šolskih svetov , da se Amaliji K Jančarje vi podeli definitivna učiteljska služba na dekliški No v o m eš ki Jjudski šoli, — Janezu Rihtaršiču, zdaj učitelju na Črnučah, pa služba v Dobrničah in Nikolaju Stanoniku, zdaj učitelju v Starem trgu, služba v Smartnu pri Kranji, je deželni odbor pritrdil. — Deželni odbor je privolil, da se vdovi nekega ljudskega učitelja da 30 forintov podpore iz normalno-šolskega zaklada. — Na dotični dopis deželne vlade se je sklenilo v tem smislu odgovoriti, da bi se od plač učiteljev ljudskih šol ne zahtevalo plačevanje priklad za deželni in zemljišno odvezni zaklad. Dvema občioaoaa se je dovolilo pobaranje občinskih priklad, eni občini pa poberanje občinskih taks.
— Mestnim odbornikom: gosp. Fr. Potočniku, gosp. J. Horaku in gosp. V. Petričiču je c. k. deželno predsedstvo dovolilo, da smejo vsled poziva centralnega ko-miteta ,,rdečega srbskega križa" nabirati milodare na pomoč ranjenim bor.teljem vsacega naroda v Rusko-turški vojski, al nabrane doneske mora razglašati v „Laib. Zeit." in pa deželni vladi vsak čas pogled dovoliti v to, kako se obračajo doneski.
—    (Porotne sodniške obravnave v Ljubljani) se začno 11. dne svečana pri c. k. deželni sodniji v Ljubljani, Za porotnike v to prvo letošnje sodišče so izžrebani sledeči gospodje: Pranjo Bernot, krojaški mojster v Ljubljani, Janez Borštnik, posestnik v Doljeh, Matej Breme, tesarski mojster v Ljubljani, Josip Brus, trgovec v Logatcu, Franjo Burgar, posestnik v Postojni, Pavel Cencelj, posestnik v Podmiiji, Avgust Deisinger, pivar v Skofji Loki, Aleks. Dreo, kupčijske zbornice predsednik v Ljubljani, Franjo Golč, Čevljarski mojster v Ljubljani, Matija Hafner, posestnik v Dorfarjih, Ant. Jerančič, tesarski mojster v Ljubljani, Anton Kandusso, trgovec v Logatcu , Edvard Kotek, urar v Ljubljani, Makso Krenner, kupčijski voditelj Kranjskega stavbenega društva v Ljubljani, Josip Krenner, posestnik v Kranji, grof Karol Lanthieri, grajščak v Vipavi, Peter Lenasi, trgovec na Vrhniki, Ivan Leveč, posestnik v Mengšu, Janez Mali, trgovec v Tržiču, Janez Matjan, mizar v Ljubljani, Ferd. Maček, trgovec v Ljubljani, Rudolf Milic, tiskar v Ljubljani, Franjo Orešek, trgovec v Ljubljani, vitez Lambert Panc, fužinski vodja na Savi, Martin Petrič, posestnik v Cevcah, Franjo Prokl, krznar v Ljubljani, Josip Kebič , posestnik na Brdu, Anton Stare, grajščak v Mengšu, Ernest Stockl, trgovec v Ljubljani, Franjo Štrukelj, mesar v Ljubljani, Henrik Schwingshaki, kotlarski mojster v Ljubljani, Iv. Vilhar, poseBtoik v Ljubljani, Edvard Winter, sladčicar v Ljubljani, Fr. Wurner, hišnik v Ljubljani, Lorenc Zdešar, trgovec v Ljubljani. Namestniki imenovanih porotnikov pa so gospodje: Janez Berzin, pek, Janez Frisch, hišnik, Karol Hinterlechner, čevljarski mojster, Janez Jakopič, hišnik, Jurij Janko, hišnik, Jakob Novak, hišnik, Jernej Podgoršek, hišnik, Janez Podkrajšek, hišnik in Franjo Sark, krojaški mojster — vsi iz Ljubljane.
—   Dobro ime, ki ga ima čitalnična svečanost Vodniku na čast, potrdilo se je zopet letos v 1. in 2. razdelku njenem. Da v razdelku besednem na prvo mesto stavimo govor gospe Franje Ravniharjeve, ni galantarija do krasnega spola, ampak zasluga govornice , ki je po g. Josipu Cimpermanu lepo sestavljeni govor Vodniku na slavo tako lepo govorila, da je jej h koncu donel zasluženi viharni aplavs. Prvikrat nastopivši javni oder sme o sebi reči: „veni, vidi, vici".
Čitalnica se mora zdaj ponašati, da ima dve odlični moči na deklamatorienem polji: gospodičino Kogel-novo in gosp6 Ravni h a rj e v o. — Kakor zmirom je tudi ta večer naš pevski zbor poveličai ,,besedo". Kfi-žovskega „Utonjena", sicer že večkrat slišano, a vedno lepo kompozicijo, _je pel precizno in popolnem v duhu skladateljevem. Ssstospev iz opere ,,car in tesar" je jako lepo izvršila odlična sestorica pevskega našega zbora, med katero pa se je se posebno odlikoval gosp. Meden, čegar tenor s« je ta večer prekrasno glasil. Eksaktno in ognjevito je pevski zbor konečno izvršil s spremljevanjem vojaškega orkestra veliki zbor Win-terjev „Jadransko morje". Tako je bil pod spretnim vodstvom gosp. V. Valente in sodelovanjem priljubljene vojaške godbe prvi del Vodnikove besede pri kraji, po katerem je nastopil drugi prizor: muzi Terp-sihori, ki je 32 parov v živahni ples združila, med katerim se je odlikoval narodni „koio" in izvrstno aranžirani kotiljon, ki je gledalce za četrt ure prestavil na Rusko turško bojišče pred Plevno, kjer so Rusi (v čitalnici ta večer gospodje) od Turkov v trdnjavi Plevni zaplenjene (gospe in gogospodičine) rešili. Res mikavno je bilo gledati to in druge evolucije kotiljo-nove, katerih iznajdba je zasluga gosp. Juvančiča, ki se po pravici sme imenovati pleaovodja ,,par excel-lence". Oče Vodnik pa je od strani radosten gledal, kako se vsako leto vresničuje tudi v čitalnici naši pesem njegovega „zadovoljnega Kranjca": „Rad plešem okrogle" itd.
—   (Konfiskacije) slovenskih časnikov so se zopet začele. „Slovenec" je zapadel v kratkem dvakrat policiji. Tako tudi ,,Slov. Nar." Menda zopet poročila o početji naših nasprotnikov pri volitvah niso všeč naši — pravici.
—  (Služba hisnikarja in šolskega služabnika v tukajšnji veliki Šoli) se oddaja s prostim stanovanjem v hiši, 189 gold. letne plače, 47 gold. 25 kr. službovalne doklade, 52 gold. 50 kr. nagrade za kurjavo peči pozimi iz ces. blagajnice, 50 gold. pa iz deželne blagaj-nice. Prva tri leta je služba le začasna; po preteku teh let, če je hišnikar s pohvalo opravljal službo, dobi jo stanovitno. Prošojiki se morajo izpričati s šolskimi spričali in znanjem slovenskega in nemškega jezika, in doložiti tudi še druga spričala, kaj so zdaj in v kateri morebiti javni službi. Do 25. marca se imajo prošnje izročiti c. k. deželnemu šolskemu svetu v Ljubljani.
—  (Občni zbor Matice slov.) je danes teden. Program obravnav je naznanjen v zadnjem našem listu.
—  („Brencelj") je zopet pri brenčal — že tretjič letos. Odlikuje se 3. številka, kakor prejšnje, po primernih podobah in izvirno šaljivi ter zbadljivi besedi. Ni nam ga treba priporočati, ker bo rad po njem segel vsak, kdor ga zagleda.
—  (Poberki iz časnikov.) V „Laib. Zeitg." se je oglasil vitez F ranzl Vest e neck s pozivom na velike posestnike, naj 8. dne t. m. namesti umrlega državnega poslanca grofa Hiacinta Thurna volijo grofa Gustava Thurna, a ne njega, ki ga „Neue fr. Presse" priporoča. Da se vitez Franzl Vesteneck velikodušno brani kandidature državnega poslanca, diši preo-čitno po ,,kislem grozdji" v znani fabuli, vrh tega pa zopet njegov poziv kaže, da pri vseh volitvah, naj si bodo krajne šolske ali velike državne, hoče g. Franzl zvonec nositi. — V podlistku 27. lista ,,Slov. Nar." je natisnen Članek, ki preočitno kaže, da žalibog tudi na Slovenskem nismo brez onega židovskega Časništva, ki ga Nemci „Skandalpres3e" imenujejo. V navedenem podlistku se bere, da „Koseski nij pesnik, nikoli pesnik nij bil, — da ne piše ne slovanski ne slovenski  itd."    Ta pamflet je  popolnem podoben  onemu
48
iz leta 1836., v katerem je Fr. Brucke v nekem nemškem „Mu8enalmanachu" pisaril, da Gothenezna nemški („dass Gothe kein deutsch verstehe") , ter to iz odlomkov Gotheovih poezij dokazati se napenjal. Kakor se je takrat temu parufletu nasproti reklo, „dass rohe Naturen auch die Wissenschaft nicht veredele", tako velj& od objave v „Narodu", da druzega ni, nego izraz strastne surovosti, po kateri nekateri hočejo kazati „slovensko inteligenco". Nedostojno bi bilo več govoriti o tem literarnem bašibožukizmu!
— {Imenik volilcev) v dopolnenje mestnega odbora za leto 1878. leži pri magistratu za splošni pregled. Vsak za volitev vpravičeni ima pravico, zoper ta imenik, ako meni , da je kdo , ki nima volilne pravice, vpisan, ali kdo, ki ima pravico, izpuščen ali ne v pravi volitni razred vvrsten, reklamirati. Ta reklamacija mora do 28. svečana t. i« magistratu ustmeno ali pismeno izročena biti.