Št. 24. V Gorioi, v pi-lek due 24. marca 190r>. Letnik VII. l/.hnja vs;i torek in nobotn ol> 11. mi pn'tlpolilin* /.a iiu'slo ler <>L it. iiri \n>f. z.'i ilt'zf'lo. Ako p;ule n;i la dnrva. prazriik i/.'uli' il;tti prt'j ob (J. /.vočit. Slant* pi) poSli prejeinan ali v (iorici n:i (Join poäiljun ct>lol»»tno 8 '\, polli'tno 4 K in «5»'trtli'lno 2 K. I'nxlajase v lioric.i v lo- b:ik:irii:in Schwarz v Šolskiii ulicali. J H I I«»is i t z v Nunskih ulicali in Lc- b a n n;i Vt'nlijt'vcm tekali.šču po H vin. &0RICA (V«fceruu izdanje.) Ureduištvo in upravniitvo xe n a I) aj ata v «N a r o d n i t i s k a r n i», ulica Vetturini li. št. 9. DopisH je nasloviti na iiredniätvo, oglast* in naročnino pa na upravnišLvo »Goriccc. Oglasi st> raöunijo po petit- vrslah in sicer ako se tiskajo 1-krat po 12 vin., 2-krat po 10 vin., 3-krat po 8 vin. Ako se veckrat tiskajo, raöu- nijo se po po(?odbi. Izdajatelj in odgovorni uretlnik Josip Maruäic. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič). Gospodarske zadeve. it. Zadružna enkteta. Glasilo „Zadružne zveze" v Ljub- Ijani z dne 10. t. in. prinaSa v članku, pisanem proti „Goriski zvezi" ludi la-le odstavka: „V deeembru 1903 vršila se je v Ljnbljani pod predsednižtvom islrskega prvoboritelja na narodno - gospodarskem polji g. dr. Malka Laginja — zadružna enketa; la enkota se je izrekla za zdru- ženje našega zadrnžnistva v veliko in mogočno zvezo, pri čemur ae pa naj pri- merno vpošteva avtonomija pojedinih slnvenskih pokrajin." „A že v okrožnici z dne 10. fe- bruvarja 1904 „Slovenskim posojilnicam in drugini zadrugam na Goriäkem" pi- aala je rGoriäka zveza" : „Na enketi za- dražnih zaBtopnikov, ki se je vržila v Ljubljani 11. decembra 1903, so se za- stopniki izvenkranjgkih zadrug soglasno izrekli za avtonomno snovanje zvez po deželah, pa za skupnost glede posveto- vanja, pouka, navodil, glasila in tiskovin." Na prvi pogled se dozdeva, da si la dva odstavka nasprotajeta. Če si jih pa natančneje ogledamo, se zmanjSa njih nasprotje, kajti prvi odstavek govori, kaj je enketa sklenila, drugi pn, za kaj so Be izrekli izvenkranjski zastop- n i k i, kar gotovo ni vso eno, ako po- mislirno, da onkelo so seslavljali 4 de- legati Kranjci in 4 Nekranjci. „Goriäki zvezi" so bili pri sestavi njenega oklica na razpolago zapiski moža, ki je enketi prisostvoval in to, kar se je godilo, sproti zHpisoval. Napadena zveza si äteje v dolznost objaviti one zapisko, da na njih podlagi čitatelji sodijo, ali jo bila opra- vičena sprejeti v svoj oklic zgore nave- deni stavek, in da jej ne obvisi madež, kuterega jej hoče omenjeno glaailo pri- lisniti. Zapiski — v kolikor zadevajo vpra- Sanje o eni zadružni zvezi ali več njih — se glasijo doslovno: „Izvoli se soglasno dr. Laginja predsednikom enkete. 2a zapisnikarju ie bil izbran Koiman. „Dr. Krek prosi za besedo. Ome- nja naSe donedynje zvezno delovanje na Slovenskcni, uvidi polrebo, da zjedinimo zadružnišivo v eno celoto in da odstra- nimo konkurenco med zvezami ter naj so poslavimo na strogo gospodarsko stali- šče. Priznava, da so navzoči pri enketi zaslopniki raznih gospodujočih strank, ali naj pastimo v sedanjem skupnem zborovanju politiko popolnoma izpred ol-'i) in naj skušHmo določiti točnega skupnega delovanja na zadružnem polju. »Njegova želja je, da hi dosegli en Organizern vseh zvez, t. j. imeli naj bi eno glavno zvezo, po pokrajinah pa pod- zveze. Plača revizorjem bi se podelila po dogovoru. S sodelovanjem vseh političnih zastopnikov bi dobila glavna zveza znatno podporo, da jo potem da podzvezam. „Uenarna oravnava naj bisevräila pri glavni zvezi. „Premron.....Ena edina zveza je prepričan, da se ne da tako hitro doseči. Bolje se ma zdijo pokra- jinske zveze, ki bi naj potem se strnile v en višji organizem. Vlada je takemn pokrajinskemu stremljenju naklonjena, kakor ve iz pozitivnega vira. Tudi glede denarne poravnave je proti temn, da bi se vršila direktno pri glavni zvezi. Vräi naj se proko pokrajinskih zvez, ako do- sežeino tako organizacijo. „Dr. Laginja.....Glavno vprašanje je, da bi se zastopniki vseh zvez izjavili, ali sevsinačelno zložimo in kako formo bi dali tej organizsciji. Govori kot zastopnik intrskega zadražništva, ki se ravno sedaj zbira okoli nove istrske zveze. Omenja, da so politične razmere posameznih dežel dragačne, zato da je potrebna ozka organizacija, ki bi doma delovala, obenem pa čutimo vsi potrebo za viSjo organizacijo. Neka vpraäanja so skupna, posebno denarna aravnava vseh krajev. Njegova ideja je : neodvisne, sa- mostalne zveze za vsako pokrajino in stik z osrednjo zvezo. Sicer nima še no- bena zveza revizijske pravice. „P o d g o r e c jo tadi nasproten eni edini zvezi, zato sormulira predlog, na katerega naj enketa določno odgovori: Ali smatramo za dobro, da ostanejo po- krajinske zveze, in naj se te potem spo- jijo v vižjo obliko? „Jo ä t opi8nje razvoj »Zveze slov. posojilnic", proti kateri ae je pozneje ustanovila na Kranjskem konkurenčna zveza. Naravno, da ne more zavreči ta „Zveza" vse svoje zgodovine dvajsetlet- nega delovanja. Da bi se pa akceptirala „Zadražna zveza" kot edina zveza, kakor želi dr. Krek, se mu zdi vspriöo dana- änjih slovenskih razmer nemogo^e. On se pridruži idoji avtonomnih pokrajinskih zvez. „Dr. Laginja konstatira, da ae ne more priti do nobenega zaključka, zakar je ravno to krivo, da smo priäli nepre- parirani k tako važni enketi. Ker je Že ura pozna, predlaga, naj se formnlirajo predlogi in denejo na glasovanje : „I. Današnja enketa izjavlja, da pri- poroča vsem slovenskim organizacijam eno enotno centralno organizacijo, za revizijo in regnliranje denarja. Predlog 8klicevateJJa dr Kreka. „Glasovanje: 4 za, 3 proti (KoroSko, Štajersko, Goriäko), 1 (Istra) pogojno. Zadnji glaa: Priznam potrebo jednotne, a obenem tadi potrebo avtonomne pro- vincijalne organizacije. Dr. Krek konstatira, da ima nje- gov predlog 4 za in 4 protiglasove, torej padel. Žal ma je, da se ni doseglo spo- razumljenje na danaänji enketi, apa na prihodnje enkete, ker dotlej si dolo- čimo načrte akapnega delovanja. „Jošt konstatira, da so zastopniki kranjske organizacije (4) glasovali za predlog, vsi drugi pa proti. Ne sme se pa vzeti v ozir število glasov, marveč dejstvo, da so glasovali z a Kranjci, proti pa Štajerska, Koroäka in Goriška, Istra sicer pogojno, v bistva pa proti. HI. Skupnost slovenskega zadružništva. Glasilo „Zadružne zveze" v Ljub- ljani povdarju v članku, ki je naperjea proti „Goriski zvezi", skupnoat zadruž- niätva na tak način, da se avtonomija posameznih kronovin ne sme alavljati pred njo. Taka skupnost, ki zapodtavlja avlonomijo ali koristi in razmere potta- meznih pokrajin, ni dobra in ni potrebna, kakor ni potrebna abaolutna skupnost gospodarskih ali političnih programov, ki se morajo ravnati po različnosli dežel in ljudstva. Na Kranjskem je prevladavalo nekdaj mnenje, da je dobro uatanavljati kon- sumna druätva. Na GoriSkem nismo po- znali te potrebe. Dr. Tuma se je pa prav te ideje poprijel, da je pridobil slovenske trge zase, rekoö, da goriSki in kranjski klerikalci z dahovniki na čelu so eno in isto, da imajo skapen program, da to, kar delajo na Kranjskem, bodo delali tadi na Goriäkem, da konsami bo po- gabni za narodno trgovstvo. In veroval je to celo pokojni Jonko. Ako bi se bilo konstatiralo o pravem času, da konsumi ?o le na Kranjskem koristni, bi ne bila mogoča dotična Tamova agitacija. Da je skupnoat zadrnžništva koristna in potrebna, posebno glede zakonodaje in v varovanje zadražnih koristi nasproti avtonomnim in drž. oblastim, to je res. Ali to ne izključuje koristi in potrebe po- krajinskih zver, ki so v prvi vrsti pokli- cane za specijelno in podrobno delo, za katero so mnogo bolj aposobne nego veliki organizmi. To priznava posredno tadi načelstvo „Zadružne zveze", katero odobruje in priporoča podzveze po raznih pokrajinah, ki naj delujejo v odvisnosti od velike zveze. Naj da tern podzvezam prosto gi- banje, da postanejo zveze, pa naj jih združi v osrednji ali vrhovni zvezi, in ima potrebno skupnost. Mi smo za pro- stost posameznih organizmov in za skupnost v višji organizaciji, kakor se ta nahaja tadi dragod. Čehi so gotovo razamni ijadje, pa imajo drugo zvezo za ČeŠko, drugo za Moravsko in drugo za Šlezijo (Üstfedni jednota česk^ch ho- PODL1STEK V znamenju mini. Povest. Spisal Janko li i a t i n a. (Dalje.) VIII. Zima je bila, cna listili hudih zim, ki so še sedaj v navadi na Gori. Nič boljše ni bilo takrat, kot je sedaj, siiega jc bilo cele kupe, kakor ga je navadno še vsako leto. Še jaz se spominjam, kako hudi mra- zovi in suegovi so bili pred nekaj leii pri nas. Dobro vem, kako smo odkopavali strica Janeza iz hiše, kojo mu je bilo zametlo do strehe. Ej, se ne pravi zastonj, da je pri nas zima celih 13 mesecev v letu. Še po letu ni iiikdar posebno toplo, toliko inanj pa pred tolikimi leti, v času, ko se je vršila naša povest, kajti takrat so bili gozdovi, ki so danes žalibog dokaj izsekani, še veliki in košati. Gospod Anton je sedel v svoji sobici, stara 'oučena peč v kotu je sicer razgrevala kolikor toliko stanovanje, a dosti le ni bilo. Zunaj je tulila burja, ^a je vse škripalo, veter se je zaganjal ob streho, da Se Je tougal° tramovje, in od stropa doli so visele hebele ledene sveče. Snega je bilo pred hišo, da se Jc kar tema delala, in če je hotel gospod Anton po- Sledati ven na prosto, je moral stopiti na klop ob °kiHi, da je videl čez zamet, ki mu ga je nanesla bl*rja po noči pred hišo. Ropot pred vratmi je opozoril gospoda, da je nekdo tukaj. Vstal je in šel gledat k okuu. Nekaj se je gibalo zunaj v sncgu, a razločiti ni mogel dolgo nič — šele čez nekaj časa je opazil tesno ob zidu kovača. — Bog in sveti križ, to je res zlata vreden človek, dejal je duhovnik sam se sabo in hitel odpirat. Velik kup snega se je zvalil skozi vrata, ko je vstopil kovač ves bel in omrznjen. — Dober dan vam daj Bog, gospod Lokar! — Pa hudo je zunaj, hudo. Komaj sem prišel do vas,' lopato sem del na ramo, ker sem vedel, da bo treba odkidati. Sedaj pa moram kar začeti. — Tu le sem prinesel še kos mesa, gotovo vam bo dobro došel. — Bog ti povrni kovač, Bog blagoslovi tebe in tvoj rod, dejal je svečenik, in solza mu je prilezla po lieu. Vrata so se zaprla, zunaj pa je kovač delal in kidal sneg izpred hiše. Kmalu se je kup znižal, svetloba je zopet prišla skozi mala okna. Ko je bilo vse končano, se je vrnil v hišo. Sedla sta z gospodom k peči, Franček je prinesel kupico vina in košček suhega krulia. -- Jernejček, vzemi, dejal je gospod. Malo je, a kar imam, ti rad dam. Storil si mi že več kot vsi drugi tu, pošteno si zaslužil ta požirek. — Ne, gospod, ne, branil se je kovač. — No, ne bodi. Nimam dosti, drugemu ga ne morem več dati, a tebi ga rad dam, ker si se pošteno trudil. —' Pregovoril je slednjič kovača in vsak pol sta izpila iz case. — Sedaj pa moram iti, čas bo, da pridem še pred mrakom dotnov. Volkov je sedaj vse polno in te dni je stric Gašpar jednega spihnil. — Pa Bog s teboj in on naj ti povrne vse, kar si se zame potrudil. — Z Bogom, dejal je kovač, vrgel lopato na ramo in korakal potem proti domu. Preko Hriba, kjer je danes vse golo, je bila takrat košata šuma, pribežališče volkov in lisic, celo ris se je potikal takrat po naših krajih. Kovač je molče gazil proti gozdu, veter je lomil vejevje, da je škripalo in se zvijalo. Že je bil skoraj skozi šumo, kar se mu zazdi, da nekaj tuli in laja za njim. Poslušal je, a burja je zagnala močneje in glas se je izgubil v daljavi. Stopil je korak dalje — a čuj, zopet tisto čudno zavijanje — vmes Človeški glas in pasje lajanje. — Tu ni pravenska reč, dejal je kovač, poteguil težko žlezno lopato z rame in stopil nazaj v goščavo. Zopet se je slišal oni glas in sedaj dosti bližje — in vedno bližje. — Bog sveti, to je volk! In kovač je stisnil lopato s krepkimi rokami in stopal dalje. Veter je zopet zagnal, vrtinec snega se je zasukal pred njim in za par trenutkov ni videl ničesar. (Dalje prjh.) spodäfsk^ch společenstev v krälovstvi Čeakem v Praze; Üstredni svaz ceskj'ch hospodärakych společenstev v markrabslv i ravskem v Brne ; Jednota ceskych nospodarakych společenstev ve vövodstvi Slezskem v Tropavö); Nemci niao zabiti, pa imajo zveze po deželah in oarednjo zvezo, v kaleri se družijo pokrajinske zveze. Nižjeavatrijska, Štajerska, Korožka, Tirolska, Predarelska, Češka, Moravaka, Šlezka imajo zveze; „Sploäna zveza" pa je na Dunaju. 1z okoliščine, da „Zadružni zvezi" v Ljubljani pristopajo alovenske in celo hrvalake zadroge iz raznih ookrajin ae ne da sklopati, da vae te priznavajo po- trebo e n e velike zveze in nepotrebnoat pokrajinakih zvez. Priatopajo zato, ker niinajo äo avojo zveze, kateri bi se pri- družile. Vemo pa, da v Istri obatoji Že gospodaraka zveza, katera teži na to, da dobi revizijako pravico. V Dalmaciji ho prav živahno razpravlja vpraSanje o uatanovitvi dezeine zveze. Mnoge äta- jerske zadruge ho pridružene ätajerski onrednji zvezi v Geraden. KoroSei ai osnujejo avojo zvezo, ko jim bodo dani potrebni pogoji. Povaod prevJaduje misol pokrajiaskih zvez. To je tudi naravno ; kajti zveza ima opravila z avtonomnimi in drzavnimi obtaalmi ter oböuje najlože z oblaatimi svoje dežele, ne pa vaeh aoaednjih dežel. Ni rea, da pokrajinske zveze niao sposobne izvräevati 8voje naloge, da imajo le malo življenske moči, da ne dajo nikdar pravih vapehov, ker ti ao reaervirani le za velike organizme; marveč dejanja kažejo, da mala zveza vräi radi manjäega obaega in radi njene bližine a posameznimi zadrugami revi- zijo in blagovni promet boljäe od velike zveze, ki iz navedenih razlogov ne more v podrobnostih uspeäno delati. To je takt, ki 8e ne da tajiti, ki ae more potrditi z raznimi alučaji. Praktična potreba zahteva zveze, katerih meje se njemajo z mejami avto- nomne in politične uprave, združene v višji organizaciji oarednjih ali vrhovnih zvez ; aiva leorija ai pa atvarja brez- mejen delokrog, katerega v dejanja ni mogoče izvrševati. Decentralizacija po pokrajinskih zvezah, a cenlralizacija pokrajinakih zvez po vrhovni zvezi, to je organizacija, ki prija našim razmeram, ki edina more vsestransko poapeäevati alovenako za- diuzniätvo. Do take organizacije moramo priti prej ali slej. Politični pregled. Državni zbor. V torek je zbornica dokončala prvo ali sploäno razpravo o predlogu poalanca dr. Dersehatte glede avstro-ogerake na- godbe. Govoriü ao äe dr. Tschan, vitez Abrahamowicz, baron Moraey, Klot'ac in glavna govornika dr. Grabmayer ter Bian- kini. Abrabamowicz je utemeljeval aklep poljakcga klnba, naj ae Derschattov pred log izroči nagodbenemu odaeka. Baron Morsey je jako zanimivo pojašnjeval razna gospodarska, finanöna in politična vprašanja, ki ao v zvezi z avatro-ogerBko nagodbo. Dalmatinaki poslanec Biankini je pojaanil stališče Hrvatov. Njegova zah- teva je: Združijo naj ae Hrvataka, Sla- vonija, Boana Hercegovina in Dalmacija kot aamoatojna kraljevina pod habsbur- škim žezlom. Hrvatje imajo to pravico v zgodovini in zakonu. üerschattov predlog bil je nato gprejet. Volitev dotiönega odaeka izvräila se je danea. V torkovi aeji je voditelj pravo- aodnega ministeratva, dr. Klein, odgo- varjaje na neko interpelacijo, izjavil, da je novi kazenaki zakonik že izdelan ter da ga predloži vlada parlamentn v do glednem času. Dunajskl kračanakl socljalcl protl Ogerskl. Vodstvo kršč. aoc. atranke je v pon- deljek priredilo ahod proti og< rskim zah- tevam. Na shodu ao govorili poslanci Sohraili, Ge amann in Schneider. Poalanec Gessmann je zahteval brezpogojno ne- dotakljivost armade. Schneider je govoril a Htaliäc'a obitnikov. Bielohlawek je go- voril o izjavi novega domobranakega mi- nistra Schönaicha, ki je provzroöila na Ogprskcm velik vihar. MogoČe je, da bo Schönaich padel, ker bodo to zahtevali jMažari. Sprejeta je bila reaolacija, naj ae gleda na to, da ne bodo zopet av- atrijaki narodi izdani Mažarom. Vlada mora dati zbornici pravočasno pojaanila, kake ao razinere glede ogerskega vpra- šanja. Shod zahteva Irajno akupnoat dr- žave, armade in carinakega ozemlja. Shod je proti začaanim odredbam, ki gospo- darsko okrepe Ogerako na škodo Avatrije. Če ae pa to ne izvräi, zahteva ahod ta- kojänjo carinako ločitev. Razmerje med Avstrljo In Ogersko Deželni glavar Ebenhoch piäo v avojem glaailu o razmerah med Avatrijo in Ogerako aledeče: „Ločitev akupnosti med ebema drzavama bi imela hude po- aledice, ki bi ae kazale v goapodarskih, vojaäkih in političnih ozirih v obeh dr- žavah. Da 86 pa Ogrom brezdvomno po- kaže, da bi ločitev aicer obžalovali, toda bojimo ae je ne, je dolžnost javiti, ako Ogeraka že res hoče gospodarsko ločitev, naj ae to rajši zgodi takoj, kakor pa po prehodni dobi, ki bi nas le alabila, Ogre pa krepila. Zahteva, naj bi ae nameato ogerake carinake nnije sklenila taka z Nemčijo, je neizvedljiva, kor bi Nemčija kaj takega nikoli ne hotola atoriti. Krlza na Ogerskem. Položaj na Ogerakem poataja vedno reanejäi. Gros Jalij Andraasy je bil v aredo od coaarja vaprejet. Poročal je cesarju o svojih pogajanjih z opozicijo ter odložil poverjeno mu miaijo, kar je vzel ceaar na znanje. Zvečer je imel vodilni odbor združene opozicije aejo, o kateri se poroča iz Budimpeäte od 22. t. m. to-le : Zdražena opozicija je imela danea pod predsedstvom predaednika Frana Košuta zborovanje. Košut je radi hripavoati naproail grotk Alberta Ap- ponyija, naj opiše politični položaj. Gros Apponyi je razložil razvoj položaja od volitev naprej ter je vae zahteve opozi- cije na kratko posnel naatopno : 1. vo- lilna re forma na äiroki podlagi ; 2. re- forma uprave ; 3. oanova goapodarake aamoatalnoati, toda v öasu, ko ae zamore iata izvesli, ne da bi bili oškodovani in- tere8i Ogerake ; 4. koalicija ne zelt na vojaškem polju izvedenja zahtev, zadr- žanih v programn neodviane atranke, arnpak le zbližanje temu programu, to je izvedenje program a stranko 1867 lela, kateremu ae zamore pridražiti vsaka atranka in katerega ai je oavojil tudi grof Andraaay. Cesar je prvi dve pro- gramni točki brez pridržka odobril, na goapodarskem polju ae je položaj zmešal, kajti zahteval se je brezpogojno do- dogovor z avatrijako vlado in ratifi- kacija nemäke trgovinake pogodbe, ki je bila nezakonito aklenjena. To bi bilo, je rekel grof Apponyi eventuelno alužilo kakor aredatvo, da ne pride do goapo- darake aamoatalnoati. Na vojaäkem polju je ceaar aklenil, da se preko programa odaeka deveterih ne dovoli ničesar, dočim se vojaäka uprava atanovitno drži zahteve 460 milijonov krön ter poviäanja rekrutnega kontingenta. Geaar bi privolil v aealavo koalicijskega ministerstva pod pogojem, da se izbriše iz programa za- hteva glede madjarakega poveljatvenega jezika in zaatav in da mora vlada jamčiti, da ae izvede poviäanje rekrutnega kon- tingenta in glaaovanje za 450 milijonov krön v vojaäkc svrhe. Vodilni odbor je bil mnenja, da ne more združena opo- zicija pod takimi pogoji dovoliti v ae- atavo koaliciJ9kega minisloratva. Vodilni odbor je naproail koalicijo, naj izjavi, da ostane v tem težavnem položaju, v ka- terega je prišla dežela, tudi za naprej še združena, ker ne more izvrševati avojih uatavnih pravic ; grolu Andraa- »y-ju naj ae pa za njegovo doaedanje patrijotično prizadevanje izreče priznanje in zahvala. Ta resolucija je bila soglaano vaprejeta. Av8trlJ8ka eskadra v Carigradu. Poveljnik avstrijake eakadre, ki ae nahaja v Garigradu, bil je z dragimi častniki vred vaprejet v sredo od sultana. Avstrijskim častnikom bil je prirejen tndi obed, katerega ae je udeležil sultan. Sultan je odlikoval poveljnika eakadre in poleg tega še drugih 1 3 čaatnikov. Nemški ceiar Vlljem noče postatl vladar oelega avet«. V aredo ao v Bremi odkrili apo- inenik cesarju Frideriku. Te alovesnosti udeležil ae je ludi aedanji nemäki ceaar Viljem. Kakor vedno, govoril je tudi pri ti priliki. Med drugimi je tudi rekel, da on ne namerava poatati vladar celega sveta. Torej je svet zJaj luhko miren. Novi pruskl minister za notranje «tvarl. Kakor poročajo razni liati, je bil nadpredaednik dr. Betamann- Aollberg imenovan ministrom notranjih stvari. Uradno se imenovanje Še ni objavilo, Loöltev cerkve od države na Francoskem. V trancoaki zbornici ao pričeli v torek razpravo o ločitvi cerkvo od dr- žave na Francoskem. Govoril je poalaiiec Berry, ki je predlagal, naj se prej, kakor se prične razprava, popraäa javno mnenje, kako rnisli o ločitvi. Če ae odobri zakon- aka predloga, bo naatalo javno razbur- jenje, katerega bodo morali zadu^iti a silo. Za župana v Parlzu jo izvoljen aocialist Brousse a 43 glasovi, nacijonalec Escudier je dobil 27 glasov. Napete razmere med Bolgarljo in Turčljo. Sploäno pozornoat je povzročil čla- nok, ki ga je priobčilo vladno glaailo bolgarske vlade „Novi Vek". V oatrih besedah se očita Turčiji, da hoče spraviti H sveta vae neljube oaebe in preprečiti vse reforme. Turška vlada razširja po časopiaju veati, da se oborožuje Bolgarija in da bolgarske vslaäke čete preatopajo na macedonska tla. To dela Turčija zato, du bi pridobila zase evropsko javno mne- nje, ko bo prebivalatvo vsled turških nasilnosli prisiljeno zgrabiti za orožje. Doyodkl v Rusljl. V torek po noči so v Varäavi vrgle neznane oaebe v Okavolski ulici hornbo na patruljo. Štirje vojaki, dva redarja in en orožnik so bili ranjeni. Kn orožnik in en poälni uradnik, ki so slučajno äli mimo, so bili lahko poäko- dovani. V bližnjih hiSah ao bile razbito äipe na oknih. Slorilci ao uhezali. Na Baikanu. Jz Soluna ae poroča, da je priälo te dni bli?,u Bacinja, na deanem bregu reke Vardar, do krvavegaboja med dvema Hlolnijarna turžkih vojakov in med ustaäi. Boj je trajal akoro 9 ur. Ustašev je bilo ubitih 42, a tudi Turkov je bilo vae polno ubitih. Ustaši, ki so ostali, rešili so se 8 lein, da so preplavali reko. Mnogo jih je pri tem utonilo. — V Solun pri- hajajo dan na dan pisraa. Grozi se v njih z atenlati ter z uničenjem železnic. Itallja se oborožuje. „Stampa" poroča, da je vojni mi- nister Pedotti izjavil, da ostane na svojem mestu le tedaj, ako zbornica dovo'i 225,000.000 lir za utrditev meje proti Avatriji in za zviäanje vojnega proračuna. Pomnožitev ameriške armade In vojnega brodovja. Predsednik Zedinjenih držav, Roo- sevelt, je imel pri slavnostni pojedini „Društva sinov ameriSke revolucije" go- vor, v katerem je naglaäal polrebo, da se pomnoži ameriško vojno brodovje. Rekel je, da se le na ta način da naj- lažje preprečiti vojska z drugimi državami. V nadaljnem svojem govoru je obžaloval Roosevelt, da kongres noče dovoliti po- trebnega drobiža za velike vojaäko vaje. Tako ni mogoče, da bi imeli armado, ki je enakovredna onim drugih držav, ker ne moremo izuriti moštva v velikih četah. Američani ne namoravajo odstopiti 1st - muäkega prekopa in ne avojih otokov in zato je polrebna pomnožitev ameriškega vojaštva. Rusko-japonska vojska. Garjevim ukazom je general Kuro- patkin imenovan poveljnikom prve man- džurake armade. * ¦ ¦ „Standardu" so v torek sporočili iz Tokija : Zasedanjem Kaipiana poneha najbrž preganjanje Kusov po Japoncih. Ti poslednji so od početka marca pro- drli 100 inilj daleč proti severu. Ruska armada se nahaja po zavzetju Mukdena in Tielina v skrajno negotovem položaju, ker so jej zaprti za proskrbovanje vojske kilajski viri, ki so jej dosedaj tako dobro Klužili. * * General Linevič je brzojavil dne 21. t. m. : Včeraj so se pojavili pred našimi sprednjimi stražami oddelki so- vražnega konjeniätva, za njimi je mar- äirala pehota, ki se je ustavila v vasi Mahantaj. *•* General Lineviö je brzojavil v sredo, da ni o spodadih s svovražnikom doälo dne 22. nikako poročilo. * * ¦ .Echo de Paria", zatrjuje, da pri- občuje nastopno po načrtu ruskega glav- nega ätaba: V kratkem bo mobilizirano sedem vojnih zborov z 200.000 možmi. Razun teh se odpoalje na bojišče drugih 150.000 mož, ki bodo tvorili s sedanjo mandžursko armado skupno 600.000 rnož. Vrhnim poveljnikom bo imenovan veliki knez Nikolaj Nikolajevič. Nova mobiliza- cija pricnö dno 30. m«rca. * General Kuropatkin se je dno 19. t. m. podal v Harbin, ker je menil, da je armada izven nevarnosti. Ker je pa imenovan poveljnikom prve mandžurske armade, se je pa zopet vrnil. Prire- jene so mu bile veliko oracijo. Gonoral Kuropatkin je imel kratek nagovor, v katerem je izrazil nado, da bo armada kmalu v starrn, da zopet poravna asodne udarc«. ¦ * Po Stiridnevnem počitku v Tieli nu jo bila ruska armada zopet iirejöna ter je marširala dalje. Japonci le slabo pre- ganjajo rusko armado. List „Times" poroča iz Petrograda, da sö tri ruske armade reoarganizajejo ter se koncentrujejo južno od Gianšuna. To bi značilo, da ae Rusi umaknejo do pol ceste med Harbinom in Tielinom. * * Zadnje brzojavke z bojiäöa poro<5ajo, da se zadnje ruake Čete nahajajo 20 milj 8everno od Kajuana. Japonska sprednja straža so jo v sredo na kratko razdalj« približala. Ruai se umikajo po treh glavnih ceatah proti Kirinu in Giansunu. Domače in razne novice. Za „Solnki Dom4' je projelo upntv- ništvo „Gorice" : Josip Strancar, kurat v Štanjelu za „Mali Dom" 20 K; Ivan Kavciö, trgovec v Gorici 10 K: v goMtilni Martina Černute v Logn, nahrala v ve- soli družbi g.čna Ana Černuta 20 K; Anton Berlot, župnik na Vogerskem, ua, raC'un uslanovnino za „Muli Dom" öO K. Srčna hvala ! Popravek. — V izkazu darov za „Solski Dom" v „Gorici" i5t. 22., vri- nila se je neljuba pomota. Stati hi moraltj Jožei S h e j b a I in ne J Jžef Slejko. Preplans! za „SolsKi Dom" /a S. (iregorčičevo knjl-o „Job" bo po- slali naslednji rodoljubi in dobrotniki : Korajac Žtef., župnik, Matisievič (Hrvat- sk^) 60 vin.; Kragl Martin, župnik, Polje (Štajersko) 2 K 90 vin. Iuninovaiija^v dav^iii alufcbi. — Zh davčno pristave so imenovani ale- deči gg.: računski podčastnik prvega reda, Fran J e k i, ter davčni prakti- kanti Feliks Polschak, Ant. Vo- d o p i v e c, Viljem Zanelti, Arrnond J u c h, Ivan B o n e 11 i, Josip Gocian- c i g in Lovro C a n e v a r i. Iincnovanj«', — G. kr. nameslnik jo^imenoval namestniškega koncepista dr.a Viljema Baltic okrajnim komi- aarjem v Pazinu, deželnega živinozdrav- nika Petra Pirjevec pa zdravni^kim asialentom na c. kr. namestništvu. Kramarjev Drejc in „Ooriäka zveza". — Kramarjev Drejc, ki vse mrzi in bi rad vae uničil, kar ne služi aje- govemu Žepa, ki je edini njegov ideal, bo je začel hudo repenčiti tudi pad „Goriäko 2vezo", od katere ne priöakuje zaae nobenega dobička. „Goriäka zveza" nima namreč v resnici namena polniti žopa takim Ijudem, kakor je Kramarjev Drojc, kakor lo delajo „napredni" goriäki znani zavodi in kalerih se tudi zaradi tega oklepa Kramarjev ürejc kot klop, ampak „Goriška zveza" ima jedini namen koristiti našemu ljudstvu, kar je v kralki dobi svojega obstanka tudi že dokazjala in bo v prihodnje to svojo nalogo vedno bolj vspešno izvrševala, ne meneč se za neumno brbljanje in hujskanje proti nji, s kateritn se polnijo in se bodo Se polnili predali „naprednega" trobila. Ni torej niti danes naä namen spužčati se v polerniko glede „Goriäke zveze" s takim človekom, kakor je Kramarjev Drejc, katerega so vsi samostojno-misleöi Ijudje na Goriškem že do grla siti. Le nekaj bi temu človeku svetovali, četudi smo prepričani, da ae za naS naavet ne bode brigal, ker ima, kakor aam pravi, ža pretrdo kožo. Govori se namreö po Gorici, da „narodni piruhi", ki so, kakor jo sam trdil, njegovo delo, straäno smrde. Svetovali bi mu torej, da naj pred svojim pragom pometa in pazi na lo, da se preveč hitro ne uresniči bojazen, katero smo pred par leti izrazili, bojazen namreö, da postanejo „narodni piruhi", ki bo, kakor rečeno, delo „veleuma" na go- spodarakem polju, Kramarjevega Drejca, klopotci, ki bodo pokvarili premnogim goriäkim Slovencem želodce, kojih zdrav- Ijenje bode stalo jako mnogo dragega denarja, ki bi se bil dal obrnili za druga prepotrebne namene. Hie Rhodus, hie salta — Kramarjev Drejc ! Obletiiica bitke pri Novari. — V četrtek, na dan obletnice bitke pri Nuvari, katere se je udeležil tudi tuk. peäpolk št. 47 leta 1849, in v kateri je izgubil nad 700 mož, praznoval je omenjen» peäpolk spomin na to krvavo bitko n tem, da je imel sv. maäo zaduänico na pro- stem, in sicer na liojicah. Električiii tramvaj v Gorici. —- V zadnji seji meatnega sveta je izročil stareäina Muliisch županu načrt za na; pravo električuega tramvaja v Gorici, ki bi vozil med novo zelezniäko postajo i'1 postajo južne železnioe. Načrt je na- pravila tvrdka Siemem in Schuckott nü Dunaju. Po tem načrtu bi se napravi'o 6 tramvajskih vozov, od katerih bi ätirjö vozili, dva bi pa ostala v rezervi. Tram* vajski vozovi odhajali bi z ilotičnih postaj vsakih 10 minot. Vozilo bi so na ornen- jenih vozovih lahko 30 oseb, od katerih bi 18 sedelo in 12 staJo. Vsi slroäki proraČunani so na 364.000 krön. Govori se, da ako bi ne hotela meslna uprava na svoj račun prevzeti tega podjetja, osnuje se posebni odbor meačanov, ki se hoče tega dela lotiti. Krvav pretep v družinl. — V srodo zvečer prišel je v Solkanu domov pijani 30-letni Valentin Batistič, ki je že v krčmi kričal in grozil, da hoče ta večer spraviti s sveta kojega svojih do- mačih. Prišedši domov, je tudi v resnici začel koj razaajati in razbijati vse, kar mu je priälo pod roke. Nahajal se je doma tudi njegov brat Anton, vojak pri tuk. topničarskom polku. Ta ga je začel Hvanti ter mu rekel, naj bode miren, posebno ko je začel Valentin groziti očetu. Vslod tega spravil so je Valentin na brala tor ga zaČel klotutati. Izvleči inu je hotel celo iz nožnice topničarski nož. Brat Anton se je seveda branil in priälo je do tega, da je bil pri- siljen z nožetn ranili brata na glavi in baj« tudi na rokah in so ga morali še iati večer propeljati v luk. bolniänico. Predrzno lopovstvo. -¦ V 14 äte- vilki z dne 18. tebruvarja t. I. posneli smo iz tuk. italijanskih liatov vest ter jo pod zgornjim naslovom priobčili, vest, v kateri je bilo rečeno, da sta Miha Kržan in Levec po sili vzela Kržanovi ženi v Hadajuini 800 krön, dalje da sta prišla v Gorico, kjer jih je policija prijela in zaprla. Brivec in krčmar g. Miha Kržan nam pa piäe, da vse to ni bilo res. Res da je pa, da je pil onega večera močno vino ter ooital ženi, zakaj mu ga je dala. Ko se je vrnil na svoje stanovanje, naäel je vrata zaprta, in ker se ni na njegovo klicanje nobeden oglasil, potisnil je ne- koliko vrata, ki so se odprla. Potern äel je na stanovanje in vzel tarn denar, in sicer svoj denar. Poiskal je potem Levca in šel ž njim v Gorico. Tu ga jo rea policija prijela z Levcem vred, a iz- pustila ga je, ko se je prepričala, kako stvar stoji. G. Kržan pravi nadalje, da se ne nahaja v nobeni kazenski preiskavi, da ni ne lopov ne ropar, ampak da je poäten človek ter nas prosi, da v tem smislu popravimo omenjeno notico. Tatvina. — V nedeljo okolo 2. ure popoludne odprli so takrat še nepoznani lopovi z letvo notranja vrata Mazzolijeve mirodilnice, nahajajoče Be na Verdijevem tekaliäcu. Ta so vzeli iz miznice bankovec za 20 krön ter nekaj drobiža. Zdi se, da so morali pohiteti, kajti ako bi še količkaj iskali, naäli bi v miznici še dragih 250 krön, ki so bile tarn shranjene. Ka- sneje odprli so z istim orodjem iacfi pi- sarno vinotržca Grinoverja, a tu naSli niso ničesar. Nekaj časa kasneje naäel je policijski nadzornik g. JaneniZiö v krčmi „Alia bella veduta" na Fran Jo- sipovem tekaliäcu 5 mladih ljudij, o ka- terih je vedel, da jim navadno po žepih prede pajek, ki so pa bili pri vsem tem äe precej pijani. Ko jih je vpraäal, kje ao dobili denar za vino, odgovorili so mu, da so ga dobili pri igri. G. JanežiČ je na ta odgovor molčal ter se oddajil. Ko se je pa vrnil v mesto, opozorjen je bil o latvini, ki se je izvräila v zgoraj omen- jeni mirodilnici. Seveda mu pride hilro na misel onih ö mladeničev, kateri so se mu zdeli sumljivi, koj ko jih je videl pi- jane. Mladeniči, katere je potem aretiral, so bili ti-le: 17 letni kovač Josip Pojavnik, 17 letni Silvij Collenz, Žnideržič Anton, star 16 let, 14 letni Josip Alber Uni in 16-letni B. Gomel. Na policiji bo ime- novani začetkoma tajili, a potem vai priznali ulom in tatvino. Prepeljali so jih T tuk. zapore. Huzarjl pridejo v Gorico koncem tega meseca. Iz Celovca odidejo dne 27. t. m. Sinrtna kosa. — Umrl je v pon- deljek popoludne v tukajänji bolniänici usmiljenih bratov ondotni lekarnar g. Franc Neckermann. Pokopali so ga v sredo popoludne. N. p. v m.! Zveza diinajskih delovodij in InduHtrijskih uradnikov ustanovi dne 25. marcA t. I. novo okrajno društvo za Gorico in okolico. Ker se je izjavila vlada in tudi industrijci, da ne morejo skrbeti za oskrbo na starost delovodij in indu- Btrijskih uradnikov, so se dobili pred 10 leti na Dunaju pogumni in odločni možje, ki so dosegli z malo četo privržencev do danaänjega dne število članov nad 5000 v t20 okrajnih društvih; v celi monar- hiji je bržčas malo druätev, ki bi mogla 8vojim članom nuditi jednake dobrote. Premoženje zveze, brez onega okrajnih druätev, presega že 900.000 K, in izpla- sialo Be je že nad 200.000 K podpor. Ker skrbi zvezu posebno za starostoo preskrbo ' svojih članov, njih udov in sirot, je pri- poročati vsakemu, ki še ne pripada zvezi, da se pridruži tej humanni zvezi, ki ne pozna nikake narodnostne razlike. Vspre- jeti se morejo osebe vseh vrst, katere imajo pod svojim vodntvom osobje, tako tudi obratni in lelinični nradniki. Vpra- äati je pred ustanovitvijo pri g. Jakobu Zupancu, Trzaäka ulica 76, sprejema se pa Clane tudi pri uslanovitvi v druätvenem lokalu v Slračicah v tovarnski restavra- ciji pop. ob 3. uri. Izpred sodišča. — 25-letni Andrej Stucin iz Cerkna je 25. oktobra v neki tamoänji krčrni tako razsajal, da so mo- rali poseči vmes orožnik[ ter ga aretirati. Pri aretiranju pa je Štucin grizel z zobmi ter se orožnikom tako hudo zo- porstavljal, da so ga ovadili zaradi jav- nega nasilstva. Pri kazenski razpravi, ki se je vräila te dni pred tuk. okrožaim kot kazenskim sodiščom, se je Štucin izgovarjal, da je bil popolnoma pijan. Price so sicer popolno pijanost zanikale, ali zdravniäka preiskava je dognala, da je Stucin res tak, da po zavžitju alko- holičnih pijač izgabi razum. Vsled tega ga je sodiSČe oprostilo zločina javnega nasilslva tor ga obsodilo le zaradi pij a - nosti na 6-tedenski zapor. Kazcnska razprava proti bivsoinu obeiuHkcinu tajuiku v Sežaui. — V torek in sredo se je vrsila pred tržažkim deželnim kot kazenskim sodiSČem ka- zenska obravnava proti bivšemu občin- skemu tajniku v Sežani, Josipu Hustju, nekdanjemu učitelju, radi zločina pone- verjenja. PoBlednji je bil obtožen, da je poneveril različno zne»ke, kateri so mu bili izročeni kakor občinskem tajniku, oziroma da ni izplaöal strankam v imenu občine za iale prejete svote. Skupna po- neverjena svota je znn^ula 177 70 krön, iz sicer 32 K, katere mu je izročil ob- Činski čuvaj France Kebec kot preostanek zneska 100 K, kateri znesek se je imel razdeliti za božične praznike med re- veže; 420 K, katere mu je plaöal Matej Križman ; 9 K, katere mu je plačal Jakob Bizjak; 66 K, plačanih od Marije Kocjan za bolnišnične stroäke in koji znesek bi se bil moral poslati upravi trzaäke bol- niän'.ce; 4*50 K, katere mu je izročil France Husu in 2020 K, katere je izročilo se- žanski občini okrajno glavarstvo, da jih občina plaČa merosodnomu uradniku itd. Opomniti je treba namreč, da je nastala v Sežani v lanskem letu proti tedanjemu županu Mohorčiču nasprotna stranka, in sicer med slarešini, kakor tudi med drugimi občinarji. Občinski računi in dotične knjige nahajale so ae tedaj v jako velikem neredu. Rustja, ki se je nekako pridružil Mahorčičevim nasprot- nikom, je iste tudi natanjko obvestil o vseh neredih občinske uprave, katero je vodil kot župan Mohorčič. Ko je Mahorčič zvedel, da si je Rustja obdržal zgoraj omenjene zneseke, dal ga je nekega dne po občin8kem redarju aretirati. Raatja je koj začetka priznal, da si je pridržal omenjene zneske, a izgovarjal se je, da je to storil zaradi tega, ker ni županu Mahorciča nikdar priälo na um, da bi mu povrnil oni denar, katerega je Rustja plačal za občino, ko je ta gradila živinsko sejmišče in pa poslopje za postajo od- goncev. Pri vsem tem pa je Rustja ven- darle, ko se je ž njim tako zgodilo, iz- ročil občinskemu blagajnika Znidaräi ču 5 odrezkov (talonov) neke obligacije od 400 kron, katero je on kot zavarovalni agent imel kot varščino položeno pri do- tični zavarovalni banki, ki naj bi se devinkolirala, in s katerim zneskom bi bila potem povrnjena občini ona svota denara, katero si je pridržal. Kljub vsemu temu pa ni bilo usta- vljeno proti njemu kbzensko postopanje in je torej zaradi tega priälo do kazenske obravnave. Pri obravnavi se je Rustja izgovarjal na način, kakor srao že zgoraj oraenili. Zasliäanih je bilo veČ prič, med njimi tudi bivši župan Mahorčič. Bil je zasliäan tudi nadučitelj Anton Kosovel, ki je bil svoječasno občinski blagajnik in o katerem je Rustja trdil, da so mu znane zahteve, katere je imel Rustja do občine in katere je navedel v svojem zagovoru. Priöa Kosovel ni izpovedal niČ prav določnega. Iz uradnih spisov je bilo razvideti, da se je tudi goriški de- želni odbor pečal s sežansko občinsko upravo, katero je našel res tudi v ne- redu tako, da je spoznal župana Ma- horčiča odgovornega za vse primanjkljaje. Zagovarjal je Rustjo dr. Luzzatto. Pred- lagal je oprostitev svojega klijenta, öeä, da ßi je Rustja obdržal le toliko denara, kolikor mu ga je bila dolžna občina in pa tudi zato, ker je, äe predno je bil ovajen kazenskemu sodiäcu, poskrbel za to, da je bila občina obvarovana pred äkodo. Državni pravnik pa je zagovor- nikove razloge pobijal ter trdil, da je najvišje sodiače že v večih slučajih raz- sodilo tako, da so bili krivirni spoznani tudi taki ljudje, ki so si sami pridržali svote, četudi so bile njih protizahteve nasproti onim, katerih denar so si sa- movoljno pridržali, spoznane za likvidue, česar pa v tem sluöaju ni, ker zanikata to priči MohorČič in Kosovel. SodiaČe bilo je tudi mnenja, katero je zastopal državni pravdnik, in je vsled tega ob- sodilo Rustjo na 4-mesečno ječo z jednim postom vsaki mesec. Zagovornik je na- povedal pritožbo ničnosti. Vabilo k občnemu zboru „Hranil- nice in posojilnice" Biljana-Medanau na Dobrovem, ki bode dne 2. aprila t. 1. v zadružnem prostoru na Dobrovem ob 5. uri popoludne. Dnevni red po pred- pisih Načelstvo. Iz^ubil je nekdo majhen ključ, ki nosi at. 1012. Kdor ga je našel, je napro- äen, da ga izroči, oziroma dopoälje c kr. poätnomu uradu v Šompasu. Pevsko in braluo druötvo „Naš prapor" v Pevmi priredi dne 4. junija 1905 veliko veselico. Odbor imenovanega druätva prosi vsa bratska druStva, da bi ta dan ne prirejala svojih veselic in konkurirala novoustanovljenemu pev- skemu in bralnemu druälvu, katero je jako potrebno pomoči slavnega občinstva. Odbor. MSlovcii»ko brain» in podpornu driištvo v Oorlci" vabi na letni občni zbor, ki bo v nedeljo dne 2. aprila 1905 točno ob 2. uri popoludne v družtvenih pro- storih z naslednjim dnevnim redom : 1. Letno poročilo odborovo; 2. Račuu za leto 1904; 3. Proračun za leto 1906; 4. Morebitni predlogi ; 5. Volitev pred- sednika, 10 odbornikov, 3 namestnike, 3 pregledovalcev raöunov in 5 raz- sodnikov. 0 p o m b a : Ako hoče kateri dru- Stvenik staviti pri občnem zboru kak predlog nai ga naznani predsedniku do 31. marca. Predsednik in odborniki rno- rajo stanovati v Gorici (§ 3t.) — K ob- čnemu zboru »me priti, glasovati in vo- liti vsak ud, ki je izpolnil 18. leto; voljen sme pa biti le polnoletnik. Volilno pra- vico mora vsak druätvenik izkazati z druätveno knjižico (34). Ne§reča na delu. — Prepeljali so v tukajänjo bolniänico zelezniäkega del lavca Jurija Raviča iz Novosela v Dal- maciji. Ravič padel je, ko se je podal na delo pri Dolginjivi, z visoöine 10 metrov tako nesrečno, da si je zlomil obe roki. Olasovitl „ueznanl tatovi" are- tovani ? — Tekom dveh celih let so se v Tratu vrslile druga za drugo precej velike tatvine. Tatovi so Sli po noči v pisarno te ali one tvrdke, tam prevrtali blagajao in vzeli iz nje, kar so naäli. Tem načinom je bilo tekom teh dveh let pokradenih preko 400.000 kron de- narja, a to v kakih 80 tatvinah. A tatovi so bili vedno „neznani". No, policija vendar ni spala. V noči od minole bo- bote je policija arelovala pet znanih tatov, proti katerim je nabrala mnogo dokazov, da so ravno oni „neznani latoviu, ki so v zadnjih časih vrtali wertheimske blagajne. To so : 32-letni težak Hektor Vidali, doma iz Pirana; 37-letni težak Fran Tragher, doma iz Trsta ; 4l-letni težak Alojzij Rath, doraa iz Trsta; 26-letni Fran Stockel in 23- letni Josip Werk, tudi ta dva doma iz Trsta. Poleg teh je pa policija aretovala äe nekoliko drugih težakov, o katerib se sumi, da so ti tudi pomagali na gori omenjenih tatvinah. Generalui ravnatel^j av. „Lloyda" postane baje v najkrajäem Času neki Albert Frankfurter, amerikanski podanik. 71.272 vreč riža. — V pondeljek je priplul iz Port Saida v Trst angleäki parnik „Kalibia" z 71.272 vreöami riža, težkih 7000 tonelat. Slabi uspeh vojaäkega nabora v pazinskem sodnem okraju. — V pazinskem sodnem okraju vräil se je zadnje ätiri dni preteklega tedna vojaäki nabor, ki je imel nenavadno slab uspeh. Priälo je k novačenju vsega skupäj 564 mladenicöv, a potrdili so jih v vojake le 92, toraj komaj 17%. Tovarna zgorela. — V torek zve- čer okolo 9.ture nastal je v tovarni na Fužinah blizu Ljubljane, v kateri se je izdeloval ; barvarski" les,^ogenj, ki je to- varno popolnoma upepelil, vkljub napor- nemu gasenju äestih požarnih straž, ki se je'moralo omejiti le na to, da so se reäila poslopja, stojeöa v bližini tovarne. Skoda se ceni na 120.000 kron. («rozna ialoigra se je odigrala v nedeljo v Graden. Pri mizarju J. Höslerju je stanoval 22-letni agent H. Fnedern iz Hamburga ter Be strastno zaljubil v 35- letno mizarjevo leno Ivano, doma iz Brežic. Ker žena ni hotela ualiäati nje- gove ljubezni, ustrelil jo je vpričo treh njenih malih otrok. Morilec si je tudi nato pognal kroglo v prsi, a äe živi. „Grazer Ta^blatt" okraden. — Kakor poročajo ^Grazer Nachrichten", Je biväi knjigovodja „Grazer Tagblalta", Be- ruth, nenadoma izginil v Ameriko, ž njim pa znatna svota 100.000 kron, če ne äo več. Falsilicirane bilance se raztezajo na več let nazaj. „Grazer Tagblat" in „Tages- post" vstrajno molčita o tem poneverjenju. Smrt treh sester. — Tri sestre, hčere pokojnega polkovnika barona pi. Zinnenburg-a, živele bo dolgo vrsto let v celoväkem benediktinskem samostanu, kjer bo imele stanovanje prosto. Živel« so Ie od svoje male pokojnine, ki jim jo je dajal erar kot sirotam polkovnika. Drugih podpor niso sprejemale, ker so tako obljubile svojornu očetu. Živele so torej jako skromno in tudi jako nena- vadno. Pa kakor so nenavadno ži- vele, sklenile so tudi nenavadno umroti. Ko je namreč v pondeljek najstarejäa mnrla, sla se obe ostali seslri uatrelili pri trupln avoje mrtve sestre. Toča v inarcu. — V Frajhamu na Štajerskem je minoli pondeljek od 6. do 7. ure zvečer padala tako gosta toča, da je bilo äe naslednjega dne vse belo. Morllec svoje žeue He. je obetiiL — V Žabnici na Koroäkem obesil se je te dni v svoj em lastnem hlevu poaoatnik Malevž Appe, in sicer na ravno islera meslu, kjer je pred dvanajstimi leti ubil svojo ženo. Appe je bil takrat obsojen na 5-letno jeöo. Zdi «e, da ga je vest tako hudo mučila, da ga je konečno spravila celö k obupu. Svinje so ^a raztrgale. — Iz Kra- kovega piäejo : Pred nekaj dnevi je äla družina mesarja Nikolaja Konovalca iz Komarnova v bližnje mesto na semenj. Doma je ostal le 24-letni sin Ivan, ki je bil pa božjaslen. Ko je nesel svinjam jesti, ga je napadla božjast ter se je nezavesten zgrudil na tla. Svinje so raztrgale nezavestnemu roke in obraz tako, da je revež eno uro pozneje umrl v groznih mukah. Kmetska gostija pri ogertikih Nemcih. — V pretečenem predpuatu je bila v Hidegkutu pri Budapest! poroka kmetskega sina Schulza, ki si je pripe-- ljal na dom bogato nevesto. K 'goaliji je bilo povabljenih 400 gostov, ki so po- jedli 14 telet in 120 parov kuretnine. Za močnate jedi ao porabili štiri cente moke in dva hektolitra raleka. Žejo si so svatje gaaili'z 10 hektolitri'vina. Ukažel,jnl morllec. — Pretekli teden je bila na Dunaju ubita in oro- pana v svojem stanovanju iena mizarja Reiterja, ne da bi bilo mogoče dobiti ka- kega sledu o morilca. Policija je razpi- Bala 1000 K nagrade tistemu, ki pride na sled morilcu. To se je posrečilo sedaj krojaču Babiču, ki je zvedel, da si je 17- letni Reiterjev pomočnik Heyney naroöil iz Prage za 37 K medicinskih in naravo- znanskih knjig. Heyney je uraor že priznal. „Društvo umetuoHti" v Za^rebu priredi v proslavo svoje 251etnice, dne 1. maja razatavo. Poleg hrvatskih umetnikov ae je odločilo pozvati tudi slovenske, srbske in bolgarske uraetnike. Ob tej priliki se bodo aeäli v Zagrebu jugoslovanaki knji- ževniki. 0§em velikih novih ladlj za obrambo obrežja si je naročila turäka vlada pri „Stabilimento tecniko" v Trstu. V kratkem naroči baje äe osem do 10 ladij. Miiyonar zblaznel. — Te dni je zblaznel v Parizu milijonar Emin Menije. Sprehajal se je po dreroredu, hipoma ob- stane pri nekem drevesu, izvleče iz žepa žebelj in črno tablico ter začne po njej nekaj pisati. Neki mimoidoči človek ga vpraäa, kaj dela, nakar mu odgovori bo- gataä oaorno: „Vi bi radi zvedeli moje tajnosti!" Obenem izvleče revolver ter U8treli dvakrat na človeka. Zadel ga je v roko. Prihitela je policija. Izvedelo se je, da se je ta bogataä vglobil v misel, da mora iznajti atroj za letanje in v svoje načrte se je tako zamislil, da je znorel. Ena najvecjlh stavb na svetu bo pač v kratkem izgotovljeni železniški moat čez mogoöno reko Sambezi v sre- dini Afrike nekaj ato metrov pod Vik- torijskimi alapovi. Most se vzdiguje 400 čevljev nad rečno gladino in bo imel le eden velikansk obok. Vlak bo vozil čez moat ätiri minute. Zdaj pa prevažajo atavbni materijal z enega brega na drugi z zračno železnico, kar je akrajno ne- varno. Sto ljudij zgorelo. ¦— V Broktonu v Severni Ameriki je v pondeljek ˇ noki tovarni za obuvalo razpočil kotel, valed Cesar je nastal požar. Zgorelo je nad 100 oseb. 90.000 kron za uničenje kolere. * — Tako viaoko darilo jo razpisala fran- coska akademija znanosti za onega, ki iznajdegotovozdravilo proti azijski koleri I Zfl pomladni in letni čas | so došle krasne novosti - - I-----raznovrstnega blaga. Uzorcinajnovejeizbere se pošiljajo na zahtevo brezplačno in franko. PoNtrexba. Ntrogo po- stensi. - (Jene stalno. „Krojaska zadruga" v Gorici, v Gosposki ulici. Don I hi, žnpnik pri Sv. Lu- ciji pri Albani, je odstranil devetlet g-anadlegujočebo- lečine v želodcu z uporabo želodčne tinkture (i PHTOLI-ja, öi za domaflo rabo. 325 koBov z uro, kaU'ia jf sarna toliku vredna, ae dobi proti I poälricinu povzctjn za 2 gld. 10 kr. od I zalogi! S. Koliaue, Krakovo St. 16. \ Za itcpriBtojtMio we dcnar vrne. Veliko \Jk pobvalnih piaein. j flnton Kuštrin v Gosposki ulici st. 25, v Gorici, priporoča daBtiti duhoväöini in alavncinii oböinstvu v mostu in na deželi avojo trgovino jedilnnga blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cejlon, Por- toriko i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfü istersko in dalmatinako. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrstc. Moko 51. 0, 1, 2,3,4, 5. Ve<5 vrat ri2a. Miljsvefie prvo in druge vrste, natnreč od '/» kila in ob <^nega funta. Testenine iz tvornict» Znideräiö & ValenöiÖ v II. Bistrici. Žve- plenko družbe bv. Cirila in Motoda. Moka iz Majdičevega mlina v Kranju in z Jochmann-ovoga v AjdovSčini. Vse blago prve vrate. ^ mizar in v lesni trgovec v Poipri, na voulu dovces Mamki\ mosta (na cesti, Iti peljeproti Gradiiki) tor podružnica za Soštim mostom pri Pevmi Tr^ujc tuili /. opeko, ini.t sv- liko /alo^o vsakovrstinKJi XvAv- «a iu ineklK'^a lesa bi sinel« nuinjkati v nobeni Jhiši. Dobivajo se sanio: Mestna lekarna, Zagreb, zato naj se naročujc točno pod naslovoin: Mestna lekarna, Zagreb, Markov tr'g 95,tik cerkve sv.Marka Ue ar se poailja naprej ali pa povzame. .Manj koL ena dvanajlorica se nc posilja. Cena je naslednja in sicer franko: I ducat (12 Steklenlc) 4 K, 2 ducata 8 K, 3 duoate 11 K, 4 ducate 14 60 K, 5 ducatev 17 K. Imam na ti- soöe priznalnili pisrin, da jib ni inogoče tu tiskali, zato navajam samo imena i ekalerib ^., ki so s posebnim vspebom rabili kapljice sv. Mark« ter popol- noma ozdravili: Iv. HaretinÖiÖ, uüitelj; Janko Kisur, nadlogar; St. Borič, žup- liik; Zoiija Vukeliö, šivilja itd. ild. ustanovijma 1.1360. „ Mestna lekarna Zagreb ' ]ilark<»v trp 95, p<»U1^ cerkve bv. Marka.