'ZaJCUufkl VED , Cel>, V muh ociaio' jut«» »ci*ii*ii£at mu ileio»mt jua , iroufiiaa - uit ml« la odeotana alfdntil odBor Odgovorni urednik: Stan« Šuštar -Tiska Mariborska us k ar n« < Mariboru - Nasios uredništva >n urrave Zasavski rednik" rrooTtt« f Trt revomcil« & 2* ftetefon BI) - Rafnr »n oodmtnici Narodne bank« • Trbotllali fila-T 146 - Itn iubala »sak. soboio uetna naročnin« 400 din oolletna 200 din četrtletna |00 din uiesefna «0 dt» - Posamezne ttetilke 10 din — Rokopisi moralo Mr » ur«dnt«tm nalkasnelr »sak torek dopoldne In Hb ne »r»;ame Težka n polna odpovedi bila življenjska pot Štev. 49 Trbovlje, 10. decembra 1955 Leto VITI Gospodarski problemi v ospredju Tovariš Tito je na zadnjem kajti tudi s skromnejšimi sred* konservativnimi, neznanstveni- kmetje bolje v zadrugah, bo sto-plenumu zveznega odbora So- stvi se da hitro doseči dober mi pojmovanji. Kmetijstvo za- pil vanje. Zadruge morajo po-cialistične zveze jasno nakazal učinek. Sedaj bomo dali kme- hteva uporabo znanstvenih pri- speševati svojo lastno proizvod-najvažnejše in trenutno najbolj tijstvu več sredstev, vendar mo- dobitev. Stalno govorimo o po- njo, ker bi se sicer spremenile pereče probleme naše socialistične graditve. Popolnoma ne- ramo vedeti, za kaj jih bomo dajali in kaj bo imela od tega trebi intenzivnega obdelovanja samo v kmetijstvu, toda ljudem ni jetja. v neka trgovska pod- dvoumno je v svojem bogatem skupnost. Tudi doslej smo da- znano, v čem je ta intenzivnost. Tovariš Tito je v naslednjem referatu nanizal vrsto, pred vsem slabih strani našega gospodarstva in kmetijstva. j ali sredstva za kmetijstvo, čeprav ne dovolj, vendar pa to ni Govoril je še o vlogi zadrug govoril še o regresih in drugih na vasi in poudaril, da se ni- dajatvah kmetijstvu in ncsocia- dalo rezultatov, ki bi jih mogli smo odrekli širjenju socialistič- listično trgovanje nekaterih Pomudimo se nekoliko ob iz- pričakovati Tudi tu se sredstva nega načina proizvodnje tudi tu. kupcev. vajanjih glede razvoja kmetij- niso racionalno izkoriščala, o st v a in zadružništva. Tov. Tito čemer najbolj pričajo naša dr-je med drugim dejal: Kmetijstvo zaostaja »stalo strijo in je naš stalni problem gre za slabo organizacijo, za ne-zaradi elementarnih nezgod in V naši državi ne moremo imeti Menda ni treba posebej po-dveh sistemov proizvodnje, so- udarjati, da so Titove misli o žavna posestva, med katerimi so cialističnega in kapitalističnega, slabih straneh našega kmetijstva zaradi mnoga nerentabilna, čeprav ima- ako hočemo ustvariti v polni in zadružništva zelo tehtne. Na-svoje zaostalosti daleč za indu- jo mehanizacijo in drugo. Tu meri socializem. Tu gre za to, nizal je celo vrsto škodljivih da postopno omogočimo našim navad, ki so se razpasle v kme-znanstveno obdelovanje zemlje, zadrugam, da se na vasi čim- tijski proizvodnji in ki jih je visoke stroške proizvodnje bolj utrdijo, tako da bodo pri- treba čimpreje odpraviti. Meni- vlačne za vse individualne kme- mo, da bo moč kmetijsko pro-te, ki sedaj še menijo, da mo- izvodnjo povečati edinole z večjo organizacijsko in strokovno pomočjo. Tako rekoč prisiliti potrebna lovnim zadrugam zaradi njiho- bomo morali našega individual- zelo majhne proizvodnje. Po za p«>datkih zveznega statističnega zaradi urada je bilo leta 1954 ustvarjenega v industriji 42.7 %, v kmetijstvu pa samo 26.G % narodnega dohodka. Za to je več materialnih stroškov vzrokov. Poglavitni je zapostav- tudi strokovna in organizacijska vega socialističnega značaja, nega kmeta, da bo začel na ljanje kmetijstva, drugi pa po- pomoč, kajti nikakršnih koristi temveč zaradi njegovih materi- svoji zemlji uvajati vse tisto. majhne delovne storilnosti. Tovariš Tito je nato opozoril, rejo izven zadruge bolje napre-da je našemu kmetijstvu razen dovati. Kmet se ne upira de- manjkanje mehanizacije. Tudi tu za sedaj ne prihajajo nimamo, če damo denar, kmet pa dela še naprej po stari na- alnib koristi, ker misli, da bo kar mu bo zagotovilo boljšo in v poštev ogromne Investicije, vadi, z vsemi podedovanimi, izven zadruge bolje živel, ko se bo prepričal, da Ob letni konferenci ZK steklarne v Hrastniku Se vei politične uzgojje Delo kolektiva Hrastniku je precej uspešno, O tem je govora tudi na letni konferenci ZK v tovarni V svojem obširnem poročilu je sekretar organizacije ZK Brž večin proizvodnjo. Razumljivo, žive da bomo pri tem delu naleteli na krčevito branjenje, vendar bo dolžnost naših kmetijskih strokovnjakov, da v tem pogledu ne popuste. . Če pogledamo kmetijsko proizvodnjo v našem Zasavju, nam mora biti jasno, da s sedanjim načinom obdelovanja zemlje ne bomo napredovali. O tem, kako >r,r>t-nejše in bolje obdelovati tem po- stekla/me v vanj. Temu pa je kriva šibka spremenila delo zlasti v bilo letošnje leto pomoč organizacije ZK, zlasti da se je preonentirala na p- . _ , . bilo pa tovarniškega komiteja. litično-vzgojno delo med člani. kmecka posestva' pa dPug,č-V tovarni delujejo tri osnov- Pričela je s študijskimi sestazi- ne organizacije ZK, kjer pa ki, vendar uspehi niso bili za- ima največje težave osnovna dovoljivi. Organizacija je pri- organizacija notranjega obrata tegnila v svoje vrste 7 novih orisal našo politično in gospo- tovarne in sicer največ zaradi članov iz vrst najboljših delav- darsko situacijo, v nadaljeva- tega, ker delajo člani v teh de- cev v tovarni, če po vsem je kritično dotaknil lovnih izmenah. opravljenem delu ocenimo po- Organizačija ZK tovarne je litično situacijo v tovarni, sme-po VI. kongresu ZKJ precej Dnevi, ki nam ostanejo v spominu Dr. France Prešeren Dne 3 decembra, pred 155 leti, je M ▼ Vrbi na Gorenjskem rojen največje slovenski pesnik France Prešeren. preganjanj in nerazumevanja, je našega pevca z Vrbe Njegove poezije, ki so izšle 1847 leta so vemo ogledalo notranje podobe pesnika in njegovega čas«, ko «e je moral sam bor-t v brezmejn pušči, povprečnosti in temačnosti za boljšo podobo svojega ljudstva in samega sebe. V njegovih pesmih zasledimo neomajno vero v »m;lše zvezde«, ki bodo zasijale »nad Kranjšno celo« Dobr h *to let je preteklo tn njegove besede so našle odmev v naših ljudeh in jih bodrile pni dokončnem vstajenju jz sužnjih dn’ Zato ni čudno, če so njegovo drobno knjigo poezij nosili s seboj niši partizani na dolgih pohodih saj jim je b k kakor žarek v tem; in tesnob Se danes nam je Prešeren drag in ljub. šele danes spoznavamo moč njegovega duha, ki mm je podarila neprecenljivo zakladnico lepote slovenskega jezika. Ivan Cankar Jutri 11 decembra mineva 37 let, kar je umrl mož doma s Klanca siromakov na Vrhniki, eden iz četvorice naše literarne Moderne — Ivan CankaT — eden izmed naših duhovnih velikanov, ki je v svojih pesmih v proz. pel o naši domovini in ljudeh na drugi strani pa. s« je z žgočo satiro .n protestom v svojem dramskem i* literarnem delu boril za lepše življenje svojega naroda — naroda proletarca. Takratni slovenski kultura: h politični voditelji ga niso razumeli, kajti njegov pogled je bi usmerjen naprej preko bednih strankarskih prepirov, v pravo podobo naše bodočnosti. Stal je sred ozkega in sebičnega žrvljenia, ki mu je napovedal oster nezprosen boj in celotno Cankarjevo obsežno delo, doslej obseženo v več kot dvajsetih knjigah, je lama vdanost domovini, obenem pa je obtožba njenih hlapčevskih I beralnih in kler kalnih ljudi (Hlapci. Za narodov blagor), borba proti nasilju (Kralj na Betajnovi). Iz vsega pa veje nezlomljiva vera v slovenski narod, narod hlapcev Jernejev, ki se ne ustavijo, dokler ne najdejo pravice In res so jo naši: v trdi borbi — ne frak se talar mu je nista podelila. Cankar je v to veroval, in miemo doživeli uresnčenje njegove Te-1-ke vere, nju pa se nekaterih pomanjkljivosti v delu osnovnih organizacij v tovarni. Oceno političnega dela bi lahko dali tudi po delu ostalih družbenih organizacij, saj je bilo na primer delo organizacije SZDL, v kateri je včlanjeno 99,5 odst vseh volivcev, na splošno dobro. Posamezni člani ZK pa bi morali biti bolj aktivni Naj omenimo Ob ustanovnem občnem zboru Zveze ženskih društov Slovenije Pomemben sestanek Nadvse pomembne so naloge spoznamo, kako se pri nas hra- ki zagotavljajo zdravo rast, no-(Nadaljevanje na 2. strani) naših žena, predvsem v skrbi za nimo, kakšne so med ljudmi nebno obnovo organizma ter Kmetijskim strokovnjakom v premislek! Ko sem prebral zadnji Titov gnojili bi bilo dobro zemljo družino in otroka. Zato bo občni prehrambene navade, zbor oziroma ustanovitev Zveze Ne bo odveč, če nekoliko po-ženskih društev Slovenije še gledamo naše delavsko - usluš-bolj prispevala k rešitvi stoterih benske menze. Marsikdaj de-vprašanj današnje družine. Prav lavci tarnajo oziroma negodo-gotovo bomo na občnem zboru jejo, da je v menzah hrana sla- dobili pregled nad vsemi teža- ba, pomanjlkjiva, kljub temu, otrok in tndl odraslih ljudi, vami naših družin, zlasti pa da drago plačujejo vsak obrok. Kajpak pa gospodinje potrebuje prehrane vsega našega In ne le to: v marsikateri naši jejo za to nasvetov in napotil. telesno odpornost. Mar«it'’“ naše gospodinje ne poznajo raznovrstnih jedil, ki ne zahtevajo večjih stroškov. Nešteto je načinov brez večjih sredstev izboljšati prehrano med drugim samo politična govor, sem kot študent agrono- pognojiti oziroma katere bi bi- prebivalstva, hkrati pa dobili menzi vodstvo le-te nima niti Zato pozdravljamo omenjeni predavanja; bila so maloštevil- mije začel premišljevati pred- lo dobro potrositi, da bi bil pri- dragocene napotke za izboljša- pojma o osnovnih načeUh zdrave ustanovitveni občni zbor, saj bo na in še ta slabo obiskana, vsem o tistem delu njegovega delek večji. “je sedanjega stanja. prehrane. Ničesar ne vedo, da med drueli.. razpravljal tudi o Prav tafco tudi mladinska or- govora, ki se nanaša na naše Mislim, da bi ta nstanova, ki Pomudimo se nekoliko pri mora biti hrana sestavljena ta- teh vprašanjih. Želimo, da bi kmetijstvo. bi v začetku delovala v manj- prehrani naših delovnih ljudi, ko, da vsebuje dovolj energet- bilo njegovo delo čimbolj plod- Prišei sem dn zaki lučki« da Sem ob*e&“> doprinesla k dvigu Ni dvoma, da je prehrana veli- skih snovi, ki dajejo telesno to- no in da bi v ženska društva s^TSucAr ssr-srtsun: ».prsu-jEs,1? sra" -• — ganizacija, njeno 180 v kateri je včla-do 302 zaposlenih lo društva »Svoboda II«, z iz- ratorija, ki bi raziskoval naša koi?stJ: jemo posameznih sekcij. Tudi zemljišča ter tako dajal driav-delo sindikalne podružnice v nim posestvom zdravje človeka, njegov telesni tovarni je bilo precej uspešno, zadrugam in kmetom nauke oz. vendar so imeli člani premalo napotke, kako je z njihovo zena-gospoda rsko-političnih preda- Ijo, kaj ji manjka — s katerimi KOMUNALNA UPRAVA V TRBOVLJAH IMA nove prostore Komunalna dejavnost v Trbov- manjkale razne delavnice, garaže, ljah se vse bolj in bolj razvija skladišča in še drugi prostori, ki fa&ss; jansr Konferenca ZK na rudniku Zagorje iptnm nauke m ki so za kmetijsko proizvodnjo va, pravilna prehrana ni le v * odgovorni, v premislek. Vlado Kovačič stvar posameznika, marveč vse Preteki; četrtek so imeli na osnovne organizacije kot celota naše skupnosti. Od pravilne pre- rudniku v Zagorju letno konfe- ne morejc dobro delovale, če se hrane zavisi, koliko naš delovni renco na kateri 5o izvolili nov nekateri člani ne zavedajo svo- Pripomba uredništva: Prav človek lahko proizvaja, škrat- rudnšk komite ZK Iz poročila, radi priobčujemo gornji pred- ka: od pravilne prehrane je od- ki ga je podal sekretar komiteja log, saj smo sami že večkrat visno človeško življenje. tov. Jože Eberl je razvidno, da so razmišljali o tem, kako veliko Živimo v socialistični družbi, se rudniški komite kakor tudi jih dolžnosti. Vzrok vsemu temu pa je predvsem pomanjkljiva politična in ideološka izgradnja članov. Od tod se potem pojav- iti šdr. Z reorganizacijo, kj je bila izvršeni pred časom v tem področju, so bilj ustvarjeni pogoji za uspešer razvoj in napre- so osnovni pogoj za normalno obratovanje in delo Letos je bil v tem pogledu »tor j en velik korak no pre j: zgradile so se pri- škodo imamo, da naša zemlja ni ali vsaj težimo k temu. Potem- osnovne organizacije ZK na rud- ljajo razni škodljiv odkloni od pedološko raziskana. Zlasti bi takem Je za nas še bolj važno, n ku moral: boriti z raznimi te- enotne linije ZK. Ce je ZK kljub nas veselilo, če bi se v tej za- da se zavedamo vrednosti člo- zavorni, ki pa so Imele največ- temu uspelo da je izvedla svoje devi oglasili agrarni strokov- veka in da se z vsemi razpolož- krat svoj izvor v nedisciplin1* po- je glavne naloge, ie to predvsem njaki iz Kriškega, saj so tamkaj Ijlvimi sredstvi trudimo v da- sameznlh članov. Res je namreč, zasiuga tistih članov komiteja in — kolikor je uredništvu znano našnjih danih možnostih izbolj- da so za pol tčno in gospodar- osnovnih organ zaoij ki so po- — s takimi raziskovanji že lan- *-■*• —*----------- — * — ' *** ” *“ — sko leto pričeli. šatl prehrano. Zato pa je po- sko situacijo na rudniku odgo- kovalno delali in se n:*o vda- trebno, da najprej ugotovimo in vomj vsi komunisti. vendar dek te važne dejavnost:. V prvih mena skladišča in upravni pro-let h po osvoboditvi se komunal- stori komunalne uprave, prav la- na dejavnost ni mogli razviti v z želeni meri zaradi neurejenega vprašanja finančnih virov obč.ne. Po izvršen nacionalizaciji pa je bilo urejeno tudi to vprašanje prav tako ao se ustanovila rizna obrtna podjetja ki ao poslovala združeno pod firmo gospodarsk i! podjetij mestne občine Trbovlje. V zadnjih let.h so bila izvršena v Trbovlj h večja deli komunalnega značaja, da omenimo n. pr. gradnjo oz roma rekonstrukcijo trboveljske glavne ceste, kar je nedvomno eno izmed najpomembnejših de] obč ne v lclh po naši osvobod tvi, k? je delo trboveljski dolini povsem drugri, lepši vdez, nadalje obnovitev in razširitev mestnega vodovoda, gradnjo novih stanovanjsk h objektov ko je bila med glavnimi nalogam: komunalne uprave ureditev in izpopolnitev mestnega vodovoda ker je zaradi porasta prebivalstva v povojnih letih v trboveljski dolini zlasti ob sušn h mesecih načelo, primanjkovati dobre pitne vode. Skoro eno leto so trajala raziskovalna dela za zajetje novih studencev pod Fartitzan-8kim vrhom in na Vrheh, prav tako izgiudnjs pr padajočega vodovoda, k| je sedaj vključen v mestno vodovodno omrežje. — Pa tudi oMala obrtna podjetja v komunalnem gospodarstvu »o dobro delovala, da omenimo n. pr. mestni kamnolom, ki je nedvomno med najpomembnejšimi dejavnostmi v mestnem komunalnem gospodarstvu. Lep napredek in vzdrževanje hiš splošnega ljud- uspeh je doseglo komunalno go-akega premoženja in še druga »podarstvo v Trbovljah med osta- ni* njšj dela St večji razmah pa te je začel po ietu 1952, ko je bila ustanovljena Uprava za komunalno gospodarstvo v Trbovljah, ki posluje m dela v tej oblkj še danes. Spočetka so bile razumljivo velike težave, soj so med dnitfot lim s tem da se je komunalna uprava ob praznovanju letošnjega 29. novembra vselila v svoje nove prostore, s čimer ji bo nadaljnje delo za razvoj in napredek v gospodarstvu trboveljske mestne občine dtet« olajšano. Železniška nesreča na prelazu v Blanci. V zadnjem času je bilo v Zasavju že več prometnih nesreč, ki so terjale tudi človeška življenja jati malodušnosti in oportunizmu. V diskusiji v kateri sta sodelovala tud člana okrajnega komiteja ZK. tov Janez Jesenšek in tov. Franc Kralj, je bilo poudarjeno, da bo treba več resnega političnega dela med delovnim kolektivom, d* se njegov; člani ne bodo dajali zavest* na stranske poti od takih ljudi, ki so najmanj upravičeni da h. javno nastopali. Glede ž vljenjskega standarda je bilo na konferenc* ugotovljeno, da življenjska raven ne more biti višja, če ne bo večje storilnost dela in večje delovne discpT-ne kakor ie b.la doslej. Izkoristiti je treba nadalje v podjetju razne skrite rezerve, tako na primer pravilno zasedbo delovnih mest. zlast* pr* rudn škem izvozu, pr: zunanjih obratih podjetja itd Pomembna dolžnost vseh komun sto v je skrb za spoštovanje zakonov in predpisov. Brez tega je vsak red nemogoč, zato se moramc trsi upreti proti vsem anarhističn m pojavom v tem ocgledu Diskusija pa n, dal« dovolj poudarka naloqam ki stoje pred rudniško ZK, čeprav je bilo za to dovolj gradiva v poročilu se- kraUcj*. Pomembna pridobitev vasi Stari grad Spet nov vodovod Na levem oregu Save ob ceMd Htčnih in družbenih organizacij ski odbori. CHZ. RKS, kmetijske prot Brei o.in, 4 k lometre od nove občine \ Krškem, nadalje zadruge rn okrajne gasilske zve-Krškega, leži pod rinorodn m hri- predstavniki CHZ iz Ljubljane :n bom Libno m 1« vasica Sta« gl vnega odbora RK Slovenije, grad. Ob lanskoletni poplav- Rdet kr i kor družben« orga-meseca junija je skozi vas teko- n zacija daje pobudo za male čl potok Črna mlaki popolnoma aeanacije. V=e delo vodi komisi-za ul potočno strugo z gruščem ja za male ase nacije pr glavnem in prodom in prizadej sl vasi Ve- odboru RK Slovenije. Stro-liko škodo. kovno pomoč pa nud Centralni Bivši Okrajni ljudski odbor v h giensk. zavod v Ljubljani s Krškem je tedaj odredil regulaoi- svoiinu strokovnjaki. Neposredno )o potoka. Ob tej pr.ložnostj pa vod jo delo okrajni odbor za V S S M v Trbovljah to imoli občni zbor 1390 DELOVNIH DNI fe šlo v izgubo ze. Ta gmotna pomoč se daje Dne 26. p. m. je polagal map- reševanju vseh važnih vprašanj. Pereč problem v podjetju so preko okr jn.b odborov za male ijivj kolektiv Splošnega stroj- kot n. pr. pri določitvi akord- bili vajenci ki so bili dalj časa a-anac je glede n« gospodarsko nega mizarstva v Trbovljah nih postavk, izdelavi delovnega brez pravega nadzorstva. V te-zmogli vost skupnosti. Dobra p t- (ggMT) obračun enoletnega de- reda tovarne kakor tudi pri do- ku letošnjega leta so to Vprašani voda pa ne duš samo v go- ja svoje sindikalne podružnice, ločitvi ostalih prejemkov kolek- nje rešili tako, da vajence stal-spodinj-tvu. 'emveč tudi gospo- občnega zbora se je udeležilo tiva v naravi in denarju. Ker no nadzorujejo trije starejši iz-Stro- darstvu in končno tudi gasilcem 99 vseh flanov. tudi v tem kolektivu niso vsi ob morebitnem pož ru. v ain/tiVatnl organizaciji Je delavci zadovoljni S plačnim si* Povratno se zopet v Stari tanjen celoten kolektiv to- Sternom, je tajnik sindikalne gr:d Vodo že majo v vas.. Do varne ioo-odstotno Odbor sin- podružnice prikazal članom popolne afanaci je vasi pa je še tkalne podružnice je tesno SO- razmerje plač v treh sorodnih ■» * f , • — ---- ■» 1 I-«------ — ■ r- UlKaUlC jJOUt UŽ>1UV,C JV t-VOllU ov» tnuuvt^v v se je porodila tudi želia po vo- male asan c le. Osnovno načelo daleč. Nasuti morajo skozi vas deloval z upravo podjetja, nje- podjetjih v Sloveniji. dovodu Na pcbudo b všeg1- okraj- pri tekih del h je, da moTajo ko-nega odbor. RK v Krškem in ristn.k; take gradnje — vodovo-okrajnega odbora za male asa- da, zajetje kapn ce zajetje «tu-nao-je -o se vaščmni odločil da denca itd na pobudo RK pod zgr d.jo vodrvod -n napeljejo vod tvom najsposobnejš h vašča-vodo od 300 metrov oddaljenega nov -zvrš ti vsa tež ška dela studenca, ki ie tik nad strugo prostovoljen dovoz gradbenega Črne mlake. Glavna poborn ka materiala, ju prav tako pripravit, zn to m tud organizatorja sla ves osnovni mater-al, kot na pribila domač na Jože P.rnat m zo- mer pesek grsmoz, kamenje, botehnik Jože Žabkar. Pričele so de ke za opaž -n podobno. Za se pr prave n do z me 1954/55 ostali m ter.al, kakor na pr mer zbeton.ral zajetje studenca in cement, betonsko železo vodo-zb raln k. Z delom so nadailjeva- vodne cevi in strokovno delo pa 11 letos-, izkopal so jarek za ce- pomagajo s svojimi denarn mi cesto tn dohode k vsem zlivkom, govjm delavskim svetom in Plačni sistem treh lesnih toda ne bodo go'pod nje gaz.le po upravnim odborom, zlasti pa pri vam v Sloveniji: blatu. Ured.ti morajo napajališča tako d bodo lahko dostopna tudi za živino. Predvsem pa morajo zgrad-t-j grezn ce, gnojne n gnoj n. čne jame da ne bo gnojnica odtekala u» onesnaževala potoka, ko je prepotrebna za napredek kmetijstva in s tem bolišega in večjega pr delka. SSM Trbovlje din 53 50 41 41 40—62 Brežice din 40 45 37 40 43—45 Nova Gorica din 54 41 3« 39 38—46 rovod, položil cev ;n zgradili t vas tr javne zlivke. Gospodinjam ni treba več hodit po vodo po slab', poti k oddaljenemu studencu ob vsakem vremenu, temveč jo imajo v vasi. Kol k( nepotrebne hoje in truda je prihranjenegal Pretekli me:ec pa je bilo ob otvoritv tege vodovoda mulo slavje. Tega novega vodovoda se poslužuje sedaj 23 gospodarstev iz Starega gradu in i4 gospodarstev iz vss Marof k; je na griču nad zajetjem studenca. Sodobno zajetje ima icl:yks za preb valce iz Marofa, a neizkoriščena voda stilno teče v zb-ratn k, ki je tik ob zajetju in dalje po cevovodu v vas Otvoritve vodovoda so s« udeležili predstavniki o-blasti ter p®- več v predelu bivšega krškega uslužbencev In direktorjev osta-okraja Omenim naj le vašk vo- lih dveh tovarn v Brežicah in dovoda. Zalog In Mrzlo planino Novi Gorici, ts tega pregleda Je šredstv oknajn. in obč nski ljud- pod Bohorjem videti, da je plačni sistem V kušeni mizarji. To nadzorstvo je rodilo že uspehe pri praktičnem delu in je opariti pri vajencih tudi večje zanimanje za učenje v šoli. Sindikalna podružnica je poskrbela letošnjo jesen za ozimnice za člane in sicer za krompir in jabolka, s čimer je nudila članom kolektiva in njihovim družinam prav lepo pomoč. Diskusija na občnem zboru je bila živahna in so posamezniki stavili dobre predloge za zboljšanje dela v organizaciji in tovarni. Tako so med drugim ugotovili, da bo treba posvetiti večjo pažnjo tako imenovanim »7-dnevnim bolnikom«, prav tako tudi izostankarjem od dela. Razpravljali so nadalje o vaf- Prikrojevalec na uro Rezalni Stroj na ufo Vrtalni stroj na uro Krožna žaga na uro Samostojen mizar na uro _____ Plače uslužbencev in direktor- SSM v Trbovljah pravilno re- Podobn h malih ai-anec-j je še ja pa so mnogo manjše od plač šen, km- J« potrdil tudi XV ple- —----------------—-------- ntiffl RO Sindikata lesnih de- lavcev Slovenile. Delovna zaščito. — To vpra-_______________________ Sanje j« v podjetju zadovoljivo čevanju z materialom' kar je rešeno, saj so pri vsakem stroju pi.av tako važna naloga podruž-vamostne naprave, vendar pa nice> saj so ^ teh prihrankov se še vedno pripetijo manjše odvisne tudi cene tovarniških nezgode, za kar pa je treba izdelkov. Želja celotnega kolek-iskati krivdo v nepazljivosti zla- tiva pa je med ostalim, da bi ati mlajših delavcev, ki se v ve- fiani iahk6 preživeli svoi letni čini nočejo posluževati varnost- oddih na morju. To vprašanje nih naprav. V teku leta je bilo bo sindikalna podružnica posku- V preteklem in letošnjem letu kmetje iv rseh »asi, W leže ^ ^čKSefKo. T^lieSe dmguT^jim^lektii^ki ’blla n-a ^adnj ***-"* te’cesb- Vclk0 iaftman)€ po- S Se“ot ima °£ rr3u tns^^SSS: protiklanca pri Studencu in ser- kasnem hotelu ali počit- ETmižria S transportne° stroške J* bll°- Ob koncu občnega zbora so Zboljšana bo pronetna zveza s Sevnice Gradnia ceste Sevnica - Bučka Sevnica—Bučka obsežna dela Do Seetnikev in pa pomoč pri sami sedaj je skoraj popolnoma do- gf^dnj s tem, da so kmetje vsa grajeno 4 km te ce6te od skupne dolžine 5,8 km Treba bo še dograditi STednji del, t. j. od vas,i Zavrtec do vasi Breao-vo in pa zboljšati staro gozdno cesto po dol ni Impoljskega potoka v dolžini 3 km. Pr: delu so mnogo pomagali zemljišč odstopili brezplačno, in da so opravTj dela prostovoljno, je najboljši dokaz kako potrebna je tia gospodarsko važna cestna zveiza k: bo tem kra jem pr.. ne ia velike koristi Z dogr ditvijo odseka ceste, k: je b la opravljena letos do vasi Zavratec. je že izboljšana zveza mnogih krajev s Sevnico Potrebno pi bo še vlož ti mnogo truda za .zgradnio preostaleg dela ceete, tako da bo tudi Bučka H koncu proslav 16. obletnice krojev. Nenapovedani ogled ga- ^e^^kfiučla ^oT^ osvoboditve sta občinski gasil- sii8kUl domov in orodjarn je J™ “ ^ v^ika občine se ski zvezi Trbovlje in Hrastnik b» zadovoljiv In so ocene zapi- . L„n ri na pobudo okrajne gasilske zve- Sane v zapiskih OGZ. — Glede izdelani načrti za doze »Zasavje«, ki se je na novo podčastniškega gasilskega tečaja . . 1 te ceste. Z del formirala Iz prejšnjih okrajnih so predlagali, da bi v zimskih „r>,r,rlni<- loto. kol.- mesecih poskusili poslati po dva Gasilci so zborovali ^SŠSshSSS SSHEjttS&SStf nT konuS ta 96110 347 000 dln’ 28 tehnl6no kratkih treh letih je kolektiv Povriina eaMltna »redstva pa 169.500 din močno dvignil svojo proizvod-“ ? fki to Ira^tirala na^o 10 zaščitna sredstva njo In izboljšal svoje iadelke SSTS&lJSffodČ*,S «•«« k" ■>* !k«”» p.'«.«™ u~ uriine nHnnrie večina na male 542 500 ™ širom po državi. Ob tem jubl- kmečke narrele skunna Dovr- v tovarni je zaposleno 111 de- leju so razdelili članom kolek- šton^katastrahifh občil ki *boSo lavcev ,n uslužbencev, od kate- tiva ustrezne nagrade in sicer Sro v oS te c«te j rih je 95 proletarcev, 11 polpro- vsakemu delavcu po njegovih 5284 ha RazenJ eozdov ki’ ob- letercev in 5 iz kmečkega oko- zaslugah, kar je edino pravilno na rtazen gozaov, m 00 ... v __ gasilskih zve* v Krškem in Trbovljah, sklicali po vseh svojih gasilskih društvi zbora. Navzoči predsedniki občin, poverjenik in predsednik OGZ »Zasavje« so proučevali delo ln potrebe posameznih društev, potrebe in negovanje gasilskega orodja, motork In avtomobilov, zlasti v zimskem Časa In tndl vprašanje enotnosti gasilskih bodo pričeli Drhodnje leto, kol--kor bodo z to predr detta_sred- ŠE VEČ POLITIČNE VZGOJE (Nadaljevan,. , . drani) mo reči. da je dobra. Da je tako, nam dokazujejo tudi uspehi kolektiva v proizvodnji, nadalje uspešno opravljeni občni zbori raznih društev itd. Diskusija je bila precej razgibana. V njej so obravnavali delo društev in organizacij Se jpo-sebej se je razvila diskusija o nesoglasjih, ki so nastali med sindikalno podružnico in posameznimi člani kolektiva. Diskusijo je dopolnil član CK ZKS tov Novak, ki se Je udeležil konference; le-ta je v svojem govoru prikazal stanje naše države po vojni, ob čemer je poudaril vlogo, ki jo igra ZK v naših gospodarskih podjetjih, prav tako pomen dela naših sindikalnih organizacij. Naglasil-je, da morajo biti člani ZK prežeti naukov marksizma, kajti le tedaj bodo res razumeli pomen svojega dela v organizaciji, prav tako jim bo politična izobrazba olajšala delo med Člani kolektiva. Na splošno smemo trditi, da je bilo dele organizacije ZK kljub raznim pomanjkljivostim le uspešno, seveda pa bo treba napake v bodoče odpraviti. — Sklep konference Je bil da se morajo člani le nadalje politično vzgajati nujno pa Je seveda, da jim v njihovem prizadevanju ln delu pomagajo tudi višji forumi ZK Potrebno bo nadalje organizirati grupe članov ZK za pomoč v društvih. Se v naprej bo treba sklicevati ZK na sestanke zaostriti odnos članov ZK do religije itd Ob zakPučku so na konferenci soglasno Izvolili 7-članski tovarniški komite S konference so r>oslali pozdravno resolucijo sekretarju CK ZKS tov Mihi Marinku ln tov Lidlil Sentjurc. Član) ZK so odhalali s konference z zavestjo da jih čaka še mnogo dela, ki pa ga hočejo nadaljevati z vso predanostjo in vztrajnostjo R V Ne vsak naroč nik ..Zasavskega tednika’ je zavarovan! mn s® a§§ stroške pa bo mogoče »oom«® Ker je na gradnji ceste naj- ske hišice. Tem pomaga tovarna da bi korakal po začrtani poti zmanjšati če bodo pocestnik iz ^j. zainteresirana uprava gozd- s prevozi in z Izdelavo mizar* naprej in dosegel v svojem na-tamošnjih vasi pr delu pom gai rtcga skiada zaradi visokega od- skih del brez pribitka režijskih daljnjem delu še večje in lepše In Um tlull n.krh..|i nrnria vanin k°l S° d° , ' Z T r '0 J StotkB gOZdOVltOStl In potrebe StTOŠkoV. £ STJffi klanca ranuhlLškt ces‘,e »*> ekonomičnega prevoza lesa kot ■» »m *—»ol OOI ■z».avl«. loj“* M „)e„ „ £S'cl',.Wh med marljivimi razpečevalci nafieliu Zavratec (»dm ™ . £ad Srtroevali dTm5 ^.k |,0ln^e„1enttteS viŠi“ 333 “L C bfh^radnjtudi o^oiiški kmet- .■.ir sS2s*'i2?; 9SISSSS .£» ^«»"“i5'-* Mariboru. nač n. Izogne se n mreč velikim F• G- protiklancem ln serpentinam na bi potem pridobljeno znanje s pridom uporabljali v domačih društvih. Ob tej priložnosti je bila izrečena želja, da bi člani avea obiskali gasilska društva In jim tudi oskrbeli predavanja. uspehe. L. S. A, S. L zbora volivcev na Doberni v Trbovljah Zakaj je opuščenih 16 kmetij? Prod dnevi so se sedli volivci zvišanju plač. Tov. Dular je slej niso bili tako aktivni, kot terena »Dobrna« v Trbovljah v mnenja, da bi bilo zvišanje Prosvetnem domu na Dobrni in plač zgrešena gospodarska pose na svojem zboru pogovorili litika, ker bi se s povišanjem Na Senovem zidaio novo stanovanjsko hišo _ _ ___ V gornjem delu Senovega na- ljena stanovanjska stiska, s ka- brezplačno odstopitvljo 'zemljišč, staja novo gradbišče: buldožer toro se stolno bori ta kraj, hkrati razriva zemljo in koplje novo. pa bo tudi rešeno zadovoljivo velikansko gradbeno jamo. Tu vprašanje omenjenih javnih lo-bo stala nova osemdružinska kalov. stanovanjska hiša, namenjena Kljub mrazu, ki jo zadnje za rudarje V spodnjih prosto- dni začel pritiskati, pa je do-rih pa bodo nameščeni na moč volj gradbene dejavnosti opariti važni prostori. Tam bo namreč tudi pri delavcih in uslužbencih, ncrva velika trgovina, mesarija, ki si grade svoja stonovališča. brivnica in trafika, ki doslej na Za to je mnogo zanimanja, Če-Senovem še niso našli zares pri- prav je vedno teže dobiti po memega prostora. Kakor vso _.. . , kaže, bodo dela na tej zgradbi Sv«5J. S todl om pomagajo na*'° napredovala, vsaj teko Je o splošnih problemih mestne občine Trbovlje, posebej pa so obravnavali dobre ln slabe strani na svojem terenu. Na zboru Je predsednik organizacije SZDL. tov. Mirko An-žel poročal, da od sklepov *ad- plač nujno dvignile cene vsem proizvodom In življenjskim po- mmm mš&z trebščinam, to pa zaradi tega. upravljanjem stanovanjskih naHn ^ nekollko Rp«t omi. ker bi fond razpoložljivih P®- skupnosti, pri čemer je pouda-trošnlških in ostalih dobrin ril, da občina zaradi velikih močno zaostajal za plačnim fon- stroškov vzdrževanja zgradb ni dom kar po gospodarskih za- prevzela celokupnega stanovanj-njega zbora volivcev na Dobrni konlh nujno vodi k Se večji skega fonda, temveč le poslov-nlsta realizirana dva, in sicer, draginji, ki ne bo nikomur v ne fn neposlovne zgradbe, ki da cesta s Posetja na Dobrno prid. Samo povečanje proizvod- so last občine In okrajnega še ni v celoti skončana zaradi nje Ima lahko za posledico *ni- ljudskega odbora. Gospodarska pomanjkanja finančnih sredstev, žanje cen in v tem pravcu mo- podjetja V občini, kot n. pt-nadalje da njihovo kulturno- ramo delati vsi Kmalu po voj-' trboveljski rudnik. Strojna to-prosvetno društvo ni dobilo ni se je z dežele vključilo v varna. Cementarna in Elek- predvidenlh denarnih dotacij, našo industrijo precejšnje Ste- trarna Se vnaprej upravljajo In p»dl;h borcev m žrtev fsšistiine-Tov. Anžel je zbrane volivce, ki vilo kmečkih ljudi, ki jih Je Uh Je bilo precej, obvestil o bilo seveda treba hraniti, jim namenu zbora ter omenil, da bo dati stanovanja ln jib oblačiti o tekočih problemih trboveljske _ na drugi strani pa so ostale komune poročal predsednik ob- do tedaj številne produktivne čin« tov. Lojze Dular. _________ kmetije zapuščene Samo v zadovoljivih cenah nova zemljišča. k) 1lh kmetje neradi prodajajo, ali pa so cene navzdržne. Spomladi, kakor se lahko le sedaj sodi. bo zastavljen zopet marsikateri novi temelj tem hišicam. ZB Videm Krško le pogostila slaršo padl'h borcev Občlnskr odbor 23 Videm- zbranim staršem na kratko orieol Krško j« v počastitev 10. obletnico osvoboditve pogostil starše tudi delijo svoje poslovne to neposlovne zgradbo. Tako Imamo v občini dejansko 5 stanovanjskih skupnosti. Ko Je predsednik občine analiziral dohodke In Izdatke ob- Predsodnik občine Je v dalj- trboveljski občini Je 16 opušče- letošnjem letu. Je ome- a£;r.t£?vJbfvTjuS: ara*sss UvlJi nato pa gospodarski, ravm, 8mo pretežno Industrij- f*la .Jj® 'L Lmledica ‘”'C ^ tasti pa Industrijski napredek 8ka občina Ta pojav Je eden nerednCRa pUJievanja davkov l941, *°* Fr“®r Dr#9an- ,e v naši novi državi. Poudaril Jo. |7,med glavnih vzrokov ‘J* na pr,vatn|kth |n raznih gospoda kljub nalomu velikemu na- našem trgu ni dovolj poljskih „,„an|,np|tah Grajanja predku, ki smo ga dosegli v po- pridelkov tn jih moramo uva-letth. le vedno nismo ;att \t oddaljenih krajev kar Indnstrtallilranl to le ^ zaradi visokih prevoznih vojnih dovolj ------------------- --------------------— vedno n* moremo zadovoljiti Proškov še podraluje najosnov vseh potreb. Naša naloga Je «- nej|e »ivllen.lske potrebščine, pmrosma daj, da ustvarimo predvsem vja|| kmetje se raje vključuje' darsklh organizacijah. Grajanja vredno Je tudi. da rasna dru-odvajajo redno pro-davka. ki ta Plača pridobitve maše borbe :n govorit tudi o nla v nedeljo v domu JLA, ae Je udeležilo preko 30 storžev la vdov. V imenu obč nakeg^ odbora ZB |e pr šotne pozdravil tov Joško Bajc. No> lec spomenice -s leta BO volivci zahtevali, da se do- pa končno uredi cesta Poaetje— fcič . Dobrna in tudi kanalizacija v Program, k. g« js prprerim koloniji. Pritožili So se med nžj« glmrvazih- i« bi prev P*: Po poročilu predsednika obči- drugim, da plačujejo stanarino, ton. Pcvsk »bor |e odpel nezai Je razvila živahna disku- potrebna vzdrževalna dela stavb pe^mi, temu je »'f®1* že k 1 ' . . ... __ r ,v.i mama,... spodarstvu ------------ --------------- — -------- je ugotovil da »mo v mnogo- rs7mi8mi kako «»danle stanje Weme čem napredovali zlasti v ko- popraviti In Izboljšati, munklnem gospodarstvu, res pa v nazlednlem Je predaednin Je, da smo tudi pri nas marži- tov nular notami’ v prodrob-kaj gradili kar ni bilo nujno no8t) reorganizacijo občine, njen potrebno. sed zn ll «eetav In V svojem govoru se le pred- rn«’ovnnia sodnllr občino do*»kn|i tu^l »e- Pnhttto »* «e»n«n|1 Vtdlvee ( Ije mnogih delovnih ljudi P® delu potrošniških svetov, ki do vsedržavnem merilu, stanovalcev, ki Imajo tako _________ ____ _ ___________ ________________ p0 končanem progremu •« Seveda so se dlskutantl zanima- ba stanovanja, da »o si člani jj vel stavil pogoščeni ta akrom-II slasti za krajevne probleme, družine nakopali razne bolezni, no obd r jen. . Tako so na primer vprašali *a- Na splošno je potekal ta zbor Vsi so s« prav po domačo*^ kaj v novozgrajenih lokalih na volivcev živahno ln so ri mar- žlvsk. In se n, 1JooC'* Ir*® način novssa terenu Dobrne le ni mlekarne tikaj povedali, kar je pravilno, zavrteli, V popoldanSkih ur _ .. ln lokala sa prodajo mesa. ker 6b koncu pa so io Is volili čla- ge zadovoljni rja ril- */!*,' nm t7. Izgovori vod«*»v nrl»»de«lt» ood- n<- potrošniškega sveta za kolo- organ * Cii« ZB še vecKrai P*“ jetij, da na Dobrni ni dovolj nijo Posetje in Dobrno. S. G. dU« podobne prirediva Kaf občni zbori..? Cae občnih zborov Je! Svoboda rskih, prosvetnih, sindikalnih in drugih! Delovni Ljudje — člani vseh teh društev in organizacij dajejo obračune svojega tvornega dela med letom; razpravljajo, kako izboljšati to ali ono dejavnost, kritizirajo premajhno aktivnost, predlagajo in svetujejo, skratka: zavzemajo se, da bi njihova društva in organizacije storile vse, za čimboljše in kvalitetnejše delo. Tako je prav! Več bomo razpravljali, več govorili, boljša bo dejavnost teh družbenih institucij prihodnje leto. In vsi želimo, da bi v društvih in organizacijah delovali, kar se da najbolje, in da bi nam le-ti dajali čimveč plodov. Hkrati pa se kajpak prizadevamo, da bi dejavnost teh institucij preveval socialistični duh in da bi se v njih vzgajali Ljudje, kos vsakršnim težavam pri kakršnem koli delu. Žal pa tega duha ni čutiti na darstvu, ki je. kar vemo vsi. Občni zbor sindikalne podružnice rudarjev v Trbovljah O dejavnosti osnovnih organizacij Socialistične zveze Premalo debate o rudarskih odkriva mo vprašanjih zi s tem pa je bil predviden 25-odstotni dvig produktivnosti dela, tako da zaznamujemo v podjetju porasta rudniškega dela: leta 1952 0,99 t, leta 1953 1,04 t, leta 1954 1,07 t in leta napake Nedavno so imeli člani neke Po uspelo končanih občnih zborih pododborov na obratih rudnika Trbovlje je bil v nedeljo občni zbor sindikalne podružnice radarjev v Trbovljah, ki se ga je udeležilo 183 dele- ^ravl fajDfilfo poročilo — zdra- so se cene temu materialu ne- . _______ gstov. žila radarski in metalurški sin- primerno podražile in to od 50 1955 1,11 t. Meseca oktobra t. L osnovne organizacije Socialistič- Občni zbor je odprl doseda- dikat: s to združitvijo se pa do 90 odst. na ceno iz leta 1953, pa je ta učinek padel na 1,07 t. ne zveze članski sesta^k ^ " nji predsednik podružnice Franc Podružnica rudarjev ne more kar ravno rudarski kolektivi Tajnik podružnice je v na- zaprav je bil to nekak posvet Šipek, ki je poleg delegatov Povsem strinjati, saj je s tem občutijo na svojih ramenih. S slednjem prikazal tudi povpreč- o bodočem, se pravi zimskem pozdravil še navzoče zastopni- J™*. ▼ rudarstva in- tem se dejansko ustvarja do- ne plače rudarjev od leta 1952 delu. ke višjih sindikalnih forumov dustrija, ki nuna z rudarstvom biček podjetjem, ki potrebuje- dalje; ugotovil je, da so vse Razpravljali so o marsičem; in ostale goste. jo premog v svoji industriji. ““J*, kar je tudi glavni vzrok razkrivali so nekatere slabosti Po izvolitvi delovnega pred- Tajniško poročilo je zajelo To ^ vsekakor za rudarske ko- vse večjega odhajanja radar- svojega dosedanjega dela m sed siva in izvolitve potrebnih poslovanje trboveljskima rudni- Iektive krivično in če se ne bo ^ v drage industrije. Nada- J **“’ komisij je tajnik podružnice ka m sindikalne podružnice za zvišala prodajna cena premogu. Ue je iz poročila razvidno, da podal obširno poročilo, ki je .januar. “ oktober t. I. bodo moralo odločni činitelji je bila sindikalna podružnica analiziralo delovanje sindika- Podraraica sodi, da so naši go- ^ dpngo razbrelnenitev M rudarjev preteklo poslovno do-tov Jugoslavije v 10-letnem ob- spcdarsk, organi m zbor pro- ^da^ke delovne kolektive bo *elo aktivna in je upravni (znižanje odstotek obresti na pdbor organizacije storil svo-osnovna sredstva ali nekaj po- ie delo. Z dobrimi organizacij- dobnega). — Na radniku so bi- skimi prijemi mn je uspelo pri- '.°S° obvestiti vse volivce svo- članstvo ““ ~~ be v organizaciji proizvodnje dobjn po naši osvoboditvi. Prav izvajalcev okraja sprejeli proiz-tako je poročevalec seznanil vodni plan rudnika, ki je pre-navzoče delegate z delom m. napet in skorajda neustvarljiv kongresa ZSJ, ki je bil v mesecu maju v Sarajevu, in kongresom rudarjev meseca ueotovili. da postavljene naloge niso v celoti izpolnili Istočasno pa so bili mnenja, da so za neizpolnitev postavljenih nalog odsovorni še tudi drugi činitelji. Konkretno: člani so imeli na- letos glede na sedanje stanje rudni- . . . . . ._________,... „ ______dobiti - =- ških jam. Ta moment seveda ‘e lzvršene U5“e,jite spremem-vpliva na delež dobička, ki pre- oktobra v Zagrebu. Na prvem in na drugem kongresu pa so Po mnenju tajnika podružnice vse premalo razpravljali o ru- ostane podjetju. Na rudniku^ pa PrentoBaznvedbo novih od-ie realizacija po družbenem na- kopnSh ,n ™ehan,zacW Črtu določenega dobička skraj- najpomembnejša industrijska --------- =—-----------— ------- . ..... . _ ... veja našega gospodarstva. Kljub določene prodajne cene premo- nizacijski ukrepi. Osvojitev vseh •M • •» t mt Kjurik ilaln O Ir 1*0 v — Ob občnem zboru sindikata rudarjev na Senovem Vzgoje članov ne gre • A • Mmnvranifl lri navaio nesreče vl°si sindikata Pri upravljanju datka Ni treba posebej poudar- ‘-4 zavarovanja, ki navaja nesreče „^5^ Akoravno je bila di. 1ati da , ;-st Pujno Cl Tl ptrl C* 1^| V« T 1 Pri delu m visok stalez bolni- vseh občnih zborih. Zlasti na sindikalnih ne. Sicer ne po- . ____________ _ ___ vsod. pa vendar: doslej je Mio tema. da" so” v rudarstvu naj- ga. Te cene so bile postavljene zelo malo občnih zborov, ki so težji delovni pogoji (radar tve- leta 1953, ko se .ie na tržišču v celoti opravili svoje delo in g* svojo glavo in življenje, pojavila umetno izzvana stag-našli pravo pot delovanja v bo- pred no začne na svojem delo- nacija v prodaji premoga. Če doče. Malo je bilo članov po- višču pridobivati premog!), pogledamo v podjetju ceno pri-družnic, ki so se resnično po- imajo ostala gospodarska pod- dobljene tone premoga in Jo g la bi jati v debato to izlušče- roč ja boljše pogoje — konkret- primerjamo s cenami materia-vali stotere probleme, zlasti p« no plače, saj je rudarska indu- la, ki so nujno potrebne v Puriste, ki so trenutno najaktnal- stri ja v tem pogleda na 7. me- izvodnji premoga (les, razstre-nejši. Diskusije so pičle, ozke, st„. v oktobra sta še — kakor livo, železo itd.), pa opazimo, da včasih celo nebistvene to osebne. Navadno govore le sindikalni odborniki, člani podružnic le tu pa tam. Nič ni razprav, oz. malo se govori o napotkih naših najvišjih oblastvenih to političnih predstavnikov glede razvoja našega gospodarstva. Ponekod so bili občni zbori le nujna oziroma potrebna formalnost. Se pravi zato, ker s« pač morali biti. In pa morda celo zato. da so po njem lahko razdelili malico to vino... __ , __, ... Ali je potem čudno, da so P"** dnevi so se zbrah na na nekem občnem zbora neka- Senovem delegati k občnemu teri menili, da občni zbor ni zboru sindikalne podružnice taJcn važen kot tisto kar mu rudarjev na Senovem, da pre- sledi NI treba torej posebej po- gledajo delo svoje organizacije Tem bo treba v bodoče poudarjati, da je bila mi tem “ napravijo načrt za nadaljnje svetiti večjo pažnjo. občnem zbora debata podpo- delo. Občnega zbora so se udele- Ali pa tale: Po končanem žili poleg delegatov Tone Zu- občnem zboru T hotelu »Kum« panHČ podpredsednik OLO v Zagorju je radarska sindikat- Trbovlje to ljudski poslanec, na podružnica pogostila udele- predsednik senovške občine žence zbora. V redu to prav. Karel Sterban, predstavniki Nihče ni proti temu. da je po- rudniške uprave z ravnateljem družni ca del svojih skromnih Ivanom Cviklom in glavnim in-sredstev namenila za pogosti- ženirjem rudnika Tonetom tev. Ni pa prav. da se je sku- Koželjem ter ostali. Pina godbenikov radarske god- Vse zbrane je pozdravil pred-be tako opila, da je domov sednik podružnice Rado Kozo-grede igrala kar po cesti Boj- le, nato pa je sledilo poročilo da je eden izmed njih v neki o delu organizacije, gostilni pozabil celo glasbilo... Iz tega poročila so se nav-Sicer pa godbeniki niso bili edi- zoči seznanili z delom rudarske ni. ki so se čez mero opili. sindikalne podružnice, z izvr- Koliko lepše bi bilo, da bi š enimi nalogami in tudi s pro-člani po občnih zborih nap ra- blemi, s katerimi se je ukvar-vili resnično tovariško zabavo, jala med letom podružnica. V se tovariško pogovorili ob ko- organizacijskem pogledu je žaren vina to razšli z zavestjo, njeno delo. vsekakor aktivno, da so opravili na občnem zbo- saj so razen nekaj izjem skorij plodno delo. M. ro vri delavci in uslužbenci or- no otežkočena in _________ _. mogoča. Zakaj? Vsi rudniki mesto lesenega, penvmatično imajo po gospodarskih organih zapihovanje in še drugi orga sestanke, JeSa področja za nedavne zbore kjer so obravnavali vse važne volivcev. To so storili. Ko pa. so probleme rudnika in rudarstva na splošno. Posebno skrb je nov način zasipanja jam, uved- jnlbor posvetil še pritegnitvi članov kolektiva v sindikat. -rv.n-.ie^gga dne pribij na zbor volivcev, se ta ni mogel začeti, ker je manjkalo več kot dve trpti-'-' M’idi tist*-"* oko- skorajda ne- **J*lez?*** tako da je danes le še neznat-' « » ph’ mimogrede povedano, no število neorganiziranih rudarskih delavcev. Iz blagajniškega poročila podružnice sledi, da je upravni odbor tudi v finančnem pogledu dobro gospodaril: kljub izdatni denarni pomoči svojemu mnogo finančnih članstvu, raznim društvom itd. je bilo teh novih metod dela je skrajni napor vsega tehniškega per-sonala rudnika, organov samoupravljanja to kolektiva samega. Ves ta velikanski preobrat je zahteval sredstev, saj je bilo zgolj za je izkazal precejšnji prihranek. videli iti v bližnjo gostilno! Ni čudno, da so ostali volivci godrnjali. člani oziroma odborniki Socialistične zveze pa so o dogodku lepo molčali, bbf ne vem, če je tista organizacija, v kateri delajo omenjeni tovariši komunisti iste poklicala na zagovor. Ali pa: neki učenki brez staršev (oče je padel v NOV, mati uvedbo novega načina odkopa- ®nako ->e podružnica breko svo- urnrjaj 0trok sedaj živi pri so- vanja in mehanizacije vloženo 284 milijonov dinarjev. V zve- jega gospodarskega odbora dobro gospodarila tudi v svojem Počitniškem domu na Partizanskem vrhu. Po poročilih se je razvila živahna diskusija. v kateri so posamezni diskutanti obdelali vsa važna vprašanja. Mnogo so govorili o številu nezgod in bolnikov, kulturni in fizkultur-ni dejavnosti v Trbovljah ter rodniko-> l-p -lotr^ben bolniški list. Nieni retoiv, so se napotili na svet za socialno skrbstvo občinskega ljudskega odbora ^—>-ts*en zanoslena na tem svetu, bolnišVf,^ lista brez odloge o nreiemanju podoore ni hotela izdati, čeprav ie pro- sitej;fr*n s sehr>: zodnji odrezek položnice o prejemanju podpore oziroma 'rega do- Sr- SE? Et/SŽ £2? TebrdoarčipSto tah aiasa letošnje leto preko rudarskih vpražanjih. knapj so ganizirani. Nekaj kritike je bi- siti^DOvmieno — da se tako izrazimo — vse terene » de.o ***** pododborov na rudniku so opravili vseh svojih ki ni-nalog. Sindikalni funkcionarji so imeli med letom precejšnje število sestankov s članstvom in kolektivom, na katerih so razpravljali o vprašanjih. Izrečena je bila ostra kritika na vse tiste člane kolektiva, ki namerno iz- varovanja, vendar je prav, če poudarimo, da tudi te denarne izgube niso brez vpliva na povprečno plačo zaposlenega delavca. V diskusiji je sodelovalo precejšnje število sindikalnih . funkcionarjev.- V njej se je raznih vaai h oglasu k besedi tudi zastopnik Mia OLO Trbovlje, tov. Tone Zu- ^ ° staremu pančič, ki je ob tej priložnosti navzočim obrazložil posamezne Skupščino je v imenu Centralnega odbora sindikata rudarjev in metalurgov Jugoslavije pozdravil tov. Jože Piki, ki je v svojem nagovoru nanizal precej problemov v republiškem oz. zveznem merilu. Po poročilu nadzornega odbora je občni zbor izglasoval upravnemu odboru. Iz sklepov občnega zbora pa vidimo, da bo imel nov upravni odbor — če bo hotel vse zadane naloge realizirati — v novem poslovnem leto mnogo dela in truda. S. G. potrebovala. Šele pa :n*o"'on-cijo višjih oblastvenih predstavnikov je bolniški list dobila Kaj je storila ta osnovna organizacija Socialistične zveze? Doslej še nič! Sicer je to navidezno droben primer in za nekatere morda celo nepomemben, toda za večino naših bivših bor-rev važen. Dekle, ki ji je oče daroval življenje za našo svobodo, je pač vredna naše pozornost) Tn tovarišica, zaposlena pri navedenem svetu, bi se nar' zavedati, da ie v orvi vrsti dolžna pomagati partizanskim sirota n. ne na uganjati nepotrebno birokracijo Prihodnjič bomo o takih primerih še pisali in jjh po potrebi tudi ostro ošibali. koriščajo naše soc. zavarovanje probleme našega skupnega so-ter neupravičeno povečujejo daiistdčnega gospodarstva, na-odstotek bolnikov, ki je bil na dajje težav, s katerimi se mo-rudniku že tako visok. ramo boriti v našem prizade- Sindikalna podružnica se je vanju za dvig življenjske rav- . ... , , nadalje zelo zanimala za vpra- ni delovnega človeka. Podrob- O" ° n c ne m ZDOru Sindikalne podružnice Sanje zmanjšanja števila ne- no je obrazloal naše naloge, TOtotOVameV VidniU-KPŠkem zgod pri delu. Tukaj je stavila da ustvanmo boljše zavijem- luiuiuvaincv viumu r\ibbmn razne predloge in opozarjala ske pogoje delovnim ljudem, članstvo na zadevne predpise, pri čemer je poudaril, da je po-Tudi rudniška uprava je stori- trehno poostriti naš odnos do la v tem pogledu vse potrebne vseh tistih, sicer vedno red-korake ter se položaj s števi- kejših ljudi, ki ovirajo delo m lom nezgod že zboljšuje. Poro- razvoj našega socialističnega čilo podružnice se dotika tudi gospodarstva. Podrobneje je vprašanja neupravičenega izo- orisal našo investicijsko politi- rJPionirjevci“ v Vidmu-Krškem so imeli občni zbor Če je upravni odber nedelaven Pred nedavnem je b:l pri gradbenem podjetiu Pionir na V.dmu občn zbor sindikalne podružnice. Občnega zbora so se udeležili le izvoljeni delegati, da je bilo delo laže Zboru *o prisostvovali tudi šei grčdil'šča tov. inž. Cmak, direktor gradbenega podjetja Pionir, Novo mesto, tov, inž. Žerjal in tajnik OSS Trbovlje. Predsednik podružnice tov. Anion Hrž ca ]e podal obširno poročilo o dosedanjem delu upravnega odbora in vse podružn c* Delo sindik lnih podružnic v gradbeni strok moramo priznati, je zelo težko predvsem, ker so to Po večini sezonski delavci. Posebno se to vraža prj podjetju Pionir na Vidmu, kjer je zaposlenih precej domačinov. Le-tj imajo po večin, doma nekaj zemlje. Ko pridejo n« delo. mislijo nekatera v glavnem le na svoje domače redevv n ne dajejo od sebe tistega, kar bi moraili. V službi se tako rekoč spoč Jejo. da laže opravljajo po:em svoje domače delo, pri tem pa prizadeti ne miši jo da podjetje prav zaradi njih ne doseže zadovoljive storilnosti dela. Sindikalni sestanki ni®o Mtt dobro obiskan., članarino plačuje redno le polovica čl’nov. S ndikahu podružnica, nudi svoj m članom tudi športno izživljanje tako v streljanju, namiznem tenisu, odbojki, rokometu itd Morda se zdi neverjetno, da se od 724 zapo-Menih ukvarja v tem podjetju j športom le deset ljudi, čepriv imajo na razpolago mizo za namizni ton s, igrišče xa odbojko košarko, moderno strelišče bazen td. Marsikje bi ljudje radi delali v kateri koli športni veji, če bi jim le b'lo to mogoče, tukaj pa, ko im:jo vse na r zpolago, jim kaj takega ne pride na misel Ob plačilnih dneh so vse gostilne polne, kjer pijejo, pojejo in razgrajajo pozno v noč. Po večini so to mkd fantje katere h morali pritegniti v razne orgianizac-je in društva kjer bi se kulturno izživljal- in opu-6t'ti brezplodno posedanje in popivanje po gostilnah. Iz tega lahko sklepamo, da je upravni odboT stnd kalne podružnice posvet-l premalo ali pa nobene skrbi svoj m članom. V vsem poslovnem letu m organiziral nobenega političnega, strokovnega ah poljudnoznanstvenega predavanja Člani s-nd. ee torej niso izobraževali, kot bj se moral:, in zato n’ čudno, da so tako primitivni. Na občnem zboru so posegat: v diskusijo le v nepomembnih stvareh. Nekdo od navzočih je dolžii upravni odbor sindikata da je on kriv. ker člani n.so dobili pred enim letom premoga. Drugi je zopet dejal, da denar, ki je ostal v sind kalni blagajni, lahko zspijejo. Nihče od navzočih pa ni prišel na dan z dobrim predlogom, kako naj sind kat v bodoče dela al: kako bi čl:«e izobraževali. Malim, da je kr vda delno tudi na osnovni organizaciji ZK katera izgleda, se nj zanimala za delo s ndiketav Mislim, da br nov upravni odbor boljše delal. Komisija za sklepe na občnem zboru je predvidela ozirom, zadala novemu odboru več umestnih predlogov: da se poveča storilnost deD, da s« bo v bodoče sindikalna po- Sindikalna dvorana v roto tovarn^ je bila na dan občnega zbora sindik;ne podružnice nabito polna. Zbiru je poleg dele- stajanja od dela. Čeprav so ti ko. kjer je poudaril pomoč gatov prisostvoval še predsednik izostanki zadnja leta manjši, kmetijstvu za dvig kmetijske Občanskega sindikalnega sveta se vendar še vedno pojavlja, proizvodnje. —- Ko je tov. Zu- tov. Banovič n tajnik OSS Trbo- da zlasti mlajši delavci neu- pančič govoril o mladih, novo-pravičeno izostajajo od dela sprejetih delavcev, ki prihaja-To vprašanje bo mogoče zado- jo v rudarsko industrijo naj- voljivo rešiti z vzgojo mladih večkrat iz naše vasi, je pouda- li-udi, kar je tudi naloga sindi- ril potrebo politične, kulturne in strokovne vzgoje in izobraz- Stroje stoodstotno izkoriščat! kata. Poročilo obravnava nadalje proizvodnjo rudnika. To bo mogoče spričo še vedno pomanjkljive mehanizacije dela izboljšati z večjo storilnostjo, boljšo organizacijo dela, boljšo izrabo delovnega časa itd. Članom sindikata in njihovim svojcem je organizacija omogočila, da so preživeli letni oddih na Bledu in jim nudila p?ne tudi denarno pomoč. Prav bi bilo, da bi se te lepe ugodnosti vije. Predsednik *ov Anton Rihtar je podal obširno poročilo o delu sindikalne podružnice. Preteklo leto je delovni kolek- __________ ___________________ tiv Tor tne celuloze n papirja t*i teh mfadto ljudi, kar naj bo na Vidmu zabelež i vel ke gospo, tudi delo sindikalne orgamiza- darske uspehe Dokončana je bi-dje Vzgajanje delavcev, da la štiriletna izgradnja nove to- stanejo dobri državljani, bo varne k- je obenem »suita* ko- tudi pripomoglo k izboljšanju lekhvnega dele in njihovo neživljenjske ravni, saj bomo z več,e. m nelepše priznanje. « vzgojo delavcev povečali storilnost v naših podjetjih, hkrati pa odpravili malomaren odnos posameznikov do dela in družbene last- Razni delegati so govorili o raznih pojavih v našem gospo- noslužilo Sp vrfi, število delav- raznlt1 P°^avlh v nas« ^ ,V°Je darstvu in o nalogah cev, zlasti pa jamrici delavci, ki so prijetnega oddiha še posebno potrebni. in nijlepše priznanje. S rz «2sk SiJSJr nim kolektivom .nove naloge Ce hočejo, da bo skupnost, obenem pa tud kolektiv sam užival sadove petih milijard, ki so bile vložene v nov tovarno, mor3,o kapaciteto grajenih strojev čim-prej izkor ščat 100-odstotno. In prav sindikat kot zaščitna orga-mzac je delavskega razreda bo v našem gospodarstvu, ki stoje pred delovnimi ljudmi za dvig živ- morala posvetit; temu vso skrb ljenjske ravni, zlasti pa o na- Temeljito bo treba pretresti sle-Foročilo omenja med drugim Joggh, kj sodijo v okvir sindi- hemo delovno mesto in ugotoviti tudi kultumoprosvetno dejav- kajPe organizacije. da-lj ,e resn čno vsak polno iz- nest Za to dejavnost se delav- pc izvršenih volitvah, ki so kor ščen Tako se bo verjetno naš-ci zanimajo še vse premalo, ponovno potrdile zaupanje v lo marsikatero odvečno delovno Vlogo naših »Svobod« bo treba dosedanje vodstvo sind. po- mesto. delavcem prikazati na ustre- družnice, so zbrani delegati 90 odst možnosti za dv-q prozen način, tako da se bodo tudi ^ sklepe in bodoče na- zvodnje iež: v rokah 10 odst delavci začeli vključevati v de- iOBe oreanizaciie Takn so članov-«trokovnji kov delovnega lo raznih sekcij tega društva sklenili, naj podružnica še te- kolektiva. S temeljito in dobro to sicer v tiste, ki jih najbolj sneje sodeluje z organi delav- enojno utemelieno organiza-zandmajo. Na splošno pa bo tre- skega samoupravljanja, ki jim z »oonalszacno pro- • ---- -----------' * ' - ;zvodn,e, v glavnem pa s smotr- ba delavcem razlagati, kako je treba nuditi potrebno po-velikega pomena je za vsakega moč. Podružnica bo delala na posameznika njegov kulturni tem, da se dvigne storilnost in dvig to tudi strokovna izobraz- utrjuje delovna disciplina Prav b®- tako je potrebno, da podružni- Zanimrvo je bilo tudi poročilo o delu samouprave soc. tnoqoč le tedaj, če bodo delovna mesta zasedena s tovar ši ki razpolagajo s tako strokovnostjo, kj je na teh delovnih mestih potrebna Razen tega bo nujno potrebno izboljšati delovno disciplino Za v!6oko produktivnost ie potrebna moderna tehnična oprema ter ljudje « prmemo strokovno. moralno 'n fizično kondicijo Za de‘avce bodo prihodnje leto organizirali tečaje ki bodo trajali po leto dni.. Za vsak oddelek je* izdelan učn program. Ob zaključku bo moral vsak tečajnik delat’ strol%ovn zpit Kultumopro vetna dejavnost v kolektivu roto tovarne se je v preteklem letu zelo poživela Na Vidmu doslej še niso zabeležil: t'ke akt'vno6ti. kar je predvsem zasluga DPD »Svobode« katerega težišče dela je prav v tem podjetju Pohvalit, ie treba tudi športne organizac ie. trenerje n tekmovalce. ki so v pretekli sezon pokazal vso požrtvovalnost Osvojitev prveg- mefta na tekmovanju paoirničarjev in dobro delo plavalnega in boksarskega kluba so lep dok iz za to. Na zboru je bil sprožen tudi predlog, da b v Tovarni celuloze n papiTja ustanovili močan športni akt v pod imenom »Športni klub Celuloza«, ki bi * svojimi sekcijam: doseqel ninožčnost in kakovost Sind kalna podružnea ie doklej precej napravila. Nov upravni odbor bo pa vse pomanjkljivosti. družmea borila tudi proti gospodarskemu kriminalu, da bo posvetila rso skrb politčnoideoto-ho 'vrnaniz‘r~'la več sestankov Ce bo nov odbor delal op da-n'h smernicah uspeh ne bo ;z-ostal in prihodnj' obenj zbor bo potom dosti boljši. ca sodeluje tudi z ostalimi organizacijami ta organi ljudske oblasti. Sklenili so nadalje, da se včlanijo v sindikalno organizacijo vsi, ki so še izven nje, a imajo pogoje, postanejo člani. no upor'bo delovne sile bodo morali reševati vprašanje produktivnosti Pri tem odpade levi' delež na strokovnjake, od katerih skupnost m tudi delavci' k; se še pojavljajo skušal od-uprav-čeno ončakujejo izvršitev praviti. omenien h nalog. Na občnem zboru so sprejeli Strokovnost posameznega čla- precej sklepov katere bo moral na kolektiva ne moremo ocenje- nov upravni odbor do orhednie-vati po spričevalu, marveč bo g* ohrneoa zb -a iire*rvičiti moralo bti merilo dejansko _________________ opravljeno delo Uprsvn' odbor -—U(JTavi|CUO UCiD V II' UUUU1 a Pričakujemo, da bo vodstvo i„ delavsk’ svet bosta pr, odpu- UOpiSUjte V podružnice ta vse njeno član- stih morala trezno presojati to stvo delalo na tem, da izvrši gledati v prv: vrst na tiste ki so vse naloge, ki so si iib zadali odv;«n; le od svojega zaslužka v na letošnjem občnem zboru. tovarni. Dvg produktivnosti bo „ZasavsH! ;eil“ Imamo dokaze, da je moč ameriškega kaparja uspešno zatirali Nastopi) je ča«, ko je treba ▼ na pa j« edini način uspešnega sadovnjakih opraviti najvažnejša z stran ja sadn.h škodljivcev. Nedela, in to: č ščenje škropljenje smiselno j« torej ovirate delo. ki in gnojenje S tem člankom, v katerem se bom naslonil na izkušnje škropiln h akcij v preteklih sezon: h b hotel pomagati predvsem vsem sadjarjem oziroma lastnikom sadnega drevja in pa vsem škropiln m ek pam, ki jim bo letos poverjena nalog poškropiti čim bolj n čim več sadnih dreves ne glede na to, če se kmetovalec s ’em str nj.a ali ne. Zakon o varstvu rastlin (Ur. list št. 26-54) določeno poudarja, da so v«i lastnik sadneg.i drevja dolžn: čistiti :n škropiti svoje sadno drevje in to velja predvsem za kraje kj 60 okužen, ali pa ogrožen po ameriškem kaparju. Kršk predel našega okraja ie v celot okužen ozirom neposredno ogrožen, deloma pa tudi občinr b vsega trboveljskega oknjo (Trbovlje Zagorje. Breg) Večina sadjarjev pa že ve, da opravljamo zimsko škropljenje sadnega drevja v dobi od odpada T-stja pa tj« do brstenja spomladi. Mnog m sadjarjem pa ne gre v glavo to da imamo v našem okraju še mnogo premalo sadnih škropiln c in po njihovem mnenju (tud za tp imamo dokaze) res ni mogoče v;eh sadnih dreves poškropiti spomladi n celo zadnje dni meseca marca. Prav zato, ker imamo premalo škropilnic n ker temeljito opravljeno zimsko škropljenje v katerem koli času poz.mi (da le ustreza za škorpljenje vreme) 100 Vo unio. kaparje smo letos pr'čeli z akcijo škropljenja že sedaj mbo trajalo v--e do spomladi. Izkušnje so pokazale, da edino zadružne škrop lne ekipe vso to akcijo Lhko izpeljejo in je zato tudi v okrožn o sekretariata za gospodarstvo dobesedno navedeno, da se mora akcija izvajati po zadružn h škropiln h ekipah. Številni ugovor ir neumestne kritike glede teh ek p m jo samo en izvor in to 'e — neutemeljen izgovor Škropilne ek pe so dolžne delati po predpisih — natančno in vestno :n zj svoje delo odgovarjajo Lastnik sam pa mora Wt pr škropljenju zrr javljena v flradnem listu št 63 iz letošnjega leta Nekateri neodgovorni ljudje napačno pojasnjujejo nove ukrepe in s tem istvarjajo neupravičeno razburjanje pri ljudeh Tako na primer ljudem govorijo, da ne bo več egresa. da bodo regres dobili samo kmetje, ki bodo kontrahlrali žita ali industrijske rastline In podobno Tako tendenciozno tn zlonamerno tolmačenje ni na mestu Ljudje, ki imajo s tem opravka (poslovodje v zadrugah in drugi), morajo prej preštudirati predpise, preden dajejo Gripa in influenca Ze je nekaj časa bolj deževno in mokro jesensko vreme in marsikdo je že postal nahoden Zaradi stalnih vremenskih sprememb v jeseni obstaja ta nevarnost kar stalno. Ko smo postali nahodni, dan ali dva nato zač- tobusu itd. Kadar se obolenja gripe pojavijo množično, se ogibajmo krajev, kamor zahaja mnogo ljudi Prepovedano je tudi pljuvanje po tleh Bolniki način odvaditi, lahko a tem nejo boleti roke in noge. glava, povzročimo motnje v živčnem križ in hrbet, muči nas tudi ka-sistemu. ker je v glavi živčni šelj. Znaki bolezni seveda niso sistem pri levičarjih drugač razporejen, kakor pri ljudeh, ki delajo z desnico. Človek bi mislil, da je stvar samo v tem, da se otrok nauči opravljati z desno roko. Pa temu ni tako. Razne študije na tem področju so dokazale, da je levičnost povezana na fru- pri vseh ljudeh enaki Nekaterim se vnamejo živci, druge zopet trga po sklepih, tretjim zopet nastanejo motnje v prebavi Vsekakor so to znaki gripe, ki je nikakor ne moremo podcenjevati, marveč moramo takoj začeti z njenim zdravljenjem Vso bolezen spremlja visoka stvenost in na nekatere govor- vročina, da moramo takoj v po-ne napake. Do takih napak pri- gteij0 Ce smo se dobro prepotili tn ž uspehom jemali zdravila proti vfočinl ter pili veliko lipovega, bezgovega ali čaja iz podobnih zdravilnih zelišč z U- de bolj pogosto pri otrocih, ki so pod pritiskom začeli delati z desno roko in pri otrocih, ki uporabljajo obe rok), kakor Pa pri otrocih, ki so bili in ostali levični Pri otrocih, ki so se odvadili levičnosti, opažamo mono ali medom, smo pospeše-manjvrednostnl kompleks so vali izločanje bolezenskih snovi iz telesa in vročina bo po treh dneh padla. Seveda mora zaradi previdnosti ostati bolnik še tn dni v postelji, da premaga morebitni vpliv bolezni na druge organe Zaradi gripe same navadno le malo kdo umre. veliko pa jih umre zaradi posledic te bolezni Za gripo je leta 1918 zbolelo okoli 200 milijonov ljudi, od katerih Jih ie umrlo lahko prerano smrt. okrog deset milijonov. ker še niso bile znane njene posledice Povzročiteljice gripe so kužne klice v sluznici v nosu in grlu. S kašljanjem jih prenašajo bolni ljudje na zdrave ljudi. Doba do izbruha bolezni traja eden do dva dneva po okužbi. V obrambo proti gripi svetujejo zdravniki naslednje zaščitne ukrepe: Bolnik naj pri kašljanju tn kihanju dene robec pred usta in nos. Varovati se Je treba tudi ljudi, ki kihajo v vlaku, av- jasnila Ni namreč res. da Kmetje, ki ne bodo sklenili pogodbe o pridelovanju tn oddaji žita ali industrijskih rastlin, ne oodo dobili umetnih gnojil po nižjih cenah. Tudi ti pridelovalci oz kmetje bodo dobili regres na umetna gnojila, ki jih oodo kupili (regTes bo seveda uveljavila zadruga), ki pa bo nižji od regresa, ki se bo priznava: pridelovalcem, ki bodo sontrahirali žita ali umetna gnojila. V prvem ln drugem primeru pa bodo zahtevala oziroma uveljavljala regres pooblaščena podjetja za promet z živili, proizvajalna in trgovska podjetja ter zadruge. F Šetinc Dobra jed iz surovih jajc Vsi vemo, kako zdr.va n redilna jed ie surovo talce Zal pa ie mnogo liud: ki surovih jajc ne morejo lest., ker se i m gnu-’ijo. Da bo ta jed užitna za vsakogar, zltst pa, da se bo pr kupila tud: otrokom, jih pripravite bukole: V skodel Ci dobro zmešajte rumenjak z žlico sladkorja, iz beljaka pa napr-v.te trd sneg. Temu rahlo primešajte žličko sadne mezge sl* zr'ban0 čokolado ter prav malo sladkorja. Sneg denite na krožnik, v čredi naprav te jamico, vanjo pa stremite rumenjak Umetno osemenjevanje se širi Umetno osemenjevanje krav se Je v Sloveniji razmeroma hitro uveljavilo in se širi tudi v drugih republikah FLRJ. Na podlagi republiških gospodarskih načrtov pa se bo v naslednjih petih letih še mnogo bolj razširilo. Tako računajo, da bodo leta 1960 v Sloveniji osemenjevali 110 000 Krav. Letos bo v Sloveniji okrog 35.000 osemenjenih krav (lani približno 26.000). V vsej državi bodo leta 1960 osemenjevali 757.000 krav. Osemenjevanje se bo razširilo (po odstotkih krav) najbolj v Sremu in Banatu (48 odstotkov), v Sloveniji za 43 odstotkov, na Hr-vatskem za 40 odstotkov, v Srbiji za 31,5 odstotkov in v Bosni ln Hercegovini za 21 odstotkov Računajo, da bodo stro- naj se teh navodil tudi držijo, osemenjevanja najmanjši v ker le na ta način se bolezen uspešno zatira Čim nas napade, je treba bolezen takoj zdraviti, ker sicer našemu telesu lahko škoduje povzroči pa tudi Sloveniji, povprečno po 2600 din na kravo, medtem ko so jih za Vojvodino preračunali celo na 8000 din. Razlika nastane zaradi prometnih razmer In ureditve osemenjevalnih središč. Ono no travnike O potrebi gnojenja travnikov V praksi odloča navadno vpra-se je govorilo že dosti. Različna šanje. kdaj imamo največ časa. so vendar mnenja kdaj trosimo Tega pa Imamo največ v pozni gnoj na travnike. Jeseni ali spo- jeseni Da pa Izguba na amoni-mladi. Na splošno velja pravilo, jaku ne bo prevelika, pričnemo da gnojnico, gnojevka ali dobro travnike gnojiti, ko bo zemlja preperel gnoj ki je že podoben že zmrzla. Ko pade tempera- kompostu) na travniku najbolj učinkujejo, če jih damo spomladi. Slamnat še precej svež gnoj pa je bolje trositi v jeseni Seveda je pri *em treba vzeti v zakup izgubo amonljaka tura na ničlo, preneha tudi amo-nijak izhlapevati iz gnoja. Na zmrznjenem travniku z razvaža-njem gnoja poleg tega tudi travniške ruše ne poškodujemo Edgar \Vallace: MEIODUA •intrri Gilbert Je smehljaje odkimal. »Ne vidim vzroka, zakaj bi to storil,« Je rekel hladno »Prav Ko bi storili, bi vam za primerjavo pokazal zelo zanimiv prstni odtis. Tu v trgovini imam <. je nadaljeval gospod VValiis. »veliko denarno blagajno, ki stoji že več mesecev pri nas.« Gilbert je prikimal. »Lastnina neke stranke, ki Ima ključe,« je dejal »Popolnoma prav,« Jc rekel VValiis, »vi se spominjate moje laži o tem. Ta blagajna ima tri skupine ključev ln še ključavnico s šifro. Rekel sem tri,« popravil se Je — »dejansko so štiri. Pred tremi tedni sem napravil veliko napako ko sem is malomarnosti pozabil ključe za to blagajno v tej pisarni, v žepu suknje.« »Priznati moram,« Je nadaljeval smehljaje, »nisem mislil, da imate tako popoln pregled nad mojim delom in da tako odlično poznate moje številne skrivnosti. Svoje neumnosti sem se spomnil šele ob enajstih zvečer; vrnil sem sc semkaj po ključe. Našel sem Jih tam kjer sem jih pustil, toda medtem je že imel z njimi opravka nekdo drug ln ta nekdo sl jr napravil voščeni odtis ort niih Vrhu tega,« — nagnil se je li Gilbertu in pridušeno nadaljeval, »ta nekdo se Je navadil ponoči iz nekih zasebnlb vzrokov prihajati semkaj. A11 so vam ti vzroki anali gospod Standerton?« »Mogoče si hoče Izbrati takšno blagajno,« je menil pod-mehljivo Gilbert. »Prihaja, da nam odnaša sa-iove našega dela,« Je rekel Wal-lis In se smehljal celo sedaj, ker je pač imel smisel sa humor. »Nekdo, ki mu vest ali čut za pravičnost brani, da bi postal poklicni vlomilec, se ukvarja s mikavnim poslom, da ropa roparje. Z drugimi besedami: kakih dvajset tisoč funtov dobrega denarja ml je bilo ukradenih iz blagajne.« »Izposojenih, o tem Ul dvoma,« je rekel Standerton ln ■* - rokami v žepih in trdim ls-razom v očeh ndobno zleknil V stolu. »Kaj mislite s tem — laposo-enlh?« je vprašal presenečeno tVsIlis. •Denar si je nekdo Izposodil, ki ga obupno potrebuje; nekdo, ki se na borzne posle mnogo bolje spozna, kakor večina ljudi, ki te stvari posebej proučujejo: nekdo, čigar znanje mu omogoča najtežje špekulacije ob najmanjši nevarnosti Izgube ki ia se kljub temu boji. da bi zaradi morebitnega neuspeha oškodoval kakega nesrečnega borznega mešetarja.« Naslonil se Je s komolcema na mizo, obrnil obraz na pol stran in se sklonil k VVallisu Slišal je, kako so se zunaj vrata glasno zaprla; vedel Je, da sta blia sedaj sama in da je VValiis to želel. »Potreboval sem denar za vsako ceno,« je dejal »Lahko bi ga kradel. Mislil sem celo na to. Mesec dni sem vas opazoval, kakor sem že prej druge vlomilce leta in leta opazoval Poznam prav toliko zvijačnih prijemov v tej obrti kakor vi. Spominjate se, da sem bil v zunanjem ministrstvu v oddelku, ki se v glavnem ukvarja z Inozemskimi malopridneži In da sem bil v resnici policijski uradnik, čeprav nisem imel njegovih pooblastil.« »Vse to vem,« Je rekel VVal- lls. Bil Je radoveden In se Je želel poučiti v svojo neposredno korist. hkrati pa sl je hotel razširiti svoje obsežno poznavanje ljudi. »Tat sem — to drži, za vzrok se vam ni treba brigati.« »AH Je melodija v F-duru v kakršni koli zvezi s tem?« Je vprašal VValiis suho. Gilbert je skočil pokonci. »Kal hočete s tem reči?« je vprašal. »Natančno to. kar pravim « .1» odvrnil In ga ostro opazoval. »Mislim, da ste morali imeti neko posebno željo po tej melodiji. Zakaj? Priznati vam moram, čla sem radoveden « »Prihranite si svojo radoved- nost za nekaj, kar se vas tiče,* ga je rezko zavrnil. »Kje ste zvedeli?« je še dodal WalH& in se smehljal. »Imamo dobre vire —« Je začel bahavo. •Da da,« Je prikimal Gilbert. »Seveda, vaš prijatelj Smith stanuje pri VVingovib. To sem ali pozabil.« »Moj prijatelj Smith — vi mislite mojega šoferja, kajne?« »Mislim vašega tovariša, četrtega člana vaše tolpe, inoža. ki nikdar ne nastopa pri vaših početjih ki pa v raznovrstnih preoblekah ustvarja podlage za vaša ropstva Poznam, dobro poznam vso zgodbo,« je dejal ln stegnil roko. »Dobro ml Je znana ta famozna misel trgovine z blagajnami. Je zelo duhovita, toda ni izvirna Mislim, da so jo pred nekaj leti že uporabili v Italiji Vi poskušate blagajne prodajati predvsem na dežela; ponujate jih po smešnih eenab — vse ostalo je preprosto Vi sl obdržite tudi zase ključe, tako. da sl lahko vsak dan ogledate kaj Je v blagajni; vrhu tega so zbrane dragocenosti in ostalo premoženje lepo na mestu, ki vam je zmeraj dostopno.« VValiis je prikimal. »Drži. tako je. Mitij prija*t»U,« Je rekel. »Toda vse to vem Ali ne bi bili tako dobri, pa ml povedali, kakšno vlogo imate vi pri tem? Ali se vam zdi. da se lahko prištevate k ‘■podobnim ljudem?« »Mislim, da ne.« Je kratko odvrnil. »Moralna stran mojih dejanj nima s samo stvarjo nič opr i viti O tem sem si na jasnem.' »Vi ste srečen mož,« mu Je • priznanjem dejal George VValiis »Toda prosim vas. povejte mi, kakšna Je vaša vloga pri tem tn kako lahko opravičite, da nam od časa do časa odvzamete velike denarne vsote In jih spravite na varno v svoje skrivališče?« »Ne opravičujem tega,« Je rekel Gilbert Vstal 'e in hodil po pisarni gor in dol, medtem ko mu le VValiis budno sledil * očmi. »Vem in priznam, da sem v nekem pogledu tat. toda moje delo poteka po natančno določenem načrtu.« Obrnil se Je k VVallisu. »Ali veste, da vem za vsak vaš roparski pohod, koliko vam je vrgel? Ni nobene dragocenosti. ki »te sl jo prisvojili, da ne bi vedel za njenega lastnika in njeno ceno Da,« Je prikimal, • vem tudi, da niste zapravili nobenega predmeta ln da Imate vse lepo shranjeno v svoji blagajni. Ce bom Imel srečo, upam. da ne bom samo nadomestil vsega. kar sem vam vzel, temveč bom vrnil tudi vsako paro. ki sle Jo vi ukradli.« VValiis Je planil kvišku. »Kako mislite to?« Je vprašal. »Ukradene stvari bom vrnil njihovim zakonitim lastnikom.« J? ravnodušno nadaljeval Gilbert. »Trudil sem se, da pridem v položaj, v katerem vam lahko porečem: tu 'e ovratnic Dynshird. vredna štiri tisoč funtov, dom vam zanjo, recimo, *isoč funtov — to jc še zmeraj zelo spodobna cena, mnogo več, kakor bi vi lahko dobili zanjo pri prodaji — ln vrnila jo bova njeni lastnici. Ali: Iz vaše blagajne sem vzel deset tisoč funtov v zlatu in francoskih bankovcih. iu je znesek za vas ih tu Je ustrezajoči znesek, ki se mora vrniti ljudem katerim je bil denar ukraden. — Imam zelo skrbne zapiske o vsaki pari, ki ste Jo ukradli, odkar sem kot Izredni član v zvezi z vašo tolpo.« Srdito sc Je smejal. »Moj dragi don Ouljote,« Jo neverno hohnjal George VValiis. »Postavili ste sl nemogočo nalogo.« Gilbert je odločno odkimal. »Ne. resnično ne,« Je o (venil. »Na borzi sem si pridobil v»8 denarja, kakor sem si sploh mislil. da ga bom kdaj imel.« •AH mi hočete odgovoriU še na neko vprašanje.« Je revel. »Kako sl naj razložim vašo nenadno željo po bogastvu — to nenadna željo, ki se je. če se ne motim, tako iznenada pojavila?« »Na to vam ne morem odgovoriti.« je rekel Gilbert ln njegove besede so zvenele nepopustljivo. Nastal Je kratek oddih, nato pa se Je dvignil George Wa**ls. Mislim, da bi bilo bolje, da ■e sporazumeva,« je dejal. »VI sle nam vzeli ob«'1 d«*1«** tisoč funtov — 20 tisoč funtov našega premoženja Je kratko In malo Izginilo.« Spet Jc Gilbert odkimal. (Dalje prihodnjič) M S SNOVEM k m is o gospodm,-slsi tein) »»«« Z občnega zbora sindikat a trgovskih uslužbencev v Trbovljah Vet strokovnega izpopolnjevanja Kruh, vljudnost,., v ttrežcah Pretekli petek, 25. p. m. so se zbrali na posebnem sestanku zastopniki kmetijskih zadrug zboru svoje Brestanice in Dolskega ter pro- tej skupščin-svete in šolstva. Na dnevnem «vojega enoletnega dele. redu je bila organizacija po nov- Iz poroč la pred:ednika nega gospodinjskega tečaja za J Člani »fnd kalne podružnice trq uslužbencev v Trbovljah «o se pred nedavnim sešl'- na občnem orgtan.z rije in na pregledali uspehe družnice smo povzel, poda se je kmečka in delavska dekleta, odbor trud-! izvršiti na zadnjem Praksa iz prejšnjih let je nam- občnem zboru sprejete sklepe in reč pokazala, da so takšni tečaji na moč koristni Ln priporočljivi, saj nudijo dekletom poleg praktičnega znanja v kuhanju in gospodinjstvu še marsikaj drugega, kar bodo lahko dekleta kot bodoče matere in gospodinje s Pridom uporabljale. da uresniči predloge za izboljšanje dela v trgovsk 5trok , ki jth j« sprožil republiški sindikalna odbor Nekatere naloge nso zadovoljivo uspele, ker članstvo ni niH o odboru zadostne pomoč. Pereče vprašanje v Trbovljah so trgovska skladišča, kajti dejansko v kraju ni prikladnega skla- V letošnji gospodinjski tečaj dižča ln je trgovske blago rikla-bodo spet sprejeli okrog tride- g ščeno pp raznih zaprtih, pol-set deklet, ki se bo, kakor za- zaprtih prostor h, pa tud- na mišljeno, začel v začetku de- prostem. Kljub večletni borb’ cembra, končal pa konec marca podružnica ni uspela da bi se v prihodnjega leta. Za sedaj bo kraju zgradila nujno porebna mogoče sprejeti v tečao le dva sodobna skladišči ker za to n: letnika. Ker pa je pričakovati, bilo najt; primernega prostora. ne finančnih sredstev. Premalo se je letos pazilo in storilo za strokovni dvig članstva, bilo hi nujno potrebno, da se trgovski uslužbenc s predavanji in strokovnimi tečaji seznanijo s trgovinsko-gospodarskimi >t(ui c... vprašanji, h de se tudi član,; tr- Nr\«^tankii hkrati skle- novskih delavskih svetov in Na sestanku so hkrati siae- upr3vnih og^ov bo]j poZan majo za poznavanje našega gospodarskega sistema in pravilnega vodstva podjetij. Za leta oddih svojih članov je da se bo za tečaj priglasilo več reflektantk, nameravajo rešiti to vprašanje tako, da bi se za te tečajnice . organizira! v večernih urah še en tečaj v bolj zgoščeni obliki, v katerem bi splošne učne predmete obravnavali precej skrajšano. co kot poteber in resen problem, k ga ho treba rešiti čimprej. Učeno:, ki so se izučil v svoji strok; v zadn>t letih, in tud mlajši trgov-kr pomočniki potrebujejo še mnoqo strokovne izobrazbe, zarad česar Se je mnogokrat pouaai -ila potreba organiziranja trgovsko strokovnih tečajev na katerih bi doraščajoč: trgovski kade: dobil potrebno izpopolnitev svojega strokovnega znanje in nasvete za pravilen način postrežbe. Uvedba takih tečajev pa do sedaj m b la uresničljiva zarad: pomanjkanja denarnih sredstev za predavatelje in zaradi nerazumevanja tečajnikov k že pripravljenih tečajev niso obiskov K Iz vrst člans*va je bilo upravičeno poudarjeno, da se zastopniki vse premalo udeležujejo množicah sestankov, na katerih bi potrošnikom pravilno poj 3«nje-val: upravičene in neupravičene pritožbe glede trgovskega poslovanja. Prav tako se priporoča trgovskemu k >dru izpopolnitev zn'n ja o poznavanju trgovskega blaga, boljše poznavanje orqan-i. zarije, tehnike trgovanja in poznanje gospodarske zakonodaje Po diskusiji, ki je precej jasno zajela pozitivne m negativne strani lokalne trnovske problematike m prisotnim naktzala bodoče smernice za trnovsko gospodarstvo v splošnem, je občni zbor Ne gre za naslov novega filma, Je povsem preprost doživljaj navadnega potrošnika kruha. Nič novega, če si človek poželi svežega peciva in v dobri veri, da bo istega dobil, zavije v bližnjo pekarno. Vstopim v pekarno Slivnik v Brežicah, po sprejel ustrezne sklepe za bodoče zdravim in zahtevam dve žem-’ ’ ‘ *” * • Iji. Odštejem denar in ko Jn držim že v roki ugotovim, da je ena sveža, druga pa stara. delo sindikalne podružnice. Občn- zbor ie pokazal da je pravilno zajel trenutn položaj trboveljskega trgov.nskega dela in da se zaveda hib težkoč in mnoqoterib tvojih nalog. Sodeč po sklepih občnega zbora pa čaka nov; odbor veliko n odgovorno delo, ki pa qa bo lahko opravil le v tesnem sodelovanju z vsem članstvom strokovnimi organizacijami in obla5tven m organi v večji prospeh trgovine n za dvig ž vitanjske ravni potrošnikov. Uspeh pa bo dosežen z dobro voljo, čutom poštenosti in požrtvovalnosti ter s pravim social:-stičn m duhom ki naj 'me pred očmi predvsem koristi, blaginjo in splošen napredek delovne skupnosti. To hotenje pa naj bo v našem revolucionarnem delavskem središču vrhovno načelo tudi za naš,, trgovino. Prosim za drugo svežo, a dobim spet staro. Povrhu pa še to: »No, ln če bi tudi bila stara?« Povedala sem, da želim dve žemlji in če ni več kot ena sveža, bom vzela pač eno. Končno sem dobila eno žemljo, z vrnjenimi sedmimi dinarji pa Še pripombo prodajalke: »Slatatl pa jih res ni treba!« * Vem, da se kruh ne prijema. Razen tega so o tem že pisali naši dnevniki. Vendar bi želela pojasnila, kako ugotoviti ali kupim svež ali star kruh? Predvsem, ko iz istega predala jemljejo sveže in staro pecivo. Priprav za to v pekarni pri Slivnika nimajo. Le kako sami sortirajo krnh? Povrhu pa še to. V tej pekarni sprejema denar In daje kruh ista oseba Dokler se prodajalci sami ne bodo držali nili, da bodo v zimskih mesecih po vseh vaseh predavanja iz kmetijstva, sadjarstva in vinogradništva, a tudi predavanja m pr^iz^kokošiereie^Spodobno" Podružnica P° zgledu krajevnih n. pr. iz koKosjereje iz poaoono. ».na- Zbiranje odpadkov in šolski Da pa bi imela ta predavanja tim popolnejši uspeh, bodo ob- mdu-trifk/h podjetij letos uspela nafti pil poč-tnišk dom ob morju, pri čemer jo je Trgovinska isk predavan j organirimle kme- ^nicTv T^jah tijske zadruge, ki bodo za to zainteresirale celotno kmečko Prebivalstvo. Predavanja pa bodo imela poleg naloge, da pripomorejo kmetom k večji in kvailitetaivno boljši kmetijsJd _________ ____ ______________ _____ Proizvodnji, še splošno vzgojni planinskem predelu ustrezen po- z razumevanjem podprl« in jii z ustrezno denuruo dotac !o pomagala, da &o trgovsk uslužbenci «voj leta' dopust preživeli ob morju ceneje. V bodoče bo podružnica skrbela, da na vame tudi v našem hamen, saj se bodo kmetje s tatom načinom dela in vzgajanja hitreje vraščali v nov čas in z večjim razumevanjem spremljali naš splošni napredek in naša Prizadevanja za socializacijo naše družbe. črtat'šk. dom da b: tamkaj preživel svoj dopust tisti člani ki jim pl n g?ka ki ma to narekuje iz zdravstvenih razloqov, nadalje tisti, ki so jun P'an ne ljubše. Skrb za mladi naraščaj se postavlja pred sindikalno podružni- Na okrajni šolski konferenci pa tudi na občnem zboru ZPM je bil omenjen problem škodljivega vpliva denarja ki ga otroci zaslužijo z zbiranjem odpadkov. Ker je vsakokrat ostalo vprašanje samo nakazano se pogovorimo o njem. zlasti še, ker prav te dni podjetje »Odpad« praznuje desetletnico svoje ustanovitve. Zbiranje železa ln drugih odpadnih kovin, stekla, krp, papirja, kosti itd. je v nekaterih socialno nenormiranib deželah sredstvo preživljanja brezposelnih. Pri nas pa je to družbena naloga, ki jo opravljajo v manjšem obsegu otroci. Sprva so bile to akcije pionirskih kolek- o £ r o c i tivov, danes pa počno to otroci v šolah dovolj govorili o pomenu in važnosti odpadkov kot važni in prepotrebni surovini, ki jo industrijsko visoko razvite dežele načrtno zbirajo in s tem trdoživo varčujejo. Ali smo jim dali spodbude in možnosti za večinoma na svojo pest. Cene pravilno nalaganje prisluženega Zagorski pionirji so razvili zastavo odpadnemu materialu — surovi nam za našo industrijo so se občutno dvignile in mali pod-jetneži so ugotovili, da se izplača zbirati Za prisluženi denar greš lahko v kino, si kupiš revolver, ližeš sladkarije in kdo bi vedel kaj še vse. Končno Je do sem vse v redu. Toda krasti in prodajati, to je pa narobe. Narobe je tudi, da otroci niso kontrolirani, kako porabijo denar, ki ga s tem zaslužijo. S temi ugotovitvami pa smo medaljo obrnili in pokazala se je naša nebudnost. — Namesto da denarja? Pionirski praznik, ki bi si ga sami finansirali, bi bil lahko lep motiv za skupno zbiralno akcijo v pomenu ekskurzije, ki bi bila zanimiva in poučna. Naj nas ne moti, dr se bodo »vodje« namrdnili, saj imajo rajone, kjer smejo zbirati samo oni. To je samo opozorilo, da nam je to sredstvo vzgajanja skoro spolzelo iz rob. Dogovorite se s podjetjem »Odpad« za najboljši način, navdušite otroke ln ne poskušajte s starimi grehi opraviti le na urah moralne vzgoje, kajti s tem bi otrokom pojasnjevali pomen tolažili le svojo vesti Odgovorni l^oni-rji osnovne šole * Zagorju ob Sav so b.ti v*a leta po osvoboditvi brez svoje zastave; ob slavnostni h priložnostih so nosili na čelu odreda le državno zastavo posamezni razred: pa so imel le m le pionir' ke zastave iz navadnega blaga Zelja vseh je bila — dobiti novo prmemo zastavo za katero b. ponosno stopali ob tožnih slove noftih. Letos, ob 10 obleta'-ci nsše osvoboditve, so sklenil tej dol-Uoletn želji urireč:, zato so pa-pros h Gostinsko podjetje Zagoriš, d« bi j m poklon lo tako zastavo Podjetje je prošnji rade volje ustregle ter prevzelo tudi Pokrov tel) tvo nad prireditvijo, “i le b la na Dan republ- ke — ^9. novembri, ob 9. uri predpoldne v vel ki dvorani TVD ‘Partizan«. Ve$ mesec november so se pio-A:rj: vestno pr pravljal na ta teo-j največji prazn k Vsak raz-red je študiral pr-merne točke za akademijo sai so sklenili da •Pora b t ta najboljša. Tud čla-n'ce šol. odboa :n žene s terena s« dv, dni prej pekle v šol;ki kuhinji pecivo saj je Gostinstvo skl en! o pogori ti ob tej priložnosti vso šolsko mladino Težko prič skovani 29. november je prišel. Veliko dvorano »Partizana« so napolnil starš, zastopn k: oblasti in množičnih org nizao j ter šolska mlad na do zadnjega končka. Vsakdo je hotel pri ‘ostvovati temu velikemu prazniku naše mlad ne. Po Internacional , k jo je odigrala rud rska godba, je spregovoril šolsk upravitelj, k: je ■ 'r vil vse navzoče ter govoril o prazniku — 29. novembru n o p onrsk pr redl'v: Zahvalil se je vsem, ki so pripomogli do te velike pridobitve za pion rski rrirH oredvsem podletju qost n-stva. Načeln ca p:on:rskeq odreda učenka 4 r Marija Ritter je »sto v svojem govoru or sala delo ponirske organ zacije n? šoli od osvoboditve do danes ter prosla pokrov telja m kuma no ve zastave, upravnika goctn«ke- Mladina v Konjšici dobro dela Morda kdo mi l , da se je mia-tatiska organ zac j,a v v si Konj-“•c razbila, ali vsaj da je zadremala Vendar m t ko Kdot za-8‘6duje dolo ml dine v Konišici ^hko v d da mladinska orgaai-*ac ja še obstoj., pa tudi da dela. Mnog, brale; Z savskega ted-h ka se spominj jo, da ie bilo ared nedavnim -. delu mladine v ^“njšici mnogo p' anja Čeprav 13 majhna vas zarad svoje lege n odd ljenosti od kultprn h in todustrijskih središč n tako zna-11 • vendar je mladina ravno te s svojim delom vzbudila žaganje ■ Ne bomo vsega, kaT te le o de-" mlad ne v 'em kraju že pisalo D°navlj 1 za o v kratkem: i so pred letom dn v Polšni- I - z(to d l nrvo ‘escna h ša v katar, je b.] po-rc| pouk — prazna. Vaščan J*-Leben i« mladinski aktiv Puzopi ^ t0 priložnost (v Konj-lc' namreč rušo imel prej no-, ®ne9 prostora, kjer bi mlad n« sc tanke m kjer b lahko gledalške Igre) » l01®' mnogo pot., preden so to c?o dopel li mlodinsk organiza-h Po mnoqih naporih in skup-®In delu so to leseno bišo pre-[{.dvil lz Polšnlka v Konjš oo, hler ®o. io na novo zgradili in I eured U Kljub n porom in de-v. P® mladina ne bi mogla opra-•Zn eqa sama Zahval« za ^hosi0vanjc jjtoarnlh in m teri-'reditev gte predvsem to- šolo je ostal* varišu Kladivarju, pa tudi Ljudski prosveti okraja Trbovlje. Dom kak-šen je sedaj, ko je dograjen, je v nemajhen ponos vsej m!'d n; v Konjšici česar se ml' d na tud zaveda in je nanj ponosna. Da niso b la sred tva, kj so vložena v Kulturni dom — kakor se imenuje sedaj — vržena stran, vidimo lahko iz dela mladinske organizacije Po otvoritvi doma. k je bh meseca junija letošnjega leta. je mladina uprizoril: že tri -gre. , Upamo, da bo mladina vasi Koniftce še «■ naprej tako delavna, kakor je bila do5lej. K-ca • V nedeljo, 27 p. m. je bila ob dveh popoldne v Kulturnem domu v Konjš.cl proslava v poča-st tev državnega prazn k« 29. novembra. Mladina je uprizorila igro »Lovorjev venec« mladinski oktet pa je zapel nek j pesmi. Na proslavi so sodelovali tudi šolski otroci, k so nastop l- z recitacijami ‘n zapel: nekii j pesmi Po elovesnoati je Imel« mladina vesel večer s petjem in plesom. Na 'em večeru so se mladinci domen! o nadaljnjem delu .n sklen L, da bodo odslej delali še boli 'kupno Sklenili so, da da razvije novo zastavo. Tov Boris Taufer je kot nekdanji pion.r te šole govori! o zqodov ni šole ter o dolžnostih pionirjev v nov-socialistični Jugoslaviji in med igranjem državne himne razv! prapor ter ga z naročilom zročil načeln ci, ta pa praporščaku, pionirju Klopčiču. Poleq kuma, tov. Tauferje je n* nov prapor pr.pel spominski trak tudi predsednik Druš‘v* prijateljev mladine prof tov. Janez Zore nakar sta p on rki obema Izro& li šopke cvetja Sled! je še pozdrav Starega pion r;keqs ptw.pora z novim In nova lepa zastav« ie zavzela mesto pred o cmrskim odredom »Fr nceta Prešerna«. Za tam je sledila slavnostna akademija, k. je obsegala 14 točk P0 akadem:Vi so p omrji postrojih na telovsdšču in v povork odkorakal: za novim praporom do svoie šoie, pr; čemer j m je igrala rudarska qodba na čelu Vsem pionirjem so iareb lica od ponos- na novo zastavo m tudi starši ter ostalo prebivalstvo, k so v špalirju prisostvovali sprevodu So bil veseli otroškega z dovotitva V razredih so žene pripravile vtem pionirjem primerno zakusko Ob Č3 ju, pecivu ln obioženh kruhkih so s’i vedeli mnogo povedat; o tem velikem prazniku ki qa ne bodo kmalu pozabili. Vsa prired tev je dokazala da se za vzqoio niše šol k e mlad ne zan ma široka javnost, katera jo pri tem tadt podpira ln lahko rečemo da Se družbeno upravljanje naš.h šol že zv'ia Šolska mla-d:n« bo v teh okol šč na.h gotovo dosegla večje uspehe, ki j h da-n šnja doba tud: zahteva. tega dela. jim pomagali pri njem in jih usmerjali, kam z denarjem. smo vse prepustili njihovi iznajdljivosti. Otrokov etični svet se še formira. Zato: ali smo smo za stalno formiranje otrokovega etičnega pogleda na svet, ki se najbolj bistri v konkretni akciji, če je pravilno razložena. predpisov, ne morejo tega zahtevati od potrošnikov. Isto pa, kar se vljudnosti tiče: v vseb podjetjih in ustanovah, povsod se zahteva kulturna postrežba, in bi bilo isto želeti tudi od privatnikov. Da moj primer ni osamljen, bi lahko potrdilo več potrošnikov, čeprav je kruh v tej pekarni res dober. J. C. Pionir i na Polsniku so praznovali Šolska mladina na Polšn ku je pod vodstvom svojih učiteljev pripravila prejšnjo nedeljo lep spored v počastitev praznika republike za if«r.o5i Program je obsega! 16 točk. Od najmlajš h iz prvega razreda pa do najeta-rejših učencev so pomagali in sodeloval. pr proslavi Mlajši so se posebno izkazal, z lep.m, de-klamteii*m: medtem ko So učenci všjih razredov z lepim' partizanskim: m Dorbemm pesmim: razveselili orlrctne, ki jih je bilo na prired tv: zelc veliko Občinstvu je zelo ugajala pionirska igra Kristine Brenkove »Zaleški fantje«, ki prikazuje skupino učencev IV rdzreda zaleške šole. kako so rešil v šolsk: klet- zaprtega ranjenega partizana in ce. lo pregovoril domobranskega stražarja, dp ie pomagal pri po begu in celo sam odšel z ranjencem v partizane Zas lna dvorana v šoli ie bila zelo okusno pripravljena, tako da so prisota; uvideli, da ie možno z dobro voli o in trudom tudi v skromnih razmerah prirediti lepo proslav- Tako se je tudi polšniškfc mlad na pridružila tisočerim pionirjem k: so širom po naši domovin pripravili za njen rojstni dan lepe proslave, obenem t>a «o pokazali svojim starejšim tovarnem. da že pionir lahko pomaga pri kulturnih proslavah k: so prev v oddaljenih hribovitih ttrajih še posebno dobrodošle Upamo da nas bodo polšn ški pionirji še »erkrat prijetno Presenetil s podobnim priredit vami. Iz Hrastnika nam pišejo V nedeljo, 27. novembra po- Tu je za svojo hrabrost in P°, ne so Hrastničani slovesno sposobnost dobil častno prizna-pokopali posmrtne ostanke nje in je bil v četi sekretar b?!-«* NOV tov Miho SKOJ in politični delegat čete. HA9AI; Je P8^®1 zadet 0,1 Kot tak je prerano omahnil v sovražnikove mine leta 1944 pri smrt. Hinjah v okraju Novo mesto, v Puharjevem domu v Hrast-star 24 let. Prekop njegovih niku so se njegovi znanci in posmrtnih ostankov sta 9 po- prijatelji poslednjič poklonili močjo domačinov v Hinjah, ki njegovim posmrtnim ostankom so mladega partizana Ahaca jn krsto zasuli s cvetjem- Na spoznali v ča®u naših borb z poslednji poti na pokopališče okupatorjem in ga tudi vzlju- Dolg so ga spremili rudar-bili kot junaškega borca pri- gka godba )>Svbode I«. pred-pravila ZB v Hrastniku ta po- stavniki ZB in drugih organi-kojmkova sestra Ivanka Kozar 7-acjj ^ društev ter številni pri- ročju komune. Delo profesorja ta učitelja se mora glede na njegov pomen in vrednost bolj uveljaviti Ker je del učiteljev odšel na gimnazlle. je kader na osnovnih šolah često mlad in neizkušen vendar delavoljen. Tem mladim ljudem je treba pomagati in jih postopno vključevati v družbeno življenje občine. Večja mora biti povezav- z iblarin m org-ni. ker bo tako pomoč kcnkrttneiša n h trejša. KeT mor- mo si oredno z reformo šolstv- k bo za vso državo Padli borec Miha Ahdč je bil jatelji ih Znanri.^ Ob odprtem enofno reševat: tudi materialna nezakonski sin in je svoja mla- grobu mu je v slovo spregovo-da leta preživel v Čečah pri ril predsednik Občinskega od-stari materi. Le malo časa je bora ZB Hrastnik tov Jože Je-preživel pri svoji materi, ,ki si rič-MSba Naj mladi junak -je kot služkinja služila kruh v partizan Miha Ahac mirno po-Cečah in pozneje v Mostarju čiva v svobodni domači grudi Star 16 let je pričel delati v Slava njegovemu spominu! hrastniški steklarni in nato v — — — rudniku v Hrastniku Okusil je Pretekli mesec so se vsi pro-trdote življenja mladega prole- fesorji ta učitelji občine Hrast-tarca ta se je po okupaciji do- nik sešli na ustanovnem obč-movine po Nemcih kmalu vklju- nem zboru svojega novega d rudi v Osvobodilno fronto Kot štva Zbora se je udeležil tadi aktivist OF in skojevec je de- zastopnik RO Društva učiteljev lal na terenu v Hrastniku dne 19 aprila 1944. leta pa je s prvo skupino odšel v partizane Pr c metna nesreča v Sevnici pri sej-nepre- Dne 26. novembra Je prišlo čuvajnice št. 15 sporočil železniški postaji v Sevnici okvaro zapornic okrog 1 uro pred nesrečo. vendar uslužbenec, ki je to službeno obvestilo prevzel, ni takoi storil potrebnih ukrepov za varen prevoz vlakov oz. na železniškem prelazu mišču v Sevnici zaradi vidnosti voznika motornega vozila in zaradi opustitve službene dolžnosti železniškega uslužbenca do prometne nesre- ter njegov predsednik tov Stefan Trobiš. Iz poročil okrajhih društev profesorjev in učiteljev smo slišali da so naši učitelji ta profesorji v preteklem poslovnem letu mnogo delali za svoje strokovno usposabUenje: imeli so pedagoške aktive ter so na sestankih le-t.eh nastopali na več šolah (Kal. Turje Hrastnik), se porazgovsrlali o teh nastopih in svojega dela v sindikatu; po- vprašania šol ip Učnih moči, je lov Tfcb š delal, da bo trebi dat uč teltem n profesorjem; dodatne oiače boliša stanovsnj n priznanje s tem da najzaslužnejši lahko c-apreduieio za en pl-čiv -azred v še ’er dobe naslov prosvetnega svetn ka Več nai Store tudi Ze družabnost v okviru s nd kalnih društev. Tov Tone Sihur zastopnik KSS Hrastnik ie zaželel zboru mnogo uspehe in poudaril da morije bit otroci v rudaTsk h rev rtih deležn velike pozornosti po učiteljskem otebju T; otroc mak spričo štev lnosti v družinah 'ežje poqoie z- učenje Naše pr’zadpvap;e mora t nadalje za tem da b č m več otrok nadaljevalo študi: na -trokovnh in višjih šok h Po fzvo!’*v upravnega odbora društva ie člsneivo spreleta ‘klene. k' bod,; vodilna n t v delu ___. ,__novega društva — Pozdravljamo ° i?.*... delovno zaves m volta zbo!jš'ti delo v kor s1 nešege delovnega če, ki je terjal« precejšnjo ma- motornih vozil čez nezavarovan terialno škodo poltovomega av- železniški prelaz, tomoblla S-4103 Ta primer nesreče naj bi bil magall so nadalje Izdelati teze f|ovek# ,r #e, mo dnlštTl) uelte_ o reformi naAega Šolstva tn ijev v Hra»stn ku predlagali mnoge spremembe mnoqo U I>et,cv| učnih načrtov Premalo t»a so Iz smeri Sevnice proti Bland opomin vsem voznikom motor- storili kot člani sindikata v Je s poltovorotm avtomobilom nih vozil, da pri zavarovanih ali voz 1 Jože Salamon in ie pri nezavarovanih železniških prela- odprtih zapornicah hotel prevo- zih vozijo previdno: hitrost moliti železniški prelaz. V trenut- rajo zmanjšati in se prepričati, ku, ko je pripeljal pol tovorni če je prevoz Čez železniško pro- avto na sredino levega tira. je go varen. Železniškim uslužben- privozil iz Sevnice brzotovomi eem pa naj bo te nezgoda ki vlak in z lokomotivo zadel v je napravi« pfecelSnio mate- sredino poltovornega avtomobl- riatao škodo, v opomin, da v ta ter Ra tako rinil pred seboj bodoče polagalo večlo oazljivost se bodo nauči!' igro 'n«'|brž »Do- 550 m, dokler strojevodjo vlaka na to. dali «o železn ške zapor- men«, « k a ter, bodo šl; gostov it ni ustavil Ko se ie vlak usta- niče v redu in uporabne, da v v več krajev. Prav tak0 pa bodo vil, je Izstopil iz popolnoma prihodnje ne bi več prišlo do povabili igral-ke družine iz dru- uničenega avtomobila le malo takih in podobnih prometnih qih knajev da j'.h ob ščejo v poškodovani voznik Konjš-ck K-ca. Železniški Čuvaj je namreč iz pomoč mlajšim, v službo vstopajočim pripravnikom p« tudi v obravnavanju vprašanj zaščite članstva, materialnih pogojev na šolah in članov »o bili premalo odločni in dosledni Prav malo ali nič niso bili povezani z delavskimi kolektivi tovarn in podletil v kraju od tod večkrat nesporazumi ta očitki. Tovariš Troblč je po izročitvi pozdravov v Imehu RO društev navajal da pomeni ustenavlta- Trapična smrt v Dobravi Pr pod r nji drevja v Dobrav se ie smrtno rcne«rečil priljubljen: in daler naokol znan 55-leta Andre Urek oče štir h otrok N« njegov redni poli so aa spremli-'! or iatelj tn znanci, godba n p h-h z Kapel, tovariš nieqoveqa ' na Tončka zmagovalca na rooto-d rkah na II. Pos vskem tednu :? Brežic, člani kolekt'v« GU Brežce :n mnogo Hud ? Obsotvlia Pokopal so ga n« pokopališču v Kapelah — nesreč. I. D. nje društev po občinah vbčlo Svoicem naše ekreno 'ožaljel povezavo • proizvajalci v pod- D V. Zidanmoški strelci so odprli strelišče Motiv z Brežiškega gradu Strelska družina v Z danem mostu je v nedeljo, 4, dec., slovesno odprla svoje novo 200-me-treko strelišče in združila ta praznik z nagradnim streljanjem. Če upoštevamo, da je družina pričeli z delom šele 1952. leta, je zgrednja lastnega strelišča zelo lepa pridobitev. Za to imajo največ zaslug tovariši: Jakob M:tek. Avgust Bartolj, Ivšek Janez Košir in še številni drugi, kč zaslužijo za svoje oožrtvovalno delo vse priznanje. Tud ljudski odbor občine Radeče je podprl prizadevnost zi-danomoških strelcev 6 tem, da |im je priskrbel dve vojaški in eno zračno puško. Ko pa je pre-‘eklo nedeljo odbor družine pri-edil na strel šču nagradno tekmovanje je bil to zanjo prav: orizn k: družino je namreč obiskal predsednik Okr jne strelske zveze Trbovlje tov Albin Danko in pr nesel družin: novo vojaško puško z dolge cevjo in zračno iraško kot darilo okrajnega strel, skega odbora za dosežene uspele v strelstvu. Pri nagradner tekmovanju so bli prvi trije najboljši strelci nagrajen, prav tako prvi trije mladinci. S tekmovanjem so za- četi ob M), ur dopoldne m g« končali ob mraku. Tekmovalo je 24 članov, kai je na število vseh članov, ki jih je 28 veliko. Med član je dosegel 1. mesto Jože Strniša, 2 mesto Janez Strniša, 3. me6to Peter Guček. — Med mladino pe Sr> bili ▼ streljanju najboljši: 1. Jože Tržan, 2. Franc Počivavšek 3. Mirko Matek. Delavn. stretefc: družini želimo v njenem nadaljnjem prizadevanju mnogo uspehov! Z BIZELJSKEGA POLITIČNI MOZAIK Britanski tisk obtožuje Scotland Yard V britanskem tisku že dalj časa izhajajo sestavki o delovanju Scotland Yarda. Sestavki oziroma vsebina teh člankov pa niso najbolj ugodni za to visoko ustanovo Velike Britanije. Kaj je na stvari? Novembra je britanski tisk začel pisati o kraji važnih dokumentov v Scotland Yardu. Ukradeni so bili dokumenti oziroma kartoteke, v katerih so važni podatki o sodbah, biografijah milijona in pol moških ter žena, nad katerimi ima ta ustanova kontrolo. Razen tega so bili ukradeni še neki zelo važni dokumenti, ki se tičejo vezi med Scotland Yardom in mednarodne policije — Interpola. To so podatki o drugih državah in Angležih, ki so kontrolirani izven države. Londonski tisk pravi, da so lahko kradli te važne dokumente le ljudje iz te ustanove Nekoliko dni kasneje pa so del teh dokumentov že dobili Toda ustanova še ni objavila podrobnosti o tem odkritju. Iz obzira proti katoličanu Adenauerju Pariški dnevnik »Expres»«, organ Mendes-Francea se v nekem članku zgraža nad KČnom, kako so v Zahodni Nemčiji pričakovali vojne zločince iz Sovjetske zveze. V čl'nku je zapisano tud' to: »Njihov refleks je bil tudi to, da so naprej zapel; .Deutschland liber alles' himno germanskega mper altoma.« Nekaj dni kasneje je uredništvo tega časnika dobilo popravek nemškega veleposlaništva v Parizu. »N: res, da so povratniki peli nemško nccionalno himno, marveč Nun dankt Gott’« (Tebe boga hvalimo).. Žalostne posledice rasizma v Južni Afriki V Južn: Afriki besnijo rasn pred-:odkj s tako silo, da se mora s tem ukvarjati tudi Organizacija Združenih narodov. Južnoafriška delegacija pa marš kdaj v znak protesti zapušča 6eje in izjavlje: »To je vmešavanje v notranje z ude ve suverene drža. ve« . . Oblike rasne diskriminacije v Južni Afri-ki so resnično strašne. Ondot obstoje razna geta za črne prebivalce. Le-ti ne '-mejo obiskovati teth šol z belimi, ali pa se voziti z istimi prometnim sredstvi. Črnci so precej slabše plačani in nmajo pravic da b: se, denimo, borili za svoje socialne in druge pr; vice. In to kljub temu, da predstavljajo večino prebivalstva Južne Afrike. Zakaj je tako? Predvsem zategadelj, da bi beli priseljenci, k danes vladajo v tej deželi, obdržal: svoje pozicije eksploata-torjev. Vendar «e spričo takega neznosnega stanja že čutijo tudi ekonomske posledice. Zaradj rasn.} nasprotstev ima gospodarstvo le dežele m- lijon-ske izgube. Če bi ne bilo rasizma, tako izjavljajo ugledni znanstveniki, bi lahko zmanjšali ceno prevozov in izboljšali prometna sredi tva. Samo v Johanecburgu je 95®/« vseh prometnih sredstev namenjenih belcem 'n le 5*/o črncem, črnci morajo hod ti peš, beli p*a se vozarijo v n j pol ali popolnoma praznih prometnih 6redstvih ... Črnci na igrišču golfa V ViTg-nijj — v ZDA v.ada še vedno rasna diskr.minacija in zato med drugim ni dovoljeno ljudem črne kože pr.hajati v iste kopališča, iste prhe alj na igrišča golfa skupaj z bel mi Vrhovno sodišče Virginije je odločilo, da je to nepravilno. Medtem pa so -e poj vilj protest: in različno tolmačenje ust:ve. Rasist; trdijo, da so črnci in beli res enaki vendar morajo živeti ločeno. Interveniralo je Vrhovno sodišče ZDA in potrdilo odlok sodišča v Virgin ii. Samo pet neodvisnih držav... Na celem afriškem kontinentu je le pet neodvisnih držar: Egipt, Etiopija, Liberija, Južnoafriška Unija in Libija. Zadnje čase tudi drugi narodi zahtevajo svobodo. Prilike so najbolj zrele v Tunisu, Alži-ru, Maroku, Sudanu in Somaliji. Pod skrbniškim režimom so: Kameram, Britanski in angleški Kongo in drugi .. Afrika je danes tipičen primer kolonializma in vseh negativnih pojavov političnih in ekonomskih, ki so nanj vezane največje kolonialne posesti, so ravno v Afriki. Čudno, pa vendar resnično: na tej celini ima n. pr. Vel. Britanija pod svojo oblastjo nad 62 milijonov prebivalcev medtem ko šteje sama le 50 milijonov ljudi. Ali: Francija poseduje v Afriki področja, na katerih živi skoro 50 milijonov ljudi — sama pa šteje le 42 milijonov ljudi. In tako bi lahko naštevali kar po vrsti Portugalska, Belgija... Prostovoljno gasilsko društvo je priredilo v nedeljo zabavni večer šaljivim: prizor' in prosto zabavo v svoiem novoure-jenem domu. Za. dovršitev notranjih del so se mnogo trudili vsi člani društva, predvsem pa tovariš: Franc Smrkaj, predsednik Avgust Kovat.č, Ivan Zajc in drugi. Tudi gasilski godbeniki pridno vadioj in nastopajo na raznih prireditvah. Požrcvov lnim gasilcem želimo pr: n j hovem bodočem delu še mnogo uspehov! e RK Bizeljsko je imel svojo redno sejo Ob tej priložnosti so se pomenili o tečaju prve pomoči za žensko mhd.no, ki bo predvidoma v januarju. Izvolili eg tud odbor za soci-elno pomoč, v katerem so zastopani tudi odborniki množičnih organizacij. Ob koncu ie odbor še sklen;l, da bo prispeval RK 10.000 dinarjev za novoletno Jelko trem šolam. Tudi članarino redno plačujejo, kar je predvsem zasluga eg lnega tajnika. a King v Zadružnem domu je predv jal film Pepelka Naši pionirji in cicibani so b'-te navdušeni nad lepimi barvn mi slikami pa tudi starejšim je b:fe predstava v zabavo. Želimo še več podobnih filmov za naše naimlajše. * Naši član KUD pripravljajo igro za ve6elo silvestrovanje, ki b® pod vodstvom mladinske or-genizac je. Videmski upokojenci so se sešli Društvo upokojencev v Vidmu je pred kratkim priredilo za svoje člane nedeljski družabni popoldan Večina članov se je te prireditve udeležila. Vodstvo društva je poskrbelo za pisan spored: nastopila je folklorna skupina, videmski oktet, mladinski oder »Svobode« pa je uprizoril kratek šaljiv skeč. To je bila prva družabna prireditev videmskih upokojencev in so bili z njo vsi zelo zadovoljni. Upokojenci si želijo družabnosti in razvedrila ter so nedvomno tega tudi potrebni. Zato upajo, da bo njihova sindikalna podružnica poskrbela da se bodo upokojenci še večkrat razveselili in se pobliže spoznali na podobnih prireditvah. Ta sicer skromna, a vendar dobro uspela družabna prireditev je dosegla svoj namen. Iz Čateža Že prejšnji mesec se je na Čatežu pričel tečaj RK. Ob skuje ga lepo število deklet :z Čateža in okol šk h vas:. Poleg predavanj, ki jih pokušajo z velikim zanimanjem pa turi pridno vad jo igro »Poslednji mož«. Tečaj z veliko požrtvovalnostjo vodi tov. Mira Verbovton učiteljica na Čatežu. • Socalistčna zvez? na Čatežu pripravlja enometotni'. kuharski tečaj Zanimanje za tečaj med Uspešno dele ZB Brežice 1. decembra je bil občn. zbor ZB Brežice, na ka-terem to položili obr čun svojega letošnjega dela. Odbor pod predsedstvom tov. Jožeta Jur šiča je imel v svoj; poslovni dob 8 rednih in 2 izredni toji. Oredili so grobišče na pokopališču, obdarovali otroke borcev ob Novoletni jelk:, za kar so porab li skoraj 52.000 dinarjev, z? gradnjo spomenike padlim borcem pa so pr spevali podjetja in kolektivi 38.420 din. Novoizvoljeni odbor bo tudi letos priredil za otroke Novoletno jelko, zb’ral bo še nadalje prspev-ke za spomen k, več skrbi pa bo posvečal tud otrokom padlih borcev Novemu odboru želimo pri njihovem delu čimveč uspehov. D. V. dekleti in mlajšim, gospodinjami je vel ko. Prigl s lo se je toliko interesentk da vtoh ne bo mogoče sprejeti in bo treba tečaj ponoviti. Domača KZ kakor tudi Okrajna Zadružna zveza bosta tečaj podprli z denarnim prispevk . Vodstvo tečaja bo prevzele tov. Olga Golob. Dan republike na Bizeljskem V torek, 29. novembra, popoldne so «e Bizeljčan: zbrali v Zadružnem domu k proslavi Dne. va republike. Po govoru predsednika KZ so ponirji predvajali bogat program: pevske, deltla- maci jske n recitacijske točke ter si ke iz partizanskih dni. Iz Brežic Tudi v občin Brež ce to se že pričeli tečaji RK za žensko mladino, in sicei v Arijah, na Bizeljskem v Čatežu ob Savi. Dobovi Cerkljah, Globokem. Brežicah, Pišecah, Kapeteh. Velik; Do. lin. in v Sromljah. Sestavljene «o posebne kom.sije za zvedbo tečajev, vendar se najdejo še deklet« ki tečaj podcenjujejo in *« izogibajo obisku teč3ja Zavedat; b te morala, da bo tečaj koristil predvsem njim in čas ni to ne bo izgubljen, saj si bodo za svoje bodoče naloge pridobile dovolj prepotrebnega znanja. IZ SODNIH DVORAN Z vinom sta trgovala Pred okraj n m sod.ščem v Trbovljah sta se morala zagovarjati Vik Zonta posestnik v Prelesju štev. 1 to Franc Povše krneči* delavec v Gradišču štev. 3, ker «ta se neupravičeno pečala « trgovino kot poki cem m ta način, da sta dne 31. julija 1954 na Mirni na Dolenjskem kupila 140 litrov rdečega vina in ga na' o brez dovoljenja javno prodajate z dobičkom 60 d n rjev od l'tr* v Prelesju in Gradišču. — Ob« obdolženca sta dejanje priznala ter sta bife obsojena zaradi kaznivega dejanja nedovoljenega trgovanja po čl. 226 kazenskeg* zakona vsak rta 2000 dnarjev denarne kaizn — vendar je sod' šče obdolžencu Francu Povšetu Izvt-šitev izrečene kazni odlor lo za dobo enega leta spričo ol jševal-ni okol ščn, ki jih ie našlo pd temu obdolžencu. Tujina ga je zmotila Rihard Kumianc stekiarsk d«* .avec, stanujoč v Hraste ku številka 74 je kljub temu, da je oče treh nedoletn h otrok, že lansko leto potkušd 'legalno priti v inozemstvo. Zato je bil obsojen na tri mesece zapora Letošnje leto pa je to dejanje ponov 1. Tako se je 12 oktobra t. 1. z namenom, da b: pobegnil čez mejo, napot 1 z vlakom iz Hr stoika f Maribor, od tam pa je peš nadaljeval pot proit meji vendar j* bil še istega dne v popoldanski! urah zasačen v 100-metrike® obmejnem pasu pr Šentilju * .zročen organom Ljudske nriMce. —Zaradi tega dejanja 6e je ‘pe* moral zagovirj-to; pred Okrajn n* sodiščem v Trbovljah, kjer je bil obsojen na šest mesecev zopor*' Nedovoljen prehod čez mejo je kaznivo dejanje Jože Abram, rudar, stanujoč v Kal ševcu št. 6, in Mlan Prose-n;k, mesarski vajenec, stanujoč v Brest:n:ci št 64. sta hotela prš*1 čez t»3Šo državno mejo. Dne 19-oktobra t. 1 str po predhodne® dogovoru odpotovala z vlako® iz Blance prek Zidanega mo'te i* Celja do Prevalj od tem pa. z avtobusom v Mež co, od kod® sta to napotila prot; naši drži vni meji k pa je nista prekorač i* ker sta bila prej aret ran*. Oba obtoženca sta sc moral: •»* radi naklepnega kaznivega dejanja prepovedanega prehoda državno mejo zagovarja pre® Okrajnim sodiščem v Trbovlje* kj je kaznovalo vsakega na. tt mesece zapora Tujina ga ni sprejela Rud; 2ala", mizar, stanujoč t TrbovljJh-Lokah 'štev. 18, je 18. julija t. L bress dovoljenj* prestopil državno mejo FLRJ i” odšel v Avstr jo misleč du bo tu dobi zaščito to zavetje, vend® temu ni bilo tako Obdolženec jf bdi namreč po približno <1**» mesecih b:vanja v Avstriji °° temk: jšnj h organov prijet J® vrnjen našim oblastem ter s« moral zato zagovarjati pr*? Okrajnim tod ščem v Trbovlj n zaradi kszn vega dejanja prep^ vedanega prehoda preko drža®' meje po čl 303 kazenskega zakona ter je bil tudi obsojen na mesece zapora. p*-m|»“^ežko natovorjena « ča-III jem in rižem za Ara-% ' b:jo, s kožam' za Port ^ Said s sr-ncem za Bc-netkp ter z lesom za ladriske pode za ladjedelnico v Splitu je v drugi polovici letošnjega avgusta plul« po Rdečem morju naša trgovska ledja Velebit, vrstnica motornih ladij Triglava in Lovčena. Vračala se je s 'vojega prvega potovanja na Daljrv vzhod v matično luko ng, Reki kj jo je zapustila konec februarja letošnjega leta Svojo nalogo je opravila odlično. Skoraj vso pot je imela polna sklad šča 'n je nosila približno 4700 ton tovora, kolikšna je pač njena nosilnost. Sprejemala in oddajala je blago po Sredozemskem in Rdečem morju, po Indiji :n Burmi n dclje po Malaji, dokler se v drug polovic mija ni popolnoma izpraznila v Hongkongu. »voj zadnji postaji. Samo pet dni so imeli mornarji ča*a z« počitek in že se je vrača! nazai preko Singapura in Džakarte, Penanga na Sumatri to Ranguna v Burmi, zadnje dn; junija pa ie z plula v indijske vode. Delo v Madrasu, nj vzhodni obali nd j-kega polotoka :n v Colombu na Čeylonu je bilo hitro opravljeno Največ se je zadržev la v Bombayu. Celih se-deran: jsit dni je stala v luki tega vel kega t str dn, obupno vročega in oparnega mesta Izkušeni mornarji so mi zatrjev li, da bi tistih 2000 ton tovora, ki g« je ladj. prevzela v Bomb«yu, drugod nalož i; v dveh dneh. Tožili to nad slabo organizacijo v luki oz roma nad ljudm , kj nimajo pravega odnosa do dete'. Ko tmo zadnj; teden juLja za-pustrij Bombay in Indijo, je že takoj po prvih m ljah vožnje naš Velebt skušal nadomestiti to, loar je izgubil po nepotrebnem Zavozili «mo v Arabsko morje s hitrostjo 14 milj n* uro ter dobi-tevulj :n puščali za seboj več ladij, namenjenih prav tako proti zahodu. Tud' pozneje sem imel pr ložnoM spoznat: da Velebit lahko tekmuje v hitrosti z marsikatero veliko moderno ladjo, saj je na poskusni vožnjo v li n’kem decembru po severni Evrop. dosegel celo 16 m lj na uro K kšni prekooceanski potn.šk ledji seveda ne bj bil kos Toda kakor hitro je puščal milje za seboj nedaleč od obale, tako je še stega dne proti večeru postajal vto bolj počasen in nemočen. * Hudi monsuni so divjal: na Arabskem morju vseh šest dn: naše vožnje med Bombayem in Adenom Ko sem še hodil po Indiji in qovor;l «voj im znancem, da v juliju odpotujem domov z ladjo, tom se v duhu pr-pravljal na to pot; vssk m je namreč odsvetoval potovanie v monsun'k'h mesecih in mi opsoval morje v taki luč:, da me ie postalo naravnost strah. Pričel sem s« že ukvarjate z mislijo da bi se vrnil po isti poti po k a ter : »em pr šel, to je z uvionom. Končno sem se vseeno odločil za ladjo v želji, da bi videl čimveč sveta, pa čeprav po prestani morski bolezni) te na srečo n.tom dobil. V takih stvareh toin pos'al v Indiji precej utrjen. P-č pi sem vsak dan videl potovati stole n mize iz enega kota salona v drugi kakor na kakšn' spiritističnl seji, in vso ivojo mladost se n sem TtegugU toliko, kolikor ravno teh šest dni. Prispodoba z orehovo lupino na viharnem morju se mi je zdela takrat najbolj resn čna od vseh m v*e moje zavisti mornarjem, ki: lahko vedno potujejo to vidijo 'oliko sveta, je b l<. konec Na srečo samo ta ča«, dokler je trajal vihar. Sestega dne proti večeru smo že plul ob obali otok) Socotre k lež med južnoarabsko in afriško obalo, ki v tem predelu «eqa najbolj proti vzhodu. si zagotovili nemoten razvoj trgovine med Indijo to Evropo. Ker pa na otoku ni nobenega dobrega pristanišča kjer b: mogle pristat večje ladje, ie njegov pomen kmalu zamrl, ztest še, ker je precej oddaljen od arabskega kopna. Na Portugalce pa je še danes ostal Spom n med plemenom Karshia. ki živi na JIDDAvmm oooooooooooooooooooooooooo težko prestani enotedenski vožnja pe razburkanem morju res zasluž i' tono se vendaT tu zadržali samo dva dn- in zapluli nato dalje v Rdeče morje Tu pa sta bila tudi t« dva dneva več kot preveč, kajti Adcn je eden zmed tistih predelov na svetu, ki to brez strahu lahko ponašajo s slabo klimo, saj tu skoraj ne poznajo dežje to sc vročina prav pogosto dviga znad 45 stop C Edini relativno znosn metoc so november december to januar, najbolj obupen letni čas pa jo od maja do septembra, ko od skalnat h sten -/žareva naravnost peklensko vročn* to le zrak ša sovražnika; v*aj zame sta na vsej poti. Odkar je kolonija Aden leta 1839 v poseH Angležev prej je spadala v sultanat Lab® , ki je kakšn h 30 km severno 0 Adena — je prost) luka kot T*® ger v Severn Afrik; in baz® oskrbo ladij to avionov z vom na njihov dolgi pot Daljn vzhod to Južno A tri* V««k potnik, ki potuje m.mOi . koristi priložnos' da skoč . suho in si kup kakšen ‘P®0!;-večje ali manjše vrednost . »o ^ kor se mu pač žep še m izpr*^*,. v dežel, iz katere pr bate » Otok Socotra je od leta 1886 pod angleško upravo oziroma pod upravo kolon je Aden. Od južnoarabske oba,le Je oddaljen kakšnih 300 milj, dolg je nekaj nad 100 km in polov co tol ko širok, ima pa okrog 10.000 prebivalcev. Legenda pravi, da je bil biblija.. Vsekakor pa, četudi to ne drži, je dokazano da je že ob preokretnici naše ere bila tu precej močna država, v VI Moletju tu paradiž o katerem govori pa t zv ta številna cerkven« občina Nestorijancev Beneški popotnik Marko Polo. ki se zanj celo trd:, da je doma nekje z dalmat nske obale, torej naš rojak — vsaj tako «em nekoč čital v nekem našem č sn ku — pripoveduje v »volih potopisih, da »o se v niegov dobi ustavljale vse ladje, k, so plule med Ind jo to Adenom na tem otoku kjer je cvetela takrat trgovina z dišav mi, zlatom in barvtrm:. Prav zarad tega so ns njem v začetku XVII stoletja zgradil Portugalci močno trdnjavo da bi vzhodni obali otoka in se prišteva z« potomce nekdanjih ovajalcev Tudi cerkvene občine Ne storijancev ni veči prebivalci so muslimani, s silo spreobrnjeni v slam v XIX. stoletju, v b Hvu pa an m:sti ki najbolj čaate pol no luno So zelo pritmtivn skromni to m.roljubni ljudje, k ž:ve od dateljnov, kozjega mlck: in mete morskih psov. Toliko sem o tem koščku sveta zvedel od svojega dobrega prijatelja zdravn ka v ind.jskj mom-anci Tik pred odhodom v Evropo m ie v klubski sobi hotela »TAJ MAHAL« v Bomb«yu pr povedo-val o moj; skorajšnji pomorik pot:, ki jc je zteMi do Sueza dobro poznal še ie let, ko je kot zdr vnik služil v angleški mornar ci. Ko smo pustili za seboj So-cotro, to je morje pom. rilo pomirili pa smo «e tud m na, ladji. Drugo jutro sm0 že bili v svobodni luk: Aden. Čeprav smo s želel v«aj nekaj dni počitka, ki smo H ga po rterlte zanimivo reportažo zasavskega Na sliki: Jug. ladja »Velebit« . , V poln rdečkastega puščavskega tu namreč ne poznajo c fin ■ ^ prahu ki *ili v oči, v ušesa, v več ni primerov noben kup« j u*ta vsepovsod to pokr va člove- tu razočaran če ima 'rs,a' ka, dn post ne podioben ml nnrju trgovsk h spotobnosti, kajt v času njegovega najhujšegi vsemogočega blag 80 v pr”f4t-dela Znoj :n potok pa sta za ob- javi * našim; evropsk m. čutlj vo koto Evropejca najhuj- iN«u<*l)ev«mje 1 Rezultati L dramskega festivala trboveljskih DPD „SvobocT Skupna poanto ' 1■ dramskega lest vol trboveljskih DPD »Svobod* je bila počastitev praznika JO. obletn ce republ tke in lep prispevek delavskega, razreda, tri aee bolj zovp'(no prehaja v tr,zo hotenega nosilce, kulture*, k: mu postajo kulturno izživljanje življenjska potreba, hodile da je čl-an sodelufočeg kolekt va, bodisi da je opazovalec, k: želj doživeli katarzo svojega žrtvovanja, da bo jutri strpne j $ In še bolj človešk j kot je bil danes, ko je o utrujeno"! za trenutek sko-to pozabil na obzirnost. V«e šfi-ri dni je b ’lo dvorana polna, polna ihrida zahtevnosti ‘n razumevanja pf trjevanja in ocenjevanja. Višek je vsekakor predstavljalo klasično delo Eugena 0’NeJlkt »AN N A CHRISTIE* v izvedbi Igralske družine »Svobode-Cen- Tov. Karlo Molovrh kot stari medlem ko je raznašalka časnl-Chris Chrtriopherson je s po- kov tov. Ivica Jarc odl-Čno bar-trebno vitalnostjo podal I k “ta- vala predmestni ombenf. Oba rega pomorši ha, ki se mu niti mornarja pa naj U poizkušala v starosti povsem ne odkri je vzgajati v sebi notranjo pomemb-dotrnast očelcv"tva. Njegov od- no"t, kar ju bo rešilo prtvatno- sulja ftd.). Igra terja e, J Mrko nos do Anne je bil v prav’h merah. Mal Burke Francija Jarca kot podoba novega Sveto' na morju n v ž uljenju, ki pa še rti prebolel starih predsodkov, je bil na Anno Sč.llone dovolj vabijo partner ''n premalo suvefen ideal. Igrelec ni šel '-z 9ebe, čeprav je v detajl h pok'zal, da bi to zmogel. Igrati c krstni režiji je običajno zelo zahtevno in rrkoV priporočljivo. Marthy Owenova pa je triki tako življenjsko *n Igralsko zaokroženav tako enovita in dognana, da tov. M'o: Bd jakovi lahko ob tej kreaciji samo 'rikre- Prizor iz igre »Vdova Rošlinka« ter*. Režiser Franci Jarc je v svojem prijemu ostal v konceptu, kar je škodovalo zlasti nos'1-kf glavne vloge Anici Vrtačnik. Odhčna zasnova v prvem dejanju ni dovolj zre la v suverenost ponižane m razžaljene Anne, k• ukroti očeta in snubca do poslušanja in upoštevanja, do groze pred veličino ženske, ki sta jo idealizirala, a le smatrata za povprečno. Od tu pa do spodrsljaja v Annin sentiment ni bilo daleč in le prcbnjenodL igralk -nega opusa se im režiser zahvaliti. da je o"taJ Rk cel, četudi je bil nalomljen. no čestitamo h ji povemo, do p; želime še in še vdet: njeno podobo žene*, ki je premagala Čiste, ki iso mšsFH, da jo Izkoriščajo, premagala starega satana morje, premagala življenje 'n končno to zmogla le, ker je premagala -Orno sebe. Dokaj epi-zodrt, nehvaležni neplastični stranskj lik je v svoj; prepričljiv vosfi znova dokazal, da ni velikih in malh vlog, da so le do-br in -tabšj igrolci In tov. Mica BiZKkovp.je..-— ta lahko po tem trdmo — vetka gr'lka. Oba krčmarja (Plavšak, Big-man) nista prešla stereotipnosti, stf Jrt /U pripeljalo od Šari do oprijemljivejšega, pa seveda tudi zahtevnejšega. Izredno talentiranost in rutina igralcev je zabrisala neizdelano mkansceno (na primer ključni prizor o 11. dejanju ko se Anno izpove). Scena je nihala med nakazovanjem in realizmom, kar je škodovalo zaokroženost.. Vendar toka kot je, bi dokaj pridobila z malenkostnim dodatki: tretje- razredna gostilna v pristanišču z ulico, kajuta ladijskega kapitana bi bila efektnejša le z ladijskimi okni. med zavesami; ladja s kabino o sredini bi posredovala boljše situacije In jasnejšo osvetljavo. Slušni efekti *o bili ustrezni in dovolj jesrti. Igralska družina »Svobode 11* iz Zg Trbovelj se je pred-riav-la z Jean Paul Sartrovo »HVALEVREDNO VL.|?UGO«. Moderno gledališko de o, dovolj pomembno, ki pa ga je publiko dojemala bolj pod geslom vlačuge kot pa tistega, kar je na njej hvalevredno V°ekakor je mlada družinico dokazala pomembnost svojega obstoja in zasluži priznanje h vso pomoč. Gostitelji »Svobode-Za^avje-* so nos razveselili z Golarjevo »VDOVO ROŠLINKO*. Režiser Silvo Kuster b mirne duše lahko dovolil spojim težnjam za burko še več razmaha Pridobila bi Manica in Tončka it celotno delo na plastičnost.. Posebej je treh o daf.j priznanje vdov Rošltnk: (Sabna Kajnikova), Balantaču (Aliortz Prmmsels) ki bi lahko dodal še potencirano glasovno poanto prefriganem, tn ^nubcu (Vencelj Miklavčič), ki je bil prav folklorno jasen 'n sočen. »Svoboda-Dobrnd« po je žal za svoje sle previsoko posegla po Cankarjevemu »KRALJU NA BETAJNOVI« Branost In prizadevnost, kj so jo igralci pokazali pri' učenju vlog, so zmanjšal' s stvarmi, k niso vprašanje ruti- novem ne, temveč natančnosti (nemarno Saj je pokrite mize, nelepo zastrto okno. Kantorjeva netenh-ana la- škega dela da se maščuje vsake površnost. Deske, k pomenijo svet, razgalijo. Treba je b-ti močno pripravljen, zunenje tn no tranje, da te ne spodnese. Prehitevati se pravi moriti tiste, ki zaostajajo. »Svobod -Dobrno• spe tujem, naj se oprime ljudske igre da bo razživita in zdi teren dreta tvoje stile, pa bo uspela Kr-rida za tak 9podrslfaj pa ri na sami 'grahki družini, krivda je r nezadostnem sodelovanju med trboveljskimi »Svobodnih> Koordinacijski odbor, ki 9e je baje že enkrat sešel, pa zopet prepucnil, nosi vel-ko odgovornost. Izbita repertoarja za vse štiri »Svobode* skozi: celo 9evona bj lahko omogočila redne pred stave Jn gostovanja, izposojanje rež-ser jev tn igralcev, bt pomagalo marši kafer- igralski družini, zaprtost hi ljubosumnost enih do drugih bi tako' zginila in kval teta dela bij se občutno dvignilo (To je samo nekaj predlogov -n jrUfi konkretno delo v tem smislu bi gotovo dalo še nove mož nosti. Za naslednji Praznik republike sr želimo še več: festival pevskih zborov orkestrov in seveda zopet dramskega, vendar s pž pom bo — vsak drug večer, kajti tudi odpočiti se je treba, saj delo ne sme čutttt naše nepre"pano-sri. Joža Zagorc Liset ■ se bo odločila... Vzgled De?et let je mirilo, odkar je med tovariš1:, zbrarimi na ustanovnem občnem zboru takratne Prosvete na Senovem 6edela tudi tovarišica Kristina RADEJEVA. To je gotovo že le,pa dob prosvetnega dela, doba preizkušnje, ki je ne vzdrž vsakdo kdor v seb nima vztrajnost;, ki mu jo lahko daje le prava ljubezen do svojega ljudHva 'n njegovega npfedka. To preizkušnjo — če smemo tako reči — je tovarišica Radejeva odlično prestala. Kdo na Sene pozna njenega delal tak0 zraščen: z njim, da sd je težko predstavljati brez nje Svobodo, kaj šele funkcije, k! Jo vzorne prosvetne delavke Josht Brinar: PIONIRSKI KOTIČEK fNadaHevaniel M m Ko Je Zvitorepka slišala Belinov klic, je hitela ven in dejala: »Čemu blekečetc tako neznansko, gospod Belin? Ne veste H, da je Plahun boter mojim otrokom? Tako prisrčno kramljajo prav zdajle z njim, da bi bil pač greh, če bi jih motili. Plahun vas prosi, ako bi se vam tožilo ga čakati, da pojdete sami naprej. On sc bo ie malo pozabaval s svojimi zetci, a došel vas bo tako kmalu, ker je urnih nog.« Oven pa vpraša: »Zakaj pa je Plahun tako večal? Meni se Je zdelo, kakor da Je klical: »Belin, pomagaj, pomr.gaj! Ali mu niste storili kaj hudega?« »Jemnasta. kako vi tanko ču-jete!« odgovori Zvitorepka. »Vi Se menda slišite, kako trava raste, ka-11? No, Plahun je res klical na pomoč in hitro vam povem, zakaj. Le poslušajte: ko je moj sinko Strkolin slišal, da grem na pot v Rim, se je tako prestrašil, da sc le nezavesten zgrudil na tla. Ko je Plahun to videl, je razburjen vzkliknil: .Pomagaj, Belin, pomagaj! Moj ljubi zctec umira od same Žalosti!’ Tako je zaklical Plahun, ker se mu je milo storilo: to so njegove lastne besede!« »On Je večal tako milo, da nesreča dom sporočim svoje mnenje o raznih važnih stvareh, ki se tičejo vse države. In to sem tudi storila. Ati bi bili tako dobri in bi nesli ta pisma kralju? Vsa so že gotova in dokaj do- darll! — Sicer pa tudi smete reči, če hočete biti deležni posebne milosti vladarjeve, da ste si pravzaprav vi izmislili vsebino teh pisem in da sem jaz. Zvitorepka, delala po vašem brih nasvetov sem napisala mi- nasvetu. To vam bo na čast in sem res mislil: koki se temu siromaku pripetila?« ko je stonila odvrne oven. »Vidite, gospod Belin kako se vsakdo lahko vara! Niti najmanjši las se ni skrivil Piahu-Uu: pa tudi Strkolinu ni bita tako hudo, kakor je mislil njegov boter. Kmalu se je »onct zavedel Ip jel kramljati s Pla-hunom; in še r.ilaj jedo in pijejo vsi. kar sc dd, in so prav Židane volje! — Medtem P« sem jaz pisala pisma. Saj ste slišali sinoči, da mi je kralj Pred vsemi baroni zapovedal, naj mu še pred svojim odho- lemu kralju.« »Ljuba Zvitorepka,« odgovori Belin, »prav rad ponesem vaša pisma kralju; toda kam naj jih vtaknem, da ne zdrobim pečatov?« »Da. res Je: parite, da n« poškodujete pečatov! A naredila bova že, da bo prav. Moja potna torba, napravljena ir Mickovega kožuha, menim, da bi bita ra ta posel najprinravnejCa. Okoli vratu vam jo obesim In pisma vam vtaknem vanjo. Debel zavoj Je sloer tega pisanja, trda nesli že boste. Bal vam nc bo zastonj, gospod Belin, kajti krall vas bo gotovo bogato nagradil, ko mu boste prinesli tako važna pisma!« O tem V bil Belin trdno prepričan. Zvitorepka pa Je v grad in Je brž vtaknila Pta-hunovo glav« v torbo, prerniš-1 ja toč kako bi koštruna najbolj »peljalo za nos, da ne bi vedel, kaj nos! v bisagi, »Le leno okoli vratu si obesite torbo. go«nod Bellu « mu ir gradu »In nikar ne poglejte kaj je v njej, če vam je kraljeva milost le količkaj Huba in draga! Vedite. Jer sem pisma skrbno povPa In tako morajo tudi ostali. Parite se torej, j!« bi odprli torbo! Krall bi to hitro spoznal, kajti vozli na jermenih, s katerimi Je z vezana, so tako umetno ra-nloleni. da, hi kr-lj takoj vedel če bi lih vi poskušali odvozlati. Ako bo pa videi, da "** vozli še taki. kakor sem Uh osnovala tar. bo vese' zvestega pismonoše in vas bo obilno ob- kralj vam bo hvaležen!« To sc je lovilo Belinn »pridom v ušesa. Vzradofičen je planil pokonci, skakal sem pa tja in od same prijetne razburjenosti ni vedel, kam bi se dejal. »Zvitorekpa,« vzklikne navdušen, »mila Zvitorepka, zdaj vidim, da me imate res radi in skrbite za mojo čast; oh, kako bedo gledali gospodje na kraljevem dvoru, ko bodo videli, da se tudi jaz spoznam na Učno pisanje. Čeprav nisem vešč v tej umetnosti tako kakor vi, vendar bodo mislili; glej ga kleka, kdo bi sc nadejal, da je Belin tak učenjak! In res, za v s« to čast moram biti hvaležen le vara! I no, pa je reg dobro bilo, da sem vas spremil. A hitela povejte ali naj čakam, idem?« Posodil sem lisici pot do Hude luknje, kjer se je še poslovila od svojih otrok. Pred svojim odhodom pa je napisala še dve pismi in je prosila mene. naj je izročim vam. Pa če bi jih bile tudi sedem, jaz bi vam jih prinesel z največjim veseljem, milostni kralj! Midva oba, Zvitorepka in jaz, sva sestavila pismi. Važne stvari so zapisane v teh pisanjih in jaz sem lisici s svojim nasvetom močno pomagal. Da bi se pečati ne zdrobili mi je lisica posodila svojo torbo. Le odvežite jermene; Zvitorepka jih je lastnoročno zavozlala!« (Nadaljevanje sledi' Rešitev nanradne uganke iz 47. številke Na uganko, ki smo jo prinesi v 47. številki našega lista, sme prejeli od naš h pionirjev spet tolko odgovorov, da smo b!li kar v zadregi Vsi so nam pravilno pisali, da je odgovor na našo uganko PLUG. Strog: žreb je odločil, da dobi prvo nagrado za rešitev uganke MARIJAN DOECNIK, učenec III razreda osn šole, pošta Zagorje ob S'v: drugo n grado pa je žreb prisodil JOŽETU PEŠECU. učencu IV. razreda o*n. šole v Bušeči va?i. pošta Podbočje o-b Krki. Obema bomo poslal- knjižno d*r lo zarod oddaljenosti od Trbovelj Po pošti. Vsem ostalim ponirjem in pionirk«®! kj |ih je žreb tokrat prezrl, z« njihovo pošto in pozdrave prisrčna hvala! UREDNIŠTVO v tem društvi opravlja vso to dobo. Da. kadar je šlo za volitev tajnika, se občnemu zboru pač ri bilo težko odločb. Njena iz-črpn. poročila, pa njena kronika društvenega dela. vse in vsekdar je bilo zapis-ano tako natančno in vestno, da je iz v£ake vrstice vela resnična skrb za to društvo in radost nad njenimi1 uspehi. Takšno delo tovarišice Radej, poplemeniteno z njeno veliko notranjo močjo, pa se je na moč vzrrojno odrai lo tudi na vso njeno okolico. S svoj m zglednim delom je načelovala vrsti mlajših in starejš.h prosvetnih delavcev Svobode, b la jim je prava podob - človeka, ki se v vsem gah. Natančne in nepopustljiva, kekor je bila povsod, je bila tudi pri oblikovanju odrskih likov, ki jih je podajala z dosledno samokritičnostjo. Toda tudi š tem še ri. bilo izčrpano njeno delo in njeno kulturno poslansivo. Poleg sianov-sk h dolžnosti ki jih ji nelaga vodstvo osnovne šole, je še vedno našla čas n ga posvetila dramski vzgoji mladine in njen1 pripravi za kasnejše izvenšolsko delo v prosvetnih društvih. Nešteto igric je ziežirala preumogo veselih ur-c je pripravila s tem staršem, ki so gledali na odru svoje otroke in se čudili sposobnostim, k so j‘h kazali v prepričanju, da je za v-em tem skrbna roka in gorke srce, kj s to mladežjo čut in jo pravilno usmerjat To je bilo pl?Čilo za ves trud, ki ga je tov R- dejevo vložila v svoie delo. In to — vemo — ji je Prizor iz igre »Ana Cristie« svojem bistvu zaveda, da je kulturno delo med ljudstvom najtežje delo, pa je prav zato vredno d-a se mu posvetiš z vso ljubeznijo in mu žrtvuješ vse, kar žrtvovat moreš. To je tov Kristini izpričala dan na d'm. Njena dolžnost v društvu pa se jj nikakor nj zdela opravljena s tajni-šk m delom. Zdaj se je predstavila z odra kot B rbara v Celjskih grofih, drugič kot Barba v Cvetju v jeseni, pa v Dundo Ma-roje 'n nešteto drugih važnih vlo- nedvomno najdražje priznanje za vsa njena prizadevanja. Takšna je bila tovarišca Radejeva pri- svojem prosvetnem delu Ko se ob desetletnem jubileju va član senovske prosvete s toploto spominjajo tega njenega dela s hkrati tudi žele da bi jim tako vzorna prosveta.- delavka ostala tov. Kristina tudi v bodoče. Prepričana naj bo da znajo njeno zgledno delo ceniti vsi naši ljudje. In to naj ji bo najdru-gocenejše priznmje Tuikaj odrežite! mi, gospa zvitorepka. Nova nagradna uoanka za TTZ Sl nase pionirje Ste dobn v zemljepisu, ponir-»Cemu bi se tako dolgo mu- jj in pionirke? No. tedaj pomudili?« odgovor! Zvitorepka. »Pia- šajte stedečo uganko in nam hun vas bo ie Se došel, sicer pošljite nanjo odgovor: NAROČILNICA Naročam 1 izvod tednika »ZASAVSKI TEDNIK« na naslov: Ime ln priimek: Poklic: mu pa moram tako le naročiti marsikaj važnega!« »No, pa zdravi ostanite!« želi Belin in odide na p«t. Hitel Je tako, da Je »e pred poldnevom dosnel do Matjaževe peči. kjer so bili kralj in njegovi vellkaši le vedno ibrani. Ko Je Miroljub ugledal ovna s torbo iz medvedove kože okoli vratu, j* začuden vprašal: »Od kod pa prihajaš. Belin? A kje je Zvitorepka? Kako Je to. da ne nosi torbe ona? Govori vendar, kaj pomeni vse to?« In oven Je samozavestno odgovoril: »Milostni gospod kralj! Pol d oj kropa, pol dat kaše. To bo slastna jedi Kaj šel Reka v Savo se izteka Na Dolenjskem ’Sči sledi Rešitev te uqanke nam prinesle ali pošljite oo oošt do nedeljo, 18. decembra opoldne. Tudi in to uqanko l omo dal: dvema izžrebancema knj ino dar lo. Pr| odgovoru ne pozabite navesti poleg svolega mena ln prička, tud: ritred šole k- jo obskulete. nadalje pošto in kraj, kjer ste doma. UREDNIŠTVO Kraj: Pošta: Časopis pošljite na gornji naslov od dne --------------------------- naprej. — Naročnino bom redno plačeval po položnici — osebno — četrtletno — polletno — celoletno vnaprej (nepotrebno prečrtajte!). Naročilnica velja do moje pismene odpovedi lista. . 195... (Ustoorotai podpis) PO SVC.TU O&arte ua ogOaM Pokalni nogometni turnir Zveze borcev okraja Trbovlje V NEDELJO BO FINALN A TEKMA V TRBOVLJAH Rudar (Trbovlje) : N. K. Brežice Zadnje dnj karakter zir0 mednarodno pot Včno s tuac jo vrsta manjših, pa kljub temu važnih dogodkov Predvsem bi omen i< o sprejemu novih članov glede česar je vsek' kor potrebno zabeležit važne spremembe, ki so nastop le v glediščih nekaterih delegacij Gre predvsem za stat-šče ZDA. k• so še nedavno nasprotovale smejemo vzhodnoevropski držav in Zunrnje Mango-ije v to svetovno organ zao: jo, sedaj pa popustile medtem ko je pr: svojem s tat šču ostalo za^top-tvo Cangkajške s lem v zvezi se ie ponovne posiavlo vprašanje zastopstva Kit iške v Organizaciji združenih narodov, ki jo še vedno predstavlja delegacija 2angkojšekove triade na Formoz• Te dn se je v Generalno skupščino OZN zopet vrnila francoska delegacija, k; je skoraj ava n-esece bojkotirala delo *e ustanove h protesta proti sklepu, da bo ta obravnavala vpreganje Maroke Skupščina je razpravo o tem vprašanju od-godila na nedoločen čas, kar je omogod lo fr ncoskj delegaciji povratek v tc najvažnejši organ organzaerje. V Franciji so se končno vendarle zedinil glede parlamentarnih volitev, k. jih bodo meh drugega januarja prihodnjega leto Al pa bodo volitve ko »c poste vil kandidature skoraj vsi dosedanin poslane in ob drsedanjem vollnem vesternu, dale za konstruktivno delo bolj sposoben parlament, kakor je b i dosedanji, ie seveda veliko vprašanje Ameriški javnost, še vedno ni znano ali bo Eisenhower kandidiral at. ne ob voluvah za predsednika ZDA v prhoanjem letu. Tega ni pojasnil tud■ nedavn sestanek voditeljev republikanske stranke, še mm j pa pred'’edn-k sam, ki je s svojim molkom o tem vprašo-nju podaljšal nestrpnost ameriških volivcev. V Egiptu se pripravljajo na Sprejem nove ustave, jo bodo razglasili v začetku prihodnjega leto. S tem bo potrjena pr pravljenost sedanjega egiptovskega državnega vodstva, dat/ drž-v- parlament, v katerem bodo "odehval resnični predstavnik. ljuostva. S tem pa> bo tudi dokončne pometeno z raznimi agenturam in političn mi strankami, k so irr.ele v bivšem parlamentu odloč ine pozicije Avstrijo je te dn. deležna priznanja svoje nevtralnosti » strani štirih veles.l, kar bo tej državi nedvomno mnogo korist lo pri njenem uveljavljanju o mednarodnih odnosih. Ob zaključku naj še omenimo potovanje nredsednika Tita v Abesnijo /.• Fgipl, katerega bo obiskal ob povratku Da to potovanje ni brez pomena za nadaljnje sodelovanie med našo in temi držav m. n: treba po°ebe\ poudarjati, knbor tudi ne, da ne bo ostalo br*z ugodnega odmeva pri uveljavljanju načel m roljub-ne koeksistence v tem delu sveta. Objava! Komunalna uprava v Brežicah obvešča vse prodajalce in kupce, da se vrši v Brežicah v ponedeljek, 19. decembra 1955. veliki letni živinski sejem. Vabljeni! Obč. ljudski odbor Brežice Okraj Trbovlje Na temelju določbe 2. odet. 15 čl. in 2. točke 50 čl. Zakona o obč nskih ljudskih odborih (Ur. list LRS štev. 19-88/52) in v zvezi z določbo 2. odst. 36 člena Zakona o ured tvj občin in okrajev (Ur. list FLRJ štev. 26/55) 1. odH. 19. člena Zakona o izvedbi nove ureditve občin in okrajev (Ur. list LRS štev. 24-120/55), 2 točke 24. člena in 5 točke 87. člena statuta občine Brežice je Občinski ljudskj, odbor Brežice na svo-j. III. redni sep dne 4 novembra 1955 po predlogu sveta za splošno upravo in proračun sprejel ODLOK o razširitvi pristojnosti in delovnega področja krajevnih uradov Občinskega ljudskega odbora Brežice 1. člen S tem odlokom se predpisujejo ur dna opravile ki so jih pooblaščen 'z vrše vati krajevni uradi Občinskega ljudskega odbora Brežice poleg zadev, k. so po predpisih v.šjih državnih organov m po določbah statuta občne Brežice v njihovi dosedanji pristojnosti. 2 člen Krajevni ur; d; Občinskega ljudskega odbora Brežice v svoji pristojnosti po določbah tega odloka opravljaj« naslednje zadeve: I. Izdajajo potrdila: 1. potrdila za uveljavljanje pr. vic iz socialnega zavarovanja glede tistih okolnosti, ki So ih doslej potrjevali obč n ki ljudski odbori; potrdila o samskem stanuj potrdvla o premoženjskem stanju g'ede tisitih okolnosti, ki so jih doslej potrjevali občn ki judski odbor, potrdil« o 'talnem bivališčuj potrdila o ločenem življenju; 6. potrd.lo za brezpltčno zdravljenje giede tistih okolnosti ki so jih doslej potrjevali občinsk ljudski odbori; 7 r-zna druga potrdila, kil so jah dosle izdajal občinski ljudski odbori, in ki se lahko zdajajo po lastni vrednosti uslužbenca na krajevnem uradu II. Opravljajo overitve podpisov, pisave in predpisov, kolikor so za to pristojne občine. III. Opravljajo druge zadeve: 1. zdajajo bolniške liste za invalidej 2. zdajajo objave z»a vozne olajšave invalidov; 3. per od čno prigl šajo zsačas-no nezaposlene. 3. člen Ta odlok velja od 1. septembra 2. 3. 4 5. 1955, objavi oa se v »Zasavskem tedniku« okraja Trbovlje! Brežice 22 novembra 1955 Predsednik: Ivan Kolenc i Obč. ljudski odbor Brežice Okraj Trbovlje Na temelju določbe 1. odstavka 15. člena in 2. točke 50. čl. Zakona o občinskih ljudsk h odborih (Ur. li*t LRS štev. 19-88/52) ter 2. n 8. točke 24. čl. Statuta občine Brežice je Občinski ljudski odbor Brežice na predlog sveta za splošno upravo in proračun na svoj; III. rednj sej, dne 4 novembr 1955. sprejel ODLOK o določitvi uradnih dni in ur v pisarnah občine, krajevnih uradih in drugih organov Občinskega ljudskega odbora Brežice 1 člen S tem odlokom se predpisujejo dnevi id ure, r katerih se spreje majo str nke v psarnah občne, kraievn.h uradih in drugih organov Občinskega ljudskega odbora Brežice. 2. člen Uradni dnev, v katerih se spre jem'jo stranke v pisarnah občine, krajevnih uradih n drugih organov Občinskega ljudskega odbora Biežice. *o samo vsak torek in petek v tednu. Uradni dnevi i* prejšnjega odstavka tega člen3 veljajo na sprejemanje 'frank pri voljenih in upravnih organ h Občinskega ljudskega odbora Brežice. 3 člen Uradne ure za sprejem strank ob utadnih dnevih iz prejšnjega člena tega odloka sb od 8. do 14. ure. 4 člen Vsak obisk pri predsedniku, tajniku :n vodj temeljnih upravnih organov Obč nekega ljudskega odbora Brežice je treb3 predhodno priglasiti za to poobl šče-nemu uslužbencu. Ce strankina zadeva ne sodi v delovno področje predsednika, tajnika ali vodje temelj nege upravnega or-g na. sme uslužbenec .z prejšnjega odstavka tega člena stranko po lastnem preudarku napotiti k uslužbencu al org.nu v čigar delovno področje zadeva sodi. ‘ 5. člen Izven uradnih dni in ur, določenih s tem odiokcm. razen v izjemnih primerih, stranke ne bodo sprejete 6. člen Ta odlok velja od dneva sprejetja, obje vi pa se v »Zas vskem tedniku« okr'ja Trbovlje in na krajevno običajen način. Brežice, 4. novembra 1955. Predsednik: .'iUStlii.il Ivan Kolenc * Obč. ljudski odbor Brežice Okraj Trbovlje Na temelju določbe 2. odst. 15. člena 2. točke 50 člen: Zakona o obč nskih ljud>kih odborih (Ur. Ust LRS štev. 19-88/52), 2. točke 24. čienij statuta obč ne Brežice m v zvez' z odločbo 2. odst. 7. člena Uredbe c potnih in selitvenih stroškov (Ur list FLRJ štev. 29- 295/55), je Občinski ljudski odbor Brežice po predlogu sveta liša. Manjkali so celo komunisti, za gospodarstvo na svoj: III. redni seji. dne 4 novembra 1955 sprejel ODLOK o uvedbi kilometrine za službena potovanja. 1 člen Za službena potovanja, ki jih oprav jo uslužbenc obč inskega ljudikega odbora in njegovih organov ob pogojih az 1. odstavka 7. člena Uredbe o potnih in selitvenih stroških lUr list FLRJ 28-295/55), se uvede povračilo potnih stroškov v obliki klome-tr ne. 2 Men Pravica do povračili potnih stroškov v oblik; kilometrine v:šine in način zplačevanja kilo. metrine se vsakokrat določijo v skladu z določbe m odredbe državnega sekretarja za občo upravo m proračun LRS o višin kilometrine (Uradni list LRS štev. 30- 142/55). 3 Men Ta odlok velja od 1 sept. 1955 dalje, objav pa se v »Zasav-skem tedniku« okraja Trbovlje. Brežice, 4. novembra 1955. Predsednik: 1 Ivan Kolenc Za prehoda1 pokal okrajnega odbora ZB v nogometu so preteklo nedeljo končali polfinalne tekme. V dosedanjih srečanjih so bili doseženi sledeči rezultati: na Dan republike 29 novembra sta v Trbovljah igrala Rudar II in Dobrna, kjer je zmagal Rudar II z 2:1 V drugi tekmi je Rudar I. premagal Svobodo iz Trbovelj s 5:0 v izločilni tekmi dne 30. novembra pa je Rudar I. premagal Rudarja II. z 8:1 V Hrastniku je Bratstvo premagajo tamkajšnjega Rudarja z 2:1, v nadaljni- tekmi pa zagorskega Proletarc- z 1:0. V nedeljo, 4. decembra, je Rudar v polfinal- ni tekmi gostoval v Hrastniku n na igrišču ob Savi prem gal tamkajšnje Bratstvo s 7:1 (3:1) — no Senovem pa je bTež.ški Partizan premagal Partizana iz Senovega s 3:2. V nedeljo, 11 decembra bo v Trbovljah finalna tekma med trboveljskim Rudarjem m temkajš-njim N. K. Brež ce. Surova tekma na Šenov m Tekmovanje Zasavske lige v namiznem tenisu se bo pričelo! Po sklepu namizno-teniških društev v Zasavju, in sicer goste dobro ra-zpoloženi. Pokaza- DVA IGRALCA V BOLNIŠNICI V nedeljo »ta odigrala na Senovem nogometno tekmo za pokal Zasavja domače moštvo Partizana in NK Brežice, k se je končala s 3=2 (1:1) za Brežičane Brežčan: poznajo Senovčane kot solidno moštvo in so šlj v »Partizana« in SD »Litije« iz Litije, »Proletarca« iz Zagorja, »Kemičarja« iz Hrastnika ter »Rudarja« in »Dobrne« iz Trbovelj se bo pričelo I. kolo tekmovanja v nedeljo, 18. decembra 1955, ob 8. uri zjutraj. Tekmovanje bo v kraju prvona-vedenega duštva. Igra se z žogicami domačega društva. Nastopijo Mani, članice in pionirji. llllini!ll!!l!lll!IUI11!llll!lllliniilillllllininillllllllipilll!!!!IU!!llil! RAZPIS ZA TEČAJ POLITIČNE SOLE PRI CK ZKS od 1 febr do 30 junija 1956. Tečaj je namenjen predvsem delavcem m delavkam v industriji in kmetijstvu, ki že delajo v organih delavskega in družbenega upravlian-a, v organih oblasti, v sindikatih, društvih itd. in si žele razširiti in poglobiti politično znanje Prijave za sprejem v šolo pošljite na upravo Politične šole pri CK ZKS. Ljubljana. Parmova 37-11., do 31 dec 1955, hkrati pa tudi na svoj občinski komite V prijavah navedite osebne podatke, podatke o dokončanih šolah in tečajih, o stažu in funkcijah v političnih organizacijah, o osnovnem poklicu in zaposlitvi lo o višini mesečnih prejemkov Sola ima internat ki je namenjen predvsem tovarišem in tovarišicam izven Ljubljane. Podrobnejše informacije dobite na upravi šole oz na obMnskem ali okrajnem komiteju ZKS svojega področje Kinematografi Kino »Svoboda-Center« bo predvajal do torka ameriški barvni film »Džlpsi« (Cmi konj). Naslednji teden ameriški kavbojski film »Pot v Caribo«. Kino »Svoboda-Trbovlje II« bo imel na sporedu do ponedelj- boln-šnico. Ob intervenciji brež:'-škega vratarja ga je na tleh ležečega udaril igrilec senovškega moštva v rebra, nato pa se je v klobč č zaletel še drugi domači napadalec in ie 'vojemu soigralcu zlomil noqo. Od Brež čanov je bilo več poškodovanih, vendar najhujše Kovač, k qa je domači igralec udar ) v hrbet1 na igra domačinov oa goste ni samo razočarala, marveč je žara- .... „ . — , di surovosti graJcev in preostre SEmSIl $D nUQ2irj2l V TPD igre domačih izpadla kot tekma za čimveč poškodov n h — ali z drugo besedo: zmagat' za vsako ceno Skrajno nešportno občinstvo je z nemogočimi izraz' in ki ci vzpodbujalo svoje igralce, ki so igrali tako da sta bila dva iqralc= prepeljana v brež ško I. kolo 18. decembra: ovljah so proslavili Dan republike V torek, 29. novembra, b; morali šah isti SD »Rudarja« in SD »Svobode« odgrat brzoturnirski dvoboj Pc ševt-niškem sistemu. Ker p2 šahistov »Svobode« ni bilo so Rudarjevci sklenil , i da sami proslav jo Dan republike. V , ta namen so odigrali šahovska Partizan (Trbovlje) : Rudar brzoturnr, k' $e ga je udelež lo (Trbovlje), Proletarec (Zagorje) : SD litija, Kemičar (Hrastnik) : Dobrna (Trbovlje). Spored naslednjih tekmovanj bomo priobMli prihodnjič. 11 tekmovalcev. Končno stanje tega turnirja je bilo sledeče: Sribar in J:zbec ml sta dosegla po 8 točk, Taušč, Jazbec st m Rugel po 6 točk, Frece 5,5 točke Rajevec 4.5 točke itd. Okrajno strelsko tekmovanje v Vidmu-Krškem Okrajni strelski odbor in Okrajna zveza »Partizana« Trbovlje bosta v čast Dneva JLA priredila dne 18. decembra TEKMOVANJE VSEH ST RELSKIH DRUŽIN IN ORGANIZACIJ TV D „PARTIZAN“ Tekmovanje bo na strelišču prri Celulozi na Vidmu. Tekmovali bodo z vojaško puško na 300 metrov 3-krat po 5 do 6 strelov. Nastopile bodo 3-članske ekipe. Najboljša ekipe bo prejela prehodni pokal Okrajne zveze »Partizana«, Trbovlje. Organizatorji pričakujejo, da se bo tekmovanja udeležilo najmanj 15 ekip. Komisija za razpis mesta direktorjev pri občinskem ljudskem odboru Sevnica, razpisuje naslednja mesta: direktorja Zadružnega posestva Boštanj-Sevnica in upravnika Podjetja za izdelovanje tekstilne konfekcije „LISCA‘\ Sevnica Pogoji: za direktorja zadružnega posestva Boštanj-Sevnica inženir agronomije, ki ima veselje do sadjarstva s primemo prakso; za obrtno podjetja »Lisca«, Sevnica mojster šiviljske obrti z večletno prakso. Ponudbe poslati Komisiji pri občinskem ljudskem odboru Sevnica do 20. decembra 1955. ka ameriški zabavni barvni film »Poletno gostovanje«. OPOZORILO OBVESTILO Kino Brežice: 9.—11. decem- Komunalna uprava v Brežicah ^i^^či^Trb^Ue 'df^bo bra ameriški film »Banditi Kor- opozarja vse hišne »vete, upravi- ’ ’ ‘ zike«. 13.-15, decembra ameri- telie hiš m ostale pobošn.ke *o- ujf^ a"# n „l7 ški film »Raver Stri« 99«. 16- «- Brež ce Pišece. Prot: steklini, dne 12. 13. :n 14. Vljudno vabljeni vsi akademiki in študentje okraja Trbovlje na VI. Brucovski večer, ki bo v soboto, 10. t m., ob pol osmih zvečer v Domu 'Svobode II« v Trbovljah. Hkrati pripominjamo, da zaradi tehničnih ovir ni bilo mogoče poslati vsem akademikom in študentom pravočasno vabila in bodo vsi, ki ga še niso prejeli, lahko reklamirali v soboto od 16 ure dalje pri prodajalcu vstopnic ali ob vhodu pred prireditvijo. - Prosimo. da to nevšečnost oprostite! BRUCI, BRUCIKE — POZORI Ob 18. uri v Domu »Svobode H« ZBOR. ZBOR! Revirska »HJ društvo 18. decembra ameriški barvni film »Do poslednjega«. »Partizan« — Sevnica: 10. in 11. decembra ameriški film »Tujec na begu«. 17. in 18 decembra barvni film »Pepelka«. Kino Brestanica: 9—11 decembra brazilski film — drama »Razbojnik«. 14 in 15. decembra francoski pustolovski film »Sužnji«. 16 In 18. decembra italijanski pustolovski film »Banditi Korzike«. Potujoči kino LP Trbovlje predvaja od 10. do 13 dec. 1955 ameriški film »GLAS V VIHARJU«. V soboto, 10. dec., ob 16 url na Bučki v Zadružnem domu: ob 19 uri na Raki v Soli; v nedeljo, 11 dec., ob 10 uri v Pišecah (v gasilskem domu) ob 14.30 v Artičah (v Zadružnem domu) in ob 18. uri v Cerkljah (v prosvetnem domu); v ponedeljek, 12. dec., ob 16. url v Leskovcu (Zadružni dom), ob 19 url na Blanci (Zadružni dom); v torek, 13 dec., ob 17. url v Zidanem mostu In ob 19.30 v Loki pri Zidanem mostu. de iz vodovodov Brež ce Pišece, Cerklje ob Krki Vel-ka Dolina, Mrzlav3 va« n Poštena vas, da je treba zavarovati še pred nastopom mraza v$e vodovodne naprave prot; zmrzovanju. Posebno naj pazijo na vodomere, da bodo zaščiteni pred mrazom. Škodo n« vodomer h, k: bodo zmrznil' zarad' slabe zaščite, bo treba povrniti Komunalni upravi. ker so vodomeri njena last Komunalna uprava Brežice UGODNO PRODAM HlSO s sadovnjakom, primemo za vsako obrt v centru Vidma. Naslov v upravi lista. UGODNO PRODAM POPOLNOMA NOV AVTOMATIČNI BILJARD s priborom ln masivno žago cirkularko. — Ivan Zupančič, Zadovinek, p. Leskovec UGODNO PRODAM staro, dobro ohranjeno spalnico. Naslov v upravi Usta. PRODAM MAJHEN VINOGRAD s kolosekom v Cel ah. Poizvedbe pri kmetijski zadrugi Spodnja Pohanca, p. Artiče. Tukaj odrežite! DOPISNICA Upravi Zasavski tednik** HM I r Svinjsko kožo prinaša lepe stotake, zato oderite vse prašiče in oddajte kože najbližji zbiralnici kmHmm KOTEKSA" ff !K-r>CI><=>«00««r=»0»«fr>C^>40#IKZr>«*40W^^ decembra 1955, ob 8. urj v Mestni klavnci. Kdor se pozivu ne bo odzval, ho kaznovan po uredbe. Obč. ljndski odbor Trbovlje ZAHVALA Podpisani Milenko ROfi se zahvaljujem Državnemu zavarovalnemu zavodu Videm-Kr-ftko, ki mi je ob moji nezgodi priznal 20 odst. trajne invalidnosti in mi izplačal zavarovalnino. Vsakemu, ki še ni nezgodno zavarovan toplo priporočam, da se takoj zavaruje, kajti še vedno velja stari pregovor »Nesreča nikoli ne počiva!« Roš Milenko. Videm-Krško ZAHVALA Vsem, posebno pa kapelski godbi, brežiškim tovarišem Tončka in članom kolektiva GU Dobrava. ki so spremili našega dobrega očeta Andreja Ureka iz 2upelevca ob tragični smrti, se najiskre-neje zahvaljujemo Zupelevec, 1. dec. 1955. 2 11 s j o 11: žena Jožefa in otroci: Tonček, Jožica, Slavica in Andrej ZAHVALA Vsem, ki ste spremili našo preminilo Hubo Marijo Flis <$] posestnico na zadnji poti, ji darovali vOTi-ce in cvetje, prisrčna hvala-Posebna zahvala dr. Ivančičev! za zdravljenje, duhovščini, sosedom za vso pomoč, pevcem »Zarje« in godbe 2alujoči: sin, hčerke z družinami in sestra s sorodniki. TUL tub V ULU Cl J K ST. 28 ZA DEDKA MRAZA 20 OD JTOTKOV IN VEC POPUST A DAJE OD 12. DECEMBRA T. L. DALJE < KNJIGARNA TRBOVLJE na vse leposlovne knjige in slikanice! se ugodne priložnosti in pripravite mačkom novo.etno veselje!