List 79.
Jezikoslovne drobtinice.
„Krajna", „Krajnsko", „Krajnjskou;  nikdar pa ne „Kranskoa  ali pa
cel6 „Kranja.w
Krajna ima ime ud „kraj", kar je lahko ometi, če se spomnimo na nekdanje čase, ko so se Terst in se dalje proti Vlaškemu šteli h Krajcu. Krajna je bila na meji Italije ali Vlaškega, kakor je dandanašnji Horvatija na meji Turčije ali pa Austrije in se zato zove vojaška granica, ako-ravno je prav za prav ondot 11 reka Una grariica. Na Valvazorjevo dokazovanje, da je ime Carnia spremenjeno v Crania ali Krajn, Krain,  po prestavi čerk ni  dru-
314
zega reči kakor: ?5umgekehrt ist auch gefahren." Ime Kraj na je očitno krajnsko ali slovensko, in se se sem-tertje na Krajnskem najde. Krajnsko okoli Hin, Ambrusa in Strog se imenuje Suha Kraj na, po nemški „Durreu-krain", to je tisti kraj Krajne, ki posebuo pomanjkanje vode terpi. Prebivavci Suhe Krajne se imenujejo Suhi Krajnci (Diirrenkrainer.)
Ko sem bil leta 1832 na Pivki v službi in sem po odrašenih otrocih spraševal, kje da so, sem pogostoma čul: „Ta in uni služi v Krajui." To sem napek umel in menil, da vsi v mestu Kraj n ju (Krainburg, Crainopoli) služijo, ter sem se čudil, da so šli vsi tako deleč služit. Vsi od manjega do večjega so mi začeli razlagati, da se v Kraj ni imenuje v Cerknici in vse proti Ljubljani, kar drugot imenujejo Krajnsko ali Krajnska dežela. Na to sem jim rekel: „Kaj niste tudi vi, ki ste doma, v Krajni ali Krajnski deželi, ali niste tudi vi Krajnci?" Odgovorili so mi, da oni niso Krajnci, in da njih deželica ni Kraj na ali Krajnsko. Rekel sem jim: Kako se pa vendar ta kraj od Šneperskega gojzda proti Terstu imenuje? Odgovor je bil: „To je naša dežela, ki nima nobenega posebnega imena." Moj namen ni tu razlagati, zakaj se ti Krajnci ne spoznajo za Krajnce.
Namesto wKrajnec, Krajnsko, Kraj n (Krainburg)" bi pa bilo tudi prav pisati Krajnjec, Krajnjc, Krajnsko, Krajn j. Če je pred n čerka j kakor je v „Krajnc, Krajnsko, tudi za ta n radi v izgovarjanji j stavimo n. pr. od zdaj: zdanje namesto zdaj no; od kraj: kraj nje, ekrajnje, namesto krajno, skrajno; od raj rajnjk ali celo rajnk. Kranja namesto Kraj na pa ne gre pi-aati ali izgovarjati; ime Kranja slišati bi se vsi smejali kteri kaj „od Anžeta Kranja" vedo, ki je bil okoli Doba znan. Kranja tudi nihče naši deželi ne pravi, ampak vsak razločno pravi Kraj na, kdor za to ime ve; ker „kraja je korenina, „na" pa izobraživni zlog. Izobraživno „nja" je najti v nekterih družin besedah. Krajna ni prilog od krajn ji - nja - nje, ampak pervobitno ime (ali lastno ime) kakor n. pr. krajevna.
Oblika »Kranjsko" mi je bila najpred na gorenski strani Krajnskega znana postala, preden sem Dolence poznal, ali se iz bukev je naučil. Oblika „K ran s k o" sama odpade, ko vemo,  od kod ima Krajnsko svoje ime.
Poženčan.