IHttKTVE Don Poskova niafi hof Yzgofi<el(ica. Na velikonočno nedeljo je papež Pij XI. proglasil Don Boska, ustanovit&lja salezijanskega reda, za svetnika. V teh dneh je bilo ime velikega mladinskega apostola in največjega vzgojitelja modernega časa v tistih katoličanov širom katoliškega sveta. Zanimanje pa je tudi vzbudila obitelj, ki je vzgojila tega vz^ornega mladinskega vzgojitelja. Je zgodovinsko dejstvo, da so veliki in sveti možje imeli velike in svete matere. Spomnim samo na sveto Moniko, mater največjega cerkvenega učenika, sv. Avguština. Ali je Boskova mati morala tako v solzah moliti za svojega sina, kakor mati sv. Avguština? To ni bilo potrebno, ker je Janez Bosko po potih žive vere hodil v krepbsti od detinskih letv In vendar je Boskova mati globoko in odločilno vplivala na svojega sina, v čigar mlado dušo je vcepila tiste plemenite lastno-* sti, ki so Boska s-torile svetnika. Keri je Boskov oče umrl, ko je bil Janez še mladoleten deček, je mati Marjeta morala prevzeti tudi očetovo ulogo pri gmotni skrbi za otroke in njih vzgoji* Bila je preprosta kmetica, pa do zad-i njega vlakenca svojega srca vdana Bogu, čigar milosti je široko odpirala svojo dušo. Na njej in v njej se je udejstvila stara, preizkušena resnica? Čim bolj kdo druge poučuje v pravem kršcanstvu, tem bolj sam raste y. krščanstvu. Boskova mati je pri svo-* jem sinu gledala predvsem na to, kar; je dika mladine: na krepost. S porastjo sinove krepostnosti je vzporedno rastla tudi krepost matere. Njeno ljubeznivo ravnanje z otroiki je položilo podlago oni čudoviti ljubeznivosti, s katero je pozneje nastopal don Boska napram vsem, tudi najbolj zapuščenim in pokvarjenim mladtncem. Kot pa-i metna mati je dobro vedela, da potroTi buje mladi duh razvedrila, in zato je svojim otrokom omogočevala vesele in poštene igre. Veliko je k Bogu molila v zadevi poklica svojih otroik, zlasti si^ na Janeza. Preden se je odločil za stan in poklic, mu je rekla: »Ako bi tvoje stremljenje šlo za preraoženjem, vedi, da moja noga ne bo nikdar prestopila praga tvpje hiše.« Ko se je njen sin odločil za duhovski stan, mu je razkrila to-le: »Ko sem te rodila, sem te Materi božji izročila. Od tega dne sem stoTila vse, kar sem mogla, da sem napolnila tvoje srce z iskrenim češčenjem Marije. Od zdaj bodi ves Marijin, in če ii Bog da čast, da postaneš duhovnik, \bodi apostol Marijin.« In don Bosko je bil v resnici goreč častilec Matere božje in vnet njen apostol. Ko je sin-duhovniik se moral izpočetka svojega dela na področju mladinske vzgoje boriti z ogromnimi gmotnimi težavami, ga je mati pri tem z junaško požrt.vovalnostjo podpirala. Nekoč se je skoro zrušila pod težavami, ki so se gromadilo okoli sina. Don Bosko pa popclje svojo mater pred razpelo, fci je viselo na ste_ni. »Res«, tako je vzkliknala ta plemenita žena s solzami v očeh, »to sem bila pozabila.« Bodi don Boskova mati slovenskim materam zgled in pomoč pri velevažnem delu vzgoje otrok. Blagor slovenskemu narodu, ako bi imel mnogo takih. mater! ¦ Šentlenarčani pridejo v Maribor jn bodo ponovili igro »Crni križ pri Ilrastovcu«. Pridejo '.v nedeljo dne 15, aprila in bodo igrali to pristno domačo dramo v dvorani Zadružne gospodarske banke na Aleksandrovi cesti 6, ob Ł0, uri zvečer. — Ker je drama resnično ogledalo pristno naše zgodovine in ker je moralo pri zadnji pr&dstavi oditi mnogo občinstva va,di prevelikega navala, prosvetno društvo ZarJa iz Št. Lenarta v Slov. goricah uljudno vabi ,vse prijatelje an znance, naj ne zamudijo zadnje ugodne prilike. Igrali bodo isti igralci, tako da bomo občinstvu nudili mnogo zgodoivinskega, drarnatičnega in še celo humorističnega užitka. Sv. Benedikt v Slov. goricah. Na velikonočni pondeljek so naši igralci vprizorili dramo »Slehernik«. Dvorana je bila nabito polna domačinov in sosedov, ki so ginjeni sledili poteku duhovne igre. Vsi igralci so svoje vloge jdotro rešili, najbolj pa se je vživel v svojo .vlogo igralec »Slehernika« Miha Žižek. Dru- štvo bojevnikov je s to igro ponovno pokazalo, kako globoko pojmuje svoje prosvetno in vzgojno poslanstvo za duhovni prerod Slovenskih goric. Sv. Ana v Slov. gorieah. V nedeljo dne 15. aprila pride k nam na izlet Društvo bojevnikov od Sv. B?nedikta v Slov. goricah. Ob tej priliki bodo vprizorili globoko duhovno igro »Slehernik«, ki je doslej že povsod dosegla najlepše uspehe. Prijatelji resnega prosvetnega dela, pridite pogledati!- Ljutomer. Naše prosvetno društvo Ljudska čitalnica ima v nedeljo dne 15. t. m. po 8. sv. maši v dvofani Kat. doma svoj redni mesečni sestanek. P-osvetili bomo ta sestanek večnemu mestu Rimu in najvažnejši ustanovi katoliške Cerkve, to je papeštvu, v proslavo 121etnice vladanja papeža Pija XI. Govoril bt> eden od vimskih romarjev, ki je v svetem letu sam ob- iskal Rim. Predavanje bodo pojasnjevale skioptične slike. Vsi člsn! se tega sestanka prav gotovo udeležite, pa tudi nečlani so prijazno vabljeni.! Ljutomer. Materinsko proslavo bomo imell v nedeljo dne 22. atrila v dvorani Kat. doma. Spored bo lep. Za predavanje je naprošen nek profesor. Opozarjamo že danes na to važno prireditev. Št. Andraž pri Velenju. Tukajšnje Katoliško prosvetno društvo priredi v nedeljo dne 22.' aprila v Društvenem domu pretresljivo žaloigro v osmih slikah »Prokleta«. Začetek točno ob treh popoldne. Vljudno vabljeni vsi od daleč in blizu! Šmarje pri Jelšah, Cerkveni pevski zbor V Šmarju pri Jelšah priredi v nedeljo dne 15. aprila, Ob treh popoldne, v Katoliskem domu koncert narodnih in umetnih pesmi. Pridite!