MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK tlradnlitvo In upravai Maribor, Aleksandrova cesta št. 13 , Talefon 2440 in 2458 ■shaja rasen nedelja in prašnikov vsak dan ob 10. url . Valja meseCno prejeman v upravi ali po polti 10 Oln, dostavljen na dom 12 Din i Oglasi po ceniku , Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani « Poštni čekovni račun it, 11.40S 99 JUTRA 99 Borba med poljskim režimom in opozicijo Za in proti diktaturi Pilsudskega Borba za in proti diktaturi se je na 0fekem v zadnjem času zopet poostri-‘ai dasi niso bili za to dani nobeni vidni zunanji povodi, saj je hiranje in umiranje Parlamentarne demokracije staro že sko-raJ šest let. Pričelo se je v mesecu maju •‘926., ko je bil izveden znani državni / n. Pr'slašev političnega kurza marša-a Pilsudskega. Parlamenti, ki so bili od e vsemtl še ohranile ' °J° svobodno voljo, so potisnjene v zaaje, toda opozicionalna odpornost ši-°4ih mas se zato ni prav nič zmanjšala. VasProtno, zdi se, da je prav v zadnjem |jasu še porastla. V poljski meščanski družbi, pa tudi med delavstvom ter krnečim prebivalstvom, v kolikor je politiko naprednejše in zrelejše, so debate o Vprašanjih sistema na dnevnem redu. Jkenja so seveda deljena,, ker obstoja osebno v nacionalističnjh krogih močna -•-iPjil3* ki se tesno oklepa maršala Pil-udsK&ja in njegovih metod, poudarja-da so za sedanjo dobo, ko se mora jrzavna misel šele utrditi, edino pravil-Pri tem naglašajo seveda tudi potre-9 Po brzdanju narodnih manjšin, ki so kor številnejše kakor v kateri- SJ' dkgi državi, saj tvorijo še vedno v?raj eno tretjino celokupnega prebi-• tya, Opozicionalna večina se naslanja v (j.9 vrsti pač na kritiko uprave, gospo-sIm •a 'n Pravosddstva. Posebno po-jof • 1’ da3e zel° rnočno orožje, izvira-kQe iz raznih konkretnih primerov, kakor i!6 n' pr‘ >>iz2injenje« generala Za-eio ?a’ nasdja protl voditeljem opozi-^Inih skupin, dogodki v Brestu itd. k klic po neodvisnosti sodišča in sod- nikov tudi v političnih zadevah ter proti vsem izrednim sodnim metodam, najde povsod mnogo odziva, celo pri nekaterih pristaših režima. Malo težja je vsekakor kritika uprave, ker je težko objektivno ugotoviti, kdaj je bila boljša in kdaj slabša, za časa popolnega parlamentarnega režima ali je sedaj, za časa več ali manj odkrite diktature. Opozicija očita Teži-mu, da je spravil na vodilna in celo podrejena mesta svoje pristaše, neoziraje se na njihovo dejansko sposobnost, a resnica je, da tudi praksa parlamentarne demokracije ni bila dosti ali vsaj bistveno ne drugačna. Kritika gospodarstva je izmed vseh morda najširša, ker so zaradi težkih razmer prizadeti vsi sloji. V ospredju je vsekakor očitek, da pospešuje sedanji diktatorski režim državni kapitalizem. Da li je ta očitek v celoti upravičen, bo pravilno presodila šele bodoča zgodovina. Verjetno je vsekakor, da hoče politična skupina, ki si je osvojila državno oblast, z razširjeno bazo državnega kapitalizma okrepiti svojo pozicijo. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da to ni niti izvoz niti pospeševanje gospodarske krize. Odprto ostane lahko vprašanje, ali se z drugačnimi metodami ne bi dalo marsikaj danes slabega nadomestiti z boljšim, toda jedro vsega zla je vsesve-tovnega izvora, in gospodarska kriza, ki jo povzroča, se ne ozira dosti na stranke, sisteme in režime in tudi ne na narodne in državne meje. Nasprotno pa je tudi nepobitno dejstvo, da prepreči iz gospodarske krize in iz nje izvirajoče socialne bede nastajajoče nevarne perturbacije lažje režim močne roke, nego režim absolutne demokracije. Kakor drugod, tako torej tudi na Poljskem pravda med režimom in opozicijo še ni dovedena do popolnega načelnega in idejnega zaključka. Gotovo pa je vendar že sedaj, da je edino, kolikortoliko še mogoče opravičilo diktature le sedanja težka situacija, moreča atmosfera nad Poljsko in vso Evropo. Ko'bo ta nehala, bo odpadlo tudi to. Kako se bo borba končala potem, bo seveda pokazala šele bodočnost. Ureditev davkov in strokovnih šol °SNUTKI VAŽNIH ZAKONOV PRED J^OGRAD, 25. februarja. Včerajšnja narodne skupščine se je pričela ob lj ‘ uti■ Po dovršenih formalnostih in ne-n dopolnitvah zakona o kata-kih Zeni*ii^’ zakona o neposrednih dav-0 • zakona o davku na samce, zakona t ^včni oprostitvi oseb z devetimi o-tjC' in naposled zakonski predlog o C, Minister je zahteval za vse za-ae nujno postopanje. erent verifikacijskega odbora je ’ da k* moral zavzeti poslansko Ij “o odstopivšega dr. D j u n d j e r s-J(e «a njegov namestnik Otmar Resi. *onDa P°slanec A n t u n o v i 6 0po- tezlll na t0 da Resl ne zna državnega v* a* se je vprašanje potrditve njego-mandata odgodilo. tih edi,a ie razprava o zakonskih Pačnik kovinskega ministra dr. A 1 b e r t a jUj. a m e r i a, s katerimi se enotno ure-teu .^se naše strokovno šolstvo: srednje ‘»ko, moško obrtno in žensko obrt- PLENUMOM NARODNE SKUPŠČINE. no. O predlogih je govoril tudi minister sam, ki je naglasil nujno potrebo dokončne ureditve strokovne vzgoje. Danes je v državi 4 državnih moških srednjih strokovnih šol, na katerih poučuje 300 učnih moči, poseča pa jih 5000 gojencev. Na strokovne < ‘ rtne šole odpade od tega 1600 gojencev in 140 učiteljev. Po novem zakonu se profesorji teh šol popolnoma izenačijo s profesorji srednjih šol. Absolventi bodo v državni službi obdržali svojo kvalifikacijo odnosno čin samo tedaj, če bodo ostali pri svojem strokovnem poklicu. O predlogih so govorili razni poslanci, med njimi tudi dr. Stane R a p e. Vsi zakoni so bili v načelu sprejeti. BEOGRAD, 25 februarja. Senat je danes dopoldne nadaljeval razpravo o za* konu o gospodarskem svetu, katero bo popoldne najbrže že dovršil in zaključil. Narodna skupščina pa je nadaljevala podrobno debato o osnutkih zakonov o organizaciji srednjih tehniških in obrtnih Sol. Sprejeti so bili mnogi amandmani. Tudi ta debata bo najbrže že danes končana. Nov spopad med Kitajci io Japonci VSA KITAJSKA SLOŽNA ZA BOJ PROTI JAPONCEM. — GENERAL UJEDA BO ZAMENJAN. - MANJŠI SPOPADI. — NOVI BOJI V MANDŽURIJI. — GENERAL MA UMORJEN. ŠANGHAJ, 25. februarja. Po vseh znakih sodeč, nameravajo Kitajci izrabiti svoje dosedanje uspehe za nov napad na Japonce, in sicer še prej, preden dobe ti nova ojačen ja. Vest, da je spor med nan-kinško in kantonsko vlado poravnan in da se bodo vsi Kitajci brez izjeme složno borili proti Japoncem, je izzvala pri kitajskih častnikih in vojakih pri Šanghaju veliko navdušenje. Japonci se naglo pripravljajo na obrambo svojih pozicij in na novo ofenzivo, katero bodo začeli baje takoj, čim dospejo ojačenja. Govori se, da dospe že danes 20.000 rezervnih bojevnikov iz Tokia. Ž njimi prihaja, kakor se vsaj zatrjuje, tudi novi poveljnik, ki bo zamenjal generala Ujedo, kateremu pripisujejo na Japonskem vso krivdo za dosedanje poraze pred Šanghajem. Odvažanje civilnega japonskega prebivalstva naglo napreduje. Doslej je pripravljenih na odhod že 16.000 ljudi. ŠANGHAJ, 25. februarja. Japonci so skušali včeraj popraviti svoje neuspehe in so zato pod zaščito umetne megle znova napadli Kijangvan. Napad so pripravili z artilerijo in tanki, a kljub temu uiso uspeli. Kitajci so jih na vsej liniji odbili. Pri tem so imeli znatne izgube. Nova ojačenja, ki jih Japonci pričakujejo, še niso dospela. V akciji so zato še vedno nespočite čete. Kitajci izrabijo vsako napredovanje za gradnjo novih postojank, v katerih se močno utrdijo in jih do skrajnosti hrabro branijo. DETE 19 UR V SNEGU. ZAGREB, 25. februarja. V gozdu Bukovica^ pri Jastrebarskem so ljudje včeraj našli v snegu v cunje zavito petmesečno dete, katerega je odložila ločena kmetica Cilka Boteljeva iz Rastokov. Dete je bilo 19 ur v snegu in je kljub temu ostalo živo. Brezvestna mati je bila aretirana. Ista ženska je pred nekaj leti nosila svoje mrtvo dete še 14 dni s seboj v bisagi. Odvzeti ga ji je moral šele orožnik. DR. MARINKOVIČ PRI TARDIEUJU. BEOpRAD, 25. febniarja. Iz Ženeve poročajo, da je novi francoski ministrski predsednik Tardieu pozval včeraj k se-bi jugoslovanskega zunanjega ministra dr. Marinkoviča in ga povabil tudi na večerjo. V poučenih krogih se zatrjuje, da so bila posvetovanja med obema državnikoma političnega značaja. VOLITVE DRŽAVNEGA PREDSEDNIKA V NEMČIJI. BERLIN, 25. februarja. Notranji minister Groner je stavil državnemu zboru predlog, po katerem naj bi bile volitve nemškega državnega predsednika dne 13. marca, eventualne ožje volitve pa 5. aprila. Na seji so nastale zaradi sporov med socialnimi demokrati in nacionalnimi socialci burne scene. Socialistični govornik je dejal, da je Hitler kvečjemu sposoben za narednika, nikakor pa ne za državnega predsednika. Hitlerjevci so naposled v znak protesta zapustili zbornico. MONAKOVO, 25. februarja. Tiskovni urad nacionalnih socialcev objavlja, da je Adolf Hitler sprejel kandidaturo za državnega predsednika. Japonci so Čapej obstreljevali tudi vso noč in zažgali znova veliko število kitajskih hiš. Pehotni napad na Čapej se je pa prav tako ponesrečil, kakor oni na Kijangvan. LONDON, 25. februarja. Čete generala Dingčaja so pričele znova napadati japonske postojanke pri Harbinu v Mandžuriji. Japonci so poslali v boj velike odrede pehote. Bitka, ki se je vnela 12 km severno od Harbina, še traja. Po japonskih vesteh se je njihovi konjenic! baje že posrečilo, pognati v beg 300(1 mož generala Dingčaja. Umakniti so se morali na ozemlje, ki je pod kontrolo ruske sovjetske vlade. HARBIN, 25. februarja. Znani kitajski general Ma Čangčang, ki se je svoje-časno hrabro boril proti Japoncem pri Cicikarju, je bil sinoči umorjen. Zatrjuje se, da je postal žrtev političnega atentata. Umorili so ga Kitajci, ki so nasprotovali njegovemu sodelovanju z Japonci pri osnovanju samostojne Mandžurije. WASHINGTON, 25. februarja. V re-prezentacijski zbornici je senator Fish zahteval ostre odredbe proti propagandi za bojkot Japonske, ki se po Združenih državah vedno bolj širi. Resnica je, je naglasil, da napadajo in bombardirajo ponči nezavarovana kitajska pristanišča in da se pri tem tudi na civilno prebivalstvo ne ozirajo, vendar je vse to stvar, ki se Združenih držav čisto nič ne tiče. ŠANGHAJ, 25. februarja. Danes so Japonci'na celi fronti prešli v napad. Občinske davščine Mestno načelstvo nas prosi za objavo: Z ozirom na dejstvo, da zaostanki na občinskih davščinah naraščajo, se davkoplačevalci v lastnem interesu opozarjajo, naj občinske davščine točno plačujejo, ker se sicer računajo zamudne obresti in se proti zamudnikom uvede prisilna izterjava, s čemer narastejo stranki znatni stroški. Osobito se opozarjajo hišni posestniki, da poravnajo zaostanke na hišmo-najemninskih davščinah (gostaščini, kanalščini in vodarini) ter plačajo prvi obrok teh davščin za leto 1932, ker bo mestno načelstvo sicer prisiljeno v svrho poravnave davščin ukreniti potrebne korake. Vreme* Današnja vremenska napoved (opoldne); Snežilo najbrže ne bo več, mrzlej-še vreme, toda ne dolgo. Pri ljudeh, ki so potrti, preutrujeni, za delo nezmožni, povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica prosto kroženje krvi in poveča duševno in delavno sposobnost. Vodeči kliniki izpričujejo, da je »Franz Josefova« voda odlične vrednosti tudi za duševne delavce, živčno oslabele in ženske kot dobro odvajalno sredstvo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Zaprtje. Zdravniške strokovne razsodbe podčrtavajo, da se naravna »Franz-Josefo-va« grenčica zelo dobro obnese pri ljudeh, ki se malo gibljejo. MMEkSMu au—marnsma , Izjava. Podpisani Schauer Franc, odgovorni urednik lista »Deutsche Zeitung« v Celju, tem potom izjavljam, da so v številki 43. z dne 28. maja 1931 imenovanega lista z napisom »Burna gremijalna glavna skupščina« objavljene, za gospoda Perhavca Jakoba, trgovca v Mariboru, žaljive trditve in namigavanja brez vsake podlage. Navedeni članek, katerega sem prejel od mariborskega dopisnika g. Franca Kreinza, sem priobčil žal brez predhodne preizkušnje utemeljenosti njegove vsebine. V teku postopanja, sledečega od g. Perhavca proti meni vloženi tiskovni tožbi, sem se moral prepričati, da je bilo postopanje imenovanega gospoda te-lpm pod njegovim vodstvom opravljene revizije lanskoletnega poslovanja »Trgovskega gremija« v Mariboru ne samo popolnoma korektno in uspešno, temveč tudi, da so vodili gospoda Perhavca pri tem izključno le interesi imenovanega gremija. , Imel sem med tem priliko, prepričati se o zaslugah gospoda Perhavca v na-Cijonalnem oziru in o uglednem položaju, katerega zavzema v Mariboru, in radi tega proti njemu v navedenem -članku iznesene, popolnoma neosnovane očitke in namigavanja globoko obžalujem ter se gospodu Perhavcu zahvaljujem za pripravljenost, odstopiti na- podlagi te izjave od nadaljnjega kazenskega pregona proti meni. Franc Schauer, odgovorni urednik lista »Deutsche Zeitung« v Celju. Pogreb Frana Jenčiča, tako tragično preminulega cestnega mojstra iz Vuhreda, bo jutri v petek ob 15. uri na frančiškansko pokopališče v Pobrežju. Obup nad življenjem. Težke razmere so nekdaj zelo imovi-tega.trgovca Karla Worscheta, — imel je dobro idočo manufakturno trgovino v Gosposki ulici, — spravile do obupa. Pred dnevi je prišel ves potrt iz Zagreba in je ložiral v nekem tukajšnjem hotelu. Da.ies ziutraj pa je v njem dozorel sklep. Segel ie po samokresu in si pognal kroglo v desno sence. Z rešilnim avtom so ga prepeljali v bolnico, kjer se bori s smrtjo. Iz »Nanosa«. Občnega zbora, ki bo v. nedeljo 28. t. m. v Narodnem domu, se udeleži tudi dobro znani prof. dr. Čermelj iz Ljubljane in bo ob tej priliki predaval o primorski mladini. Vabimo vse Primorce, da se občnega zbora udeležijo. Razpis lekarniške službe. Banska uprava razpisuje za splošno bolnišnico v Mariboru službo, banovinskega, bolniškega lekarnarja. Prosilec mora imeti kvalifikacijo za samostojno vodstvo lekarn. S 5 Din kolekovane prošnje naj vložijo prosilci pri banski upravi najpozneje do 29. t. m. mariborsko gledališče REPERTOAR. Četrtek, 25. februarja ob 20. url »Groteska sedanjosti«. Ab. D. Petek, 26. februarja. Zaprto. Sobota, 27. februarja ob 20. uri »Dijak-prosjak«. Ab. C. Nedelja, 28. februarja ob 20. uri »Viktorija in njen huzar«. Znižane cene. Ljudska univerza v Mariboru. V petek ob 8. uri zvečer nadaljevanje slovenskega cikla. Predava naš odlični zgodovinar prelat dr. Franc Kovačič o Slomšku in o zgodovinskem pomenu njegovega dela. Vse premalo poznamo in cenimo veliko kulturno in slovstveno delo, ki ga je izvršil za naš narod Martin Slomšek, bivši lavantinski škof. G. dr. Kovačič se peča posebno s študijem Slomškove literarne zapuščine in je zato poklican predočiti nam neizbrisne vrednote tega kulturnega dela, ki je obrodilo med našim narodom najlepše sadove. Akademija »Napredka« v nedeljo zvečer ob 20. uri v Narodnem domu z bogatim glasbenim, pevskim, drpmatskim in recitacijskim programom bo spričevalo resnega, marljivega kulturnega udejstvovanja naše mladine. Ta mladina potrebuje in zasluži v svojem idealnem stremljenju naše podpore in spodbude. Zato v nedeljo vsi ha to dijaško akademijo, katere dohodek je namenjen za podporo revnim dijakom. Vstopnice se dobijo v predprodaji pri tvrdki Albert Vicel v Gosposki ulici. Iz »Napredka« S. O. Za minulo nedeljo napovedano predavanje prof. Šesta iz Ljubljane je radi obolenja predavatelja moralo odpasti. V nedeljo 28. t. m. bo predavanje tov. Gr-žeija: Pota mlade generacije. V valovih Drave. Snoči v poznem mraku so zaslišali pa-santi na Državnem mostu obupne in zamolkle klice, ki so prihajali iz struge in opazili človeško telo, boreče se n« življenje in smrt z deročimi valovi. Drava je tirala nesrečneža naglo s seboj in je bil ves njegov napor, da bi priplaval k bregu, zaman. Takoj telefonično obveščeno moštvo rešilnega oddelka je pohitelo k pobreškemu brodu. Brž so odpeli čoln in zapluli proti sredini vode. Tam so zagledali v kratki razdalji človeške roke, ki so molele iz valov, proseč rešitve, a ves trud, da bi izvlekli potopljenca, je bil zaman. Izginil je v valovih... Ni še znano, ali se je zgodila nesreča, ali je neznanec sam skočil v Dravo. Nogo sl ]e zlomila. Snoči je odšla po opravkih v Kamnico šivilja Jerica Lešnikova. Stopila pa je nesrečno preko nekega jarka in padla. Pri tem si je zlomila desno nogo. Rešilni avto jo je prepeljal v bolnico. Afera »Kmetijske eksportne zadruge" REVIZIJA POSLOVNIH KNJIG KONČANA. - ARETIRANI VODITELJI OSTANEJO ŠE NADALJE V ZAPORU. — GOVORICE O SKUPINAH, KI BI RADE PREVZELE ZADRUGO. — NOVO ZADRUŽNO VODSTVO? Maribor brani svoje šole ODLOČEN NASTOP OBČINSKEGA SVETA PROTI NAMERAVANI UKINITVI NEKATERIH MARIBORSKIH ŠOL. Kor je po novem finančnem zakonu prosvetnemu ministru dano pooblastilo ukiniti nekatere srednje šole in ker se nameravajo ukiniti tudi nekatere mariborske srednje šole, med njimi klasična gimnazija, državno žensko učiteljišče in nekatere meščanske šole, je o tem na široko razpravljal občinski svet na zad-nii seji, kakor smo o tem že poročali. Občinski svetnik dr. Strmšek je med drugim naglašal pomen mariborskega srednjega šolstva, zlasti pa se je zavzel za klasično gimnazijo, ki obstoja že od leta 1758. in iz katere je izšla cela vrsta odličnih mož, ki so danes na vodilnih mestih v našem političnem, upravnem in gospodarskem življenju. Nadalje je naglašal, da je bil Maribor v zadnjih letih hudo prizadet že z likvidacijo nekaterih ustanov in da je mnogo izgubil na svojem pomenu kot gospodarsko in upravno središče na severni meji. Naravnost usoden pa bi bil udarec za Maribor, če bi se ukinili še nekateri srednješolski zavodi. Z ozirom na to pa je 'jujna potreba po inkorporaciji okoliških občin, iz katerih prihaja na mariborske srednje šole skoro polovica šolske mladine. Po priključitvi okoliških občin bi štel Maribor okoli 50.000 prebivalcev in bi tako bila zasigurana eksistenca vseh teh šol. Dr. Strmšek je nato predlagal resolucijo, ki jo je občinski svet enoglasno sprejel. Ta resolucija se glasi: »Obmejno mesto Maribor je izgubilo v zadnjih letih mnogo na svojem pomenu kot upravno in gospodarsko središče. Če se ukinejo še nekatere srednje šole, potem bo Maribor vkljub svojim 50.000 prebivalcem, katere šteje z okolico, postal nepomembno provincljalno mesto. Občutno prizadeta bi bila severna polovica dravske banovine, če bi se ukinila klasična gimnazija. Zaradi tega prosi mestna občina vse merodajne kroge, da puste Mariboru neokrnjene vse dosedanje srednje šole. župan se po občinskem svetu pooblašča, da ukrene vse, kar bo potrebno, da ostanejo Mariboru vsi srednje-šolskl zavodi,; posebno pa ie klasična gimnazija. | Revizija poslovnih knjig Kmetijske eksportne zadruge je zdaj končana. Strokovnjaka. ki sta pregledala vse poslovne knjige v poslovnem lokalu na Aleksandrovi cesti ob navzočnosti funkci-jonarjev Krištofiča, Kende in Žunkovi-ča, ki so v preiskovalnem zaporu, še ni sestavila zadevnega poročila, iz katerega bo mogel državni tožitelj razvideti, ali in v koliko gre za kaznive manipulacije vodstva in družbenih akviziterjev. Premoženje zadruge znaša nad 700.000 Din gotovine. Poleg tega pa je zadruga lastnica Podravske tiskarne, katero je kupila za 550.000 Din in hiše na Aleksandrovi cesti, katero je kupila nekaj dni, preden je bilo njeno poslovanje od oblastev ustavljeno, za 1,600.000 Din in je to kupnino zadruga tudi že skoro popolnoma poravnala. Kar zadeva ugotovitve dosedanje preiskave, smo zvedeli, da gre za neke sleparije, ki so jih zakrivili agenti te družbe, med ljudstvom, ker se niso držali točno in vestno pravilnika oddelka za posmrtne podpore in zlasti zlorabljali nekatere točke splošnih določil tega pravilnika. Vse to pa še ni točno ugotovljeno. ker vodstvo radi preobilnega dela ni moglo sproti izstavljati sprejetim članom sprejemnih listov. Te sprejemne liste bi morala zadruga doposlati zavarovancem takoj, najpozneje pa v 6. tednih po dospeli prijavi in upiačila pristopnih pristojbin, kakor to predvidevajo splošna določila pravilnika. Tudi ni š* točno Ugotovljeno, v koliko je priznavalo vodstvo nekatere prijave takih agentov, ki so očividno zlorabljali merodajna določila pravilnika podporne sekcije in določila poslovnika te zadruge. Pri preiskovalnem sodniku se je sicer nakopičilo število prijav, toda večino .ia takih, v katerih zavarovanci naznanjajo, da so pristopili kot člani k zadrugi, in koliko so plačali na pristopnih in tekočih pristojbinah. V koliko pa je zadruga prekoračila svoj delokrog, je stvar trgovskega sodišča, pod katerega nadzorstvom je poslovala. Zadružna pravila so bila sicer registrirana pri tukajšnjem trgovskem sodišču, protoko-liran pa ni bil baje pravilnik podporne sekcije. Ta pravilnik se razlikuje od pravilnikov drugih pomožnih blagajn, samopomoči in zavarovalnic v tem, da ne predpisuje nobene karenčne (čakalne) dobe, da je zadruga sprejemala zavarovance he glede na njihovo starost in brez zdravniškega pregleda, ter da so bile pristopne in tekoče pristojbine jako nizke. Radi tega so imeli zadružni akviziterji lahek posel, ker je zadruga po svojih pogojih za sprejem uspešno konkurirala z drugimi pomožnimi blagajnami in zavarovalnicami. Naval zavarovancev je bil ogromen, saj se je v treh mesecih zadružnega poslovanja prijavilo nad 17.000 zavarovancev. V bistvu so taka zavarovanja pri nas nov socijalni pojav na širši podlagi, katerega so se oklenili zlasti manj premožni sloji, ki ne zmorejo visokih pristojbin In zavarovalnih premij. Pred leti so se sicer osnovale razne pomožne blagajne, ki pa so se opredeljevale večinoma po stanovih. Zavarovanja na širši podlagi niso v drugih državah, n. pr. v Nemčiji, Franciji, Angliji, Ameriki etc. nič novega. Če pa se je pri »Kmetijski eksportni zadrugi« zgodil primer, da se je socijalni pomen takih ustanov skušal zlorabljati na račun siromašnejših slojev z brezvestnimi špekulacijami, je to vsega obsojanja vredno, in bo imela merodajna oblast pri tem svojo končno besedo. Splošna želja je, da se take ustanove postavijo na trdna, zakonita tla in ne, da se jih uniči, kakor je to tudi želj® banske uprave. Ker je bila od neke strani vložena ovadba, je državno pravdništvo narav* no moralo poseči v poslovanje »Kmetijske eksportne zadruge«. Odredilo j® ukinitev nadaljnjega poslovanja, aretacijo voditeljev ter revizijo poslovnih knjig, ki bo pokazala, ali je načelstvo dejansko zakrivilo goljufive manipulacije, katerih je bilo osumljeno. Kakor Pa smo zvedeli, revizorji niso baš prišli ua sled direktno sleparskim manipulacijam* Poglavitno vprašanje je zdaj: Kaj bo s premoženjem te zadruge? Misliti bo pač treba na rešitev zadružnega premoženja. Že sedaj grozijo nekateri poverjeniki zadruge z velikimi odškodninskimi tožbami. Po drugi strani se pa snujejo razu« skupine, ki bi rade 'prevzele zadrugo, Tako je bil sklican v ponedeljek občni zbor te zadruge brez vednosti oblastev in proti zadružnim pravilom. Na tem zboru so zborovalci izvolili novo načelstvo in nov odbor z g. Josipom RoŽe-tom in bivšim podpredsednikom zadrug« g. Kronvoglom s Pobrežja Ha čelu. Ta novi odbor je bil predložen v registracijo tukajšnjemu trgovskemu oziroma okrožnemu sodišču, ki pa je predlog zavrnilo. Sirijo se razne govorice o petih grupah, ki bi rade prevzele vodstvo ali prišle, zastopane po svojih članih, v upravni odbor Kmetijski eksportne zadruge- Mogoče se bo že v prihodnjih dneh zadeva razčistila in smo prepričani, da bo sodnijska oblast ukrenita" po uvidevnosti in po zakonu, da se članstvo ne bo več begalo. Aretirani voditelji Krištofič, Kenda in Žunkovič, ki so še vedno v preiskovalnem zaporu, so se pritožili radi zapora na višje deželno sodišče v Ljubljani, ki pa je njihovo pritožbo zavrnilo, sklicujoč se na zadevni sklep mariborskega okrožnega sodišča, in tako ostanejo zaenkrat še v preiskovalnem zaporu. »Kmetijska, ekspertna zadruga« obstoja pravno še nadalje in se more razpustiti le po sklepu občnega zbora, če ta sklene likvidacijo, ali pa na ukrep banske uprave. Občni zbor pa lahko skliče načelstvo, — to so še vedno Krištofič, Kenda in Žunkovič, ki so v preiskovalnem zaporu — a skliče ga lahko tudi tretjina zadružnih članov. Dokler pa niti banska uprava niti občni zbor ne sklene razpusta zadruge, obstoja zadruga še nadalje, ker je njeno poslovanje na predlog državnega pravdništva le začasno ustavljeno. Preden ni torej padla ta ali ona odločitev, naj se članstvo zadruge ne vznemirja in naj svojih prijav, na kar smo opozorili že tudi v našem listu, ne pošilja preiskovalnemu sodniku, zlasti naj se ne javlja pri njem osebno. Zelja članstva je, naj bi zadruga obstojala še nadalje, toda izvolilo naj bi se novo načelstvo in nov odbor, ki bi posloval strogo po pravilih. Nezgoda kolesarskega prvaka. Včeraj popoldne je doletela znanega j ugoslo venskega kolesarskega prvaka Štefana Rozmana nezgoda na Tržaški cesti. Ko se je vozil na svojem kolesu, mu je na zaledeneli cesti zdrsnilo kolo, da je padel in si močno poškodoval desno nogo v stegnu. Na rešilnem oddelku so mu obvezali rano in ga prepustili domači oskrbi. Važno za lovce! Občni zbor podružnice Maribor »Slovenskega lovskega društva« v nedeljo ne bo ob 10. uri, kakor je bilo pomotoma javljeno te dni, temveč že ob 9. uri dopoldne Zveza privatnih nameščencev vabi vse privatne nameščence v Mari* boru na javni sestanek, ki bo jutri v petek ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice, Sodna ulica 9^11 z dnevnim redom: Protest proti izigravanju novega obrtnega zakona od strani delodajalcev. Igralcem državne razredne loterije v upravi »Jutra« in »Večernika« sporočamo, da so srečke za V. razred prispele 1« jih lahko zamenjajo. Žrebanje bo od 3-murca dalje do 25. marca 1932. Prosimo točne obnovitve — sicer prodamo srečke naprej. Neigralcem so na razpolago nove srečke za mllHonsko kolo! SPOMINU MUSORGSKEGA KOMPONISTU OPERE »BORIS GODUNOV«. Pred polstoletjem je zatisnil oči mož, človeštvo. Najbolj znani sta njegovi muki ga pozna ves svet, nesmrtni kompo- zikalni narodni drami »Boris Godunov« trist »Borisa Godunova«, legel je k več- j in »Hovanščina«. Tekst za »Borisa Go-netnu počitku utrujeni, bedni in razoča-! dunova« je vzel od Puškina, za »Ho-rani Modest Petrovič Musorgski. Umrl vanščino« pa ga je napisal sam. Mimo ie, ko je njegov genij ustvarjal največja tega je spisal še mnogo pesmi in dfu- dela, star komaj 42 let. Bil je eden iz-ro.ed petorice Rusov, ki so si nadeli na- gih kompozicij. Vsa njegova dela pa nam jasno govore, da le tista glasba, ki loSo, da iztrebijo italijanski glasbeni je zajeta iz narodove duše, najde zopet s[og in stopijo na pot svobodne in ori-Sitialne ruske muzike. 2e v rani mladosti je kazal Musorgski veliko smisla za godbo; kot deček je sviral Lisztove kompozicije, in čim je dovršil vojaško šolo in postal častnik, se je z vso vnemo poglobil v študij muzike. Sadovom tega študija se divi vse pot do nje. Musorgski je postal narodov glasnik, glasnik njegove muzike, zato bo v svojih delih živel večno! Umrl je kot uradnjk .računskega urada v vojaški bolnišnici v Petrogradu, ves reven in ubog, a zapustil je bogato dedščino, iz katere bodo črpali pobudo še pozni rodovi. Opero „Boris Godunov** bo pela mariborska »Glasbena matica** na svojem koncertu v Unionu prihodnjo sredo zvečer Zapušča svoje premoženje Kitajcem. Iz Brixna na Tirolskem poročajo: Neki čudak iz Bonna na Renu, po imenu Henrik Basse, ki je več let živel tukaj v Brix-nu in hodil razcapan okoli kakor kak berač, je pred kratkim umrl in zapustil nič manj ko poldrugi milijon lir, katere je v svoji oporoki zapisal Kitajcem — za boj proti Evropejcem, člani kitajskega poslanstva v Rimu so že dospeli v Brixen, da prevzamejo to nepričakovano dedščino. Odkritje novega človeškega plemena. Tibetanska ekspedicija, katero tvorijo angleški in ameriški znanstveniki, je odkril na ozemlju Himalaje doslej neznano človeško pleme, ki je v marsičem slično starim Kaldejcem in se poslužuje tudi kaldejski slične pisave. Hrani se večinoma z rastlinsko hrano. Dasi je podnebje precej mrzlo, so ti neznanci le slabo oblečeni. Kože so bele in se ženijo že s 14. letom. Skaoti%em Mariborska proslava Baden-PoweUovc 75-letnicc V Potideljek, na 75. rojstni dan chief-scouta, ]orcja Baden-Povvella je priredi-a k četa mariborskih skavtov četni sestanek in povabila tudi druge skavte, ki se vabilu v velikem številu odzvali. v estanka se je udeležil tudi namestnik z«Pnega starešine br. Jos. Fr. Knaflič. , u Baden-Powellu kot človeku, voja-u. organizatorju, skavtu in o njegovem ve‘u je v vznešenih besedah predaval °vodja br. Branko Lovše. Predavanju sledil pogovor o skavtizmu kot svetnem nazoru, nakar se je razvila pro-a zabava s petjem skavtskih in narod-pesmi. Spregovoril je tudi br. Knaflič, ki je Povdarjal važnost zagrebškega tabora 2£ nas slovenske skavte in bodril k najinemu delu. Zapeli so skavti še par pesmic in se bato razgij z novo vnemo za skavtsko 22°- -«U. &aru M za _ pomožno akcijo! BADEN-POWELL 75-letnik ! Na 22. februarja pred 75 leti se je rodil v Londonu ljubljenec nad 3 milijonov fantov in deklet, ustanovitelj skavtske organizacije, oče vsega skav tizma — naš chief-scout Robert Baden-Powell. V mladih letih je živel ponajveč v naravi. ' tudi pozneje kot častnik; kot izboren vojak, vedno ljubezniv predstojnik, vsestranski učitelj svojih vojakov, nikoli brez humorja, izvrsten lovec in strelec, je v vojski hitro avanziral in postal general. Kot poveljnik je organiziral prve skavt ske čete v južni Afriki, in ko se je 1. 1901 povrnil v Anglijo, se je ves posvetil vzgoji mladine. L. 1907 je zbral 21 dečkov in .ž njimi priredil prvi tabor na BfownseaI Islandu. In sam pravi, da se je tani rodil skavtizem. Naslednje leto je izšla njegova knjiga »Skavtizem za dečke« in od takrat se širi skavtska ideja vedno bolj in bolj. V vsej obiskal tudi našo Evropi — razen v treh drčavah. v Ameriki, Aziji, Afriki, Avstraliji, na otočjih, povšod so danes skavti, pripadniki genija Baden-Powella. Naš jubilant je prejel tudi mnogo vidnih znakov priznanja in odobravanja njegove vzgojne metode: na jambo-reeju 1. 1929. ga je liverpoolska univerza imenovala za častnega doktorja. angleški kralj ga je pozdignil v stan lordov, skoro vse države so ga odlikovale z najvišjimi odlikovanji, skav ti vseh dežel pa ga ljubijo in vabijo k sebi, da bi v njih krogu sedel pri tabornem ognju. Tudi mi slovenski skavti se veselimo, da starček, po duhu pa mladenič, Baden-Powell, še vedno lahko deluje za svetovno skavtsko organizacijo, želimo, da bi ga mogli pozdraviti še na marsikaterem jamboreeju ter da bi. prihodnje leto — ko bo jamboree v Budimpešti, — lepo Slovenijo! »Navaden človek« na Pobrežlu. v.V nedeljo je uprizorila igralska družina dijaške organizacije »Napredek« Nu->cevo komedijo »Navaden človek«. Na-’ vrli dijaki zaslužijo priznanje in po-Va'o še zato, ker se žrtvujejo za svoje evme tovariše, katerim je bil dobiček redstave namenjen. Vloge so bile iz-ortio podane, režija pa je bila v mojstr--Tla rokah g. Skrbinška. Nekateri igral- ci so bili občinstvu že dobro znani z odra Sokola Maribor J. in Pobrežje. V vlogi Miciča je gostoval g. Kuntner. Predstavo je posetil tudi mestni župan g. dr. Lipold, kateremu je dijaštvo hvaležno za njegovo pozornost. G. župan se je o predstavi izrazil zelo pohvalno. Družina »Napredka« bo gostovala tudi na podeželskih odrih. Želimo ji mnogo uspeha v moralnem kakor denarnem oziru, saj gre za dobro delo. — Z. Z. Rdeči križ Studenci. Krajevni odbor Rdečega križa v Studencih pri Mariboru bo imel v nedeljo 28. t. m. ob 10. uri v občinski pisarni v Studencih svoj redni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Člani kakor tudi prijatelji te humanitarne organizacije so iskreno vabljeni. CITAITE „VECERNIK“ Sokolstvu Sokol Maribor M. Sokolsko društvo Maribor III. (Krče-vina-Košaki) bo priredilo 6. marca ob 15. uri v telovadnici državnega ženskega učiteljišča svečano Tyrševo proslavo, posvečeno lOOletnici njegovega rojstva in dnevu, ko so pred 70. leti stopili prvič Sokoli v telovadnico. Zato je naša dolžnost, da se je vsi bratje in sestre udeležimo. — Odbor. Spori SPD podružnica v Slov. Bistrici je priredila preteklo nedeljo smučarske tekme v dveh skupinah na progi Smo-gavec—Sv. Urh—Tinje, v dolžini preko 4 km. Pri prvi skupini je startalo 13 tekmovalcev, in sicer trije člani Sokola v Hočah, trije člani SPD podružnica Slov. Bistrica, trije člani sokolske čete Tinje, en član Sokola Slov. Bistrica, 1 sokolske čete Črešnjevec in 1 iz Maribora. Celotno progo je prevozilo 12 tekmovalcev, eden je odstopil, ker so se mu odtrgale vezi. Proga je imela vzpetino od Smogovca do Sv- Urha (800 m), nato pa padec do Tinja. Proga je bila še dokaj lahka, le zadnji del pred Tinjem je zahteval precejšnjo tehnično dovršenost. Najboljši čas je dosegel Zorec Ivan, Sokol Hoče z 13T5”, drugi Mejovšek Milko, Sokol Hoče 13’25”, tretji Strnad Anton Sokol Slov. Bistrica 13’30”, četrti Dušej Janez, sokolska četa Tinje 13’45”, peti Tomažič Joško SPD Slov. Bistrica 14’25” ostali tekmovalci so sledili v kratkih razdaljah. Pri drugi skupini, ki je vozila isto progo, je dosegel najboljši čas Pristovnik Anton, Tinje (12 let), vozil je 15’, drugi Tramšak Ernst, Visole, (15 let) 16’30” tretji Stegne Jožef Tinje (15 let) 17’10”, Startalo je pri drugi skupini 9 tekmovalcev, od katerih dva nista prišla na cilj. Tekmovanje so opazovali z zanimanjem številni izletniki iz Slov. Bistrice. Za popoldne so bile predvidene skakalne tekme, ki so pa radi južnega vremena odpadle. Kljub temu so se nekateri upali na skakalnico in pokazali zbranim prav lepe skoke. Posebno je presenetil dvanajstletni Anton Pristovnik« ki je krasno skakal. V nedeljo priredi Sokolska četa v Tinju smučarsko tekmo na progi, ki bo dolga 4—5 km in je posebno pripravna za tekmovalce začetnike. Upamo, da bo tudi to pot posetilo Tinje lepo število tekmovalcev in gledalcev. Smuk! Zanj nič novega. Ona: Tu berem, da izdelujejo zdaj moške srajce brez gumbov. On: Take srajce nosim jaz že dolgo. O rečeh med nebom in zemljo ^ai Pripoveduje najstarejši pariški medij. V Parizu imajo medijev nič koliko, am zelo cvete spiritizem, a najbolj popu-aren medij je slikar in pesnik Pascal °rthuny, ki velja v krogih poznavalcev Za najbolj nadarjen in najbolj zanimiv po-na okultističnem polju. Vitek, suhljat nekoliko bledega obraza in globo-*h zasanjanih oči, ki se na zunaj nič ne azlikuje od navadnega bohemskega tipa letnikov na Montparnassu. • av rad pripoveduje Forthuny v pri-“teljskem krogu svoj prvi okultni doživ-Jaj- To je bilo še pred vojno. Takrat se ie spremstvu nekega novinarja namera-« peljati iz Sedana v Miilhausen, da bi spravil tam nekaj risb za svoj list o ‘•kem zanimivem lokalnem dogodku rortiumy in njegov prijatelj. sta. stala na ^danskem kolodvoru pred blagajno, da Si kupita vozne listke. Naenkrat se je slikar obrnil k novinarju: »Prosim, nikar se ne smejajte, ampak jaz moram takoj na-Zai v Pariz. Pred nekaj trenutki sem .videl mrtvaško krsto z gorečimi svečami na obeh straneh. To ima svoj simbolič ti Pomen, ne morem potovati v Miilhau-, n'*,yzel si je vozni listek za Pariz. Ko je prišel domov, ga je že čakala brzojavka, ki ga je klicala k smrtni postelji matere. To je bila prva smrtna slutnja, katero je prejel Forthuny v svojem življenju. Ostala je obenem tudi zadnja do današnje ga dne. Celo, ko je mnogo let pozneje Forthuny izgubil Sina — padel je v vojni kot letalski častnik, ~ ni občutil v tistem odločilnem trenutku ničesar o tragičnem dogodku, ki se je odigral daleč proč od njega. Njegova »medijalnost« se je razodevala čisto drugače. Nekega dne ie sedel pri pisalni mizi, zaposlen z zelo prozaičnem delom: sestavljal je seznam svo jih mesečnih izdatkov. Naenkrat pa se je pero, katero je držal v roki. tako rekoč osamosvojilo- Ni več pisalo, kar je hotel Pascal Forthuny spraviti rta papir, ampak je samo risalo v pestrem vrvežu črte in figure. Ves začuden je Forthuny skočil pokoncu in zaklical svoji ženi: »Zdi se mi, da sem naenkrat postal medij!« Poizkusil je zdaj še enkrat, kaj bo naredilo pero, če ga prime povsem rahlo in kolikor mogoče pri tem nič ne .misli. To-pot je pisalo pero zopet črke, vse hitreje in hitreje ... Črke so se sestavljale v besede in stavke. Po pre(eku približno ene ure so bili popisani trije listi: sporočilo od njegovega mrtvega sina Frede-rica. Kakor pa so bili ti pojavi vsekakor čudni, vendar je Forthuny tudi še po tem dogodku ostal skeptik in ni nič prav verjel na take reči, katerih posredovalec je bil postal naenkrat proti svoji volji. A ni trajalo dolgo, ko so se pojavili še vse bolj čudni fenomeni. Fofthuny je opazil, da zamore pri ponovnih poizkusih izredno hitro pisati z obema rokama. In tako nastala avtomatična pisava, ki ni nikoli podajala njegovih misli, ampak vselej misli tuje pameti, je imela kaj čuden zunanji znak. Bila je zrcalna pisava, čitljiva samo v zrcalu. Ako je hotel Forthuny namenoma doseči enako pisavo, se mu to nikoli ni posrečilo. Pol leta je trajala ta avtomatična pisalna doba, v kateri so onstranski duhovi Forthunyju napovedali nešteto sporočil. Po preteku kakega pol leta pa. je Forthuny izgubil ta tako nenavadno pridobljeni dar, zato pa je v nadomestilo dobil takozvano jasnovidko oko. Kako je to prišlo? Forthuny je pravil v prijateljskem krogu to zelo zabavno zgodbo svoje jasnovidnosti takole: »Potem ko mi je nevidna sila odvzela dar avtomatične pisave, me je prevzela jeza do vsega okultimiz-ma in mogel sem samo na zelo zbadljiv in posmehljiv način govoriti o teh rečeh. Nekoč sem bil navzoč na neki »seanci« pod vodstvom med tem že umrlega dr Geleya. Tam je bila jasnovidka, neka dama, ki je radi tega svojega daru bik zelo domišljava. Sklenil sem to damo malo jeziti. Ko ji je Geley izročil zalepljeno pismo, da bi razbrala njegovo vsebino z golim dotikom papirja,'sem segel po pismu, zaprl oči, pričel jecljati kakor je to navadno delala ona, in sem nato rekeT stvar je čisto enostavna, pismo vsebuje pisavo moškega, ki je umrl nasilne smrti morda celo pod giljotino. Pismo pa je napisano neki dami in vsebuje dogovor za sestanek. To vse sem izrekel prav šaljivo in bil uverjen, da bi si težko mogel izmisliti kako bolj neumno. Tem večje je bilo moje začudenje, ko je Geley odprl pismo in izjavil, da gre tu za originalno pisavo grozovitega morilca žensk Landrua. Vsebina pisma se je povsem ujemala z mojimi izjavami. Kljub temu sem kakor drugi člani krožka, smatral to za golo naključje. Toda to prepričanje mi je bilo odvzeto, ko mi je Geley zatem pokazal pahljačo in zahteval pojasnila tudi o tem predmetu. Zaprl sem oči, otipal pahljača in sem samo izjavil, da slišim ime Eliza in da imam občutek, kakor da se moram zadušiti. Začudenje celega kroga ie bilo nepopisno, ko je Geley razodel, da ie lastnici te pahljače bilo ime Eliza in da je umrla na zadušenju. Tretji poizkus, ki te zdaj neposredno sledil, pa je domnevo, da ima Forthuny jasnoviden dar, pretvoril v popolho gotovost. To-pot so mu izročili palico. For-thuny je otipal palico in je začel govoriti o raznih pustolovščinah tam na Daljnem vzhodu, katerih junak da ie bil neki poročnik. In res: palica je bila last nekega častnika, ki je služil pri francoski vojaški misiji v Siriji. Po tej tretji preizkušnji, pravi Forthu-ny, sem opustil boj proti svojemu drugemu »jazu«. Sprijaznil sem se s tem, da sem jasnovidec, in sem ostal to do danes .. fRominlaitc te CMD Currer Bell: 54 Lowoodska sirota V takih pomenkih ura kaj hitro mine. Lizika mi je »pet nadela klobuk in v njenem spremstvu sem odšla v gradič. Tako me je spremljala spet po isti poti, po kateri sem se pred devetimi leti spuščala, kakor sem se zdaj vzpenjala. Temačnega, meglenega, mrzlega jutra sem zapustila neprijazni krov z ogorčenim srcem, da si poiščem zavetja v oddaljenem Lowoodu. Negostoljubni krov se je dvigal spet pred mano, in nič nisem vedela, kako me bodo sprejeli. Še vedno mi je bilo tako pri srcu, kot bi blodila po svetu; a trdneje sem verovala v sebe in svoje sile in manj me je dušil trpki strah pred nasiljem. Zevajoča rana, ki mi jo je bila zatela krivica, se mi je zacelila, plamen osvete mi je ugasnil. »Pojdite v zajutrkovalnico,« mi je svetovala Lizika, »tan: najdete mladi dami.« V prihodnjem trenutku sem stala v sobi. Vse pohištvo je bilo še tako, kakšno je bilo tisto jutro, ko so me bili predstavili Mr.Brochlehurstu; isti gunj je ležal pred ognjiščem, ista omara za knjige je še vsebovala vse nekdanje prijatelje moje samote. Da, nežive stvari so ostale, kakršne so bile, ljudje pa so se bili do nespoznanja predrugačili. Dve mladi dami sta stali pred mano; prva zelo velika, skoro tako visoka kot Miss Ingram, a zelo tanka, sinjega obraza in strogih potez, Nekaj asketičnega je bilo v njenem bitju; skrajna preprostost gladke, črne volnene obleke, oškrobljen platnen ovratnik in gladka pričeska sc še jačali ta vtis; kakor kaka nuna je nosila okoii vratu niz korald iz ebenovine in križec. Takoj sem vedela, da je to Eliza, dasi sem ugotovila le malo sličnosti med njenim nekdanjim licem in sedanjim podolgovatim in brezbarvnim obrazom. Druga je bila prav tako nedvomno Georgiana, pa ne tista sloka, vili podobna enajstletna deklica, ki sem jo poznala, ampak zelo zajetna ženica v polnem razcvetu, lepa kot voščena lutka, krasnih, pravilnih potez, koprnečih modrih oči in kodrastih plavili las. Tudi njena obleka je bila črna, a mnogo lepše krojena in tako posvetna, kakor je bila sestrina puritanska. Obe sestri sta imeli po eno slično potezo z materjo ~ a le eno; tanka in bleda starejša hčerka je imela njene račje oči, cvetoča in bohotna mlajša pa njeno spodnjo čeljust in brado — malo ublaženo sicer, a dovolj jako, da je dobilo inače šegavo in nasladno lice izraz nepopisne trdosrčnosti. Obe dami sta se dvignili, da me pozdravita. Obe sta mi lekli: »Miss Eyre.« Elizine besede so bile kratke in osorne; sela je k ognju in uprla oči v žerjavico in se delala, kot bi bila pozabila name. Georgiana me je vprašala, kako se kaj počutim, in je še pristavila, škri-paje, nekaj preprostih besed o mojem potovanju, o vremenu in diugih vsakdanjih stvareh. Včasih me je zved-Ijivo pogledala po strani, motrila je gube mojega plašča in od preprostega klobuka kar oči ni mogla odtrgati Mlade dame vam znajo na čeden način povedati, da vas imajo za avšo, ne da bi za to rabile besed. Prešeren pogled, hladne manire, nemaren govor povsem jasno izražajo njih mnenje, ne da bi zagrešile resnično grobost v besedi in dejanju. Sicer pa se nisem več tako jezila kot nekdaj, če sta se mi piikrito ali odkrito rogali. Sedeč med setrič-nama, sem se kar čudila, da sem tako lahko prenašala g.-do vuemarnost prve in napol porogljivo vljudnost druge. Eliza me ni mogla poniževati, Georgina ne ka-čiti. Cisto druge skrbi so mi blodile po glavi. V zadnjih mesecih so se mi bila vnela v srcih jačja čuvstva, kot sta mi jih bili mogli vzbujati stari znanki; bolj pekoča bol in bolj razkošno ugodje sem bila občutila v tem času, kot sta mi jih mogli zadati ali vzbujati sestrični. Njih ved’me mi je bilo povsem brez pomena. »Kako je gospe Reed?« sem mirno vprašala Georgina, ki se je namrdnila, ker sem jo tako nazvala. kakor bi si bila ne vem kaj dovolila. »Gospe Reed? Ah! Vi mislite mamo; Strašna sirota je, ne vem, če boste utegnili danes k njej.« »Zelo hvaležna bi vam bila,« sem dejala, »ko bi jo opozorili, da sem prispela.« Georgina je skočila po koncu in izbuljila oči- »Vem. da me želi videti,« sem ji stvar pojasnila, »in ne hotela bi, da ji ostane želja neizpolnjena dalje, nego je treba.« »Mami ni povolji, če jo kdo zvečer nadleguje,« je omenila Eliza. Ne da bi me bili povabili, sem odložila klobuk m rokavice in rekla, da poiščem Liziko in jo poprosim, naj ugotovi, ali me hoče ali neče Mrs. Reed š>- nocoj sprejeti. Šla sem v kuhinjo in odpravila Liziko k ujni. Da so me pred letom dni tako pozdravili v Gatesheadu, bila bi nedvomno drugo jutro spet odpotovala. Zdaj pa sem takoj uvidela, da bi bilo tako ravnanje neusmiljeno. Prepotovala sem sto milj; morala sem videti ujno in ostati pri njej toliko časa, da se ji bolezen obrne na bolje ali da umre. Za oholost ali bedastočo njenih hčera se nisem smela meniti, morala sem ju prezirati. Zato sem rekla hišnici, naj mi uredi sobo, ker kanira kak teden ostati, in naj prineso tudi kovčeg za mano. mano. Vrh stopnic sem se namerila na Liziko. »Gospa bedi,« mi je rekla. »Povedala sem ji, da ste tu. Pojdite, da vidiva, če vas bo spoznala.« Kako dobro sem poznala tisto sobo, v kateri sem bila tolikokrat kaznovana ali grajana! Rahlo sem odprla vrata. Na mizi je stala svetiljka. V sobi je stala velika postelja z zavesami jantarjeve barve. Blizu nje je bila toaletna mizica, naslonjač in pručica, na kateri sem pač stokrat klečala in prosila odpuščanja za grehe, ki jih nisem storila. Pokukala sem v tisti kot, kjer je vise. tanki biček, ki sem se ga nekoč tako bala in ki je tam prežal, da plane name in mi rani drgetajočo dlan ali izmikajoči se tilnik. — Stopila sem k postelji, odgr-irla zavese in se sklonila nad nakopičene blazine. Cas duši željo po osveti in blaži izbruhe besa in sovraštva. Odšla sem bila od ujne v bridkosti in mr-žnji, a vračala sem se k njej z usmiljenjem za njeno veliko ti pl jen je in z močnim koprnenjem, da bi ji odpustila vse krivice, da bi se pomirili in spravili. .Dehtivo sem iskala za zavesami dobro Znano 'ice. Mračno je bilo in strogo kot vselej, videla sem spet tiste nenavadne oči, ki jim nič na svetu ni moglo izvabiti ene same solze, tiste vzbokane, oblastne, samo« silne cbrvi, ki so se bile tolikokrat grozeče strnile Kako so mi oživeli spomini na mladostni strah in žalost, ko sem gledala sirove črte lica! — In vendar sem se sklonila in jo poljubila. Tedaj je dejala: »Ali je to Jana Eyre?« »Da, ujna Reed- Kako vam je, draga ujna?« Nekoč sem bila prisegla, da ji ne bom nikoli več rekla ujna. Zdaj sem pozabila to prisego in jo prelomila. Prsti so se mi oklenili njene roke, ki je ležala «a odeji; da mi je stisnila roko, bi bila čutila resnično ugodje Toda nedostopna nrav se ne da tako lahko ublažiti, niti naravna mržnja tako hitro izkoreniniti. Mrs. Reed mi je izmeknila roko in omenila, da je noč nekam soparna; pogledala me je tako hladno, da sem takoj pejmila, da se njeno čuvstvo do mene prav nič ni izpre-menilo, ker js bil oneizpremenljivo. Na trdih očeh sem Ji spoznala, da me bo imela do zadnjega diha za zlobno; vera v mojo dobroto bi jo bila samo ponižala. Zabolelo me je to in skoro bi me bil jok posilil. A premagala se® solze, prmesla si stol k njenemu zglavju, sela in se naslonila na blazine. »Poslali ste pome,« sem rekla. »Prišla sem ir i-aaim ostati tako dolgo, da vidim, kako Vam bolezen krene na bolje.« »Seveda! Ali ste videli moji hčerki?« »Da.« »Recite jima, da ostanete po moji želji tako dolgo pri nas, dokler se ne zmeniva o stvareh, ki jih imam na duši. Drevi je prekesno in preutrujena sem. Toda nekaj sem Vam hotela reči — potrpite malo —.« Slabost jo je premagala. Nemirno se je obračala in vlekla za sobo] odejo. Naslonila sem se s komolcem na pernico in jo pritisnila na posteljo. Takoj je vzrc »Ne nadlegujte me in ne tiščite posteljnine — u ste Vi Jana Eyre?« »Jana Eyre sem.« »Več preglavice mi je povzročila, nego bi kdo vet* jel. Tako breme so mi bili naložili. Kako mi je presedala, vsak dan in vsako uro, s svojo nepojmljivo čudjo, s svojimi izbruhi strasti, s svojim večnim nenaravnim opazovanjem mojih kretenj! Pravim Vam, da je nekoč tako govorila z mano, kakor bi bila ublaznela ali da je bila obsedena. Nikoli nisem videla, da bi bil kak otrok tako govorila z mano, kakor bi bila zblaznela ali ua je iznebila. Kako so neki v Lowooduz njo prebili? Legarie izbruhnil tam in mnogo otrok je pomrlo. Ona kajpada ni umrla, a rekla sem, da je —■ in želim si, da bi bila umrla!« Čudna želja, Mrs. Reed! Zakaj jo tako sovražite?« »Njene matere nisem mogla nikoli trpeti, ker je bila edina sestra mojega moža, ki je bil zavarjen v njo. Ko jo je hotela obitelj radi njene neprimerne možitve izobčiti, se je temu protivil; ko je čul vest, da je umrla, se je jokal kot bebec. Hotel je vzeti dete k sebi, dasi sem ga na moč prosila, naj ga da rajši v rejo in plačuje zanj. Sovražila sem otroka od prvega pogleda — bolehno, cnrerikavo, jadno stvar! Ječalo je to dete vso dolgo noč, ne da bi pošteno vekalo kot drugi otroci, ampak le javkalo je in stokalo. Reedu se je smililo in pestoval ga je in se vrtel okoli njega, kot bi bilo njegovo, nemara ga je bolj obrajtal kot lastno deco. Kovček«, aktovke, ročne torbice, nahrbtnike, gamaše itd. po najniž ih cenah priporoča I. Kravos. Aleksandrova 13. 15 Zajuterk: hrenovko, kruh In 1 deci silvanca za Din 4.50, dobiš v restavraciji A. Senica. Tattenbachova 5. 16-9 Kosilo 6, večerja 5 Din, se dobi v restavraciji A. Senica, Tattenbachova 5. 16-9 Iščem snažno, pridno, pametno žensko, ki bi gospodinjila in opravljala vsa hišna dela starejšemu gospodu. Naslov v upravi Večernika. 655 Pekovskega pomočnika, solidnega, kvalificiranega preddelavca (mešača) z dobrimi večletnimi spričevali, v vsakem pogledu svoje stroke veščega, povsem samostojnega in zanesljivega, 30 do 38 let starega, sprejme pekarna Čebokli, Maribor. 653 večji prostor za reklamne svrhe v sredini mesta brezplačno na razpolago. Vprašati v redakciji lista. 16r9 Dve lepo opremljeni, solnčnl sobi v bližini mestnega parka oddam v najem. Prešernova ulica 19. 500 a £ & fc a o > ► £ g« d ® tv I 5 S 0 1 " 2 ni a c eo u 0 1 E V) 4) E 0>nr,&/ SOKUC JfndroJ lutopnild «e sprejmeta Postrežklnja Išče zaposlitve za popo'dne. Naslov v upravi. 590 Sobo In črkoslikanje, vedno najnovejši vzorci na razpolago izvršuje poceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič. Grajska ulica 3, za kavarfio »Astoria«. 3 SollMl iaj preglednejša kartoteka Soklič, Maribor Tel.2510 104 Inserirajte Bivši kaznjenec To se je zgodilo te dni. V Ameriki seveda. Saj tam je vse mogoče. Za novega ravnatelja kaznilnice v Harrisburgu (Pennsylvania) je zdaj imenovan Henry G. Brock, mož, ki je bil leta 1923 obsojen na deset let ječe, ker je pijan divjal s svojim avtom po mestu in zakrivil smrt treh oseb. Leta 1926 pa je bil pomiloščen in izpuščen na svobodo. Že v zaporu se je Brock veliko bavil z vprašanjem, kako bi se kaznjencem da- ravnatelj kaznilnice. lo življenje olajšati — v ameriških kaznilnicah je vse zelo strogo, — in je tudi potem, ko je prišel iz zapora, se zelo zavzemal za reforme v kaznilnicah. Njegovi predlogi so vzbujali pozornost in tako ga je vlada kmalu imenovala za kaznilniškega nadzornika v Pennsylva-niji. Zdaj pa so ga imenovali za ravnatelja iste kaznilnice, kjer je nekdaj sam sedel kot kaznjenec. Pravkar je izšel KrrJgarni novelirani kazenski zakonik m kraljevino Jugoslavijo prirejen od gg dr. Metoda Dolenca in dr. Rudolf Sajovica. Cena broš. knjigi Din 32.—, vez. v platno Din 42— in Tarifa za odvetnike Din 6*— Oboje dobite v iskovne zadruge, Maribor Alekssnbrova c. it. 13 Izdaja Ko-”-orcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdalate ja in urednik: JOSIP FR. KNAFLIC v Mariboru Tiska Ma r.borska tiskarna d. d« predstavnik STANKO DETELA r Maribor