/
GLAS
SLOVENSKE
KULTURNE
AKCIJE
Leto VI 5 VOCERO DE LA CULTURA ESLOVENA 15.3.1959
NAŠ UP
Članki v G1 asu o tem, kako sta slovenski jezik in kultura doma znova postala cilj uniformirajooe napadalnosti večinskih elementov in poročila o (najbrž) načrtnem naseljevanju Srbov po slovenskih krajih, eo vzbud li posebno zanimanje med našimi ljudmi.
Gotovo je to znamenje, da vsaj del naše mladine čuti s svojo domovino in da so ji duhovne zadeve pri srcu. Kakšna pa je sploh naša mladina? Kam gre?
Mladina po v:em sodobnem minirajočem svetu je v globoki krizi tu na zapadu in tam za železno zaveso. IPostavjena je v razmere, ki so sad dolge vrste polomij, in za te so v mijenih očeh krivi vzori starejšega rodu. Prihodnost je videti brezupna pod oblaki najbolj črn:h groženj, medtem ko sedanjost ječi pod neusmiljenim pritiskom socialnih, gospodarskih in polit čnih sistemov. Tesnoba siplje svoja semena po mladih dušah; nodedice so obnašanje, mode, ■ dejanja, ki sooblikujejo vsakdanje življenje, navdihujejo skrb za jutrišnji položaj in polnijo leposlovje, kino, oder in — kriminalno kroniko. Res je, podoba ni samo črna in bolj ko se človek vživlia v i kanje mladega rodu, v nekatere nagibe njegove upornosti (na primer odpor proti hinavščini, izumetničenosti, nedoslednosti 'starejših) in nabira primere solidarnosti, altruizma, verske vneme med njimi, bolj uv di nesmiselnost obupa in plodovitcst osebnega zgleda, dela za mladino in z njo, molitve.
A to ne odvzema teže dognanja o krizi sodobne mladine. Pri naši se temu pridružujejo problemi emigracije. Medtem ko čutimo odrasli predvsem pojave izkoreninjenosti, je pri mladem .rodu v emigraciji temeljno vprašanie razdvoienost: srka živlienie iz dveh korenin in vsaka od teh pronica v drugačno gnido. Novejše študije o emigracijah ugotavljajo pri otrocih doselienoev močan čut manjvrednosti, ki se izraža na raznobke, tudi nasnrotuioče si nač'ne; sramovanje prced izvorom, šov!nizom brez stvarnih podlag, nesocialnost in antisoc:alnost. razklanost značaiia, nravna neodgovornost, 'mladostno zločinstvo. Ublažiti more to predvsem živa verska vzgoia; obe korenini najdeta tako skupne globine žive vode. Ob tem pa stoii zavestna graditev s'nt-ze med obema svetovoma, ki iz niih mladostnik noganja. Obširno ameriško predvoino delo o teh zadevah ugotavlja: “Eden največjih problemov prilagoditve za emigrante je v tem, da se drugi generaciji omogoči poznanje in spoštovan ie njene dedišč'ne in da se ji pomaga pri razumevanju vprašanj in dejanj njihovih očetov — tako nastane most med obema rodovoma in v mlade se vseli občutek posestvovanja.” (Davie, World Inmigra-tion, 1936).
Ker gre pri nas za idejno emigracijo, je zgoden prevzem slovenske duhovne dediščine še toliko bo’j važen in poživliajoč za mladino. Ko ta vzame idejni boj očetov za svojega, priposestvuie nekaj vePkega, konkretno živega, si zgodaj najde pot, duhovno zadiha s polnimi pljuči in odkrije dragocen smisel v nabiranju vrednot tujih kultur.
To, kar je nedvomno težava izseljene mladine, ji je lahko tudi v blaiurlov; pomeni neko prednost, velikega truda vreden cilj, ki ga mla-d: ljudje doma nimajo. Sodelovanje med starejšimi in mladimi je pri utrjevanju verskega temelja in gradnji lku'ture še veliko — po družinah, tečajih, društvih —, bo pa toliko bolj plodovito, kolikor bolj bo zavestno, načrtno in predano.
Diplomiranci tujih visokih šol že stopajo v vrste našega aktivnega dela izobraženstva. Ali ne bo kdo od njih nap:sal študijo o slovenski mladini v emigraciji, o nienem verskem, na”odnem, socialnem položaju? (Zdi se, da bi se pri tem pokaza’a zanimiva razlika med tistimi, ki imaio za dom še tvorne ranomme — ljudje, ki štejejo danes petin-dvaisot let in več —, .in ostal;mi, da ne omenjam posebnosti, ki jih je vtisnila vzgoia pod komunističnim režimom ljudem', ki kot ubežniki povojnih let prihajajo v tujino.)
REDNI KULTURNI VEČERI SE BODO ZAČELI V SOBOTO DNE 2. MAJA 1959.
“Najbolj značilna poteza nove mladine pa je intenzivno, globoko in osebno versko življenje. To niso več le kristjani po krstnem listu, ki le od daleč in od zunaj vidijo cerkev. Morali bi j.h videti, kaj zanje pomeni sv. maša, kako se je udeležujejo, kako jim je res vir življenja in moči, kako iz nje oblikujejo svoje vsakdanje življenje. Samovzgoja značaja in moralne zahteve do samega sebe niso le prazni sklepi. Ti mladi fantie in dekleta so tako rekoč na novo odkrili zapoved krščanske ljubezni do bližnjega. Vedo, da je to prva in največja zapoved, vzamejo jo resno, ne v frazah, ampak v_ življenju in dejanju, tam kjer so in delajo... Smisel za bistvene stvari, čut za to, kaj je važno in kaj ne, bi imenoval kot naslednjo lastnost novega rodu. Ne prepirajo se o imenih in prazn h besedah, ne ustavljajo se ob malenkostih, ne začenjajo z velikim hrupom, majhnih in nebamembnih akcij, amnak tiho nrinravliajo in izvedejo velike in važne stvari. V o~talem pa velja: svoboda, gibčnori. prilagodljivost. Ne zamenjajo sri?d-stcv ,:,n ciljev, vedo, da za a-bične osebne prepire v niihevih vrstah ne sme biti prostora... Imena organizacij, skupin in g?banj, v katerih se zbira nava mladina, so zelo različna. Vse rpa prevera pravi auostolriri duh. Boži.e kraliestvo na zemlii jim ni klerikalna stvar, za katero r~o plačani žunniki in kaplani, ampak osebna zadeva.”
Alojzij Šuštar Nova niladma (Mladca, Trst, istran 3 1959).
ZALOŽBA
SLOV. KULTURNE AKCIJE Dotiskano:
MEDDOBJE, štev. 3/IV.
Avrelij Avguštin - F. K. Lukman KNJIGA O
VERI, UPANJU IN LJUBEZNI (ENCHIRIDION)
Četrti letnik knjižnih izdaj zaključi
ZGODOVINSKI ZBORNIK Uredil Marijan Marolt
Vse tiste, ki so se v prednaročbi priglasili za prevod Dantejevega iP E K L A
opozarjamo, da morejo naročnino iplačati po stari ceni do konca marca 1959.
odmevi
-	Pisatelj Mirko Kunčič, avtor knjige Gor-jančev Pavlek, je poslal en izvod tudi pisatelju Fr. S. Finžgarju v Ljubljano. Pošiljka je_ naslovljenca dosegla in avtor je prejel iz Ljubljane naslednje pismo:
; “Cenjeni gospod! — Prav topla zahvala za Vašo knjigo Gorjančev Pavlek. Oj, koliko bodo otroci pa tudi odrasli isveta spoznali iz Vaše knjige! Veliko je fantazije, ki so jo mladi ljudje vedno veseli. Pa ni eavno fantazija, iz njih spoznajo Slovenijo kar celo; pa tudi druge kraje in dežele. Tako zanimive pa tudi poučne knjige v naši literaturi ni. V živi fantaziji je pa toliko opisov ljudi in krajev, da kaj. podobnega v naši mladinski literaturi ne poznam.
Prav zares' ob knjigi od srca čestitam. Ako bii to knjigo spremljal ob razlagi razumen človek le za mladino, bi imeli njeni bralci veliko koristi. — Iskreno Vas pozdrav ja stari — F. S.: Finžgar. — V Ljubljani, dne 25. februarja 1959. Dobrilova 30.
IP.S.: Ne zamerite: zares sem težko prebral npslov (pisateli ima sedaj 88 let, op ured.). Za take kraje je pač treba za nas, ki nimamo pojma o teh, zares kaligrafično natančno napisati naslov. Forkusil sem — če pisma ne dotrte, žal mi bo.
P. S.: Tak papir dobivamo za pisma v inozemstvo (slede trije klicaji)."
kronika
-	Ob izidu Slednjakove Zgodovine slovenske^ ga slovstva v nemščini (delo je izšlo pri založbi De Gryjter v Berlinu) se je v Ljubljani razvnela huda debata. V Ljubljani so tako za novo literarno krizo bogatejši. V “Ljudski pravici” je Slodnjaka ostro napade’ dr. Jože Kastelic, ki je član part je. Nekaj dni nato je Slodnjak v istem listu odgovarjal, vendar pa je list takoj prinesel že tudi besedilo odgovora in novega napada Jožeta Kastelica. Spor- je nakazal razlike med pisci, ki niso partijci in skušajo ohranjati vsaj nekaj svobode, in parfjci, ki budno čuvajo nal pravovernostjo pisanja.
-	Anton Ingolič je pisatelj, ki poleg Miška Kranjca in Potrča uživa v vrstah partije največ simpatij. Piše zelo hitro in je izdal že celo vrsto knjig. Literarno ise je uveljavljal že pred vojno, vendar že tedaj kritika njegovih del ni bila ugodna. (Po vojni se mnenje kritike ni spremenilo in ko je pred dvemi letii zdal roman o življenju v predelu Koroške, ki je v Sloveniji, so kritiki njegovo pisanje označili za ugaslo literaturo. Kmalu nato je Ingolič odšel na daljše potovanje po predelih zahodne Evrope, kjer žive slovenski delavci. Po povratku je napisal nov roman “Kje ste, Lamutovi?” Odlomki tega dela so najprej izšli v Naši sodobnosti in, so no-nekbd nakazovali, da se je pisatelj le premaknil in razživel. Toda v celoti Lamutovi niso navdušili, a’i vsaj ogreli. Zato je kritika pri revijah tudi novo Ingoličevo knjigo odklonila. Zgodilo se je, kakor se dogaja, kadar je treba braniti režimskega pisatelja. Oskar Hudales je napisal v mariborskih Novh obzorjih “kritiko” in jo .zaključil takole: “Ingolič je z likom Roze Lamutove ustvaril izviren herojski tip matere, kakršnega v slovenski književnosti še nigjTiio srečali. In vendar je neki kritik napisa1'.,: da Ingoljč v svojem romanu ni odkril nekaj' novega, ali vsaj prodrl globlje v že znano in da v romanu ne moremo razen stereotipne podobe časa najti trajnejših umetniških vrednot. Vsem tostim, ki so v letih med obema vojnama in pozneje kakor koli, sodelovali v na-
obrazi in obzorja
GENERACIJA JEZIČNIH MLADENIČEV
Angleška literatura je lansko, leto presenetila svet. Ni bilo običajno, da bi se v Angliji rojevale literarne šole in smeri. Od nastopa romantikov v Franciji v letih 1830 je bila ta naloga pridržana francoskim pesnikom in pisateljem. Sredi 19. stoletja se je v Franciji rodil impresionizem, Pariz je postajal literarno in umetnostno središče Evrope. Še v našem času je Pariz nudil roj -stvo surealizmu in za njim eksistencializmu v literaturi. Po množini revij in knjižnih izdaj velja francoski knjižni trg še vedino kot vodilen v Evropi in v svetu.
Angleški knjižni trg je bil v mnogočem različen; angleški književniki zase nikdar niso tarjali posebnega avantgardističnega pomena. James Joyce lin D. H. Lawrence sta v marsičem preo- | blikovala izraz sodobnega slovstva, vendar za seboj nista pustila I vrste pisateljev in pesnikov, ki bi se mogla imenovati samostojna literarna šola ali generacija.
Po drugi svetovni vojni se je položaj spremenil. Francija je j zdrknila z vodstva evropske in svetovne politike; v Angliji je v letu 1945 zavladala laburistična vlada. Dejanska zmagovalka po vojni je bila Amerika. V ZDA je v literaturi prevladovala gene- j racija, ki ise je pred -desetletji šolala v Parizu im, je v literarno ; zgodovino prešla z imenom “the lost generation — izgubljena generacija” (Hemin1gway, Faulkner, Ezra Pound, Sinclair Lewis). V Angl'ji .sami je novo dobo označevala skupina, ki je svoj višek dosegla že pired letom 1939 (Huxley, Morgan, Forster, Priest-lqy, Graham Greene). Bred mladim rodom je zazijala razpoka, iz katera je vela nova, globoka uganka.
Trajalo je skoraj desetletje, da se je mlada generacija zna- ! šla in v letu 1957 bi naj bil nastopil čas, ko bi megla povedati svetu, kaj hoče in kakšno je njeno poslaništvo. Njen nastop je bil presenečenje: nastopili so z besnostjo fantov, ki so komaj prekoračili dvajseto leto starosti, a, ,so zarohneli kot dorasli levi.
Nastop ni bil nenaden. Že v delih Evelyna Waugha — in še prej Chestertona — je bil viden humor, ki je silil čez robove: v cinizem, v prezir in jezo, ki niti v obupu ne more .-'iskati rešitve, j Iz Francije je po letu 1945 vel tudi nov duh, ki angleške mladine sicer ni mogel potegniti za seboj: bil je duh iz St. Gerinaina, ki ; je bil razvraten do [razbrzdanosti, toda vse le na zunaj — nekaj več jasnosti je bilo, v prvih knjigah Frangoiise Sagan, ki je preše- ! netila, ker je skušala razbiti zadnjo verigo, predreti lupino. Izpo- | vedala je, da greha ni.
Londonski literati so iskali svojo smer. Svet skrivnosti ima | v Angliji posebne korenine in je krik Saganove izzvenel v praz- ; no. Na levi je komunizem odpovedal, na desni so bili brez uspeha oživiti liberalizem ali dati konseirvativizmu -novo vsebino. Tragično pa je bilo, da ije labprizem moral priznati, da upov generaci- : je ni izpolnil. Mnogi intelektualci so mislili, da se bo z laboriz- ^ mi-om v Angliji rojevala nova doba, ko bo preureditev družbe zasenčila vsa rekla in gesla z leve in z desne. Razočaranje je bil0 popolno in je prodrlo do vrha, ko je po prvi laboristični vladi s-lR' i dil porvatek Churchilla in njegove stranke. Nevihta se je napovedovala več let, toda lansko leto je dobila svoj zunanji izraz, ko je mladi, triindvajsetletni John Osborne napisal dramo “Look back in Anger -— Ozri ise nazaj z jezo” in zajel s svojim uspehom ne samo londonska, ampak sploh vodilna gledališča po svetu G9 ni iso dramo igrali tudi v Buenos Airesu).
— Ljubljanski listi so objavili več člankov ob šestdesetletnici Antona Podbevška, ki je tik po prvi svetovni vojni nastopil kot avantgardistični pesnik futuristične smeri. Objavil je tudi monografiji o Groharju in Jakopiču. — V
Trstu pa so slovenski listi prisrčno pisali ob .sedemdesetletmci sl9' vista Umberta Urbanija, profesorja slavistike na tržaški univerz:-Umberto Urbani je bil imed dru_2'° svetovno vojno cenzor v Ljublj9' ni. Znan je kot prevajalec Ivan9
Pogled v preteklost z besnostjo in razočaranjem je bil upra-"vičen ,in iskren. Tod^ to ni bil samo pogled, bil je krik, ki je bil hujši od tistegb, kar je bilo v očeh. Osbomovo delo je hotelo biti obračun z vso grozo jn .obupom, ki se more le delno izraziti v besedi ali podati v kretnji. Na odru pa je rastlo še vse drugo: ozračje je razkrivalo generacijo jeznih mladeničev. Vsemu je bi-io treba dati nov pomen in-vsebino.• ljubezen je bila, toda izkopati jo je bilo treba iz osnov sovraštva in boiiečine, vera se jc ohranjala, le besede so bile prešibke, upanje se je oznanjalo, toda klice so se zarile globoko v meso in kri. Vse to je zvenelo čud-Po in novo! Če so hoteli, da bi jih slišali, so morali nastopiti buč-Po in izzivalno in ob koncu lanskega leta je izšla skujpna “Dee'a-totiom — Izjava” Generacije jeznih mladeničev. Ko je knjiga izšla, so birž začeli govoriti o “Manifestu” nove literarne šole. Sodelavcev v knjigi je osem v starosti od triindvajset do osemintridesetih let. -Glavni med njimi so John Osborne, Col in Wilson, Hopkins in Holroyd., Svet pozna najbolj, prva dva (Osbomovo dramo so igrali v Parizu in je delo želo velik uspeh, kritika je bila navdušena); Colin Wilson je vzbudil največ pozornosti s sv,ojim romanom “Outsider”.
Odmev je bil različen. Na levi so jih zavrnili, dasi sta neka-*'8ri jezneži še prištevajo med komuniste. Pisatelj starejša generacije Pr;e:tleiy je izdal Zbirko esejev o položaju v sodobni angleški književbosti in ji je dal ime “Thoughst in the Wildemesg Misli v divjini”. Seveda obračunava tudi z generacijo jeznih Pdadendčev in pravi, da “imajo' dovolj moči, da se noč in dan pritožujejo nad svetom; nimajo pa dovolj poguma, da bi izboljšali ^oje življenje in pripravili do tega tudi druge ljudi”. Vendar 86 zdi, da je Piriestlejreva' beseda obstala na površini, kakor je tudi nastop manifesta deloval doslej še zgolj na zunaj. Zanimivo 'e> da v skupini še ni pravega poeta, ki bi -edini mogel razkriti Zoblje vso vsebino nemira in stiske v 'sodobni mladini.
Čisto drugačna pa: naj bi bila — tako pravijo-------slika ame-
T>ske mlade literarne generacije. Ameriški kritik Piedler je zapisal, da sedanja mlada generacija v ZDA ni jezna in prav nič “protestira”,' kakor je bilo to' še v modi v letih okrog 1930. davni vzrok bi naj bil v tem, ker sc je spremenil odnos publike ( 0 Ume,talka. V ZDA pisatelja, pesnika in umetnika javnost več zaničuje. Dražba je našla umetniku udobno mesto in komaj Pisatelji ali umetnik -zaslovi, -že dobi mesto na univerzi ali v jav-.1 knjižnici. Nekoliko se čudijo, kako da pisatelj z veseljem -spre-,l(Jma mesto profesorja na univerzi. Sicer je vprašanje, kako dol-1,0 bo to trajalo! Zakaj, komaj pride pisatelj na univerzo, že zač-ne pinedavati o tistem, kar bi moral delati; nič več ime piše, tem-razlaga ustvarjalni proces. Težko je zato reči, kakšna bo li-^ratura čez deset let, kajti velika literatura se rodi samo iz ve-, *b nasprotij, ameriški pisatelj pa se danes obnaša tako, ka-°r, da tgjj nagprotlj nj. Gotovo jih ČJti, pa jih noče videti ali ^ se jih že boji. Dogaja, se, da so zelo razočarali pisatelji, ki so Pred leti zasvetili kot sonce na literarnem nebu, a so njihova dela čez noč'postala “bestsellerji” in so se kmalu razočarali s ahokrvnostjo, ki veje iz njihovih novejših del. Mlada genera-^ Ja v ZDA se “ne razburja” in zato se občinstvo vrača k delom' nz> ki iso nekoč veljali za izgubljeno generacijo.
^ . k' Angliji se mlada generacija išče v jezi in besnosti, v ZDA Po ,zSnbil:a,- ker se je zbala nemira -— in jezneiga, pogumnega v stvarnost. Med “izgubljeno generacijo'” im najnovejšo padita most Arthur Miller in Tennessee W;iliams, vendar se oba 's,ujeta v naslonitvi na antiko.
nie karia v italijanščina. V zad- romana ali povesti mora biti se-vat5k CaSU ^ mn0K° Pisal o hr- danja stvarnost. Mlajš:m pisate-r skem pesniku. St. Krančevicu. Ijem prepoveduje segati po snov
v preteklost ali pa med meščanske teli Predsednik sovjetskih piša- kroge. Pesniki morajo opevati raz-nj Jev Sobolev je razposlal-ok-rož-. voj socialistične demokracije, boj °’ bako naj pisatelj piše. Snov proletariata in podobno.
prednem delavskem gibanju, vsi, ki so šli skozi tegobe izseljenstva, vsi, ki še danes žive daleč od rodne grude, in sploh vsi 'slovenski bralci, ki jim' je pri srcu kvalitetna izvirna domača književnost, se bodo ob takem pisanju spraševali, kakšne namene ima kritika, ki v ocenjevanju naprednih domačih literarnih del poslužuje takih metod in kriterijev.”
-	Tržaška revija Mladika je v štev. Ij2 - 1959 objavila razgovor is pisateljico Nevo Rudolf. Članek nosi naslov “Dve knjigi Neve Rudolfove”. Napisal ga je Drago Štoka. O knjigi “čisto malo ljubezni” je pisateljica izjavila:
“V Avstraliji seth preje’a pisma raznih kulturnih delavcev iz Argentine, še prej pa me je vabil prof. Beličič k sodelovanju za Medldob-jc. Pričeli so me nagovarjati, maj kaj pošljem za natečaj S.K.A. Prav tedaj sem bila silno zaposlena in sem se iz gole trme odločila, da bom vsak večer kaj napisala. No, po nekaj mesecih je nastalo nekaj črtic, katere issm poslala v Buenos Aires. Prav za lan-ki božič so mi sporočili, da mi je žirija prisodila nagrado.” O bodočih načrtih pa je -povedala: “Posebnih določenih načrtov nimam, še vedno sem o sebi prepričana, da je pisun.je zame hobby - konjiček - neke vrste zatoč:šče pred vsakdanjostjo, ne pa smoter. In od smeri, kamor se bo ta moja notranja zavest obrnila, odviiri tudi bodočnost.”
V isti -številki ocenjuje Marfn Jevnikair dva romana prvenca, ki sta izšla v domovini. Smiljana Rozmana delo “Nekdo” in Dominika Smoleta “Črni dnevi in beli dan”. Obe knjigi je izdala založba Obzorja v Mariboru.
-	Kritiko o Ingoličevi knjigi Kje ste Lamutovi? je zajel v Naši sodobnosti (štev. 12| 1958) Mitja Mejak, ko je zapisal: “...Zdi se, da je pisatelj vseeno postavil idejni poglobitvi neke meje, da v romanu manjka nekaterih važnih podatkov, ki zadevajo predvsem skrito, nrpovršinsko življenje junakov. Lamutovi namreč v glavnem izpovedujejo družbeno in politično rejnico izseljenskega motiva — natančno, politično polemično in družbeno napredno. Za to avtorizirano izpovedjo občutno zaostaja izpoved intimne resnice o izselj-enstkih nraveh in usodah. Ker je družbena poTtično ideja vselej močneje poudarjena kot etična analiza, se zdi, da je pisatelj namerno bolj osvetlil eno samo polovico življenjske ce’ovitosti, saj ta polovica usodneje zadeva slovensko občestvo; seveda pa je roman kljub tej domnevi idejno enostranski in izseljenski motiv z njim še ni izčrnan. Ingoličeve osebe so sicer žive, njihova akciia pa jie -predvsem javna — družbeno in politično kolektivna. V romanu je torej premalo nerazložljivih človešk:h situacij in skriv-no'tnih duševnih prelivov in zategadelj je tekst za zahtevnega bralca preveč jasen, do kraja raz’ocen in tekoč. Le poredko se v njem og’a.si navdušujoči lirični pripev, eksaktne in politične formulacije, ki so ponekod preveč preroške, na ne zaposle razuma s težjimi, sen odganjajočimi vprašanji.”
-	Ameriška akademiia znanosti in umetnoisti je izvolila za ©voiega člana pisatelja Pr. Maa-riaca in ameriški veleposlanik v iParizu je priredil posebno .s1ovesnost ob tem imenovanju. Mauriac je zavzel zadnje čase še ostrejše stal šče o politiki vlade v Alžiriji. Debata o stališču katoličanov ob vojni v Alžiriji je postala še bolj aktualna, ker je notici j a zaprla več duhovnikov, ker so nudili podporo alžir?k'm nacionalistom. Zelo se je razplamtelo raznravlianie ob n-ajnoveiši Mauriacovi knjigi Le F:,s de THommie, zb'rki esejev o Kristusovem živienju. Knjigo zaključuje esej o francoskem ianzenizmu, kjer Mauriac posebej o ligo vari a tiriom. ki ga dolže, da je v njegovih' spisih mnogo janzenizma. -
doma in po svetu
— Založbe v Sloveniji s posebno vnemo zalagajo pesn.ške zbirke in to celo novincem, ki so objavili komaj nekaj pesmi v revijah. Tako je Cankarjeva založba izdala prvo pesniško zbirko mlade pesnice Saše Vegri. Zbirka nosi naslov Mesečni konj.
— Pisatelj Alojzij Rebula v Trstu je napisal nov roman in ponudil rokopis Slovenski Matici v Ljubljani. Vsebina dela so doživetja rodobnega slovenskega intelektualca.
— Tržaški slovenski umetnik A. Černigoj je razstavljal svoja dela v Milanu skupno z italijanskimi umetniki. Razstava je bi'a v Moderni galeriji in so nastopili pod imenom “Ineisori dTtalia”.
— Ivo Andric je pisatelj, ki ga rez m v Jugoslaviji najvišje ceni. Njegova dela so prodrla tudi na svetovni trg in ga je jugoslovanski odbor za Nobelovo nagrado predlagal Švedski akademiji, kadar bi tam razmišljal o tem, ali bi kakemu jugoslovanskem j pisa-te'ju podelili nagrado. Sedaj se je na Andric oblastem zelo zameril. Napisal je namreč novelo “Velika laž”, v kateri popisuje kralja Seraskerja, vladarja v nekem izmišljenem kraljestvu na vzhodu. Ko je delo že izšlo, so šel" opazili, na koga leti ost.
— Jean Paul Sarti-e je napovedal dela. ki 'iih prinravlia. Trenutno piše kniigo o pisatelin Flaubertu, av+oriu romana Madame Bovarv. Naslov dela bo Družinski idiot. P'še tudi scenarij za film o Freudovem živlienju in so mu ga A.merčani že odkupili. Tretja kniiga bo filozofske vsebine In bo izšla pod naslovom Kritika dialektičnega razuma. Av-biograf‘ki roman tudi niše in ga bo baje naslovil: Spomini malo-cneščana.
— Sodobni najboljši poljrki pisatelj Marek Hlasko se je po bivanju v Parizu, kjer je daial zelo ovtre izjav® omoti komunizmu in Moskvi, vračal v domov'no. V Zahodni Nemčiji se je odločil, da zanrosi vlado za azil. To so mu takoi dovolili, vendar ni dolgo v-držal in je odšel v Izrael na obisk k sorodnikom. Tam mu je postalo dolg čas in se ie nenadoma obrnil na konzula Poljake in zaprosil za vizum. Sedaj je na poti
v Varšavo. Kakor p šejo litti, je mladi pisatelj na robu svojih moči, ker je popolen alkohol k. V raznih izjavah je govoril, da na (Poljskem ni mogoče drugače živeti kot v zave;ti obupa in pope'nega razočaranja. Kakor on so tudi drugi psatelji in umetniki na Poljskem našli nekaj 'utehe samo v alkoholu.
— Hrvati s’ave obletnico enega svoiih največjih pesnikov: Silvija Strahimira Kranjčeviča. Izbrane pesmi je prepesnil v islo-vmščino Alojzij Gradmk in so rz-šle pr: Državni založbi Slovenije v Ljubljani. Uvod je rap:sal Emil Štampar. — Pri Cankar:evi založbi na je izšel prevod Reyroii-tovih Kmetov in sicer v dveh knji. kah. Prevod je še Glonariev. Na-k'ada 3000 izvodov. — Pri Prešernovi družbi na ie izše’ prevod Balzacovega Verduga. Naklada 05 000 izvodov. — V Kopru je pri založbi Lina :zšel ponatis romana like V-aštetove: Roman o Prešernu.
— Claudeteva dramska pesn-tev Soulier de Satin - Satenasti šolenček ie dolgo veFala za un-upnzorljivo. Po pe'nkovi smrti so jo naiorej uprizori’'’ na odru Comedie Francaise. vendar ie nai-veni.i uspeh dosegla izvedba na odru iPort Roval v (Parizu, kjer io ie -prav'la na oder Banraultova io-T-al-ka skupma. O usne^u so pisal1 glavni svetovni listi m se va-rel;li. da ie prodalo na oder ilelo, ki ie vet'a,’o vodno za eno naioo-momhnejših del velikega pesnika.
— Založba Kondor v Ljubljani je obiavila, da bo v letošniem knjižnem programu izdala tudi Aloizija Gradr-'ka prevod Dantejevega Pekla. Založba izdala dela k'as:kov. ki služijo t'idi pri pouku v sredni h šolah. Tako so izšla dela Plutarha. Herodota, Homerja — vsa v Sovretovem prevodu.
____ Kniižmce v Govci ip'ajo trenutno skuono 182 559 kniig. Naiven l'h imata Državna in M“stea kniižnica. Knližnica v pli"i Ascoli ima nad 2000 sovenskih k^iig in statistika ka->. da gorišk^ Slovenci zelo obiskujejo to knjižnico.
— Pariška založba Pierre Se-gers bo letos izdala Antologijo sodobne jugoslovanske proze. Delo je 0e~tavil beograiski pinatelj Zo-rain Mišič, pri izdaii sodeluje tudi uradni jugoslovanski založniški zavod Jugoslavija. Isti tekst bo izšel v angleškem' prevodu v Lon-
donu, pozneje pa v španščini v Mehiki. — Pri isti založbi bo izšel tudi prevod Antologije sodobnega jugoslovanskega pašništva, ki ga je tudi pripravil Zoran Mišič.
— Državna založba Slovenije je izdala prevod Paula Hazarda knjige Kriza evropske zavesti. Paul Hazard je bil znan strokovnjak za komparativno književnost in ie dolga leta predaval na Col ege de France v Parizu. Bil je zadnji iz vrste pozitivistov. Knjigi je napisal uvod in opombe dr. Anton Ocv'rk, ki ie profesor za komparativno književnost na univerzi v Ljubljani.
— Izšla je Tret'a knjiga Savanske kulturnopolitične in slovstvene zgodovine, ki jo je napisal pok. prof. ljubljanske univerze I. Prijatelj. Delo obsega 596 strani in j® uvod In ouombe nauteal dr. Anton Ocvirk. Posebne politrno-?igodovin~ke opombe pa je napisal Dušan Kermavner.
— Za prvo obleteico -'m^i p:-Fatelia in nrevaiaW Vladimira Lev-tika je Cankarjeva za’o ".bo v Liubliani Btela v eni knitei njegovi povesti Gadie gnezdo in Zapiski Tine Gramontove.
— Matej Bor je danes vodilri pesnik v domovini. V zadnjih letih se je izkazal zlasti kct prevajalec Shakespeara, koncem leta 1958 pa je izdal pesniško zbirko Sled naših senc. Zbirka obsega 122 strani. Motivika zbirke se suče okrog človeka, ki se srečuje z najnovejšimi iznajdbami in se vprašuje z grozo, kakšen bo novi vek atomske energije.
— Najboljši sodobni švicarski pisatelj je Fr edrich Duerrenmatt in mu visoko veljavo priznavajo kritiki v Evropi in Ameriki. Njegovo najnovejše delo La Panne.
— Ludvik Mrzel je bil po letu 1945 dolga leta zaprt. Ko je prišel iz zaporov, ni mogel spravljati svojih spisov v revije in so založbe ni egov e rokopise odklanjale. Oglašati se je spet začel v mariborski reviji Nova obzorja in za založbo Obzorja je oskrbel prevod iPlivierovega romana Moskva.
— Hudo je zbo'el pisatelj Ksa-ver Meško, župnik v Selah pri Slovenj Gradcu. Star je 80 let in je lansko leto slavil biserro mašo v popolni osamljenosti in tihoti.
— Francoski paviljon na svetovni razstavi v Bruslju je imel tudi literarni oddelek. Tam so razstavljali dela v tem stoletju največjih pisateljev in pesnikov (pokojnih). Ti so bili:	Bernanos,
Claudel, Colette, Eluard, G:de, Ui-raudoux, Valerjr - Larbaud, K. Rolland, Saint - Exupery in Paul Valery.
BREZ VELIKEGA TRUDA, BREZ VELIKIH STR05KOV LAHKO MNOGO PRIPOMORETE KULTURNI AKCIJI. NE ZAVRZITE TEGA GLASU. POŠLJITE GA PO NAVADNI POŠTI KOT TISKOVINO NA NASLOV SVOJEGA PRIJATELJA V TUJINI, KI NAŠEGA DELA ŠE NE POZNA.
"GLAS” ja štirinajstdnevnik. Izdaja ea Slovenska kulturna akcija, Alvarado 350, Ram os Mejia FCNDFS. Buenos Aires, Argentina Ureja uredniški odbor. Tiska tiskarna “Federico Grote”. Montas de Oca 320. Buenos Aires.