Zbornik gozdarstva in lesarstva, 38, 1991, s. 97 - 124 
GDK 561.2 : 53 : 547 : 174.7 Picea abies Karst. : 425.1 : 565 ( 497.12) 
VPLIV ONESNAŽEVANJA OZRAČJA NA RASTNOST ODRASLffi SMREKOVIH 
SESTOJEV - METODA KV ANTIFICIRANJA OGROŽENOSTI FIZIOLOŠKIH 
FUNKCIJ GOZDA 
Franc FERLIN~ 
Izvleček 
Raziskava je bila zasnovana v petih smrekovih sestojih predalpskega, alpskega in preddinarskega 
dela Slovenije. Proučevane vzorčne populacije obsegajo 200 do 250, skupaj 1200 živih dreves na 
25 raziskovalnih ploskvah, vključujoč tudi izločena drevesa. V prispevku je proučen vpliv 
neposrednega in posrednega onesnaževanja ozračja na prirastne trende in rastnost odraslih 
smrekovih sestojev. Uporabljena je izvirna metoda kvantificiranja sestojnih (pri)rastnih izgub. 
Posebej so bili analizirani tudi trendi zdravstvenega stanja sestojev po letu 1986. Prikazan je bil 
poskus celovitejšega ovrednotenja ogroženosti fizioloških funkcij gozda. Nakazane so bile 
možnosti za uporabo metode pri vrednotenju ogroženosti drugih funkcij gozda. Podane so bile 
nekatere splošne gozdnogojitvene usmeritve za gospodarjenje v imisijsko ogroženih smrekovih 
sestojih. 
Ključne besede: onesnaževanje ozračja, propadanje smreke, mortaliteta, rastnost sestojev, 
(pri)rastne izgube, ogroženost fizioloških funkcij, Picea abies 
THE IMPACT OF AIR POLLUTION ON PRODUCTIVl'IY OF MATURE 
NORWAY SPRUCE STANDS -A METHOD FOR THE QUANTIFICATION OF 
ENDANGERMENT OF PHYSIOWGICAL FOREST FUNCTIONS 
Franc FERLIN * 
Abstract 
Five Norway spruce stands in the pre-Alpine, Alpine and pre-Dinaric regions of Slovenia were 
studied. Sample populations included between 200 and 250 trees each, a total of 1200 growing 
trees on 25 research plots, including trees which had been thinned or self thinned. The study was 
aimed at analyzing the impact of direct and indirect air pollution on growth trends and 
productivity of mature Norway spruce stands by the use of an original quantification method for 
the evaluation of stand growth losses. The trend of health condition of stands since 1986 was also 
examined. An attempt was made to comprehensively evaluate the endangerment of physiological 
functions of forest. The results are presented as a guide to applying the method for an assessment 
of the endangerment of other forest functions. Some general silvicultural guidelines for forest 
management in Norway spruce stands endangered on account of air pollution are presented. 
Key words: air pollution, sprnce decline, mortality, stand productivity, stand growth looses, 
* 
endangerment of physiological functions, Picea abies 
mag. gozd., asist., Oddelek za gozdarstvo, Biotehniška fakulteta, 
61 000 Ljubljana, Večna pot 83, Slovenija 
98 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 38 
VSEBINA 
1 UVOD............................................................................................................... · 99 
2 RAZISKOV AI..,NI OBJEKTI ......................................................................... 100 
3 RAZISKOV AI...NE METODE ...................................................................... . 
3.1 ANALIZE NA RAZISKOVALNIH PLOSKVAH ..................................... . 
3 1 l M ·tv · pn· v· 'h dre esih ~ . . en e 1n ocene ZIVI v ................................................................. . 
3 1 2 M 'tv · · pa 'ih . . en e 1n ocene pn DJ ............................................................................. . 
3.2 METODA KV ANTIFICIRANJA SESTOJNIH 
(PRI)RASTNIH IZGUB ZARADI IMISIJ ................................................ .. 
3.2.1 Splošno o metodah ugotavljanja fizioloških izgub in značilnosti 
uporabljene metode .............................. ~ .......................................................... . 
3.2.2 Rekonstrukcija dejanskega gibanja lesnih zalog in prirastkov sestojev ....... .. 
3.2.3 Rekonstrukcija potencialnega in idealnega gibanja lesnih 
zalog in prirastkov sestojev .............................................................................. . 
3.3 STATISTIČNA IN GRAFIČNA OBDEIA VA PODATKOV ................. . 
101 
101 
101 
102 
102 
102 
104 
104 
105 
4 UGOTOV'ITVE IN RAZPRA. VA .................................................................. 105 
4.1 TRENDIZDRA.VSTVENEGASTANJASESTOJEVPOD 
NEPOSREDNIM VPLIVOM !MISIJ PO LETU 1986................................ 105 
4.1.1 Splošni trendi poškodovanosti in vplivni dejavniki......................................... 105 
4.1.2 Spremembe osutosti krošenj na podalgi vizualnih ocen in 
fotografskih serij ....... ............................ ........ ..... ... ................. ........... .. .. ...... ....... 1 ()6 
4.1.3 Spremembe osutosti krošenj glede na preteklo vitalnost in 
poškodovanost dreves....................................................................................... 109 
4.2 TRENDI RASTNOSTI IMISIJSKO OGROŽENIH 
SESTOJEV ZADNJIH 20 LET...................................................................... 110 
4.2.1 Gibanje izločenih dreves glede na vzroke....................................................... 110 
4.2.2 Gibanje lesnih zalog in njihovih izgub zaradi imisij......................................... 112 
4.2.3 Gibanje tekočega volumenskega prirastka sestojev ter njegovih 
. b d ..... 
IZgu za.ra l lffilSIJ •.......•...•..•.••••.•..•.•..•••......••.•....••..•.•...................•..........•.•...•... 
4.2.4 Gibanje povprečnega volumenskega prirastka sestojev ter 
njegovih izgub zaradi imisij .............................................................................. . 
4.2.5 Plodnost rastišč za smreko ............................................................................... . 
4.3 POSKUS CELOVITEGA VREDNOTENJA OGROŽENOSTI 
FIZIOLOŠKIH FUNKCIJ GOZDA ............................................................. . 
4.4 UPORABNOST METODE ZA VREDNOTENJE 
OGROŽENOSTI FIZIOLOŠKIH IN DRUGIH FUNKCIJ GOZDA ..... 
5 SUM'MA.R Y ..................................................................................................... . 
6 REffiRENCE ................................................................................................. . 
113 
116 
117 
117 
118 
120 
123 
99 
Ferlin F.:Vpliv onesnaževanja ozračja na rastnost odraslih smrekovih sestojev 
l. UVOD 
Za prejšnje desetletje, ki je evropskemu gozdu "prineslo" t.i. moderno veliko površinsko 
umiranje gozda, so značilne črnoglede napovedi v prvi ter realnejši in tudi bolj 
optimistični pogledi na bodoči razvoj tega pojava v drugi polovici obdobja. Raziskave 
trendov poškodovanosti drevja (predvsem smreke) so namreč pokazale, da le-ti po letu 
1985 niso tako zastrašujoči kot je bilo sprva pričakovati, in da prihaja do umiritve 
oziroma celo do rahlega (vizualnega) izboljševanja zdravstvenega stanja gozdov (npr. 
KANDIER 1989). Nekaj podobnega velja tudi za naše gozdove (ŠOLAR 1990). V 
zadnjem desetletju je na fiziološkem področju pojava umiranja smreke nastalo mnogo 
raziskav (SCHMIDT-VOGT 1990). Vendar so raziskave, ki obravnavajo vplive 
imisijskih stresov na rast in razvoj smrekovih sestojev in ne le posameznih dreves, precej 
manj pogoste. Fiziološke raziskave na sestojni ravni so namreč bistveno zahtevnejše od 
tistih na drevesni, kjer načeloma ne potrebujemo raziskovalnih ploskev in tudi ne toliko 
terenskega dela. 
Večina dosedanjih tujih in tudi druge domače raziskave na sestojni ravni obravnavajo le 
vplive imisij na tekoče (trenutno) priraščanje smrekovih sestojev (FRANZ 1983, 
ATHARI & KRAMER 1985, FRANZ et al. 1986, SCHOEPFER & HRADETZKY 
1986, SCHOEPFER 1987, DONG & KRAMER 1987, ROEHLE 1987, DONG et al. 
1989, KOLAR 1989, CENČIČ 1990, HOČEVAR 1991), zelo redke pa so take, kjer so 
proučeni tudi dolgoročni vplivi imisijskih stresov na rastnost sestojev (KENK 1989). 
Naša raziskava, ki temelji na (sedaj že) trajnih raziskovalnih ploskvah,je ena izmed teh. 
V prispevku so na primeru posameznih smrekovih populacij (sestojev) pod vplivom 
neposrednega in posrednega (daljinskega) onesnaževanja ozračja proučene posledice 
imisijskih stresov različnih jakosti na trende tekočega volumenskega prirastka in na 
(dolgoročno) rastnost sestojev. V sestojih, kjer še ni bilo mogoče ugotoviti (pri)rastnih 
izgub, je bila ocenjena tudi plodnost rastišč za smreko. Analizirane so bile tudi 
spremembe poškodovanosti ogroženih sestojev po letu 1986 v odvisnosti od življenjske 
moči dreves ter njihova povezanost s prirastnimi spremembami. Za kvantificiranje 
sestojnih (pri)rastnih izgub je bila uporabljena izvirna metoda, ki temelji na idealizaciji 
dejanskega stanja ogroženih smrekovih sestojev ter na rekonstrukciji njihovega razvoja v 
bližnji preteklosti. Pri tem so bile uporabljene zakonitosti prirastnega obnašanja dreves 
oziroma ( relativni) prirastni trendi v primerjalnih, sicer rahlo ogroženih sestojih, ki jih je 
nudila predhodna dendrokronološka raziskava prirastnega obnašanja poškodovanih 
smrek ob upoštevanju trendov onesnaževanja ozračja in podnebnih dejavnikov 
(FERLIN 1991 ). Prikazan je tudi poskus kompleksnejšega vrednotenja ogroženosti 
fizioloških funkcij smrekovega gozda na podlagi ugotovljenih sestojnih rastnih izgub. 
100 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 38 
2 RAZISKOVALNI OBJEKTI 
Raziskovalni objekti so posamezni odrasli enodobni ( enomerni) smrekovi sestoji v 
optimalni fazi, ki so deloma umetnega, deloma naravnega nastanka. Izbrani so v treh 
različnih fitogeografskih področjih Slovenije, in sicer v predalpsko- alpskem, alpskem ter 
v preddinarskem. V prvem fitogeografskem področju gre pretežno za neposredne 
imisijske vplive različnih jakosti (termoelektrarna Šoštanj), v alpskem in preddinarskem 
pa za daljinski transport onesnaževanja ozračja. Neposredni imisijski vplivi so bili 
proučevani v treh različno ogroženih smrekovih sestojih, izbranih na severozahodnem 
obrobju Šaleške doline ( dva sestoja) in na jugozahodnem delu Pohorja ( en sestoj), 
daljinski vplivi pa na Pokljuki ( en sestoj) in na Kočevskem ( en sestoj). V vsakem sestoju 
je bilo glede na ugotovitve prejšnjih prirastoslovnih raziskav (KOT AR 1980) naključno 
izbrano pet trajnih raziskovalnih ploskev s površino 0.09 ha. 
Da bi bile ugotovitve o rastnosti sestojev uporabne tudi za oceno plodnosti rastišč, smo 
pri izbiri ploskev v rahlo ogroženih sestojih, kjer večjih (pri)rastnih sprememb še ni bilo 
pričakovati, upošteva1i poleg g)avnih kriterijev (FERLIN 1991) še dodatne. 
Raziskovalne ploskve smo namreč izločili v najbolj sklenjenih delih sestojev, kjer so bila 
tudi redčenja v preteklosti minimalna. Posamezni sestoji v smislu proučevanja rastnosti 
oziroma imisijske ogroženosti fizioloških funkcij gozda predstavljajo modelne sestoje 
pod vplivom različne jakosti in vrste imisijskih stresov. Nekatere njihove značilnosti 
prikazuje naslednja preg)ednica: 
Preglednica 1 Nekatere ekološke značilnosti raziskovanih smrekovih sestojev 
Table 1 Some ecological characteristics about Norway spruce stands under 
consideration 
Proučevani sestoji (Researched Stands) 
1-Zavodnje 2-Sleme 3-Mislinja 4-Pokljuka S-Kočevje 
Področje predalpsko alpsko preddinarsko 
(Region pre-Alpine Alpine pre-Dinaric) 
!misije (Pollution) bližinske (direct) daljinske (indlrect) 
Ogroženost močna zmerna rahla rahla 
(Endangerment severe moderate slight slight} 
Nastanek naravni umetni naravni umetni umetni 
(Establishlng artifical natura/ artifica/ natura/ artifical) 
Nadm. v. (A/.a.s./.) 800-850 m 1050-1100 m 850-1150 m 1300-1350 m 520-550 m 
Ekspozicija O-NO O-NO S-SW ravno (S) S-SW 
Nagib (Slope) 50-60% 20-55% 20-30% 0-10% 5-15% 
Kamenina tonallt glin.skril. tonalit /gnajs apnenec 
(Bedrock tonalit slate tonallt /gneiss /imestone) 
Rastišče (Site) QF-luzul. AF-luzul. Luz.F./Sav.F. Ad.-Piceetum AF-hacquet. 
Starost ~ge) 80-90 95 -105 100 135-165 75 
SIN050, EAFV 16.6 16.9 23.2 22.4 25.1 
1. analiza 1986/1987 1986/1987 1987/1988 1988 1988 
101 
Ferlin F.: Vpliv onesnaževanja ozračja na rastnost odraslih smrekovih sestojev 
3 RAZISKOVALNE METODE 
3.1 ANALIZE NA RAZISKOVALNIH PLOSKVAH 
3.1.1 Meritve in ocene pri živih drevesih 
Zaradi spremljave trendov poškodovanosti dreves in ugotavljanja rastnosti sestojev 
oziroma imisijsko pogojenih (pri)rastnih izgub so bili pri pri vseh drevesih izmerjeni 
oziroma ocenjeni tile znaki: 
- prsni premer debla (v mm) 
- premer debla v višini panja (v cm) 
- prirastek polmera za štiri 5-Jetja (v mm) 
- višina drevesa (v m) 
- osutost iglic krošnje (na 5 % natančno) 
- združbene razmere po Kraftu ( 5 stopenj) 
- konkurenčni odnosi med drevesi ( 5 stopenj) 
- gozdnogojitvena vloga po IUFRO klasifikaciji. 
Premer debla v višini panja (0.3 m) je na podlagi korelacije s prsnim premerom služil za 
oceno prsnega premera izločenih dreves. S tem je bila omogočena rekonstrukcija 
razvoja lesne zaloge in prirastka sestojev v bližnji preteklosti (zadnjih 20 let). Prve 
meritve premerov in višin dreves so bile v Šaleški dolini opravljene v avgustu 1986, v 
Mislinji v juniju 1988, na Pokljuki od avgusta do septembra 1988 in na Kočevskem od 
septembra do oktobra 1988. Konec avgusta 1991 je bila izvedena ponovna meritev 
premerov v Šaleški dolini in v Mislinji. Prve natančne vizualne ocene osutosti krošenj so 
bile v Šaleški dolini narejene v jeseni 1987, v drugih sestojih pa sočasno s prvimi 
meritvami. Do leta 1991 so bile v vseh sestojih izvedene vsakoletne vizualne ocene 
zdravstvenega stanja. Poleg vizualnih ocen osutosti je bila pri manjšem številu dreves (20 
- 25 % nosilcev funkcij) uvedena tudi fotokontrolna metoda spremljave zdravstvenega 
stanja. Na podlagi slednje je nastal katalog osutosti krošenj, s pomočjo katerega je bila 
dosežena trenutna in časovna primerljivost (kontrola) vizualnih ocen osutosti krošenj. 
Gozdnogojitvena vloga dreves v sestoju je bila ocenjena s pomočjo klasifikacije IUFRO 
(ANONIM. 1965). Analizirani sestoji so v optimalni fazi, v kateri so nosilci funkcij glede 
na reakcijske sposobnosti smreke že v veliki meri izoblikovani. Kriteriji izbire nosilcev 
funkcij so zato temeljili predvsem na oceni dejanskih (doseženih), manj pa na oceni 
perspektivnih (pričakovanih) lastnosti dreves, kar je sicer značilno za mlajše razvojne 
faze gozda. Tak pristop je bil potreben tudi zaradi na novo nastalih sprememb 
zdravstvenega stanja, ki so posledica onesnaževanja ozračja, in sicer ravno pri tistem 
delu populacije dreves, ki bi moral imeti v normalnih razmerah največjo življenjsko moč. 
Med nosilce ftmkcij smo v imisijsko ogroženih sestojih uvrstili drevesa z največjo (preteklo) 
življenjsko močjo, to je z dobro razvitimi (večjimi) krošnjami ter z največjimi debelinami -
najugodnejšim cenotskim statusom v sestoju. V sestojih z ohranjeno zgradbo so tako vsi 
nosilci funkcij pretežno dominalllna in predominantna drevesa (po Kraftu). Splošna 
102 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 38 
kakovost dreves in njihova razmestitev v sestoju kot kriterija pri izbiri nista mogla biti več 
odločilna. Tako izbrani nosilci imajo zato značaj t.i biolo!ldh nosilcev funkcij, kar je v 
bolnem gozdu edino sprejemljivo. Na podlagi današnjega zdravstvenega stanja in 
priraščanja nosilcev funkcij ter njihove umrljivosti zaradi imisijskih stresov v preteklosti 
namreč lahko spoznamo dejansko ogroženost sestojev oziroma sestojne (pri)rastne 
izgube. 
3.1.2 Meritve in ocene pri panjih 
Tudi pri vseh v preteklosti izločenih drevesih so bili izmerjeni oziroma ocenjeni tile 
znaki: 
- premer panja (v cm); 
- starost (razpadlost) panja oziroma čas, kije pretekel od poseka (5-letja); 
- tedanji združbeni položaj (po Kraftu) in 
- tedanja gozdnogojitvena vloga izločenega drevesa (po IUFRO); 
- vzrok poseka. 
Zaradi ugotavljanja rastnosti sestojev so bili izmerjeni premeri vseh panjev glede na 
njihovo ohranjenost. Pri zelo starih panjih (prek 50 let) je bil premer ocenjen na podlagi 
njihovih ostankov. Razkroj panjev pri smreki je razmeroma počasen, zato menim, da je 
bila s tem zajeta skoraj vsa lesna masa izločenih dreves v dozdajšnjem razvoju sestojev 
(nad 10 cm debeline), kar dovoljuje izračun skupne lesne produkcije sestojev. Zaradi 
ugotavljanja imisijsko pogojenih sestojnih rastnih izgub so bila vsa izločena drevesa 
razvrščena tudi po (pretekli) gozdnogojitveni vlogi, in to posredno na podlagi debeline 
panjev, ocene tedanjega združbenega položaja ter glede na tedanjo in današnjo 
razmestitev dreves v sestoju. Vzporedno s tem je bil vsakem drevesu, glede na 
poznavanje in izkušnje ocenjen tudi vzrok poseka. Poleg mortalitete zaradi umiranja, ki 
se je pojavila v Šaleški dolini ravno v letu analize (1986) ali nekaj let pred njo (1983), je 
kot vzrok poseka nastopalo še redčenje in naravno izločanje dreves ter druge znane in 
neznane motnje. 
3.2 METODA KV ANTIFICIRANJA SESTOJNIH (PRI)RASTNIH IZGUB 
ZARADI MISIJ 
3.2.1 Splošno o metodah ugotavljanja fizioloških izgub m značilnosti uporabljene 
metode 
Vsako, bodisi kvalitativno ali kvantitativno vrednotenje izgub oziroma ogroženosti 
posameznih funkcij je pri naravnih populacijah povezano s poznavanjem normalnega 
(neogroženega) stanja populacij. Še posebej pomembno je, če za takšne primerjalne 
(kontrolne) populacije - v gozdarstvu sestoje, poznamo tudi trende njihove rasti in 
razvoja. Številne dosedanje raziskave v gozdni fiziologiji so temeljile na posameznih 
primerjalnih sestojih v naravi (parne primerjave), še pogosteje pa na primerjavah s 
103 
Ferlin F.: Vpliv onesnaževanja ozračja na rastnost odraslih smrekovih sestojev 
teoretičnimi ( tabličnimi) sestoji. Parne primerjave so bile uspešne le takrat, ko je bilo 
mogoče najti zelo homogene rastiščne in sestojne razmere in znotraj njih poiskati 
oziroma ustvariti razlike, ki so bile predmet proučevanja (npr. učinki redčenj, učinki 
gnojenja, vpliv prometnic na prirastek itd.). 
Zaradi velike raznolikosti sestojev, kot posledice različnega nastanka, različnih 
negovalnih ukrepov in prisotnosti raznih motenj žive in nežive narave v preteklosti, 
lahko večje ali manjše razlike med sestoji znotraj istega rastišča nastopajo že brez vpliva 
imisijskih ali drugih stresov. To še posebno velja za primerjave dejanskih sestojev s 
teoretičnimi, kjer so take razlike prej pravilo kot izjema. Pričakovane (rastne) izgube 
zaradi onesnaževanja ozračja so lahko, vsaj v začetku, bistveno manjše od razlik, ki 
nastajajo zaradi raznolikosti rastišč in sestojev. Pri proučevanju vpliva onesnaževanja 
ozračja na rastnost sestojev je zato neposredna uporaba parnih primerjav ( ogroženi -
neogroženi sestoji) precej vprašljiva, še posebno, ker izključitev imisijskih vplivov znotraj 
iste populacije dreves (sestoja) ni možna. 
Še bolj otežene so primerjave s tabličnimi sestoji, pa čeprav le na podlagi relativnih 
prirastnih trendov, kar dokazujejo prav raziskave priraščanja močneje ogroženih 
sestojev v Šaleški dolini (KOIAR 1989), kjer se je izkazalo, da so tako ugotovljene 
(pri)rastne izgube komaj opazne. Fiziološke raziskave v evropskem in našem prostoru 
kažejo, da gre pri smreki zadnjih 20 - 30 let lahko za bistveno spremenjene prirastne 
trende dreves (ABETZ 1984, EICHKORN 1986, SCHMIDT-HAAS 1989, FERLIN 
1991) in sestojev (FRANZ 1983, ROEHLE 1987, KENK 1989, HOČEVAR 1991) v 
primerjavi s tabličnimi, kar seveda onemogoča tovrstne primerjave. 
Metoda kvantificiranja ogroženosti fizioloških funkcij gozda zaradi onesnaževanja 
ozračja oziroma ugotavljanja sestojnih rastnih izgub zato temelji na preprostih 
primerjavah dejanskega stanja nekega sestoja z njegovim (umišljenim) potencialnim 
stanjem, kakršnega naj bi v danih razmerah sestoj imel, če ne bi bila prisotna umrljivost 
perspektivnih dreves (nosilcev funkcij) zaradi imisijskih stresov. Določitev potencialnega 
stanja v danem sestoju je razmeroma enostavna - na podlagi števila in mase dejansko 
izpadlih nosilcev funkcij, ki predstavljajo resnično izgubo za sestoj. S pomočjo 
rekonstrukcije stanja sestoja v bližnji preteklosti (npr. do 20 let) lahko pridemo tudi do 
trendov (umišljene) potencialne rasti istega sestoja. V imisijsko močneje ogroženih 
smrekovih sestojih prihaja poleg umrljivosti dreves tudi do izgub (upada) prirastka 
dreves, zato je potrebno prirastek obstoječih in tistih dreves, ki bi ob izključitvi vpliva 
imisij še morala rasti, korigirati, t.j. povečati ob upoštevanju (relativnih) prirastnih 
trendov dreves v neogroženih sestojih. S tem dobimo idealno stanje imisijsko ogroženega 
sestoja, v kakršnem bi bil, če ne bi prišlo do umrljivosti (sušenja) ter do upadanja 
oziroma diferenciacije prirastnih trendov dreves. 
Uporabljena metoda torej temelji na idealizaciji dejanskega stanja sestojev kot podlagi, za 
oceno fzzioloikih sprememb (učinkov, reakcij), naslanja pa se na rekonstrukcijo sestoja v 
bližnji preteklosti in upoiteva zakonitosti rasti dreves v primerjalnih (neogrotenih) sestojih. 
Zato je zelo uporabna pri fizioloških in gozdnogojitvenih raziskavah. Načelo idealizacije 
104 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 38 
je v praksi splošen pripomoček tudi pri postavljanju dolgoročnih gozdnogojitvenih ciljev. 
Kot metoda je bilo pri nas že uporabljeno pri kvantificiranju negovanosti sestojev 
(MLINŠEK 1981) in učinkov redčenj (FERLIN 1982). 
3.2.2 Rekonstrukcija dejanskega gibanja lesnih zalog in prirastkov sestojev 
Rekonstrukcija razvoja sestojev v bližnji preteklosti je bila mogoča, ker smo na 
raziskovalnih ploskavah upoštevali poleg obstoječih dreves tudi vsa v preteklosti izločena 
drevesa (panje). Vendar smo natančnejši razvoj sestojev lahko, glede na hitrost 
razpadanja panjev, zanesljiveje rekonstruirali Je do 20 let nazaj. V ta namen smo vsem 
posekanim drevesom ( na temelju premera panja in korelacije s prsnim premerom pri 
obstoječih drevesih) priredili ustrezni prsni premer. Izmerili in upoštevali smo tudi 
močno razpadle in komaj še zaznavne panje, zato sodim, da smo s tem zajeli skoraj vso 
lesno maso v preteklosti izločenih dreves, še posebej, ker v mladosti ti sestoji niso bili 
redčeni. S tem je omogočen tudi izračun celotne lesne produkcije sestojev do danes. 
Volumen dreves je dobljen s pomočjo dvovhodnih deblovnic, izraženih s prilagojenimi 
funkcijami (PUHEK neobj. ). Volumen dreves v preteklih petletnih obdobjih pa je 
izračunan tako, da je današnja višina dreves zmanjšana za ustrezen odstotek prirastka, ki 
je razen na Pokljuki, kjer smo izmerili tudi višinski prirastek manjšega vzorca (20) 
dreves, povzet kar po debelinskem prirastku. Izločena drevesa smo datirali na sredino 
posameznih obdobij; izjema je bilo obdobje 1981 - 1986 v obeh sestojih v Šaleški dolini, 
kajti okrog 3/4 dreves tega obdobja je bilo posekanih v letu 1986. Izračun volumna 
izločenih dreves na začetku posameznih obdobij, ki se ujemajo z obdobji, po katerih so 
bili vrtani prirastki stoječega kolektiva dreves, je potekal na osnovi debelinskega 
prirastka stoječih dreves. Le-tega smo po petletnih obdobjih glede na premer priredili 
posekanim drevesom. Na podlagi debelinskega prirastka smo tako zmanjšali premere 
posekanih dreves na začetek posameznih obdobij. Volumen posekanih dreves na 
začetku obdobij pa smo, tako kot končni volumen po obdobjih, izračunali s pomočjo 
temeljnic in predhodno prirejenih oblikovnih višin dreves. Lesno zalogo sestoja na 
začetku preteklih obdobij tako predstavlja seštevek volumnov dreves stoječega sestoja in 
volumnov posekanih dreves. Volumenski prirastek sestoja po posameznih obdobjih pa 
je seštevek razlik volumnov pri stoječih in pri posekanih drevesih. Skupna lesna 
pridelava je seštevek končne lesne zaloge stoječega sestoja ter končnih lesnih zalog vseh 
do zdaj izločenih dreves. če jo delimo s starostjo sestoja, dobimo povprečni starostni 
prirastek, ki je najpomembnejši kazalnik rastnosti sestojev. 
3.2.3 Rekonstrukcija potencialnega in idealnega gibanja lesnih zalog in prirastkov 
sestojev 
Izračun modela potencialnega razvoja je potekal za "umišljeno stoječa" drevesa v 
nasprotni smeri kot pri obstoječih drevesih. V sem izločenim drevesom, ki bi potencialno 
še morala rasti, smo najprej povečali (končne) premere za ustrezen debelinski prirastek 
105 
Ferlin F.: Vpliv onesnaževanja ozračja na rastnost odraslih smrekovih sestojev 
stoječih dreves po posameznihih obdobjih. Debelinski prirastek dreves v strehi sestoja 
smo pri izračunu idealnega modela v močno in zmerno ogroženih sestojih predhodno še 
povečali zaradi zmanjšane učinkovitosti priraščanja dreves (FERLIN 1991) oziroma 
prirastnih izgub zaradi onesnaževanja ozračja (sl. 4). Izjema pri tem je bil debelinski 
prirastek dreves zadnjega petletja v močno ogroženih sestojih, ki se je sam tako povečal, 
da je že dosegel primerjalno raven in ga ni bilo potrebno korigirati. Kot izhodišče za 
idealizirani izračun je služil premer dreves pred 20 - 25 leti, ki smo ga po obdobjih 
ustrezno povečevali. Nadaljnji izračun je potekal tako kot pri dejanskem razvoju sestoja. 
Razlike med idealnim (potencialnim) in dejanskim stanjem posameznih sestojnih 
parametrov (lesna zaloga, tekoči in povprečni perirastek) po posameznih obdobjih 
predstavljajo v bistvu trende (pri)rastnih izgub. Fiziološke (rastne) izgube sestojev zaradi 
procesov umiranja so po tej metodi najnižje možne izgube, ker so: 
(1) kot izguba upoštevana samo najbolj perspektivna propadla drevesa in 
(2) ker v sestojih lahko nastopa po odstranitvi (propadu) dreves tudi 
"svetlitveni" prenos prirastka, zaradi katerega so prirastne izgube manjše. 
3.3 STATISTIČNA IN GRAFIČNA OBDEIA VA PODATKOV 
Obsežni izračuni dejanskega razvoja sestojev in modeli simuliranega idealnega razvoja 
so potekali v programskem paketu DBASE in QUATRO-PRO, deskriptivne in 
statistične obdelave s paketoma SPSSPC in STATGRAPHICS, grafična obdelava 
rezultatov pa v HARW ARD GRAPHICS-u. 
4 UGOTOVITVEINRAZPRAVA 
4.1 TRENDI POŠKODOVANOSTI SESTOJEV POD NEPOSREDNIM 
VPLIVOM !MISIJ PO LETU 1986 
4.1.1 Splošni trendi poškodovanosti in vplivni dejavniki 
Življenska kriza gozda oziroma posameznih drevesnih vrst zaradi onesnaževanja ozračja 
je odvisna od številnih dejavnikov in njihovih medsebojnih povezav. Med 
najpomembnejšimi so prav gotovo podnebni in populacijsko-ekološki dejavniki. 
Odločilno vlogo imajo tudi razne (dodatne) motnje žive in nežive narave ter človeka. 
Najpomembnejši populacijsko-ekološki dejavniki, od katerih je odvisen proces 
propadanja smreke znotraj sestojev kot populacij, so bili v sestojih pod neposrednim in 
tudi pod daljinskim vplivom imisij pri nas že proučevani (FERLIN 1986-1988, KOIAR 
1989, FERLIN 1990, CENČIČ 1990, HIADNIK 1991, HOČEVAR 1991, FERLIN 
1991 ). Manj pa je raziskana ekologija življenjske krize smreke (in drugih drevesnih vrst) 
na različnih rastiščih kot podlaga za uspešnejšo nego bolnega gozda in obzirnejše 
ravnanje - načrtovanje ter gospodarjenje z njim. 
106 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 38 
Novejše t.i. umiranje gozda je v populacijskem smislu proces, pri katerem prihaja do 
slabljenja življenjske moči in s tem pospešenega izločanja (umrljivosti) posameznih 
individuumov (dreves) znotraj populacij ( sestojev). Poleg poznavanja značilnosti pojava 
je ključnega pomena tudi poznavanje njegove časovne dinamike. Splošne ugotovitve 
popisov poškodovanosti gozdov pri nas namreč kažejo (ŠOLAR 1990, 1991 ), da se 
poškodovanost dreves po letu 1985 celo zmanjšuje. To naj bi še posebno veljalo za 
smreko oziroma za večino iglavcev. Ugotovitve HIADNIKA (1991) na Notranjskem pa 
kažejo na nespremenjenost stanja. Ker so naše raziskovalne ploskve trajne, lahko za 
posamezne populacije (sestoje) smreke tudi mi analiziramo spremembe poškodovanosti 
dreves po letu 1987. Subjektivne vizualne ocene sprememb poškodovanosti dreves 
(poslabšanja, izboljšanja) lahko primerjamo (korigiramo) z objektivnejšimi ocenami, 
dobljenimi na podlagi primerjave serij fotografij manjšega števila dominantnih smrek. 
4.1.2 Spremembe osutosti krošenj na podlagi vizualnih ocen in fotografskih serij 
Primerjava osutosti krošenj nosilcev funkcij na podlagi vizualnih ocen v obdobju 1987 -
1991 (sl. 1) kaže, da se je delež poškodovanih smrek v močno ogroženih sestojih 
(Zavodnje) sicer nekoliko zmanjšal, vendar razlike (še) niso značilne. Prav tako 
spremembe niso značilne v zmerno (Sleme) in v rahlo ogroženih sestojih (Mislinja). Pri 
tem je potrebno poudariti, da je bila osutost krošenj po letih vizualno ocenjevana z 
največjo možno natančnostjo (5 % ) ob pomoči lastnega kataloga osutosti krošenj 
(fotografij 20 - 25 % nosilcev funkcij). Ocene osutosti krošenj pa so bile vedno 
primerjane med drevesi, še posebej pa s predhodno osutostjo. Neznačilne so tudi 
spremembe (razlike) povprečnih osutosti krošenj na podlagi vizualnih ocen med letoma 
1987(88) in 1991 (pregl. 2). Pač pa se je izkazalo, da so značilne spremembe povprečnih 
osutosti krošenj nosilcev funkcij med letoma 1989 in 1991. Ocene osutosti krošenj v letu 
1991 namreč v vseh sestojih značilno (pozitivno) izstopajo. Vendar pa razlike med 
letoma 1989 in 1991 v nobenem sestoju ne presegajo 10 %. 
Objektivnejša je primerjava sprememb zdravstvenega stanja dreves na podlagi 
fotografskih serij (pregl. 2). Primerjava fotografij krošenj kaže, da gre za zveznost 
procesa in da v teh letih ni prišlo do večjih nenadnih sprememb (poslabšanj ali izboljšanj) 
zdravstvenega stanja dreves. Nekoliko višja povprečna vizualna ocena osutosti krošenj v 
letu 1989 (6 - 8 % ) je zato subjektivne narave. Primerjava razlik osutosti na podlagi 
fotografij med letoma 1987 in 1991 pa kaže, da je za močno ogrožene sestoje značilno 
rahlo zmanjšanje poškodovanosti dreves (12 - 16 % ). Sprememb stanja do leta 1989 pa 
na podlagi fotografij še ni bilo mogoče zaznati. Vizualne ocene osutosti krošenj so bile 
torej v letu 1991 sistematično nekoliko prestroge. V zmerno in rahlo ogroženih sestojih 
spremembe tudi na podlagi fotografij niso bile značilne, kar se sklada z vizualnimi 
ocenami. Enako velja tudi za poškodovanost proučevanih sestojev na Pokljuki in na 
Kočevskem, kjer sprememb še ni bilo mogoče zaznati, zato je bilo letno spremljanje 
opuščeno. 
107 
Ferlin F.: Vpliv onesnaževanja ozračja na rastnost odraslih smrekovih sestojev 
Dobljene ugotovitve katejo na precej!njo stagnacijo zdravstvenega stanja smreke v zadnjem 
petletju, za katerega so sicer značilne nadpovprečno ugodne vremenske razmere. Na podlagi, 
tega kratkega opazovalnega obdobja je mogote sklepati, da je pretivetvena sposobnost 
poškodovane smreke velika, če le ne nastopijo močnejši dodatni stresi. Umrljivost zelo 
močno poškodovanih smrek (nad 70 % osutosti) v neposrednem imisi.ifkem območju zgolj 
zaradi imisij namreč !e ni nastopila. Vsaj v močno ogrotenih sestojih Sale!ke doline je bilo 
mogoče dokazati tudi rahlo (trenutno) reverzibilnost poškodb. Vsakoletna ocenjevanja 
poškodovanosti drevja v času brez večjih imisijsko-ldimatsldh ali drugih stresov tako nimajo 
velikega pomena. Dobro pa bi bilo obsetnej!e analize po!kodovanosti drevja opravljati v 
letih, ko prihaja do večjih sprememb zdravstvenega stanja. 
N 
100 ..----------------~ 
Chsq.• 6.4(ns) 
Chsq.•tt. t(ns) 
so----
etopnJa /degr•• 
Chaq.• B.2(na) 0 1 ........... c 16 1t 
n=:,=a 2 ...... 16 - 26 „ 
ffiliilil 3 ..... so - -40 1t 
-40 .. B -4 ..... -46 - 66 1t 
- 6 ..... 60 - 70 1t 
20 ..... . - 8•7 ........ ) 70 1t 
o leto 
87 89 91 87 89 91 88 89 91 year 
1 - ZAVODNJE 2 - SLEME 3 - MISLINJA 
Slika 1 Spremembe osutosti krošenj nosilcev funkcij v obdobju 1987(89) - 1991 v 
močno (1), zmerno (2) in rahlo (3) ogroženih sestojih 
Fi,gure 1 Changes in needle loss of function carriers in 1987(89) -1991 period in severe'/y 
(1 ), moderate'fy (2) and slight'/y (3) endangered stands 
Opomba: Chsq. oziroma x2 vrednosti predstavljajo test razlik po letih Vse so neznačilne (ns). 
108 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 38 
Preglednica 2 Test srednjih razlik v osutosti krošenj med letoma 1987 (1989) in 1991 
(metoda parov) 
Table 2 Test of mean differencies in needle loss between 1987 (1989) and 1991 
year (method of pairs ) 
Vizualna primerjava Fotografska primerjava 
(Visua/ Comparison) (Fotografic Comparison) 
Sestoj (Stanci) N 1987 1989 1991 Ts1/89 Ts11a1 N 1987 1991 Ts11B1 
1 -Zavodnje 61 44.1 46.1 42.5 4.5*** 1.0ns 19 52.9 45.5 3.99** 
2-Sleme 83 29.7 31.4 29.1 4.9*** 1.3ns 16 35.0 35.9 -1.00"5 
3-Mislinja 75 28.5 29.7 27.9 5.0*** 1.3ns 18 29.4 30.3 -0.00"• 
Temeljne značilnosti prirastnega odzivanja dominantnih smrek na neposredne imisijske 
strese (FERLIN 1991 ), pojav nenadnega poslabšanja zdravstvenega stanja smreke v 
Šaleški dolini (in drugod po Sloveniji) v letu 1985 ter majhne spremembe njene 
poškodovanosti po letu 1987, kažejo na zveznost procesa umiranja smreke s posameznimi 
nenadnimi poslabšanji ter obdobji stagnacij (in celo rahlih izboljšanj) zdravstvenega stanja. 
To spoznanje narekuje temu prilagojeno (obzirno) strategijo gozdnogojitvenih in varstvenih 
ukrepov. Le-ti bi morali biti v obdobju stagnacije (ali izboljševanja) zdravstvenega stanja v 
močneje ogrotenih sestojih na splošno zelo šibki, ali pa naj jih sploh ne bi bilo. "Normalni" 
posegi pa bi sledili šele po poslabšanju zdravstvenega stanja in morebitnem propadu dreves. 
Taka strategija bi bila (naj)bližja pretivetveni strategiji smreke, glede na dosedanja 
spoznc.nja in izkušnje pa tudi (in še posebno) jelke. 
Naše ugotovitve so, razen v najmočneje ogroženih sestojih, v nasprotju z ugotovitvami 
popisa poškodovanosti gozdov (ŠOLAR 1990, 1991), po katerem naj bi splošni trend 
poškodovanosti smreke v Sloveniji po letu 1987 upadal; zdravstveno stanje naj bi se torej 
polagoma izboljševalo. Zanimivo pa je, da tudi na Notranjskem (Podkraj-Nanos) ni 
prišlo do značilnih sprememb v poškodovanosti smreke (in jelke) po letu 1985 
(HLADNIK 1991 ). Nacionalni popis poškodovanosti drevja je seveda prikazan le v 
skupnih povprečjih, zato so neskladja z njim do neke mere razumljiva, vendar pa 
dobljeni rezultati opozarjajo, da posplošene interpretacije sprememb zdravstvenega 
stanja brez podrobnejših analiz niso dopustne. Za spremljavo trendov poškodovanosti 
namreč potrebujemo natančne meritve in (ali) ocene sprememb na vedno istih 
populacijah dreves, vključno z njihovo umrljivostjo. Šele tako lahko zaznamo resnične 
spremembe, obenem pa čimbolj zmanjšamo različne subjektivne (npr. sistematične), 
objektivne ( npr. napake postopka) ter razne naključne vplive. V našem primeru se je 
namreč izkazalo, da so lahko sistematične napake ocen večje od običajnih letnih 
sprememb zdravstvenega stanja (primer leta 1989). V takem primeru seveda dobljene 
spremembe ne predstavljajo sprememb poškodovanosti, še posebno pa ne sprememb 
zdravstvenega stanja dreves. 
109 
Ferlin F.:Vpliv onesnaževanja ozračja na rastnost odraslih smrekovih sestojev 
4;1.3 Spremembe osutosti krošenj glede na preteklo vitalnost in poškodovanost dreves 
Spremembe poškodovanosti dreves v enodobnih (enomernih) sestojih naj bi bile 
odvisne od življenjske moči ter od sedanjega zdravstvenega stanja dreves. Na splošno bi 
bilo izboljšanje pričakovati le pri vitalnejših poškodovanih drevesih, kjer poškodbe še 
niso ireverzibilne. Glede na ugotovitve HI.ADNIKA (1991) na Notranjskem naj bi 
največje poslabšanje stanja nastopalo pri močneje poškodovanih smrekah. Naša analiza 
sprememb poškodovanosti dreves na podlagi osutosti krošenj pri sicer najvitalnejšem 
delu populacije smrek - nosilcih funkcij v močno in zmerno ogroženih sestojih Šaleške 
doline nekoliko proti pričakovanju kaže, da spremembe sploh niso (več) odvisne od 
(pretekle) vitalnosti dreves, izražene z doseženo debelino dreves in velikostjo krošenj 
(pregl. 3). Značilno so odvisne le od dosedanje poškodovanosti oziroma zdravstvenega 
stanja dreves, vendar pa je povezava šibka tako v zmerno (r = -0.35**) kot v močno 
ogroženih sestojih (r= -0.40**). V rahlo ogroženih sestojih je odvisnost od dosedanje 
poškodovanosti prav tako značilna (r = -0.36**), poleg tega pa so tu spremembe 
značilno odvisne tudi od debeline dreves (r = -0.29**). Vendar pa hkratna analiza 
odvisnosti sprememb od poškodovanosti dreves, njihove debeline in velikosti krošenj v 
vseh sestojih (pregl. 3) kaže, · da je za spremembe stanja odločilna le predhodna 
poškodovanost dreves. Le v rahlo ogroženih sestojih so spremembe poškodovanosti 
značilno povezane tudi z rastnimi spremembami (prirastkom dreves). 
Preglednica 3 Odvisnost sprememb osutosti krošenj od osutosti, debeline dreves in 
velikosti krošenj ter povezanost z debelinskim prirastkom 
Table 3 Correlation between changes of needle loss, needle loss, diameter at breast 
lzight, crown lenglzt and diameter increment · 
Stanje (Condition) 1987(88) 
Spremenljivka (Variable) 
Osutost (Needle loss) * 
Prsni premer (DBH) 
Dolžina krošnje (Crown Lenght) 
Debel. prirastek (O. lncremen~ 
Stavilo dreves (Number of Trees) 
Spremembe osutosti krošenj v obdobju 1987 (88) - 1991 
(Changes of Needle Loss in 1987(88) - 1991 Period) 
1 - Zavodnje 2 - Sleme 3 - Mislinja 
-0.40** -0.35** -0.36** 
ns ns -0.29** 
ns ns -0.20 
ns ns -0.38** 
58 83 75 
Opomba: * Preskus multiple odvisnosti sprememb osutosti od pretekle osutosti lavšenj, prsnega 
premera dreves in dolžine krošenj (metoda STEPWISE) kate, da na spremembe stanja 
značilno vpliva le osutost krošenj. Spremembe poškodovanosti so izražene v razmerju 
glede na prejšnje stanje ( 1991! 1987). 
Rahle spremembe poškodovanosti so bile v zadnjem petletju torej vedno negativno odvisne 
od predhodne poškodovanosti dreves, kar pomen~ da je izbolj!anje nastopilo pretetno pri 
močneje po!kodovanih drevesih, poslabšanje pa pretetno pri manj po!kodovanih drevesih. 
Vendar pa so se izboljšanja na podlagi vizualnih ocen pri nosilcih funkcij v povprečju gibala 
110 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 38 
med O in 15 %, poslabianja pa med O in 10 %. Te ugotovitve, ki se seveda nanašajo na 
enodobne smrekove sestoje pod različno močnim neposrednim vplivom imisij, so v 
nasprotju z omenjenimi ugotovitvami iz jelovo-bukovih sestojev (HLADNIK 1991). 
Vendar.so, vsaj za manj poškodovana drevesa razumljive, kajti njihovo stanje se lahko le 
poslabša. Stanje močneje poškodovanih dreves pa se lahko tako izboljša kot tudi 
poslabša. Zdravstveno stanje se je, tako kot pri velini najbolj poikodovanih dreves, v 
povprequ rahlo izboljialo le v najbolj ogroženih sestojih, kar lahko imamo za značilnost 
obdobja brez velikih imisijsko-klimatskih stresov. 
4.2 TRENDI RASTNOSTI IMISIJSKO OGROŽENIH SESTOJEV ZADNJIH 20 
LET 
4.2.1 Gibanje lesne mase izločenih dreves glede na vzroke 
Izločena drevesa v preteklem razvoju sestoja, ki niso posledica naravnega izločanja ali 
gojitvenega ukrepanja ( redčenj), so lahko pomemben kazalnik prisotnosti različnih 
motenj v rasti in razvoju gozda. Tako je povečana umrljivost dreves zaradi imisij zelo 
dober kazalnik ogroženosti gozdnega ekosistema in njegovih fizioloških funkcij. 
Ogroženost je posebno velika, če propad zajame tudi najvitalnejše in najperspektivnejše 
osebke populacij (sestojev). Ravno tem drevesom je potrebno zato tudi pri analizah 
posvetiti največ pozornosti. 
Gibanje lesne mase izločenih dreves in njene strukture glede na vzroke (vrste motenj) po 
petletjih ( sl. 2) kaže, da je bila umrljivost dreves zaradi neposrednega onesnaževanja 
sicer prisotna v močno in zmerno ogroženih sestojih že daljšo dobo (15 - 20 let), v rahlo 
ogroženih sestojih pod neposrednim in daljinskim vplivom onesnaževanja pa do nje še ni 
prišlo. Zelo značilno povečanje lesne mase propadlih dreves je nastopilo v obdobju 1981 
- 1986. Takrat je propadlo oziroma bilo posekano zaradi prevelike poškodovanosti med 
52 in 177 m3/ha smreke v močno ogroženih in od 30 do 133 m3/ha v zmerno ogroženih 
sestojih. To je predstavljalo povprečno kar 32 % lesne zaloge močno ogroženih in 20 % 
lesne zaloge zmerno ogroženih sestojev. Širok interval v oceni propadle lesne mase teh 
sestojev (glej tudi sl. 2) nakazuje veliko prostorsko variabilnost in selektivnost pri 
propadanju dreves znotraj sestojev. Tudi v najbolj ogrotenih sestojih je bilo namreč mogoče 
najti posamezne sklenjene (manj ogrožene) skupine dreves. Po letu 1986 umrljivosti v 
zmerno ogroženih sesto~h ni bilo, v močno ogroženih sestojih pa je nastopila v zelo 
majhnem obsegu (6 m /ha) zaradi biotskih dejavnikov (lubadar) pri sicer močno 
poškodovanih drevesih. 
V obmoljih z neposrednimi vplivi onesnatevanja je nastopil mnotilnejii propad dreves Jele 
po razmeroma dolgotrajno narailajolem vplivu imisij. Analiza umrljivosti kaže, bolj kot 
vizualne ocene zdravstvenega stanja preostalih dreves, na kolapsni znalaj propadanja 
smreke, povezan z molnejiimi imisijsko-klimatskimi stresi. Velika prostorska in časovna 
selektivnost pojava pa narekuje tudi podobno (selektivno) gozdnogojitveno strategi,jo v 
močneje ogrotenih sestojih. 
111 
Ferlin F.:Vpliv onesnaževanja ozračja na rastnost odraslih smrekovih sestojev 
m3/ha 
260~-------------------------~ 
240 · 
220 ... 
200 · 
180 ·•···· 
160 ... 
140 
120 .. 
100 .. 
80 
60 
40 
20 
- propad / decllne 1>?1 redl5enJe / thlnnlnq 
B ostalo/other dlsturb. · 95 -r. Interval C•) 
O leto 
71-76-81-86-91 71-76-81-86-91 72-77-82-87 73-78-83-88 73-78-83-88 
year 
1 - ZAVODNJE 2 - SLEME 3 - MISLINJA 4-POKLJUKA 5-KOČEVSl:(A 
Slika 2 Količina in struktura izločene lesne inase v ogroženih sestojih v zadnjih 20 letih 
glede na vrste motenj 
Figure 2 Amount and stntcture of eliminated wood substance in endangered stands in last 
20 years according to the type of disturbances 
m3/ha 
1600~------------------------~ 
1400 .. . l l dejanska / real 
IIIJ Izgube //ooses I• 
1200 ... - Izgube //ooses II•• 
1000 
800 
600 
400 
200 
• 95 11. Interval (•) 
. . 
o L-.1;.;cLJC.J.J.~..1.L--L.....---1.:..J...L..JU-.J...LJ..J..,;.J..---'~'-"1.LJ..L..L.L;l.--LJ..=~.Ld..---';..;.:u~..:L..L"'---.J leto 
7176818691 7176818691 7277828791 73788388 73788388 yBBr 
1 - ZAVODNJE 2 - SLEME 3 - MISLINJA 4-POKLJUKA 5 - KOČEVSKA 
Slika 3 Trendi lesne zaloge v ogroženih smrekovih sestojih in njenih izgub zaradi imisij 
v zadnjih 20 letih 
Figure 3 Trends of growing stock in endangered sp,uce stands and its looses due to air 
pollution in last 20 years 
Opomba: Izguba I: neposredna izguba lesne zaloge zaradi propada dreves 
Izguba /l· izguba lesne zaloge zaradi zmanjšanega priraščanja dreves 
112 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 38 
4.2.2 Gibanje lesnih zalog in njihovih izgub zaradi imisij 
Izpad lesne mase dreves, ki nastopa zaradi propadanja (sl. 2), se lahko kaže v stagnaciji 
ali celo v zniževanju lesnih zalog sestojev že v obdobju, ko bi le-te morale še naraščati. 
Razvoj dejanske lesne zaloge (sl. 3) namreč kaže občuten padec med letoma 1981 in 
1986 (30.6 % ) v močno ogroženih sestojih (Zavodnje, starost 80 - 90 let) ter stagniranje 
zalog med letoma 1971 in 1986 v zmerno ogroženih sestojih (Sleme, starost 95 - 105 let). 
Do leta 1991 pa so se lesne zaloge v ogroženih sestojih, ker ni prišlo do nadaljnjega 
propadanja dreves, spet povečale. V rahlo ogroženih sestojih pod vplivom blagih 
neposrednih imisij (Mislinja, starost 100 let) je trend lesne zaloge po letu 1977 še 
normalno naraščajoč. V starejših (135 - 165 let), vizualno sicer rahlo ogroženih 
subalpskih smrekovih sestojih (Pokljuka), je lesna zaloga med letoma 1973 in 1983 
zaradi redčenj in ostalih motenj sicer rahlo upadla, v precej mlajših sestojih na 
Kočevskem (70- 75 let) pa še strmo narašča. 
Medsebojna primerjava višine lesnih zalog analiziranih sestojev kaže ogromne razlike 
(sl. 3). Ni naključje, da so lesne zaloge v zmerno in močno ogroženih sestojih Šaleške 
doline občutno nižje v primerjavi z rahlo ogroženimi. Lesna zaloga se v analiziranih 
zmerno ogroženih sestojih giblje med 422 in 538 m3/ha, v močno ogroženih pa le med 
272 in 407 m3 /ha. Lesne zaloge analiziranih rahlo ogroženih sestojev so mnogo višje in 
danes dosegajo 700- 945 m3/ha na Pohorju, 618- 770 m3/ha na Kočevskem in celo 1003 -
1413 m3 /ha na Pokljuki. Vendar manjše lesne zaloge niso le posledica močnejše imisijske 
ogroženosti sestojev, saj obstajajo velike razlike v plodnosti rastišč (pregl. 1) in v pretekli 
negovanosti sestojev. Tako velike lesne zaloge, skoraj popolna zastrtost krošenj in 
največja možna gostota rahlo ogroženih sestojev so seveda tudi posledica načrtne izbire 
zaradi ocene plodnosti rastišč. 
Preglednica 4 
Table4 
Leto 
(Year) 
1991 
1986 
1981 
1976 
1971 
Izgube lesne zaloge v ogroženih smrekovih sestojih neposrednega 
imisijskega območja TE Šoštanj 
Growing stock looses of endangered spruce stands in direct emission area 
of power plant Šoštanj 
Močno ogroženi sestoji Zmerno ogroženi sestoji 
(Severely Endangered) (Moderately Endangered) 
m3/ha int. izgub(%} sig.T m3/ha lnt. izgub(%} sig.T 
181 29.6-40.0 18.6*** 120 14.7-25.3 10.4*** 
154 26.4- 41.1 12.8*** 103 14.4 -24.9 10.4*** 
47 5.6-15.7 5.9** 49 7.1-13.0 8.5*** 
28 3.4 - 11.0 5.2** 30 2.1 - 11.2 4.0** 
8 1.9- 2.6 6.3** o 
Splošni trend idealne lesne zaloge (sl. 3), ki upošteva izgube zaradi propadanja in 
zmanjšanega priraščanja dreves (iguba I in II), je tudi v zmerno in močno ogroženih 
sestojih naraščajoč v skladu z rastjo, kakršno bi sestoji lahko imeli v normalnih razmerah. 
Izgube zaradi imisijskih stresov (pregl. 4) so tako danes dosegle že 30 - 40 % (181 m3/ha) 
113 
Ferlin F.: Vpliv onesnaženja ozračja na rastnost odraslih smrekovih sestoiev 
lesne zaloge v močno ogroženih in 15 - 25 % (120 m3/ha) v zmerno ogroženih sestojih. 
Analiza po petletjih kaže, da je do rahlih, vendar značilnih izgub lesne zaloge prišlo v 
močno ogroženih sestojih že pred 20 leti, v zmerno ogroženih pa pred 15 leti. Izgube so 
do leta 1981 rahlo naraščale, v letu 1986 pa so zaradi močno povečanega propada dreves 
(izguba I) zelo porasle. 
Večje izgube lesnih zalog ogroženih sestojev, ki lahko pod vplivom močnejših 
imisijsko-klimatskih stresov nastopijo te v krajšem obdobju (ali celo v enem letu) 
predstavljajo velik udarec gozdnemu ekosistemu. Z upadom lesnih zalog je povezana 
neugodna razgradnja sicer sklenjenih sestojnih struktur, ki so tako na imisijske strese še bolj 
občutljive. 
4.2.3 Gibanje tekočega volumenskega prirastka sestojev ter njegovih izgub zaradi imisij 
Gibanje tekočih prirastkov v vseh rahlo ogroženih sestojih (sl. 5) kaže presenetljivo 
visoko raven. Največji prirastki se zadnjih 20 let gibljejo pri obstoječih (visokih) lesnih 
zalogah kar med 17 in 20 m3 /ha. Absolutno gledano so tekoči prirastki kljub ogroženosti 
sestojev sorazmerno še vedno precej visoki tako v zmerno (10.4- 13.9 m3/ha) kot tudi v 
močno ogroženih sestojih (7.1 - 10.6 m3/ha). Pri tem je potrebno poudariti, da je bil pri 
izračunu volumenskih prirastkov upoštevan tudi višinski prirastek oziroma pomik 
višinske krivulje. Tako dobljeni volumenski prirastki so zato precej višji (20 - 40 % ) od 
prirastkov, pri katerih višinski pomik ni upoštevan (FERLIN 1990). Značilno za močno 
ogrožene sestoje je, da se sestojni tekoči prirastek tudi glede na prejšnja petletja značilno 
ne razlikuje oziroma že daljšo dobo stagnira, v zmerno ogroženih sestojih pa precej 
strmo pada. Skladno z upadom lesne zaloge v letu 1986 (sl. 3) bi namreč bilo pričakovati 
tudi izrazitejši upad tekočega prirastka v močno ogroženih sestojih. Venadar je le-ta 
presenetljivo ostal najmanj na ravni predhodnega obdobja (1976 - 1981). V treh 
analiziranih rahlo ogroženih sestojih na Pohorju, na Pokljuki in na Kočevskem pa trend 
tekočega prirastka (normalno) rahlo upada. 
Vzrok nezmanjšanemu priraščanju zmerno in močno ogroženih sestojev v predzadnjem 
petletju ( sl. 5) je v prvi vrsti iskati v rahlemu povečanju volumenskega priraščanja dreves 
in v tem, da je večina dreves propadlo na koncu petletja (1986). Zelo močnemu 
povečanju debelinskega in volumenskega prirastka dreves (sl. 4) v zadnjem petletju pa 
lahko pripišemo nezmanjšanje dejanskega volumenskega prirastka v močno ogroženih 
sestojih, kljub močnemu padcu lesne zaloge zaradi propadanja. V sestojih so namreč 
ostala najvitalnejša drevesa, ki so, v izboljšanih svetlobnih razmerah, osvobojena 
konkurence, nadomestila ves prirastek propadlih dreves. če ne bi prišlo do 
"svetlitvenega" učinka in bi drevesa (relativno) priraščala tako kot v prejšnjem petletju, 
bi bil prirastek močno ogroženih sestojev okrog 29 % manjši. Svetlitveni učinek 
omenjata tudi KENK (1989) in KANDLER (1989) kot enega od vzrokov pri splošnem 
povečanju priraščanja smrekovih sestojev. 
114 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 38 
Potek idealnega tekočega volumenskega prirastka, ki upošteva prirastne izgube 
preostalih in propadlih dreves hkrati ( sl. 4 ), se v ogroženih sestojih ožjega imisijskega 
področja bistveno razlikuje od dejanskega. Medtem ko bi v močno ogroženem sestoju 
idealni tekoči prirastek moral še naraščati, bi v nekoliko starejšem zmerno ogroženem 
sestoju moral (že) blago upadati. Razlike med dejanskim in idealnim potekom 
volumenskega prirastka, torej prirastne izgube zaradi onesnaževanja ozračja, so tako 
očitne, da ni potrebno statistično preverjanje (pregl. 5). Očitne so tudi razlike v prirastnih 
izgubah med zmerno in močno ogroženimi sestoji. V močno ogroženih sestojih so 
precejšnje izgube nastopile že v obdobju 1971 - 1976 (12 - 24 % ) in so se že do 
naslednjega obdobja precej povečale (22 - 38 % ). Kasneje so izgube ostale na podobni 
ravni, bi se pa precej povečale (na okrog 46 - 59 % ), če ne bi bilo svetlitvenega učinka. V 
zmerno ogroženem sestoju so prve izgube (7 - 15 % ) nastopile pred 15 leti in so se 
povečevale do zadnjega obdobja (na 16 - 27 % ). 
Preglednica 5 
Table5 
Leto 
(Year} 
1991 
1986 
1981 
1976 
1971 
Izgube tekočega volumenskega prirastka v ogroženih smrekovih 
sestojih neposrednega imisijskega območja TE Šoštanj 
Looses of cu"ent volume increment of endangered spruce stands in direct 
emission area of power plant Šoitanj 
Močno ogroženi sestoji Zmerno ogroženi sestoji 
(Severe/y Endangered) (Moderately Endangered) 
m3/ha int. izgub {%} SiQ.T m3/ha int. izgub {%} slg.T 
4.3 28.9-36.5 23.7*** 3.4 16.3-27.4 10.9*** 
3.6 21.5 -35.8 11.0*** 2.1 11.0-16.0 15.6*** 
3.6 21.9-38.3 10.3*** 1.6 7.0 -15.2 7.6** 
1.9 11.6 -23.6 8.3*** o.o 
V novejšem času (zadnjih 20 let) je za rahlo ogrožene smrekove sestoje (ne glede na vrsto 
imisijskih stresov) ob visokih lesnih zalogah značilna tudi zelo visoka raven pliraščanja. 
Vendar je priraščanje smreke nenavadno ugodno tudi v močneje ogroženih sestojih. V teh 
vrzelastih sestojih je prisoten t.i svetlitveni učinek povečanja prirastka dreves. V sestoju 
namreč ostajajo le drevesa z največjo življenjsko močjo, Id lahko kratkoročno nadomestijo 
prirastek izločenih dreves, tako da dejanski sestojni prirastek sploh ne upade. Izgube 
volumenskega prirastka sestojev se tako precej zmanjiajo. 
115 
Ferlin F.: Vpliv onesnaženja ozralja na rastnost odraslih smrekovih sestojev 
D volumenslcl / volu me 
6 debellnstl ldlameter 
0,01 m3, 41,, mm na leto /per year 
o relatlv. volume. 
6,-------------------------------, 
1-ZAVODNJE 2-SLEME 3-MISLINJA 4-POltLJUltA 5-ltO~EVSltA 
5 .... 
4 ······ 
3· 
2 ... 
o ................. . .. o·. 
I>. 
.......... o 
& ~ 6 A 
.. Q 
A 6 
QL 8 6 o ...... . 
o 
.. ············································6& 
A A A 
6 
o ......... o 
54321 54321 54321 5432 5432 
5-letJa /5-year periodsJ 2•1981(83)-86(88), 1•1986(88)-91 
Slika 4 Trendi volumenskega in relativnega volumenskega prirastka ter debelinskega 
prirastka dreves v strehi analiziranih sestojev 
Figure 4 Trends of volume increment, relative volume increment and diameter increment 
of trees in the canopy of analysed stands 
1::: '':'! tekol!l /curnnt 
F'::>':''! povprečni lmean 
m3/ba, leto (year) 
- izgube / lOOltll 1 
0 95 'I interval(+) 
- izgube IIOOHI 11 
24.------------------------------, 
21 
18 . 
15 
12 · 
9 
6 
3 
o 
O ·•···O···· 
o o o 
o o 
o LLJLLJL:.LJil.JiLl-11:.1:..L:lll::Jd.j_.LLLlf LLLL:LL_Ll:iLIJLJ:lLl.-12Lf illtlli:±l.J 
72 77 82 87 91 73 78 83 88 73 78 83 88 leto 71 76 81 86 91 
1 - ZAVODNJE 
71 76 81 86 91 
2 - SLEME 
year 
3 - MISLINJA 4-POltLJUltA 5 - JtOČEVSltA 
Slika 5 Trendi tekočega in povprečnega volumenskega prirastka ogroženih 
smrekovih sestojev in njunih izgub zaradi imisij v zadnjih 20 letih 
Figure 5 Trends of cun-ent a,uJ mean volume increment of e,ulangered sprnce stands and 
their looses due to air pollution in last 20 years 
Opomba: Izguba /: izguba sestojnega prirastka zaradi propada dreves 
Izguba 11· izguba zaradi zmanjianega prirastka dreves 
116 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 38 
4.2.4 Gibanje povprečnega volumenskega prirastka sestojev ter njegovih izgub zaradi 
imisij 
Povprečni volumenski prirastek oziroma skupna lesna pridelava sta najpomembnejša 
kazalnika rastnosti sestojev. Zaradi primerljivosti sestojev je pomembna predvsem višina 
povprečnega volumenskega prirastka v njegovi kulminaciji. če analiziramo sestoje, 
katerih razvoj je bil prepuščen naravi, je vrednost povprečnega prirastka v času 
kulminacije hkrati enaka proizvodni sposobnosti rastišč (KOT AR 1980). Analiza 
trendov dejanskega povprečnega volumenskega prirastka sestojev ( sl. 5) kaže, da le-ta v 
vseh sestojih še vedno narašča in da še nikjer ni kulminiral. Naraščanje je najbolj strmo v 
najmlajšem sestoju (Kočevska) in najbolj položno v močno ogroženem (Zavodnje). 
Tako v močno kot tudi v zmerno ogroženem sestoju je prisotna značilna razlika med 
dejanskimi in idealnimi prirastnimi trendi. Razlike v dejanskem povprečnem 
volumenskem prirastku med sestoji so očitne, kar pomeni, da se tudi njihova rastnost 
bistveno razlikuje. 
Dolgoročne rastne izgube so do leta 1991 (pregl. 6) v močno ogroženih sestojih dosegle 
10 - 15 % (0.9 m3/ha), v zmerno ogroženih pa "le" 3 - 6 % (0.4 m3/ha) idealnega 
povprečnega volumenskega prirastka. Tudi v močno ogroženih sestojih dolgoročne 
rastne izgube zaradi onesnaževanja torej še niso zelo velike. Vzrok za manjše 
dolgoročne izgube je relativno kratka doba od nastopa prvih pomembnejših prirastnih 
izgub (15 - 20 let). Vendar pa dolgoročne rastne izgube linearno naraščajo. če nastopijo 
že v m:.1dih sestojih, lahko povzročijo bistveno znižanje njihove rastnosti. Zaradi 
močnejših imisijskih stresov je precej skrajšan čas do kulminacije povprečnega 
volumenskega prirastka, kar pomeni skrajšano proizvodno dobo ogroženih sestojev. Na 
podlagi trendov idealnega gibanja tekočega in povprečnega volumenskega prirastka 
sestojev ( sl. 5) ocenjujem, da to skrajšanje znaša celo nekaj desetletij. 
Preglednica 6 
Table6 
Leto 
Izgube povprečnega volumenskega prirastka v ogroženih smrekovih 
sestojih neposrednega imisijskega območja TE Šoštanj 
Looses of mean volume increment of endangered spruce stands in direct 
emission area of power plant Šo!tanj 
Močno ogroženi sestoji Zmerno ogroženi sestoji 
(Severely Endangered) (Moderately endangeredj 
(Year) m3/ha int. izgub(%) sig.T m3/ha int. izgub (%) sig.T 
1991 0.9 10.4 · 15.4 15.1*** 0.4 3.2 · 5.8 10.2*** 
1986 0.7 7.5 -12.8 11.0*** 0.3 2.8 · 5.5 8.5*** 
1981 o.s 7.0-10.6 13.5*** 0.3 2.4 -5.3 6.7** 
1976 0.3 4.0 · 7.9 8.5*** 0.2 1.6 -3.3 9.0*** 
1971 0.2 3.0 · 5.2 11.0*** 0.2 1.8 · 3.5 9.0*** 
Kratkoročno, čeprav rahlo zmanjševanje prirastka in lesnih zalog imisijsko ogrotenih 
smrekovih sestojev neposredno vpliva na dolgoročno rastnost sestojev. Posledica znitevanja 
rastnosti so prezgodnje kulminacije povprečnega starostnega prirastka, ki lahko dosegajo več 
117 
Ferlin F.: Vpliv onesnaženja ozračja na rastnost odraslih smrekovih sestojev 
desetletij. Obdobje polnega priraščanja sestojev ( optimalna faza) se tako mnogo hitreje 
zaldjučuje, skraj§uje pa se ži,vljenjska (proizvodna) doba sestojev. Vendar pa lahko smreka 
del pričakovanih izgub prirastka sestojev, Id naj bi nastopile zaradi povečane umrljivosti 
dreves, vsaj v začetni fazi, s povečanim priraičanjem preostalih dreves tudi kompenzira. Tudi 
v tem se smreka precej razlikuje od jelke, za katero to ni značilno (SPIECKER 1986). 
4.2.5 Plodnost rastišč za smreko 
Poskusne ploskve so bile v vseh rahlo ogroženih sestojih izbrane v najbolj sklenjenih 
delih sestojev z največjo lesno zalogo in najmanjšim deležem izločenih dreves v 
preteklosti, zato lahko povprečni prirastek sestojev služi tudi za oceno plodnosti rastišč. 
Kulminacije povprečnega prirastka bodo nastopile ob današnjih trendih (kljub starosti 
sestojev) šele čez več desetletjij (sl. 5), zato ocene plodnosti rastišč še ne predstavlajo 
maksimuma. To še posebno velja za najbolj strmo naraščajoč trend povprečnega 
prirastka v relativno mlajših sestojih (70- 75 let) na Kočevskem. 
Ocena plodnosti rastišč za smreko, izražena s povprečnim volumenskim prirastkom, se 
tako giblje: 
- na Pohorju (Luzulo in SavensiFagetum) med 10.2 in 12.1 ( + 0.5 - l)r,~.3/ha, 
na Pokljuki (Adenostyllo glabrae Piceetum) med 11.2 in 12.5 ( + 1) m /ha , 
- na Kočevskem (Abieti Fagetum hacquetietosum) med 10. 7 in 13.8 ( + 2) m3 /ha. 
Glede na potek trendov povprečnega in tekočega volumenskega prirastka ocenjujem, da 
bi lahko bila plodnost rastišča na Pohorju večja za 0.5 do 1 m3 /ha, na Pokljuki do 1 m3 /ha, 
na Kočevskem pa celo najmanj do 2 m3/ha. Ugotovljena velika plodnost analiziranih 
rastišč za smreko se sklada tudi z nekaterimi novejšimi ugotovitvami o izredno visoki 
proizvodni zmogljivosti rastišč (KOTAR & ROBIČ 1990), kakor tudi (starejših) 
smrekovih sestojev, ki še vedno dobro priraščajo, če imajo veliko lesno zalogo. Prav to pa 
se je v največji možni meri pokazalo tudi pri tej raziskavi. 
4.3 POSKUS CELOVITEGA VREDNOTENJA OGROŽENOSTI FIZIOLOŠKIH 
FUNKCIJ GOZDA 
Negativni vplivi onesnaževanja ozračja, ki se sprva kažejo na zunaj le v izgubi 
asimilacijskega aparata, vodijo slej ko prej v slabitev f12ioloških funkcij dreves in 
gozdnega ekosistema v celoti. V močneje ogroženih smrekovih sestojih neposrednega 
imisijskega območja TE Šoštanj nastajajo tako kratkoročne kot dolgoročne rastne 
izgube. Z ogroženostjo f12ioloških (rastnih) funkcij gozda so povezane tudi vse druge, 
kajti v končni fazi je od tega odvisen tudi obstoj gozda. Ogroženost gozda se največkrat 
prikazuje le z osutostjo oziroma poškodovanostjo dejanskega kolektiva dreves. 
Morebitna umrljivost dreves se le delno upošteva ali pa sploh ne. Vendar je že ocena 
ogroženosti gozda, ki upošteva tudi umrljivost perspektivnih dreves, lahko bistveno boljši 
118 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 38 
kazalnik ogroženosti. Da bi celoviteje spoznali ogroženost fizioloških funkcij gozda, smo 
upoštevali poleg izgub asimilacijskega aparata tudi izgube lesne zaloge in prirastka ter 
upad rastnosti sestojev. 
Velikostni razred razlik med sestoji, ki jih dobimo ob upoštevanju (1) izgub asimilacijskih 
organov pri nosilcih funkcij in (2) upoštevanju vseh znanih (sestojnih) fizioloških izgubje 
nazorno razviden iz rezultatov diskriminančne klasifikacije (pregl. 8). če upoštevamo le 
izgubo iglic (v odstotkih po razredih poškodovanosti), znaša velikostni razred 
(abstraktnih) razlik v ogroženosti sestojev 5: 2: 1, če pa upoštevamo vse znane izgube 
(izguba iglic, izguba lesne zaloge, kratkoročne in dolgoročne prirastne izgube) pa se 
ogroženost fizioloških funkcij gozda "poveča" v razmerju 20 : 9 : l. 
Slednje kaže, da so ocene ogroženosti gozda le na podlagi osutosti krošenjv sestojih, kjer 
že nastopajo rastne izgube in umrljivost dreves zaradi onesnaževanja, mnogo preblage. 
Šele celovitejše upoštevanje različnih sestojnih (pri)rastnih izgub in izgub asimilacijskega 
aparata hkrati daje sliko o resničnejši ogroženosti fizioloških funkcij smrekovega gozda. 
Preglednica 7 Vrednosti povprečij ( centroidov) diskriminančne klasifikacije sestojev 
glede na izgube iglic in rastne izgube sestojev 
Table 7 Mean values ( centroides) of discriminant classification of stands according 
to the needle losses and to ali growth looses 
Izgube Iglic Vse rastne Izgube 
Ogroženost (Need/e /ooses) f/411 growth looses) 
(Endangermen~ N centrold koef. centrold koef. 
M001a (Severe) 5 2431 5.3 10.344 20.4 
Zmerna (Moderate) 5 -0.564 2.3 -1.269 8.8 
Rahla (S//ghf} 5 -1.866 1 -9.075 1 
4.4 UPORABNOST METODE ZA VREDNOTENJE OGROŽENOSTI 
FIZIOLOŠKIH IN DRUGIH FUNKCIJ GOZDA 
Uporabljeno metodo kvantificiranja sestojnih rastnih izgub, na podlagi katere je 
izračunan umišljeni model "idealnega" razvoja sestojev, lahko posredno preizkusimo 
tako, da rezultate primerjamo s tistimi iz teoretičnih (tabličnih) modelov (EAFV 1968). 
Groba primerjava (pregl. 8) kaže, da so teoretične vrednosti tekočega prirastka iz 
donosnih tablic bistveno nižje od idealnih, ki so dobljene na podlagi naše metode. Poleg 
tega se dejanski tekoči prirastek v močno ogroženih sestojih celo značilno ne razlikuje, v 
zmerno in rahlo ogroženih sestojih pa je mnogo višji od teoretičnega. Še večje razlike pa 
nastopajo v trendih prirastkov oziroma v času nastopa kulminacije povprečnega 
prirastka. Tako v zmerno kot v rahlo ogroženem sestoju bi le-ta teoretično že morala 
nastopiti. 
119 
Ferlin F.: Vpliv onesnaunja ozračja na rastnost odraslih smrekovih sestojev 
Preglednica 8 Primerjava dejanskega, "idealnega" in teoretičnega volumenskega 
prirastka ogroženih smrekovih sestojev v obdobju 1981 - 1986 
Table 8 Comparison of rea, "idear' and theoretical vohune increment of 
endangered spmce stands in 1981 -1986 period 
Tekoči volumenski prirastek Povpr. volumenski prirastek 
Sestoj (Cuffent Volume /ncremenf) (Mean Vo/ume /ncrement) 
(Stanci) dejanski Idealni tabličnl dejanski Idealni tabllčni 
1-Zavodnje 8.9 12.4 9.1 5.8 6.5 6.7 
2-Sleme 13.6 15.7 7.8 7.8 8.2 6.8 
3-Mislinja 17.4 17.4 10.9 11.0 11.0 12.1 
četudi bi kot podlago za ugotavljanje imisijsko pogojenih izgub uporabili le relativne 
trende teoretičnega volumenskega prirastka sestojev, večjih dejanskih ( na oko vidnih) 
rastnih izgub v analiziranih sestojih ne bi mogli odkriti. Na podlagi primerjav dejanske 
rasti ogroženih sestojev z idealizirano rastjo - kot da ne bi bilo imisijske ogroženosti - pa 
rastne izgube lahko odkrijemo, če le nastanejo. Zato so ugotovljene rastne izgube v 
Šaleški dolini precej večje, kot na podlagi primerjav s tabličnimi vrednostmi ugotavlja 
KOIAR (1989). Na podlagi primerjav s teoretičnimi sestoji pa lahko ugotovimo, da 
smrekovi sestoji danes res mnogo bolje in tudi drugače priraJčajo od tistih, na podlagi katerih 
so bile narejene (!vicarske) donosne tablice. Podobne ugotovitve so za smrekove sestoje 
znane tudi od drugod (KENK 1989). Bolj uspešna za ugotavljanje prirastnih izgub pa je 
že metoda, ki temelji na oceni dejanske poškodovanosti in zarasti sestojev (KRAMER 
1986, DONG et al. 1989). 
Uporabljena metoda kvantificiranja sestojnih prirastnih izgub se je izkazala kot zelo 
uspešna, saj temelji na realnem stanju (izgubah) in na realnih prirastnih trendih sestojev. 
Tako ugotovljene izgube so najmanjše možne, saj so v idealizirano stanje sestojev poleg 
obstoječih dreves ''vključena" samo tista propadla drevesa, ki so trenutno in pespektivno 
nepogrešljiva (nosilci funkcij in koristna drevesa strehe sestoja). Načelo idealizacije 
oziroma ugotavljanja (ocenjevanja) odmikov od nekega nonnalnega (optimalnega) stanja 
pa je lahko sploino uporabno pri vrednotenju ogrotenosti drugih funkcij gozda. 
Posameznim funkcijam je potrebno le izračunati ali (in) oceniti odmike od njihovega 
normalnega stanja, njihovo ogrotenost (ranljivost) pa potem lahko objektivno 
(kompleksno) ovrednotimo. 
120 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 38 
5 SUMMARY 
THE IMPACT OF AIR POLLUTION ON PRODUCTM1Y OF MATURE 
NORWAY SPRUCE STANDS -A METHOD FOR THE QUANTIFICATION OF 
ENDANGERMENT OF PHYSIOLOGICAL FOREST FUNCTIONS „ 
The study was designed to analyze and quantify the impact of air pollution on the growth 
and productivity of mature Nmway spruce stands, as well as on the trend of stands 
decline since 1986. For this case study data from individual Norway spruce stands, which 
Iie in the pre-Alpine, Alpine and pre-Dinaric regions of Slovenia, were used. Direct air 
pollution stress was analyzed in first region in three stands endangered to a different 
extent by industrial emissions of the power plant Šoštanj. The severely endangered stand 
(named after the place Zavodnje) and the moderately endangered stand (named after 
the hilltop Sleme) are in the north-west fringes of Šaleška Dolina, and the s1ight1y 
endangered stand lies in the south-westem part of Pohorje (Mislinjski Jarek). They all 
are situated at an altitude of between 850 and 1150 m. Bedrock consist of tonalit, slate 
and gneiss. The stands vary in age from 90 to 105 years; two of them are planted and one 
is natura!. Indirect air pollution stress was studied in Alpine region in one natura! stand 
(Pokljuka, 1350 m elevation) and in an pre-Dinaric artificial stand (Kočevski Rog, 550 m 
elevation). In both cases bedrock consists oflimestone. The Pokljuka stand varies in age 
from 135 to 165 years and the Kočevski Rog stand from 70 to 75 years. 
Norway spruce populations sampled in an individual stand included 200 - 250 growing 
trees on five randomly selected permanent plots of the size of 0.09 ha each. In all, 1200 
trees from 25 sample plots were studied. The most important biometric variables of all 
trees were measured, and their tree class was determined along with the extent of 
competition and their silvicultural role within a stand. Annual needle loss was assessed 
visualy with the accuracy of up to 5 %. Crown damage was also assessed for part of 
function carriers (20 - 25 % ) by a series of photos taken annually. In addition, the stumps 
of all trees that had been cut were measured and categorised according to tirne and 
cause of their removaland to their former silvicultural role. 
An original method far quantification of stand growth losses was applied to determine 
actual physiological losses attributable to air pollution stress. The method, which involves 
ideaJisation of the actual condition of stands endangered by industrial emissions and 
reconstruction of the stands development in the recent past i.e., in the last 20 years, 
concems only a reduction in timber growing stock and increment loss in removed 
function carries due to mortality or excessive crown damage and increment loss in 
growing trees. On the basis of different kinds of losses, physiological endangerment of 
stands attnbutable to air pollution stress was more comprehensively evaluated. The 
findings of the study are as follows: 
121 
Ferlin F.: Vpliv onesnaženja ozračja na rastnost odraslih smrekovih sestojev 
(1) Distinct cbanges in tbe decline of Norway spruce stands since 1986 attnbutable to 
direct air pollution stress (Fig. 1, Table 2) bave occurred only in more severely 
endangered stands, whose average crown damage bas slightly decreased (12 - 16 
% ). In moderately and slightly endangered Norway spruce stands cbanges bave 
been insignificant. 
(2) In the last •five-year period, minor cbanges in decline always (negative) correlated 
with the extent or preceding damage (Table 3). Visual recovery of trees was mainly 
found in more severely damaged trees, while progressive decline was found, in 
general, in less damaged trees, whicb may be attnbuted to a period with no 
substantial air pollution and climate-related stress. On an average an improvement 
in tbe visual condition of function carriers varied between O and 15 %, and decline 
between 0and 10 %. 
(3) In areas subjected to direct air pollution stress, mortality ona larger scale occurred 
only after a relatively long-lasting increasing exposure to industrial emissions. An 
analysis of mortality (Fig. 2), whicb is better suited for the purpose than mere visual 
assessment of tbe healtb condition of trees, indicates tbe collapse cbaracter of 
Norway spruce decline induced by severe airpollution and climate-related stress. 
( 4) Since 1986, mortality attnbutable to air pollution effects bas not occurred, not even 
in most severely damaged part of Norway spruce population (needle loss above 60 
% ). On the basis of this relatively sbort observation period witb most favourable 
climatic conditions, it may be concluded tbat damaged Norway spruce bas a 
considerable cbance of survival unless more severe additional stress factors occur. 
(5) The collapse character of Norway spruce dieback, whicb may involve abrupt decline 
periods ( as in 1985) or periods of stagnation or even of slight recovery, requires the 
strategy of silvicultural and protection measures be adapted accordingly. During a 
period of stagnation or recovery, such measures sbould be, in general, very 
moderate, if any. "Normal" measures should be taken only if furtber decline sets in or 
if mortality occurs. This kind of strategy appears to suit best the survival capacity of 
Norway spruce as well as fir in particular according to the results of relevant studies. 
A considerable spatial variability in the process of Norway spruce decline also 
requires that a selective, i.e. individual, silvicultural approach be adopted for stands 
the composition of whicb bas been changed, that is, disturbed. 
( 6) In slightly endangered stands subjected to indirect and mild direct air pollution 
neither mortality nor losses in timber growing stock have occurred yet (Figs. 2, 3). 
They have occurred, bowever, in severely and moderately endangered stands. 
Losses in growing stock attributable to air pollution stress (Table 4) are now as high 
as 30-40 % (181 m3/ha) in severelyendangered stands, and 15 -25 % (120 m3/ha) in 
moderately endangered stands. Until 1981, tbe increase in growing stock losses was 
gradual but slow, while in 1986 there was a rapid increase due to a drastic increase in 
mortality. 
122 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 38 
(7) Recently, that is during the last 20 years, a hi~ timber growing stock and a very high 
current annual volume increment (17 - 20 m /ha) have been characteristic of slightly 
endangered Nmway spruce stands. Also, in more severely endangered N orway 
spruce stands the growth rate bas been unusually high despite the fact that trees are 
damaged there to a greater extent (Fig. 5). Far the last five years, in these stands, in 
which larger gaps are to be found, a higher volume increment of trees ( of up to 42 
% ) bas been noted attnbutable to increased exposure to light, despite severe 
deterioration. At present, this increment bas substantially reduced losses in current 
volume increment of these stands (Figs. 4, 5), which has remained on the level of the 
previous five-year period, despite a considerable fall in timber growing stock (31 % ). 
(8) Although the volume increment is stili generally favourable in severely and 
moderately endangered stands, losses in current volume increment are considerable 
if compared with the "ideal" increment tbese stands could have had under normal 
circumstances (Fig. 5, Table 5). In severely endangered stands, substantial losses in 
current volume increment already occurred in the 1971 - 1976 period (12 - 14 % ), 
but in the last two five-year periods they remained approximately at tbe same level 
as in tbe 1976 - 1981 period (22 - 38 % ). Losses in current volume increment would 
have been even higher ( 46 - 59 % ) without tbe ''light exposure" effects. In moderately 
endangered stands, tbe first current increment losses (7 - 15 % ) occurred 15 years 
ago and were tben on the increase until tbe last five-year period (from 16 up to 27 
%). 
(9) A decrease in current volume increment and in growing stock in Nmway spruce 
stands endangered by air pollution exerts a direct effect on their mean volume 
increment, i.e. stand productivity (Fig. 5). The losses in mean volume increment 
(Table 6) bave been, until now, as bigh as 10 - 15 % in severely endangered stands, 
wbile in moderately endangered stands they have been only 3 - 6 %. A decrease in 
stand productivity leads to a premature culmination of the mean volume increment, 
whicb may be sustained, under normal circumstances, over decades. Thus the period 
of mature growtb rate, i.e. tbe optimum phase, is concluding more rapidly, and the 
life span, i.e. tbe rotation period, of stands is becoming sborter. 
(10) As in slightly endangered stands losses in stand growth have not been found yet, site 
productivity of Norway spruce was estimated on the basis of the trends of current 
and mean annual volume increment of stands (Fig. 5) as follows: 
- Luzulo in SavensiFagetum (Pohorje): 10.2-12.1 ( + 0.5 to 11m3/ha, 
- Adenostyllo glabrae Piceetum (Pokljuka): 11.2 - 12.5 ( + 1) m /ha, 
- AbietiFagetum hacquetietosum (Kočevski Rog): 10.7 -13.8 ( + 2) m3/ha. 
(11) Evaluations of physiological endangerment of the forest based solely on visible 
(crown) damage in Nmway spruce stands in whicb stand growth losses as well as 
mortality occur, as a result of air pollution stress, are definitely too optimistic. A 
more comprehensive analysis, which takes into account different kinds of stand 
growth losses as well as crown damage ( needle loss ), renders a much more realistic 
123 
Ferlin F.: Vpliv onesnaženja ozralja na rastnost odraslih smrekovih sestojev 
picture of the actual endangerment of physiological functions of Nmway spruce 
forest. 
(12) As the growth rate in endangered Norway spruce stands may considerably differ 
today from that in theoretical stands, it is in fact higher, the method used in the 
present study for the quantification of stand growth losses seems to be more 
generally applicable to the issues concerning forest physiology. The principle of 
idealisation, that is, the evaluation of any deviation from the normal ( optimum) 
condition offers possibilities for addressing the endangerment of other forest 
functions. 
6 REFERENCE 
ABE1Z, F., 1984. Die physiologische Belastbarkeit der Waldbeaume. Zum Erkennen 
aus waldwachstumskundlicher Sicht. Allg. Forstztg. 95, 11, s. 322-325. 
ANONIMNO, 1965. Organizacija raziskovanj o vplivu ukrepov nege gozdov. /Prevod 
dopolnila k IUFRO klasifikaciji sestojev/. Biotehniška fakulteta v Ljubljani. Inštitut 
7.a gojenje gozdov. 11 s. 
ATHARI, S., KRAMER, H. 1985. Ergebnisse von Wachstums- und Strukturanalysen in 
erkrankten Fichtenbestaenden. V: KRAMER et al., Inventur und Wachstum in er-
krankten Fichtenbestaenden. Frankfurt am Main. s. 6 - 96. 
CENČIČ, L 1990. Vpliv zdravstvenega stanja na prirastek ter proizvodno sposobnost 
sestojev smreke in jelke na Pohorju. GozdV. Ljubljana, 4, s. 169-183. 
DONG, P.H., KRAMER, H., 1987. Zuwachsverlust in erkrankten Fichtenbestaenden, 
Allg. Forst. u. J.-Ztg. 158, 122 - 125. 
DONG, P.H., van IAAR, A, KRAMER, H. 1989. Ein Modelansatz fuer die Waldscha-
densforschung. Allg. Forst- u. J.-Ztg. 160, s. 28- 32. 
EICHKORN, TH., 1986. Wachstumanalysen an Fichten in Suedwestdeutschland. Allg. 
Forst-u. J.-Ztg. 157, s. 125 - 139. 
EIDG. ANST. FORSTL VERSUCHSWES., 1968. Ertragstafeln fuer die Baumart 
Fichte 
FERLIN, F., 1982. Kvantificiranje uspešnosti redčenj v bukovih gozdovih. Diplomsko 
delo. Ljubljana, 48 s. 
FERLIN, F., 1986 - 1988. Raziskava prirastka in proizvodne sposobnosti sestojev v od-
visnosti od onesnaževanja zraka. Ohranjevanje gozdov v procesih onesnaževanja 
ozračja in intenziviranje proizvodnje lesa, 05 - 4680/488. Poročila o delu za leta 1986 
-1988. 
FERLIN, F., 1990. Vpliv onesnaževanja ozračja na rastno obnašanje in rastno zmoglji-
vost odraslih smrekovih sestojev. Magistrsko delo. Ljubljana, 142 s. 
FERLIN, F., 1991. Nekatere značilnosti pojava umiranja smreke in njenega prirastnega 
odzivanja na imisijske strese. Zbornik gozdarstva in lesarstva. Ljubljana, št. 37, 
s. 125 -156 
FRANZ, F., 1983. Auswirkungen der Walderkrankungen auf Struktur und Wuchslei-
stung von Fichtenbestaenden. Forstw. CbJ. 102, s. 186 - 200. 
124 
Zbomik gozdarstva in lesarstva, 38 
FRANZ, F., PREUHSLER, T., ROEHLE, H., 1986. Vitalitaetsmerkmale und Zu-
wachsreaktion erkrankter Bergwaldbestaende im Bayerischen Alpenraum. Allg. 
Forstz. 41. s. 962 - 964. ROČEV AR, M., 1991.Poškodovanost in rast smrekovega 
gorskega gozda na pokljuško -jeloviški planoti. Zbornik gozdarstva in lesarstva, 36, 
s. 27 - 67. 
HIADNIK, D., 1990. Spremljanje razvoja sestojev in časovna dinamika propadanja 
dreves v jelovo-bukovem gozdu. Magistrsko delo. Ljubljana, 112 s. 
KANDLER, O., 1989. Epidemiological Evaluation of the Course of "Waldsterben" from 
1983 to 1987. Bucher & Bucher-Wallin (ured\ Air Pollution and Forest Decline. 
Proc. 14th Int. Meeting for Specialists in Air Pollution Effects on Forests Ecosy-
stems, IUFRO P2.05, Interlaken, oktob. 1988, Birmensdorf, s. 297 - 302. 
KENK, G., 1989. Zuwachsuntersuchungen in Zusammenhang mit den gegenwartigen 
Waldschaeden in Baden-Wuerttemberg. Bucher & Bucher-Wallin (ured.), Air Pol-
lution and Forest Decline. Proc. 14th Int. Meeting for Specialists in Air Pollution 
Effects on Forests Ecosystems. IUFRO P2.05. Interlaken, oktob. 1988. Birmens-
dorf. s. 263 - 268. 
KOIAR, I., 1989. Umiranje gozdov v Šaleški dolini. Magistrsko delo. Ljubljana, 96 s. 
KOTAR, M., 1980. Rast smreke Picea abies (L) Karst. na njenih naravnih rastiščih v Slo-
veniji. Disertacija, Ljubljana, 165 s. . 
KOTAR, M. & ROBIČ, D., 1990. Povezanost proizvodne sposobnosti rastišč z nekateri-
mi ekološkimi dejavniki. GozdV. Ljubljana, 5, s. 225 - 243. 
KRAMER, H. 1986. Beziehungen zwischen Kronnenschadbild und Volumenzuwachs 
bei erkrankten Fichten. Allg. Forst- u. J.-Ztg. 157, s. 22 - 27. 
MLINŠEK, D., 1981. Metoda za praktično kvantificiranje nenegovanosti sestojev. 
GozdV. Ljubljana, 3, s. 105 -111. 
ROEHLE, H., 1987. Entwicklung von Vitalitaet, Zuwachs und Biomassenstruktur der 
Fichte in verschiedenen bayerischen Untersuchungsgebieten unter dem Einfluss 
der neuartrigen Walderkrankungen. Forstl. Forschungsberichte. Muenchen. 107 s. 
SCHMIDT-HAAS, P., 1989. Do the Observed Needle Losses reduce the lncrements ? 
Bucher & Bucher-Wallin (ured.), Air Pollution and Forest Decline, Proc. 14th Int. 
Meeting for Specialists in Air Pollution Effects on Forests Ecosystems, IUFRO 
P2.05, lnterlaken, oktob. 1988, Birmensdorf, s. 271 - 275. 
SCHMIDT-VOGT, H., 1989. Die Fichte, Band 11/2, Krankheiten, Schaeden, Fichten-
sterben. Verlag Paul Parey, Hamburg und Berlin, 607 s. 
SCHOEPFER, W. & HRADETZKY, J., 1986. Zuwachsrueckgang in erkrankten 
Fichten- und Tannenbestaenden - Auswertungsmethoden und Ergebnisse. Forst-
wiss. Cbl. 105, s. 446- 470. 
SCHOEPFER, W. 1987. Zur Problematik eines Grossreaumiges Zuwachsrueckgang in 
erkrankten Fichten- und Tannenbestaenden Suedwestdeutschlandes. Forst u-
Holzwirt. 42, str. 487 - 493. 
SPIECKER, H., 1986. Das Wachstum der Tannen und Fichten auf Plenterwald -Ver-
suchsflaechen des Schwarzwaldes in der Zeit von 1959 bis 1984. Allg. Forst u. J. -
Ztg. 157, 8, 152 - 164. 
ŠOIAR, M., 1990. Stanje slovenskih gozdov v letu 1989 in gibanje njihove poškodovan-
osti v obdobju 1985 - 1989. GozdV. Ljubljana, 2, s. 85 - 90.