Leto XVIII" St. 9.
PoStnlna platana v gotovini
V Ljubljani, 10. maja 1931,
V organizaciji Je moi, kolikor moli — toliko pravice.
Uredništvo in nprava: Ljubljana, poštni predal 290.
Dopisi morajo biti irankira-ni in podpisani ter opremljeni s Štampiljko dotične organizacije.
Rokopisi se ne vračajo. Ček. račun 13.562
STROKOVNI ČASOPIS.
Izhaja 10. in 25. dne v mašečo.
Stane posamezna Številka Din 2.—, mesečno Din 4.—, celoletno Din 48.—. Za člane izvod Din 1.—.
Oglasi po ceniku. Teleion Stev. 3478.
Za enotnost strokovnega gibanja v državi
Načelna izjava Strokovne komisije za Slovenijo.
(Pokrajinski odbor URSSJ.)
Svobodne delavske strokovne organizacije Jugoslavije slone na orga-nizačnih in taktičnih načelih Mednarodne delavske strokovne zveze. Organizačno načelo zveze je e d i n-s t v o strokovne delavske organizacije v posameznih političnih enotah, to je v državah, kjer edino to načelo odgovarja duhu in interesu delavstva.
Glavna skupščina Opčeg Radnič-kog Saveza Jugoslavije (ORS), dne 24. in 25. maja t. 1. v Zagrebu, pa ima na dnevnem redu ustanavljanje novih sporednih poklicnih strokovnih zvez, dasi je do ure članica Ujedinjenog Radničkog Sindikalnog Saveza Jugoslavije (URSSJ).
Če hoče organizacija s tem načrtom ustvarjati podlago za novo strokovno centralo v državi, to najiskrenejše obžalujemo, ker bi pomenilo cepljenje strokovnega gibanja slabitev delavskih sil v dobi razvoja, ko nasprotniki od vseh strani dvigajo svoje glave, kako bi oškodovali delavske interese. Doba je tako važna, da ne smejo ne osebni ne drugačni vplivi ustvarjati mrženj in umetnih diferenc, ki jih med delavstvom dejansko ni in ne more biti.
Svobodne strokovne organizacije v državi same upravljajo svojo centralo po solidarnostnem demokratičnem načelu. Forum, ki rešuje eventualne diference v delavskem strokovnem gibanju, je kongres Ujedinjenog Radničkog Sindikalnog Saveza Jugoslavije. Delegati na kongresu so zaupniki delavskih strokovnih organizacij, ki imajo nedvomno edino le delavske interese pred očmi ter smejo in morajo sklepati absolutno v interesu enotnosti gibanja z vidikov mednarodnega delavskega strokovnega gibanja.
Velika večina strokovno organiziranega delavstva je priključena po mednarodnih dogovorih tej priznani strokovni delavski centrali v državi. Zaraditega bi obžalovali, če bi se hotel del organizacije izločiti iz okvira velike duhovne mednarodne celote ter s tem pospeševati namene raznih žol-tih organizacij.
V trdnem prepričanju, da se organizirano delavstvo zaveda važnosti navedene svetinje delavskega gibanja, se nadejamo, da bo tudi glavna skupščina Opčeg Radničkog Saveza Jugoslavije sklepala v tem smislu, to je v prid enotnosti svobodnih strokovnih organizacij v državi.
Strokovna komisija za Slovenijo je pripravljena nuditi v ta namen vso svojo moralno pomoč. Nasprotno pa izjavlja Strokovna komisija za Slovenijo, da hoče z vsovestnostjo ščititi edinstvo delavskega gibanja v državi ter zavračati tendence, ki bi hotele motiti to edinstvo.
V Ljubljani, dne 25. aprila 1931.
Strok, komisija za Slovenijo (Pokrajinski odbor URSSJ.)
Pristopajte k Cankarjevi družbi! Poverjeniki, zaupniki, agitirajte, da bo vsak sodrug član Cankarjeve družbe. Za Din 20.— dobite v oktobru 4 lepe knjige.
Kaj pomeni organizacija!
Organiziran zaupnik, za katerim stoji organizacija.
Delodajalec: „Dobro, pomenimo se“!
Neorganiziran, ki se sam pogaja z delodajalcem.
Delodajalec: „ZbolJIanJe mezd! — Osemurnik! — Kolektivno pogodbo! — Boljše delovne pogoje! Marrršššl"
Nekatera industrijska podjetja so potom svojih organizacij predložila Ministrstvu za soc. politiko in narodno zdravje, da bi se za čas gospodarske krize uvedel potom zakona petdnevni delavni teden z 48 urnim delovnim časom.
Zvita so ta podjetja. Kriza bi se nič ne zmanjšala, ali 10 urnik bi se v celoti uveljavil.
Delavstvo pa pravi:	Petdnevni delovni teden,
8 urni delovni dan in iste plače kakor sedaj. Pa bo krize konec.
Razmišljanje ob priliki kongresa „ORS-a“.
»Svobodne delavske strokovne organizacije Jugoslavije slone na organizacijskih in taktičnih načelih Mednarodne delavske strokovne zveze. Organizacijsko načelo zveze je edinstvo strokovne delavske organizacije v posameznih političnih enotah, to je državah, ker edino to načelo odgovarja duhu in interesu delavstva.«
K izjavi »Strokovne komisije za Slovenijo«, ki je priobčena na uvodnem mestu, hočemo povedati Se nekatere misli.
Strokovne organizacije so porojene iz odpora in borba je njih živ-ljenski element. One se potrebnih borb ne ustrašijo.
Potrebne so borbe v obratih v obrambo delavskih pravic. Potrebne so borbe, kjer stojimo pred velikimi razlikami v načelih in taktiki.
Ko se je pojavilo svojčas komunistično strokovno gibanje, smo morali povedati, da njega parole in metode ne računajo z dejanskimi razmerami in da vodi njega taktika pri nas na strokovnem polju k neuspehom in porazom. Ko se pojavljajo danes prav iste osebe, ki so romale svojčas v Moskvo kot zastopniki mnenja, da naj se delavstvo organizira v skupnih organizacijah z delodajalci, ker so delavci in delodajalci iste narodnosti, — moramo zopet odločno povedati, da so to krivi pro-roki, ki so se okrenili sicer za 180 stopinj, — a so ostali še dalje krivi proroki. Če nas vodi vse to v borbe, so to potrebne borbe, ki jih radi sprejmemo in jih bomo znali doboje-vati.
So pa tudi borbe, ki jih je treba odločno odkloniti, kadar ne gre za taktična in načelna vprašanja.
Vsem nam je znano, kakšno škodo so napravili našim organizacijam osebni boji.
Mi sicer ne damo nič na blatenje oseb po shodih in časopisih. Vemo pa, da je največji škodljivec delavstva, kdor posega po takih metodah in izpodkopava medsebojno zaupanje, ki je temelj vsakega organizacijskega dela. Kdor se zateka k takim sredstvom, bo bitko pri nas že v naprej izgubil.
Mi smo za to, da se rešujejo, kjer je to potrebno, osebna vprašanja na organizacijskih forumih. Kdor čez koga kaj ve, naj to tam dokaže in pove. Vsakogar, ki je res kaj zagrešil, bo delavstvo na takih forumih izločilo. Organizacije pa bodo ostale enotne.
Nikakor se ne sme cepiti organizacij radi osebnih sporov. Če ni načelnih razlik, smo dolžni, v organizacijah v slučaju osebnih nasprotij drug z drugim potrpeti. Ako tega ne znamo ali ne zmoremo, pa se umaknimo in prepustimo svoja mesta v vodstvu organizacij ljudem, ki to zmorejo.
Tako gledamo na taka vprašanja. Zato smo s skrbjo zasledovali odnose med Opčim Radničkim Savezom (ORS) in ostalimi strokovnimi organizacijami, ki tvorijo celino našega strokovnega pokreta. Mi se v ta spor nismo želeli vmešavati, v trdnem prepričanju, da mora zmagati, če ne letos, pa v najkrajši dobi zavest, da je to nepotreben boj in da morajo biti odnošaji med raznimi organizacijami istega pokreta drugačni.
V	tem našem gledanju na stvar ni bilo pri nas nobene razlike med slovenskim delom Opčeg Radničkog Saveza (Splošna delavska zveza) in med ostalimi strokovnimi organizacijami. Tu smo čuvali naše svetinje, solidarnost organiziranega delavstva in osebnih nesoglasij, če so se pojavila, jih nismo vlačili v strokovni pokret.
Ne bomo načenjali tu vprašanja krivde.
Rečemo pa, da nikaka krivda ne more opravičevati cepitve organizacijske zajednice.
Po predlogih, ki se pripravljajo za kongres ORS-a, pa bi morali sklepati, da se vodstvo ORS-a na to pripravlja.
Po teh predlogih naj bi se ustanovile v okrilju ORS-a protiorgani-zacije proti obstoječi kovinarski, rudarski, lesni, železničarski, živilski, nameščenski in drugim organizacijam, ki tvorijo zajedno z ORS-om — URSSJ in Strokovno komisijo.
Prepričani smo, da Splošna delavska zveza (ORS) v Sloveniji cepljenja ne odobrava, ker ve, da je veliko bolj hvaležno in koristno delo organizirati neorganizirane, ki jih imamo tudi pri nas še nad 80 odstotkov, kakor pa prerekati se z bratskimi organizacijami za organizirane in razbiti pri njih vso moralo in ves organizacijski polet.
Vodstvo ORS-a bo storilo prav, če bo računalo z razpoloženjem delavstva v Sloveniji, ki noče hoditi po potih cepljenja in nepotrebnih bojev.
Ko smo to stališče delavstva v Sloveniji jasno in odkrito povedali, naj še enkrat poudarimo:
V državi mora biti samo ena vrhovna centrala svobodnih strokovnih organizacij, kateri morajo biti priključene vse svobodne strokovne organizacije.
Enotnost strokovnega pokreta nam je svetinja, za katero smo pripravljeni doprinesti vsako žrtev in ki jo bomo v tem sporu vsaj za naše področje znali očuvali.
Ali je to zadnja gospodarska kriza?
Kapitalizem si samo še na umeten način podaljšuje življenje.
O hudi gospodarski krizi, ki je po vsem svetu, govore povsod, po vseh državah in v vseh korporacijah. Enako, kakor so naziranja o vzrokih krize različna, naša so povsem drugačna, tako so tudi različna mnenja o krizi, ki izvira iz kapitalističnega družabnega reda, ali je to zadnja kriza ali ne?
V švicarskem delavskem listu razpravlja člankar o vprašanju, ali je to zadnja kriza ali ne, naslednje:
Doslej so bile krize vedno premagane in gospodarstvo se je zopet dvignilo. Nam se pa vsiljuje tu vprašanje, če je sedanja kriza drugačna, kakor so bile prejšnje ali ne? In če je različna, v čem obstoja razlika?
Na to vprašanje lahko dobimo jako različne odgovore: »Teorija o polomih« pravi, da mora kapitalizem zaradi svojih notranjih nasprotstev nujno priti do poloma. Ta je najbolj razširjena ter se navadno razlaga tako, da je polom že kot posledica sedanje krize neizogiben.
Povsem v nasprotju s tem nazi-ranjem pa je mnenje, ki ga imajo večinoma podjetniki. Ti pravijo, da je sedanja kriza, kakor vse druge, le znamenje rasti gospodarstva, bolezen, ki bo, ko jo premagamo, po kapitalizmu vodenem gospodarstvu vlila temu gospodarskemu telesu nove razvojne sile. Po zmagi nad krizo bo kapitalizem mogočnejši, kakor kedaj prej; podjetniki po vseh deželah namreč verujejo, da bodo izšli iz krize z ojačeno močjo, ker je vendar lahko bedo in pomanjkanje delavstva izrabiti v ta namen, da se organizacije delavstva osjabe ter delavstvu vsili volja kapitalizma.
Še tretje mnenje o krizi imamo, To pravi, da je ta kriza navadna kapitalistična kriza, ki jo mora kapitalizem notorično povzročiti vedno iz-nova.
Najprej moramo vprašati: Ali je današnja kriza drugačna, kakor so bile prejšnje ali ne? Nemški konjunk-turni institut je nedavno ugotovil razliko med sedanjo krizo in prejšnjimi krizami, ki obstoja predvsem v tem, da nazadovanje produkcije še v nobeni prejšnji krizi ni bilo tako veliko, obseg brezposelnosti še nikdar tako ogromen, kakor je v sedanji.
Ob prejšnjih krizah smo imeli do-malega povsod svobodno konkurenco v gospodarstvu. Danes imamo v velikem delu gospodarstva nadoblast
Tudi Ti
pridobivaj naši »Delavski politiki" nove naročnike.
Mesec maj naj bo posvečen razširjenju našega delavskega časopisja, zato smo današnji številki priložili agitacijske letake in naročilne dopisnice, katerih se naj posluži vsak zaveden či-tatelj našega lista in pridobi »Delavski Politiki« nove odjemalce in čitatelje.
Merilo delavske zavednosti je delavski tisk. Zato moraš tudi
Ti pridobiti »Delavski Politiki« še vsaj enega novega naročnika.
Delavec, nameščenec! pomnita, da Vajine interese zastopa le delavski tisk, zato čim več naročnikov, tem večji vpliv in tem močnejši bo naš glas.
Zato na delo! V vsako delavsko stanovanje, v vsak lokal naš list — »Delavsko Politiko«.
zločinskega monopolnega kapitala.
Izkoriščanje delavstva vodi sicer v obeh sistemih, tako ob sistemu svobodne konkurence, kakor ob sistemu monopolnega kapitala, k zmanjšanju ljudske kupne sile, to je kupna sila postaje, manjša, dočim se sorazmerno pomnožujejo produkcijska sredstva za pridelovanje blaga. Dočim pa se v prvem primeru zaradi večje zmožnosti produkcijskih pomočkov izdelano blago ne more prodati, se v monopolnem kapitalizmu blago, ki ga ni mogoče prodati, sploh preneha izdelovati in pridelovati, ker nasprotno s svobodnim gospodarstvom monopolni kapitalizem lahko ustavi produkcijo kadar hoče, če ni trga za prodajo blaga.
Tudi ni nič nenaravnega, če je nezaposlenost sedaj mnogo večja z ozirom na mnogo večje število prebivalstva. Tako ovirajo tudi varnostne carine, zvezane z monopolnim gospodarstvom, znižanje pretiranih cen produktov.
Monopoli združujejo po svojih velikih dobičkih kapital, ga porabljajo v svojih obratih, ali pa ga puste mrtvega ležati. S tem ga odtegujejo drugim delom gospodarstva.
Imamo še druge izpremembe v strukturi gospodarstva, ki so tudi deloma v zvezi s prodirajočimi monopoli, kakor nenavadno hitri tehnični napredek, ki silno vplivajo na izpremembo življenskih običajev. V isti smeri, kakor je kapitalizem iz-premenil svoje lice, je morala tudi kriza izpremeniti svoj značaj. V tem smislu moremo torej reči, da je sedanja kriza drugačna, kakor so bile prejšnje, ne da bi prišli v nasprotje s tezo.
Premalo se producira zato, ker zaradi motnje v sorazmerju gospodarstva in zaradi nazadovanja ljudske kupne sile produktov ni mogoče prodati. Le tedaj je mogoče več producirati, če se more več konsumirati.
Omejitev produkcije v krizi zmanjšuje dobičke in s tem ustvarjanje kapitala, dočim vzdrževanje visokih monopolnih cen zbira kapital na do-tičnih mestih, kjer bi ga bilo treba investirati, pa ga ne investirajo. Tako povzroča relativni prebitek kapitala, ki je ustvaril to nesorazmerje, meče delavstvo na cesto ter je izzval krizo in omejitev produkcije, pomanjkanje kapitala.
Ali naj torej ta nesoglasni razvoj vodi k polomu kapitalizma, ali pa naj utegne iziti kapitalizem iz te krize z ojačeno silo? Zdi se nam, da moramo obe vprašanji zanikati. Poloma kapitalizma v tej krizi ni pričakovati, enako tudi ne njegove posebne utrditve. Posebni momenti, ki so izredno pospeševali poostritev krize, se morejo odpraviti; zvišati se more obrestna mera, poživiti kapitalni trg, mednarodno gibanje kapitala spraviti v tek, svetovno-politična napetost omiliti; vse to bi grozoto krize kmalu izboljšalo. Kapitalizem ne bo poizkušal premagati krize z dviganjem ljudske kupne sile, kakor bi odgovarjalo povečani produktivnosti podjetij in dela, marveč bo poizkušal utrditi svoj obstoj z organizacijo novih konjunktur na račun mezd in plač. To podaljšanje življenja se mu utegne posrečiti tudi za-raditega, ker v mnogih državah in ljudskih plasteh še ni prave želje po njegovem padcu in tudi ni za to še predpogoja moči. Zadostuje le opozorilo na okrepitev fašizma, ki je glavna opora kapitalističnega gospodarskega sistema. Zdravilo, ki ga bolni kapitalizem rabi za zdravljenje krize, ne more dovesti do ozdravljenja. To zdravilo je podobno vedno novim morfijevim vbrizgavanjem, ki za dobo svojega vplivanja telo dražijo k večji delavnosti, čeprav je telo že v razpadu, a vsako novo vbrizganje ga vendar spravlja le bliže koncu.
STROKOVNI
VESTNIK.
KOVINARJI.
Praznik jeseniških kovinarjev.
Jesenice, 26. aprila 1931.
Danes dopoldne se je vršil v Delavskem domu občni zbor jeseniške podružnice SMRJ, sekcija težke železne industrije. Pred i pričetkom je koncertirala godba •SMRJ pod vodstvom s. čeleSnika. — Ob otvoritvi so zaipeli pevci jeseniške in javor-niške »Svobode« pod vodstvom s. Mencingerja dve krasni pesmi. Udeležba -na občnem zboru je bila zelo povodna. Predvsem so bili pa častno zastopam različni gosti, ki so se udeležili te lepe 'delavske manifestacije. Zborovanje je vodil sodrug Jurij Jeram.
Centralo SMRJ je zastopal s. Kunčič iz Zagreba ter prvi pozdravil zborovalce in v zgoščenem govoru podal izčrpen referat. Za njim je govoril oblastni tajnik s. Vrankar iz Ljubljane, nato predsednik Strokovne komisije s. Jernejčič. Pozdrave delavstva iz Guštanja je sporočil s. Luha Juh. Za Moste in Saturnus je govoril s. Golob, is. Jordan za ljubljansko ipodružnico SMRJ, »»družica Justinova za podr. Lesce. V imemu centrale »Svobode«, Cankarjeve družbe in Zveze gospodarskih zadrug je učinkovito gjovoiril s. Cvetko Kristan, za njim ipa ravnatelj Konzumnega društva za Slovenijo s, Kobler,
V	imenu jeseniške »Svobode« je pozdravil kovinarje s. T. Čufar, Nato je povzel besedo s. Kopač iz Ljubljane.
Poročila o deki organizacije s|o podali: s. Jeram (predsedniško), s. Toman (tajniško) in s. K. Ažman (blagajniško). Poročila so bila izčrpna in so pokazala veliko in naporno delo jeseniških kovinarjev, ki se že nekaj mesecev nahajajo v mezdnem gibanju.
Sledile so volitve, potem ko je bila dana vodstvu podružnice soglasna zaupnica.
Ta občni zbor je bil za jeseniško delavstvo pravi praznik, Pokaizal je, kaj zmore organizirano delavstvo.
Jesenice.
Tajniško poročilo SMRJ, Sekcija težke železne industrije za poslovno leto 1930/31 in sicer od 1. III. 1930 do 1. III, 1931.
Če smo rekli v lanskem tajniškem poročilu, da je bilo lansko leto leto za poja-čanje in dvig organizacije, potem bi laihko pretečeno poslovno leto označili ,za leto stabilizacije tega članstva in za illeto trdega in žilavega dela, da obdržimo in osiguramo članstvu vse, kar je imelo, ako položaja že ne moremo izboljšati. Vseobča kriza, o kateri naši takoimenovani »gospodarski« krogi tako radi vpijejo, da je tu, v resnici pa statistike kažejo vse drugače, ni prizanesla tudi nam. Gripa, ki se je prijela podjetnikov, potem ko s spremembo v socialni zakonodaji niso mogli vsled energičnega protesta vsega delavstva prodreti tako po mili volji, kakor se jim je to zahotelo, iso se spravili na kolektivne pogodbe, da potom brezpravnega stanja v svojih obratih prisilijo delavstvo, da pred njimi poklekne in da oni potem na »frej gmajni« kujejo čim večji dobiček, pa najsibo že iz tega ali onega naslova. Kakor že rečeno, vse to tudi mimo nas ni šlo in občutimo ter doživljamo mi sami. Vendar nas, sodrugi in Sodražice, vse to ni presenetilo. Kolikortoliko smo se mi pripravljali že na vse to, sodeč po vseh vetrovih, da bo prej ali slej do tega prišlo. In baš tu se je izkazalo, kako prav je imel naš upravni odbor in savezni svet, ki nas je na to opozarjal im obenem pripravljal, da, ko je stvar dozorela in prišel 'čas, nas ni našel nepripravljene, ampak smo lahko rekli, mi srno tu, gospoda, izvolite. Da bomo mogli pa pravilnejše in podrobneje pregledati vse to delo, moramo pogledati številke.
Upravni odbor je imel vsega 10 sej in nadzorstveni odbor eno.
Savezni svet je zboroval 18 krat.
Eksekutiva je imela 5 rednih sej in dve izredni za gospodarska vprašanja.
Generalnih članskih sestankov smo imeli 11.
Javni shodi so bili trije: en strokovni in en, na katerem nam je poročal s. Dr. To-palovič o namerah že preje imenovanih go-
spodarskih krogov k poslabšanju socialne zakonodaje in splošni krizi; na tretjem nam je poročal s. Šober o položaju in financah bratovske skladnice.
Po svojih delegatih smo prisostvovali 8 rednim in eni izredni seji krajevnega upravnega odbora bratovske skladnice.
Imeli smo tudi krajevno skupščino bratovske skladnice ter se po 9 delegatih udeležili skupščine Glavne bratovske skladnice.
Prvi Maj, praznik dela, smo praznovali z obustavo dela.
Posamezne sekcije pa so delovale sledeče:
Martinama Kurilnica Žičanna Mrzlovaljarna Žrebljarna Zavijalnica Mehanična delavnica Zidarji Prostor Elektrikarji Žična valjarna Livarna Ekonomija Javornik Dobrava
sestankov:
sej:	8
1
1
2
Skupaj torej	sestankov:	39	sej: 43
In če vključimo še zgornje, tedaj dobimo 53 sestankov in 70 sej.
Pripomniti pa moram tu, da sekcije radi tega izkazujejo tako malo sestankov in sej, ker nas je vse tangiralo isto vprašanje in smo večinoma skupaj zborovali, kar ravno izkazuje tako visoko število zborovanj Saveznega sveta in pa članskih sestankov; to dokazuje, kako se je sproti o vsem obveščalo članstvo in kako je samo sodelovalo pri vsemu. Posamezne sekcije pa so zborovale išpecijeilmo za svoja vprašanja. In vendar, sodrugi, ako človek gleda te številke, so mu samemu zdi, da je to skoraj nemogoče in vendar je res, še rajši več, ko manj; in nehote se moraš vprašati, odkod našim zaupnikom ta nezlomljiva volja in požrtvovalnost. Odgovor je samo eden. V spoznanju, da nas samo skupnost dela močne in velike.
Tudi drugim podružnicam smo pomagali dvigati organizacijsko zavest delavstva. Tako je bil n. pr. predsednik 4 krat v Lescah, v Štorah, Celju, Trbovljah, Ljubljani in le v Borovlje je potoval za naše žičnovaljavoe.
Od zunanjih delegatov so nas posetili ss. Dr. Topalovič, Uratnik, Kopač, Brači-nac, Kunčič, Vrankar, Bešter, Koblar, Vuk, Stanko in Šober.
Dne 30. junija lanskega leta se je ustavil na poti iz Genove od mednarodne konference dela g. Dušan Jeremič, šef oddelka za socialno politiko v ministrstvu iza socialno politiko. Skupaj z drugimi, ki so ga prišli čakat iz Ljubljane, ga je v imenu jeseniškega delavstva počakal na postaji glavni zaupnik, v imenu naše podružnice pa tajnik ter ga vodil po tovarni, mu razkazoval vse delo in tu v Del. domu smo mu pokazali kdo srno in kaj imamo, ter mu tolmačili našo želje in potrebe. Tudi sodruge iz Amerike, ki so se vrnili na obisk svojcev v naši domovini, smo pozdravili na postaji z našo godbo ter jim želeli srečnega bivanja med nami.
Meseca marca pretečenega leta smo ustanovili zobozdravstveni sklad pod upravo krajevne bratovske skladnice, v katerega plačujemo vsi zavarovani delavci po Din 5.— mesečno, imamo pa pravico, kakor tudi naši družinski člani, do popolnoma brezplačnega zolbozdravljenja. Šele sedaj v praksi se je pokazalo, kako silno potrebno je bilo to.
Hoteli smo organizirati tudi kovinarski kolesarski klub, ki smo ga pa potem prepustili »Svobodi«, da ona zopet oživotvori pri nji zaspanega.
Da skušamo in pomagamo omiliti krizo, smo nameravali organizirati anketo za težko železno industrijo, kateri naj bi prisostvovali poleg podjetniških in delavskih delegatov tudi zastopnik za to v poštev prihajajočih ministrstev. Radi te ankete smo enkrat osebno posetili ministra g. dr, Švehla zastopniki vseh treih organizacij, katerega pa nismo našli, pač pa smo ga potem ponovno posetili in sicer:	Kopač za
Del. zbornico, glavni zaupnik za vse delavstvo in tajnik za našo organizacijo. Ministra smo to pot dobili doma in se z njim razgovarjali in nam je tudi obljubil vso po-
moč v Beogradu; ko ipa je šel naš predsednik na pot, da še po drugih podjetjih pripravi pot za to anketo, je našel gotova nerazumevanja, vsled česar se je morala potem ta anketa zaenkrat odložiti; povdar-jam zaenkrat, ker mi jo nismo spustili iz evidence in jo bomo v danem momentu gotovo zopet iorsirali.
V	Beogradu sta pa glavni zaupnik in s. Kopač tudi osebno intervenirala glede odpuščanja delavstva pri KID, ki je bilo ibaš v preteklem letu tako pogosto.
Koncem decembra 1. 1. smo se sporazumeli z zastopniki vseh treh organizacij za skupen enoten nastop v svrho 'čim ipovolj-nejšega izida mezdnega gibanja. V mesecu januarju t. 1. pa smo dobili volitve obratnih zaupnikov. Mi jih sicer nismo imeli, ker srno se tudi za to po sporazumu z ostalima organizacijama 'sporazumeli, da za tekoče leto ostane status quo, iker se nam je zdelo nespametno tratiti sile in čas za to, ker smo ga in ga potrebujemo drugje tembolj.
Plenumi obratnih zaupnikov so se vršili trije; koliko pa je billo intervencij, pa bi mogel natančno poročati samo glavni zaupnik. Po poročilu, ki smo ga prejeli od * njega, znaša za 300 dni vsak dan 'povprečno 2 in pol intervencije. Kdor to razume, ve, kako delo je to.
Imeli smo dalje veliko kovinarsko vrtno veselico ter zabavno-družaben večer. Spremili smo pa oficijelno kot podružnica 7 umrlih članov na njih zadnji poti. lu se moramo spomniti tudi dveh sodru-gov, in sicer: s. Domes Franca, predsednika avstrijskega kovinarskega Saveza in narodnega poslanca avstrijskega parlamenta ter z. Kristana Antona.
Da izpopolnimo izobrazbo naših zaupnikov in članov, smo tudi v minulem letu organizirali zaupniški tečaj, kateri je pokazal prav zadovoljive uspehe, le žal, da mu nekateri zaupniki niso ostali zvesti.
Dne 8. decembra 1930 smo prejeli od direkcije KID oficijelno obvestilo, da z dnem 31. decembra istega leta preneha obstoječa kolektivna pogodba. Nas, sodrugi, to ni presenetilo in tudi ne prestrašilo. Zavihali smo rokave in šli na delilo. In če kje, se je pokazalo, kako prav je imel upravni odbor, kateri je na inicijativo s. Jerama in s. Vrankarja organiziral sekcije. Kakio je to šlo. Kako stvarne in utemeljene predloge k sestavi osnutka nove kolektivne pogodbe so dajale posamezne sekcije. Kdor je to videl, je moral priznati, da -mora s takim za-upniškim kadrom vstati novo življenje in odporna nezlomljivost. Dosedaj sta se za celo kolektivno pogodbo vršili dve razpravi, ki so pa prenehale vsled tega, ker je direkcija mnenja, da se prvo rešijo akordna vprašanja posameznih za akordno delo v poštev prihajajočih obratov in bo končno, ko se to uredi, generalna razprava za celo besedilo kolektivne pogodbe. Vendar smo 31. decembra I. 1. napravili nekak sporazum, posebno glede nedeljske službe in praznikov sploh.
Do zaključka poročila je bilo formalno spoinazumljcno samo za Martinarno, pa tudi tam nastajajo sedaj motnje in bo treba še razprave. Tudi vsi ostali obrati za akordna vprašanja so že večinoma pod streho.
Pričeli smo tudi razpravo za novi delovni red, ki pa je obtičala na mrtvi točki; to pa vsled tega, ker se pripravlja novi obrtni zakon.
In če bi še dodal, da smo prejeli 942 ter rešili in odposlali 874 dopisov, bi to bilo, sodrugi in sodružice, tajniško 'poročilo v glavnih obrisih. Ogromno delo in požrtvovalnost celega zu upniškega kadra ®e skriva za temi številkami. Vi sami pa morete danes soditi, da-li smo storili svojo dolžnost in izpolnili zaupanje, ki ste ga stavili na nas. Priznati pa moramo, 'da brez sodelovanja in tako krepke moralne opore, ki ste nam jo nudili vi vsi, ki ste zbrani danes tukaj z nami, ne bi mogli storiti vsega tega kar smo. S polnim upanjem, da bo tudi v bodoče tako, >da iboste še v nadalje stali za zaupniškim kadrom vedno tako pripravljeni kot dosedaj, vam bo tudi bodoči upravni odbor, katerega si boste izvolili danes tukaj, skupno s Savezmim svetom, nudil in storil za vas vse v obrambo vaših pravic. Le s to nado in polno vero, da bomo vedno podpirali drug drugega v delu, da bo vedno in povsod vsakdo storil samo svojo dolžnost, bo tudi v bodoče laihko zmagovati vse ogromno delo, ki nas še čaka, da nas ne bo strah pred jutri, ampak bo ta jutri tak, kakršnega si bomo sami ustvarili. Da bo pa ta jutri čim lepši lin jasnejši, tedaj na delo vsi in tam najdete tudi — nas.
Toman Franc, tajnik.
Letni seznam prispevkov, vpisnin, pravil ter duplikatov, stanje članov
za leto 1930.
Tabela 1930 vseh odsekov S. M. R. J. sekcija težke železne industrije, Jesenice.
Jurij Jeram
predsednik
Ažman Karol blagajnik
Odseki	Prispevkov po Din				Skup. število	Skup. Din	Gratis 1 znamke |	So Is	Din	1 i.	e 5	d i§	c 5	Skup. Din	Stanje članovi
	8	5	4	2											
Livarji . .		1.368		17	1.385	6.874	54	10	70								6.944	39
Zavijalnica .	—	197	1.184	—	1.381	5.721	189	12	84	2	6	2	6	5.817	36
žlčarji . .	—	3.549	—	160	3.709	18 065	255	64	448	—	—	—	—	18.513	125
Mrzlo valjar.	—	1.481	—	84	1.565	7.573	115	36	252	10	30	—	—	7 855	54
žični valjar.	—	3.275	—	—	3.275	16.375	148	22	154	4	12	—	—	16.541	68
žrebljarji	—	1.612	—	207	1.819	8.474	121	8	56	3	9	—	—	8.539	47
Martinama	—	5.271	45	37	5.353	26.609	285	68	476	10	30	7	21	27.136	142
									malo poslano 9						
Prostor	—	2.292	—	128	2.420	11.716	571	46	322	10	30	3	9	12.086	58
Ekonomija .	—	1.121	171	—	1.292	6.289	126	18	126	—	—	2	6	6.421	36
Kurilnica	104	1.270	—	29	1.403	7.240	22	5	35	—	—	2	6	7.281	29
Elektrikarji	—	1.796	—	264	2.060	9.508	42	8	56	3	9	—	—	9.573	48
Dobrava	—	3.407	56	253	3.716	17.765	323	111	777	19	57	2	6	18.605	145
Zidarji . .	—	1.266	—	42	1.308	6.414	102	11	77	6	18	—	—	6.5C9	30
Profesijonisti	—	1.858	—	46	1.904	9.382	166	16	112	3	9	1	3	9 506	54
Javornik . .	—	7.872	94	177	8.143	40.090	1.332	73	511	26	78	8	24	40.703	204
Skupaj . .	104	37.635	1.550	1.444	40.733	198.095	|3.851	508	3.556	96	288	27	90|202.029		1.115
Plkon Anton
predsednik nadzorstva
10. maja 1931
►DELAVEC«
Stran 3
Savez Metal. Radnika Jugoslavije, Sekcija težke železne ind. Jesenice. Blagajniško poročilo za poslovno leto 1930.
Letni račun prometa s Centralo SMRJ izkazuje, da so bili dohodki za leto 1930
sledeči:
Za 40.733 prodanih znamk Din 198.095.—
»	508	upisnin ...	»	3.556.—
»	96	pravil ....	»	288.—
»	27	duplikatov .	.	»	81.—
več poslano Centrali . .	»	9.—
Izdatki so bili sledeči: Za podpore: breztpos., bol., po&mrt. in izredne
» delegacije ...................
» razno, invent. .	.	.
» upravni stroški .	.	.
premalo poslano Centrali , 10% podružnici ....
Din
12.550.—
10.761.30
550.—
2.000—
9—
19.809.50
Skupaj .
Saldo poslano Centrali .
Din 45.679.80 »> 156.349.20
Skupaj . . Din 202.029.—
Skupaj . . Din 202.029.-
SMRJ, sek. tež. žel. ind. Jesenice izkazuje za leto 1930:
Aktiva skupaj........................Din	45.126.25	Pasiva:
Za izdatke skupaj . . . Din 21.704.65 Saldo čisto pr. 31. XII. 1930 » 23.421.60
Din 45.126.25
Din 45.126.25
Aktiva
Blagajna 31. XII. 1930	1.225.30
Deleži stav. gost. zadr.	3.500.—
Obresti deležev	730.—
Delnica L}ud. tiskarne	50—
Delež Konz. društva	300.—
Hranilna vloiga	2.744.—
Vrednost inventarja	14.872.30 23.421.60
Bilanca.
Pasiva
Imovina leta 1929	20.482.75
Dolg na radio-aparatu	1.600.—•	22.082.75
Saldo prebitek v 1. 1930
23.421.60
1.338.85
23.421.60
Jurij Jeram, predsednik.	Pikon	Anton,	predsednik	nadzorstva.
Ažman Karol, blagajnik.
Podružnica je imela članov začetkom leta 1930 922, pristopilo jih je tekom leta 508, dopotovalo 35, odpotovalo 32, umrlo tekom leta 8, odpadlo, črtalo 310. Stanje članstva koncem leta 1930 1115.
Podružnica je razdeljena v 15 odsekov po obratih in vam pokazuje »Tabela« poslovanje vsakega odseka posebej, ves promet in članstvo, tako da je slehernemu razvidno gibanje odsekov, ki tvorijo skupaj podružnico Jesenice, vštevši Javornik in Dobrovo.
Sodrugi, znaten napredek je to; mi vidimo,/da je podružnica napredovala v preteklem letu za 193 članov več, kakor jih je imela začetkom leta. Zato vam kličem, vsi v organizacijo, ker samo »Mi« nekaj pomenimo, »Jaz« ipa nič.
Karl Ažman, t. č. blagajnik.
Lesce.
Dne 27. aprila 1931 popoldne smo imeli tu člansko zborovanje, na katerem so nam naši zaupniki poročali o poteku razprave in prečitali novo kolektivno pogodbo. Seveda ni ta pogodba taka, kakor smo si jo želeli in popolnoma pravilno nam je povedal zastopnik oblastnega tajnika s. Toman iz Jesenic, da je ta pogodba izraz naše zavednosti in naše organizacije.
Posebno hudo bodo po tej pogodbi prizadete nekatere delavke, ki so izgubile Din 0.50 na uro, kar da dnevno Din 4.— ali tedensko Din 24.—, mesečno Din 100.—, kar se pri plači ene delavke že precej hudo pozna.
Ali vedno ne morejo biti zmage in porazi tudi ne, je rekel govornik. Zaenkrat se drugega ni d’alo napraviti in sporazumeti smo se morali tako, kot smo se. Vendar sodrugi in sodružice, nas to ne sme ostaviti v malodušju. Nasprotno, še bolj nas mora privezati na organizacijo, še bolj nas mora podkrepiti v delu zanjo, kajti pomisliti moramo, kako trd boj snuo imeli ob vzorni solidarnosti. Kaj bi šele bilo, da nismo bili tako kompaktni in organizirani. Zvračati krivdo na kogarkoli, bi bilo smešno. Če smo pošteni, in to kot organizacija moramo biti, si tudi resnice, dlasi je bridka, ne smerno prikrivati in priznati, da krivdo za vse to nosimo izključno mi sami. Saj je šele bič moral priti, da nas je dvignil iz našega spanja, in čez noč organizirati in takoj ustvarjati čudeže, ne gre. Ampak samo z vztrajnostjo in vedno disciplinirano doslednostjo more organizacija zmagovati in braniti to, kar imamo. Ne pozabimo besed, ki so bile izgovorjene na sestanku, da tudi ta pogodba ne bo imela pomena, da bo tudi ta samo kos mrtvega popisanega papirja, če ji mi sami ne bomo dali življenja in je ne bomo pustili gaziti in kršiti kot prejšnjo, ampak z vso pazljivostjo čuvali, d!a se točno in pravilno dajejo vsaj te drobtinice, katere so nam potom nje jamčene.
Zato, sodrugi in sodružice, vztrajnost in zopet vztrajnost, vedno stati pripravljen v vrstah, da branimo in čuvamo to, kar imamo, prišel bo pa tudi čas, ko bomo tudi mi lahko povedali svoje.
RUDARJI.
I
Poročilo
III. kongresa Zveze rudarjev Jugoslavije.
V nedeljo, dne 26. aprila t, I. se je VTiil v Delavskem domu v Trbovljah III. redni kongres Zveze rudarjev Jugoslavije z običajnim dnevnim redom. Izredna točka dnevnega reda je bila: vstop ZRJ v Unijo rudarskih radnika Jugoslavije in tozadevna sprememba pravil in ustanovitev »PosmKninskega fonda za člane ZRJ«,
Pri otvoritvi kongresa je istega v imenu Delavske zbornice pozdravil s. F. Uratnik, kateri je v dobro zamišljenem govoru podčrtal nujno potrebo močne strokovne organizacije rudarjev in čestital ZRJ k njenemu napredku in razvoju.
Po ugotovitvi sklepčnosti kongresa od strani verifikacijske komisije se je prešlo na poročilo uprave, katero se je vzelo na znanje in je dobila uprava soglasno zaupnico za svoje delovanje v pretečeni 2 letni poslovni dobi.
V novo upravo so bili izvoljeni sledeči sodrugi:
Načelstvo:
Predsednik Ivan Kamnik (Zagorje); podpredsednik Franc Pliberšek (Trbovlje); tajnik Jurij Arh (Zagorje); odbornika: Franc Šobar (Zagorje) in Anton Verden (Hrastnik),
Širši odbor:
Ipavec Jože (Črna), Valentin Topler (Mežica), Hinko Stanovšek (Leše), Ivan Sa-leznik (Velenje), Ivo Zupanc (Zabukovca), Ludvik Petretič (Rajhenburg), Filip Murn (Trbovlje), Ludovik Leopold (Zagorje).
Nadzorstvo:
Predsednik Vrtačnik Ivan (Trbovlje); člani: Gorjanc Jože (Trbovlje), Bokal Ludvik (Zagorje), Miklavčič Alojz (Zagorje) in Košak Franc (Zabukovca).
V zadevi ujedinjenja posameznih rudarskih zvez v državi v en edinstveni savez se je sklenilo na podlagi sklepa rudarske konierence v Brodu na Savi z dne 1. februarja 1931, da se imajo vsi rudarski savezi v državi, priključeni Ujedinjenemu Radnič-kemu Sindikalnemu Savezu Jugoslavije v Beogradu, združiti na federativni podlagi v »Uniji rudarskih radnika Jugoslavije«, da se ima obstoječa zvezina pravila spremeniti v toliko, da se v čl. 1 pravil vnese nov odstavek, ki se glasi: 1) stopa v zvezni od-nošaj z Unijo rudarskih radnika Jugoslavije.
V vprašanju organizacije in taktike se je sklenilo, da ima Zveza tudi v bodoče voditi svoje razredno načelno stališče. Taktika mora biti vsestransko stvarna in objektivna, a napram vsem nasprotnikom odločna. V tem pogledu se mora vsak najvišji iunk-cijonar do zadnjega člana v podružnici pokazati za celega moža.
Vprašanje tarifne politike, predvsem pa mezdno gibanje rudarjev, zaposlenih pri Trboveljski premogokopni družbi, ki je nastalo vsled odpovedi sedanje kolektivne pogodbe od strani družbe same, se prepusti novi upravi, z naročilom, da se stori vse, da se obstoječe stanje ne poslabša, temveč zboljša.
Z ozirom na nerešeno vprašanje pravilnika o Bratovskih skladnicah se sklene poslati ministrstvu za rude in šume primerno spomenico, v kateri se isto naproša, da čimprej izda zakonito »Uredbo« o tem zavarovanju, pri čemer se naj upošteva predloge, podane od delavske delegacije v Glavnem upravnem odboru Bratovske skladnice v Ljubljani. Zakaj edino ti jamčijo za pravilno rešitev tega vprašanja.
V zadevi ustanove »Posmrtninskega fonda« se je z ozirom na to, da ga načelstvo ni dalo 8 tednov pred kongresom članstvu po podružnicah v pretres, kar se je zgodilo vsled tega, ker ga je mislila ustanoviti II. skupina Rudarske zadruge, kar je pa zadnji občni zbor te skupine odklonil, sklenilo, da se ustanovitev »Posmrtninskega fonda« in sprejetje tozadevnega pravilnika v načelu sprejme. Vendar pa dobi polnomočje šele takrat, ko ga članstvo po podružnicah z dvetretjinsko večino odobri.
Pri točki razno se na predlog podružnice ZRJ, Trbovlje sklene dati v obliki knjižice izvleček iz pravilnika ZRJ o dolžnostih in pravicah članstva. Istotako se na predlog te podružnice sklene zvišati pogrebnino za ženo člana za 100 odstotkov.
Tako je kongres, ki je bil sam na sebi lepa manifestacija razredno organiziranih rudarjev, zaključil svoj posel, imajoč v vidu pereča vprašanja rudarjev. Nova uprava, v katero so zopet v glavnem izvoljeni vsi prejšnji sodrugi, pa nam jamči, da bo šlo započeto delo kljub vsemu naprej.
Pravilnik
»Posmrtninskega fonda« Zveze rudarjev Jugoslavije.
1. Namen: Zveza rudarjev Jugoslavije ustanavlja v smislu društvenih pravil čl. 1 ta fond, z namenom, da zavaruje svoje člane za slučaj smrti.
2. Članstvo: Članstvo -je prostovoljno, vendar pa postane obvezno s tem, ko je član lastnoročno podpisal tozadevno pristopno izjavo.
3. Prenehanje članstva: Članstvo tega fonda prestane s smrtjo in z dnem, ko je član prenehal biti aktivni in .pasivni član Zveze rudarjev Jugoslavije, v smislu njenih pravil.
4. Sredstva: Za dosego svojega namena pobira Zveza v slučaju smrti zaivairovamca ali njegove žene po Din 1.— od samca in Din 2.— oid oženjenega od vsakega zavarovanega člana.
5. Dajatve: Svojci zavarovanega člana ali njegove žene dobe v slučaju smrti 85 odstotkov od celokupne vsote kot posmrtnino.
6. Odpravnina: V slučajm izstopa člana oid tega zavarovanja dobi isti po 1 letnem članstvu 50 odstotkov in po 5 letnem pa 85 odstotkov odpravnine od njega vplačanega prispevka.
7. Uprava: Upravo tvorijo 3 člani Zve-zine uprave, kateri se izvolijo na vsakokratnem kongresu Zveze. Ti izvolijo iz svoje srede predsednika, tajnika in blagajnika. Uprava tega fonda je avtonomna, vodi svoje ločeno knjigovodstvo in je ibreziplačna.
8. Nadzorstvo: Pregled računov in knjigovodstva vrše na rednem kongresu izvoljeni pregledniki Zveze.
9. Razsodišče: V zadevi iz tega fonda nastalih sponov odloča razsodišče analogno čl. 13. Zvezinih pravil.
10. Razpust ali prenehanje: V slučaju razpusta ali prenehanja tega fonda, o čemur se ima sklepati z dvetretjinsko večino zavarovalnih članov, pripada vsa imovina teiga fonda Zvezi rudarjev Jugoslavije aili ipa ustanovi ,z istim namenom in ciljem.
Splošne določbe:	Ta »Posmrtninski
fond« s tem pravilnikom stopi v veljavo, ko ga kongres Zveze rudarjev Jugoslavije odobri in se izreče članstvo zanj po [podružnicah z dvetretjinsko večino.
Sprememba tega pravilnika je dopustna samo rednemu ali izrednemu kongresu Zveze rudarjev Jugoslavije.
Ta pravilnik je bil sprejet na II, rednem kongresu Zveze rudarjev Jugoslavije v Trbovljah dne 26. aprila 1931.
SPLOŠNA DELAVSKA ZVEZA.
Maribor.
V soboto, dne 19. aprila t. 1., je umrl v splošni bolnici v Mariboru sodrug FRIŠ FRANC, delavec v Sladkogorski tovarni za lepenko in papir, v starosti 54 let. Pokojni s. Friš je bil v omenjeni tovarni zaposlen nad 20 let. Bil je dolgoletni član »Splošne delavske zveze Jugoslavije«, podružnice Sladki vrli, ter bil skoraj ves čas obstoja tamošnje podružnice, od leta 1920 njen odbornik. Pri zadnjih volitvah obratnih zaupnikov je bil tudi on izvoljen za obratnega zaupnika. Vztrajal je tudi v času razkola strokovne organizacije zvesto na svojem mestu, ko je precejšnje število ta-mošnjega delavstva vstopilo v dobroznano in takozvano narodno delavsko »Unijo«, ki je prinesla delavstvu splošno razočaranje in škodo, zavedajoč se z nekaterimi svojimi tovariši, da se bo delavstvo streznilo in vrnilo v svojo pravo borbeno strokovno organizacijo. Pridno je sodeloval v tem prepričevanju, kar je tudi v njegovo zadoščenje uspelo'. — Pogreb se je vršil v torek, dne 21. aprila, iz bolnice na pokopališče v Pobrežju pri Mariboru in je obžalovanja vredno, da se je delavstvo prepozno obvestilo o pogrebu in smrti in se ni moglo udeležiti pogreba, ker ima to delavstvo po večini eno do dve uri hoda do postaje v Št. liju.
Delavstvo Sladkogorske tovarne bo umrlemu sodrugu Frišu Francu ohranilo traj'no časten spomin.
Počivaj v miru, dragi sotrpin!
Kranj.
Prosim, sprejmite moje skromno pismo naših ubogih sotrpinov iz tovarne Jugobrun. Je to tekstilno podjetje I. vrste. A ne mislite, da za delavske dobrine. Prvovrstno namreč radi zanikrnosti varnostnih naprav. Ta teden je že drugi slučaj nesreče, ki je zahteval za žrtev 25 letnega mladeniča Mihaela Kovača, doma iz Dol pri Litiji. Delal je pri škrobu. Nagnil se je čez kad, da zapre parni ventil, pa mu je na mokrih, gladkih tleh spodrsnilo. Prevrgel se je v škrob. Zadobil je tako hude opekline, da je podlegel v ljubljanski bolnici.
Te nesreče je vzrok, ker tovarna ne pazi na to, kakšna so tla. Po mokrih tleh, ki nimajo nikakih narezov, je nevarno hoditi, a tovarna se ne briga, da bi uredila tla. Poleg tega se delavci vedno menjavajo pri delu. Dotični delavec je bil večinoma zaposlen, da je hodil na postajo in na pošto. Potem so ga pa dali v tovarno in na spolzka tla.
Drugi slučaj nesreče je zahteval težko telesno poškodbo. Neko delavko, Rozo, je prijel valjar pri ta-kozvanih »laufarjih«. Na tistem mestu so tla razdrapana. Spodtaknila se je ter se z desno roko trenutno oprijela vrtečega se valjarja, ki ji je roko potegnil k sebi in jo dobesedno zmečkal. Rešiti jo je moral prisotni delavec, ki je valjar ustavil.
Pa še nekaj je v tovarni jako hvalevredno. Nobenemu delavcu se namreč ne plača čezurnega dela.
CIKORIJE
Okusna In zdrava le kolinskakaval
In niti tiste ure ne z lepa, ki jih naredi več od 8 na dan. Še za te mora zahtevati izplačilo. Izplačilo dobijo v zavojih, na katerih ni označeno niti toliko, da bi delavec vedel, koliko ur ima in po kakšni ceni mu jih tovarna plača. Zabeležena je samo vsota in pa koliko se je odtrgalo za bolniško blagajno in davek.
Tako ima na pr. delavka, ki je dobro poznana in ki je zaposlena pri pralnem stroju, Din 2.25 na uro. Pa si izmislijo gospodje, da jim morajo delati mesto do 10. ure zvečer do 2. ure zjutraj. In to brez 50 odst. doklade. Ali ni to gnusno in oderuško?
Zato, sotrpini in sotrpinke, stopite vsi, ki še niste, v našo strokovno organizacijo, v Splošno delavsko zvezo! Tako organizirani si bomo pomagali, da nas ne bodo smatrali za slabše od strojev.
A. Mlakar, kurjač.
Tržič.
V soboto, dne 18. aprila, se je vršil pri nas javni sestanek. Dnevni red je bil sledeči: Načrt novega zakona o socijalnem zavarovanju in stališče delavstva. Potreba delavskih strokovnih organizacij. Raznoterosti. — Na sesianku je referiral referent iz Ljubljane. Ob skoro nabito polni dvorani je govornik orisal osnutek zakona, na katerega podlagi se jemlje delavstvu že itak pičlo odmerjene dajatve ob bolezni. Ni niti potrebno govoriti še o invalidnih in starostnih rentah, ker so za delavce brezpomembne. Delavci energično odklanjajo načrt novega zakona. Želimo pa^ da se na vseh sestankih še pomnoži udeležba delavstva, da se tako porazgovorimo o naših težnjah.
. Tudi pri nas se je začelo manj delati in je bombažna predilnica in tkalnica skrajšala delovni čas dva dni na eno izplačilo. Pričakovati je še hujših časov, zato opozarjamo delavstvo, da sc zaveda svojih dolžnosti do organizacij. Drugič kaj več.
Preklic.
Podpisana Marija Šolar, predilniška delavka v Treibachu pri Tržiču, obžalujem, da sem o Francu Perku, predilniškcmu delavcu v Treibachu, izrekla diie 1. aprila t. 1. na dvorišču besede: Prokleta čora je na vrtu jezik gonil. — Zahvaljujem se mu za odstop od tožbe.
Tržič, dtae 17. aprila 1931.
Marija Šolar.
Kočevje.
Ustanovni občni zbor podružnice Splošne delavske zveze.
Dne 5. maja se je vršil v gostilniških prostorih »Beljan« naš ustanovni občni zbor. Pripravljalni odbor je poročal, da je doslej pristopilo 220 članov. Oblast je pravila potrdila in je s tem1 delovanje strokovni organizaciji omogočeno. Navzoče članstvo je soglasno izvolilo v odbor naslednje sodružice in sodruge:_ predsednica Perič Marija, podpredsednica Šauer Kresceneija, tajnica Zajc Francka, blagajničarka Komerički Marija. Odborniki: Matejka Franc, Kralj Vincenc, Peče Alojz in Činkel Marija. Nadzorstvo: Konig Alojz, Kaucki Anica in Fitz Ivani
Po izvolitvi odbora sta poročala s. Kopač od Del. zbornice in tajnik Saveza s. Jakomin. Vsled skrajno slabih in neurejenih razmer v novi tekstilarni sta omenjena z obratnimi zaupniki v podjetju že parkrat posredovala. Razmere so takorekoč kata-
Ljubljanski delavski oder »Svobode« uprizori v soboto, dne 16. maja 1931 ob 8. uri zvečer v dvorani Delavske zbornice Cankarjevo dramo »Jakob Ruda«.
Cene vstopnicam so znižane. Dobijo se že v pisarni »Svobode«.
Sodrugi, ne pozabite, da je to naš Delavski oder in posetite predstavo.
strofalne. Plače so skrajno slabe, tako, da delavstvo ne zasluži niti za hrano. Z organizacijo se je uveljavil 8 urni delovni čas, plačevanje nadurnega dela, ter se bo uvedel tudi delovni red.
Zadnja intervencija se je izvršila v glavnem radi tega, da se delavstvu izboljšajo plače. Vodstvo organizacije bo po pro-učenju in primerjanju plač tekstilnega delavstva v Kočevju, s plačami drugih tekstilnih tovarn v Kranju, Tržiču, Mariboru itd., sestavilo spomenico za zvišanje plač in sklenitev kolektivne pogodbe. Podjetje je izjavilo, da je pripravljeno plače povišati, če se izkaže, da so po drugih tekstilnih podjetjih plače višje.
Kar sc tiče ostalega delovnega razmerja in reda, dobi človek res vtis, da je to nekak »Narrenturm«, kakor te razmere tamkajšnje delavstvo imenuje.
Treba1 bo dobre organizacije, zavednosti in vztrajnosti, da se te kričeče razmere predrugačijo. Pozivamo zato delavstvo, da se organizacije trdno oklene, ker le potom organizacije si bomo razmere izboljšali. iTreba je odločno zavrniti vse one, ki so proti organizaciji in ki voditelje organizacije blatijo in obrekujejo. Treba je tudi vedeti, da se v sedanjih časih ne da kar čez noč vse doseči. Ako bo organizacija trdna, disciplinirana1, se bo korak za korakom šlo naprej.
Delavstvo ima tudi veliko pritožb čez gotove predpostavljene. Nadejamo se, da bo podjetje v tem pogledu napravilo red, da ne bo potreba teh stvari razpravljati po časopisju in —■ po sodišču.
ŽIVILCI.
Peki — Celje.
Celjski pomočniki se zavedajo svojega slabega položaja, ki vlada med njimi ter je ibil zato skrajni1 čas, da smo pokazali, da se zavedamo, da je samo v slogi moč in samo tako se lahko dokaže, da smo ravno tako ljudje, kakor gg. mojstri.
Zahtevali isimo naš zakoniti pomočniški zbor. Z dosego tega upamo, da ibo precej prikrajšano tiransko postopanje pekovskih mojstrov s pomočniki.
Pripominjamo, da si je treba zapomniti to, da je v Celju vodilna pekarna, katere lastnica je mojstrica. Ona smatra pomočnike za stroje, katerim je treba samo malo maže. Ne ve, kaj je red, čistoča, naporno nočno delo, ve pa dobro, kako in kje se lahko pomočnika prikrajša na plači in zdravju. Javnosti povemo, da delajo tam štirje pomočniki do 17 ur neprestano za hlapčevsko plačo v skrajno nezdravih delovnih razmerah
Da pa bo od sedaj naprej malo več reda, bomo pa že mi zainteresirali za mojstre zloglasno Inšpekcijo dela, ki bo temeljito počistila vso umazanost, ki sedaj smrdi do neba.
Že tako so pekovski pomočniki do 60 odstotkov tuberkulozni. Ne smemo in ne bomo pa čakali, da bomo vsi postali ena sama armada samih jetičnih okostnjakov.
Vsi sodrugi pa z zaupanjem gledamo v svojo strokovno organizacijo in v bodoči pomočniški zbor, ki sta nam oče in mati. Borili se 'bomo, dokler ne bomo dosegli tega, kar nam po pravu človeštva In zakona pripada. Sodrugi, to je pa pravica moči. Kolikor moči, toliko pravice in dokler se tega ne zavedamo, ne bomo ničesar dosegli.
Kot nov uspeh naše podružnice pa beležimo ustanovitev tambunaškega izbora pod okriljem celjske »Svobode«, ker je še naša podružnica finančno prešibka, da bi sama premagala vse zapreke, in zbor že prav pridno vadi, tako da se bo uspeh kmalu pokazal.
Zaupajmo trdno v uspeh — in ne bo izostali
LESNI DELAVCI.
Lesni delavci — Ljubljana.
Na dan 1. maja smo pokopali našega mladega sodruga Anton Kinka,
Sodr. Kink je že v svoji zgodnji mladosti občutil, kako težka je borba za obstanek, Celo svoje življenje mu je bilo trnjeva pot. Ko je bil star eno leto, mu je umrla mati. Njegov oče pa je železniški čuvaj in njegova družina šteje 12 otrok. Razumljivo je, da mu oče ni mogel nuditi bogvekaj, ker vemo, kako slabo so plačani baš delavci na železnici.
Sodr. Kink je podlegel pljučnici v teku osmih dni. Bil je v najlepši mladeniški dobi, v starosti 19 let. Ravno sedaj, ko narava oživi, ko požene novo življenje, v najlepšem času Te je ugrabila smrt iz naše srede. Bil si tih in miren, ker si ves čas svojega mladega življenja trpel; zato si znal tudi ceniti borbo. Dobro si se zavedal, kaj pomeni tudi močna, strnjena armada, izato si bil tudi vnet bojevnik isvoje strokovne organizacije. Bodi v pobudo naši mladini, katera se ne zaveda, v kako resnih časih živi. Da si bil priljubljen tudi v domačem kraju, je dokaz, v kako velikem številu so te spremili k zadnjemu počitku.
Lepo število njegovih sodrugov iz Ljubljane je prihitelo, da mu izkaže zadnjo čast ter so mu ipoložili krasen svež venec rdečih nageljnov na grob. Pri odprtem grobu pa se je 'poslovil od njega v kratkih besedah sodr. Bricelj v imenu strokovne organizacije ljubljanskih mizarjev. Sodrugu Tonetu ohranimo časten spomin!
Maribor.
Mariborska podružnica lesnih delavcev je imela dne 20. aprila mesečno zborovanje v prostorih gostilne »Zlati konj« v Mariboru.
Zborovanje je vodil predsednik podružnice Škrinjer, katero je bilo po številu članov dobro obiskano, a po številu v Mariboru zaposlenih mizarskih pomočnikov jako slabo. K prvi točki dnevnega reda so podali podružnični funkcijonarji svoja poročila, nato pa je izjavila kontrola, da je vse v redu. Iz blagajniškega poročila je bilo razvidno, da je podružnica imela zadnji mesec precej izdatkov, a malo dohodkov, ker je bilo več članov brez posla in so dobivali redno brezposelno podporo, nekateri pa tudi izredno kot podporo za slučaj trajne bolezni.
K drugi točki je govoril s. Čeh o pomenu strokovne organizacije. Govornik je v zbranih besedah razložil delovanje, vpliv in uspeh močnih strokovnih organizacij. Primerjal je našo organizacijo z drugimi, poživljal navzoče, naj agitirajo, da pridobijo še one, ki stoje še ob strani. Dalje je povdarjal, da le s kompaktno strokovno organizacijo nam je možnost dana, da branimo naše delavske interese in si tako tudi zboljšamo naš položaj. Navzoči so z velikim zanimanjem sledili krepkim besedam govornika.
Nadalje je imel besedo s. Sotler. Omeni, da so nam strokovne organizacije zakonito zajamčene in bi se sedaj, ko ni političnih strank, morali zanimati za strokovni pokret. Sodrug Skuk ostro kritizira nezavednost mariborskih lesnih delavcev, zlasti pa mizarskih pomočnikov, ki imajo vedno same prazne izgovore proti organizaciji in so indiferenti mnogo krivi na tem, da se je naš položaj poslabšal; povdarja, da bodo oni še zadnjo dobro delavnico požrli. Sodrug Škrinjer naglasa, da bi se začelo s konkretnim delom in bi se nabirali podatki vseh mariborskih delavnic, ker to bi bil prvi korak za ukrep organizacije. Nato se razvije debata, ker pa so bili sodrugi različnega mnenja, se ni nič stvarnega sklenilo.
K tretji točki pripoveduje s. Janžek o delavnici, v kateri je vpeljano akordno delo. Plače posameznih izdelkov so tako nizke, da pri 12 urnem delu zaslužijo komaj 280 do 300 Din tedensko. (Tako n. pr. dobi en pomočnik za enostavna hišna vrata 18 Din — Kreuzttir — seveda je to naša sramota, ampak brez močne organizacije ne moremo takih nedostatkov odpraviti. In taki pomočniki so najhujši nasprotniki organizacije.) Dalje se sodrug Janžek starejši zahvaljuje tovarišem delavnice Potočnik za nabrano podporo v znesku Din 130.— in za izredno podporo, katero je dobil od podružnice v času bolezni. ■
Končno še pride v pretres fond za nabavo društvenega prapora, kateri se bo prenesel po sklepu občnega zbora v starostni fond. K temu sodr. Satler predlaga, da bi se počakalo s prenosom na ureditev pravilnika o starostni podpori in predlog se sprejme.
Predsednik zaključi dobro uspeli shod točno' ob 9. uri.
Delo je resnično življenje — vse drugo je prevara.
Čas, v katerem živimo, nas silno uči spoznanja. Kajti vsaka ura, dan, mesec in leto nas prepričuje z novimi dogajanji, da je življenje človeka čim dalje bolj odvisno od velikih skupin, katere imajo s tem možnost, da morejo kljubovati sili nasprotnikov, ki hoče danes z eksploatacijo materijelnih dobrim sveta vzeti vsemu delovnemu človeštvu človeški obstoj življenja.
Razumljivo je, da je vsakemu življenje drago. Vsaka še tako majhna žival se boji zanj in ibeži pred smrtjo.
Tore;j je tudi človek med temi, ki ljubi svoje življenje. A premalo ga ljubi. Delavec se kot gonilna sila' vse ipremalo zaveda svoje živijenske važnosti in lahko rečem tudi pri nais v našem kraju, ker od dela živimo vsi. In ta delavec mnogokrat in še premnogokrat prostovoljno privoli, da miu nekdo drugi — tudi človek, samo pod drugim imenom — vzame izpred ust še to malo, ki je namenjeno njemu, in iza tako poniževalen način mu delavec ne zine niti besedice.
Vsak tak slučaj je smatrati, da človek človeku ne privošči življenja. In kdo je krivec te krivice, ki se godi dan na dan? Človek! Delavec, ki premalo ljubi svoje življenje. Delavec, ki se pusti varati od kapitalizma, ki mu kriči, da je gospodarska kriza, katere sploh ne more biti, kajti če bi bila gospodarska kriza v resnici, ne bi bil ves svet, vsi trgi in vsa skladišča polna naj-
različnejšega blaga — a ljudje pa lačni in v pomanjkanju življenskih potreb.
Saj še zemlja ni izgubila na dobrinah toliko svojega bogastva, da ibi zato moralo človeštvo trpeti pomanjkanja, ampak kričači gospodarske krize se bojijo za izgubo milijardnih dobičkov, da bi tako s prevaro delavstva dobili še večje dobičke.
Kapitalizem sam sili delavce k spoznanju.
Zato ne bodite mlačni, vrzite vse staro od sebe, kajti, kdor misli stare misli, je star. Kdor pa hoče novo in boljše ter usmerja misli za tem, je mlad, pa četudi ima sive lase. To je zapisala aprilska številka »Svobode«.
Zatorej ne obupati nad samim seboj. Zakaj — življenje je borba! Delavec se mora bojevati telesno in duhovno. Duhovno v tem, da ustvarja svojo delavsko kulturo, ako hoče uživati vse sadove svojega dela in osvoboditi samega seibe. V tem primeru posnemajmo delavstvo drugih krajev in držav, drugih narodov.
Res je, da je kapitalizem danes prišel z medsebojno konkurenco v neprijeten položaj, v katerem vse največ trpimo mi sami in to vse vsled njegove prevelike pohlepnosti po dobičku.
Da je nastal zastoj v nadprodukciji, je čisto razumljivo po današnjem načinu gospodarstva. Ali s tem ipa še ni rečeno, da je sediaj konec vseh krivic, ki so v kapitalističnem gospodarstvu bile in bodo, dokler bo eksistiral. Podjetniki danes znižujejo plače, misleč, da bo to blagodejno učinkovalo na njih gospodarstvo, To je popolnoma nesmiselno in s tem kopljejo sami sebi grob. Zniževanje plač pomeni zniževanje kupne moči in čim manj bo delavstvo zaslužilo, tem manj bodo oni prodali svojih produktov.
Delavstvo ne sme tega vidika izpustiti izpred oči in mora pri vsaki akciji to dokazati, da je le ono gonilna sila življenja. In to seveda vedno le kot organizirano. Ker neorganizirani sploh danes ne pridejo več do besede.
Delavci! Sotrpini! Organizirajte se! Ne poslušajte starih prorokov, ki so izven današnjega časa, ki se ne bodo nikdar vživeli v veliko kolektivno proletarsko delo, ker je njih slabost lenoba v mišljenju; kajti kdor je len v mišljenju, ne bo nikdar spoznal resnice življenja. Organizacije in njih tisk so novo mišljenje, nova vzgoja, novo človeštvo, nov rod na razvalinah starega, novo življenje in mir. Ne podpirajte meščanskih listov, ki zastrupljajo delavski duh in mu kradejo denar. Čitajte delavske liste, ki Vam bistrijo nov duh in um! Naročite se na mesečno revijo »Svoboda«, ki je bogata in celo inozemski pisatelji jo cenijo!
Organizirajte se strokovno, pristopajte K kulturni organizaciji »Svoboda«! Podpirajte in pristopajte k Cankarjevi družbi! Ne bodite mlačni do lastnega pokreta. Po dobrem sporazumu in s treznimi mislimi bomo tudi tukaj prišli naprej. Z egoizmom in indiferentnostjo pa nikdar! Pomagajmo si sami, ker drug nam ne bo! Učimo se sami, ker drugi nas ne bodo!
V tem pravcu Vas pozdravljamo in kličemo: Pridite med nas, da se v svoji sredi posvetujemo!
Za Osrednje društvo lesnih delavcev, podružnica Stari trg Franc Stare 1. r.
OBLAČILNI DELAVCI.
RUDOLF SKOK.
V Mariboru je dne 5. aprila t. 1. preminul s. Rudolf Skok v 27. letu starostu Polbrala ga je v najlepši mladeniški dobi proletarska bolezen — tuberkuloza. Njegovi sotrpini so ga na njegovi zadnji poti spremili v častnem številu. Čast njegovemu spominu!
Tuberkuloza v oblačilni stroki.
Zadnji izkaz OUZD-a v Ljubljani izkazuje za tuberkulozo obolelih procentualno največ med oblačilnimi delavci. In to ni nič čudnega. Kdor pregleda delovne prostore krojaških pomočnikov v mestu, posebno pa po deželi, kjer spijo pomočniki kar v delavnicah, bo videl povečini blede obraze kot vosek. Zaduhli, temni prostori, polni prahu in dušljivega zraka, kjer ise gara noč in dan, so pravo leglo tuberkuloze. Krojaški pomočniki pa v svojih prostih urah, mesto da bi zahajali v prirodo, zaidejo raje v razne gostilne in dalmatinske kleti ter s tem bolezen lie pospešujejo. Kroiači! Zahajajte na izlete, katere prireja »Prijatelj Prirode« in
M. KEŠE
Ljubljana, Linhartova 5
umetni in trgovski vrtnar.
Čudežni balzam!
ReSite se nadlog!
Kaj pravijo o Rio-Balzamu hvaležni odjemalci:
„ Vljudno Vam sporoCam, da sem ozdravil noge z Vašim Rad. Balzamom. Leta 1922 sem moral v pokoj radi bolnih nog; hodil sem kot po jajcih. Danes sem zdrav po zaslugi Vašega balzama iid. Vaš hvaležni: Rudolf Rabič, upokojeni orožniški narednik, Mengeš 70.“
Rešite se tudi Vi: kurjih očes, bradavic, trde kože itd. Lonček 10 Din (predplačilo), 18 Din povzetje, pošlje.
R. Cotič, Ljubljano Vil, Kamniška 10 a
Majska številka »Svobode« je izšla tokrat z zelo bogato in pestro vsebino ter povečana.
Kdor še ni naročnik, naj ne zamudi naročiti ta delavski mesečnik. Naročnina Din 3.— na mesec je dobro izdan denar.
videli boste, da Vam bodo več koristili, 'kot vse tiste smrdljive dalmatinske beznice!
STAVBINSKI DELAVCI.
Naša organizacija v Ljubljani
raste. Vidno je, kako je stavbinsko delavstvo nujno potrebovalo svojo strokovno organizacijo. Razni akordanti so zadnja leta izkoriščevali delavstvo nad vse meje. Našli so se po trije, štirje takšni bratje, se pogodili za delo ter najeli delavce, ki so potem mesto njih izvršili najeto delo. To pa, seveda, za tako mizerno in pasjo plačo, da je bilo joj. Akord'anti pa so čisti dobiček lepo brez truda vtaknili v žep.
Nadalje stavbeniki in stavbne družbe plačujejo stavbinske delavce s prav mizerno plačo. Profesijonaste po 6 Din do 6.50 Din največ. Pomožne delavce po1 4 Din, vajence pa po 2.50 do 3 Din.
Ali je mogoče s takim zaslužkom živeti? Pomoči ni, zato si moramo sami pomagati. Zato smo ustanovili organizacijo »Savez stavbinskih delavcev«. To je naša organizacija.
In kličem Vain vsem, ki še niste pristopili: Pristopite! Bodimo močni! Bodimo organizirani vsi v »Savezu stavbinskih delavcev«, ker to je resnična in prava delavska stavbinska organizacija.
Fr. P., zidar.
Maribor. Tudi v Mariboru snujemo stavbinsko strokovno organizacijo. Tudi v Mariboru čutimo nujno potrebo, da se postavimo zoper takšne slabe mezde, kakor jih prejemamo tukaj, ko se nimamo kam obrniti. Ce gre posameznik, ta ali oni k delodajalcu, zmiga z ramami: Odkod pa naj vzamem? Vidite, tako je. Ce bi pa vsi zahtevali, skupno, organizirani, pa bi že vedel, kje bi vzel. Pozdravljeni, sodrugi Ljubljančani, m;i vas posnemamo. Letos bo naša podružnica Saveza stavbinskih delavcev že čvrsta.	K.	Fr., zidar.
Narodno-socijalistično »Delo«, ki baje izhaja vsako drugo soboto, vriska. Bog mu daj še mnogo tako veselih in prijaznih dni. Namreč, imelo je nekaj baje dobro obiskanih shodov "stavbinskega delavstva. Zvohali so namreč — pa to ni nič hudega, saj je to njihov tradicijonalni posel, da se pri tistih vražjih socijalistih, kakor gospod brat tajnik rad vsakomur zažuga, zbirajo nekakšni zidarji. Aha, je pomislil krožek okrog »Dela«. Stavbince bodo organizirali. Zakaj bi jih pa mi ne. In so sklicali shode in jih organizirajo. Baje kar na debelo. Mi jim drage volje privoščimo ta »uspeh«. Se več. Na roko jim gremo. Pojavljajo se pri njih organizirani pri nas, a mi vsakemu povemo, da naj gre k bratu tajniku tam in tam. Nerad gre, a mi se nočemo pregrešiti proti zakonu o umazani konkurenci. Vsak, ko bo sprevidel in na svoji koži občutil, kje je in kam spada, bo že vedel, kam se naj obrne. »Burgfrieden« ni nikdar obstojal, pa če so se še tako trudili, da bi ga ustvarili; tem' manj je upati, da ga skujejo sedaj v dobi zniževanja mezd in redukcij, pa četudi še tako na debelo rabijo geste o narodnosti in nacionalizmu.	J.	St.
Akordanti. Kdo so to? To so neke vrste ljudje, ki vidijo med stavbinskimi delavci dobro njivo. Najamejo delo in nato poiščejo delavce za najnižje mezde. »Profit«, ali »Mehrvvert«, ostane brez truda v žepu akordantov. Koliko je takih' organiziranih pri sekciji stavbincev Narodno strokovne zveze? Ali so bili na sestanku v prostorih socijev tisto nedeljo, ko je predsednik tiste sekcije krepko povedal svoje? In ali so bili med tistimi tudi bivši akordanti, ki so se, kakor piše »Delo«, kot na komando vzdignili in odšli? Ugotovitev tega bi nas zanimala.
=	TISKARNA IEDER	m
		J E K ED LJUBLJANA VII.	'
' —-	a a a	i..-
	nasproti velesejma,	S
EE==	izvršuje vsa tiskarska	
■ ■	dela. — Cene solidne.	.
==	Zahtevajte proračune.	
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a
ADRIA
prašek za pecivo „Pekin“, vanilin sladkor, Pekin rumenilo so odlične kakovosti. Pišite po receptne knjižice na: Adria tovarna pecilnih praškov Ljubljana I, poštni predal 124
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■N
		
, im
. „	a
H ■|iP: rili
1 i H
. i
mmm
■im
. LV. Jffe 'id.. " .v'VitluMkrL^^
PUCH
novi modeli
Zelo trpežna kolesa se dobe po solidni ceni tudi na obroke le pri tvrdki
IGN. VOK
Ljubljana, Kranj, Novomesto
Izdata knnzorcll »Delavca«. Predstavnik Ivan Vuk, Ljubljana. - Urejuje ter za tiskarno odgovarja Josip Ošlak v Mariboru. - Tisk Ljudske tiskarne 'd. d. v Mariboru.