Pazite na starinske reči. Zima je niinila, začel se je spumladanski čas setve in dela. Z motiko in plugom preobrača kmetič zemljico, da dobi iz nje potreben pridelek. Pn tem pa pogostoma pridejo na dan starinske reči, ki so že morda sto in sto let biie sknte v zemlji. Narodae pripovesti nam pnpovedujejo o velikanskih zakladih, ki so zakriti v podzemeljskih zakletih gradovib. Teh zakladov seveda m, res je pa, da po naših krajih zeralja zakriva še marsikaj imenitnega iz starodavmh easov. Že davno pred Kristusom so po naših krajih prebivaii Ijudje, v mnogoterih gomilah se še je ohranil njih spumm. Po naših krajih je gospodanl ntkdaj mogočen Rimljan, ki je tudi zapustil mnogutere spomine; čez naše lepe kraje su hrum«la nekdaj divja jjudstva: Huni, Avari, Goti, Mongoli, Turki itd. Ziasti pa na tej zemlji že več kot tisoft let prebiva slovensko ljudstvo in jo obdeluje. Eakor domača rojstna hiSa, tako nam mora biti ljuba tudi naša dumačija, kjer smo se rodili, kjer živimo in kjer bomo tudi večinoma pocivali. Gotovo vsakega izmed vas, dragi bralci, mika zvedeti, kako stara je vaša hiša, kako je nastala vaša vas in domača cerkev, kako dolgo je že od tega, kaj se je vse tam godilo, ali so jo Turki oropali in požgali itd. Ravno tako nas pa mora zaoiraati tudi zgodovina cele domačije. A o stanh časih je težko kaj zvedeti. Kar pa ni nikjer zapisano, česar se ljudje več ne spominjajo, to nam pogostoma povejo starinske reči, ki se najdejo v zemlji. Navadno take reči same na sebi nimajo posebne vrednosti,* znamenite pa so zavoljo svoje starine, zatorej naj se previdno vzdignejo iz zemlje in spravijo v prave roke. Žabbog, da Ijudje pogostoma take stvari razbijejo, zavržejo in raznosijo. Dandanes se povsod starinske reči skrbno zbirajo; po vseh večjih mestih vidiš lahko velikanske zbirke starinskih reči. Imenujejo se te zbirke »m u z e j i«. Pri nas na Slovenskem Štajerskem se, kakor sliSimo, ravnokar snuje zgodovinsko društvo, ki bo imelo namen, gojiti domačo zgodovmo in zbirati starinske, za zgodovino važne reči v rauzej. Da bi se sploh zanimanje za starino vzbudilo, podajamo našim bralcem tukaj nekaj navodil. 1. Pogostoma se najdejo v zemlji razne posodbe n. pr. lonci. Ljudje misltjo, da }e notri denar, pa jih razbijejo in vidijo, da je notri pepel. To so grobišča iz starudavnih časov, ko so mrliče sežigali in pepel spravljali v posode. Takih reči ne razbijajte, ampak jih ohranite cele. 2. VCasih se pa res tudi denar najde. S tem denarjem si pa nikdo kaj ne premore. Če ni zlat ali srebrn, itak nima vrednosti. Srebrn denar pa je vreden le toliko, kolikor je pravega srebra v njem. Zlat denar se najde le redkoma in velja tudi le toliko, kolikor je vredno zlato samo. Če najdes kakšenkoli denar, glej, da ga ne zapravis. Ce je srebrn ali zlat, dobiš kaj za njega, če ga spraviš v mu^ej. 3. V gomilah se pogostoma najdejo eeli grobovi in še obranjeni mrliči. Ne razdiraj jih, ampak naznani kakemu razumnemu človeku, da stvar ogleda in opiše. 4. Najde se včasih kak kip ali orodje, zlasti večkrat tako imenovane »gromske strele«. To seveda niso strele, ampak orodje starodavnih prebivalcev, ki še morda železa niso poznali. Tudi take reči se naj shranijo in o priliki izročijo za muzej. 5. Po starih hiSah se se pogostoma najdejo stara pisma ali knjige; zlasti če je bii pri hiši kdaj župan, so morda zaostala še stara občinska pisma. Nekje se je zgodilo, da si je mlmar s starimi pergamentmmi pismi svoje tresilnice (pajtle) krpal. Drugi zopet dajejo take reči otrokom za igračo. Tako se ne sme ravnati s starimi rečmi. Če sam ne veš, kaj to ali ono pomeni, pa bo kdo drugi spoznal, da je tista reč važna. 6. Naša stara narodna nosa žalibog vedno bolj gine, ž njo pa tudi slovenska poStenost, jeklenost in blagostanje. Tudi narodno nošo po drugod že marljivo zbirajo, posebno so v tem skrbni Čebi. Tudi pri nas se mora začeti bolj ozir jemati na domačo nošo in razne Sege. Morda Se se kje na diljah t kaki stari škrinji nahaja noSa stare babice ali dedeka. Nikarte tega zavreči, ampak shranite, in o svojem času izročite v muze}. 7. Kadarkoli najdete kako starino, pokažite jo svojemu domačemu duhovniku ali učitelju, kt bodeta že spoznala, kam se naj stvar spravi. Nikar pa takih reči ne dajajte v roke naSim narodnim sovragom, ki potem to zlorabijo za svoje velikonemske namene. Kar je naSe, aaj ostaae aaSe. Vse omikaae Sloveace pa opozarjamo, nai posvečujejo večjo skrb domačim stariaam. Kdor svoje ljudstvo in svoj dom ljubi, se mora brigati tudi za ajega zgodovino. Na preteklost se zida bodočnost. —