Leto IX., štev. 51.
Fsitniia ptaiaaa ▼ gutorini.
V LJUBLJANI, v soboto, 19. decembra 1925.
smcss p«&kt®!Jka la Sana pc prazniku vsak dan.
•'fTOdnižtvo la upravniltv« ZpMfa**, poital predal Stel. IBS«
fežs® m telegram®: >Napr#J<, Lfobljaruk
dtom* r*ia it 18J07.
Današnja številka Din 1*56.
Stane mesečno	.... Din 25-—	;
ta Inozemstvo	............Din	35--—
Oglasi:,
Prostor 1X55 mm 80 par. Mali oglasi: bese#;
60 par, najmanj 5 Din.
Dopise frank irajte in podpisujte, sicer -se a* priobčijo. — Rokopisi se ne vračajo.
Reklamacije za list so poštnine proste. .
Glasilo Socialistične stranke Jugoslavije.
Izhaja začasno le enkrat na teden in stane mesečno 6 dinarjev.
VII., Si e v. 51. četrtkova .Maprejeva" številka izhaja kot tednik:
LJUDSKI GLAS
Glasilo Kmetskc-delavske zveze
Stane letno 72 Din — mesečno 6 Din
Alojzij Leskošek:
Skupni dom in strokovne organizacije.
V 19. številki. »Napreja« sem napisal prvi članek pod tem naslovom. Podpisal sem se »Productus«.* Tisti članek je vzbudil pri naspotnikih veliko razburjenje, ker sem podrobno razpravljal o sistemu cehovskih strokovnih organizacij. Prikazoval sem nezmisel takih organizacij, ki niso nič drugega kakor zavarovalnice starih strokovnih birokratov, ki vodijo od kapitalizma odvisno politiko. Ali je mogoče pričakovati stvarnega napredka po sedanji metodi cehovskih organizacij, v katerih ima vsaka panoga svoje posebno društvo? Le oglejmo si jih po vrsti: društvo železničarjev, kovinarjev, kemičnih delavcev, steklarjev, živilskih delavcev itd. V vseh teh društvih se goji cehovski nesocialistični duh.Ali še niste slišali govornika, ki je nastopil'z geslom: »Mi kovinarji«, a drugi zopet »Mi železničarji«? (Ti se razdele še v razne poklicne panoge kakor:. >Mi strojevodje«, »Mi sprevodniki«, »uradniki< itd. Med železničarji so imeli kar 14 takih cehov). Povsod so ti slavni govorniki govorili (in še govorijo) o socializmu. Kak socializem je to, če dela vsak le za sebe in svoj ceh? Hvala lepa za
* Tedaj je Pastorek silno napadel sodr.
Bemota, eei, da je on napiial članek. — A. L.
tak socializem, ko se steklar sramuje biti skupno organiziran z pomožnim delavcem, ker se boji, da bi zgubil svojo vrednost. Le poglejte si te vrste »socialistov< v steklarski industriji v Hrastniku in Zagorju. Zopet drugi pride in pravi: »Mi rudarji, nas je največ vse mora’ zmrzniti, če mi ne damo premoga!« Ali ni to dokaz, da je v tem načinu organizacij zelo malo socialističnega, zelo malo, kar bi koristilo skupnosti, to je družbi.
Kot tajnik v cehovskih strokovnih organizacijah sem videl še druge napake teh patentiranih socialistov. Tako n. pr. se je povišala plača pekovskim pomočnikom pod pogojem, da se mojstrom dovoli podražiti kruh (daleč preko eksistenčnega minimuma!) Predsednik pek. organizacije je bil zaposlen pri g. Korenu. Oblast je hotela cene regulirati v interesu konsu-mentov-delavcev- Tu so pekovski mojstri napravili proračun o produkcijskih stroških svojih pekarn. Pomočniki so videli, da je proračun goljufiv in vendar so ga odobrili, ker so jim obljubili tudi malenkostno povišanje plač par sto kron na teden, dočim so mojstri dvakratno obogateli zraven. Vsa goljufija je bila v tem, da so mojstri navedli, da dobe iz 100 kg moke samo 122 do 124 kg pečenih žemelj; kruha pa 126 do 128 kg. Pekovski pomočniki so vedeli, da to ni res, vedeli so, da s,e dobi iz kg moke 160 do 165 kg testa. To testo se pa, kadar je v žemlje razdeljeno in pečeno, vpeče
za 12 odstotkov, kar znaša 19 kg 80 dkg, kar se odtegne od 165 kg. Pravi rezultat je torej, da nastane 146 kg in 80 dkg pečenih žemelj. To je 24 kg 80 dkg nekontroliranega in ne obdavčenega dobičkj več nad proračunom, kar znaša 496 žemelj po 50 par (žemlja po 5 dkg) je Din 248 več profita dnevno, če peče samo 100 kg moke. (Tiste čase so pekli mnogo več.) Po tem se ni čuditi, da se pravi soci-cialisti s takim načinom organizacij ne morejo prav sprijazniti.
Bančne spekulacije z delavskimi strokovnimi prispevki so v starih cehovskih organizacijah na dnevnem redu. Le vprašajte Savez tipografov, kje ima svoj denar naložen. A ne samo to, prispevki se raztresejo za razne tiskovine in vožnje tajnikov po vsej državi za vsako stroko posebej. To je zapravljivost s težko prisluženim denarjem delavcev, ki plačujejo strokovne prispevke. Da je tak način organizacij zanič, tega nismo spoznali samo mi, temveč to so spoznali celo Angleži, ki imajo čista druga prometna sredstva kakor pa mi Jugoslovani, poleg tega je v Angliji zelo razvita industri-in vendar vidimo, da so v zadnjih letih začeli s fuzijami raznih strokovnih organizacij v eno samo. Tako imajo n. pr. zvezo rudarjev, železničarjev in transportnih delavcev. A vkljub temu še najdeš pri nas tajnike, ki zatrjujejo, da je nemogoče združiti vse delavce v eno samo delavsko organizacijo- Pri vsem tem pa so tako predrzni, da pra-
vijo, da so za zedinjenje. Najbolj ogabno politiko vodijo v tem vprašanju ko-runovci, ki pravijo, da so strokovne organizacije nevtralne, dočim vidimo^ da se njihova partija redi le iz teh od nje odvisnih strokovnih organizacij. Taktika korunovcev je pa za vsakega razredno zavednega delavca popolnoma jasna; oni hočejo imeti strokovne organizacije za deklo svoje stranka’ Nasprotno pa vidimo, da so neodvfe1 neži, ki so se v zadnjem času ždružiB s korunovci pod krinko strankarsko neodvisnih organizacij, naravnost politični otroci, ko mislijo, da bodo v svoji naivnosti premagali patriote v Strokovni komisiji in s tem okrepili svojo stranko. Če bi postali patriotom zares nevarni, bodo ti že poskrbeli* da bo strokovne enotnosti kaT precej konec!
Tako delo je nesmiselno: združe*|*. vati se s tistim, ki ga v časopisju na*r-’ padam. Nesmisel je "tudi v tem, ker|" zgubijo delavci zavest o politični bot'-* bi, ki je za uspešen razredni boj neob-J hodno potrebna. Sicer pa nima tako-združevanje nobene logike, kajti nemogoče je privesti strokovne organi?-* zacije do politične moči brez temeljne! ideje. Ta misel je brezpogojno potrebna za vsak napredek, sicer nastopi m* akcija. Neodvisneži so v tem pogledu že veliko grešili, ko so svoječasno delali s parolo »ven s politiko iz strokovnih organizacij!« a istočasno so bili vsi agitatorji te »venpolitike« politični eksponenti III- internacionale, kar
Pregled organizacij SSJ in KDZ od junija do novembra 1925
(vpoštevajo se samo Hani, ki so plačali prispevke, in organizacije, ki so obračunale centralnemu tajništvu SSJ in KDZ v Ljubljani).
n
to
N
Organizacije
S E K S
► O)
ID C
Rednih članov je bilo
1925
VI. VII. Vlil. IX. X,
-S = si
.S2 E
(O
Din p
1925
v
mesecu
XI.
ednih
{lanov
Izmed teh članov so zadnji mesec plačali po Din
10
12
15
20
25
30
40
50
75
100
nad
100
Centralo« tajiišlvo le prejelo:
progres. dsvka
skupaj
Din p
Po*pr. od dlana
Din p
1	1	Bizeljsko	2					27	27	27	27
2	3	Celje, mest«	- 15	4	17	16	13	13	15
3	4	Centrala	21	8	24	24	26	27	27
4	6	Crna I. Črna II.	12	6	115	56	107	92	101
5	7		9	—	71	57	51	' 61	58
6	9	Globoko	3	1	—	39	39	40	40
7	10	Gorje	4	2	11	—	—	—	7
8	11	Hrastnik I.	3	7	• 21	17	17	17	17
9	13	Jesenice	7	4	10	17	—	—	14
10	17	Ljubljana	16	6	21	21	18	20	21
11	18	Mežica	14	2	55	51	50	48	53
12	19	Mislinje	2	1	4	4	4	4	4
13	21	Sv. Peter p. Gor.	—	—	4	3	—	—	—
14	22	Škaje	1	3	57	54	57	54	52
15	23	Škofja va*	—	—	4	4			
16	25	Štore	o	2	37	36	34	34	34
17	27	Trbovlje	30	21	143	108	116	—	124
18	28	Velenje	10	5	40	40	40	30	30
19	29	Videm-Krško	9	5	6	6	5	5	5
20	30	Vrhnika	6	2	28	29	31	39	42
21	31	Zabukovca	5	—	—	6	7	6	6
22	33	Zg. šiška	—	—	3	—	3	3	4
23	37	Pragersko	1	—	27	28	28	28	28
24	41	Sv. I^ovrene n. Poh.	. 5	3	13	12	12	12	12
25	42	Celje, okolica	—	—	32	21	31	26	27
26	43	Liboje	—	—	—	12	13	11	11
27	44	Čat6ž 'i	1					15 *	16
Vsehj rednih članov Zamudnikov . . . .
Vseh članov skupaj
180
30
82
743
153
896
688
89
777
729
33
762
612
272
884
776
75
850
149
14
2
4
44
90
27
12
25
104
58
40
5
17
12
19
60
4
4
51
27
10
11
92
36
40
2
10
6
7
30
4
4
50
4
8
19
2
1
2
1
12
10
32
134
30
5
44
7
4
28
12
28
11
16
29
127
27
40
6
3
24
10
26
11
16
1
1
1
12
37 21 77 1 161 101 56 9 U 28 98 138 5 5 72
75
227
60
789
648 | 55 | 28 | 30 | 5 | 6 | 6 Progresivni davek zamudnikov pristopnina.......................
18
Centralno tajništvo je torej prejelo v lem mesecu
80
49
20(
5£
20
80
14
7
47
21
46
16
22
442
227
18
82
687 60
je pa razumljivo, ker subvencije niso za politično nevtralnost, ampak za politično propagando. Ko sem nekoč či-tal v >Kmetsko-del. listu« kritiko o »Skupnem domu«, sem spoznal nespodobnost teh tudi »delavskih voditeljev« v Sloveniji, radi katere je delavstvo toliko zla pretrpelo. Videl sem, da pisec kritike nima nobenega organizacijskega znanja o delavskem po-kretu. Če bi pisec malo več čital, bi vedel, da so komunisti v drugih državah na drugačen način organizirani kakor njihovi bratci v Ljubljani. Nestvarna kritika me je privedla do prepričanja, da slovenskim komunistom sploh ne gre za interes delavskega razreda, temveč samo za interes nekaterih ljudi, da si> bratsko porazdele mesta s socialpatrioti v Delavski zbornici in Strok, komisiji. Tisti, ki so se S kompromisi že tolikokrat kompromitirali, tudi s tem kompromisom ne bodo imeli mnogo dobička- Za nas je pa to veliko zadoščenje, da pokažemo na zgodovino teh »razrednih borcev«, kij se združujejo, vselej, kadar to odgovarja interesom oportunizma. Tako se združuje proletariat v Sloveniji sicer počasi, a zato bolj sigurno. Sedaj, ko so se oportunistični,voditelji4 združili, šedaj delavstvu ne bo več težko razumeti, zakaj smo mi proti nevtralnosti. V času teh bridkih izkušenj radi . katerih proletariat toliko trpi, je nastala ideja Skupnega doma, okrog katere se združujejo vsi tisti, ki hočejo, preskrbeti delu čast, lenuhom pa propast Zato ni čuda, da se je postavilo v borbo proti nam vse, kar smrdi po kapitalističnem sorodstvu.
Z 1 K A
je najboljša žitna Icava!
ADRIA prašek
za pecivo in vanilin sladkor dokazano najboljši!
Razno
r G. Radič je bil v nedeljo v Mariboru, kjer je govoril na shodu svoje stranke. Radi njegovega ljubljanskega govora je nastalo med njegovimi kolegi — ministri nekaj prepirov, zato je govoril zadnjič v Mariboru le o šolstvu, ki ga upravlja kot minister za prosveto. Dejal je med drugim, da izda država za osnovno šolstvo premalo, za srednje in zlasti visoke šole pa preveč. Naznanil je n. pr. tudi, da se bo poučeval v vseh naših šolah zlasti ruski jezik in da bo vseučilišče v Ljubljani ukinjeno; sploh da imamo vseučilišč v državi preveč, eno bo zadostovalo, ki bo pa imelo svoje oddelke — fakiiltete v vseh treh prestolnih
mestih. Sicer je pa težavno poročati o Radičevih govorih: mož govori tako mnogo in tako hitro prehaja iz točke na točko, da so poročila v listih vedno različna. Časopisi, ki so več ali manj vladni, sfrizirajo njegove govore tako, da so skoro popolnoma drugačni kakor v opozicijskih listih, ki mu stavke zopet drugače zavijajo. A tudi Radič sam menda nima prave kontrole nad besedami in idejami, ki jih govori in razlaga, zato je v njegovih govorih vedno nekaj protislovij. Naznanilo, da bo odpravil visoko šolo v Ljubljani, je dvignilo mnogo prahu in protestov-Svojo mariborsko izjavo je potem Radič zopet popravil, in sicer tako, da bo, kakor je rekel, v Ljubljani univerza ostala, pravzaprav pa vendar ne bo. Mi teh zapletenih izjav ne bomo razpletali, zdi se nam pa potrebno povedati, da smo za to, da univerza v Ljubljani ostane in se izpopolni. — Ne bomo zanikali, da so naj-brže vse nase univerze potrebne neke modernizacije, boljše kontrole pri izbiri in imenovanju profesorjev itd. pa vendar sedanji režim in vsi, ki mu bodo sledili, dokler ne bo zavladala resnična demokracija v državi, niso taki, da bi bil njih vpliv pri modernizaciji koristen.
r Pobijanje korupcije. Letos spomladi so časopisi mnogo pisali, kako da je bivši pravosodni minister dr. Edo Lukinič, samostojni demokrat, oškodoval državo za težke milijone, ko je odpravil sekvester nad posestvi grofa ali kneza Thum-Taxisa na Hrvaškem. Opozicijske stranke so v parlamentu zahtevale, naj se zadeva preišče, dr. Lukinič pa naj pride po zakonu o odgovornosti ministrov pred sodišče. Hrup je bil velik, poseben preiskovalni odbor poslancev izvoljen, to je šlo še precej hitro. Potem pa se je preiskovanje in zasliševanje vleklo in odlagalo in šele te dni je prišla afera spet pred parlament. Zopet’ je postalo malo bolj glasno, a konec je tak: dr. Lukinič je dobil majhno moralno brco, in zadeva je rešena. — Vrana vrani ne izkljuje oči, kapitalistična gospoda pa prav taki gospodi tudi ne. Vse današnje »pobijanje korupcije« je norčevanje in zaslepljanje volilcev. In isto je s pobijanjem draginje.
r Vest o podržavljenju delavskili zavarovalnih zavodov ni resnična. Tako poročilo smo dobili iz takega vira, ki mu lahko verjamemo. Ni brez pomena, da je ta raca zagledala luč belega dne ravno v ljubljanskem »Jutru«. Da je ministrstvo za socialno politiko ne demantira, se ne čudimo, ker sedi v njem kopa demokratarjev. »Socialist«, ki je bil pod PP režimom še bolj limonadarski kakor sedaj — dr. Korun že ve zakaj — je takoj naperil svoje največje topove. Zagovorniki dr. Bohinjca, sedanjega ravnatelja OUZD, grozijo kar s »strupenimi plini«, če vlada res zagreši zločin in zavarovanje podržavi. Za vsem tem »grmenjem« pa je nekaj drugega: vodi-
teljsko omizje SPJ v kavarni »Prešeren« v Ljubljani upa, da bo s pisanjem in vpitjem o tem vprašanju obrnilo pozornost delavcev od volitev v Delavsko zbornico. Prazno upanjeI r Za obsojene komuniste. »Arbei-terzeitung« poroča pod tem naslovom: Angleška delavska stranka je začela močnejšo agitacijo, da doseže osvobo-. ditev 12 komunistov, ki so bili pred kratkim obsojeni v zapor. V soboto (12. t- m.) je bilo v ta namen zborovanje, ki se ga je udeležilo 500 delegatov strokovnih organizacij, za ponedeljek 14. t. m. pa je bilo sklicano veliko protestno zborovanje v Londonu, katerega se udeleži 52 poslancev delavske stranke. — Primerjaj, kaj delajo naši socialpatrioti: komuniste in socialiste tlačijo sami v zapor, kje da bi nastopili proti zapiranju delavskih zaupnikov in delavcev! Tlačijo tudi prave delavske institucije in zadruge s pomočjo oblasti.
r Da se razumemo! Na članek »Ali za Kristana, ali proti njemu?« v zadnjem »Del.-kmetskem listu«: Ker je »Naprej« to vprašanje tekom treh let že dovolj razčistil, bom odgovoril samo na opombo pod črto citiranega članka. Tam pravi pisec »Del.-kmet. lista«, da nismo imeli izgleda, premagati strokovno birokracijo korunovcev in da ne razumemo pomena strokovnega gibanja, ker smo izstopili iz Strokovne komisije, filialke SPJ, ki jo imajo v rokah od delavstva osovraženi socialpatrioti. Mladenič, ki je to- napisal, ne ve ali pa noče vedeti, da sva se na kongresu kovinarjev s sodr. Jeramom zavzemala za to, da pade režim Svetek-Golmajer. Košir, znani neodvisnež, je nama sodelovanje odklonil in omogočil zopetno izvolitev social-oportuni-stov. Takrat bi bilo na mestu sodelovati z nami, kajti tisti kongres je bil odločilnega pomena. Na konferenci GRSJ leta 1924. v Ljubljani sem vodil opozicijo »Naprejevcev«, pa nisem uspel, ker sta stala Krušič in Jeram že na strani SPJ kot »stroko viličarja «. Delegat steklarjev iz Hrastnika, neodvisnež, tudi ni glasoval proti strokovnim birokratom, tako da so dobili 4800 glasov, proti jih je bilo pa 470. Tedaj sem sprevidel, da so naši ne-odvisneži pri takih akcijah zanič. Zato je tudi brezpomembno sedeti med takozvanimi »ujedinjenimi sindikati«, ki niso nič drugega; ko opora kristanovcev in filialka SPJ. Mi smo to napako spoznali, zato smo se odločili za »Skupni dom« vseh razredno zavednih delavcev. — A. L.
r Enake dolžnosti in pravice za vse. Prejeli smo: Vaša konstatacija pod tem naslovom v zadnjem »Napreju« je vžgala. Že naslednji dan, v soboto, je neki funkcionar OUZD iskal nekega visokega uradnika, pa ga ni našel v uradu, oh, kako je bilo hudo! Rekli so, da bodo pogledali, če je doma. Pa ga ni bilo. Je nerodno, če človek v isti hiši stanuje. Prihodnjič bomo morda slišali, da je bil pri g. predsedniku ali pa na »dopustu«.
r Besede in dejanja. Štukelj, bivši komunist in eden izmed najagilnejših pučistov med komunisti, piše zelo lepo o nalogah strokovnega gibanja v zadnjem »Delavcu«. Ali: kako nam more Štukelj razložiti svoja dejanja, ki so v nasprotju z njegovimi besedami? Zato naj nam odgovori stvarno in kratko na sledeče: Ali se je on pogajal za strokovno združenje z vodstvom ali z organizacijami? Zakaj je pri tem prezrl strokovne organizacije Kmetsko-delavsko zvezo, Unijo stavb, delavcev, Zvezo tipografov, Zvezo hotelskih, kavarniških in gostilničarskih nastavljencev, ki predstavljajo večino razredno zavednega organiziranega
proletariata v Sloveniji? Pogajal se je z birokracijo pri Strok, komisiji in Del. zbornici, ki ne predstavlja razredno zavednega proletariata, temveč kapitalistično agenturo. — Zakaj Štukelj ne nastopa proti skrajno reakcionarnemu volilnemu redu v Delavsko zbornico, ki bo zagotovil klerikalcem večino? Zakaj ne nastopa proti ko-ruptnemu proračunu Del. zbornice? Delavstvo ne sodi politike po besedah, temveč po dejanjih.
r Referenti na kongresu SPJ t Celju 20 t. m. bodo n. pr. tudi taki, ki so organizirani pri demokratskih strokovnih organizacijah in ki so zmožni napram svojemu demokratskemu somišljeniku izjaviti: »Le razbijte to gnilo bando! Nekdaj sem mislil pristopiti, pa sem danes vesel, da nisem!« Mislil je pri tem socialistično strokovno organizacijo, na strankinem zboru v nedeljo bo pa — referiral.. •
KJE SE KUPI?
Le pri tvrdki
jtGRfTZNCR Ljubljana
blizu Prešernovega spomenika ob vodi.
Nujbolj^i šivalni stro) za rodbinsko ali obrtno rabo, svetovno /n«. Ih znamk Gritzner - Adler - Phonix.
Istofam ios< mezne dele ja st >ie in no* le.sa, igle. olje, jermei a, pnevmatika. P uk o vezenju na stroj brezplačen I — Večletna amanri»o I N. vel kol Na malo I
i)va kongresa buržuaziie.
Za kongresom Samostojne demokratske stranke (Pribičevičevcev), ki se je odlikoval po svoji idejni praznosti in nestvarnih govorih voditeljev, se je te dni vršil kongres srbske Demokratske stranke (Davidovičevcev). G. Davidovič je prekrasno opisal pravo stanje v državi SHS. Konstatiral je, da je naša država prav malo podobna pravno urejeni državi. To naziranje je nekoliko neodločnejše izraženo v resoluciji o notranjem položaju v državi. V 2. točki ugotavljajo, da »današnji režim ne spoštuje niti osnovnih ustavnih in zakonskih principov politične morale, da se, ker nima dovolj zaslombe v ljudstvu, naslanja v splošnem na grobo silo in nasilje ... zato si bo demokratska stranka prizadevala, da se bodo politične in državljanske pravice, ki so zapisane in zagotovljene v ustavi, izvrševale napram vsem našim državljanom enako pravično in stvarno.«
Ko to čitamo in se spomnimo, kako vneto je zagovarjala vsa Demokratska stranka »obznanaško« politiko in »zakon o zaščiti javne varnosti in reda«, moramo povedati demokratskim voditeljem, zlasti slovenskim in njih hlapcem — socialpatriotom — da nimajo pravice kritizirati današnje stanje, katerega so zakrivili sami s svojo nedemokratično politiko. Oni sami so bili najvnetejši zidarji tega režima.
Tomai Kruh:
Vzroki in še marsikaj.
Poglejmo še, kaj je. z zadrugami. Zadruge lahko postanejo politični stranki, tudi socialistični, nevarne. (Tako je moje mnenje). Prav ima A. K., ko piše, da je razlika med organizacijami slasti tedaj (pravim jaz) če te organizacije ne črpajo vse svoje moči iz sebe, iz svojega Članstva, temveč so odvisne od kapitala in škodljive zato, ker imajo taka nesocialistični elementi vpliv na socialistično politiko, ki se naslanja na »svoje« zadruge. Ce stojimo v boju proti kapitalistični premoči, ne smemo biti vezani tam, ker je najmanjši dotik lahko poguben za nas. Zato so - tam, kjer ni mogoče stati na lastnih nogah, (ali pa si jih niso upali in ne hoteli po-staviU na lastne noge!) zadruge depolitizirali in če hoče A. K. kaj več vedeti, obrne naj se na Karla Rennerja, nekje na Dunaju je znan kakor A. K. pri nas. V socialistični stranki ne maramo, da bi nam zadruge škodovale. Voditeljev takih organizacij ne vidimo radi v politiki, ker vse to vodi. v korupcijo. In če misli A. K., da bi bilo dobro, če slabo fundi-rana gospodarska organizacija tvori hrbtenico politični stranki, potem je njegova logika šepava. Akoje sosed pri meni zadolžen, sem radoveden, kako se bo bojeval z menoj. Pa o tem bomo še polemizirali, če bo A. K. kaj več hotel vedeti.
Kot tretji vzrok vstopa v vlado in kompromis s SDS navaja A. K., ker ne razglablja rad, tudi zelo kratko ,z 11 vrsticami posebnost razmer ter piše: In v vsaki deželi so posebne razmere, ki Jih ni reševati po enem kopitu, marveč z ozirom na položaj. Kaj, miril A. K. s tem, mi ni Jasno in zelo bi bil vesel, če bi tuk^J natančno preciziral svoje
stališče napram kopitu in položaju. Ali misli A. K. položaj socialistične stranke ali kapitalizma? Kaj vse je hotel z vstopom v vlado in s kompromisarsko politiko doseči, smo zapisali zgoraj — delavsko moč utrditi, utrditi državo, pravice za delavsko ljudstvo, zadržati vznik kapitalistične moči in samozavesti —. Ali ni otročje bilo to mnenje na konferenci 12. avg. 1919, g. A. K.? Ali niso imeli »mladini« prav, ko so nastopali proti oportunistični politiki starinov! Kdor tega S* danes ne vidi, je slep, ali pa se piše A. K. Vzemimo torej, da »starini« niso prav ocenjevali kapitalistične moči v Jugoslaviji ter so domnevali, da se da s sodelovanjem v vladi in 8 kompromisom zadržati vznik kapitalistične moči, potem bi morali to svojo napako javno priznati, nadaljnjo taktiko revidirati, pa ne, kakor stori to A. K., zagovarjati jo. Priznati morajo, da zgodovino pokretrt poznajo le mladini, ki sp svarili, a starini je ne poznajo, in če bi jo poznali, je ne razumejo. Brez nadaljnega je jasno, da bi pravilna taktika v, onem kritičnem času veliko več koristila proletariatu, ker -bi bil danes protiutež proti buržujskim strankam znaten in zdrava tehtna kritika v teh pretežkih časih možna. Izvedba načrtov, ki jih je orisal K. za delo v parlamentu in v vladi, tudi če bi bila resna volja, ni bila v nobenem razmerju z majhno močjo proletariata — zato so obupali gospodje in so šli ta v Ameriko oni na Belje in danes igrajo deloma isto igro, kakor so jo poprej. Mogoče so pa voditelji kljub spoznanju, da v zaostali državi kakor v naši ni možno kaj resnega početi, preden ni organizacija trdna, radi česa drugega vstopiti v vlado in kompromis — no, potem so več zakrivili, kakor bi jim mogel proletariat odpustiti.
(Dalje prih.)
Kolofoktar:
Kongres SPJ v Celju.
Nedeljski kongres SPJ v Celju se je izvršil nad vse slovesno. Na peronu in pred postajo se je davno pred prihodom vlaka zbrala večtisočglava množica, ki je željno pričakovala ljubljanskega vlaka. Vlak je z malo zamudo privozil na postajo. Množica je postajala nemirna, nemir je vedno bolj naraščal. Na vratih vagona se je pokazal dr. Zvestoba. Fre-netiičen aplavz in umebesni klici so pretresli ozračje: »Živel dr. Zvestoba, živel!« Dr. Zvestoba se je dobrodušno nasmihal, očitno vshi-Čen nad takim sprejemom. Pred izhodom so ga pozdravili zastopniki oblasti, »Orjune« in vseh patriotičnih društev.
Izpred postaje se je razvil veličasten sprevod. Na čelu je jezdil na eraričnem konju dr. Zvestoba, obdan od svojih najzvestejših. Prvi za njim je šel g. Lipe Slavoljub, v levi roki je nesel kopo resolucij in poročil o svojem neumornem delovanju v delavskih zavodih, desna roka pa mu je omagovala od teže kompromisnih predlogov. Sledil mu je stari narodni borec Kropar v spremstvu nič manj zaslužnega, požrtvovalnega in nesebičnega sodruga čohača. V sprevodu je korakalo še mnogo lakih odličnikov, zaslužnih za razvoj slovenskega socializma. Mladi Grdavsov Pipo je nosil mapo g. dr. Zvestobe, na kar je bil kajpak zelo ponosen. Sprevod je zaključil regiment Udarnikov, ki mu je komandiral kapitan »tare fregate, sodr. F. Sviter. Prepevali so »Mlade junake«:
Če teče kri, iz nosa teče, kako je lep vojaški stan!
Sprevod je šel med gostim špalirjem občinstva. Vse mesto je bilo v zastavah. »Ta je
ta pravi«, je šlo od ust do ust, kjer so zagledali dr. Zvestobo.
Ob 9. dopoldne je pričel kongres zborovati. Na oder je stopil Petelinov Pepe in pozdravil navzoče, tiste, ki bi bili radi poslanci, delegate, goste, posebno pa »Naprejevega« poročevalca, kar so vsi zelo živahno odobravali. Nato je strumno deklamiral:
Naša vojska iz viharja prišla še brez zmage ni...
Sledilo je burno ploskanje in pritrjevanje. Ko se je hrup polegel, je v zvišenih besedah orisal boje, ki jih je imela stranka. »Posebno trd in vroč boj smo imeli z demokrati«, je poudaril. Dalje je omenil zmago pri Nezgodnem društvu v Ljubljani. »To je zasluga našega izkušenega sodr. čohača« — dalje nisem slišal, ker so začeli ljudje kričati: Živio, živio! Čohač se je vzradoščen zibal na svojem stolu in živahno pripovedoval svojim najbližjim sosedom: »Ni šlo tako lahko, Murkoc je hudič, saj ga poznate!« Ko se je navdušenje pomirilo, je Petelinov Pepe nadaljeval: »Izvolili smo novega ravnatelja, ki je priznan ■strokovnjak, dr. Bohnerja!« Zopet burni klici: »Živel, živel!« Slavljenec je vstal in se ginjen zahvalil za izkazane simpatije, ki da ne veljajo samo njemu, temveč v prvi vreti njegovemu prvemu poglavarju, dr. Kranich-voglu. Iz desnega žepa mu je gledala češka socialno-politična revija »Svepomoč«, katere vrl sotrudnik je v slovenskih listih.
V takem razpoloženju se je vršil kongree. Vsi predlogi so bili soglasno sprejeti; referati so bili sijajni, opozicije ni bilo nobene. Čemu? Debata in opozicija je za Bernota.
Zvečer se je vršil sijajen banket. Bilo je izrtečenih na čast enotni fronti in na zdravje zmagi pri volitvah v Del. zbornico nešteto napitnic. — Le tako naprej do končal
Če je pa kongres uvidel, da so napake delali in hočejo hoditi po novih potih, potem bo tudi delavski razred vesel vsakega resnega stremljenja za pravo ljudsko demokracijo. Resolucije Davidovičevih demokratov vsebujejo dobre konstatacije, ne povedo pa seveda, da je vsega zla današnjega reda kriv kapitalistični sistem, ki ne more živeti brez nasilja in korupcije.
Če se hočemo iskreno boriti proti zločinom, nasilju in korupciji današnje družbe, moramo delati, da izpre-menimo družabni red po načelu: ne kapital — delo mora odločevati!
Delavci in poljedelci so edini družabni faktor, ki je direktno zainteresiran na tem, da to načelo zmaga. Zato morajo boj voditi samostojno in razkrinkati vse lepe besede kapitalistov in njih hlapcev s tem, da pokažejo razliko med njihovimi lepimi besedami in njih dejanji.
Oba buržoazna kongresa sta zelo podobna konferencam in kongresom strokovničarjev. Lepe besede govorijo in te lepe besede naj prikrijejo dejansko korupcijo, grobo nasilje in želje po osebnem profitu.
Ako piješ ,BUDDHA‘ čaj, vživaš že na zemlji raji
Prispevajte za tiskovni sklad!
Iz stranke.
a XVII. redni strankin zbor SSJ in KDZ ie bo vršil 1, 2. in 3 januarja v veliki dvorani gostilno Počivavšek v Trbovljah. Pričetek po prihodu jutranjih vlakov. — Delegati naj prinesejo pooblastila krajevnih organizacij s seboj. Izkaznice sc bodo izročile delegatom pri vhodu. Gosti naj ne pozabijo svojih članskih izkaznic.
Stalni javni naročniki »Napreja«.
73. Ignac Snoj, rudar, Trbovlje, Loke 281.
74. Franc Klančnik, rudar, Trbovlje, Loke 28.‘
75. Ivan Marin, rudar, Trbovlje, Loke 395.
76. Anton Keršič, rudar, Trbovlje, Loke 384.
77. Ivan Karlič, rudar, Trbovlje, Loke 333.
78. Mihael Tomc, rudar, Trbovlje, Loke 367.
79. Ivan Kranjc, rudar. Trbovlje, Loke 367.
80. Polde Vozelj, rudar, Trbovlje, Retje 49.
81. Jakob Štruc, rudar, Trbovlje, Retje 116. ■82. Franc Judež, rudar,' Trbovlje. Loke 81.
s LJUBLJANA. Članski sestanek ljubljanske krajevne organizacije SSJ in KDZ bo v torek, 22. t. m. ob 8. zvečer v zadnji sobi Narodne kavarne. Izvoliti moramo delegata za strankin zbor. — Odbor.
TISKOVNI SKLAD.
Od 1. I. do 28. XI. 1925:
Andrej Martinšek, v Velenju Strojevodja v Ljubljani Jakob Dolničar, Brezovica Proti demokratskim podprednikc v OUZD V. Požar, Cerklje Rudolf Spendel, Velenje Mihael Varmočnik, Štore Ivan Pečko, Sv. Lovrenc na Polj.
Josip Domanjko Mihael Štopajnik Leopold Vezjak Anton Slatinek Valentin Mlakar II., Zagorje Jazbinšek, Celje Jože Pilih, Celje Anton Goršek, Celje KDZ v Gorjah Alojz Rotter, Črna Zaspana Vrhnika Karl Andreata v Mežici Jože Perovec v Mežici Peter Hace v Mežici Martin Komar v Mežici Leopold Ozimic v Mežici Jože Podpečan v Mežici Org. SSJ in KDZ v Mežici Davek v ljubljanski kavami Ivan Majcen v Trbovljah Alojz Kauf v Trbovljah Ignac Snoj v Trbovljah Franc Pencelj v Trbovljah Ivan Karlič v Trbovljah
Skupaj 5553.95 Din PROTI ROPARSKIM VITEZOM
Zadnji izkaz 12. XII. 1925	no__ Din
Stefan Lah, Celje	£_	Din
Val. Lebič, Celje	2.—	Din
vfežar> Celje	2.—	Din
Hinko Čelan, Celje	4.—	Din
Anton Pilko, Celje	2,—	Din
Franc Jelen, tes., Celje	2,—	Din
Jazbinšek, Celje	3,—	Din
L. Farčnik, Celje	2.—	Din
A. Goršek, Celje	3 _	Din
L. Krajne, Celje	2 —	Din
F Weisbacher, Celje	2.50	Din
Fr. Jelen, žel., Celje	2!—	Din
Lovro Žlak, Trbovlje	n’50	pjn
Anton Keršič, Trbovlje	8^50	Din
Polde Vozel, Trbovlje	2.—	Din
Ignac Snoj, Trbovlje	2__Din
Ivan Karlič, Trbovlje	4.-— Din
Jakob štruc, Trbovlje	2 50 Din
Angela črtančeva, Trbovlje	2.—	Din
Skupaj 169.—	Din
5234.—	Din
20,—	Din
2.50	Din
4.-	Din
m	
2.—	Din
27.—	Din
40.—	Din
5.—	Din
6,—	Din
7.—	Din
3.-	Din
1.50	Din
2.50	Din
50.-	Din
9.-	Din
10.—	Din
6,—	Din
2.50	Din
4 —	Din
40,—	Din
1.—	Din
5.80	Din
5,—	Din
3.-	Din
3.-	Din
3.50	Din
50.-	Din
3,—	Din
4.—	Din
2,-	Din
3,-	Din
2.-	Din
2,—	Din
OBRAMBNI SKLAD.
Zadnji izkaz do 12. dec. 1925	447.
Jurij Podojstršek, Črna	10,
Ivan Grabner, Črna	10.
Ivan Žlabomik, Črna	10.
Vincenc Vulmer, Črna	10.
Ivan Sekavčnik, Črna	10.
Jernej Kolšek, Črna	5.
Franc Harner, Črna	6,
Anton Keber, Črna	5.
Alojzij Rotter, Črna	5.
Ferdo Lakner, Črna	4,
Filip Grabner, Čma	3.
Ladra, Črna	2.
Vinko Požar, Cerklje	3.
Da pomagamo ministru n. r: Antonu Kristanu ustanoviti nov »neodvisen« »delavski« dnevnik:
Andrej Prešern, Gorje	5.
Jernej Bregant, Gorje	2,
Ignac Kralj, Gorje	5.
Jakob Ambrožič, Gorje	2.
Joško Kogoj, Gorje	3,
Janez Birjač, Gorje	10,
Neimenovana, Gorje	5,
Minka Kocijanova, Gorje	10.
KDZ, Gorje	12.
Jakob Dolničar, Brezovica	10,
— Din Din
.— Din .— Din .25 Din Din .— Din .— Din .— Din .— Din
— Din
— Din
— Din
— Din
.— Din ,— Din — Din ,— Din ,— Din .— Din Din Din ,— Din Din
Skupaj 594.25 Din
(Tiskovni sklad ostane za vselej last skupnosti, vloge v garancijskem skladu se ne morejo dvigniti, dokler ne bo skupnost imela dovolj gotovine, brezobrestne hranilne vloge »e pa lahko odpovedo na tri mesece.)
„Delavska politika".
(Nov dnevnik in drugo.)
>Zelena miza« pomeni pri razredno zavednih delavcih toliko kakor od-ločevanje posameznikov, ki sklepajo o delavski koži za birokratsko mizo, ki je prevlečena z zelenim suknom, ne da bi delavstvo smelo biti navzoče, večinoma sploh brez vednosti delavstva, mnogokrat pa še celo proti volji delavstva. Nasprotje proti taki ozeleni mizi« je delavska demokracija, pri kateri odločujejo kongresi pravilno sklicani in sestavljeni iz delegatov izvoljenih direktno od delavstva, organiziranega v organizacijah.
Anton Kristan se že dolgo pripravlja na nov »delavski« dnevnik. Ve pa, da ne bo uspeha, če ga začne sam izdajati. Zato se je za raznimi zelenimi mizami dogovarjal z raznimi voditelji delavskih organizacij, kako bi se ustvarila enotna fronta delavstva, ki bi — začetkoma »nepolitična« — se dala polagoma prepeljati v politiko, kakršno je vodil Kristan po prevratm Enotna fronta sicer ni uspela, vendar pa vsaj ime eksistira in nekaj agentov hodi po Slovenskem razlagat, da je enotna fronta na strokovnem polju že dovršena, na kulturnem se pripravlja v »Svobodi«, na gospodarskem jo pa že itak imamo, češ, na gospodarskem polju nihče ne oporeka, da je Kristan zmožen. Delavstvo pa se za tako zmožnost in enotnost nič ne ogreva in stoji dosledno ob strani. Niti koruza iz Delavske zbornice ni mogla pripraviti delavstva, da bi se dalo privezati k jaslim enotne fronte.
Kristan je imel »vse tako lepo urejeno«, da bi morala po njegovem enotna fronta že jeseni funkcionirati, da bi moral tudi »Naprej« že prenehati itd., zato je določil, da naj 1. oktobra izide že novi dnevnik te enotne fronte. Ker ima pa prekleti »Naprej« tako trdo kožo in tudi trmast je do nesramnosti, zato je zelena miza sklenila z dnevnikom še malo počakati, čeprav ga je Kristan na obč zboru Kons. dr. za Slov. že slavnostno napovedal.
Zdaj smatra zelena miza položaj za ugodnejši. Konkurz »Sloge« bo baje omogočil, da dokaže zelena miza svoje usmiljenje in velikodušje in tako bodo tudi naprejevci radi prišli zobat lc jaslim. (Po Svetkih, Krušičih, Pastorkih itd. sodi zelena miza tudi druge — bo že še spoznala, da računa slabo!) Da imajo denar, to gospodom pri zeleni mizi že verjamemo in še malo se nam zdi, če imajo res samo 300.000 Din pripravljenega. Vemo, odkod zajemajo, imajo pa tudi take .fonde, o katerih samo slutimo. O denarju torej ne dvomimo, mi dvomimo le o živih članih, o delavcih- Konsumi in pekarne, zbornice in tiskarne, bolniške in druge blagajne, razni domi in gostilne ter kavarne itd. vsi ti zavodi in podjetja ter skoro vsi njih na-stavljenci — to bo naročnikov ne malo! Ne dvomimo, mi dvomimo le, da se bodo delavci, resnični delavci, naročili na list. Tudi zelena miza ima iste dvome in zato je tako previdno tipala in tipala, da je končno pritipala do »močnih organizacij«, ki so slenile (ne
vemo kdaj in kje, če kdo ve, naj pove!) ali pa so le molče trobentajoč prikimale k temule sklepu zelene mize: Novi dnevnik začne izhajati o Novem letu, vodil ga bo konzorcij, v katerem bodo sledeči gospodje višji sodrugi: Filip Uratnik za strokovne .organizacije; Rudolf Golouh za »Svobodo«, Anton Kristan za gospodarske organizacije, dr. Milan Korun za SPJ.
Novi list se bo baje imenoval »Delavska politika«, kar pa še ni gotovo, ker so dalekovidni višji sodrugi predlagali, naj se imenuje »Nepolitična politika«, zato ker so za nepolitično enotno fronto. Kakšna da je nepolitična politika, tega nezreli delavci ne vedo, učeni kompromisar Uratnik in njegov »zvesti« prijatelj Golouh pa dobro poznata to Korunovo specialiteto, zato sta tudi onadva odlična voditelja SPJ in bosta torej dr. Korun pri zastopanju te nepolitične stranke stala enotno na strani. Zgago bo morebiti delal edino Kristan, ki po zatrdilu SPJ še vedno ni organiziran pri tej stranki. Toda Kristanove zgage SPJ zelo potrebuje, kajti ta zgaga pomeni »idejni« princip enotne fronte, namreč denar, kapital (socialistični, ne kapitalistični kapital, ker Kristan ni kapitalist zaradi kapitala, ampak zato, da z njim socialistom pomaga...) Za denar pa gg. socialisti pri SPJ že še prenesejo nekaj zgage, to pa tem bolj, ker se da s pomočjo zgage tudi nepolitična politika tako razložiti, da jo čitatelji »Pod lipe« prav lahko razumejo Čim bolj zgagarski je članek, tem lažje v njem vsak nezavednež najde tisto, kar mu je najbolj všeč.
Po tem receptu piše Kristan svoje članke. Za enofrontarje, ki so proti politiki, piše n. pr. takole: »Močne strokovne organizacije, silne gospodarske organizacije, številne kulturne organizacije, jake organizacije žen in deklet — vse skupaj v močno zvezo in činitelj je tu, ki si bo izvojeval potrebni rešpekt in vpliv in ki bo pri vseh prilikah pokazal svojo moč- Izogniti se je pa kot garjevih ovc vseh separatističnih tendenc. Potrebna je sloga, edinost. Stran z razcepi!«
Ali si je mogoče misliti kaj lepšega? Vsi enotnofrontarji bodo navdušeni nad temi besedami, ki jih najdeš »Pod lipo« str. 189. Živio hlev ponižnih ovčic!
Toda na isti strani le nekaj vrstic višje piše g. Kristan za druge ljudi, za tiste, ki hočejo tudi politično imeti enotno misel. Neka ovčica je pisala Kristanu preveč razločno, naj se odločuje vse le pri zeleni mizi, tako da je bilo še Kristana sram: »Voditelji se zmenite med seboj, mi pojdemo z Vami.« Tej ovčici (gorenjskemu kovinarju!) odgovarja Kristan prav po naprejevsko: »Ni prav, da se voditelji pomenijo, ne — tisti delavci, ki čutijo potrebo po enotnem političnem gibanju, moramo izreči to misel!« Torej tudi sebe šteje med delavce, ki naj izrečejo misel po enotnem političnem gibanju. Par vrstic nižje pa — kakor smo videli — priporoča enoten hlev ovčic.
Ovčice, ki si dajo od istega pisca v istem članku servirati taka nasprotja, pač zaslužijo, da’ se njih »Pod lipo« izpremeni v »Nepolitično politiko«. Le na to naj pazijo, kdaj bo v pastirjevih rokah zmanjkalo vabljive soli.
Oooisi.
DOBRAVA PRI BLEDU. Na poziv v dopisu v 49. številki »Napreja« z dne 5. decembra 1925, ki ga je objavil sodr. Jeram z Jesenic, podajamo dobravski sodrugi sledeči odgovor: Radi odpusta delavstva na Dobravi sta bila sodr. Jeram in glavni zaupnik Malenšek obveščena že nekaj dni pred 14-dnevno odpovedjo delavstva na Dobravi, in sicer na javnem shodu strokovne organizacije SMRJ, ki je bil sklican za tovarne: Jesenice, Javornik in Dobravo. Vršil se je v Delavskem domu na Savi. Nato so bile obveščene tudi vse druge delavske institucije. Od strani ravnateljstva .na Dobravi ta odpoved takrat še ni bila izvršena, kar je sodr. Kralj na javnem shodu navzočemu delavstvu pojasnil ter izjavil, da bo odpust gotovo prišel in sicer v najkrajšem času. Glede neuspelih intervencij je bila med dobravskimi sodrugi kritika radi tega, ker so bili postavljeni na cesto člani, ki so le od vsakdanjega zaslužka odvisni, dočim se imoviti posestniki še vedno šopirijo po tovarni. Te hi res lahko imenovali kužke in hinavce, to pa zato, ker ne pripoznavojo organizaciiske delavske solidarnosti, temveč so le »bremze< v delavskem po-
kretu. Iz tega se lahko vidi, da so trditve so-druga Jerama le izmišljotina, o kateri lahko delavstvo sodi. Da je šlo v javnost tudi priznanje našemu g. ravnatelju kot strokovnjaku v njegovi stroki, izvira v prvi vrsti od so-druga Jerama, ki je mnogokrat nam vsem pojasnjeval delo g. ravnatelja kot strokovnjaka in bo skoraj gotovo pridevek »šlapa« odpadel z »opazovalca«, to pa zato, ker je vsak naslednik slabši od prednika. Zavedamo se, da to ni bila s strani »opazovalca« nobena pohvala. Ali je to tudi laž? Glede zaračunjavanja nastalih stroškov sodr. Jerama ob prihodu na Dobravo je že »opazovalec« dovolj jasno povedal, da to ni očitek, ampak Jeramovi »raztrgani podplati« so bili očitek prevelike požrtvovalnosti za naše oči. Sodrug Jeram, čudimo se, da hočeš od nas dobravskih sodrugov zaupnico, obenem pa izražaš v skoraj nepremišljenih klevetah priznanje »opazovalčevemu« dopisu in s tem samemu sebi nezaupnico za izvršeno delo. Izjavljamo pa, da je vsak, ki se z resnim delom hoče žrtvovati delavskemu pokretu in razširjati njegov razvoj na pravem socialističnem temelju, dobrodošel med nami, ker bratje vsi enaki smo, nikakor pa ne moremo prenašati nastalih posledic, kakor tudi ne naši funkcionarji, ker smatramo to le kot nazadovanje organizacijskega razvoja v delavskem pokretu. Konsekvence pa, ki jih izvajaš mapram »Napreju«, si prav dobro razlagamo, ker vemo, da hlapec dvema nasprotujočima si gospodarjima ne more služiti, zato si si izbral tisto, kar ti skoraj gotovo boljše kaže. Tudi na Dobravi imamo že enega bivšega najagilnejšega funkcionarja, ki je že popolnoma podlegel Kristanovemu sistemu. Boljše je menda na nepolitičnem polju delovati, ker je bližje kapitalizmu, kakor pa proti socialističnemu cilju hoditi. Pri tem se lahko zamisliš v preteklo delovanje in uvidel boš, da se je tvoje delo v malem času zelo spremenilo. Torej sodil — Dobravski sodrugi.
ZAGORJE OB SAVI. (Socialpatriotska in lažikomunistična enotna fronta.) Ker danes vse kriči za enotno fronto, od socialpatriot-skega papeža do zadnjega lažilevičarskega minjstranta, zakaj bi tudi jaz ne napisal par vrstic, ker sem bil vendar med prvimi povabljenci k tej cirkuški igri. Razume se, da sem takoj odklonil to povabilo. Naj pripomnim, da v začetku ni bila mišljena današnja enotna fronta, pač pa naj bi se ustanovila velika delavska stranka za Slovenijo, katere glavni voditelj bi bil gospod Anton Kristan, kr. minister n. r. To hočem bolje razjasniti. Nekako pred poldrugim letom je hodil okoli po rudarskih revirjih neki Kristanov uslužbenec, ki je polagoma tipal okoli in iskal razne stare zaupnike. V Zagorju je govoril z menoj in zanimal se je tudi še za tri druge. Rekel je med drugim tudi to, da se g. Kristan žitnima za nas. Iz vsega govora sem spoznal, da hoče ta gospod zopet postati proletarski general, pozneje seveda poslanec in tako naprej. Ko sem pa njegovemu poslaniku omenil, da to ni mogoče, je rekel: »Kaji Pe-nar naredi vse, in to veš, da je milijonar.« Po tem pogovoru s Kristanovim uslužbencem sem pozneje prišel še v pogovor z nekim visokim demokratskim gospodom iz Ljubljane. Rekel mi je slično, kakor gori omenjeni in še to: »Delavci se morate združiti vsi do zadnjega v veliko delavsko stranko in za voditelja si postavite pametnega človeka! Vidite, Anton Kristan, to bi bil človek kakor nalašč, to bi bil naravnost idealen voditelj. On ima velik vpliv, denar, ima, on bi izdajal lahko lep delavski časopis in bi lahko tudi druge stvari podpiral.« Tako agitirajo demokratski veljaki za g. Kristana. Res idealen delavski voditelj. — Ker so pa razni desni in levi generali izprevideli da ne gre proletariat na ta lim, 90 si izmislili zaenkrat samo strokovno enotno fronto, za pozneje pa, ko bi bili dosti močni, še politično. Ampak delavstvo noče. Naj še tako kričijo razni agentie z desne in leve, delavci ne marajo več biti poskusni kunci kapitalističnim sorodnikom m njihovim lažikomunističnim pomagačem. To »e je videlo na shodu dne 6. decembra 1925 v rudniški restavraciji, na katerem so bili zbrani vsi desni in levi enotnofrontarji. Na tem shodu je referiral tudi inženir Gustinčič, ki se je lahko prepričal, da je to res. Vsega skupaj se je zbralo nekako okoli 70 mož, d asi je v Zagorju delavstva preko 2000 (dvatisoč). Od teh 70 mož se še odšteje pol ducata generalov in tajnikov, potem še pol ducata kon-fidentov in agentov, ne ostane niti 60 mož. Delavci še niso pozabili, da so bili organizirani v eni organizaciji, a to so razni social-patriotski generali na željo kapitala razbili, kar je pa potem še ostalo skupnega, so razbili razni lažilevičarji. Zdaj pa, ko so ostali razni desni in levi pustolovci sami pri praznili »kasahc, pa kričijo na vse pretege: »Hej, delavci, pojdite v edino zveličavno od kapitala naročeno enotno fronto, katere pravi voditelj je minister, mi smo pa ponižne putke, ki zobljemo iz vsake roke, magari iz vragove!« — Naj omenim še to: enotna fronta ima svoj sedež v socialpatriotskem konsumu. Tam dobiš vse vrste časopisov, tako n. pr. »Jutro«, »Slovenca« itd., nimajo pa socialističnega »Napreja«. Tajnik enotne fronte leta okoli »Naprejevcev« in prosi, da mu ga kdo da prečitati. S tem je dosti povedano. V enotni fronti se nahajajo vsi agentje in konfidenti, zato pa rečem vsem poštenim delavcem z desne in leve, da v taki enotni fronti ni za nas mesta. — Valentin Mlakar.
VOLITVE V DELAVSKO ZBORNICO IN NAMEŠČENCI OUZD.
V četrtek 3. decembra je sklical »Podsavez privatnih nameštenika za Slovenijo« sestanek svojih članov v Prešernovi sobi pri »Novem svetu« v Ljubljani. Odzvali so se razen par izjem samo nameščenci OUZD. Za nameščence »Kons. društva za Slovenijo« pa je odredilo ravnateljstvo čez-utoo delo do 19; ure namenoma ali
prispel popolni štab >Delavske zbor-nice< z g. Čobalom na čelu. Kako smo se nameščenci, kateri se še prištevamo k socialističnemu delavstvu, začudili, ko smo zagledali g. Cobala. Da si še upa priti med nameščence OUZD, on, ki jih je tako nelepo izdal, ko je z družetom Pfajfarjem glasoval v Zagrebu za demokr. ravnatelja ljubljanskega OUZD. Ne vemo sicer, kako so ga za to nagradili, pač pa vemo, da je vsa para, kar je je pod na-načelniki in načelniki izročena na milost in nemilost demokratski faši-stovska kliki- Da, da, g. Čobal, razjasnili bomo to ljubljanskemu okoliškemu delavstvu, to bo izborna agitacija, ko boste zopet kandidirali v ljubljanski okolici. Na zborovanju je g. Čeleš-nik važno razlagal, kako potrebno je, da delavstvo, pardon, koruzni social-patrioti sklenejo kompromis z meščanskimi strankami, naglašal je, da »Delavska zbornica«, če se ne vrše volitve, prihrani 250.000 dinarjev, katere lahko izda za podpore brezposel-
lističnemu sorodstvu, plačuje silne davke pri vsaki vžigalici, dohodninskemu, osebnemu in ročnemu davku, pa mu bo žal za 250.000 Din, ko je potreba iti v boj za lastne interese, v boj, kjer se čistijo pojmi in se spoznavajo korumpirani voditelji? Pa pustimo g. Čelešniku, naj za svojo osebo sklepa kompromise z g. Urbančičem iz »Jutrove« dežele, saj spadata skupaj, ker nobeden nima delavstva za seboj. Na zborovanju, na katerem ni prišlo do nobenega pozitivnega sklepa, so morali gg. generali slišati marsikatero bridko resnico, ter so lahko prišli do spoznanja, da volitve v Delavsko zbornico ne bodo šle tako lahko, kakor so mislili in da bo marsikateri kandidat, katere so že porazdelili, moral počakati na boljše čase. Na praznik 8. t. m. pa je bil zopet sestanek nameščencev OUZD in upraviteljev ter nadzornikov ekspozitur v dvorani mestnega magistrata. Ne vemo, kdo je zakrivil, da nameščenci niso bili vsi obveščeni o tem zborovanju-
Od časa do časa zmagujejo delavci, toda le mimogrede. Pravi sad njih bojev ni neposredni uspeh, temveč napredujoča zdru-žitevd elavcev. - Karl Marks.
Delavci, opozarjamo vas na izredno ugodno priliko za nakup čevljev, ker tovarna Petra Kozine & Co. Tržič prodaja več tisoč parov svoje zaloge zaostankov in vzorcev pod lastno ceno, dokler ta zaloga traja. Prodaj* se samo v lastni trgovini: Ljubljana, na Bregu. Kvaliteta robe je garantirano najboljša.
ROČKA
za karoserije, kleparski, lesni delavci in sedlarji, se bodo sprejemali od 1. januarja 1926. — Javijo naj se samo prvovrstne moči, samostojni strokovnjaki in naj javijo, za kako plačo..
I. Jugoslov. tovarna karoserij in voz MATH. REICH & SIN Novi Sad (Jugoslavija).
črna
močan, plemenit, angleškemu okusu odgovarjajoči, posebno v im er en za uživanje z rrJrkrr ali smetano kot rano***.
Preizkušajte mirna duše vsa mila! Haposled se boste odložil* vendar !e za Elss-miiP.
Ta mila zdravja in lepote niso samo prijetno dišeča in močno se peneča toaletna mila, am-
pak imajo v sebi tudi še medicinsko preiz-	zraka. Dobi se 5 vrst Elsa mil. Elsa lilijino	za 52 Din proti v naprej poslanem denarja,
kušene, dobro delujoče sestavine, ter so to-	mlečno milo, Elsa glicerinsko milo, Elsa bo-	Po povzetju za 10 Din. več (za poštnino). Na-
rej koristna proti pegam, lišajem in različnim	raksno milo, Elsa milo za britje. Elsa katran-	ročila upraviti: lekarnarju Eugen V. Feller
nečistostim kože. One store kožo mehko, než-	sko in šampon milo. Za preizkušnjo 5 kosov	v Donjoj Stubici, Elsatrg 252, Hrvatska.
no in kljubujočo učinkom vode in mrzlega	Elsa mila že obenem z zavojnino in poštnino
Čitajte in širite
edini delavski iist
Bleščeče belo perilo v cmari i perem samo
Parasi °m!
E1»
Slike za legitimacije
izdeluje najhitreje fotograf HUGON HIBSER
Ljubljana, Valvazorjev trg
Manufakturna trgovina
J. KlIDIŠ - Celje - Gaber j e
priporoča tvojo veliko zalogo inozemskega, češkega, agleškega itd. blaga na drobno in debelo po najnižjih konkurenčnih cenah.
vemoa
-Čebin-
fihŠfč&d 'i‘
Kdo Vam pomaga
v slabih časih, pri veliki draginji in pri pomanjkanju denarja?
j L N. ŠOŠTARIČ, Maribor
Aleksandrova cesta štev. 13.
Ker le ta prodaja dobro blago za obleke in perilo po nizki ceni. N. pr. platno po Din 8'—, 9*—, 10'—, 12'— itd. sukno po Din 50‘—, 60'—, 70"—, 80'— itd. izgotovljene srajce Din 39'— spodnje hlače Din 24'— nogavice Din 7.—, 8'—. Kdor nima denarja dobi na obroke.
Tovarna Viljem Brauns Celje
Tvornica dežnikov in solnčnikov
L. MIKUŠ, LJUBLJANA
Mestni trg štev. 15
priporoča svojo bogato zalogo dežnikov v kakršnikoli   	 —	velikosti	po	najnižji	ceni.	-
Predno kupite
oglejte si v manufakturni in modni trgovini
Miloš Pšeničnik — Celje.
Znižane cene in še pri večjem nakupu znaten popust. Postrežba solidna!	Blago	prvovrstno!
fjubljana
blizu Prešernovega spomenika Na veliko! ob vodi. Na malo!
20 m močnega cefirja Din 220'—, 20 m trpežnega oksforta Din 230’—, 20 m močne modrovine (druk) Din 240'—, 20 m krasnega parhanta za otročje in ženske obleke Din 300’—, 10 m hlačevine dvojno široke (cajga) za moške obleke Din 395’—, platna Din 200‘—, 20 m sirovega platna Din 160'— razpošilja
Tiskovine
m Mk farpanstva la irid«, aajmoderneji« plakat* ta vabila sa
late« aakljačk*. Najnodaracjia aradba *a tiskanj« Časopisov, knjig, broiar 114.
JiT; 8TERKOTIPIJA	LITOGRAFIJA
Izdajateljica la odfovoma uradnica: IZA PRIJATELJEVA (v Imeno tor. odbora SSJ ln KDZ). - A SEVER Za ttokarno »Merkur< v Ljubljani
nenamenoma, tega ne vemo, tako pač da se niso mogli udeležiti sestanka, ki je bil napovedan ob pol 19. Najbrže so se gospodje kristanovci bali, da bi izvedeli resnico. Na zborovanje je
nim. Ali imata g. Čelešnik in g. Urat-nik nameščence OUZD za tako neumne, da ne bi izpregledali, kam pes taco moli? Delavstvo plačuje dan za dnevom stotisoče in milijone kapita-
Prišli so zopet vsi generali in ker je g. France Svetek svoj demagoški govor vlekel brez konca in kraja, ni prišlo do prave debate.
18. XII. 1925. — 2400.