leto X., žt, g („jutro" xx., št. 43a Ljubljana, ponedeljek 10. februarja 1939
Cena 1 Din
Upravuioivu .„juüijajm Kiiaiijeva 0
—	Telefon St 3122 3123. 3124, 3125 312Ö
Inseratni odueiek: LJubljana. Selen» ourgova al. - Tel 3492 in 2492. Podružnica Maribor Grajski trg 7.
Teiefon St 2455. Podružnica (Jenu Korenova ulica 2.
—	Telefon §t 190. Podružnica Jesenice. Pri kolodvoru
St 100.
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska
cesta SL 42. Podružnica Trnovlje: v Hiši dr Baumen rtnerla
PONEDELJSKA IZDAJA
Uredništvo:
Ljubljana. Knafljeva ui 5 Telefon St 3122. 3123 3124 3125 m 312Ö. Ponedeljska izdaja »Jutra« iznaja vsak ponedeljek zjutraj. - Naroča se posebei in vena oo pošti prejemana Din 4.- po raznašal-cib dostavljena Din 5.- mesečno.
Maribor Grajski trg St. 7. Telefon fit 2455.
Celje. Strossmayerjeva ul. L Tel 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi oo tari fu.
3b sestanku sveta Balkanske zveze:
Sodelouanie Bolgarije v ospredju
Zunanji ministri držav Balkanske zveze bodo na sestanku v Bukarešti proučili celotni mednarodni položaj, predvsem pa bodo sklepali o še tesnejšem sodelovanju balkanskih držav na političnem in gospodarskem področju
Beograd, 19. febr. p Kakor poroča »Prav da« bodo na zasedanju sta nega sveta Balkanske zveze razpravljal, o naslednjih vpra šanjih:
1.	O celotnem mednarodnem položaju, kakor se je razvil po zadnjem sestanku «ta'nega sveta Balkanske zveze,
2.	o odnošajili med članicami Balkanske zveze glede na lokalne razmere,
3.	o odncšaj:h posameznih članic Balkanske zveze kot celote s sosednim' državami,
4 o splošnih lokahvH gospodarskih zadevah v svrho ustvaritve padiage za čim temnejše sodelovanje,
5.	o določitvi skupnega stališča glede na položaj v Španiji v zvezi z vprašanjem o priznan iu Francove vlade !n
6.	o izmenjavi ratifikacij solunskega sporazuma.
Po izjavah, ki iih je dal včeraj zastopnikom t'"ska predse^n'k sr?ke vlade Meta-xas in no razgovor h novinariev z niim se mere sklepati. da bo^o ^kiepi se^anie konference stalnega pveta Male antante zelo pomrmhn;. Kar s° tiče B^'arp.rüe ohstoia da se pridruži os^aTm balkanskim državam k pr'ìoteli ì'<mn soielnvan'n 7*> ohr°n tev miru v južno - vzhodnem delu Evrope.
Fa^ovedi rumunsksga
toka
Bukarešta. 19 febr. A A Pred sestankom stalnega sveta Ba'kprske zveze poudarja rumunski tisk pomen razgovorov, ki j'h
bodo imeli predstavniki štirih prijateljskih držav. L sti Izražajo mnenje, da bodo bolj kakor kdajkoli prej vztrajaìi na obstoje, čem sporazumu.
»Timpol« piše: Moč Balkanske zveze temelji na razumevanju skupnih političnih Inter e sov. ki so preko d plomatskega prepričanja prodrle v narodno zavest, ki je povezana s skupnimi ideali. Sporazum, ki jc bil podpisan lani v Sclunu, je pekazal prijateljske namere, ki jih goji Balkanska zveza do Bolgarije. Ta sporazum, ki je orisan z duhom in delom balkanskega pakta in ki ni naperjen proti drugim, ima namen da pritegne Brlgarijo k sodelovanju in da bi dosegel popolne dohre odnose stabilnosti in mednarodnega reda
»Roumania« poudarja da ne bodo sklepi, ki jih bo^o sprejeli v Bukarešti štirje pred-stavn'ki Balkanske zveze, omogočil' te poglobitve sodelovanja temveč bo^o pr nesli tudi razčiščenie ozračia ki ^e tako potrebno za odnose dobrega sose 'stva med narodi jugovzhodne in srednje Evrope
»Universul« opozarja na dejstvo da po-meni selunsk' s por" z um prvi korak Bollarne :z omamljenosti in zbl'žan:a s tvrsed-n'mi državami. Prav tako opoz"r;a tu M na dejstvo, da temelji politika Balkanske zveze slej ko prej na neprekrš1} vosti seda-niih mej. na spoštovaniu varnost nienih član e in njihovi °o!:darnosti v vseh orob-lemih. ki se tiče;o ohran'tve m m in razvoja ni hovih gospodarskih in kulturnih odnosov.
»Cuvrntul« poroča, da bosta na sestanku
prišla ob proučitvi položaja do popolnega iz-
raza pr jateljstvo in solidarnosi štirih balkanskih držav.
Turški zunanji minister
v Bulgari?!
Ankara, 19. febr. AA. Turški zunanji ministe Saradzoglu je snoči odpotoval v Bukarešto. Predstavnikom tiska je izjavil, da se bo na potovanju preko Bolgarije sestal s predsednikom bolgarske vlade, ki bo v kratkem prišel na urauen obis-k v Ankaro Saadzoglu ie izrazil prepričan ie da bo balkanski sporazum po se>tanku v Bukarešti še krepkeiši Turčija je odločena, da nadaljuje svojo miroljubno delo. pri čemer pravilno ocenjujt zemliepisn' in strateški značaj balkansk'b d žav
Sofija. febr AA Turšk zunanj minister Sa adzoglu je na potu v Bukarešto prispel ob 10 dopoldne v P'ovdiv. kjer ga je sprejel pred ednik bolga ske vlade dr. Kjus^ivanov. Državnika 6ta se razgovar ala pol ure. ob !0 '0 pa *ta stopila v vlak in je dr. Kiuseivanov spremil Sarad/ogla na njegovem potu skoz, Bolgarijo
Sofija, 19 febr. o. M n. predse '.nik dr. Kiuselvenov je spremljal turškega zunanjega ministra v p' seinem vlaku na pn<n pre':o Bo'garlje do romunske mere. Vožnja je trajala pet ur. Govore, da sta dr-žavn'ka razpravUala o možnosti pristopa Bolgari:e k B^J'an"^ zvezL
Kneginja Olga in Metaxas na „plesu narodov"
Beograd. 19 febr. p V dvorani Gaidne-ga doma je bil snoči velik »ples narodov«, ki so ga priredili zastopniki tuiega tiska pod pokroviteljstvom \7j. Vi6 kneginje Olge Zabavi ^o prisostvovali \j Vis kne gir ja Olga, vojvodmja KentJca. gr'ki min p-edstdnik Metaxas s soprogo, min pred sodnik D ag ša ( vetkovič minister dve ra Antič. maršal dvora Colak-Anfrič prvi kra Ijev adjutant general Hristič ves dipl« mat ski zbor in mnogi drugi od'čniki. Prihod kretnje Olge in vojvodinje Kent-ke je bi' pozdravlien s svi anjein državne hrnne \'a zahivi <o izvajali fudi lep umetniški program ter so poleg d~ug:b "astopMi 'ud' budimpe^tansiki balet in dve član:ci berlinske opere Opolnoči je bila gostom se virana zakuska
V tem času )e grìki min predsednik Me taxas odšel v spremstvu zu^anje^a min' stra dr Cincar-Markoviča na kolodvor, kjer so se od njega poslovil' min o edsednik Cvet'ovič in drugi član vlade nakar je odpotova1 dalje v Bukarešto na /.a edin;e sta'nega sve'a Ba'kan-ki /\e/.e k -^e ho pričelo jutri Popold-e %o odpotovali v Bukarešto tud zastopniki tiska Balkanske zveze.
•Masfce
v šanghi
Notranji minister nankinške vlade čensi e»Mt
! Itali
š a n g h a i, 19. febr. o. Danes je bil Izvršen atentat na no'raniega min atra nankinške vlade čensija. Hudo ranjenega so prepe\jali v boln šnieo, k'er pa je kmalu umrl. Bilo je šest atentatorjev, ki pa so vsi pobegnili. M5n'ster Cens' je bi! velik zagovornik sodelovanja z Japonci, ki so od
njega mnogo prčr.kovall. Atentat ie bil izvršen v japonskem okraju šanThaia. ki je pod japnnsk m vojaškim nadzorstvom.
Prav tako je bil na ulici šanghaja danes izvršen atentat na novo »ap^nsko družbo ter so b li trije Japonci hudo ranjeni in so kasneje umrli.
aila v Burgosu
Berar&ovi razgovori z generalom Jordano: o vzpostavitvi normalnih odnošajev med F^aa-cijo in nacionalistično Španijo
BurgoSj 19. febr. AA. Snoči ob 20. se je francoski senator Berard sestal z zunanjim ministrom generalom Jordano. Razgovor se je končal ob 21.40. Po razgovoru je Berard predstavil generalu Jordanu svoje sotrudnike. Berard je izjavil, da je prišel prvič v Burgos v povsem informativni misiji, sedaj pa zato, da bi z vlado nacionalne Španije proučil vprašanje vzpostavitve normalnih odnošajev med obema državama. Popoldne se je Berard ponovno sestal z generalom Jordano.
Ker bo general Jordana zapustil Burgos za dva do tri dni, ni izključeno da se bo zastopn k francoske vlade Berard jutri ponovno vrnil v Pariz ter obvestil zunanjega ministra Bonneta o razgovorih, ki jih bo imel z Jordano.
Tudi britanski d'plomatski agent Hodge-son je imel doslej že več razgovorov z uradnimi predstavniki nacionalistične vlade, ven dar pa se niso mogle dob'ti točne informacije od nacionalističn h oblasti če je bila zahteva generala Franca da se morajo republikanci brezpogojno vdati, sprejeta ali ne.
Splošno menijo, da zasedaj še ne bo prišlo do konca državljanske vojne. Britanska in francoska vlada morata namreč reči zadnio besedo, če bo ostala republikanska vlada še naprej na svoiem mestu. Merodajni nac?onalist'čni činitelji so zelo rezervirani glede pogaianj o tem vprašanju in še sami ne vedo. če bodo Imela poguiania o kapitu'aoiji republikanske vlade uspeh ali ne. Medtem or'pravljaio nacio-nai sti vse potrebno za ofenzivo proti Madridu. General Franco ni bil danes v Bur-
j gosu, čeprav je še predvčerajšnjim predse-' doval seji vlade, kakor običajno vsak teden.
Obnova žel. premeta med Franeljo in
Burgos, 19. febr. o Po .»cpi-.^uakeni razgovoru z zunanjim min s.rom Jord a je francoski senator B&rarJ izjavil novinarjem, da je zelo zadovoljen s sprejemom, ki ga je (lož vel ob svojem drugem nrihodu v Burgos. Potrdil je tudi, da je že dosegel gotove rezultate. Ta":o je bla s':!"njena pogodba o obnovi železniškega prometa med Francijo in naclonalist'èno Španijo, ki se bo pr čel že prihodnji četrtek.
Republikanski p?2žlog za sldsnitev miru
Bariz, 19. febr AA Po vesteh iz dobro pouče nih španskih repub' kanck h krogov bo republikanska vlada kmalu predložila formalen predlog za sklenitev miru, ki ga 'bo dostavila via.1 i generala Franca preko britanske vlade Ta bo vseboval samo en pogoj, namreč, d» se ne preganjijo borci v republikanski vojski ali pa pristaši republikanskega rež.ma. Nadalje poročajo, da bo predsednik Azara odžel v Španijo, če bj bila njegova prisotnost pri podpisu sporazuma potrebna.
»Jour« poroča in trdi, da je naloga republikanskega zunanjega m/.nistra Del Va-ya, ki je prišel včeraj iz Pariza v Madrid, prepričati predsednika vlade Negrina, da je mir potreben v Španiji.
Mike debave eražja Meleto m®ffu
Pc!^;il'a me£ ita'ijaask'jai in angl2il:imi listi zaradi prodaje orožja Jemecu
Rim, 19. febr. d. Italijanski tisk zavrača očitke a.i.;fetkih listov, da je Ita ija prckršJa določbe an^le. ko tal.jan kega v ei.konočnega sporazuma, da je to spora-su'm prekršila, kei le dobavljala orožje .leiiienu.
Kakoi znano, je angležki pos'anik lord »•erlh pred dnav; zap.osil itaJijanskega žAinanjeja ministra C ar.a za pojasnilo o s. čnj zadevi, ko je opozoril na francosko vznemirjenje zaradi ojačenja italijanskih pjsadk v Lib.ji. po velikonočnem sporazumu sta namreč Italija in Angli a dolžni, da izmenjavata mea seboj vojaike iifor-maere. Lord Parth je vprašal grofa Ciana če namerava Itali.a spremen.ti ravno-tež'3 v severni Afriki, nakar je grof Cla-no odgovoril da gre pri ojačsnju itali.ja.n-sl: h posadk v Libiji le za vzpostavi .e v ravnotežja, ker je tu 'i Francija p >mno ž:'a svoje čete v Tun su.
Kar se tiče očitkov zaradi italijanskih dobav orožja Je menu, piše »Giornale d'Ita lia« da je res ve5 italijanskih pojjctij dobavilo jeme-ski vladi neznatne količine orožja, ki pa j"h je jemenska vlada plačala. V resnici gre za normalno trgovinsko kupčijo, ksr dobave orož a n'so izključene iz redne trgovine. Tudi Zedinjene dr-
žave so proda« nedavno Franciji veliko š.evilo letal m letalskih motorjev, na drugi stran pa je Ai.giija sama poslala znatne ko.ičine orožja arabskim državam ob Rdečem morju Zato trgovina, ki so jo izvršila italijanska trgov.nska podjetja z vlado v Jemenu. ne predstavlja nikake kr šitve obveznosti mednarodnega značaja ter tudi ne ofcston nobena doloiba v ilali-jansko-angleškem sporazumu, po katerem bi Italija ne smela v okviru redne trgovine oskrbovati Jemen z orožjem. V osta lem te majhne- dobave orožja niso služile Italij; za to da o, si zagotovila kako privilegirano stalš -e v Temenu, najmanj pa je res, da je Italija spravila pod svoje nadzorstvo mnoge m^le otoke ob vzhodni obali Cdečega morja, kjer namerava baje zgra:l ti svoja pomor? ka oporišča. Tudi je izmišljeno, da so na teh otokih petrolejsni viri, ki bi jih mogla Italija izkoriščati zase. Tozadevni očitki, ki jih je predvsem objavil »Daily Telegraph«, so bili objavljeni z namenom, da se osumi Italijo, ni majo pa nobene stvarne podlage, ker se ilalrjarska politika tudi na področju Rdečega morja poslr.ž.ije zgolj dovoljenih sred stev in s'eer v soglasju z obveznostmi itali jansko-aaigleškega sporazuma.
Avtaobilska sassreia pri Mirni peč!
Trije potniki, dva Zagrebsana in ea Beograjčan, hudo ranjeni
Zapletljaji v Siriji
Odstop vlade Džanila Mardama » Sirija proglasila neodvisnost od francoskega mandata?
Bejrut, 19 febr. w. M;n predsednik Mariani je včeraj podal ostavko svoje vlade.
Zaradi bojazni pred izgredi ob tej priliki so bile v Bejrutu vse trgov ne zaprte.
Damask, 19. febr. AA. Na vesti o ostavki vlade Džemlla Mardaima so ekstremisti in nacionalistični blok priredili včeraj velike manifestac je. Ob 18. se je sestal vrhovni svet nacionalist čnega bloka, v katerem so predstavniki vseh krajev Sirije. Na sestanku je Mardam obrazložil politični položaj. Posvetovanja so se danes nadaljevala.
Rim, 19. febr. AA. Diplomatski uredn'k agencije Stefani poroča da je zvedel iz raznih vircv da je Sirija sama proglasila svojo neodvisnost In da je to sporočila fran coskemu visokemu komisarju. Istočasno se
čuje, da so bili resni nemiri v Homu in Damasku. Prebivalstvo Sirije je zavzelo odkrito stal šče napram francoski polit ki Mandat Francije je bi) po svoji prirodi začasen in je morala zapustiti Sir jo, kakor hitro se je pokazalo da je Sirija sposobna sama voditi svojo usodo.
Sirija ima sedaj svojo vlado in je Francija že priznala njeno neodvisnost na drugi strani pa ne pr'znava ven obveznosti, ki jih je prej prevzela. Novi guverner Pio Gabriel je v izjavah ki jih je pred kratkim sporoči! francoski vladi, poudaril, da namerava končnoveljavno ostat' na Levan-tu zaradi potreb svojega imperija, kakoi tudi. da se bodo na siri.iskih obalah zgradila oporišča za francoske operacije na bližnjem vzhodu.
Sovo mesto. 19. febmarja Iz Zagreba so s-e v soboto peljali v Ljubljano z avtomobilom 40'etm Lujo Tropin, za "topnik inozerrn^e tvrdke »Gildner M Vorwerke« iz Zagreba. Kla'éeva ulica 64. Jule Catič, lastnik tvrdke Stancer v Zagrebu, in neki fiOIctni za itepnik kovinske indusirije iz Kragujevca, sedaj v Beogradu. Avtomobil je šefiral lastnik sam. V Ljubljani ho srečno op avili svoje posle in se okrog 19. odpeljali proti Zagrebu.
Ko je avtomobil okrog 21 pribrzel do vrha Sv Ane nad Mirno pečjo, ga je doletela nesreča. Na zadnjem kolesu je namreč počila pnevmatika te- je vrglo avtomobil ob cestni rob. Ker so popustile tudi zavore, je zdrknil naprej m udaril v brzojavni drog. se popolnoma razbil ter se naposled prevrnil v obcestni jarek. Vse tri potnike je pokopal avtomobil pod seboj
Nesreča se je zgodila precej na samem in ni nihče čul njihovih klicev. Tropan in Beograjčan sta nezavestna obležala pred avtomobilom, le Catič <-e ie lahko še nekoliko gibal Z vsemi napori se ie izvlekel izpod prevrnjenega avtomobila in z velikim trudom prišel do bi'žnjih hiš. kjer je obvestil ljudi o nesreči. Vafčani so obvestili orožnike v Mirni peči, ki so po telefonu nap osili novomeške orožnike za avtomobil za prevoz ranjencev v bo!n;ši ico Novomeški avtoprevoznik Dolmovič je vse tr ranjence prepeljal v bolnišnico usmiljenih bratov. Najhuje je b'l poškodovan Tropan, ki ni bil sposoben za pre-
voz v Zagreb in jc mo-al ostati v novo-me'ki bolni niči Ostala dva je Dolmovič prepeljal na zagrebško kliniko. Tropan ima prebito lobanjo, razrezano vso levo stran obraza in v nevarnosti jc tudi njegovo levo oko. Pri udarcu avtomobila v brzojavni drog ga je voz stisnil in je dobil tudi resne notranje poškodbe, poleg tega jc bil poškodovan tudi na nogah, da ne more stopiti. Vso noč je bil nezavesten in se je sele davi zavedel vendar pa se ni mogel spomniti nesreče. Beograjčan je dobil resne notranje poškodbe ter ima zlomljenih več reb^r. Catič pa je bil ranjen na obrazu, rokah in nogah.
Predsednik vlade v Nišu
Beograd, 19. febiuarja. o. Kakor poročajo iz Niša, je danes prispel tjakaj min. predsednik Dragiša Cvetkovič .
Novo poslopje DHB v Zemunu
Beograd, 19. febr. p. v prisotnosti finančnega min stra Voj'slava Djuričiča, trgovinskega ministra Jevrema Tomiča in bivšega f nančnega ministra Le t i ce so danes v Zemunu slovesno otvorili novo poslopje podružnice Državne hipotekarne banke.
Vremenska napoved
Zemunska: Pretežno oblačno, dež na skrajnem jugu.
Pred pustom so v nekaterih papirnicah razobešene maske. Številne maske z grdimi lobanjami, koničastimi nosovi, z rogovi na čelu, z živalskimi gobci, z oslovskimi ušesi. Maske, ki so namenjene za igračko. Maske, ki so za zabavo deci. Ljudje hodimo mimo, vsak s vojo naravno ali posneto človeško masko in nič ne mislimo na te smešne karikature človeških obrezov. Zdi se nam, da niso vredne ostrejših pogledov in globljih misli.
In vendar ima šega, ki ji ustreza oonudba mask, nedogledne korenine v zgodovini človeštva. Miklavžev kult s nodobami bradatega dobričnika — škofa in njegovega hudobnega sptem-Ijevalca peklenščka, kult božička s smrekovim drevescem in s pastirsko idilo betlehemskih jaslic, ti dve navadi sta sorazmerno mladi. Združeni sta s krščanstvom in obdani s poezijo njegovih legend. Pust s svojim čaščenjem maske, norosti, komedijanstva, plesa je mnogo starejši. Iz njega diha siva ■ davnina s poganskimi šegami, v njem I e združujejo davno ugasla verovan:a I in vzplcmtevajo nejasni spomini na pozabljene, nepreklicno mrtve bogove.
Menda je pust, ali točneje: duh pusta izmed vseh praznikov in njihovih 'egend najstarejši. V tem trenutku nas ne zanima kdrj se je pojavil v današnji obliki: čutimo samo, kako se «a kiepajo davne poganske sence k o prodira skozi njegove neštete ma ke duh primitivnosti in sveže prvotnosti, duh tiste otroške naivnosti, ki zaznamuje jutro človeške omike
Krs'anstvo je priznalo ta poganski jraznik samo pod pogojem, da ima za partnerico v koledarju žalostno, na mrt in grobove spominjajo'o pepel-nico Zares slikovita in čudaška dvojica, če si ju zamislimo v podobi! Ne vem, kje sem že videl baročno risbo: Pust, komedijant, smešno maskiran, napol Bachus. napol cirkuški clown, vodi pod pazduho črno, sramežljivo in otožno, v onostranstvo zasanjano nuno Pepelnico Ta dvojica je morda najbolj smešna prikazen v galeriji koledarskih sosedov. Norost, krinka za razposajeno dionizijsko radost, kakršno so poznali samo verniki bogov — ljudi v sončnih deželah Mediterana. in iemna krščanska misel na smrt se izs menjujeta s svojimi simbolnimi postavami in obredi ob polnočni uri med torkom in sredo. Ubogi clown Pust spuš'a skesano glavo, da mu pada na golo teme pepel, ta ostanek zgorevanja, minevanja, trohnenja; pada in še-peče, da je življenje človekovo samo prah, dim in oblak na nebu večnosti.
Tako se je krščanstvo skušalo z združitvijo dveh tolikanj protislovnih praznovanj porugati človeški neumnosti. Hotelo je s pustom ironično priznati ugašajoča verovanja poganstva; nadelo jim je harlekinsko masko. Smej se, norec! Preden se bo zdanilo, boš padel na kolena in se poklonil večni vladarici Smrti! Človeštvo, ki mu je bil dan za živ-1 l jen je močni nagib k zlu, ni hotelo vztrajati v senci pepelnice. Od renes sanse dalje je odgovarjalo zdaj tišje, zdaj glasneje na ironijo pusta in pepelnice tako, da je razširjalo pustne navade. Spremenilo je predpustni čas v dobo karnevalov in tako približalo tedne, ki leže med rojstvom mlrdega sonca in med nastopom pomladi, njihovim davnim, iz poganske mitologije zrarlim simbolom in kulturnim običajem Bakanal plesov, ženitovanj, karnevalov je kakor skriti tok večne dio-nizijske radosti zmagovito izpodkopa-val moč pepelnice. Borba med duhom pusta in duhom pepelnice je v jedru borba med nesmrtno človeško lahkomiselnostjo in nič manj nesmrtnim strahom pred kaznijo in smrtjo; dvomimo, da bi bila kdai zaklmčena. Zakaj do-bem, ko se del družbe predeč prevesi na lahko in vedro stran, slede nujno dobe, ko si siplje pepel na skesana čela; veselemu duru sledi vedno otožen mol ve*ne pesmi o minljivosti, ki spremlja vse naše dejanje in nehanje.
Smej se, norec! Pred starodavnimi šegami pusta se ne srečujemo samo z nekdanjimi verovanji sredozemskega človeštva, marveč nam tiplje iskajoča misel še globlje, še dalje, tja k človeku pradavne dobe. Maska se po;avlja 7 da j v tej ali oni obliki, v ta ali oni namen na raznih nižjih stopniah civi-lizaciie. Še danes si mnoga nr'm;tivna ljudstva v svečanih trenutkih, ko se skurajo prikupiti svo'im bogovom ali odvrniti njihovo maščevalnost, nadevajo maske. V maskah pleše io mnogo-kje po črnem in rumenem kontinentu svoie ritualne plese, v maskah se spuščajo v bo>e s sovražniki svoiega plemena. Maska ima v primitivnem živ-''enju ogromen pomen: ie to na;starej-in najbolj preizkušeno sredstvo, da *lovek spremeni naivid^dše potrdilo "pmega sebe svo i lastni rbraz Z masko postaja strahotnejši, kakor je v
I
Danes nepreklicno zadnja produkcija mojstra
ob 21. uri v KINU UNIONU
Vstopnic le še prav malo na razpolago! Nabavite si jih takoj!	_
SVENGALIJA
DANES NASTOPI MOJSTER SVENGALI S SVOJIM NAJBOLJŠIM PROGRAMOM, S TOČKAMI, KI JIH JE ZADNJIKRAT POKAZAL V
PRAGI IN PARIZU! Ne zamudite ! Nekaj vstopnic je še nr. razpolago!
i
Ljubljana je dobila svoj
karneval
Pustni korzo |e iz mesta in z dežele privabil desettisoče gledalcev
Ljubljana, 19. februarja.
Pustni korzo, ki ga je na pobudo skupine aranžerjev Ljubljana danes popoldne po dolgih letih spet doživela, je prav lepo uspel, čeprav ni izpolnil vseh pričakovanj. Nede.ja je bila izredno lepa, že čisto spomladanska, a namesto da bi meščani, kakor navadno ob lepih nedeljah, pohiteli na sprehode in izlete, je še dežela od blizu in daleč v množicah privrela v Ljubljano. Že zdavnaj pred pričetkom sprevoda so bile vse ulice od Kongresnega trga tja po Miklošičevi cesti pa v smeri Tyrseve nazaj zvrhano polne občinstva, da je policija s težavo vzdrževala red, saj se je drenjalo v špalnjih bržčas nad 50.000 ljudi. Najgostejše množice so se zbrale ob izlivu Vegove ulice na Kongresni trg, ker je pač vsakdo želel, da vjame že prve trenutke pustno svečanega dogodka, ki naj bi Ljubljani, temu tipičnemu mrtvemu mestu, prinesel vsaj trohico razigranosti, sproščene radosti in temperamenta.
Nekaj minut po 15. se je pustni sprevod začel. Pred njim sta dva stražnika jahala na konjih, da spotoma skrbita za red, sprevod sam pa je otvorila skupina kovbojev na konjih, ki se jim je pridružil tudi posrečeno našemljen Indijanec. Sledila je skupina s pravim estetskim okusom preoblečenih Kitajcev in Kitajk s ku-lijem in mandarinom na rikši; skupina je mimogrede — najbrž z dobrim uspehom — propagirala čaj. Vrsta maskiranih harmonikarjev je z ubrano muziko reklamirala glasbo in harmpnike, a med skupinami originalnih mask, ki so se zvrstile, je mnogo pozornosti vzbujal ogromen kovčeg, ki je na široko potoval po cesti, iz njega pa sta mole'a obraz in čepica nosača števil-Ica 13. Mnogo smeha je ljudem prinesel osliček, ki je s svojim vodnikom muhasto kclovratil za godbo, a prav ta osliček je aranžerjem in publiki pošteno zagodel. Komaj je bil, neprestano aklamiran od leve in desne, prekoračil Kongresni trg, se je v Wolfovi ulici čisto resno spuntai in je s svojo trmo pripravil gospodarja do tega, eia je izstopil iz sprevoda: modri glavi sivega dolgoušca očitno ni bilo do norčavega direndaja ter je tako maškerado in radovedneže na trotoarjih prikrajšal za dobršno atrakcijo.
Med tvrdkami, ki so se udeležile korza, da izkoristijo priliko za duhovito reklamo, se je prav dobro odrezala gostilna Mesec z Viča, ki je v sprevod uvrstila tri-cikelj z velikim, široko nasmejanim polmesecem, mlad harmonikar pa je z godbo vsem dokazoval, da je pri Mesecu zmerom židana volja doma. Kričeče nasprotje, v kakršnih obstoji današnji čas, je ponazarjal vzorno maskiran Indijanec, ki pa je namesto na kcnju jahal na — motorju. Prisrčen vtis je napravil visok možak z ogromno glavo, ki je na vrvici vodil drobnega, preplašenega psička. Atrakcija zase je bila družina, ki je na vozu tovorila veliko kmečko peč, mati pa je neprestano gnala starinsko zibelko, iz katere je od časa do časa pokukal malo prevelik, čez mero odrasel dojenček, da ga je oče s težavo sproti krotil. Za vozom tvrdke Peko je mnogo smeha vzbujal vez z velikim ko-košnjakom, iz katerega so drobno čivkan ogromni pišanci in kure, preoblečeni seveda, originalno zamišljena skupina srednjeveških vitezov je opozarjala na tvra-ko V. Lesjak, za njimi pa je omahoval ogromen mož še v ogromnejši srajci, ki ga je zanašalo, kakor ,da ga ima malo čez mero pod kapo. Unionska pive varna je bila zastopana z vozom, na katerem je bilo kaj veselo — možje in žene so si sproti natakali pivo in godci so godìi, da se je lahko cd časa do časa na vozu zavrtel tudi kakšetn par. Majhno satiro na hokejiste je pomenila skupina na tovornem avtomobilu. Skrbno, pa hkratu veselo prirejen aranžma je na posebnem vozu priporočal pralni prašek Perion in milo Hubertus.
Sprevod je zaključila cela ekspedicija voz, ki je na prav učinkovit, duhovito zamišljen način opozarjala na vse, kar nudi občinstvu špedicija Türk. Lastnik podjetja je v skladu s svojim imenom vse moštvo oblekel v turške kostume. Njegovo kolcino je otvoril simpatičen paša na konju. Vozovi, opremljeni z informativnimi napisi v vezani in nevezani besedi, so prikazovali, kako Turkova špedicija opravi selitev, da človek še med prevozom mirno spi, kako z velikimi kamioni prevaža kurivo, gramcz, opeko, težke stroje in vse najtežje tovore itd. Turkov brzopromet pa je ponazarjala ogromna vsemirska ra. Joe ta, to najhitrejše prevozno sredstvo, ki pa zaenkrat — na žalost — še ni prišlo v promet. Špedicija Türk je izpolnila domala polovico vsega sprevoda.
Občinstvo je bilo zelo dostopno za humor in razvedrilo, ki jim ga je nudil sprevod. Po ulicah so se razlivale kar cele poplave smeha, v današnjih časih tako dobrodo-
QIOBOIOBOÌOIOÌOBOIC
resnici; lahko postane zver: lev ali tiger, in zdi se mu, da mu postane življenje silnejše in svetejše.
Tudi na visokih stopnjah omike vlada kult maske. Kaj je uniformiranje ljudi, kaj so tolike družabne ceremonije, če ne izvrševanje prastare človekove potrebe, da se zakrinka, t. j. da postane veličastnejši in bližji svojim idealom šivi j en je človeka je vzlic vsej tragični osnovi komedijanstvo, umetnost preobrazbe, maske, mimike Komedija in tragedija izvirata iz istega prasimbola: maske. In vsa kultura je v bistvu umetnost ali znanost spretnega in smiselnega maskiranja prvotne človeške narave, ki tolikokrat razbije krinko in pokaže resnični obraz Ridi, Pagliaccio! Smej se, ubogi komedijant, ki ti poteka življenje med pustom in pepelnicol...
šlega Pred pošto, kjer se je nagnetlo največ sveta, je šef tvrdke Bat'e z dobrim do-misiekom izkoristil priliko, da množice opoz:-ri na svojo prcxlajalno: z drugega nadstropja so njegovi nameščenci vsipali na sprevod konfete, koriandoie in pa reklamne balončke, za katere se je viharno trgala posebno mladina. Tako je dal enega redkih primerov, ko sta korzo in občinstvo na trotoarjih prišla v živahen stik.
V	svoji razgibanosti so si množice še same priredile svoj pustni korzo, ko je bil sprevod že pri kraju. Trajalo je pol ure, preden si se mogel preriti skozi središče mesta. S prometno-policiiskega stališča to morda ni bilo rajidealnejše .nesreče pa ni bilo nobene in množice so prišle do cenenega razvedrila. Da so ga bile željne in potrebne, je dosti zgovorno izpričala njihova ogromna udeležba pri korzu. Za goste, ki so prišli od -orna j, je bil program skoraj malo preskromen, saj je sprevod trajal v počasnem tempu komaj 15 minut. Ako se bo prireditev ponovila — in današnji poskus je pokazal, da so zato dani vsi pogoji, — ji bo treba dati malo širšo organizacijsko osnovo, pa se bo pustni korzo lahko uvrstil med tujskoprometne privlačnosti, kakršnih je naše mesto od sile siromašno.
★
Lepo uspela maškarada viškega Sokola
V	vrsti letošnjih predpustnih zabav zavzema sobotna maškarada Sokola na Viču častno mesto. Našemu mojstru Dr. L:pedi Koscu in njegovim zvestim sodelavcem se je posrečilo spremeniti sokolsko dvorano v pravi pariški «Tabarin«. Sredi dvorane je bil vodopad, ki se je sijajno odražal od močne svetlobe. Ker vedo Ljubljančani in okoličani, da je na prireditvah viškega Sokola vedno lepo in prijetno, smo imeli tudi letos zelo lep obisk, da so bili prostori kar pretesni. Za ples je skrbel izvrsten jazz br. Janeza Grdine.
Okrog 23. so nastopili člani in članice opernega baleta, ki so med viharnimi ova-cijami zaplesal' najprej apaški ples, potem pa najmodernejši tango z vsemi njegovimi finesami.
Po polnoči pa se je pričelo tekmovanje za Mis Tabarin, ki ji je bilo poklonjeno lepo darilo. Po dokaj ostri konkurenci je bila izvoljena gdč. Pavla Zupančeva iz Ljub Ijane.
Jubilejna maškarada viškega Sokola je v vsakem pogledu lepo uspela in bo brez dvoma mnoge posetnike privabila, da se bodo udeležili tudi jubilejnega valčkovega
večera, ki bo na pustni torek prav tako v Sokolskem domu na Viču.
Na Slavčevi maškaradi
V veliki dvorani Mikličevega hotela je pevsko društvo »Slavec«, eno izmed najstarejših pri nas, priredilo svojim že desetletja naklonjenim prijateljem eno Izmed najbolj živahnih in najbolj pestrih maškarad tega predpusta. Dvorana, pestro okrašena, je bila do zadnjega kotička pclna razigrane družbe, ki je ob zvokih vojaške godbe pod vodstvom podpolkovnika g. Herzoga rajala do zgodnih jutrnih ur.
Sokol II je rajal v Kazini
Prav tako je bilo v Kazini! Nabito masR in civilistov, da nam je vročina jemala sapo. Pa smo jo preganjali, kar se je dalo, z okrepčili, ki jih ni manjkalo. Cisti dobiček pojde za novi dcm Sokola II., ki že rase iz tal v Trnovem.
Na drugih prireditvah je bilo enako prijetno
Kurentova vesela noč na Taboru je bila izredno vesela in lepo obiskana. V Delavski zbornici je rajalo Delavsko prosvetno m podporno drštvo »Tabor« in v vseh prostorih Trgovskega doma je bil planinski ples SPD s koncertnimi tečkami. Ne da se prav nič reči katera izmed vseh snočnih predpustnih prireditev je prav za prav najlepše uspela, ker so bile vse lepo obiskane in skrbno prirejene.
Tudi najmlajši so rajali
Sicer je kazalo, oa bo nas na novo rojeni korzo malo zmešal nakane TKD »Atene«, ki je pod geslom »Vse za deco« danes popoldne v Kazini pripravila svoj XVH. otroški ringaraja. Toda nič takega se ni zgodilo: v Ljubljani je malčkov, ki bi radi prišli na svoj račun na pretek, pa tudi staršev dovolj, ki otrokom radi nudijo to, kar jim gre.
No, in tako se je tega drobiža v spremstvu staršev nabralo v glavni dvorani Kazine toliko, da je kar mrgolelo. Gospe od »Atene« so jim pripravile toliko pestre zabave, da se nekateri kar dolgo časa niso mogli znajti, če bi bil že sam ples in lepe maskice, naj bi še bilo. toda v vsakem kotu je še kaj zabavnega in razburljivega pre-žalo na ta mala bitja. Tu ribolov, tam mački v žaklju, spet drugje mični šopki, za katere so morale mamice »kavalirjev« odpirati svoje denarnice ,da so počastili svoje »dame«. Iz neštetih zased, za katerimi so bili po večini »zašancani« očke in mamice, je deževalo na tisoče serpentin, konfetov, bombic. Tako je vršalo nekaj ur neutrudno vse med pestrim sporedom od obhoda mask pa preko raznih kol, pravljice o snežnem možu, očarljive deklamacije male Jelkice, skupnega rajalnega nastopa, kratkega Ga-šperčkovega prizora, raznih ugank, kola s cvetličnimi loki, plesa štirih snežink in raznih med plesom improviziranih skupin. Za poln uspeh vseh teh točk gre levja zasluga prijazni ge. Silvi Danilovi.
Preiskava o umoru 12 letnega dečka v Zagrebu
Obstoji možnost, da je osumljenec priznal zločin le, da ga nehajo mučiti z zasliševanjem
Zagreb, 19. februarja
Preiskava o groznem umoru 121etnega Vladimira Franca na Strugah se nadaljuje. Delo, ki se ga je lotila zagrebška policija, bo kakor kaže. rodilo uspeh. Vsa preiskava se je osredotočila na enega izmed prvih osumljencev, Josipa Bratuša, grbastega prodajalca peska o katerem je »Jutro« že poročalo, dà je priznal zločin, a je svojo izpoved pozneje zanikal.
Josipa Bratuša namreč obremenjujejo številni silični deliikti. Uganika je, ali je prvič priznaj samo zaradi tega, da ga ne mučijo z nadaljnim zasliševanjem, ali pa 60 njegove izpovedi resnične. Medtem so se v zadnjem času pojavile nekatere priče, ki v precejšnji meri obremenjujejo imenovanega. Zanimivo je, da so biLa prva njegova priznanja zmedena, zaradi česa>r je mogoče, da je priznal samo, da se reši neprestanega nadlegovanja. Zato ej te izpovedi tudi policija vzela na znanje s previdnostjo. Nekatere priče so izpovedale, da so ga videle kritičnega dne skupaj z dečkom Začeli so ga ponovno zasliševati. Mož je bil zatrdil, da je izvršil zločin v četrtek 9. t. m. zvečer, medtem ko je otrok po drugih domnevah umrl v petek zjutraj.
Predvsem sta dve glavni priči, ki obremenjujeta Bratuša in sicer Josip Kmetec in Ivan Koščak. Oba sta trdila, da sta videla Bratuša z dečkom, prvi v Krapinski ulici, drugi na Savski cesti v bližini Cvjetne ceste. Oba sta se javila policiji potem, ko se je že izvedelo, da je Bratu« zločin priznal. Ivan Koščak je povedal, da je videl Bratuša z Vladimirom na Savski cesti po peti uri popoldne, dočim je trdil Kmetec, eLa ga je videl ob petih v Krapinski ulici. Treba je vedeti, da je od Krapinske ulice do Savske cesite precej dolga pot. Ali je možno, da je osumljenec hodil z dečkom tako hitro? Jo-siip Kmetec je rekeL, da je bil v četrtek popoldne pred svojo hišo v Krapinski ulici št. 20 Tam se je igralo več dečkov, med katerimi je btl tudi pokojni Vladimir. Kmetec jih je gledal in je enemu podaril 25 par. Medtem pa da se je pojavil Josip Bratuš in poklical svojo žrtev. Po Kmetčevem pričevanju je Bratuš takole dejal:
»Pojdi z menoj, dam ti deset dinarjev. Glej jih!«
»Ne, ne grem. moram k teti!« je odgovoril Vladimir.
Vendar se je dal pregovoriti, da je šel, kakor je izjavila priča Kmetec.
Za preiskavo bi bilo dobro, da bi bili zaslišana tudi tisti otroci, ki so se igrali z Vladimirom. Kmetec je izjavil, da nikogar ne pozna. Samo o pokojnem nesrečnem Vladimiru je rekel, da ga je takoj prepoznal. Gotovo je, <k ti otroci stanujejo v
bližini, pa je verjetno, da je Vladimira kdo izmed njih poznal, če so se z njim igrali. Ce se bo posrečilo dobiti te otroke, se bo marsikaj razjasnilo, če bodo otroci izpovedali enako kakor Kmetec. Nejasno pa bo še ostalo, kje naj bi bil Bratuš s svojo žrtvijo po peti uri do umora v usodni noči. Kraj je namreč v bližini precej naseljen in Bratuš je med okoliškimi prebivalci prav dobro poznan, zato se mora najti nekdo, ki ga je videl tam po peti uri.
Poleg teh dveh prič, ki obremenjujeta Bratuša, pride v poštev tudi njegova sta-nodajalka, ki je izjavila, da se je osumljenec vrnil kritične noči okoli 11. ure in da ga je zmerjala, ker prihaja tako pozno domov. Koliko bodo take in podobne izjave stanodajalke Matilde Bogomolčeve prišle v poštev, je težavno reči. Čudno je tudi dejstvo, da se prvi dve priči, Josip Kmetec in Ivan Koščak poznata.
Nagrada v znesku 5000 din bo pripadla tistemu, ki je prvi javil sled za osumljenim Bratušem, seveda, če bo dokazana njegova krnvda. Pri tem imata zaslugo detektiva Golob in Fuček. Pod takimi okoliščinami nameravajo preiekovalm organi izročiti Bratuša sodišču, toda malo je verjetno, da bo zločin priznal.
Policija je pred težko nalogo. Naporno delo, da se izsledi ogabnega vampirja, mora biti kronan z uspehom. Hbijalec nesrečnega dečka mora prejeti zasluženo kazen.
Jubilejni valčkov večer Sokola na Viču
na pustni torek ob 2o.
Naše gledališče
DRAMA
Ponedeljek, 20. febr.: Zaprto.
Torek, 21. febr.: ob 16 Upniki na plan!
Izven. Znižane cene. Sreda, 22. febr.: Zaprto. Četrtek, 23 .febr.: Hlapci. Red Četrtek. Petek, 24. febr. ob 15. Brezov gaj. Dijaška predstava. Globoko znižane cene. (Zvečer bo gostovala drama v Ptuju. Hollywood).
OPERA Ponedeljek 20 febr.; Zaprto. Torek. 21 febr. ob 20. Jesenski manevri
Izven Znižane cene. Sreda, 22. febr.: Lohengrin. Red Sreda. Četrtek. 23 febr Evgernj Onjeein. Tzvsn
Znižane, cene od 24 din navzdol. Petek, 24. febr.: Zaprto.
Zborovanje rejcev malih živali
Ljubljana, 19. februarja
Zveza društev rejcev malih živali v Ljub ljani je imela danes dopoldne redni letni občni zbor v lovski dvorani Mikiičevega hotela. V uvodu je predsednik g. inž. Strgal- Alfonz iz Maribora pozdravil delegate, članstvo in častne goste. Poslane so bile vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju Petru n. in pozdravne kmetijskemu ministru inž. Nikoli Bešliču, banu dr. Natlačenu in ljubljanskemu županu dr. Adlešiču. Pozdravi so bili poslani tudi tovariškim organizacijam v inozemstvu.
Iz tajniškega poročila, ki ga je podal g. Inkret Alfonz, je razvidno, da je bilo delovanje v preteklem letu kljub raznim oviram zelo uspešno, saj je bilo v tem času ustanovljeno 35 društev z nad 2000 člani. V pripravi za ustanovitev pa ie še 17 novih društev. Po raznih krajih Slovenije je bilo 36 razstav, 132 predavanj, 15 tečajev, 2 sejma, 7 radijskih predavanj itd.
List »Rejec malih živali« je vseh pet let redno izhajal v uredništvu g. Inkreta Alfonza. Uredništvo je izdalo tudi dva zvezka rejske knjižnice ter nešteto tiskovin. Zveza in včlanjena društva so v tem času razdelila med svoje članstvo brez-
. cu-uo UdStopiit p.ciucitoKe àiVOuì. -ao
koz, 77 ovac, 250 kuncev, 272 kokoši, 47 parov golobov, 41 morskih prašičkov in 28 kanarčkov ter še 3460 valilnih jajc. Zveza se je udeležila razstav v Mariboru, Beogradu in Antwerpnu (Belgija).
Tudi blagajniško poročilo g. Cerneta Fran ca izkazuje precejšen napredek, čemur je v veliki meri pripomogla efektna loterija rejcev malih živali.
V imenu nadzornega odbora je g. Nachtigall Franc iz Šoštanja predlagal razre-šnico, ki je bila soglasno sprejeta. Sledilo je čitanje novih pravil, nato pa so bile volitve odbora za dobo treh let. Za pred-ee cinika je bil soglasno izvoljen g. dr. Jenko Andrej, znani rejec črnih dunajča-nov in grahastih plimetk. Podpredsednika sta gg. Götz Rudolf iz Kranja in Drnovšek Bogomil iz Litije. Tajnik je g. Inkret Alfonz iz šenkovega turna, blagajnik g. Kamnikar Rudolf iz Trbovelj, gospodar g. Hann Bogomir iz Ljubljane.
Članarina ostane dosedanja. Občni zbor je razpravljal tudi o programu društvenega dela za bodoče leto ter se zaključil s predavanjem referenta za rejo malih živali pri kmetijskem oddelku banske uprave g. inž. Greifa Antona o smernicah za bodoče delo na področju reje malih živali.
Neroden dimnik je zakrivil polar
V letošnjem letu se kar vrste požari v Slovenjem Gradcu in njegovi okolici. Tokrat sta postala žrlev požara hiša in gospodarsko poslopje g. Jožefa Rotovnika iz Legna v Gradišču Ogenj je nastal zaradi nepravilno zgrajenega dimnika ki ni segal skozi streho, temveč se je končaval sredi
podstrešja, tako da so iskre iz dimnika zapalile podstrešje. Spričc nenadnega ognja niso mogli razen živine rešiti ničesar drugega škoda je zavoljo tega ogromna. Gasilci niso mogli intervenirati, ker je dc>-stop do posestva nemogoč. Rotovnik je bil zavarovan samo za 10.000 dinarjev.
Mala nedeljska kronika
iz Maribora :
Maribor, 19. februarja. V Narodnem gledališču je bila snoči
krstna predstava Bevkove „Partije šaha"
združena s slovesno proslavo 251etnice odr. skega umetniškega delovanja svoječasnega upravnika in dramskega vodje mariborskega gledališča g. Vala Bratine. Gledališče je bilo čisto zasedeno. Občinstvo je z veliko pozornostjo sledilo poteku nove slovenske komedije, ki jo je uspešno z:e-žiral ter insceniral slavljenec g. Vaio Bia-tina. Slavljenec je bil deležen navdušenega priznanja, pa tudi neštetih vencev in šopkov. Med odmorom po prvem dejanju so izrazili slavljencu prisrčne čestitke ob srebrnem umetniškem jubileju upravnik narodnega gledališča g. dr. Brenčič, režiser Jožko Kovič za mariborsko igralsko osebje, novinar in kritik g. Radivcj Rehar za Umetniški klub v Mariboru. Ginjen se je Vaio Bratina zahvalil za prisrčno slavje in počastitev.
Bohemska noč
Pod tem geslom je potekla snočna kras. no uspela reduta matičnega Sokola v vseh prostorih Sokolskega doma. Dvorane so bile vse okusno ekrašene. Izredno učinkovit je bil korzo mask. Vneto in neutrudno sta sodelovala Nagodetov jazz iz Ljubljane in Withe star jazz iz Maribora.
Razen tega so imeli snoči svojo pred-pustno prireditev še studenški Ookol, potem Sokol Maribor L, ki je vezal nočno prireditev s prisrčno proslavo '51etnice rojstva neutrudnega staroste br. Mohor-ka. nadalje SK železničar v Kazini, SK Slavija pri Gambrinu, pustno rajanje »Drave« pri Grmeku v Studencih, predpu-stno veselje mariborskih podoficirjev v Narodnem domu. K temu pridejo še neštete interne prireditve po kavarnah, restavracijah in gostilnah ,tako da je bil snoči ves Maribor res predpustno razigran.
Upokojeni oficirji in vojaški uradniki
organizirani v Udruženju upokojenih oficirjev in vojaških uradnikov, so se zbrali danes dopoldne pri Orlu k rednemu občnemu zboru. Predsednik Dolenc je pozdravil zastopnika mestnega poveljnika majorja g. Cu beliča in poročal o Ifiletni borbi stareupokojencev za sv>je pravice. Poročali so podpolkovnik g. Grizoid, kape-tan Vodopivec in podpolkovnik g. Jugovic. Pri volitvah je bil izvoljen pretežno dosedanji odbor s predsednikom pou^clkovni-kom g. Dolencem na čelu.
Tihotapske zgodbe
Stražniku na Koroški cesti se je zazdel silno sumljiv znani tihotapec Anton R. Radi tega ga je povabil na stražnico, kjer so ga natančno preiskali. Našli so pri njem več paketov kresilnih kamenčkov in nekaj vžigalnikov.
Na kolodvoru so zajeli nekega Ivana K., pri katerem so tudi našli 50 paketov saharina, kresilnih kamenčke v, igralnih kart in vžigalnikov.
Še vedno podstrešne podgane
še neizsledena družba kriminalnih specialistov se vtihotaplja v zadnjem času na mariborska podstrešja in odnaša ter krade, kar ji pride v roke. Policija je neumorno na delu, da bi zajela poglavitne krivce te tatinske družbe. Sncči so se splazili tatovi na podstrešje hiše št. 20. v Jez-darski ulici. Odnesli so razne predmete, obleko in perilo. Najbolj sta oškodovana Prokurist Zdenko pipuš in upokojeni železničar Josip Ermenc.
O tem in onem
Neznani pasant si je v noči na nedeljo dovolil to šalo, da je vrgel ogorek cigarete na platneno streho osebnega avtomobila inž. Resnerja, stoječega na Glavnem trgu. Platnena streha se je vnela in je popolnoma nerabna.
641etna Barbara Regorškova je padla na dvorišču mestne oskrbnišnice v Strossma-jerjevi ulici in si zlomila levico. Prepeljali so jo v bolnišnioo.
Češki godbenik Josip Felbinger je potoval v Zagreb. Moral pa je v Mariboru ča-
kati na vlak. Do odhoda vlaka je šel ogledovat mesto in park. Zanimal ga je med drugim Rožni grič v parku. Tik pred vrhom pa je padel in si zlomil levo nogo. Tudi Felbingerja so prepeljali v bolnišnico.
iz Ljubljane:
Ljubljana, 19. februarja
„Upniki na plan" odpovedani
Nocoj je bila v drami na sporedu veseloigra »Upniki na plan«. Do 20. se je zbralo v gledališču polno občinstva, ki je potrpežljivo čakalo, kdaj bo udaril gong in se bo začela predstava. Minilo je dobre četrt ure, nato pa je začela publika s ploskanjem zahtevati, naj se predstava začne. Prišlo je znamenje in dvignil se je zastor, toda ob polni razsvetljavi je stopil pred rampo igralec g. Jerman in presenečenemu obč.nstvu v imenu uprave sporočil, da je predstava odpovedana in da lahko obiskovalci dobe denar nazaj pri blagajni. Pred blagajno se je nato nadaljevala nenapovedana predstava. . .
Beograjski tehniki so obiskali Ljubljano
Danes dopoldne se je pripeljalo iz Beograda večje število tehnikov, da si ogledajo Ljubljano. Zanimale so jih predvsem naša tehnika, univerzitetna knjižnica in razne palače, ki jih gradijo v Ljubljani. Jutri se napotijo proti Gorenjski, kjer si nameravajo ogledati kranjsko cesto in novi most. V torek se odpeljejo v Trbovlje.
Ekskurzijo so organizirali beograjski gradbeniki za vse tehnike. Z njimi se je pripeljal tudi univ. prof inž. Zadjina. Na kolodvoru v Ljubljani so jih sprejeli naši tehniki v družbi z univ. prof. inž. Kasalom.
Kronika nesreč
Na Jezici se je zgodil danes popoldne hujši karambol. Soboslikarski vajenec Fr. Globočnik iz Kranja se je vrnil s kolesom po jež.škem klancu, nasproti pa se mu je pripeljal z avtomobilom Alojzij Verbnik iz Domžal. Na dozdaj še nepojasnjen način sta kolesar in avtomobilist trčila skupaj in posledica je bila, da je Globočnik obležal z zlomljeno levo nogo in precejšnjimi poškodbami po vsem telesu. Verbnik ga je takoj naložil na svoj avto in ga prepeljal v bolnišnico, kjer so se za ponesrečenca zavzeli zdravniki.
V bolnišnico so pa morali prepeljati tudi Ido Kostovo, hčerko krojača iz Ljubljane, ki jo je podrl neznan kolesar in jo poškodoval na glavi.
Janez Rakef, sin zidarskega pomočnika iz Trzina, je doma nesrečno padel in si zlomil levico. Zdaj se zdravi v bolnišnici
Tretji Svengalijev nastop
Tudi današnji dopoldanski nastop mojstra Svengalija je privabil v Union polno ljudi, zlasti pa okoličanov, ki so zadovoljni CKlhajali, kajti mojster je bil izredno razpoložen in je najtežje točke jasnovidnosti rešil precizno in brezhibno. Tako je na primer povedal, da je ura, ki jo ima v roki, stara nad sto let in da je bila nekoč last našega velikega pesnika dr. Franceta Prešerna. Danes je imel Svengali izredno dober kontakt s publiko bolj kakor kdaj popre je, in zaradi tega so bili vsi njegovi odgovori točno pogodeni. Tudi z ostalimi točkami, zlasti s sugestijo, kjer so posamezni nastopi izzvali salve smeha, je žel obilo odobravanja. Imel je izvrstne medl|1e in je na primer neki gospod dirigiral kakor mojster Toscanini. Neka gospodična, ki ni še nikdar igrala klavirja, je pokazala izredno spretnost, a neka druga je plesala kakor kaka prima balerina. Sklepna točka. ko so vsi zbrani na odru pod taktirko spretnega dirigenta izvajali pravcati simfonični koncert seveda navidezno —, je pu-bl'ko s;lno navdušila. Zaradi izrednega zanimanja bo drevi ob 21. Svengali priredil še en nastop, na katerem nam bo pokazal nekatere nove točke, tako eksperimente iz indirektne sugestije itd. Današnja poslovilna produkc'ja bo pestra in bogata in prepričani srno, da bo občinstvo spet na,« polnilo dvorano.
★
Pogreb ruskega generala žoltenka bo danes ob 16. in ne ob 17., kakor je poročalo nedeljsko »Jutro«, na kar opozarjamo številne njegove prijatelje in znance.
V tradicionalnih pustnih zabavah in norčijah Je tudi zrnce globljega smisla: ko se narava drami v prvo pomlad, naj se tudi človek preda prebujenju krvi, srca in duha
(Danes in jutri — smeh in ples...
Oče/ 'naš, Aru A/ fes /naš,
xelf'e/ /v€t£e/, /meA&jia/ /nate/i
(kramp), drugi ravnico, tretji motiko, in brž ko so prišli do hiše. so začeli razkopavati pod kapom. Gospodinja je prihitela na prag in jim ponudila jedače, pijače in novcev, da jim niso narediti sramote in pokopati pusta pred hišo. Tako so šeme obrale vso vas, nazadnje pa pusta niso pokopale, kakor je to na Štajerskem običarj. Vse skupaj je bila samo potegavščina Kranjcev, ki so izkoristili staro navado bližnjih sosedov in se tako nabrali denarja in dobrot. Slamnatega malika so, kakor je to na Kranjskem od nekdaj običaj, z velikim hruščem vrgli v Me di jo.
Letošnji sveti Kurent se je prav lepo odrezal: prinesel nam je pomlad v deželo.
— or
0Cavnevaì na S loven s Gern pred 11C ìm
V letu Gospodovem 1829 so Metličani doživeli na pustni dan nenavadno presenečenje. Sredi popoldneva se je v kroju pojavil velikanski pustov sprevod, pred katerim so jahali in svirali godci na konjih. V sprevodu so štirje našemljeni moški nosili na nosilnicah slamnatega pusta; z obeh strani sta pa spremljala dva dimnikarja, ki sta ga z metlo božala po ošemljenem obrazu. Za pustom se je pomikala proti cerkvi druga vrsta najrazličnejših »maskam, med katerimi so nekatere imele »živinski« rep, kakor nam pripoveduje očevidec tega veselega dogodka in njegov opisovalec Navratil. Neki deček je, preoblečen v žensko obleko, predstavljal pustno nevesto, ki pa ni dosti žalovala za svojim ljubčkom, ampak je na račun presenečenih Metličanov uganjala zelo vesele, da razuzdane šale.
KamevaJni sprevod se je že približal cerkvi, ko se je iz nje nenadoma prikazal tedanji metliški kaplan in poznejše škof Baraga. ki je že tedaj užival pri Metličanih sloves za vero in za božjo čast vnetega, svetega moža. S palico v roki je stopil ogorčeni Baraga pred godce, izvlekel izpod duhovniške suknje razpelo in v svetem srdu zakričal proti pustovemu sprevodu. »Križajte ga! Križajte ga drugič/«
Vrla pustova armada je na mah osupnila. šema je debelo gledala šemo in nihče si ni upal črhniti. Nekateri so sicer poskusili ščuvati proti Baragi, a živa duša se ni zga-
Odkritje opolnoči
nlla; eden od godcev je neutegno pobegnit s svojim konjem v stransko ulico. Počasi se je začel ves sprevod obračati nazaj. Ba raga pa, ki je v svoji gorečnosti mislil, da je pust na nosilnicah živ, se je resno obrnil k njemu in ga ostro pokaral zaradi takega pregrešnega obnašanja, češ da se človeku in še posebej kristjanu ne spodobi, da bi si na tak način maličil svojo od Boga dano podobo in povzročal v vernem in po štenem ljudstvu očitno pohujšanje... Ko pa so se pri kaplanovih besedah pustne šeme in ostali navzoči Metličani spogledali tn se hrupno zasmejuli, je vneti Baraga spo znal svojo zmoto in se ves zardel vrnil v proštijo. Karnevalski sprevod pa se je napotil h Kolpi; tam so pusta svečano vrgli z mostu v vodo.	— on
Pust brez maske in lišpa
V srbskih krajih praznujeta pusta gospod in seljak, a pust ni načičkan in našemljen kakor pri nas, nego pristna dediščina Kurentova, obeležena s starimi običaji ter odkritim veseljem in uživanjem v času, ko priroda še počiva, a se že bliža nov delovni dan.
no tako veljaven in strog pa je tudi post, kar pa se ne sme smatrati za nekak "no versko požrtvovanje. marveč za pametno ljudsko zdravstveno uvedbo, ker je za človeka dobro, če vsaj enkrat na leto za delj časa izpremeni svojo prehrano.
Beka.jske slave sicer nimajo ničesar skupnega s kako ljudsko zdravstveno uredbo, ker so mnogokrat zdravju vse prej kakor koristne, vabljive pa so ravno tako za reveže, kakor za premožne ter popularne po mestih in vaseh Kakor bogate pojedine v obeh pokladnih nedeljah, tako so seveda tudi bekrijske slave ostanek starodavnih Kurentovih svečanosti.
V nedeljo belih poklad obiskujejo mladi zakonci, ki so se poročili prejšnjo nedeljo, svoje sorodnike in prijatelje ter se pri njih gostijo. V privatnih hišah trajajo take gostije najdelj do polnoči, dočim so v krčmah poklade še v polnem teku na drug način in z drugim programom 2e opoldne v nedeljo belih poklad pripravijo v krčmah, ali pa — če je dovolj družabnikov — tudi v kaki privatni hiši posebno pojedino za bek-rijsko slavo.
Za bekrije-pivce je iripravljena dolga miza. Na mizi stoji po nekaj steklenic, v katerih tiči strok pora (prazilu-ka). V por je zgoraj zataknjena votla paprika »napolnjena z oljem, da gori v njej nočna lučka. Bekrije, ki so se prijavili k tekmovanju zasedejo mizo, domačin slave pa je možak, ki je prejšnje leto zmagal. Svojo in bekrijsko prvenstvo za vse leto si je pridobil s tem, da je največ spil in vse ostale tekmovalce spravil pod mizo.
Pravoslavni imajo svoj pust pred začetkom 40dnevnega velikonočnega posta. Ker pade letos pravoslavna velika noč na isti dan kakor katoliška, se bo pust na jugu deloma ujemal z našim pustom. Višek pusta pri nas bo v torek 21 t. m., pustni zaključek prihodnji dan na pepelnično sredo, na jugu pa bodo svojega pusta pokopali že danes, 20. t. m., na »čisti« ponedeljek, in začeli s postom. Srbski pust ima dve pustni nedelji, ne pozna pa »Debelega četrtka« V nedeljo 12. t. m so bile takozvane »mesne poklade«. ko se še lahko opravijo renitovanja Na dan »mesnih poklad« imajo pravoslavni duhovniki v mestih in vaseh ves dan opravka s sklepanjem zakonov V nekaterih krajih se zakonske zveze sploh sklepajo samo v nedeljo »mesnih poklad« in ogledujejo
proglasijo za bekrijskega prvaka cu »čistega« ponedeljka prihodnega leta So možje, ki so si že večkrat pridobili tako slavo z ogromnimi količinami vina in rakije ter ostali bekrijski prvaki po vrsti več let. Zgodi pa se tudi, da se kdo pri bekrijskem tekmovanju zastrupi z alkoholom. Po končanem tekmovanju razkazujejo na kakem vozičku bekrijskega prvaka še po drugih lokalih, pa če je ostal pri tekmi še tako trd. Prič njegove zmage je itak dovolj, poražene tekmovalce pa so že prej spravili domov, tako da ni od nobene strani protesta Tudi oni prvaki, ki so zmagali z največjim naporom in so jih odnesli s torišča zmage, uživajo splošno priznano čast svojega prvenstva do prihodnjega »čistega« ponedeljka.
O, jade, prodjoSe poklade • • •
to je refren po Srbiji in Sremu razširjene pustne popevke Jade občutijo v enaki meri zmagoviti in poraženi tekmovalci pri bekrijskih slavah, maček je pač po vseh pustnih prireditvah neizogiben, a ko se pomiri, se velika večina bekrijskih tekmovalcev spet uvrsti med najsolidnejše ljudi. Na bekrijsko tekmo in slavo spominjajo samo še šale in zbadljivke, razigranosti v pustnem času pa nihče ne zameri. Pust se pač veselo praznuje v dobi, ko so končana važna dela, in ko se vsak rad malo po-veseli pred nastopom nove dobe brig in truda. — tg.
Sladkopivček se izda
V grudnu predlanskiga leta je bogat Ame-rika-nec stanoval v neki veliki gostiv-nici v Parizu. V svoji spavnici je imel zraven dnara in druge drage robe tudi nekaj steklenic (flaš) sladkih pijač Cez nekoliko dni spazi tujic, de je v hranilnici nekaj križem, in de une sladke pijače precej tnanka. Sladkopivčika zasačiti, stekleniške vrate s sajami pomaže, ki jih je z dimnika naster-gal. Precej dnrziga jutra od svojih opravil domu grede, sreča na stopnicah hišniga slu-žeta, in vidi, de ima zlo sajaste (černe) ustnice Brez veliko lagoja malopridneža za roko prime in pred zerkalo (gledalo, špe-gel) pelje. Ker zoper tako pričo ni bilo moč tajiti, spozna streže svoj greh in prosi pri-zamaše, ki jo je tudi dobil Zdaj 60 mu tudi domači jeli še druge tatvine na t ole vat i, in njih sum se je poterdil. Ko njegov kož-njak ( s kožo prevlečeno skrinjico) prt i sejo, najdejo še mnozih reči, ki jih jc bil ta-tovič nakradil. — Tako se hudobija ozori in pride na dan pred ali potlej.
(Zgodnja Danica 1851.)
Tekma se začne
V Motniku in na Koroškem
Pustne šeme v Motniku so se na pustni dan šemile kot popotniki iz Jutrove dežele in vodile po trgu kamelo. Pred vsako hišo so se ustavili in prejemali od gospo din je darove v jestvinah, pijači in denarju. Saj so darove tudi zaslužili, ko so oznanjali., da je končana smrt prirode in da je prišla od juga in vzhoda vesela spomlad.
Srbi, ki meje na Bolgarijo, poznajo še pustni kres. Slovenci tega ne poznamo več razen Korošcev. V Rožu na Koroškem so svoj čas mladeniči vozili po vasi samokol-nico in izmaknili pri vsaki hiši nekaj slame ali sena. Ko so tako naredili zbirko pri vseh hišah, so vse zapeljali na hrib nad vasjo, nagačili tam s senom in slamo staro moško obleko in obesili pusta na kol, po navadi na ostrv. Zvečer so se zbrali vsi mladci iz vasi in med vriskanjem, vpitjem. petjem in ropotanjem s kravjimi zvonci zažgali pusta.
ženine in neveste,, ki stopijo pred oltar kakega drugega dne, malo začudeno in sumljivo, češ zakaj niso počakali do »mesnih poklad« — tradicionalnega dneva svatovanj.
Na včerajšnjo nedeljo pa so bile »bele poklade«, zadnji dan, ko se še lahko uživa mesna in z mastjo zabeljena hrana. Mesne poklade se praznujejo veselo in razkošno že zaradi svatovanj, bele poklade pa zaradi tega, ker se vsi pred dolgotrajnim postom obilno zalagajo z mesom in z drugimi dobrotami.
Bekrijska slava
Tudi »čisti« ponedeljek, začetek dolgega velikonočnega posta, je vesel, ne samo zaradi tega, ker je z njim konec pusta, kakor pri nas na pepelnico, temveč še bolj zaradi starega običaja »bekrijske slave«. Po naše bi se tej slavi reklo tekmovanje pivcev za pivsko prvenstvo celega leta. Pust ali poklade so na našem jugu v veliki veljavi. Rav-
Pustu, na katerega — ali vsaj na čas pred njim— se je še sam Prešeren hudoval. pravijo Srbi »mesojede« in »mesnice« (Koso vo). v Slavoniji »mrsovede«. Slovenci v La škem pa so mu svoje dni, pred dobrimi pet desetimi leti, še rekah »sveti Kurent«. Brž za pustom sledi post — meso je treba pu stiti pri kraju in tako smo pepelnico poimenovali »mesopust«. dan poprej pa kratko pust: »pust', pust' meso in in zelje zagrabi!« Kdor bi se pa pozabil še na postni dan, temu pravijo naši Prleki, da je zmešan.
Za obilno žetev tn rast
Na Koroškem pojedo na pustni dan na vrhu sadnega drevesa prvi krof. da potem sadje dobro obrodi; pustno dobroto poje gospodar v Prekmurju tega dne pod sad nim drevjem v Prlekiji in v Belikrajini se
Dobrodošlica pustu
Kadar ima hišni poglavar ali gospodarica, pa tudi stric in teta god. mu naredimo j»cfreht« Prav potihoma se zberemo pred njegovo sobo z lonci, žlicami in pokrovi v rokah in mu iznenada naredimo hrup in trušč. da se kar sesede. Nato pa stopimo pred njega in mu z besedami želimo vse najboljše k godu. Pravijo da je to stara navada, saj so tako nah predniki ropotali za božič, za novo leto, kres, binkošti itd., želeli so bogcu vse najboljše, zle duhove pa so z ropotom odganjali.
Pred petdesetimi leti so naiejali tako voščilo »svetemu Kurentu« tudi še v Krškem. Na predvečer pustnega dne so se zbrali vsi mestni otroci pred vikariatno cerkvijo z razbitimi lonci, skledami, škafi in pokrovi in naredili od cerkve po vsem mestu 'grede tak hrušč in trušč. da bi človek izgubil sluh. Tako so počastili Kurenta.
na pustni dan mlado in staro guga v kozolcu ali v lislnjaku, da bi si ohranili zdravje in rast. Skoraj povsod po Slovenskem pa hodijo na pust od hiše do hiše pustne šeme in se sredi hiše povsod malo zavrte — za debelo repo, debele buče. debelo korenje in visok lan. Za izkazano naklonjenost pogosti gospodinja plesalce s pustnimi dobrotami in jim stisne tudi kak novec v roko.
Žal pustni dan ni vesel dan za vse. Dekletu, o katerem se je vedelo, da ie bilo že namenjeno v zakonski jarem pa ji je spodletelo, a tudi oni. ki je že godna za možitev in je ostala samica, za\'lečejo pred prag ploh Ponekod narede to na pustni dan, drugod na pepelnico. Dekle se mora pustnim šemam odkupiti s pijačo in jedačo, če tega ni, pa šeme ploh zapi je jo. Svojčas je dobil na pustni dan vsak novo poročen par tak ploh. ki je pomenil srečo in obilen zarod v zakonu; še v starejšem času pa je na pustni dan vsak novoporočen par s plugom » zoral brazdico, seveda brez vprežne živine. da je bil njun zakon plodovit.
MasKft
Štajerci pusta pokopavajo
Tako so naredili tudi rudarji v Zagorju ob Savi. Leta 1880 so našemljeni rudarji po sporočilu kronista vozili slamnatega pusta od hiše do hiše in grozili, da ga pokopljejo pod kapom. Prvi je s seboj nosil »pik«
V nedeljo proti večeru je začetek bekrijskega tekmovanja. Tekmovalci se odločijo za vino ali pa za rakijo. Vsi pijejo iz enakih čaš, na mizi razpostavljenih jedi pa se lahko vsak poslužuje po volji. Okrog tekmovalcev se zbere mnogo radovednežev, prireditelji tekmovanja pa razmestijo tudi paznike, ki morajo dobro paziti, da ne bi pri tekmovanju kdo zlival pijače pod mizo ali na kak drug način goljufal.
Ti pazniki opravljajo strežajsko službo in naposled tudi samaritanska dela. Tekmovalcem ponujajo in, če treba, tudi vtikajo v usta hren, redkev, sir kislo zelje in podobno, kar tekmovalca krepi in podžiga pri tekmovanju. Vse mesne jedi pa zginejo z mize tekmovalcev še pred polnočjo, pred začetkom »čistega« ponedeljka.
Kdor se napije še pred polnočjo izpade iz tekme, ker se morajo tekmovalci izkazati šele v dolgih urah »čistega ponedeljka«. posvečenega ostri tekmi.
Tekmovalci omagujejo in cepajo tudi pod mizo drug za drugim. Zadnji, ki ostane, je zmagovalec. Okrog vratu mu obesijo venec paprike in čebule ter ga
Pretkani mesar
Mesar (sosedovemu sinku): »Slišiš, Jur-ček, pridi k meni! Ali rad ješ krajske klobase?«
Jurček: »Zelo rad.«
Mesar: »Prav rad bi ti dal eno, ali ne morem najti ključa od shrambe.«
Jurček: »Saj lahko kar s strehe zlezem v shrambo.«
Mesar: »O, ti potepin! Torej ti si tisti, ki mi je požrl vse klobase...?«
Spomin iz srede prejšnjega stoletja
Naši predniki pa p!es In pust
Kako je »Zgodnja Danica« sodila o šemah in zabavah
SftCeQai cd pustnih sentavi}
»Svet hoče goljufan biti, toraj bodi goljufan.« S tim goljuf nim pregovoram je že incrsikteri svojo dušo grozno goljufal, ker je res svojiga btižnjiga goljufaval, dokler se sam ni vjel v kremplje začetnika vse laži. kteri se imenuje hudič in iše svet zapeljati, in dokler mu neskončno ojstri sodnik, ki naše misli in želje preiskuje, s per-liznjeniga obraza seme ni potegnil. Ali človek k vsimu bolj kakor k dobrimu nagnjen, in zadovoljin, ošemiti svojiga bliž-njiga s sladkimi besedami in na videz Iju-beznjivim obrazam, še hoče grajati, kar je Bog v svoji neskončni modrosti vstvaril, natakne na lepi obraz g er do šemo, spremeni stan in spol, ter se temu veseli, de v zi-jalasti podobi nima videza ne keršanskiga ne človeški ga. Sv. Cipri j an. sv. Avguštin in sv. Tomaž uče: kdor svoj obraz z mazili lišpa, de Boga preklinja, ker hoče s tem popravljati, kar je sam Bog vstvaril. Ali pa mar tisti, kteri s šemo (larfo) svoj obraz popači, manj Boga preklinja, kakor tisti, kteri svoj obraz z maziH lišpa? Gotovo ni nič bolj zaničljiviga kakor ošem-Ijen človek; že ajdovski modri jan je so spoznali, de se šemarije za poštenost in vrednost človeško ne spodobijo; kolikanj bolj jih mora naša sveta vera preklicati in prekleti! Take šemarije so v Turinu in Floren-ca, velicih mestih na Laškim, ojstro prepovedali ne samo po mestu ampak tudi v glediših in plesiših. Zakaj so jih pa vikši prepovedali, vsak ve, kdor Laha pozna.
(Zgodnja Danica 1850)
Stirabovani plesavci
Visokoučeni doktor modroslovja. častiti gosp. H. A. Jariš, sedanji šolski sx^etovavec na Štajerskim je v svojim nemškim ?>koledarčku« za leto 1856 zopet prav lepe po-dučivne povestice razglasil, kakor smo jih i' njegovih poprej§njih koledarčkih zaporedoma že štiri leta brali. Zmed drugih hočem tukej eno posloveniti, kiera bo menda marsikterimu naših bravcev kaj pomisliti dula:
Sv. Eligi je bil okoh leta 600 po Krist. škof v francoskim mestu Nojonu. O njegovim času so ljudje pogostoma in prav radi plesali. Ker je pa sveti škof močno, goreč služabnik Božji bil, in je vedil, de ples Boga zlo žali, se je tudi z vso močjo temu ustavljal, večkrat zoper to napako govoril, in rud bi jo bil odpravil. Prav resno je plesavcam pridigoval, ter jim dokazoval, de ples od hudobniga duha izvira, in de Bog je tako grešno norčijo že mnogokrat hudo kaznoval. V spričevanja tega jih je na sveto pismo zavernil, ter jim povedal, kako sramotno so izraelski otroci v puščavi okoli zlatiga teleta plesali in zavolj tega jih je bilo še tisti dan 23.000 plesavcov in plesavk na Mozesovo povelje s smert-jo udarjenih.
Pa kakor se dandanašnji godi, de prija-telski glas duhovnega pastirja, ki zoper zle g svari, in pred večnim poginom zavarovati hoče, se pogosto zasmehuje in zaničuje; tako ie bilo tudi tukej: Za svarjenje svenga moža se niso kaj zmenili, ter zaniče-Vii/e njegovo opominovanje so plese na-pravljali. f praznik sv. Petra, kneza apo-steljnov. so plesiše blizo škofoviga stanovanja postavili; godci pridejo, plesavci sku-pej dirjajo, in ples se začne z velikim raz-ujzdanim hrupam. Svetnik — vse to viditi in slišati, se poda s sv. gorečnostjo med plesavce, jih posvari hudobniga obnašanja, ter jim mirovati veli. Pa kaj? zasmehovali in p sav al i so ga ter naprej plesali.
Ali sv. škof se s tim ne da splašiti, te-muč svoj glas povzdigne in začne ojstro pri-digovzti, krega in žuga z Božjo jezo, ako posvetneži od razujzdaniga plesa ne odje-njajo in se grehov ne spokore. Nič ne pomaga! Ne da bi ga poslušali in vbogali, so se plesarsci še bolj razujzdano sukali in v njegovi pričujočnosii godcam vpili rekoč:
»Godite naprej, prav veseli nam še eno okroglo zapiskajte.« Sveti mož je bil s to prederznostjo močno razžaljen, vzdigne svoje oči proti nebesam, se verze v pričo hrumečiga ljudstva na kolena, začne milo jokati in k Bogu tožiti, ter Božji pravici vso reč zroči,
ln glejte, kaj se zgodi! Gospod Bog. ki svojih služabnikov na pusti zaničevati, udari vse plesavce naglama s strašno šibo in jih izda hudimu duhu v oblast; trideset ( nt k t eri menijo celo petdeset) plesavcov in plesavk je bilo pri tej priči od satana obsedenih. Strašno je bilo gledati, kako
ra satan odstopiti; nesrečni plesavci pa so se zopet pameti zavedili, in dušni mir se jim je v serca povernil.
Tako v popisovanji življenja sv. Eligi ja, kakor beremo pri Andonu, in nekoliko tudi v djanji svetnikov Božjih II. del, str. 643.
Ta prigodba je za naše v ples zatelebane čase veliko zlata vredna, in vsak duhovni pastir -bi prav storil, de bi jo mladenčem, kadar ga za dovoljenje v ples nagovarjat pridejo, trikrat glasno prebral. Pa. ker je sem ter tje navada, de se morajo tudi duhovni v dovoljenje v ples podpisati, bi mende tudi napčno ne bilo. ako bi jo marši-
(Pust na (ÓraosQent polju
Pijanci in smrt (bakrorez iz Valvazorjeve knjige »Theatrum mortis humanae«, Ljubljana 1682)
so ti ljudje razsajali, divjali, kričali in vpili. Kakšen strah de je po vsi okolici kri-stijane presunil, si je lahko misliti, in kako so vsi nad obsedenimi žalovali, posebno pa starši in sorodniki nesrečnežev, ni treba vam praviti, pa vendei jim nihče pomagati ni zamogel: le tako se je njihovemu razsaja n ju nakoliko v okom pušlo. da so obsedene v verige zakovali ter jim noge in roke zvezali.
To je celo leto terpelo. Še le ob letu v praznik svetiga Petra ukaže sveti škoj Eligi vse obsedene v cerkev pripeljati; on pa stopi na lečo in pridgva od pokore. Ko iz prelivanih solz ptičujočiga ljudstva spozna, de so vsi k pokori omečeni. se verže pred Gospoda nebes in zemlje na kolena,
kteri duhovnik na kmetih sam za se prebral, in še le potem si sodbo podpisal.
ff.
(Zgodnja Danica 1855.)
Kaj žganje stori
Lansko leto v listopadu so šli rr. Oger-Sikiga čez gornjo Suóo proti Moravski mu trije svinjarji; — pa svinjarja sta bila prav za prav le dva. ker Sita se bila žganja na-pila, prejeden so jc vsi trije čez goro udarili, ki je bila po globinah in višinah globoko s snegam zapadena. Ko že čez višavo pridejo, začneta žganjarivca postajati in po-sedati. Uni. ki ni žganja pil, je biil močnejši jima vzame bisage ter hili proti bližnji vasi pomoči iskat. Ali po.slednjič tudi njega omaga, in se v sneg usede; začel je pa vpiti in v pomoč klicati Nekdo iz bližnje vasi krik sliši, pride na poi mertvimu v pomoč, in ravno komaj je še razumel besede iz njegovih ust, »še dva sta tam za-di.a po tem ga dene na sami in hiti ž njim domu, kjer je na pol merlič k sreči še okreval. Tudi unih dveh va šari i naravnost gredo iskat, in ji najdejo, pa bila sita že do dobnga zmerznjena!
(Zgodnja Danica 1852.)
moli z vsim ljudstvam vred za obsedene, in prosi Boga, naj bi jih od hudiga duha I rešil. In milost Božja se usmili! v hipu mo- '
Sreča v nesreči
Avtomobil je podrl berača in mu zlomil obe nogi. Lastnik avtomobila obišče berača v bolnišnici in mu da za vsako zlomljeno nogo po tisoč dinaijev.
»Ah«, je zavzdihnil berač, »škoda, da nima človek več nog.«
Na Dravskem polju pripovedujejo, da je bil pust otrok, ki so mu starši umrli, ko je bil komaj dve leti star. Siroto je vzel stric pod streho, zapodil pa ga je od
hiše, ker mu je vedno nagajal. Služil je potem po kmetijah. Ko je pri nekem kmetu zaslužil tri denarje, so prišli po' vrsti k njemu trije berači in so ga prosili miloščine, pust je vsakemu od njih dal po en denar. Tisti hip je stopil k pustu neznan starček in mu dejal, naj si zaželi treh reči. Pust si je izvolil mošnjo, v kateri bi bilo vedno obilo denarja, gosli, s katerimi bi lahko vsakogar k plesu prisilil, in puško, s katero bi lahko vsako žival zadel. Dobil je; nato je šel po svetu. Denarja je imel na pretek, zato je vsakega ubožca po mili volji obdaroval; igral je na gosli in vsakdo je moral plesati, dokler se ga pust ni usmilil; če si je zaželel divjačine, je šel v gozd in že je imel vsega dovolj. Naposled pa je le moral umreti. Ko je prišel pred nebeška vrata ga sv. Peter ni pustil v nebesa, vendar je toliko odjenjal. da mu je nekoliko odprl vrata, da bi mogel pust vsaj pokukati v nebesa. Pust pa je skozi odprtino vrgel v nebesa svoj klobuk, potem pa je rekel, da po svoje reči lahko gre. kamor hoče. Ko ga je sv. Peter spustil za Irp v nebesa, je pust sedel na svoj klobuk in se ni dal odgnati z njega, češ da na svojem lahko vsakdo sedi. Tako je ostal v nebesih in se je iz-veličal...
Bajka iz Slovenskih goric pripoveduje o pustu, ki je nekoč zvedel da hudič v gozdu goni polhe sem in tje. Ponoči se pust napoti v gozd in si zakuri ogenj. Ko prižene hudič polhe mimo mu jih pust nekaj vzame in si j?h hoče speči na žerjavici: hudič pa mu to brmi. Tedaj zagrabi pust gosli; hudič je moral toliko časa plesati, da si je pete izbrusil.
S'omsek pa v svoji knjižici »Blaže in Nežica« tako-le pravi: »Gospod kaplan se v šolo prismejijo, rekoč, da so te dni smešno pripoved od nekega Kurenta slišali katerega bedasti liudje za svetnika imajo in pustne dni častijo pa le norci Pravijo da si je na gosli godei, pa tako zaokrožiti znal da je plesati moral, kdor ga je slišal. Tudi zlodej, ki ga je motit prišel, je začel tako po trnju skakati da se je ves razplazil. To so gole kvante resnica pa je ta. da je Kurent malik nekdanjih haj-dov. ki ga še zdaj v pratiko z rogovi stavijo.«
Paast v smeu
»če se pust na solncu greje, letina se med dobre šteje«, ali pa: »če se pust na solncu peče. tedaj leto dober pridelek prinese«, pravi narodni rek. Pustne slavnosti sploh oznanjujejo da se je po mrzli neprijetni zimi vrnila topla, oživljajoča pomlad. V Medjimurju se na pustni dan obleče močan fant v medvedovo kožo ali pa v narobe obrnjen kožuh. Tace mu drže kij in tako skače zdaj po dveh. zdaj po štirih, ž njim gre godec, zadaj pa otroci, ki pojo:
Prošlo je medvedovo, došl6 bode Jurjevo: Po potokih curilo. Po bregih zelenilo: O j, veselo bo!
V celjski okolici pa pravijo, da če na pustni dan megla stoji, t.sto leto vse toča pob:je. Od drugod je pregovor, ki pravi, da če je pust zjutraj oblačen, kmet ajde jeseni bo lačen, če pa ima o pustu solnce že moč, mrzla bo velika noč. Prav tako: Pust na trati, velika noč na peči, ali pa: O pustu na gorici, o veliki noči v izb ci. Pust pod steno — velika noč za pečjo, pust za pečkom velika noč pod oknom.
Pustne vraže
Koroški Slovenci pravijo: »Kar se pustne dni prede, vse miši snedó.« Takih in podobnih vraž je povsod na Slovenskem obilo. Na štajerskem je doma vera, da če se na pustni dan melje, rado nad tisto hišo grmi, če se pa prede, kače okrog hiše lazijo. V Slovenskih goricah je razširjena vraža, da na • pust ali »fašenk« ne sme nihče šivati, ker bi sicer kokoši ne mogle nesti.
Stari Metličani trdijo, da se mora na pust čim več plesati in visoko skakati, da bo lan visok in lep. Nekateri na ta dan sejejo présad (»flance«) pod kozolcem. Pravijo, da se zelje iz takega présada nikoli ne izpridi v kadi. Tudi predena (»štrene«) se morajo prati na pustni dan, ker se potlej platno raje beli. V radgonski okolici živi vraža, da kdor na pustni dan svinjsko hrbtišče jé, tega celo leto hrbet ne bo bolel.
Ker pravi narodno izroč'lo. da kdor se v kvaternih po°tih ne posti, temu v grobu lasje na lobanji ne sprhne. ampak mu na glavi ostanejo je dobro za tistega, ki se je ravna! po pregovoru: »Pred postom nosi klobaso k ustom!«
In ker pust gre v Milan, pa ne pride leto dan«, naj se dekleta, ki se letos pred pustom niso omožile, kar nič ne žaloste, saj pravi narodna pesem:
Oh kaj bom jokàla, K' ne pomaga nič tó, Še eno leto bom čakala. Če drugo leto kaj bó, Saj dober bi bil De b' le hlače imel, Naj bo kruljev al' slep, De b' le mene
ogrel !
—on
MED PRIJATELJICAM
—	Ali se ne zdim v tem klobučku deset let mlajša?
—	Koliko si pa stara?
—	Osemindvajset.
—	S klobukom ali brez njega?
RESTAVRACIJA
»EMS NA«
PRIREDI CENJENIM GOSTOM
PRIJETEN IN ZABAVEN VEČER Z GODBO IN PLESOM — IGRA NAŠ PRIZNANI »NEW M EI. OD Y BOYS«
fcJL :
X OSlSCLs °
Jfutal &
T^žM^^M. Xtynstih • ßrmeAax.
Od Prešernovih časov do danes se Slovenci v marsičem bistveno niso dosti spremenili in poboljšali, še dandanes svoje najboljše duševne veljake najrajši zasramu-
jefo in do smrti mučijo in se jih prisiljeni rajši šele po smrti častno spomnijo (v svo-jp čast in slavo namreč), in če le gre, na
svoje posmrtne dolžnosti do njih zelo radi hitro spet pozabijo;-^. /
Slikar Langus se jexWrnenda zakrokal, da ni ubogal Potočnika, ko ^a je prosil, naj gre Prešerna vsaj na mrtvaškem odru portretirat. Tako je šele 1.1850. Kurz v. Gold-stein po svojem verjetno ne zadosti zanesljivem spominu zmečkal svojo podobo Prešerna.
Koliko preglavic! Koliko truda so si dali razni slikarji in kiparji vse do zadnjih dni s pravo Prešernovo podobo!
Ujezil sem se in sklical nekaj znancev na špiritistično sejo z namenom, da prikličem Prešerna, naj se nam pokaže v pravi podobi in ns- ^e izjavi o svojih doslej na-
-ilih portretih. Pot nam je tekel z lica, preden se nam je posrečilo, da smo ga zvabili na plan. Preden pa se je pojavil sama, smo zaslišali njegov glas:
Saj tiga sem se vedno bal, miru mi narod ne bo dal! Nemirno spim in se vrtim, podob se svojih — hu — strašim!
živčno se mpograbil svinčnik in skicir-ko. . . Toda kakšno razočaranje! Pokazal nam je le svojo hrbtno stran! Vse prošnje, naj nam pokaže svoj obraz, ko že tako dolgo hrepenimo po njem, da smo ga ravno in
samo zaradi tega vznemirili v večnem snu, ga niso ganile.
Vprašal sem ga to in ono, a tudi govoriti se mu ni dalo. Držal je roki prekrižani na hrbtu in hitel zmigovati z rameni in s kodrasto glavo, šele ko sem mu omenil Kur-zov portret, je živahno spregovoril: »Oh, ta čifutek!. . . No da, čisto zgrešil me ni, ampak neroda me je namazal takega, kot sem bil neki dan, ko sva se čez noč za-sedela s Pacenkom Francetom pri vinu in se mi je začel delati šen na obrazu . . . Pozabil mi je dati v roke krožnik kislih kumaric. . .«
Vpra§al sem ga o tisti dvomljivi profil -ni risbi.
»Hm, tisto!... Če bi vedel za gotovo, bi vam rad povedal, koga je Langus mislil s tisto risbo zadeti. Saj obraz se mi dozdeva dosti znan, vendar ne moreni priseči, kdo bi t'sto bil...«
»Kaj pa Ganglov kip?«
»Ni napačen, bi dejal, skoro bi rekel, da mi je zares nekam podoben, če ne bi bil dosti prelep in malo prenežen ... Revež Gangl se je presneto potil, ko me je z gdč. Ernestino Jelovškovo obdelaval. Na, saj mu n' škodilo, prepotil je pri tem delu svoj prehlad, ki bi mu bil sicer postal smrtno nevaren ...«
»Nekateri so trdili, da je v Jurčič-Stri-tarjevi izdaji...«
»Kaj. tista skremžena mevža naj bi bil jaz! Kar tiho če ne bom jezen!«
»Kaj pa Zaičev spomenik? Dober, ne?«
»No, naredil je. kar je mogel, kadar mu niso ravno dobrotniki priganjači in popravljal ci stali med delom za hrbtom. O obrazu ne bom dosti trobil, plemenitega Kurza je pač popravil, kakor 'n kolikor je vedel in znal. Hudo napako pa je zagrešil v čevljih! Tako lenih in finih čevljev svoj živ dan nisem premogel.«
»Pa Just;n?«
»Ta pa ta. ta me je zares ganil globoko v dno srca! Kar smili se mi fant tako ie vame zaljubUen! Saj 1e zmenol zaslužil komai za robce s katerm* s! ie brisal potno čelo. Prlmuim. od vseh on mubolj pozna moje očitne in skrite zadeve, kar
jih je le mogel s svojim detektivskim med-ličnim heiikonom dognati. Zadel je moj obraz, ki gleda iz mojih poezij, kar je le šlo natanko, ko je nesebični pisateljici Vaštetovi pomagal do slave in denarja. S prav zadnjo pedobo pa sem nekoliko manj zadovoljen, dasi je sicer in tehnično rafi-nirano izpeljana... No, pustil mi je moški obraz in moško čast, česar o Jakcu ne morem pohvalno trditi...«
Tišina. Molk ...
»Ste gotovi? Prosim, ne kličite me več, ne potrebujem vaše družbe! če bi se pri-
kazal med rojake danes, kaj bi se mi zgodilo?... Moj naslednik Oton Veliki in Edini bi mi gotovo ne hotel prepustiti svojega piedestala — mar mi je za piedesta-le ... Mrtvega že še puste dihati, ž.vega bi me pa gotovo ščipali, kar bi se jim dalo — če bi se jim pustil ščipati. seveda! Gotovo bi naenkrat našli, da moje pesmice prav za prav niso bog ve kaj. da so zelo preproste, naivne, kmetiške, neka boljša vrsta narodne pesmi, hudo zastarele, brez
modernega lišpa in s:jaja. Saj sedanjemu nadprešernu v gostilnah in kavarnah tudi ne prizanašajo, nal-kcv imate na pretek in je še vedno precej Koseskih vmes. Slovenci so pač vedno enaki malikovalci. Kdor se dere s prvaki in jih z upognjenim hrbtom časti, tega naredi sčasoma za prvaka. Tudi Črtomirov ne zmanjka v dolini šent-florjanski, najbolj pr.ljubljeni in čaščeni so. Vprašanje se ne glasi, kaj si, temveč, s kom hodiš in zelo koristno je, če imaš molek v žepu. čeprav ni naravnost zahtevan. Ne motite me več! Pustite me v miru počivati! Nikdar ne boste mojega obraza zagledali — v Ljubljani še naslikan ne bi hotel biti več! Kako pravi prijatelj H. Heine? Ihr wolltet me;n Gesicht n'eht haben, nun sollt ihr am Gegenteil Euch laben!« Zdravo!
Izginil je v noč. Potrti smo v temi in premišljevali njegove besede ...
Drugi dan smo sl šali, da se je tisto noč dr. Kidriču prikazal človek v bidermajer-ski noši takisto s hrbtom obrnjen proti njemu. Ni bil to Prešeren? Gotovo je bil on, da bi se doktorju zahvalil za obilni trud v njegovo čast. Dr Kidrič pa ga je imel za pijano maš karo — razumljivo, bi-dermajerska noša v trm predpustnem času — in je pokTcal po'icijo na pomoč. Slikarja Jakca je strašilo. Nekdo mu je potegnil odejo raz telo in ga blagoslovil s krepko roko. Ni bil Prešeren? Vse kaže. da je bil! Slikarju in grafiku Justinu pa je prinesel lovorjev venec in en posmrtni »ro-kop s« z lastnim podpisom, vdrgnjen z neko kostjo na trhlo desko.
Justinu — Trpinu, risarju moje podobe. Si dolgo ugibal, se potil denarcev dosti ne dobil! Do grla sit sem vseh časti, naj tebe lovor moj krasi!
Dr. France Prešeren.
Pravijo, da je Justin od neznanskega presenečenja padel v vroč co.
Vse to smo slišali da je pa vse to res, ne prsežem. Ljubljanske novice ne ljubijo resnice!
Janna tribuna

'„••*> v- •-.,»,
Kolonija mestnih uslužbencev
Predsedstvo subotiške mestne občine je napovedalo, da bo kmalu izpolnjena stara želja subotiških mestnih uradnikov z zgraditvijo uradniške kolonije na Paliču. Kolonijo, ki bo imela okrog 100 enodružinskih hiš z vrtovi, bodo zgradili na travniku, ki je znan pod imenom »Manojlovičev salaš«. Občina bo dala zemljišče brezplačno na razpolago, za zgradbo hiš pa bodo dobili uradniki brezobrestno posojilo.
Tako v Subotici. Ali je ta kraj v Deveti deželi? se vprašujemo v Ljubljani, če bi pri nas mag'stratni uradnik dobil zemljišče za hišico od občine — bog varuj! — zastonj, temveč le po zmerni ceni, kako bi bil srečen! Ali pa cla bi smel za zmerno ceno stanovati v mestni hiši! Pa pod seda-
ßt cedi« tsocJIS^CS
Radio je nedvomno genialna pridobitev najnovejšega časa. Njega uporaba je že tako nepogrešljivo vključena v našo dobo ka-ker električna luč, telefon in vse slične pridobitve. Ima pa tudi svoje slabe strani: če •ie na primer pijanec preveč vdaja alkoholu, boli naslednji dan glava le njega samega; če pa ti navdušen sosed vrti radio ves dan in še pozno v noč, preko radij.'te policijske ure, ki je menda po ljubljanskem hišnem redu ob desetih, tedaj pa boli glava vse sosede! Posebno so v takih primerih usmiljenja vredni ubogi šolarji, dijaki, tedaj mlad na, ki naj bi imela mnogo spanja, da more drugi dan sveža, dovolj naspana v šolo. Pa tudi starejši sosedje bi radi prej legli k nočnemu počitku, a so ob-
njo upravo to ni dovoljeno. V 1. 1938. je uprava mag stratnih hiš brez povoda zahtevala izselitev magistratnega uradnika iz stanovanja v mestni h ši, v katero je uradnik celo investiral večjo vsoto denarja. Ko je ponižno prosil, da se mu ob izselitvi izplača vsaj delna odškodnina, ali pa da se mu proda za zmerno ceno košček zemljišča, je na vse dobil negativen odgovor in povrhu še sodnijsko odpoved z motivacijo, »da se bo hiša prez davala«.
No, pa se ni, saj so drugi ostali v hiši še nadalje. Tako je pač. Investiral si v obč nsko hišo denar, redno si plačeval najemnino, hvala ti lepa — zdaj lahko greš!
M. R.
sojeni čakati večkrat daleč v noč, dokler ne postane tudi radio-posestnik sam zaspan . .
Kako pridem do tega, da moram del svojega stanovanja, za katero jaz plačujem, re-signirati na ljubo neuvidevnemu sosedu! Ali niso predpisi končno zato. da se res tudi izvajajo? Ali se ne bi dal po deseti uri. če že res hočeš nadalje poslušati, zvočnik omiliti ali pa nadomestiti s slušalkami? Ljubljansko oddajno postajo, ki začenja z večernimi poročili šele ob desetih, bi pa prosili, da jih pričenja oddaja'i toliko prej, da bodo do desete ure že končana, da bo torej tudi v skladu z ljubljanskim hišnim redom. Uvidevni poslušalci bi tako res lahko ob desetih zaključevali, ne da bi se jim bilo treba odpovedati zadnjim najnovejšim vestem.
OiOfiOiOBOSOBOlOlOlOlOlOlOlOlOlOlOBOlO
Zaradi cbilzce drugega gradiva so morale izpasti ne" Untere stalne rubrike, ki bodo zato prihodnjič tcllho skrbnele zastopane.	URE0N2ŠTV0
osoioaoEosoioaoioiOROiOBOioaoaoiioaoio
Razstava Italijanske knjige
Ljubljana, 19. februarja
že snoči so bile zaključene priprave za italijansko knjižno razstavo in na pročelju Narodnega doma sta se pojavili dve tastavi: jugoslovenska in italijanska, pod njima pa nad glavnim vhodom napis »Mostra del libro italiano«. (Razstava italijanske knjige). Danes pred enajsto uro so se zbrali na razstavišču, t. j. v glavni dvoran: Narodne galerije številni predstavitelji oblasti in kulturnih korporacij, kakor tudi mnogi drugi gostje, da prisostvujejo otvoritvi razstave. Prisotni so bili gg. ban, di-vizijski komandant, škof, rektor in več profesorjev univerze, župan, čsl. konzul, predstavniki zbornic in kulturnih ustanov td. Med otvoritvijo je prispel tudi predsednik senata dr. Korošec, ki je davi prišel iz Beograda.
Gostje so na.polmli veliko dvorano, ki je vsa v belem, in še stopnišče pred njo. Kmalu po 11. uri ie spregovoril ban dr. Natlačen V svojem otvoritvenem govoru je poudarjal pomen te razstave za naše stike in vez; s sosedno Italijo in za poglobitev našega prijateljstva. Naglašal je potrebo kulturnega zbližanja z Ital jo Danteja in Petrar-ce, Michelangela in Rafaela. Verdija in Puc-cimja ter izrazil željo, da bi italijansko ljudstvo kmalu spoznalo tudi slovensko knj go. Nato je otvoril razstavo.
Za banom je spregovoril italijanski generalni konzul v Ljubljani g. Guerrinl Maral d i in v gladko tekoči slovenski besedi orisal namen in pomen razstave ter se za-
Strojniki so zborovali
hvalil vsem ki so omogočili to manifestacijo italijansko-jugoslovenskega kulturnega sodelovanja v tako kulturnem mestu, kakor je Ljubljana Zastopnik službene Italije je zaključil svoj govor z željo da bi razstava italijanske knjige prispevala k poglobitvi medsebojnih kulturnih stikov in skrenega prijateljstva med obema sosednima narodoma.
Gostje so si nato ogledali razstavljene knjige. Vodilne honoraciarje je vodil od oddelka do oddelka poleg gen. konzula Guerreni-Maraldija zastopnik rimskega Instituta za kulturne stike z inozemstvom, aranžer razstave dr. Meschini, posebna pojasnila pa so dajali tudi prof. dr. Gaspa-riiii iz Benetk, ataše tukajšnjega konzulata Aldo Santocchi i. dr. Udeleženci so dobivali zastonj informativno knjižico »Sodobna italijanska kultura«.
Kot nekak uvod v razstavo je imel prof. ■dr. E. G a s p a r i n i iz Benetk v soboto zvečer kratko predavanje v knjigarni Akademske založbe. Pred nekaterimi odlčnimi gosti in precejšnjim številom mladih slušateljev romanistike je v gladko tekoč' francoščini orisal historiat razstave in tehnične priprave zanjo dotikajoč se tudi načelnega vprašanja, kako naj se urede take razstave, da bodo res učinkovite. V drugem delu svojega govora je predavate!;1 povedal navzočnim nekatere značilne misi o filozofiji fa.š;zma in o njegovem odnosu do intelektualnih vrednot in njihovih ustvai jalcev.
Ljubljana, 19. febr.
V glavni dvorani Delavske zbornice je bil danes dopoldne letni občni zbor ljubljanske sekcije Zveze strojnikov, strojevodij in kurjačev, ki ga je začel predsednik g. Peter Tomi in podal daljše poročilo o delovanju v pretekli poslovni dobi.
Podrobneje je o delovanju sekcije poročal tajnik g. Pavle Škerlj. Iz njegovega pOTOČila je bilo razvidno, da je število članstva naraslo na 551. Sekcija je zelo razvila tako svoje notranje kakor tudi zunanje delo. V stalnih stikih je bila s svojim članstvom. zlasti pa s pododbori v Kranju, na Jesenicah, v Trbovljah, Celju, Hrastniku, Mariboru, Senovem in Ptuju. Iniciativno se je udeleževala tudi lanskega kongresa zveze v Beogradu, kjer so bila sprejeta nova pravila zveze. Teh pravil pristojna ob-lastva še niso potrdila, vendar so zboro-valci na današnjem zboru sklenili, da bodo letos pomladi organizirali vsedržavni kongres v smislu novih pravil.
Sekcija je skrbela za svoje brezposelne člane in velika skrb je bila posvečena nadaljnjemu izobraževanju članstva; v to svrho se že zdaj vrši višji strojniški tečaj na ljubljanski srednji tehnični šoli. Zveza je v preteklem letu vložila tudi številne pritožbe na pristojna mesta zaradi kršenja pravilnika o uporabljanju parnih naprav, vendar ni dobivala odgovorov. Vztrajala pa bo pri tem, da mora vsako podjetje upoštevati pravilnik in pa zakon o osebni varnosti osebja.
Lani je sekcija sodelovala pri pogajanjih za rudarske revirje, kjer je zastopala strojnike, strojevodje, motorovodje in kurjače, ki so za posi j eni pri TPD. Pri teh pogajanjih je bil dosežen malenkosten povišek plač za 6°/o. Ta povišek pa še daleč ne ustreza življenskim potrebam članov v revirjih. Tudi pri podjetju Dukič ie sekcija pismeno in ustno intervenirala in dosegla u&pehe. Nadalje je sekoija intervenirala pri generalnem ravnatelju TPD zaradi kršenja pogodbe. Njena intervencija je uspela. V septembru je vložila dodatek h kolektivni pogodbi za strojnike m kurjače v tekstilni industriji. V ta namen se je vršilo troje pega jan j, ki so se za*adii nerazum- -a.nja Zveze tekstilne industrije razbila. Zdaj
sekciji ne preostane drugo, kakor da se posluži še zakona o minimalnih mezdah.
Po poročilih ostalih odbornikov in nad zornega odbora so se vršile volitve novega odboja. Soglasno je bil na novo izvoljen stari odbor pod predsedstvom g. Petra Tonija. Med ostalimi odborniki so: podpredsednik g. Selan, tajnik g. Pavle Škerlj. njegov namestnik g. Stane Baumkirchner. blagajnik g. Stane Jevnikar in odborniki gg. Jože Makovec. Karel Novak in Franc Štor, nadzorniki pa gg. Jožko Suhadolnik, Albin Palovšmik in Franc Zakrajšek.

V vsem mesta nI zatorej vina ko v krčmi Bujasa Martina.
Točijo se prvovrstna Sibeniška vina iz lastnega vinograda!
Restavracija »Lloyd«
sv. PETRA C. 7	PREŠERNOVA UL. 5
NAGRADNA KRIŽANKA
Besede pomenijo:
Vodoravno: 1. slov. pesnik; 6. priimek dveh slov. pesnikov in pisateljev; 11. časih smrtna; 13. bodica; 14. Meyrinkov roman; 16. Prejemov p:ijatelj; 18. frane, fizik; 20. pesem; 21. športni ali telovadni izraz; 22. plod; 24. Capkova drama; 25. prva polovica naslova Balzacovega romana (v našem prevodu); 27. travnik; 29. krstno ime r.aše-ga pisatelja bajk, in povesti; 30. kitajska mera; 31. prevozno sredstvo, 33. škoda; 35 nikalnica; 36. okrajšano moško ime; 38. okrajšava naše časopisne agencije; 40. okrajšano ime Emanuel; 41. izraz iz čebe-
larstva; 42. hrv. pisatelj; 43. španski narodni junak; 44. cvetica.
Navpično: 2. čutilo; 3. mesna jed; 4. spevoigra; 5. pesnitev 7. števnik; 8. slov. pesnik; 9. moderen nemški pisatelj; 10. okrajšan akademski naslov; 12. kazalni zaimek 14 slov. pesnik; 15. zaimek, 16 slov. slikar; 17. tisti, ki jamči; 18. ploskovna mera; 19. priložnost; 23. žensko ime. tudi opereta slov. avto-rja; 26. glas; 28 pripadnik izumrlega naroda; 29. slov. slikar; 32 kazalni zaimek ; 34. osebni zaimek; 37. okrajšava za »oziroma«; 39. nikalnica; 41. izraz iz zem-Ijcpisja.
Nagrado v znesku 100 din
je žreb naklonil Vekoslavu Krušniku. di- i aku v Ljubljani, (IsrbiOeva u!. 0. Troje tolažilniti nagrad v knjigah pa prejmejo Vinko Justin v Mariboru, Wolfova 14, Fanez Verhunc v Preserjah, pošta Radomlje, in Darinka Plesničarjeva v Trstu,
Via Giulia 18. *
Rešitve je treba poslati do petka in sicer po navadni dopisnici, tako da križanko iz»"ežete iz lista, jo pravilno izpolnite in izrezek nalepite na zadnjo stran dopisnice. Reševalci v Ljubljani, Mariboru in Ceiju, lahko izrezek iz lista z izpolnjeno križanko nalepijo tudi na navaden kos papirja in ga do petka
vržejo v nabiralnike »Jutrovih« podružnic. Po žrebu izbranemu reševalcu pripade narada 100 din, razen tega pa so na razpolago še tri tolažilne nagrade v knjigah.
Rešitev križanke zadnjega ponedeljka
Vodoravno: Abes nija, maratonec, Egon, tele, ras, sit, It(alija), pet. si, čep. val, Ala. ave naš, dan, Anita, Ra. Ana, tu, trud, tlak.
Navpično: Američan, bagatela, Eros, San. It., Not. Ines. Jel sa va, acetilen, petelin. paša, vada, nad, tat. rt, ar, ta. uk.
«5SW
Ana Favetti
KINO MATICA — TEL. 21-24 _
je film, o katerem se le pohvalno vsakdo izraža, film, ki Vam bo dolgo ostal v spominu. — Hitite z ogledom! Predstave ob 16., 19., in 21. uri
I
Lazaropoljci nastopijo v Ljubljani
Ljubljana, 19. februarja Davi se je pripeljala v Ljubljano slovita lazaropoljska skupina pevcev in plesalcev iz Galičnika v krasnih pisanlii mate don kih narodnih nošah. Ta skupina ki je na t.irneji po Jugoslaviji in je do^Uj z ve-»ik^m uspehom nastopala v Sk> :.'u. i^eo-irradu. Višcu, Zagrebu in Bania LuH ie bil? lani prva na festivalu v Beogradu in je zdaj angažirana tudi za Bru J • j in N'e-.v oik, kjer bo nastopila na	raz-
stavi. Zbor izvaja stare ples. zna.ner.ita m težka kola, kakor so Teèkoto čamčeto, Djangurica. Lemoto, Paito'.o, Pajrtu^ki. ob spremljavi narodnih instrumentov: tu-pane (neke vrste bobna), zurle, ki je ne koliko podobna f.avti, in pa gajde ali i naše dude. Poleg plešo, na, o&do tudi napeli v zboru in kot solisti. Peli bodo starodavne pesmi ki so jih prpv,:rlj <id
svojih dedov in pradedov in ji ohranili v prvotnem besedilu prav tako kakor so ohranjeni v originalih tudi še vsi plesi, kakor so Jih plesali njih pradedi pred sto leti.
Ljubljansko občinstvo vabimo na ta kon cert in plesno prireditev naših južnih bratov, ki so simpatični mladi ljudje in ki prihajajo k nam prvič v posete. Koncert bo v ponedeljek zvečer. Ker še nimajo na razpolago dvorane, bo »Slovenski narod« objavil čas in kraj njihove prireditve.
Jubilejni valčkov večer Sokola na Viču
bo jutri ob 20. v vseh razkošno okrašen h prostor h Sokolskega doma. Kakor je sobotna maškarada »Tabarin« privabila veli-Ko število posetnikov, tako bodo tudi jutri prišli k nam tisti, ki so b li v soboto, in vsi tisti, ki še n so videli veselega karnevalskega razpo'ož?nja na Viču. Vstopnina samo 5 din. Na pustni torek vsi v Sokolski dom na Vču!
Hotel Metropol, randevu domačega in pojočega občinstva v Liubljani. Velike in male dvorane. ki so jih v predpustu zasedli plesi in zabave, bodo po pustnem torku spet na razpolago za družabne prireditve in predavanja, zborovanja in sge. Prvovrstna restavracija in kavarna.
Priporoča se
M i k I i č, hotelir
x i
Edgar Allan Poe
Puntina zgodba
Tisoč Fortunatovih žalitev sem prenesel, kakor sem vedel in znal, toda ko me je začel zaničevati, sem sklenil, da se maščujem.
Tale Fortunato je imel eno slabo stran, čeprav je bil drugače mož, ki ga je bilo treba spoštovati in se ga celo bati. Ponosen je bil na svoje strokovnjaško poznavanje vina. Skromni Italijani so redki. Po večini se njihovo navdušenje prilagodi času in razmeram — da varajo angleške in avstrijske bogataše. V slikarstvu in zlatarskem rezbarstvu je bil Fortunato, kakor njegovi rojaki šarlatan, toda kar se tiče vina, je bil iskren. B stveno se v teh stvareh nisem razlikoval od njega: v italijanskem vinarstvu sem bil spreten in kupoval sem na debelo, kadarkoli sem mogel.
Nekoč proti večeru ko se je že mračilo — bilo je v razposajenem pustnem času — .sem srečal svojega prijatelja. Približal se mi je s posebno nežnostjo, kajti mnogo je pil. Nosil je pisano pustno obleko, sešito iz samih trakov, ki se je tesno prilegala njegovemu telesu, na glavi pa je imel stož-často čepico z zvončki. Tako sem se razveselil. ko sem ga zagledal, da sem mu prav odkrito segel v roko. Deial sem mu:
»Dragi moj Fortunato, kolika sreča da pas vidim; Kako ste danes dobre volje! A prav danes sem dobil sod nečesa, kar bi ! naj — amontlllado. pa ne veriamrm.« ! »Kako?« je rekel »amontlllado? Cel
sod? Ni mogoče! Tn sredi pusta!« ! »Sam ne veriamem,« sem odvrnil. »In bil I sem dovolj nespameten, da sem plačaj pol-
no ceno, ne da bi vas bil prej vprašal za svet. Nisem vas mogel najti in bal sem se, da zamudim kupčijo«.
»Amontillado:«
»Dvomim!«
»Amontillado!«
»Ker ste zaposleni, sem namenjen k Lu-chesiju... «
»Luchesi ne loči amontillada od sher-
ryja!«
»In vendar trdijo nekateri, da ni njegov
okus nič slabši od vašega!«
»No. pojdiva!«
»Kam ?«
»V vaše kleti!«
»Ne prijatelj, bojim se, da se ne prehla-dite. Kleti so vlažne, da je strah. Stene so kar pokrite 9 solitrom!«
»Kar pojdiva! Prehlada se ne bojim. Amontillado! Prevariü so vas!«
Ko je Fortunato to izgovoril, se je oprijel moje roke. Nateknil sem si masko iz črne svile in si tesno zapel svoj pustni plašč, potem sva se podvizala k moji palači.
Doma ni bilo nikogar. Služabniki so se porazgubili, da se vesele pustu na čast. Vzel sem s police dve bakli in dal eno Fortunatu, potem pa sem ga vodil skozi celo vrsto soban do obokanega hodnika, ki je držal v klet. šel sem po dolgih, zavitih stopnicah navzdol tn ga opozoril, naj gre oprezno za menoj. Nazadnje sva prišla na konec stonnic in že sva stala na vlažnih "eh k"t*kr>mb Montresorjev.
»Sod?« je vpraJal.
»še malo naprej,« sem odvrnil »toda
poglejte to belo tenčico, ki se sveti na zidovih!«
Okrenil se je k meni in me gledal z brezizraznimi, pijanimi očmi »
»Soliter?« je potem vprašal in močno zakašljal.
»Soliter,« sem odgovoril, »kako dolgo pa že imate ta kašelj?«
Moj ubogi prijatelj nekaj minut ni mogel odgovoriti.
»To ni nič,« je rekel nazadnje.
»Pojdite,« sem odločno dejal, »vrniva se, vaše zdravlje je dragoceno. Bogati ste, spoštovani, ljubljeni; srečni ste, kakor sem bil jaz nekoč. . .«
»Dovolj!« je dejal, »ta kašelj ni nič, ne bo me ugonobil, ne.«
»I. je že res,« sem odvrnil. »Res nisem imel namena, da vas vznemirjam. Pož'rek tegale m ed oca naju ubrani vlage!« In odbil sem grlo buteljki, ki sem jo dvignil s tal iz dolge vrste tovarišic.
»Pijte!« sem mu ponudil čašo vina. Nesel jo je k ustom in me pogledal. Odmaknil je buteljko in ml zaupno pokimal, med tem ko so njegovi zvončki bingljali.
»Pijem,« je dejal, »na zdravje pokopanih. ki počivajo okoli naju!« - »In jaz na vaše dolgo življenje!«
Spet se me je oprijel in šla sva dalje.
»Te kleti,« je dejal, »so velikanske«.
»Montresorji,« sem odvrnil, »so bili ve-<ika in številna rodb'na«.
»Pozabil sem vaš grb«.
»Velika človeška noga lz zlata na modrem polju. Noga kačo k tlom prit'ska, ki se je zagrizla v peto«.
»In geslo?«
»Nemo me impune laesit« (Nili 6e m« ni talil nekaznovan).
NA
PUSTNI
VEČER
v restavraciji SLAMIČ tradicionalno pustno veselje, na pepelnico slanikov večer z izborao pripravljenimi ribami vseh vrst NA PUSTNI TOREK v restavraciji in v vseh SLAMIČEVIH trgovinah goriške „mulce"
Lep slamnik
Zena: »No. možek, kako ti ugaja moj novi slamnik?«
Mož: »Prav kakor da ti je iz glave zrasel ...!«
Pri izpitu
Profesor: »Gospod kandidat, povejte nam, v kakšno svrho nam služi slepo črevo v človeškem telesu?«
Kandidat (jeclja) »Gospod profesor... Vedel sem, pa sem pozabil!«
Profesor: »O, nesrečni človek! Edino vi ste bil na svetu, ki ste to vedeli, pa še vi ste pozabili!«
Zadnji up
—	Kaj se tako kislo driiš, saj ti je šele pred kratkim umrla teta, ki ti je zapustila deset tisoč dinarjev?
—	Ti bi se tudi kislo držal, če bi ti umrla zadnja teta, ki je imela kaj denarja!
»J
Čitajte U T R O«?
»Izvrstno!« je vzkliknil. »Toda pojdiva rajši dalje. Prej pa še požirek medoca.«
»Odbil sem vrat in mu ponudil buteljko degràve. V dušku jo je spraznil. Smejal 9e je in vrgel steklenico v zrak s kretnjo, ki je nisem razumel. Začudeno me je pogledal.
»Ne razumete?« je vprašal.
»Ne!« sem odgovoril.
»Torej niste pri prostozidarjih?«
»Da, da« sem rekel, »da. da!«
»Znak?« je vprašal.
»Evo ga!« — potegnil sem zidarsko žlico izpod pustnega plašča.
»Vi se šalite!« je vzkliknil ln poskočil za nekaj korakov. »A pojdiva naprej, k amontilladu!«
»Naj bo « sem dejal ln spravil žl'co pod plašč pa mu spet ponudil roko. Težko se je naslonil name. šla sva skozi vrsto nizkih obokov navzdol ln prišla v globoko grobnico. Zaradi zatohlega zraka v njej sta najini bakli bolj tleli ko goreli. Na nasprotnem koncu grobnice se je pokazala še ena, manj prostorna. Tri stene so bile zakrite s človeškimi kostmi, nakopičenimi visoko do obokov, kakor v vel;kih pariških katakombah. Od četrte so bile kosti odstranjene in razmetane po tleh in v zidu je bila Se ena votlina, dolga štiri čevlje. široka tri in vsoka šest ali sedem čevljev. Zaman je Fortunato dvignil svojo medlo baklo ln poskusil prodreti dalja v votlino. Zaradi slabe razsvetljave nisva moela videti do konca.
»Poid'te dalle.« sem dejal, »tu notri Je amontlllado. Glede Lucheslja —«
»Nevednež je!« mi .1« segel moj prijatelj v besedo, ko je opotekajo ae stopal dalje,
potent pa pepela na glavo
Post In kes: eden izpira strupe iz telesa, drugi grehe iz duš
Kurentova pesem za pepelnico
tfßostna prid'ga
Anion M a rti n,
po usmiljeni feclj'm Lavantinski škof, vse verne lepo pozdravim ino Vam pišem za svet postni čas
Hudoben veter piha iz ust sedanjih posvetnih svetvavcov ino besednikov, kteri pravijo, de duhovskim pastirjem ni verjeti, in kar učijo, ne slušati, ako zadene časne pravice ino pozemeljske reči. Ali ne bomo tudi od vsiga tiga Bogu odgovor dajali? Ali ni duhovskih pastirjev sveta dolžnost, resnico učiti ino svariti pred krivico? — Sovražen veter piha iz posvetnih sere kristjanov. ki hočejo vse siare pravice zalre-ti, ino ne por a jt a jo več na Jezusovo vka-zo. »Dajte cesarju, kar je cesarjeviga. in Bogu. kar je božjiga«. — Piha iz slabiga za-deržanja kristjanov, kteri so po enakate-rih krajih toliko ošabni (napuhnjeni), de jim duhovski učeniki še reči kej več ne smejo, kar njihovim posvetnim željam in razpušenim počutkam ne dopade »Ako sol božjiga nauka med nami zgine, z čem se bo solilo?« Skoraj bo keršansko ljudstvo po tem takim neslana ;ed.
Tako so svoje dni sovražniki katolške vere na Francozkim delali; mo poglejte, kamo so zajšli! Pisali so lažnjivih in zape Ijivih bukev (knig). de je b'lo groza, v kte■ rih so katolško vero silo g er do zaničvali. jo pravovernim ogab'ii S'užabnike božje so neusmiljeno ogovarjali, ino jim nespo dobne primke dajali, naj bi jih ljudje ne spoštovali. Vzeli so cerkvam stare dohodke ali prihodiša. kte re so jim rajni za to izporočili, naj bi se božja služba čedno opravljala, ino skerbelo za izveličanje duš Sovražniki vere so vzeli cerkvi premoženje, naj bi si cerkveni služabniki ne imeli z čem pomagati. IzpodHi so menihe, naredili iz kloštrov kasarne: preganjali škofe in mašnike, kteri jim niso po njih krivični volji storili. Zaklenili so cerkve, prepovedali službo božjo, zatajili Kristusa ino skle nili pravo vero zatreti. God'lo se je kakor na dvoru Pilatuža. Prijatli Jezusovi so se
poskrili, sovražniki pa so ljudstvo podpi-hvali, de je vpilo. Križaj ga! Ni ga bilo, kdor bi se bil za nedolžmga Jezusa poskusil. Oh de se usmili Bogu! preteklo leto so tudi po enih krajih ravno tako delali. Zlo se bojim, de je to preganjanje in za ničvanje naše svete vere začetik — pa še ne konec!
Veselijo me vender tri reči ktere per Slovencih najdem, ter mi nado (trošt) in zaupanje dajejo, de nas dober Bog še ne bo zapustil ino nam luč svete vere vgasnila na bo.
Pervo je, de Slovenci zapeljivih pisem in lažnivih knig ali bukev ne bero. v kte rih se sveta vera zatira Drugo je. de ču-jem in sam vidim, kako s^erhno verni kristjani svete zakramente prejemljejo. z ve liko večjo svetoželjo kakor poprej Tretje je. de za lepoto božjih cerkev tepo iker bi jo, ino za božjo čast radi pomagajo Za to trojno veselje ne morem Bop.b dovolj za hvaliti■ zakaj to tromo m< priča, de še sve ta vera per nas živi ino nas Bog ne bo za
pustil, dokler mi njega ne pozabimo. *
De se nam pa taka ne prigodi, ohranimo lepo tudi drugo luč. ktero nam je Kristus prižgal, luč svete čednosti, pošteniga ker šanskiga življenja. »Jaz sim pot resn'ca ino življenje, uči Kristus Nihče ne pride k Oče tu drugači. kakor za mennj«. Kako malo ; kristjanov po sterm< stezi svete čednosti za Jezusam gre! Starši svoje otroke večidel premalo učijo, mo piemalo skerbijo. de bi se otroci keršanshga življenja od mladih dni lepo privadili Česar se pa privadi mladost, to zna tudi starost. — Otroci svoje starše slabo ubogajo, dokler so mladi, jih gerdo imajo kadet odrastejo, ino preradi svojiga Ijub'gn očeta pa mater celo pozabijo, kader so starši ubogi. Nehvalež
jaz pa njemu tik za petami. Ko je prišel na drugi konec votline in opaz.l, da mu pečina zapira pot, je ob3tal, bedasto presenečen. En trenutek še in — priklenil s.m ga na granitno steno. Na njej sta bila vodoravno pričvrščena dva železna obroča,-približno dva čevlja vsak sebi. Na enem je visela kratka veriga, na drugem pa žabica. Polož i sem mu verigo čez prsi in jo trdno zaklenil. Preveč je bil osupel, da bi se bil upiral. Vzel sem ključ iz ključavnice in stopil iz votline.
»Potipajte,« sem dejal, »z roko ta zid. Prav gotovo boste občut li soliter. V dite, •kako je vlažno, še enkrat vas prosim, da se tonete. Ne? Potem vas moram zapustiti za vedno. A prej vam moram nuditi vse, kar je v moji moči.«
»Amontillado!« je bleknil moj prijatelj, ki se še ni zavedel od začudenja.
»Res,« sem odvrnil, »amontllado!«
In spravil sem se nad gomilo kosti o katerih sem prej govoril. Zmetal sem jih na stran in brž odkril precejšen kup opeke Ln malte. S tem materialom in s pomočjo zidarske žl ce sem začel z največjo naglico zazidavati vhod.
Komaj sem po1 ožil orvo vrsto opeke. ?em spoznal, da je Fortunata pijanost precej nrnTa. Prvi dokaz za to je bil počasen stokajoč vzdih iz votline. Potem je nastop i dolg. uporen molk. Zaz'dal sem drugo tretjo in četrto vrsto: trdaj sem slišal silovit žvenket verge. Ko ie prene hal. sem iznova vzel žlico v roke in dokončal peto, šesto in sedmo vrsto. Zdaj je bil zid v viš'n: moj'h orsi. Spet jem prenehal držeč baklo preko zidu, da je padlo nekaj medlih žarkov na postavo za njim. Glasni
in ostri kriki, prihajajoči nenaioma z grla pr kovanega človeka, bi me bili skoro prevrnili vznak. Fortuna.o je vpil, jaz sem mu s kr ki odgovarjal in ga prekosil v moči glasu. In kričač je utihnil.
Bilo je že polnoči n moja naloga se je bližala koncu. Dokončal sam bil zadnjo, enajsto vrsto, en edini kamen bi bilo treba vz dati. Bil je tako težak, da sem ga komaj spravil na njegovo mesto. Tedaj se je zaslišal iz votline zate gel smeh da so se mi naježili lasje na glav:. Nato pa žalosten glas, ki sem ga z veliko težavo spoznal za Fortunatovega.
»Hahaha ! — Hahaha! To je res dobra pustna šala! Izvrstna domislica! Ze'o se ji bomo smejal v palači! In našemu vinu! Hehehe!«
» Amontilladu ! « sem deial.
»Da. amontilladu ! Hehehe! Toda, ali ni že pozno? Pojdiva!«
»Da,« sem odvrnil »pojdiva!«
»Za milost božjo. M o n t re s o r!«
»Da,« sem deial »za milost božio!«
Toda zaman sem čakal odgovora na te besede. Postal sem nestrpen. Glasno sem zakical:
»Fortunato!«
Spet nič. Vrgel sem baklo skoz odprtino da je padla na ti a V odgovor se ie si'šal o samo zvončk^anie zvončkov MnV srce ie postalo žalostno — zaradi vlage katakomb. Pod\r'zai sem s<\ Postavi sem wlnii kamen v niegovo lep^ in e-a Tari**1. Ob novem zidu sem nanravil snet staro ogrado i* kost', živ I «st se jih ne dotakne pol stol et j-"..
Počivaj v miru!
Prevedla Zima Vrščajeva
nim otrokam se pa vselej huda godi. — Odrašeni mladenč ino deklice zapustijo eto hitro svojiga ljubiga Jezusa, posvetna ljubezen jih omami in na široko cesto spravi, ktera v pogubljenje pela. — Možje ino žene od samih časnih skerbi pravo stezo za Jezusam izgrešijo. ter ne čujejo, kako lepo Jezus uči: »Jišite pred vsim nebeško kraljestvo ino njega pravičnost, na to vam bo vse drugo naverženo— Starčeki ino babele, če ravno že z eno nogo v večnosti stoje, so svojiga pregrešnika življenja še tako močno privajeni, de ga ne morejo opustiti; stara navada je per njih železna suknja. — Posebno pa kmetam v sedanjih časih druziga ni na misli, ko nove pravice; tako de se je močno bati. de bi od samih pravic ne pozabili. kaj je keršanska pravica. — Družma je večidel, kakor se sploh težuje lak hudo razvajena, de ni že mogoče izhajati z njo; ne porajla gospodarja ne gospodinje, pa se tudi Boga ne boji — Prešestnikov, postranskih mater ino otrok je toliko po svetu, kakor bi bil pravičen Bog šesto zapoved izbrisal. — Veliko kar delo močnih, lerdnih beračev se po cestah brez dela snuje, dokler na polji ino v de lavnicah pridnih rokodelov primankuje Vsako leto raste š*evilo goljufov, tatov in hudodelnikov, de so ječe pretesne Ino vse to nam žalostno priča. de sve'>a >uč svete čednosti in lepiga keršanskiga življenja med nami vgamuje ino se besede Jezusove per nas potrdijo, ki govori. »Široka je cesta, ktera v pogubljenje gre in veliko jih je, ki po njej hodijo«.
(Zgodnja Danica 1849 t
Slanikova pojedina, morske in sladkovodne ribe, vseh vrst vina nudi
K restavracija
oš a k
PREŠERNOVA U l. 1 C A
oiOiCDaoiaaonoBCDBOiG
Postni ukaz
Mesojeja je prepovedana:
1.	Vsak petek celiga leta.
2.	Vse sabote štirdesetdanskiga po-sta.
3.	O kvaternih sredah ino sabotah.
4.	Na pepelnico in štiri poslednje dn* velikega tedna.
5 V saboto pred Binkoštmi; v četr-tik pred Petrovim; v torek pred veliko Gospojnico ali veliko Mašo; v sredo pred vsimi Svetmi. V petek pred Divico Marijo v Adventi ie brez tiga terd-no zapovedan post; in v ponedeljek pred Božičem. Vse druge dni štirideset-danskega posta ie meso jesti scer dopuščeno. pa si pritergati zapovedano, ino le enkrat na dan do sitiga najesti razun nedel. v kterih ni posta.
(Iz postnega pastirskega pisma škofa Antona Martina Slomška 1849.).
S?g"?m za pridigo
Veliki rodoljub in prosvetitelj, o čigar morebitni kanonizaciji se je pisalo ob njegovi 601etnici 1922 (toda, žal, tudi za take na d čutne, duhovne stvari je treba: prvič denarja, drugič denarja, tretjič denarja), si je mnogo prizadeval, da med kmetsk m ljud t- om izpodrine kvante in klafanje. Odtod cela vrsta njegovih pesmi, namenjenih podeželskim plastem naroda za razvedrilo: Preljubo veselje, O] kje si doma? itd. Da bi svoje misli vzepil poslušalcem. ie imel na razpolago lečo A kaj pomaga. če prizadetih ni v vežo božio'
Moški =o svo;e dni po deželi ob lepem vrémenu rrar^'kod med sve+lm obhaii'om amo »re: kev goip.'ali«. to ce p'avi stali zunaj nie se nas'aniali na 7'dove kadili cigarete ali cica-e. se pomerkova" k'-at-ka. bili vse prei nego »mašarji« kakor šlaierski pesnik Brankov imenuje pobožne venrke Slične so bile razmere tudi na Ri7eli*kem ali v Novi Cerkvi. k:er ie kaplanoval bodoči Prešernov škofičeV Hoteč oritecn'ti še moštvo med odjemalce vrvi-. 5°nega nauka, si izmisli srečno sredstvo. Pred pravo propovedjo jame lepo peti s pri žn i ce:
Jaz in poliček se rada imava.. Ženske hitro stopiio pred vrata in pokličejo »Fantje stopite brž noter, gospodu «e je menda 7mešalo Take pesmi pojó. kakršne vi po krčmah«'
Koma4 Adamovi sinovi pritisnejo v božji hram že spremeni Dropovednik =vojo smer in zresni- »V'dite, takoi? poeos zakro*ite vi. predragi kristjani! Trenda* ako vam je za večnost in zveličanje vaših duš...«
A. D.
Vsakih 6 minut vozi tramvaj št. j
gostilne „Pri Lovcu"
Rimska c, 24 — BUiivelsova Z
mnogovrstna izbua okusnin jedil Pristna domača tn dalmatinska vina PUSTNI KROFI DIN 1.50 - EXPRESS KAVA DIN i.—
Ka] je Ramazan?
Večkrat se bere. de to ali to se je na Turškim godilo ob Ramazanu, kaj je ta Ramazan? Ramazan je Turkam ali Mohame tancam deveti mesec, ki se morajo vsi ma hometanci (ne pozabiti! tudi tisti, ki žim mce ali žimnike nosijo), skozi vse dn< ce liga mesca silno ojstro postiti. Od soln-čniga izhoda do zahoda ne smejo kar nič vžiti, tudi požirka vode ne. Šele v noči se smejo z jedjo okrepčati K temu morajo, razun vsakdanjih peterih dosti dolzih molitev. še več druzih molitev in del pokorjen ja in zc'ajevanja ob teh dnevih celo v noči opravljati, veči del noči s tacimi d ja nji dopernašajo. in premolijo cele ure v svojih mečitih (mošeuh. to je. svojih bož jih hišah), kteri so skoz vsih 30 noči od perti in razsvitljem — Kako neki ta reč poturčencu Murai pašu (Bemu) in njegovim tovaršem diši? Kaj praviš ti. mlačni kristjan, k temu, ki ti Kristus in njegova nevesta sv. Cerkev, lahko irenesljiv post, in sploh sladak jarm nalagata, in se mu vender umikaš ali še celo sv. Cerkev ter dobe, neusmiljenja obdolžuješ? Nikar ta ko! sicer bo terda pred sodnim stolam Tam te ne bo. ne vstava, ne svoboda tiska, na tvoja široka vest zagovarjala. In porota (jury) Sinu božjiga ne dela razločka med narodovnostjo kar st tukej sejal, boš tamkaj žel — vekomaj. Ali slišiš? — vekomaj!
(Zgodnja Danica 1850)
razžvrkljanim rumenjakom ter okisamo s citronovim sokom. S to omako polijemo slanikove koščke ter jih serviramo z ocvrtimi krompirčki.
Slanik za sladkosnedeže. Slanik pripravimo. kakor smo zgoraj povedali, ga po-dolgem razpolovimo in opečemo v maslu z nare?ano čebulo po obeh straneh, da je lepo rjav. Potem razžvrkljamo 1 ali 2 jajci v nekoliko mleka ali smetane, opo-pramo ter z opečenimi kosi slanika vred pokuhamo. Serviramo ga s solato in opečenim krompirjem.
ZdravIfessS kvasa
Dandanašnja veda potrjuje in pojasnjuje staro ljudsko izkušenost o kvasu. Danes ta dan vemo, da je kvas posebna kultura kvasilnih glivic (Sacharo mycetes). Ti mi-kreskopično mali rastlinski organizmi se gojijo umetno in se iztiska iz njih odvečna voda. Dober kvas ima potem svetlo rumeno barvo, je raztegljiv in drobljiv ter sme imeti v sebi največ 2 odstotka škroba. 50 do 75 odstetkov vode in 6 do 8 odstotkov rudninskih snovi.
Toda glavna vrednost kvasa je — v bogastvu vitaminov, zaradi katerih ga v Ameriki priporočajo uživati samega. Kvas ima namreč izmed vseh naših živil največ vitaminov B, ki imajo po večini to dobro lastnost, da jim vročina ne škoduje. In tako uživamo s shajanim testom i vitamin Bi, ki jamči za normalno dihanje in preprečuje ohiomenje živcev, i vitamin Bo, ki
Sveti pest
(lz l&tinskiga)
Poslušaj, Stvarnik milostvi, Molitve naše s solzami-Ki točimo lih pest tb svet, Ki se derži dni štirdeset.
Visoki presodnik serca Ki veš slabost naš'ga duha Ker vernemo spe< k tebi se, Odpust' nam dolgove vse.
Veliko res grešili sn.o, Zanes', ker se obtožimo; Na čast imena svojiga Nam daj zdravta močniga.
Dodeli, de ukroti se nam Meso željno s priterganjam, De greha pašo zapusti Serce in hud'ga se zderži.
To daj v peršonah trojni Bog To daj v naiur edini Bog, Sadu naj dajo dobriga, Darovi posta svetiga.
H.
(Zgodnja Danica 1849)
Za pepel nič n 5 sredo — js:!l iz senikov
ò.anik pade k najredilnejšim in najcenejšim r bam Zato bi morali biti večkrat na mizi kakor so Jedi iz slanikov, če so pikantno pripravljene in na razne načine, so ne le poceni in okusne, temveč tudi zelo prijetna izprememba v hrani. Tolsti slan ki so boljši, četudi so manjši.
S'anlki s pikantno omako. Z dveh ali več sla-dkov potegnemo kožo. jih dobro nč'st mo. operemo in dmmno za 12 nr v mleko Potem i'h narežemo na Včne ko-jih Dokiihsmo v m~š°niri vode belega vina. p-pra.	in dišav ter j'h nolr>-
žimo v skl^d"» Nato naredimo nr^ž^anj" iz 10 dkg mas'a in 16 dk» moke ter ga razrpdčimo z zrr^rai omen^no mešanico, v kateri smo k"haM slanik». TV"'d°n«»mo z'iéko kaper. ko7arč°k vina in smetane z
podpira rast. prehrano in delovanje žlez, i vitamin B3, ki skrb. za normalno izmeno ogljikovega hidrata i. dr. čeprav so vitamini skupine B skoraj v vseh naš h živil h so vendar dragoceni, ker jih je povsod zelo malo, medtem ko jih je v kvasu mnogo.
Ne glede na vitamine tiči velik pomen kvasa še v nečem drugem. Shajanje testa po kvasu je prav za prav kvašenje. ki pripravlja testo že za prebavo. Pri shajanju testa s pomočjo umetn h praškov tega procesa ni. ampak se testo le napihne zaradi nastajajočega ogljikovega okisa. Kvas pa ne zpremmja samo sladkor v alkohol in ogljikov okis, ampak dela testo tuli bolj prebavi j vo.
Most Iz stekla
Prvi most, ki ima stebre iz stekla so zgradili nedavno čez reko Home pri Pittsburgh. Za to so uporabili posebno vrs^o stekla, ki je trdno kakor beton, a hkrati zelo prožno. Steklena konstrukcija se odlikuje po kem'čni odpornosti (zlasti proti rjavenju) in po tem da se da poljubno barvati s tem. da se namešajo barve v raztopljeno steklo.
• "JO1!


___L_____J
ZA PEPELNICO: v äpecerjji
namočena polenevka, v delikütesi slanikova solata.
P E Z D 1 R
Gradišče 4
Zaključek FIS tekem 1939
.¥ skokih je bil prvi — Bradi
Zadnji dan v Zakopanem so bile tekme v skokih, v katerih je pred Birger-jem Ruudom in Erikssonom tesno zmagal planiški rekorder Josip Bradi — Od naših je bil najboljši Franc Palme
Zakopane, 19. februarja.
Po enotedenskem trajanju je danes nastopil zadnji dan letošnjih tekem za svetovno smučarsko prvenstvo, ki je imel na sporedu konkurenco v skokih posebej. Za prireditev je vladalo ogromno zanimanje in se je v razkošno ozalj-šanem Krokwie stadionu zbralo do pri-četka tekme
skoraj 30.000 gledalcev
Dan je bil prekrasen, s trudom pripravljena skakalnica v odličnem stanju. Začetek tekme se je zaradi riekaterih tehničnih priprav nekoliko zavlekel, tako da so začeli skakati šele okoli pol 13. in so se tekme — z dvema skokoma za vsakega tekmovalca — končale ob 14.30.
46 tekmovalcev
Za današnjo konkurenco je bilo prijavljenih 68 tekmovalcev, nastopilo pa jih je le še 46, od katerih pa jih je zaradi padcev v drugi seriji skokov tudi še nekaj odstopilo. Na startu je bilo zbrano vse, kar kaj pomeni na svetu v skakalni disciplini, predvsem znana skakalna g?rda iz Kongsberga, brata Ruuda, Xongsgaard in Myrrha, dalje več Fincev z Valonenom na čelu, večni konkurent bratov Ruudov Šved Eriksson, močno zastopstvo velike Nemčije in v njem naš planiški znanec in rekorder Josip Bradi iz Salzburga ter cela četa poljskih skakačev z bratoma Maruszar-szemia kot najboljšima. V ostalem so Poljaki poslali danes v boj razen rutini ranih in po svetu znanih skakačev tudi številne mlade moči, predvsem dva brata Kula, ter dokazali, da imajo v tej disciplini odličen naraščaj, ki bo skoraj že enakovreden prvemu evropskemu razredu.
ICako so skakali
V prvi seriji skokov se je takoj pokazalo, da se bo glavna borba za naslov svetovnega prvaka v skokih tesno končala med sinovi severa, Norvežani in Švedi, ter stalno napredujočimi Nemci in Poljaki. Močno je že takoj zamajal severno premoč najmočnejši Nemec Bradi, ki je že pri prvem skoku dosegel daljavo 80 m. Zelo previdno sta skakala oba brata Ruuda, od katerih je Birger prišel le na 72.5 m, lanski zmagovalec v Lahtiju Asbjörn pa samo na 68 m, čeprav sta bila stilno vzorna. Najmočnejše švedsko orožje, rutini rani Eriksson je dosegel 78 m. Lepe daljave po 79 m sta v tej seriji dosegla tudi Norvežan Myrrha in Finec Valonen. Tesno za njima sta se plasirala po da-
Zakopane, 15. februarja.
Dasi je včeraj — četudi pomalem — ves dan snežilo, je bilo le še premalo snega, da bi se bil mogel današnji tek na 18 km izvesti po programu v dolini, s startom in ciljem v stadionu Krokwia, in so tudi to prenesli višje gori na Gubalowko.
Menda so prireditelji danes hoteli popraviti slab vtis f>o včerajšnjem slalomu
—	danes je funkcioniralo vse kakor po notah! Le smučina na progi je bila slaba
—	preveč ledena, čemur pa seveda ni bilo mogoče odpomoči!
Proga je bila izpeljana v krogu in je bila precej težka, zlasti pa je zahtevala mnogo tehničnega znanja.
Za današnji tek je bilo prijavljenih 133 tekmovalcev, od katerih jih ni dosti manjkalo. Najbolj so »štrajkali« Madžari, ki jih je menda izrazit neuspeh v štafeti precej močno prizadejal.
Poseben razred tvorijo Finci. *Gledati njihove tekače na progi, je res užitek in milo se nam stori, ko se nam ob pogledu na njih tehniko nehote vrine misel: kje smo še mi!
V polminutnih presledkih je starter spuščal tekmovalce na pot in kontroli pri 9. in 12 kilometru sta ves čas telefonično javljali na cilj, kako smučajo mimo njih. — Tako so za našega Zemvo, ki je imel številko 5 javili čas, ki ga je takrat postavljal na 6. mesto! Boljši od njega so takrat bili samo Finci in Švedi, in pri tem njegovem rezultatu je vse strmelo. Zal se pozneje ni mogel obdržati, tudi ker je košček zašel s proge in imel še precej težak padec.
Baš je zadnji tekmovalec izginil s starta med drevesa, ko je že pri vozil v cilj s številko 5 Finec Olkinuora in v kratkih presledkih so nato celo uro prihajali ostali.
Dosti starih znancev smo srečali na startu, tako Nemca Leupolda in bivšega Čeha Berauerja, vse tri brate Maruszarsze, Bronislava Czecha. Willyja Bogneria poleg vseh finskih, švedskih in norveških ka-nonov ter famoznega Italijana Demeza in nove italijanske pridobitve rodbine Compagnoni. Celo iz alpske kombinacije dob^o znano ime Confortola se je poiavilo med tekači in kot vidimo iz rezultatov, kar uspešno.
Tek na 18 km je bil velika finska zmaga, saj ie med prvimi desetimi kar šest Fincev, med prvimi šestimi štirje. Od Norvežanov se je mogel vriniti v ospredje le stari Lars Bergendahl, kar je resen opomin nekdaj nepremagljivim Norvežanom, da morajo misliti na naraščaj. — Finci so v teku za enkrat in najbrže še za dogleden čas nepremagljivi — celo beli, dolgi Švedi tem majhnim, žilavim in odlično treniranim junakom smuškega teka ne morejo do živega.
Naši so postavili v teku na 18 km lepo izenačeno ekipo nekako srednje kvalitete. Smolej, ki je bil najboljši, na 37. mestu ima še enega Norvežana za seboj,_ kar je ogromen uspeh, če pomislimo, da je Norveška poslala samo o*em svoii hnaiboljših Knap (53. mesto) in Zemva (56. mesto) so še v prvi polovici vseh nastopivših (113). Mrak ie na 66. O ostalih ste gotovo že pisali. Preostane še Petrič, ki pa je pri še-
ljavah tudi oba Maruszarsza s 74 odnosno 77 m, kakor tudi 16 letni Jan Kula, ki je obstal na 75 m. Zelo izenačeno znanje so pokazali tudi vsi nemški skakači, med njimi Lahr (78.5), Kraus (76.5), Aschenwald (71) in Marr (65.5).
V drugi seriji skokov je bilo največje presenečenje, ko je Birger Ruud v krasni drži dosegel rekordno daljavo dneva 81.5 m, tako da so ga na tihem že vsi smatrali za zmagovalca. Ta domneva je bila še močnejša potem, ko je Bradi v tej seriji ostal samo na 75.5 m. Tudi velika večina ostalih skakačev se je v tem delu konkurence varovala padcev in so le redki daljave povečavali, tembolj, ker so v tem delu zalet skrajšali za 5 m. Tako je tudi Myrrha skočil 75.5, Andrej Maruszarsz 71, Jan Kula 74, Asbjörn Ruud 71, Eriksson 78 itd.
Jugosloveni
Od Jugoslovenov so na tej tekmi v odsotnosti Novšaka in Priboška nastopili samo trije tekmovalci, in sicer vsi trije člani Smk Ljubljane, Franc Palme, Karel Klančnik in Edo Beve. Konkurenca je bila zelo huda, treninga so imeli malo doma in komaj za silo tudi v Zakopanem, tako da je popolnoma razumljivo, da niso mogli računati na vidnejša mesta. Potem je prišlo še nekaj smole, ki je Klrnčnika Karla in Bevca že pri prvem skoku na 65.5 odnosno 67 m položila v sneg, tako da je za ugodnejši plasma ostal v konkurenci samo Še Palme. Pri prvem skoku je v prav lepem stilu dosegel 62 m, pri drugem pa se je še za dva metra popravil, kar pa spričo imen, ki so tekmovala z njim, še vse ni bilo dovolj, da bi dobil lepše mesto, kakor so že prej kazali računi.
Izidi
Podrobni rezultati v skokih posebej so bili naslednji:
1. Josip Bradi (Nemčija) 224.7 (80, 76.5 m), 2. Birger Ruud (Norveška) 224.2 (72.5, 81.5), 3. Arnhold Kongsgaard (Norveška) 223.1 (76.5, 79), 4. Sven Eriksson (Švedska) 222.2 (78, 78.5), 5. Stanislav Maruszarsz (Poljska) 219.5 (77, 78.5). Tudi na naslednjih treh mestih do desetega so se plasirali še trije Nemci.
Tesna Bradlova zmaga nad dozdaj nepremagljivimi norveškimi mojstri v tej disciplini je nov dokaz, da se Srednja Evropa po svojih smučarjih skoraj v vseh disciplinah, čeprav počasi, toda stalno približuje severnjakom. Nemčija pa je danes slavila še poseben uspeh, ker je spravila na teh tekmah še sedmi naslov svetovnih prvakov.
stem kilometru razklal smučko po vsej dolžini in je moral izstopiti.
Bog ve senzacionalnega uspeha torej v teku nismo dosegli, pokazali pa smo, da imamo lep kader enako dobrih tekačev, ki jim je potrebno veliko, veliko tekem, da se učijo od boljših, da pridobe na rutini, da se bodo znali v vsaki situaciji znajti, pa tudi, da se vendarle že enkrat nauče — mazati. Tega namreč še zmerom ne znajo saj so nekateri s čisto suhimi smučkami prihajali na cilj! — Za klasično kombinacijo je dobil od naših Gregor Klančnik 163.5, Beve pa 145 točk.
Zvečer je bila razdelitev nagrad za alpsko kombinacijo dam in gospodov. V dvorani, v katero so imeli dostop samo tekmovalci, funkcionarji, službeni predstavniki in seveda novinarji, so na mizah na odru bila razpostavljena darila, v ozadju silhueta Tater in trije krogi, znak FIS tekem, napravljeni iz smrečja. Ob odru zastave vseh v FIS včlanjenih držav, na balkonu pa na eni strani fanfaristi, na drugi pa vojaška godba.
Major Oestgaard, predsednik FIS, je imel na tekmovalce daljši nagovor, v katerem je zlasti poudarjal, da proga za smuk ni bila, kakršnih smo bili vajeni v zadnjem času in to ne le, da ni bila tako nevarna, ampak je bilo celo izredno lahka. Zato pa so se tekmovalci morali toliko več žrtvovati pri slalomu, ki se je, ko se je že enkrat pričel, moral dovršiti, dasi je bila želja vseh, da bi se prekinil in nadaljevanje odredilo vsaj za prihodnji dan. Tudi je čestital Nemcem za njih izredni uspeh, saj je godba odigrala pri razdelitvi nagrad nemško himno nič manj kakor petkrat, enkrat pa še švicarsko. Zlasti so splošne simpatije vseh bile na strani mladega Jenneweina, ki je žarečih oči in sijočega obraza strumno stal z dvignjeno desnico — saj je dosegel najvišii naslov in čast svetovnega prvaka v alpski kombinaciji pred proslulimi in znanimi kanoni!
Zakopane, 16. februarja.
Danes se je FIS prvenstvo vršilo v stadionu, ki je bil sprva določen za vse prireditve, pa zaradi pomanjkanja snega žal ni bil poraben, zaradi česar so utrpeli prireditelji ogromno gmotno škodo. Vršili so se skoki za kombinacijo.
Z ogromnimi stroški pripravljena in vzdrževana skakalnica je bila v odličnem stanju, dasi je okrog nje spet bilo blata do gležnjev.
Največjo pozornost je vzbudila slaba — kvaliteta ali forma — severnjakov. Tako so pri prvem skoku padli razen enega vsi Norvežani! Pač pa so se krepko uveljavili Srednjeevropci, na čelu jim seveda Maruszarsz in pa Nemca Berauer in Lahr.
Oba naša sta tudi pri prvem skoku morala v sneg, pri drugem pa je Klančnik le obstal na 54 m. Najdaljši skok pa je v prvi seriji imel Maruszarsz, v drugi pa Lahr.
Po končanih skokih v konkurenci je bil še trening v skokih, pri katerih so nastopili vsi kakoni z Ruudi, Myrrho in Brad-lom. Ti skoki so dali največjo senzacijo FIS tekem: sedemnajstletni Poljak Kulla je imel s 85 m najdaljši skok dneva, ko je Birger Ruud dosegel samo 73 in Je bil za
njim najdaljši! V tem treningu se je predstavila cela vrsta mladih skakačev, ki že spadajo v evropski prvi razred, nekaj njih pa tudi že med najsilnejše kakone.
Rezultat klasične kombinacije je nov udarec severnjakom, saj je baš klasična, ali z drugim imenom norveška kombinacija bila njih sigurna domena in na FIS prvenstvu 1. 1939. v Zakopanem se je zgodilo, da je postal svetovni prvak sudetski Nemec Berauer. Šele drugi in tretji sta severnjaka, nato pa do dvanajstega mesta, ki ga je zasedel stari tekmovalec Hoffs-bakken, spet nobenega.
Tudi za nas kombinacija ni dala povolj-nega uspeha; zasedli smo po Klančniku 29. in po Bevcu 33. ali zadnje mesto. Beve je že tako slabo tekel, pa še padel je pri obeh skokih. Tu smo pač še silno, silno daleč za ostalimi narodi.
Še eno: kako so na svetovnem prvenstvu sodili skoke! — Navedel bom tri najbolj drastične primere, kako so delili točke švicarski, finski in nemški sodnik. Prvi skok Andreja Maruszarsza je ocenil Švicar s 14.5. Finec s 17, Poljak pa kar z 18; ali prvi skok Bevca (62 m) s padcem^: Švicar 6 točk, Finec 3 točke, Poljak 2 točki. Klančniku pa tudi za prvi skok (50.5 m s padcem) Švicar 1 točko, Finec 2, Poljak pa 6! — Najlepši pa je primer Poljaka Davideka, ki je dobil od Švicarja 5, od Finca 10. od Poljaka pa kar 13 točk za skok 49 m s padcem. — Človek mora zgubiti vsako spoštovanje do »nepristranskih«.
—šič.
Mladina skače
Uspela skakalna prireditev v Planici
Planica, 19. februarja
Na 25 metrski skakalnici je danes smuška sekcija SK Ilirije izvedla medklub.ske skakalne tekme za juniorje, naraščaj in mladino za katere je bil odziv, kakor pr5 vsaki podobni prireditvi spet zelo velik. Tekem se je udeležilo nič manj kakor 67 m'adih tekmovalcev, med njimi največ Ilirijanov, prišli pa so tudi iz Kranjske gore, Mojstrane, z Jesenic in iz Ljubljane. Kljub velikemu številu tekmovalcev in skoraj 250 uspelim skokom je bila vsa prireditev v eni uri in pol končana. Krasen 6oJnčni dan je pravibil v planiški kot tudi mnogo izletnikov, ki so z velikim zanimanjem sledili poteku tekmovanja.
Podrobni rezultati so bile naslednji:
Juniorji (letnika 1920 in 1921): i. Gregari Leopold 208 (19.5, 19, 19), 2. Kavalar Vinko (oba Ilirija) 207.1 (18.5, 19, 18.5), 3. Bukovnik Leo (Bratstvo) 202.7 (18, 17, 13.5), 4 Rozman Janko 199.2, 5. Ropret Milan (oba I.) 197.7, 6. Meznar Emil 18i.2, 7. Kra-guljnik Karel (oba B.) 175.6, 8. Šusteršič Milan 175.5, 9. Ažman Danimir 154.5, 10. Jaklič Janez (vsi trije I.) 154.3 točke.
Naraščaj (letnika 1922 in 1923): 1. Brun Berti 204.4 (17, 17-5, 18.5), 2. Razinger Lojze 202.3 (18, 18.5, 19), 3. Hutter Jože (vsi trije B.) 196.1 (17.5, 18, 18.5), 4. Pečar Friderik (Kranjska gora) 184.1, 5. Val en tar Slavko 177.2, 6. Hrovat Janez 160.4, 7. Me-žik Jože (vsi trije I.) 153.6. 8. Božič Branko (SmK Ljuiblj.) 128.6, 9. Šijanec Stanko 103.7, 10. Maitjaš Janez (oba I.) 98.6.
Mladina (letnik 1924): 1. Petrič Janez (II.) 206.4 (16.5, 18.5, 17.5), 2. Radivojevič Božo (Kranjska gora) 204.4 (17.5, 17.5. 17), 3 Mulej Tinček (IL) 203.4 (trikrat 17.5), 4. Košir Aleksander (Kr. gora) 193.7. 5. Urbas» Kondi (Dovje-M.) 190.1, 6. Makovec Janez (II.) 189.1, 7. Vandot Janez 188.1, 8. Zupan Emil (oba Kr. gora) 187.3, 9. Rožič Jože 186.2, 10. Makovec Jože (oba II.) 171.2.
Dve tekmi za banovinske prvenstvo
V štafeti 4xlo km
je zmagala štafeta ISSK Maribora
Maribor, 19. februarja.
ISSK Maribor je danes priredil na Pohorju smuško stafetno tekmo na 4 X 10 km za prvenstvo dravske banovine. Od 8 prijavljenih štafet pa so se tekmovanja udeležile samo 4, in sicer po ena Smk Ljubljane in Železničarja in dve štafeti ISSK Maribora. Proga je bila speljana na Klopnem vrhu, na klasičnih tleh pohorskega smu-čarstva. Vodila je od Mariborske koče mimo falskih ribnikov do laških bajt, nato do obronkov Miznega vrha. navzdol do Lobnice, čez potok Cernavo in se nato vpenjala do močvirja, kjer je dosegla najvišjo točko Klopnega vrha pred kočo, kjer je bil cilj. Višinska razlika je znašala 120 metrov.
Ze do prve predaje si je prva štafeta Maribora po svojem prvaku Fanedlu ?a-sigurala naskok 3 minut. Za njim je pri-smučal Ljubljančan Kapus, nato Heric. član Železničarja, ki je zlomil smučko, ter nadebudni Jevšnikar, član druge mariborske štafete. Vrstni red je bil pri drugi predaji že spremenjen, ker je Ljubljančan Ilovar zlomil smučko in ga je prehitel Kuhar od Železničarja. Pri tretji predaji je Mariborčan Legvart v odličnem času povečal naskok na 10 minut. Njemu je sledil Ljubljančan Korenini, ki je potisnil Kra-maršiča (Železničar) spet na tretje mesto. Zadnjih 10 km je Šubic priboril ISSK Mariboru še večji naskok, in sicer 12 minut. Sledil je Ljubljančan Rus. ki je tudi zlomil smučko, nato pa Muravs, član Železničarja, in Škrget, tekač ISSK Maribora II. Najboljši čas je dosegel Karel Fanedl s 50:19.
Končni rezultat: 1. ISSK Maribor (Fanedl, Sinčič, Legvart, Šubic) 3:35.03; 2. Smk Ljubljana (Kapus, Ilovar, Korenini, Rus) 3:47.13; 3. SK Železničar (Heric, Kuhar, Kramaršič, Muravs) 3:54.23; 4. Maribor II 4:26.46.
Tekma je bila brezhibno organizirana po zimskosportnem odseku ISSK Maribora. ! katerega funkcionarji Golubovič, Purkeljc. i Rabi, Polak in Vogler so storili vse, kar i je bilo v njihovih močeh.
Postani in ostani £lan Vodnikove družbe!
V slalomu
je zmagalo moštvo SPD iz Maribora, kot posameznik pa je bil najboljši Miran Ci-zelj (SPD Maribor)
Celje, 19. februarja.
Pri Mozirski koči na Golteh je bilo danes tekmovanje za banovinsko prvenstvo v slalomu, ki ga je organizirala savinjska podružnica SPD v Celju. Sodelovali so skoraj vsi smučarski klubi Slovenije in poslali k tekmovanju svoje najboljše. Nastopilo je 8 moštev, od katerih je vsako postavilo na start po 4 tekmovalce, od teh so se trije šteli za plasma. Nastopili so klubi Bratstvo (Jesenice), SPD-Celje L. II. in III., SK Laško, SPD Maribor, ASK Gorenje (Jesenice) in Smk Celje. Startalo je 34 tekmovalcev. Manjkalo je samo moštvo lanskega prvaka jeseniške Skale, ki zaradi pomanjkanja sredstev ni mogla postaviti tekmovalcev. Za Skalo je tekmoval edino Klein, ki je prišel na svoje stroške.
Proga je bila dolga 600 m višinske razlike pa je imela 150 m. Postavljenih je bilo 40 vratc. Vodila je z vrha Medvedjaka do vznožja. Bila je zelo lepo izpeljana, v zgornjem in spodnjem delu pa zelo težka, *ako da je v drugem teku ni nihče pre-
smučal brez padca. V splošnem ni bila na taki višini kakor lani pri Celjski koti. Odlično so se izkazali Mariborčani, ki imajo za seboj sistematičen trening in bodo na državnem prvenstvu nevarni tudi najboljšim Gorenjcem. Res pa je, da je Gorenjce spremljala precejšnja smola. Organizacija je bila dobra, sneg je bil sprva odličen, pozneje pa zmehčan. Najboljši čas dneva je dosegel Miran Ciaelj (SPD Maribor) a 1:09.8.
Rezultati za moštva so bili naslednji:
1. SpD Maribor 7:51.6, 2. ASK Gorenjec
(Jesen.) 8:02.8, 3. Bratstvo (Jesenice) 8:40.9. 4. SPD Celje I 8:47.7, 5. SPD Celje n 9:43.4, 6. SmK Celje 10.45, 7. SK Laško 10.51.6.
Rezultati poedinoev: 1. Miran Cizelj (SPD Maribor) 2:29.8, 2. öop Franc (SPD Maribor) 2:30.6, 3 2van (Gorenjec) 2:35.7, 4. Herle (SPD Celje) 2:40.8, 5. Znidar (Gorenjec) 2:41.9. 6. Klein (Skala) 2:44.7, 7. Bertoncelj (Gorenjec) 2:45.2, 8. Bohinjc (Bratstvo) 2:47.1, 9. Gradišnik (SPD Celje) 2:50.8, 10. Gajäek (SPD Maribor) 2:512.
Po tekmi je bila v Mozirski koči razdelitev daril.
železničar se ni dal
Včeraj je mariborski železničar gostoval proti SK Ljubljani pri nas, pa je tekma minila brez gola
pripravili in poslali v boj svoje najboljši
Ljubljana, 19. februarja
Samo še štirinajst dni je do prvega kola v državnem prvenstvu zato je razumljivo, da se želijo tudi belo-zeleni pripraviti z nekaterimi težjimi tekmami na start v pomla dansko prvenstvo. Izbira partnerjev ni velika. Mariborski železničar je že prejšnjo nedeljo posami na mariborskih tleh takega nasprotnika. Rezultat 1:1 je zvenel v Ljubljani nekam manj prepričevalno. Bilo je nekaj zanimanja za povratno tekmo, v kateri se je pričakovala izdatna revanša. Ostalo pa je tudi v povratni tekmi pri neodločnem rezultatu, tokrat 0:0.
Akterji so zaigral: v teh-le sestavih:
Ljubljana: Lindtner; Ceglar, Bertoncelj; Vodišek, šercer, Boncelj; Janežič, pupo, Grintal, Legat (Vovk), Erber.
železničar: Spanger; Frangeš I, Antoli-čič; Eferl, Stifter, Habit; Ronjak, Lešnik, Frangeš II, Pavlin. Krasnik.
Mariborčani so dali opraviti svojemu nasprotniku kakih dvajset minut prvega polčasa. Igrali so tedaj zelo pobudno, naglo, z lepim in koristnim startom ter so držali partijo odprto. Belo-zeleni so morali večkrat tja do obrambe napeti vse moči da so se sproti otresali neprestanih napadov, ki so pa do poslednjih faz izgubljali precej na svoji nevarnosti. Pozneje so gostje pač le sporadično prodirali v nasprotnikovo polovico in so se skoro v teku vsega drugega polčasa morali omejiti zgolj na ob ram ono delo. Vendar jih je bilo prijetno gledati na delu, saj so prijeli stvar z najresneiše strani in jim je bilo videti, da dajo nekaj na rezultat.
Ne tako njihov gostitelj! Belo-zeleni so igrali brez vsake forme, broz vsake volje, površno, toliko da so odbili tistih 90 minut igre. V prvi polovici so se posebno v napadu na moč trudili, da so našli priliko za neuspešne in brezpomembne dri-blinge. Ves čas pa je bilo prav malo točnosti v kombinacijah, niti sledu o kakem sistemu aii taktiki. Razen dveh, treh igralcev — Sercerja, Cegiarja, morda še Lindt-nerja — je bilo vse drugo videti neprespano; komaj da so lezli po terenu. V taki formi bo moštvo imelo skorajda slab začetek v prvenstvu!
O poteku ni kaj posebnega povedati. Spočetka je bila igra še dovolj živahna in razgibana. Ko so gostje porabili svojo municijo, so sicer prišli belo-zeleni do prve besede na terenu, toda njihov napad je bil pred nasprotnikovim golom tako jalov, tako brezupno nemogoč, da ni čudno, če je ostala partija remis in še brez gola povrhu.
Sodil je g. Macoratti dobro. Občinstva je bilo med 200 in 300.
Jugoslavija v finalu za zimski pokal
Senzacionalna zmaga nad BSK s 4 : 0 (2:0)
Beograd, 19. februarja.
Na igrišču BSK je bila danes odigrana druga semifinalna tekma za zimski pokal med BSK in Jugoslavijo, za katero je vladalo ogromno zanimanje in se je na igrišču zbralo okoli 7000 gledalcev.
Ze v predtekmi med rezervami obeh moštev, v kateri je slednjič rezerva Jugoslavije zmagala s 4 : 1. je bilo ozračje zelo napeto, tako da je moral nazadnje sodnik izključiti po dva igralca vsakega moštva.
Še veliko večji uspeh kakor v predtekmi pa je Jugoslavija slavila v glavni tekmi. Ker je bil izid prve tekme zelo tesen za BSK (1 : 0), so vsi računali na presenečenja, moštvi pa sta se za nastop temeljito
moči.
Skoraj neverjetno se zdi, da je Jugoslavija opravila z današnjim nasprotnikom kar s 4 : 0. toda kljub tej razliki se mora priznati, da je bila ta zmaga popolnoma zaslužena in bi bila morebiti lahko še večja. Jugoslavija je igrala ne samo požrtvovalno in odločno, temveč tudi smiselno in razumno. Razen tega so bili vsi igralci rdečih v mnogo boljši formi ter so se znali tudi bolj prilagoditi dokaj težkemu terenu, ki ga je zmehčal nočni dež. Zmagovalci so zato večinoma igrali na odlični krili, Saviča in Perliča, dočim je skušal BSK prodirati po notranjem triu, kar pa mu spričo odlične Jugoslavijine obrambe ni uspevalo. Prav posebno se je v tej igri odlikoval zelo okretni Savič na desnem krilu, ki je s svojima nasprotnikoma Lech-nerjem in Dubcem počel, kar je hotel. Zelo učinkovit je bil tudi Perlic na nasprotnem krilu, pa tudi ostali v napadu so bili dobri. Krilska vrsta je mnogo prekašala nasprotnikovo, steber moštva pa je bila obramba z Andjelkovičem na čelu.
BSK se je že od vsega početka zdel kakor razbita četa. V napadu je ustrezal samo Vujadinovič. Stevoviča med krilci sploh ni bilo videti in tudi Lechner je odpovedal. Najslabša pa sta bila branilca, predvsem Radovanovič, ki je kriv obeh golov prvega polčasa. Dubac se je po odmoru pokazal zelo nefair igralca in ga je moral sodnik izključiti. S takšnim igralcem v Berlinu ne bomo želi uspehov in naj savez-ni kapetan to dobro premisli, preden bo dokončno sestavil našo reprezentanco za tekmo proti Nemčiji.
Premoč Jugoslavije se je občutila že ves prvi polčas in je BSK v tem delu igre streljal samo štirikrat na rdeči gol. V vodstvo ie prišla Jugoslavija v 10. min. po Perliču in že 3 min. kasneje je Savič povišal na 2 : 0. Po odmoru je začel z napadi BSK in izsilil več zaporednih kotov, ki pa niso rodili uspeha. V 27. min. je Dubac zagrešil grd foul na Ciriču. nakar ga je sodnik po dolgem obotavljanju spravni z igrišča. V 29 min. je po Perličevem kotu dobil žogo Savič in povišal na 3 : 0. BSK je nervozen ter se prereka s sodnikom, medtem pa Jugoslavija v 37. min. po prodoru Ace Petroviča in krasnem strelu Perliča postavi končni rezultat.
Tekmo je odlično sodil zagrebški sodnik' Mlinarič.
T. Z.
Ostale nogometne tekme
LJUBLJANA: Mars : Grafika 5 : 0 (2 :0), Kranj : Jadran 4 : 2. — Tekme med Reko in Svobodo ni bilo.
CELJE: ISSK Maribor : Jugoslavija 5:3 (2:2). Lepa teh™čna igra gostov s smotrno kombinacijo. Jugoslavija je bila enakovredna le do odmora, potem pa je popustila. — Hrastnik : SK Celje 1:1 (1 : 0).
ZAGREB: Concordila : Hagk 2:1' (2 : 0). Prijateljska tekma.
SPLIT: Gradianski : Haiduk 2 : t (2 : 0). Prvi finale za dr. Torbarjev pokal.
RIM: Italijansko prvenstvo: Ambrosiana : Liguria 5 : 2, Torino : Bologna 1:1, Lucchese : Modena 1 : 0, Napoli : Juventus 4:1, Genova : Milan 2 : 0, Lazio : Livorno 3 : 2, Triestina : Roma 2 : 1. Bari : Novara 1 : 0. V vodstvu ie Bologna z 27 točkami.
PARIZ: Praga : Pariz 1 : 1 (0 : 0).

iiiiiit'tiiuifiii:iniiiitiiir:miiniitniiiiitiitifiiiitiiiuiitiMiitHiiiiiiimiiiiiimumi
Prvovrstni trboveljski
?REMOG
brez prahu, koks, -uha drva nudi
\ Fo^ačnl!*
BO HÖRIGE V A 5. Telef. 20-59.
INSERIRAJ V „JUTRU"!
. VECBAfiVNE.1'
JÜGOfifcAUKA
SV PETRA NAM
GSidrska zadruga v Beogradu potrebuje:
3000 m podloge za rokave 100 cm; 2000 m satina sivoolivnega 140 cm za podlogo bluz 600 m satina sivoolivnega 140 cm za podlogo vojaških nM?»v; 2000 m platna za žepe za hlače 80 cm; 400 m platna za žepe za vojaške plašče 80 cm; 2000 m kroaze sivo 100 cm za žepe bluz; 3000 m platnene jadrenine 70 cm za fazono oblek; 500 ra platnene jadrenine 90 cm za fazono vo jaških plašče v; 1500 m vmesne podloge (Cvišengran) 70 cm; 500 m gumiranega platna (štof za jopiče); 800 m plastike; 800 m žime;
500 m svilenega serža 140 cm za podlogo civilnih oblek;
500 m atlasina 140 cm za podlogo plašče v;
300 tue. vate sive gnmirane.
Naročila in plačilo v 3 partijah do novembra tega leta; dobava franco Zadruga ali franco vagon nakladalne postaje.
Interesenti se naprošajo, da pošljejo svoje ponudbe s cenami in vzorci do 25. februarja tega leta.
Ponudbe mora jo biti v zapečateni kuverti z navedbo: >Ponuda robo«.
Se meä dogodki za kombinacijo
(Pismo našega posebnega poročevalca s FIS-tekem)
Peter ss lizze elettiti
(Zgodba s piovensalskega podeželja)
»Oče. oženti se hočem,« pravi Peter, sin Župana Michelina.
»No, prav,« reče župan, »saj si že dolgo Zrel za ženitev. Veseli me. da misliš to slednjič resno! Kar tako letati za dekleti, to mi ni bilo všeč. Jaz nisem nikol! tako delal! Ko sem zagledal tvojo mater sem si takoj rekel: Ta ali nobena!«
»Da da, oče. to je vse res! To pot mislim resno. Dekle je čedno t nekaj denarja ho tudi prinesla v hišo in zelo poštena je.«
»Katera pa je tako srečna?«
»Klavdija, iz Zgora j h goric.«
»Iz Zgornjih goric... Klavdija?«
jDa oče. Klavdija.«
s.In s to se hočeš oženit'?«
»Da oče. zdaj je ravno čas. Vse sva se že domen'la.«
»Tako ? Kaj pa. če jaz ne dovolim, Peter?«
»Ti ne dovoliš. oče?«
»Ne. ne dovolim Ne moreš je vzeti fant. Vsako drago lahko, ampak ravno te — Klavdije 'z Zsrorniih goric! — ne smeš vzeti, fant! Ravno te ne!«
»Pa ravno vanio sem se zaliub'1, oče' Zakaj pa se ne bi smel z njo ožf-niti?«
»Tega ti ne morem povedati: Peter. Toča izpregovorii bom z našim župnikom Horda ti poia^ni on «
Župan gre k spovedi. To je b'la težka
""" Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja
stvar in precejšnjo vrečo grehov je razvezal ... S povešeno glavo se je vrača; iz cerkve domov in takoj poslal Petra k župniku.
Peter je bolj letel kakor tekel, župnik ga je pričakoval smehljaje se, že na pragu, toda bilo je videti, da je malo v zadregi.
»Ti se hočeš oženiti, Peter?« »Da gospod župnik, toda oče ne dovol"!« »Tako ... tako .. oče ne dovoli . In <rakaj oče ne bi hotel dovoliti, da se oženiš, Peter? Ali morda ni dobro dekle, ki ga hočeš vzeti?«
»Zelo dobro in pošteno, gospod iupn'k pooožno in delavno... Klavdija tz Zgor-nj h goric!«
»Klavdija iz Zgornjih goric? Jej — potem ima pa tvoj oče prav Peter, ko ti noče dovoliti. S to se seveda ne moreš oženiti... «
»Ampak zakaj neki ne. gospod župnik? Ali veste morda kaj slabega o Klavdiji?«
»Kje neki, Peter, o njej ne vem nič slabega... «
»Vrag vendar... oprostite. go3pod župnik, moral sem zakleti. 7akaj pa se ne smem oženiti s Klavdijo? Zakai ravno z njo ne? Ali bom to izvedel ali ne?s »Zato ... zato. ker je ... tvoja sestra « »Moja sestra? To je bržkone samo izgovor gospod župn k Klavdija ima vendai mater in očeta kakor ja z. t
»Neumni fant! Tvoj oče je b'1 pri meni
za konzorcij »Jutra« Stanko ViranL —
pri spovedi. No, in tam mi js vse priznal. Or. Ln žena vinogradnika iz Zgornjih gor.c - no, menda me razumel .. «
»Le čakajte ... in ta sva+n:k mi ie pravi kako je bi! zmeraj pridan in pošten.«
»Tvoj oče je, Peter. spo^Uij četrto božjo zapoved! Vsi ljudje so kraki, dragi s.n. vsi grešijo, to si lax'.ko zapomniš . <•
»Tri sto vragov! Oprostite gospod župnik. amoak to'e je lepa stori ja!«
»Ničesar niserr slišal, Peter Pojds m'r-no domov. mo; s n ciruge matere v Pro-vansi imajo tudi. lepe hčerke .. «
In Peter, ie šel in si ogledoval druge lepe hčerke drugih mater.
»Oče hočem se ož mti « je prišel čez nekaj časa Peter snet k očetu županu.
»To me veseli. Peter, da si poza D1 na Klavdijo. Katera pa je danes tako srečna?«
»Marjar.ca iz Ribie ul'ce.« »S to se hočeš oženiti?« »Da, oče, o vsem sva se že dogovorila.« »Za božjo voljo sin. to 3e ne sme zgoditi!«
»Zakaj pa ne, oče, ali je morda Marjan-ca tudi moja ... «
»Da je že tako kakor misi'S. Marjanca je tvoja sestra ... «
Meni si pa zmerai pravil, da razen moje matere ni bilo zate nobene na svetu. Da nisi nobene druge ljubil « »No to s' pa čudno živel, oče. ali ne? »In to je tudi res! Vsa ta dolga leta!
Samo če je prišla ura izkušnjave ... takole pr plesu .. takrat pa se nisem mogel premagati... Te ženske mi n so dale miru ... zmeraj so hodile za menoj .. Zdaj s kakim uradnim spisom, zdaj brez njega. Saj veš da sem vendar župan in iih ne morem kar tako zapoditi!«
x-Torei s svatbo spet ni nič! Ampak to ti rečem. oče. če se mi to še enkrat zgodi, bom v vodo skočil!«
čez nekaj časa je Peter spet prišel k svojemu očetu županu.
»Oč° po veüki no^i bo poroka!« »No. dobro.« pravi oče. >Zdaj si ž? lahko izbereš katero hočeš, samo ne sme biti... « »Katera, oče?«
»Barbka iz Dolenje vasi! Ta je namreč tudi tvoia sestra!«
»Gromska strela! In prav s to sem se hotel oženit ! Včeraj smo fe že o vsem pogodili. Pred košnjo sva hotela imeti svatbo... Amnak. počakaj oče, zdaj pojdem in vse materi povem ... «
Kakor je rekel, tako je storil. Vrgel se je materi joka je v naročje ter ji vse za-tožU.
»Ojej ojej,« je tarnala mati, »to je seveda težka stvar in zla... Ampak le počakaj, sin nič ne žaluj,« je rekla n vstala. »Počakaj nekaj dni — pojdem 'n se o vsem pogovorim z gospodom župnikom.. Morda ti bova še kako pomagala.«
In že drugi dan je poslala svojega sina h so^podu župniku
Peter je bolj letel kakor tekel.
2upn'k se je premeteno smehljal, ko je sprejemal Petra.
»Torej oženiti se hočeš, Peter?«
»Da. gospod župnik, toda oče ne dovoli.-?
»Tako ... tako. . oče ne dovoli ... Ampak to pot očetu ne odnehamo... še pred košnjo bo svatba... Katera je zdaj tista srečna nevesta?«
»Barbka, gospod župnik, iz Dolenje vasi.«
»No v božjem imenu, če jo hočeš! Toda lahko vzameš tudi Klavdijo iz Zgornjih goric, pa tudi Marjanco iz Ribje ulice... «
»Ampak, gospod župnik ... kako pa govorite!? Ti dve ste mi vendar sami prepovedali ... češ da sta moji sestri po očetu ... «
»Veš. Peter, z^aj se je vse to izpreme-nilo... Res je sicer da so Klavdija. Marjanca ... da, celo Barbka ... in Bog ve katere še ... nezakonske hčerke tvojega očeta. Ampak ... poslušaj, Peter ... Kdo pa pravi, da je župan Mchelin tudi tvoj oče?«
»Gospod župn.k. mati... «
»Da. mati... M'sJi na četrto božjo zapoved, Peter! Vsi ljudje so nagnjeni -i grehu... Ne pozabi tega. moj sin ... «
»Gospod župnik, ne veste, kako sem strašno vesel, da je tudi mati... «
In župnik je smehljaje se pok mal in si mislil sam pri sebi. kako skrivnostna in nedoumna so pota Gospodova, ki tudi grehe teh obrača v srečo onih.
— Vsi v Ljubljani.
Za Narodno tiskarno d. d. kol tiskar nar ja Fran J er an. — Za inseraini del je odgovoren Alojz Novak.
Maska, kakršne tudi v Nioi ne srečajo vsak pust
Francoski Siimi v Utu 1939
Lani je francoska filmska produkcija ustvarila 130 velikih filmov in po svojem obsegu prav nič ne zaostaja za ameriško. Kakor pri nas, tako tudi drugod francoski film vedno bolj prodira' in si osvaja ves svet, saj je pa tudi po kakovosti nedvomno najboljši, če izvzamemo ruskega, ki ga pa mi nimamo prilike videti. Lani so Francozi v Ameriki plasirali 60 filmov, prav toliko tudi v Evropi. V Kanadi pa je bilo na sporedu celo 106 francoskih filmov, kar je razumljivo, ker Kanadčani pretežno govore francosko. V Anglijo so Francozi importirali 31 filmov.
Zanimiv bo letošnji program Francije. Na sporedu ni nobenih vodvilov (plesnih revij in slično), razmeroma malo komedij, bolj pa bo zastopana dramska komedija, filmi iz atmosfere, ka-rakterne študije, ki so v njih Francozi pravi mojstri. Senzacijo obeta film »Otok izgubljenih otrok«, več filmov pa bo posvečenih Franciji in junaštvu njenih letalcev. Videli bomo tudi več
Msda m filmski
Inaisi
te.
Filmski ifl-alci polagajo seveda veliko pažnjo na modo in skrbe, da so vedno brezhibno, pa tudi elegantno oblečeni. Pravi junaki mode so Clark Gable. Fred Aita i re, Cary Grant, Ramon Navaro, ki ga sicer že dolgo nismo videli na platnu, in mnogi drugi, ki niso elegantni samo v filimi, temveč tudi v zasebnem življenju. Za-
zgodovinskih filmov, izmed katerih bo eden obravnaval usodo srbske kraljice Drage, v drugem bomo videli Elizabeto avstrijsko, v tretjem bo Louis Jou-vet kreiral Fouchéja. Več filmov bo obravnavalo sodobne politične dogodke, tako »Cinq jours d'angoisse«, ki nam bo slikal septembrske dogodke, ko je vsa Evropa trepetala v pričakovanju izbruha nove svetovne vojne. Film »Hotel cerne« pa nas bo vodil v Madrid v čas, ko je tam izbruhnila državljanska vojna. Po znanem romanu »Rdeče in črno«, bodo napravili film, ki ga bo re-žiral Pierre Chenal. Izmed glasbenih filmov je treba omeniti »Serenado«, ki nam bo podala epizode iz Schuberto-vega življenja.
Pomemben bo tudi film »Črte na roki«, ki bo nazorno pokazal gledalcem, kako naj čitajo usodo iz svojih rok. Dvorano bodo namreč med predvajanjem filma od časa do časa razsvetlili, nato pa bo napovedovalec razlagal občinstvu pomen glavnih črt, zlasti srčne in življenjske črte. Film pripravlja Robert Boudrioz, ki mu asistira tudi mladi astronom R. Lancement,
tinsko sestro — to so seveda filmski igralci. V zvezi tem so tudi govorice, da bi šel Jean Gabin v Rim kot izreden poslanik. Vprašanje je le, če se bo hotel odpovedati lepim denarcem, ki jih dobiva od filma, in se zadovoljiti z dohodki poslanika, ki pa tudi niso majhni.
Kaj pa Američani
Tudi v Hollywoodu pripravljajo kopico novih filmov, od katerih obeta senzacijo »Invazija«, ki sita mu avtorja Antony Vei-ler in Sy Bartlett. Film bo verjetno tenden-čen, ker bo slikail pohod tujih sil na Ameriko. Mišiljena je s tem po vsej priliki Japonska.
Sploh bodo ameriški filmi bolj ali manj tendenòni, kar je posledica politične zaostre-nosti med USA im Nemčijo. Eden takih filmov bo »Ipoved nacističnega vohuna«, ki ga pripravlja Anatol Litvah, drugi bo Cha-plinov »Diktator«, tretji »Skof, ki jc hodil z Bogom« v režiji Wilhelma Dieterla. Glavno vtlogo bo igrail Paul Muni, ki ga poznate iz nepozabnih filmov »Dreyfus«, »Pasteur« in »Dobra zemlja«.
Twainova dela v filmu
Osvežujoče kopeli
Že od davnih dob poznajo ljudje blagodejni vpliv kopeli. Pravilno pripravljene kopeli vplivajo na našo zunanjost in na zdravje. Kopel §sveži vselej, toda vedeti je treba, kdaj je umestna takšna ali drugačna kopel. Mrzla kopel deluje drugače kakor topla. Po velikem razburjenju ali duševnem naporu koristi mrJa kopel ali vsaj mrzla prha, ker mrzla voda pemirja. Po telesnem napora je dobra topla kopel, ki se priporoča tudi tedaj, če smo slabe volje. Ako si hočemo osvežiti zunanjost (polt), si pripravimo kopel z raztopljeno iglična to kopalno soljo (raztopimo jo v 10 litrih vrele vode), ki naj se pol ure kuha, potem pa vlijemo v kopel.
Kdo piše največ pisem ?
Anglija in Amerika se že mnogo let borita za rekorde. Pred nekaj leti so Američani še trdili, da napišejo oni izmed vseh narodov največ pisem na leto. Zdaj so pa angleške statistike dognale, da v tem pogledu Velika Britanija odločno prekaša Ameriko. V Angliji napiše povprečno vsak prebivalec v enem letu osem in sedemdeset pisem, medtem ko pride v Ameriških zedinjenih državab samo sedem in šestdeset pisem na vsako glavo. Sledi Nova Zelandija (šest in šestdeset). Švica (štiri in petdeset). Nemčiia (tri in petdeset) in Danska (ena in štirideset). Vs< drugi naredi naošejo precej manj pisem na leto. V Anerliji je tudi nenavadno razširjena zračna pošta. Ko so leta 1925 uvedli to prevodno sredstvo, se je odposlalo v enpm letu 200.000 pi=em po letal h Leta 1920. je naras'o število trs^m zračne oošte na štiri m liione 1. 1932. na šest milijonov in 1. 1936. je bil dosežen čudovit rekord — 31 milijonov.
Jod v hrani
Mnogo ljudi trpi zaradi tega, ker uživajo hrano in pijačo, ki imata premalo joda v sebi." Nedostatek joda je v tesni zvezi z geološkim sestavom tal in z zemljepisno lego. Zemlja, zrak, voda, rastline, ž vali in ljudje — vse, kar živi trpi v takih krajih zaradi pomanjkanja joda. In v teh kraj.h je po zdravniških statistikah največ golša-vih ljudi. Tega je, kakor kaže analiza vode krivo pomanjkanje joda.
Nadomeščanje joda v krajih, kjer bolehajo ljudje na golšavosti, mora biti predvsem tako organ zirano, da je nezmernost v uživanju joda nemogoča. Najboljša rešitev vprašanja v krajih, kjer so ljudje gol-šavi. je dodajanje joda v sol. Jod se meša med sol pod uradnim nadzorstvom; to je tako imenovani jodkalij; na 100 kg soli se da pol grama jodkalija.
ščepec take soli v hi ani ni prav nič nevaren in popolnoma zadostuje, da se ne naredi golša. To so dokazali večletni poizkusi v Švici. Seveda za zdravljenje že razv:te bolezni to zdravljenje ne zadostuje.
Nedostatek joda lahko nadomestimo s pravilno izbiro hrane. V hrani naj bo čim več zelenjave in sadja. Med živCa ki so bogata joda. spada meso, mleko jajca, zlasti pa meso morskih rib. ki sprejemajo vase jod neposredno s svojo hrano z morskim planktonom.
Služkinja tn gospa
Gospa (služkinji. ki v kuhinji hudo kaplja): Ce bo moj mož vprašal, kdo ie v ku-ninji tako strašno kaslial. recite, da sem to bila jaz Ali razumete?
Služkinja: Na svetu pa res ni pravice: jaz moram kašljati, gospa pojde pa na morje.
Obredne maske iz srednje Afrike
riimivo je, da se ameriški filmski igralci, ki so poprej naročali svoje obleke pri ame-.nških krojačih, v zadnjem času drže angleške mode. Menda jih je k temu zape-'.jal Robert Taylor, ki je bil predlanskim v Londonu in katerega film v zvezi z oxford-«skimi študenti so pravkar igrali v Ljublja-tii. Prinesel je namreč iz Anglije kopico novih angleških oblek in poslej so ga videli vedno le v tipični angleški obieki, na cesti. ko športnika ali v družbi. Tudi Garry Cooper je šel isto pot, a mož Jeannette Macdcmaildove. Ge;ne Raymond — prav gotovo niste vedali, dia je omožena — je pravi modni dandy. Bud-dy Rogers- kot samec ni posvečal posebne pažnje obleki, a ko je postal drugi mož Mary Pickfordove. je poetai vzoren, kar se tiče moške elegance.
Predlanskim smo videli Dickensovega »Oliverja Twista«, obeta se nam menda tudi Chester tonov »Četrtek«, a poleg teh dveh del, ki jih je vsak v mladosti z navdušenjem prebiral, so Američani priredili za film tudi »Pustolovščine Toma Saw-verja« po znamenitem delu najboljšega ameriškega humorista Ma .ka Twaina. Kdo ni kot deček z veseljem vzel v roke zgodbo o pustolovščinah miladega Toma Saw-
FIlm in iliplsmacija
Kakor vemo, so politični o-dnošaji med Francijo in Italijo v zadnjem času precej napeti, a zanimivo je, da si je francoski film kijub temu tudi v Italiji utrl zmagovito pot. Odnosa:: med Ameriko in Italijo namreč tudi niso preveč rožnati in spričo tega je razumljivo, da je italijanski trg za Ameriko bolj ali ma.nj izgubljen. Nemški filmi italijanski publiki ne ugajajo in tako je Italija, katere filmska produkcija še ni tako močna, da bi krila domačo potreb prisiljena uvažati Lancoske filme. Italjanski časopisi seveda hvalijo francoske režiserje in igralce in zato je razumljivo, da je v Franciji kljub trenutni napetosti še vedno precejšen razred ljudi, ki čuti simpatije za la-
V Mei
vera, kdo ni uživa;] ob žgočem humorju Marka Twaina. Vsi ti junak i bodo zda j stali pred nami živi in v barvah, v filmu pred našimi očmi: Tom Sawyer, Hucke-berry Finn, Annv Lawrence, Betty Tratscher in kakor so se že pač imenovali. Vse te pustolovščine, ki jih imamo še živo v spominu, bodo vstale pred nami.
Glavna vloga je poverjena mlademu Tommy Kellyju, ki sta mu partnerja Ann G ili is in Jaokie Moran. Filmsko kritika soglaša v tem, da je film izvrsten in naraven, da često gledalci pri odprti sceni plos-
kajo. Film je v naravnih barvah, kar še
poveča njegovo vrednost, ker so slike izredno lepe in plastične. To delo že predvajajo v Evropi in menda ga dobimo v kratkem tudi v Jugoslavijo.
V New 1 orku
Kar ne val sirom sveta