Poštnina plačana v gotovini. Maribor, sobota 4. aprila 1956 Štev. 78. Leto X. (XVII.) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Urtdniitvo in uprava: Maribor, Gosposka ut. 11 / iatefon uredništva 2440, upravo 246! iahaja razan nedelja in praznikov vsak dan ob 14. uri ' Valja mesečno prejeman » upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprefeme tudi oglasni oddelek „Jutra“ v Ljubljeni / PoStnl čekovni račun it. 11.409 99 JUTRA Mmm .&akGtske$& dda Jutri se sestanejo v Mariboru delegat-ie sokolskih društev mariborske sokolske župe, da se ozrejo nazaj v preteklo poslovno leto in da premotrijo bodoči sokolski delovni program na področju mariborske sokolske župe. S ponosom in zadovoljstvom bodo lahko ob izčrpnih poročilih ugotovili prelepe sadove vztraj nega sokolskega dela v sokolskih domo-vihj telovadnicah in letnih telovadiščih, saj je obmejno Sokolstvo s svežim poletom zajelo vsa področja s Sokolstvom tesno povezanega delovanja, ki se ne o-omejuje samo na športno telovadno vež-b&nje in urjenje, ampak ki sega tudi na polje obravnavanja aktualnih socialnih vprašani in dolžnosti ter narodno obram bnih interesov. Zunaj na naši vasi pa je 55 sokolskih čet s prodornostjo Tyrševe-ga programa prepojilo in navdušilo našo kmečko sokolsko mladino. Številke govorijo o velikih uspehih organizacijskega delovanja, za katerim stoji in plamti zanos sokolske discipline, povezanosti, bratske zvestobe, pripravljene udarnosti in vnete navdušenosti. 18.725 pripadnikov stoji v obmejni sokolski falangi: 8404 članov, 2032 naraščajnikov in na-raščajnic ter 8289 Sokolicev in Sokoli-čic. V 52 sokolskih društvih in 66 sokolskih četah usmerjajo svoje mlade sile, sposobnosti in vrline k vzvišenim sokolskim idealom. Razen tega pa je še treba pridati, da je v območju mariborske sokolske župe vpisanih na osnovnih šolah 33.0(M) otrok. V 12 sokolskih domovih, 27 lastnih letnih telovadiščih in 35 drugih telovadnicah se pripravljajo Sokoli in Sokolice za poslanstvo, ki ga vršijo v duhu Tyrševe ideologijo v prid naroda in države. Ko premotrimo vrste Sokolstva mariborske sokolske župe, je Posebno razveseljivo število 1224 kmetovalcev, ki jih srečamo v članstvu društev mariborske sokolske župe. To število priča o prodornosti Sokolstva na naše podeželje, kjer sokolsko delo ni lahko, ampak združeno s potrebo vztrajnega, doslednega in neutrudnega organiziranja in zbiranja kmetske sokolske mladine. V tajniškem poročilu se ugotavlja za Preteklo leto napredek v sokolskem prodiranju in osvajanju. Sokolstvo namreč ni samo organizacija in fronta. Sokolstvo [e neizčrpen izvirek, iz katerega prihaja življenje, delo, bratska vzajemnost, lož-^ost, zvestoba v borbi in poletu. Tukaj viri napredka. Bilanca, ki je pred na-IJ\i daje slutiti, da je mariborska sokolja žiipa kot predstavnica obmejnega Sokolstva med najmočneje1*zasidranimi In najeksatneje organiziranimi v naši drža-Vl* Vse to pa ni samo utemeljeno v okol-n°sti, da mora Sokolstvo ob meji budne-Je bdeti in čuvati kakor morda kje v no-^anjosti države, ampak tudi živo izpri-Cu3e sposobnost, neumornost in zaslužit bratov Sokolov, ki z vzorno požrtvovalnostjo in nesebičnostjo vodijo majorsko sokolsko župo k vedno vidnej-l!Pi uspehom in vedno lepšemu napredo-Va,1iu in prodiranju. Prodornost In sila obmejnega Sokol-„ Va zaslužita priznanje naroda in dr-®ve. V borbah in zmagah prekaljeno in Krepljeno bo tudi za naprej brez vseh zirov korakalo za svojimi cilji in nalo-arni. v tem znamenju smo v bežnih 0 risih nrikazalj važnost nacionalno zWjno pomembnega sokolskega dela Britanske grožnje so zalegle »££ ob naši meji iti v tem znamenju pozdrav Jamo brate delegate jutrišnjega sokoljega zbora, /eleč jim čim večjih uspe-’°v Pri plodonosnem sokolskem etelu. DŽIBUTI, 4. aprila. Britansko vznemirjenje radi laškega napredovanja v področju tanskega jezera je delovalo na italijansko vrhovno poveljstvo. General Starace je dobil nalog, da zaustavi pohod preko Gondara in da se preveč ne približa obalam tanskega jezera Pariška konferenca pnpravija protipredloge PARIZ, 4. aprila. Flandinovi razgovori s francoskimi poslaniki iz Londona, Bruslja, Rima In Varšave so se danes nadaljevali. Navzoč je bil tudi varšavski francoski poslanik. Na konferenci se bodo izdelali francoski protipred-logi kot osnova za bližnja pogajanja locarnskih podpisnic. Če bi Nemčija te predloge odklonila, potem bo Francija zahtevala preko Društva narodov finančne sankcije proti Nemčiji. Mala antanta in avstrijsko teptanje pogodb PRAGA, 4. aprila. Zunanji minister dr. Krofta je sprejel včeraj jugoslo-venskega poslanika dr. Protiča. Kakor se v diplomatskih krogih zatrjuje, so vlade vseh treh držav male antante v stalnem stiku, da odredijo svoje stališče napram položaju, ki je nastal v Avstriji po uvedbi splošne vojne obveznosti. Francija uvaja profesionalno vojsko PARIZ, 4. aprila. Dopisnik United Presas doznava, da Se francosko vojno ministrstvo resno bavi z načrtom, da se osnuje prostovoljni odred dalje služečih vojakov, ki bi služili pet let, in ki bi bili v sestavu specialnih motoriziranih oddelkov. Ta odred bi se uporabil v prvi vrsti za obrambo francoskih vzhodnih mej. V Španiji snujejo prve sovjete MADRID, 4. aprila. Kakor poroča United Press so se osnovali v Španiji prvi sovjeti, in sicer v obliki tramvajskega društva, ki se naziva Union de Hermanos Proletarios. To tramvajsko društvo so organizirali delavci sami in si izbrali novo upravo. P7va briga delavcev je bila, da so vse tramvajske vagone rdeče pobarvali in da so na vseh tramvajskih postajah izobesili rdeče zastave. Ko je krenil včeraj zjutraj prvi tramvajski voz na svojo pot, so nastale komunistične manifestacije in so se iz povorke slišali vzkliki Rusiji in proletariatu. Lahi: laška zmaga Abesinci: abesinska zmaga RIM, 4. aprila. Vojno poročilo št. 174 pravi: V sektorju jezera Ašangi se Abesinci umikajo. Kolona generala Staraceja vrši sedaj sistematizacijo zasedenega ozemja okoli Gondarja. Na somalijski fronti nič novega. DŽIBUTI, aprila. Neguš zbira svoje bataljone na novi obrambni liniji južno od Kvorana. Neguš je tudi za naprej obdržal v svojih rokah poveljstvo nad abesinskimi vojnimi silami na severni fronti. Abesinci upajo na uspeli v borbi na bajonete in na svoje strelce. Službeno se demantirajo vesti o porazu pri jezeru Ašangi in na področju mahonske planote. Službeno se zatrjuje, da so Abesinci izvojevali zmago nad Italijani in da je neguševa garda obdržala v svojih rokah vse od Lahov zavzete položaje navzlic laškim z letalstvom podprtim protinapadom. Ni govora o 7000 mrtvih in ranjenih, ker so bili v napadu Italijani, kj so pred abesinskimi pozicija, razlrani od abesinskih strojnic, izgubili obilo svojih vojakov. »Hindenburg" srečno pristal v Rio de Janeiru RIO DC JANEIRO, 4. aprila. Orjaški »Hindenburg« (LZ 129) je danes ob 8. zjutraj, potem ko se je pretolkel skozi viharje pri prekoatlantskem poletu, pristal na letališču, kjer se je zbrala ogromna množica ljudi General Etienne je umrl PARIZ, 4. aprila. Izumitelj zboljšanih tankov general Etienne je umrl v starosti 55 let. Strahovit tornado uničuje mesta in vasi CORDELE IN GEORGIA, 4. aprila, Strahovit tornado je izvršil tukaj pravcato razdejanje. Okolj 4000 oseb je bilo poškodovanih. Škoda znaša preko 1,500.000 dolarjev. V Greensboru je bilo ubitih 10 ljudi, 240 pa ranjenih, 150 hiš razdejanih. Tornado je spremljalo radi loma oblakov ogromno deževje in ogroža besneče vodovje vasi in mesta na liniji 400 milj. Ljudje bežijo Iz svojih naselbin. Mesto Cordele v državi Georgija v USA je popolnoma razdejano. Tudi vseučilišče in druge šole so porušene. M Prisesam, da grem nedolžen v smrt TRENTON, 4. aprila. Guverner države New .Jersey je v zadnjem trenutku pred Hauptmannovo justiflkacijo odklonil nadaljnjo odgoditev justiffkacije. Ko je v smrtni celici stopil Hauptman na električni stol, ie vzkliknil: ^Prisegam pri Vsemogočnem, da grem nedolžen v smrt.« šest minut po vključitvi toka so zdravniki ugotovili smrt. Usmrtitvi je prisostvovalo 55 ljudi. KONFERENCE PRI JOČI JOVANOVIČ O Včeraj so se nadaljevali politični raztovori, ki so se bili za nekaj dni prekinili, med predstavniki izvenparlamentar-ne opozicije. Včerajšnje konference so se vršile v stanovanju zemljoradniškega prvaka Joče Jovanoviča in so se tega sestanka udeležili Ljuba Davidovič Miša Trifunovič, Joca Jovanovič, Božidar Vla-jič in Milan Gavriiovič. Včeraj je prispel v Beograd dr. Juraj Šutej, za danes pa je napovedan prihod drugega delegata koalicije SD Večeslava Vilderja. DR. ŠUTEJ ZOPET V BEOGRADU. V Beograd je prispel včeraj znani prvak HSS iz Sarajeva narodni poslanec dr. Juiraj Šutej. Dr. Šutej je novinarjem izjavil, da še ni bil v Zagrebu na referatu pri dr. Mačku, ampak da bo to storil po zaključku današnjega sestanka razširjenega odbora združene opozicije. ZA KOMANDANTA KRALJEVE GARDE je imenovan dosedanji poveljnik drinske divizije divizijski general Aleksander Stankovič. Dosedanji poveljnik kraljeve garde general Rako Raketič je imenovan za poveljnika drinske divizije. ODMEVI ZAGREBŠKIH DOGODKOV. Zagrebški trgovci, ki so ob priliki znanih demonstracij utrpeli znatno škodo, so napravili korake, da se jim prizadeta škoda poravna bodisi od strani občine, banovine ali države, ker niso v stanju,»dr« prenesejo ogromno škodo. MINISTRSKI SVET SKLEPA O KRMI. Ministfski svet je za zagotovitev prehrane živine na svojih sejah 12. septembra in 16. decembra 1933 izdal sklep o začasni prepovedi izvoza vsake živin e krme, in sicer ovsa, ječmena, travniškega sena, detelje, lucerne, sena, grahori-ce, slame, otrobov, sušenih repnih rezancev. Ta prepoved izvoza živinske krme velja tudi danes. Ker pa je zaradi blage zime ostalo dokaj neporabljene živinske krme, zlasti otrobov in suhih repnih rezancev, je kmetijski minister na prošnjo industrijske zbornice in sladkornih tovarn ter na podlagi sklepov gospodarsko-finančnega odbora predložil ministrskemu svetu odlok, da se ukine prepoved izvoda otrobov, sušenih repnih rezancev, sena, detelje, lucerne in grahorice. NOTRANJEPOLITIČNI KALEIDOSKOP. »Delavska politika« od 4. t. m. piše: »Nova kombinacija se zbija skupaj se-. daj, ko so se za izvenparlamentarno opozicijo izjavili tudi stari radikali in dobili tam svoje oporišče. — Sporazum z Mačkom se bo torej verjetnejše skoval po Markovič, Trifunoviču, skratka po starih radikalih, ne pa po JRZ. — Vsaj pa bodo stari radikali bistveno zavrli možnost sporazuma med JRZ in Mačkom s kakim dobro zabitim klinom. Glede na razpis volitev bodo seveda tako kombinacijo različno ocenjevali. Nekateri bodo trdili, da take kombinacije ne ustvarjajo dobrega terena za izvedbo volitev. Skrbela jih bo bodočnost. Nova kombinacija 'bo zagotavljala svojo demokratičnost, stari radikali posebej, da niso sodelovali v nobenem dosedanjih režimov. Slovenski klerikalci pa se bodo morda predstavili javnosti s Kulovčevo garnituro, pa tako iskali potov v tako kombinacijo. Če se bodo razvijala ta sedanja pogajanja naprej, bo zabavno gledati, kako se bodo nekateri preorijentirali. Morda bomo skoro lahko videli, kdo je stavil na pravo karto, kdo pa s6 je ure-sal.c Stran 2. Mariborski »V e c e r n 1 k« Jutra V Mariboru, dne '4. IV. 1936. Pluta ju swt V Poljski in Madžarski zatirajo komunizem VARŠAVA, 3. aprila. Policija je izvršila številne aretacije komunistov, zlasti v Lvovu in rudarskem revirju Dombrove. V vsej Poljski je bilo are« tiranih 458 znanih eksponentov komunistične propagande. BUDIMPEŠTA, 3. aprila. Aretiranih je bilo 40 srednješolcev radi komunistične propagande. Med aretiranimi je tudi 13-letna gimnazijka. Velika volna — mala vojna MOSKVA, 3. aprila. Havas poroča: V moskovskih krogih komentirajo dogodke na sovjetsko-mandžurski meji sledeče: »Tamkaj se vodi velika vojna, toda obstoja stalna nevarnost male vojne.« KSING KING, 3. aprila. Havas poroča: 12 letal in oddelek težkih topov je sodelovalo v napadu zunanje Mongolije na japonsko-mandžurske čete 75 milj severozapadno od Taulana. Mongolci so dvakrat napadli in so bili dvakrat odbiti. ®KS«3.*ftaS56« Sokolstvo Sokoli, na stražo S Pred občnim zborom mariborske Sokolske župe vstrašenim sokolskim delavcem iskreno hvaležen za ogromen trud, ki so ga položili v sokolsko delo, s katerim so med obmejnim ljudstvom vzbudili pravo narodno zavest in jugoslovanski državljanski ponos, s katerim so mnogo pomagali naši narodni prosveti in njenemu napredku. Sokolski delavci naj si bodo svesti, da je naš obmejni narod, to je ves tisti narod, ki hoče sebi in edinstvu naroda in države vse najboljže, ob njihovi strani. Naj jih zato ne ovira pri njihovem delu orotisokolska propaganda in gonja, ki se ponekod pojavlja z vso vehemenco. Sovražniki Sokolstva se motijo, če mislijo, da ga bodo strli. Sokolstvo je nepremagljivo In efekt njegove borbe bo za Sokolstvo pozitiven. Sokolska borbenost rase, Sokolstvo postaja odločnejje. Sokolstvo gre preko vsega svojo začrtano Pot naprej, ker je prepričano v zmago Pravice, Resnice in Lepote, ki jih ima i zapisane na svojih zmagovitih praporih, Jutri v nedeljo dopoldne ob 9. uri bo miela Sokolska župa Maribor svoj redni letni občni zbor. V sivem sokolskem gnezdu, v Narodnem domu, se bodo zbrali delegati vseh v župi včlanjenih sokolskih edinic, da prisostvujejo obračunu in bilanci sokolskega dela, ki ga bo polagala župna uprava, in da skupno z župno upravo ustvarijo smernice bodočega sokolskega dela. Kakor vsi občni zbori mariborske Sokolske župe doslej, bo tudi jutršnji mogočna manifestacija sokolske misli; sokolskih stremljenj, sokolskih dejanj, manifestaciji jugoslovan-kega edinstva, jugoslovanske svobode. Središče sokolskega izžarevanja je bil Maribor že pred vojno. Po vojni pa, ko je dobil periferni položaj in ko je strl suženjske verige, so prav mariborski Sokoli smelo razprostrli svoja krila hi pričelo se je povsem novo sokolsko življenje, ki je biki vzpodbujajoče in za vzgled vsem podeželskim sokolskim edi-nicam. Prva je bila mariborska sokolska župa, ki se je pričela zavedati obmejnega položaja. Zato je zastavila že iz vsega početka vse svoje moči in sile sokolski organizaciji na svojem obmejnem teritoriju. Delo, ki ga je opravila, je bilo kronano z uspehi in ledina, ki jo je preorala, je bogato obrodila. Danes je mariborska Sokolska župa med najmočnejšimi župa-mi v državi, po jeklenosti sokolske volje zvestobe in discipline pa prednjači jugoslovanskemu Sokolstvu. Prekaljeni v sokolskem geslu: »Ne koristi, rte slave!« vodijo mariborsko Sokolsko župo že dokaj let preizkušeni nesebični in požrtvovalni sokolski delavci s starostom br. dr. Milanom Goriškom na čelu.'Mariborska sokolska župna uprava je morala prestati marsikateri težk; udarec, dobojevati je morala nešteto ostrih iii hudih bojev z nasprotniki, toda v sokolsko čast in ponos naj li bo, da je dobojevala sleherni boj v zmago in čast Sokolstva. Pomisliti moramo, da se sokolsko delo na narodnostno ogroženi meji bistveno razlikuje od sokolskega dela v srcu države. Sokolsko delo ob meji zahteva večjo požrtvovalnost, večjo strpljivost, saj se mora hkrati bojevati celo z večimj sovražniki. Če pa se ozremo po severnem obmejnem o-zemlju, nam govore sokolska dejanja, nam kliče skoro dvajset tisoč sokolskih src, da je Sokolstvo ob severni meji tako močno vsidrano, da je sokolska misel tako globoko vkoreninjena, da je ne more izruvati noben vihar, pa naj prihrumi od koderkoli. Sokolska župa mariborska ima močno armado nevstraše-uih Sokolov, ki zvesto stražijo severno mejo naše domovine, ki stražijo sokolsko čast in ponos. Ko se bodo jutri dopoldne zbrali pridni delavci iz Tyrševega vinograda v Mariboru, da pretehtajo svoje sokolsko delo v preteklem poslovnem letu in začrtajo smernice bodočega dela, naj jih vodj na njihovem zboru zavest, da narod ceni in uvažuje njihovo sokolsko delo in da se v popolni meri zaveda, da je bilo storjeno zanj, za njegov duhovni in fizični napredek. Naš obmejni narod, kj ni pozabil svoje žalostne preteklosti, je ne- in izoblikovane v svojih srcih. Ko bodo jutri popoldne delavci mariborske Sokolske župe zapuščati veličasten sokolski zbor, prežeti optimizma in vere v popolno sokolsko zmago, naj jih bodri in krepi pri njihovem delu poziv župnega tajništva: Bratje in sestre! Izčistimo temeljito naše vrste, v njih naj ostanejo le odločni in neomahljivi. Časi, ki jih preživljamo so nadvse resni. Sovražniki preže na našo svobodo! Strnimo se v močno falango in bodimo pripravljeni, da se vsakega trenotka brez obotavljanja odzovemo klicu svojih starešin in svojih naj-višjih dolžnosti! Bodimo vsak trenutek pripravljeni, da pomagamo že v kali zatreti vsak poiskus naperjen proti edinstvu naroda in svobode naše domovine! Bodimo pripravljeni žrtvovati življenje v izvrševanju svete oporoke kralja Mučenika. Sokoli, na stražo! Zdravo! Zahteve in potrebe našega gostinstva Zborovanje gostilničarjev dravske banovine v Ptuju Gostilničarska zvezna organizacija, ki obstoja že tri leta in ima svoj sedež v Ljubljani, je polagala račune o svojem delovanju letos v Ptuju. V ta namen so sc zbrali v Ptuju odposlanci vseh predelov naše banovine, da čujejo pdročilo o delovanju zvezne uprave v preteklem poslovnem letu. Že v četrtek, 2. t. m., je dospelo v naše mesto veliko število delegatov iz raznih krajev, da prisostvujejo občnemu zboru, ki se je vršil v petek, 3. t. m., v Narodnem domu. Uprava Združenj gostilničarskih podjetij v Ptuju pod vodstvom g. Berliča je le s trudom bila kos nalogi, da gostom postreže in jim preskrbi prenočišča. Ptuj si je nadel praznično obleko, raz liiš so plapolale zastave. V četrtek zvečer so se sestali delegatje k predkonfe-renci, da pripravijo vse potrebno za občni zbor. Uprava Združenj gostilničarskih podjetij v Ptuju je priredila gostom in udeležencem v dvorani Narodnega doma krasno uspeli pozdravni večer z godbo in petjem. Pozdravni večer je končal v liajlepšem bratskem razpoloženju in bo ostal vsem udeležencem v najlepšem spominu. V petek 3. t. m. ob 10. uri pa so se zbrali člani in delegati k III. zveznemu občnemu zboru. Velika dvorana Narodnega doma je bila nabito polna zborovalcev. Zbor je otvoril in vodil Zveziu predsednik g. Majcen iz Ljubljane, ki je uvodoma pozdravil zastopnika banske uprave sreskega načelnika g. dr. Vidica, narodna poslanca gg. Brenčiča in dr. Ko-ceta, zastopnika železniškega ravnatelj- stva g. Petroviča, zastopn ka poštnega ravnateljstva g. Čuša, banskega sveinika g. Janžekoviča, mestnega župana g. dr. Remca, kletarska nadzornika gg. Gorupa in Žmavca, zastopnika vinarskega društva g. Sagadina, zastopnika TOI gg. Zadravca in Senčarja, zastopnika CMD in Jadranske straže g. Jeršeta, zastopnika zdravilišča Rogaška Slatina Goršeta ter zastopnike časopisja. — Sledilo je obširno poročilo predsedstva Zveze, k: ga je podal predsednik g. Majcen, in poročilo ravnateljstva, ki ga je podal ravnatelj g. Peteln. — Na predsednikov predlog, ki se je soglasno sprejel, se je odposlala udanostna brzojavka Nj. Vel. kralju Petru in visokemu kraljevskemu domu, Nj. Vis. kralj, namestniku knezu Pavlu, nadalje pozdravne brzojavke mi-nistr. predsedniku dr. Stojadinoviču, ministru za notranje zadeve dr. Korošcu, finančnemu ministru dr. Letici ter bnrn dr. Natlačenu. Iz poročila je posneti, da je bila zvezna uprava v preteklem letu zelo agilna in je imela tudi nekaj lepih uspehov pri svojih n-izadevanjih. Največja borba se je vodila proti pretiranem obdavčenju gostilniškega stanu, ki je bil desetletja re!adv-no najbolj obremenjen. Najvažnejše, kar se je doseglo, pa je nova razvrstitev točilne takse in ukinitev računskih listkov. Zvezna organizacija je z mnogimi uspešnimi intervencijami opravičila svoj obstoj. Zveza je nastopila proti šušmarstvu in proti povišanju gostilniških koncesij, ker jih je itak že dovolj. S posebnim pev-darkom naglaša, da je organizacha iz- AhIoh llUUiž&i PjLtbAfii*1 Roman iz našega življenja. Lukarija in Lukarji, ki živijo od luka, so v središču tega romana. Dva dela obsega to zanimivo in izvirno delo nadarjenega, mladega pisatelja Antona Ingoliča. V prvem delu se odraža silovita borba malih ljudi za zemljo, ki je bila last grofov Mond-scheinov von Windisch Biiheln. To je do ba od 1921 do 1923, ko Lukarji še primerno dobro prodajajo svoj luk na trgu. V drugem delu pa se opisujejo dogodki S do 9 let pozneje, ko so jeli ti lukarji radi usodnega padca cen loku gospodarsko propadati. Lukarija z Lukovci iu vsem ozemljem med Blatnico in Halozami tvori okvir temu romanu, v katerem nastopajo ljudje z neverjetno ljubeznijo do zemlje. Ves roman zveni kakoir slavospev tej lukar-ski zemlji in ljudem, ki se od toka preživljajo. Sok, Lajhovka, Nana, Drejč, Ferlina, Vršič, Šegula itd, ter vsem na čelu »boljšev iški« puntar Jernej; vsi ti markantni predstavniki Jugosličeve Lu-karije vstajajo pod njegovim spretnim peresom živo pred čitateljeve oči. Vsak od njih ima svoje slabosti in značilnosti. Vršič jo stiskač in goljufa ljudi. Martin Šegula zalezovalec in ženskar, njegov brat Peter umaknjen in skrbeil gospodar. Jernej upornik in borec za pravice malih ljudi, študentka Tea vzklika s socialnim čustvovanjem »Naj bo kakorkoli, jaz bom med tistimi, ki bomo ustvarjali vsem hlapcem Jernejem lepše iu pravičnejše življenje.« Stari župnik zmerja svoje farane s prižnice, in jih psuje, novi župnik je plemenit in ga vsi radi imajo. In za to borno lukarsko življenje se ti ljudje borijo, trpijo, grizejo in podpirajo, ljubijo in sovražijo. Z zvijačo drug drugega ukanjajo, ko gre za biti in nebiti. Tuševka ovija svojemu konju kopita s slamo, ko se podaja na vse zjutraj v Maribor prodajat luk, da bi je sosedje ne slišali in da bi prva privozila na trg. V petek zvečer je še ta ali ona lukarica bila s svojim vozom na zgornjem delu Vod nikovega trga. Ko se je naslednjega dne prebudila, se je znašla na spodnjem koncu trga. Sorojaki Lukarji so zvijačno preko noči izvršili revolucijo placementa na trgu. Kdor je s svojim lukom na zgornjem trgu, ima upanje, da ga proda, kdor pa na spodnjem delu, še tega drobca u-panja nima. Bili so časi, ko so Lukarji prodajali svoj luk v pražnji obleki in s prazničnim srcem, sledilo pa je človeško dostojanstvo ponižujoče prosjačenje pri prodaji luka v času, ko je cena usodno zdrknila navzdol. Vse te in druge žalostne zgodbe niza Ingolič v svojem romanu, ki je po bistvu kmečko socialen roman s področja naše Lukarije. V Mariboru vozijo svoj pridelek in Celje, Varaždin in po vseh večjih trgih in naselbinah tja do Zagreba in Zidanega mosta. Borno in bedno je to življenje lukarskih siromakov. Sporedno s tem, ko ogrožajo nizke tržne cene njihovo eksistenco, pa se doma borijo za pravice, ki jim gredo v smislu agrarne reforme, njim na čelu neustrašni borec Jernej. Gotovo ni to ime slučajno. Ingolič je tukaj simbolno navezal Cankarjevega Jerneja. V tej borbi, ki je dolgotrajna in ki se konča z neštetimi žrtvami, poboji, pretepi in požigi, je tragični potek in tragičen zaključek. Nazadnje niso več grofi Monscheinovi lastniki, pa tudi ti mali lukarski najemniki in kočarji ne. Vse je prešlo v druge roke in nazadnje so še bivališča teh agrarnih interesov, katerih je 101 rodbina, pretvorijo v žalostno pogorišče. Brez zemlje so in brez strehe. Sočno in sveže vstaja v tem romanu slika te lukarske zemlje od Drave do .Slovenskih goric in od Ptuja do Sv. Gabrijela. Ingolič je to tragično dogajanje črpal iz lastnega doživetja, pa tudi temeljitih študijev v zvezi s problemom agrarne reforme, ki gre kakor boleča nit skozi vsa poglavja, ter vseh ostalih problemov, kakor pocenitve luka, moratorija itd., ki kruto stiskajo in tlačijo ubogo in siromašno lukarsko rajo. Ingolič sam pripoveduje, da ga je že od mladih let zanimala romantika življenja Lukarjev. Toda predno je začel pisati, je preštudi- ral razne akte, zapisnike in drugo gradivo, ki tvori konkreten oslonec tej borbi Lukarjev za pravice po agrarni reformi. Ker je dala živahna fantazija in kar ie našel konkretnega v posameznih vtisih, doživljajih in študijih, vse to je Ingolič vešče Oblikoval v roman, ki se čita z zanimanjem. Obdelava je plastična in reah stična, jezik dehti, po sveži sočnosti te »blažene, hvaljene in češčene lukarske zemlje.« Terminologija vseh teh predmetov in del, »ki jih potrebuje, pozna ter izvaja Lukar, je pisatelj verodostojno izčrpal do zadnjega. Roman preveva topl° socialno čustvovanje, kf je za Ingoliča značilno, saj ima po njegovi lastni izpo* vedi knjiga namen, da da malemu človeku poguma in moči v življenski borbi, premožnejšega pa da pouči o trpkosti in grenkobi življenja drugih. Ingoličev novi roman je dragocen prispevek v obogatitvi naše slovenske književnosti. Roman J’e založila Tiskovna založba v Mariboru, tiskala pa ga je Mariborska tiskarna d-d., fotomontžna dela je oskrbel Franjo Pivka. Roman v okusni tiskarski oprenn obsega 311 strani in bo reprezentativno umetniško literarno delo po naših javnih in zasebnih knjižnicah. Anton Ingolič sl je znova utrdil sloves odličnega pisatelja •in izbornega poznavalca svojega ljudstva in ljubljene lukarske zemlje. 'cC' /Mari ■sseatsk TEirasr b o r 11, dne '4. IV. 1936. Mariborski »Ve čer n ik« .Itn.. ——BBurr 33SBB Stran MamaBaaaas^sam ključno gospodarskega značaja. V Zvezi ie združenih 52 gostilniških zadrug s 4900 člani. Priporoča sporazum gostilničarjev in vinogradnikov, ker ti dve panogi spadata skupaj. Iz obračuna za leto 1935 je Posneti, da znaša isti 158.000 Din prometa. presežek pa 9000 Din. Proračun za leto 1936 predvideva 160.000 Din in rav-notoliko prejemkov. Pri volitvah je bil za predsednika soglasno in s frenetičnim odobravanjem izvoljen dosedanji predsednik g. Majcen iz k-jubljane, za podpredsednika pa g. Kle-šič iz Maribora. Sprejele so se nadalje razne resolucije, nanašajoče se na gostilniško obrt, tako glede pobijanja šušmarstva, točenja vina izven gostilne, ukinitve trošarine na vin-J ski mošt ter prodaje vina v steklenicah v trgovskih lokalih.— Priglasili so se številni zborovalci z raznimi vprašanji in nasveti in jim je predsednik dajal potrebna pojasnila. Zborovanje, ki je trajalo štiri ure, ;e predsednik zaključi! ob 14. uri. Kljub ilol-gotrajajočemu zborovanju je bilo razpoloženje zborovalcev prisrčno in bratsko. Po občnem zboru so se udeleženci podali v Društveni dom, kjer se je otvorila brezplačna vinska pokušnja. Razstavljeno je 154 vrst vina iz Haloz in Slov. goric. Vinsko pokušnjo je ol varil znani vi-nogradski strokovnjak ravnatelj g. Sega. fesjtodaesfo Siljenji banovinski davki, takse in doklade, ki se bodo pob rali od 1. apHa hl° žganja V kritje potrebščin se bodo pobirali od 1, aprila naslednji banovinski davki, takse in doklade: 1. 50% občna banovinska doklada k vsem državnim neposrednim davkom, 2. 5% nadomestna doklada za odkupnino osebnega dela na -cestah k vsem državnim neposrednim davkom, 3. 5% zdravstvene doklade po § 17 zakona o zdravstvenih občinah k vsem državnim neposrednim davkom, 4. trošarina na alkoholne tekočine, 5. trošarina na ogljikovo kislino in umetne brezalkoholne pijače, 6.1 trošarina na mineralne vode, 7. trošarina na kvas, 8. trošarina na bencin, 9. trošarina na električno energijo za razsvetljavo, 10. trošarina na pnevmatiko, 11. taksa na plesne prireditve in podaljšavo Policijske ure. 12. 40% doklada k državni taksi na vstopnice, 13. taksa na lovske karte, 14. davščina na lovišča in ribolove, 15. taksa na šoferske legitimacije, 16. -% taksa od prenosa nepremičnin, 17. 100% doklada k dopolnilni prenosni taksi, 18. taksa na zavarovalne premije, 19. dav ščina na dediščine, 20. taksa na posest oz. nošenje orožja, 21. banovinske administrativne takse in doklade k državnim taksam o zakonu v taksah, 22. taksa za Prenos lastništva na živinskih potnih listih in 23. odškodnina avtobusnih podjetij za prekomerno uporabo cest. Banovinska trošarina na vino in žganje se pobira po uredbi o višini, načinu pobi-ranja in kontroli pri pobiranju banovinske trošarine na vino in žganje in sicer na 100 litrov vina in vinskega mošta Din 100, na 100 litrov šampanjca in drugega Penečega se vina Din 300, na 1 klin 5. Na alkoholne tekočine, ki se porabijo yli prodajajo za nadrobno razpečavanje v dravski banovini, se pobira banovinska trošarina in sicer na pivo Din 60 od hi, na esence, ekstrakte in eterska olja z alkoholom Din 400 od 100 kg na rum, liker, konjak in špirit Din 50 od hl°. Na potrošnjo ogljikove kisline v dravski kanovini se plačuje banovinska trošarina, ki znaša od 1 kg Din 5.— za proizvodnjo brezalkoholnih pijač in Din 2.50 za ostale bamene. Na vse umetne brezalkoholne pi-kiče, napravljene v dravski banovini brez dodatka ogljikove kisline se plačuje banovinska trošarina v znesku Din 0.10 od Dakega decilitra vsebine. Banovinska trošarina se plačuje tudi od kapsljev, ki uporabljajo za proizvodnjo brezalkoholnih pijač z uporabo Sparklet steklenic. rošarina znaša 1 Din od komada. Za tablete »Clio«, »Margo« in tem slične Xl!aša trošarina Din 0.25 od komada. , Na potrošnjo mineralnih vod v dravski banovini se pobira banovinska trošarina, k| znaša pri steklenicah izpod 1 litra vse-b‘Pe Din 0.20, v steklenicah od 1—2 1 Robine 0.30. pri večjih steklenicah pa {Jta 0.20 od vsakega začetega litra vse-btne. Mineralna voda, ki jo domače pre Uvalstvo zajema neposredno iz prostih Delcev in jo potroši za lastne potrebe, je °Pro§čena banovinske trošarine. ‘ Na potrošnjo kvasa v dravski banovini Pobira banovinska trošarina, ki znaša 'n 4 od kg. Na državno trošarino na bencin in me-Sail bencin potrošena v dravski banovini D Pobira doklada, ki znaša Din 100 na 00 kg tekočine. To doklado plača v roku ur oni, ki prejme bencin na ozemlju Misel francosko 'usoslovanskega žhSižania vedno močnejša dravske banovine in •rafinerije, trošarm-skega ali carinskega skladišča ali pa z uvozom iz drugih banovin ali iz inozemstva. Kdor prejme bencin z uvozom z drugimi prevoznimi sredstvi (skoz železnico) mora prejem v 24 urah prijaviti pristojnemu oddelku finančne kontrole in plačati ustrezno banovinsko doklado. . Od konzuma električnega toka za razsvetljavo v območju dravske banovine se plačuje banovinska trošarina in sicer ne samo za konzum toka proti odškodnini, temveč tudi, če se uporablja tok iz lastne naprave, ali če se oddaja brez odškodnine. Odplačevanje te trošarine je izvzeta uporaba tako za razsvetljavo trgovin, ulic in cerkva in za državne in samoupravne zavode in urade. Banovinska trošarina znaša 20 par od kilovatne ure pri ceni toka do Din 4.99 in 15 par od kilovatne ure pri ceni toka nad Din 4.99 za kilovatno uro. Pri ceni toka nad Din 7 se trošarina ne plačuje. Za vsako javno plesno prireditev se plačuje v mestih z nad 4.000 prebivalci, v kopališčih, zdraviliščih in območju u-prave policije v Ljubljani taksa Din 300.-v mestih do 4.000 prebivalcev in v trgih Din 200.-, v vseh ostalih krajih pa Din 100.-. Oproščene so te takse plesne šole. Za vsako podaljšanje policijske dre se plačuje v mestih z nad 4000 prebivalci, v kopališčih, zdraviliščih in v območju u-prave policije v Ljubljani, banovinska taksa Din 100. v vseh ostalih krajih pa Din 50, za podaljšanje policijske ure preko 2 ure sc plača dvojna taksa. preproge, predposteljnike, m91V6w6| pregrinjala za divane, posteljne garniture kupite najceneje pri FRANJU NOVAKU Koroška c. 8 Vetrinjska ni. 7 Te dni je imel Francoski krožek v Mariboru svoj 14. redni letni občni zbor. Predsednica gospa M. Maistrova je ob tej priliki v imenu društva izrekla iskreno zahvalo vsem, ki so s svojim sodelovanjem, z gmotno ali moralno podporo omogočili krožku uspešno delovanje, predvsem francoski vladi, franc, poslaništvu v Beogradu, franc, konzulatu v Ljubljani, ravnateljstvu drž. realne gimnazije, »Vesne« in osnovne šole v Cankarjevi ulici ter članom odbora. Poročila tajnika, blagajnika in knjižničarja so pokazala, da je društvo tudi v preteklem letu kljub splošni krizi doseglo prav lepe uspehe. Priredilo je pet francoskih predavanj, družabni večer z glasbenimi točkami in žaloigro. Ob tej priliki je izročil g. Ci. Remerand, francoski konzul v Ljubljani, insignije reda »pahneš academigues« gospema K. D. Acaro in B. Vrečko v znak priznanja za njih uspešen pouk v otroškem vrtcu. Francoski otroški vrtec, kurze za šolsko mladino in za odrasle je posečalo 88 oseb. Zanimanje občinstva, ki je rado prihajalo h krožkovim prireditvam, predavanjem in v kurze, je pridno posegalo po francoskem čtivu, ter je omogočilo krožku tudi v preteklem letu, da je širil v našem mestu znanje francoskega jezika in francoske kulture in tako gojil in poglabljal naše prijateljstvo z velikim, francoskim narodom. Čitalnica v Gregorčičevi ulici št. 4 razpolaga z 20 raznovrstnimi časniki in časopisi ter z 1587 knjigami, po večini iz najnovejšega časa. Občni zbor je izvolil vse stare odbornike z gospo M. Maistrovo kot’ predsednico in g. senatorjem dr. M. Plojem ' podpredsednikom. Tihotapci ustrelili zaupnika avstrijski hnm-čnih orfanov Pred dnevj so našli v bližini Perker-nikovega posestva na meji pri Prevaljah moško truplo. V mrtvecu so orožniki spoznali 351etnega lesnega delavca Luko Pavlaka iz Komla pri Velikovcu. V košari, ki jo je nosil Pavlak s seboj, so našli tri hlebe kruha in staro ponjavo. Ker je bil Pavlak avstrijski državljan in ker je truplo ležalo na avstrijskih tleh, so ga prepeljali v mrtvašnico v Pliberk, kjer ga je sodna komisija raztelesila. Pri obdukciji je komisija dognala, da je bil Pavlak ustreljen z revolverjem v glavo. Domnevajo, da so nesrečnega Pavlaka ustrelili tihotapci, ker so vedeli o njem, da je bil zaupnik avstrijskih obmejnih finančnih organov. ICazndvana brezsrčnost Danes dopoldne se je vršila pred malim kazenskim senatom tukajšnjega okrožnega sodišča razprava proti 221et-nemu delavcu Ivanu Pelarju, 231etnemu delavcu Antonu Viherju ter 251etnemu delavcu Feliksu Briimenu, ki so bili obtoženi, da so 31. oktobra 1935 težko poškodovali Leopolda Štancerja. Dejanje, ki so ga izvršili omenjenega dne v Slivnici, nedaleč od gostilne Falež, kaže brezsrčnost obtoženih, ki so Štancerja, ki se je precej vinjen vračal iz gostilne domov, na cesti napadli ter ga s pestmi in nogami tako obdelali ter zmikastili, da je obležal na cesti nezavesten in s počeno lobanjo. Tudi je Štancer zadobil po- vsem telesu hude poškodbe. Nezavestnega so ga nato položili sredi ceste in je le slučaju pripisovati, da ga ni povozil še kakšen avtomobil. Štancerja so nekaj časa po napadu našli ter ga pripeljali v bolnišnico. kjer so mu zdravniki rešili življenje. Pri obravnavi so obtoženi v glavnem priznali svoj zločin ter so bili obsojeni: Ivan Pelar na 7 mesecev strogega zapora, Anton Viher na 8 mesecev in 15 dni strogega zapora, Feliks Brumen pa na 6 mesecev in 15 dni strogega zapora. 24 Lahkowernost ljudi je še velika Tragikomična zgodba o pretkanih cigankah čarovnicah ter njih žrtvah 19 mladičev. Upravitelj Scherbaumo-vega posestva »Brandhof« v Studencih g. Markovič Anton, ljutomerski rojak, se s posebno intenzivnostjo peča z živinorejo. Ponovno so bile krave tega veleposestva odlikovane s prvimi nagradami, a sedaj je v panogi svinjereje dosegel rekord, ki je menda v celi Dravski banovini edinstven. Nad 200 kg težka svinja-mati iz plemena oplemenjene bele velike nemške svinje (veredeltes deut-sches Landschwein), je povrgla reci in piši 19 (devetnajst) mladičev. Posestvo »Brandhof« je priznano vzrejevališče plemenskih svinj, ki je pod kontrolo kralj, banske uprave že nekaj let. To importi-rano pleme je na .višku odpornosti proti raznim boleznim, znano radi izredno hitre rasti, teže širokohrbtne konstitucije. Mariborski svinjski sejem. Na svinjski sejem dne 3. t. m. je bilo pripeljanih 243 svinj, prodanih pa je bilo 91. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5 do 6 tednov stari komad 65 do 100 dinarjev, 7 do 9 tednov 120 do. 145, 3 do 4 mesece 170 do 230, 5 do 7 mesecev 245 do 340, 8 do 10 mesecev 370 do 510, 1 leto 540 do 900 dinarjev. 1 kilogram žive teže se je pro dajalo po 6 do 7.50, mrtve teže pa po 7.50 do 9.50. Ni ji uspelo. Mladenka, ki se je potapljala, je klicala na pomoč moškega, ki je bil na drugem bregu reke. — Gospodična, zaman me kličete na pomoč. Prvič, jaz sem že oženjen, dru gič pa je voda samo do pasu globoka. Pred dnevi so se pojavile pri posestnici Mariji Kuharjevi na Grajenščaku tri ciganke, ki so posestnico nagovarjale, naj njim pusti »coprati«, češ da bo imela pri živini več srjjče. Na zahtevo cigank je položila v lonec 99 Din gotovine, katerega so potem nosile okrog hlevov in denar seveda med to ceremonijo neopaženo vtaknile v žep. Po končani ceremoniji so lonec zamašile in ga izročile Kuharjevi z naročilom, da ga takoj zaklene v omaro. V času, ko se je ena ciganka razgovarjala s Kuharjevo, sta ostali odnesli iz stanovanja meso, Špeli, moko in druga živila ter izginili. Končno se je tudi tretja poslovila rekoč, da bode Kuharjeva imela sigurno veliko srečo pri živini. Ko je prišla Kuharjeva hčerka od nekod domov in slišala o dogodku, sta prišli ženski še le na sled goljufiji. Kuharjeva je oškodovana za 400 Din. — Na enak način so se omenjene tri ciganke utihotapile v stanovanje šivilje Marije Kolarič v Rogoznici. Pojavile so se na • vse zgodaj v trenutku, ko se je Kolaričeva odpravljala v Ptuj. Kljub pozornosti so ciganke odnesle neopaženo Kolaričevi razno blago, med temi tudi ženski plašč, tako da ima škode okrog 800 Din. — Orožniki iz Ptuja so dve teh pre-frigank, ki sta soudeležni tatvine in goljufije, aretirali in izročili sreskemu sodišču v Ptuju. Sta to 491etna ciganka Julijana Baranja in njena hčerka Cecilija. Seveda denarja in ostalih ukradenih predmetov niso več našli. Mladoletnik in kazenski paragraf O važnem sodobnem p rob leni u predava v ponedeljek univ. prof. dr. Karel O z v a 1 d v Narodnem domu o »pedagoškem pogledu na mladoletnika, kj Je zapadel kazenskemu paragrafu« — kar bo uvodno predavanje k problemu modernega pravnega življenja, iz katerega bo »DJA v Mariboru« priredilo v velikonočnih počitnicah troje predavanj (Ozvald, Maklesov, Dolenc). — Današnje pravosodstvo in izvrševanje kazni sta prevalu. Razvoj je vedno značilnejši in poleg strogo strokovnega tiska so nastale važne razprave, ki jih ne smemo in ne moremo prezreti. Tako je objavil gotniški kulturni filozof N obl v reviji »Erziehung« (1925) študijo »Der Simi der Strafe«; v istem letu je izšla pomembna knjiga hamburškega socialnega pedagoga in psihologa B o'n d y-ja »Pddagogi-sche Problem in Jugend - Strafvollzug«. — Nekaj let kasneje (1931) je napisal Ha-nus Finke (1931) »Der Reeltsbrecher in Lichte der Erziehung«, naš prijatelj mladine in mladinski sodnik Fr. M i 1-čin s ki pa je napisal nedosegljive »Ptičke brez gnezda« in »Hladik zanikerne-žev lastni životopisi«. — V vsem se kažejo karakteristični znaki naše dobe: v politiki, gospodarstvu, znanosti, umetnosti, moral, povsod je kulturno življenje v kritičnem stadiju, odkoder, more vodili le pot k novi, organski življenjski for mi, če se naj težaven problem pozitivno V Mariboru, dne '4. IV. 1936 »■■■BHMnanBMHgai reši. — Prav tisto velja za življenje za kaznilniškimi zidova, posebej še, v kolikor se tiče mladostnikov, ki so se pregrešili proti zakonu. In tu nedvomno vstaja vprašanje, ali ne vodijo konstruktivna vzgojna sredstva mnogo sigumejši k smotru kot pa čisto represivna pravila za kaznovanje mladostnih delikventov. Zakaj in v koliko bodi državno kaznovanje mladostnikov predvsem in v prvi vrsti vzgojno pravilo, to je glavni tema ponedeljkovega predavanja prof. Ozvalda. PRED ZAKLJUČKOM ŽELEZNIŠKE KONFERENCE. Železniška konferenca v Mariboru, na kateri razpravljajo avstrijske in jugoslovanski delegati o ureditvi obmejnega prometa med Mariborom in državno mejo in glede ureditve mariborskega obmejnega kolodvora, traja že tri dni. Posamezni odseki so danes opoldne končali svoje delo in bo o predloženih sklepih odsekov razpravljal plenum v ponedeljek in predvidoma še ves dan v torek. Pogajanja med odseki so potekla ugodno in sporazumno. O sklepih plenuma pa bodo še 21. t. m. razpravljali delegati obeh držav na Dunaju, nakar bo končni dogovor ratificiran v Beogradu. Danes popoldne bodo avstrijski in naši delegati priredili izlet na Pohorje. lUm! Starši, kupujte za Veliko noč ilustrirano mladinsko pravljico „Smtek Saepdjiiee pet Mt&kik" Cena samo Din 6*— Dobiva se v knjigarnah. Založba Podravske tiskarne, Maribor. H&h ft&jdettta? Kino-kavarna, restavracija, bar dnevno serozacijonelen spored: mednarodne plesalke in velesenzacija Dou Werner. Dnevno koncert od 8. ure dalje, zmerne cene, solidna postrežba. Lutkovni odsek Sokola-matice priredi 4. aprila ob 20. uri v dvorani Narodnega doma prijateljski zabavni večer. Vabimo članstvo, da se ga udeleži. Velikonočni pirhi: kolesa, jedilni in kavni servisi, špecerijsko blago, platno, usnje, vozičke, šunke, obleke, fotoaparate, klobuke, vino in še nekaj stotin lepih in koristnih reči bo delil PRK <3anes ob 2. popoldne na igrišču »Svobode» pri magdalenskem parku. Občni zbor Društva stanovanjskih najemnikov in poslovnih lokalov bo v nedeljo, dne 5. aprila 1936 ob 10. uri v prostorih restavracije »Novi svet« (Povod-iiik) z običajnim dnevnim redom. Najemniki udeležite se zbora polnoštevilno. Društvo jugoslovanskih akademikov v Mariboru vabi javnost na predavanje univ. prof. dr. K. Ozvalda: »Pedagoški pogled na mladoletnika, ki je zapadel kazenskemu paragrafu«. Vrši se v ponedeljek 6. t. m. ob 20. v tnali dvorani Narodnega doma. Vljudno naznanjam, da bom dne 5. aprila 1936 zopet sama otvorila gostilno Balon na Pobrežju. Spoštovanim gostom se toplo priporočam. Josipina Balon. Od danes je novo bok pivo pivovarne Union v prometu. Ne pozabite ga poskusiti in vam bo to špecijelno pivo gotovo najbolj ugajalo. Glavni savez vinogradara i vočara kraljevine Jugoslavije priredi od 15.—30. aprila veliko vinsko razstavo v Novem Sadu. Pojasnila daje častni zastopnik dipl. agronom P. J. Miljovič. Maribor. Kopitarjeva ul. 6, tel. 24-38. Dne 6. aprila 1936. bo ob 9. uri javna licitacija najdenih predmetov v shrambi zraven restavracije na glavnem kolodvoru. Restavracija »Trije ribniki.« Odojčki, puTani, nareski, domača in bizeljska vina, sveže pivo. P. T. trgovstvo opozarjamo, da se udeleži občnega zbora podpisanega Združenja na Cvetno nedeljo, dne 5. aprila v spodnji dvorani hotela »Orek tudi pred- sednik Zbornice TOI v Ljubljani, ki bo med drugim poročal o najbolj perečih vprašanjih današnjega gospodarskega položaja. Prosimo polnoštevilne udeležbe! Združenje trgovcev za mesto Maribor. Narodna stranka na Pobrežju ima svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 5. aprila 1936 ob 15. uri v gostilni Štok na Pobrežju. Odbor. Ženski krožek društva »Nanos« vabi vse rojakinje na širši sestanek, ki 'bo v ponedeljek, dne 6. t. m. ob 20. uri v društvenih prostorih. Radi zelo važnega dnevnega reda vse rojakinje prijazno vabljene! Odbor. Združenje trgovcev za mesto Maribor ima svoj redni letni občni zbor jutri v nedeljo 5. aprila ob 8. utri dopoldne pri »Orlu«. V nedeljo popoldne Maks in Ouack predstava s prvovrstnim sporedom. Velika kavarna. Akademija sokolskega naraščaja. Jutri v nedeljo 5. t. m. priredi sokolski naraščaj ob 20. uri v Sokolskem domu svojo pomladansko akademijo. Na sporedu so: gimnastične proste vaje ženskega naraščaja, preskoki preko koze, proste vaje moškega naraščaja, vaje na bradlji ženski naraščaj, »Šestka« moški naraščaj, »Plesne proste vaje« ženski naraščaj, vaje na drogu, moški naraščaj. Poleg telovadnih točk je na programu dvodejanka »Trije ptički«, petje in recitacija. Med odmori svira naraščajski orkester. Posetite prireditev! Uprava srelskega okrožja Maribor ima svoj redni letni občni zbor jutri v nedeljo 5. aprila ob 9. itrj v spodnji dvorani Kazine na Slomškovem trgu. Strelci vabljeni! Matadka piedo&tm REPERTOAR. Sobota, 4. aprila ob 20. uri: »Siromakovo jagnje«. Znižane cene. Nedelja, 5. aprila ob 15. uri: »Princezka in pastirček«. Otroška predstava. Znižane cene. — Ob 20. uri: »Cigan baron«. Znižane cene. Golievo pravljico »Princezka in pastirček« uprizore po znižanih cenah jutri v nedeljo 5. t. ni. ob 15. uri. Delo s svojimi prizori med živalmi v gozdu, med smešnimi veterani in plemenitniki zelo ugaja. Jutrišnja prireditev pa bo še posebno mikavna, ker pripoveduje med odmori pravljice učitelj g. Fr. Ramšak. V nedeljo zvečer »Cigan baron«. To vedno privlačno Straussovo mojstrsko delo se s svojimi krasnimi pesmimi, valčki itd. drži stalno na repertoarju tudi opernih gledališč ter je v Mariboru popolnoma uspelo. Veljajo znižane cene in bo to menda zadnja predstava te operete. Na prvi velikonočni praznik zvečer bo premiera češke operete na mariborskem odru »Sveti Anton, vseh zaljubljenih pa-tron«. To je ena najpopularnejših sodobnih operet, ki je pisana na šablonsko z uporabo mnogih tipično čeških narodnih motivov in je v vsebinskem pogledu silno pestro in zabavno delo. Režija je Ha-rastovičeva. Sodelujejo Udovičeva, Bar-bičeva, GorinŠkova, Zakrajškova, Kraljeva, Šavinova, Starčeva, Sancin, Gorinšek, Harastovič, Verdonik, P. Kovič, Fnrijan, Rasberger, Nakrst, Košič, Blaž, Košuta in drugi. PiMie se izgotovljene oblete lastnega izdelka dobite pri tvrdki FRANC CViRLIN Maribor, Gosposka ulica 32. 0 tem m euetn Novj mestni proračun potrjen! Mestni župan dr. Juvan se je ponoči vrnil iz Beograda in je izjavi) zastopniku našega lista, da je fin. minister mestni proračun 1936/37 v celoti potrdil. Ob priliki dvojnega poslovnega jubileja je daroval g. Maks Jaš za obubožane mariborske trgovce Din 400 in mu tem potom Združenje trgovcev za mesto Maribor izreka najiskrenejšo zahvalo.-Smrt Matka Kandriča. V celjski bolnišnici je umrl gornjegrajski sreski načelnik g. Matko Kandrič. Pokojnik je bil rodom; iz Mihevca pri Veliki Nedelji, visokošolske študije pa je končal v Gradcu, 'kjer je bil zaveden član »Triglava«. Kot visok politični uradnik je bil pravi prijatelj ljudstva, podpiral pa je razna nacionalna društva, katerih aktivni in agilni delavec je bil do svoje prerane smrti, ki ni dopustila, da bi bil obhajal letos v septembru 501etnico svojega življenja. Pri Sokolu je opravljal funkcijo nadzornika, pri Rdečem križu je bil predsednik. Vse svoje življenje je bil navdušen jugo-slovenski nacionalist. Kot sreski načelnik je služboval v Ptuju in Dolnji Lendavi, nazadnje pa 7 let v Gornjem gradu. Truplo bodo pokopali v njegovem rojstnem kraju v Veliki Nedelji. Časten mu spomin! Mariborska železniška konferenca bo predvideno trajala dalj časa kakor je bilo prvotno določeno, ker se je obravnavanje nekaterih važnih vprašanj nekoliko zavleklo. Grob pri grobu. V starosti 57 let je preminil v Slovenski ulici 40 zasebnik Henrik Coffou. V splošni bolnišnici je umrla viničarjeva žena Marija Žižkova, stara 41 let. Žalujočim toplo sočutje! Jutri zadnja predstava. Gledališka uprava nam sporoča, da bo jutrišnja večerna predstava »Cigana barona« menda zadnja predstava te operete v letošnji sezoni. Druga partija za šahovsko prvenstvo Maribora med dr. Lippajem in prof. Stu-panom se vrši danes, v soboto ob 20. uri v kavarni »Central« in ne, kakor je bilo pomotoma napačno javljeno, v sredo. Ta dan se bo vršilo event. nadaljevanje ali event. tretja partija. Odpri roke, odpri srce... Siromašna vdova s 6 nepreskrbljenimi otroci prosi pomoči za Veliko noč. Darila v denarju in blagu sprejema uprava lista. Nočno lekarniško službo imata danes v soboto Maverjeva in Albaneževa lekarna, jutri v nedeljo Minafikova in Sa-vostova, v ponedeljek pa Sirakova in Maverjeva lekarna. Vremenske zadeve. Izpremenljivo. v alpskem predgorju bo temperatura še padla, sicer nobene bistvene izpremem-be. Tako pravi dunajska vremenska napoved. Trg v znamenju butar je bil izdatno založen. Slaninarji so pripeljali 28 vozov svinjine in slanine, kmetje 12 vozov krompirja in čebule ter 9 vozov jabolk. Tudi je bil današnji trg v znamenju butar za cvetno nedeljo, ki so se prodajale po 3 do 15 dinarjev za komad. Cene so bile na trgu med drugim sledeče: piščanci 10 do 15, kokoši 18.50 do 30, race 15 do 25, purani 25 do 50. kozliči 35, krompir 0.75 do 1, čebula 2.50 do 3, česen 8 do 10. hren 6 do 7, glavnata solata 1 do 2 ohrovt 1 do 1.50. Osnutek lepaka za V. Mariborski teden. Uprava »Mariborskega tedna« razpisuje natečaj za osnutek lepaka za letošnji V. Mariborski teden, ki bo od 1. do 9. avgusta t. 1. Osnutki se morajo predložiti v naravni velikosti t. j. 63x95 in v barvah, prikladnih za tisk (največ sedem barv). Razpisane so nagrade po 1000, 500, in dve po 250 dinarjev. Osnutke je poslati z geslom do 28. aprila t. 1. opoldne upravi »Mariborskega tedna«, Maribor, Aleksandrova cesta 35. V razsodišču so: dr. Fr. Lipold, Henrik Sa-boty, Josip Loos, inž. J. Černigoj in inž. S. Dev. Jadranska zavarovalna družba, filijal-na direkcija v Ljubljani je po smrti svojega dolgoletnega zastopnika gosp. Jos. Baunieistra poverila vodstvo svojega glavnega zastopnika v Mariboru gosp. Vinku Plaskatiu in g. Karlu Pugelmu. Največji sovražnik mariborske dece je jetika. Iz zadevnih podatkov Zveze jugoslovanskih mest povzemamo: »Glede umrljivosti dece do 1 leta starosti je Maribor precej na dobrem. Med vsemi mesti je šele na 29. mestu s 12.4%, dočim je na prvem mestu Prizren s 37.1%, na zadnjem pa Hvar s 1.4%. Pri umrljivosti otrok od 1. do 14. leta je Maribor še na boljšem, ker je na predzadnjem mestu s 11.7%, na zadnjem mestu je Hvar s na prvem pa zopet Prižeti s 68%. Največji sovražnik njariborske dece je jetika, ki zahteva 21% žrtev, na drugem mestu pa je slaba prehrana s 15%.« Šest koles in... bodo odnesli srečneži z igrišča »Svobode« pri magdalenskem parku na cvetno nedeljo. Tombolska tablica samo 2 Din! GRAJSKI KINO. Danes premiera seriza« cionelnega »Ufa« kriminalnega pomorskega velefilma »DUŠE POD BIČEM«. Sodelujejo: krasotica Lida Baarova, Wiliy Birgel. Naš velikonočni spored »Grad HU' bertus« po znamenitem romanu Ganghoferja. Kino Union. Do vključno srede največje filmsko delo in govorica Maribora »Carjev sel, Mihael Strogov«. Za velikonočne praznike »Mala Katarina« s Frančiško Gaal. Kdor je prisluhnil ob Unionu vajam za Verdijev Requiem, ta je ob mogočnih presunljivih akordih moral naslutiti, da se pripravlja delo, kakoršnega naš Maribor res še ni imel prilike čuti. Nad dvesto požrtvovalnih, vztrajnih in navdušenih pevcev, pevk in godbenikov, »Glasbene Matice«, »Maribora« in vojaške godbe se večer za večerom pripravlja in vadi ter žrtvuje svoj prosti čas glasbi — in prestižu naše druge slovenske metropole. Nad vsemi sodelujočimi pa vihti svojo čarobno palico naš vedno ustvarjajoči dirigent, ravnatelj g. Marjan Kozina. Po vsem sodeč smerno pričakovati, da bo izvajanje Reattietna na velikonočni torek veličasten in dostojen uvod v Veliki teden. Ga. ZLATA GJUNGJENAC. Kdo je ne pozna in kdo je ne bi hotel zopet čuti?! Nabavite si zato takoj vstopnico za Verdijev Requiem,. pri čigar izvajanju v torek 7. t. m. bo pela sopranski del tudi gospa Gjungjenac, primadona ljubljanske opere. Ukradeno kolo. Petošolcu Rudolfu Kitf' mannu je včeraj nekdo odpeljal iz kletne shrambe v poslopju realne gimnazije 1000 Din vredno kolo znamke »Neger« z evidenčno številko 101.098. Strela je udarila. Nad okolico Slovenske Bistrice je pretekli torek popoldne razsajala huda nevihta z bliskom in 3X°~' mom. Okrog 16. ure je treščilo v gospodarsko poslopje posestnika Josipa Korena v Devini. Strela je zanetila ogenj m je bil s slamo krit objekt namah v plamenih. Na pomoč prispeli gasilci so požar lokalizirali, da se ni razširil na stanovanjsko poslopje^ Posestniku Koren« je zgorelo več voz in drugega gospodarskega orodja. Skoda je precenjena n 50.000 Din in je le deloma krita z zavarovalnino. Sabotaža...? Kakor se je ugotovilo so neznani storilci minuli petek ukradli ozemlievalno vrv 10.000 voltnega voda odcepa k vodovodu II. Istočasno je tudi Elektrarna Fala ugotovila, da se je skušalo ukrasti ozemljevalna vrv 80.000 voltnega voda v Laško v bližini Bohove, vendar se ta namera ni docela izvršila, ker sc je vrv le odrezala ter pustila viseti. Ta zločinstva so prav gotovo izvršili strokovno izvežbani ljudje, kajti sicer bi se lahko z ozirom na visoko napetost dogodila nesreča. Skoro je verjetno, da gre za sabotažni akt. ker materialna prednost železne vrvi ni velika. V Subotici aretiran! Snoči je dobila mariborska policija iz Subotice telefonsko obvestilo, da so tam aretirali nekega 161etnega- Antona Koresa iz Maribora, ki sc je pripeljal v Subotico z avto-izvoščkom in je imel ob priliki aretacije Pri sebi 6000 dinarjev gotovine. Ker ,je imenovani identičen s Koresom, ki je — o čemer smo poročali — nedavno ukradel svojemu bratu 10.000 dinarjev, je dala mariborska policija nalog, da aretiranca takoj privedejo v Maribor in mit denar zaplenijo. Patru ukradel dva jurčka. Tukajšnja Policija je dobila obvestilo, da je v času od 29. marca do 3. aprila ukradel nekdo Patru Tomcu v jezuitskem samostanu onstran Drave iz zaklenjenega predala 2000 dinarjev in bankovec za 5 dolarjev. Tatvine je osumljen bivši sluga, ki je dan kasneje zapustil službo. Tatvina manufakturnega blaga. Šofer Edvard Jurič iz Mlinske ulice je naznanil, da mu je neznanec kradel med vožnjo v Zagreb s tovornega avtomobila velik zavoj manufakturnega blaga, ki je bilo namenjeno trgovcu Romanu Marinčku. Škoda znaša več tisočakov. Žeparska zalega. Pekovskemu pomočniku Mihaelu Leskovarju je žepar izmaknil v neki gostilni denarnico s 60 dinarji. Napad. Preteklo noč je neznanec napadel na križišču Strme ulice in Koroške ceste občinskega delavca Valentina Justina i«n mu zadal več lažjih poškodb. Vlomilci zopet na delu. V gospodarsko poslopje posestnika Franca Anca na Pohorju št. 7 so vlomili neznani zlikovci ter odnesli vso gospodarsko orodje. Odpeljali so tudi velik sod s sadjavcem. Skoda, ki jo trpi posestnik Ane. znaša okrog 2000 dinarjev. Obsojena »ljubitelja« puranov. Mali kazenski senat tukajšnjega okrožnega sodišča je danes dopoldne obsodil 351ctne-Sa zidarja Vinka Berovnika in 35letnega delavca Rudolfa Kampla, vsakega na tri mesece strogega zapora, ker sta dne 30. oktobra 1935 ukradla iz kokošnjaka Rozalije Gorčenkove na Teznem 12 puranov v vrednosti 400 Din. limbuška politika »Slovenec«« je priobčil 31. marca t. 1. v štev. 75 med mariborskimi novicami sledeče; »Napad v Limbušu. V nedeljo zvečer je napadla večja skupina »nacijonalistov« v Limbušu mirno družbo. Limbuški »narodnjaki« so ta napad pripravili tako, da so poslali z avtomobilom po pomoč v Ruše. Očividno se nekateri še niso ničesar naučili in mislijo, da so še vedno neomejeni gospodaTji...« Da bo javnost poučena, kdo je bila ta mirna družba, katero so napadli limbuški narodnjaki in kako je prišla pomoč ’z Ruš, prosimo g. "urednik, da priobčite sledečo pojasnilo! V nedeljo 29. marca je prišla okrog 20. uro z nekega vinotoča v gostilno ge. P. Robič v Limbušu precej »vesela« družba, ki so jo tvorili: novi upravnik ban. trsnice v Pekrah, g. Ivan Strašek z gospo soprogo; upravnikov pomočnik, g. Pihlar Jakob; akademika gg. Kukovič Kazimir z Laznice in Kulovec z Bezene ter še neki drugi nepoznani gospod z istotako nepoznano damo. V gostilni je igralo nekaj tamburašev, ki so, kakor že večkrat, ko so odhajali gostje-Sokoli iz Maribora, zaigrali Sokolsko koračnico. Ko je novodošla družba to slišala, je zahteval g. akademik Kulovec orlovsko himno, ki je pa godci niso znali. Njegova družba je nato zapela trikrat nemotena Orlovsko himno. Tudi je nemotena sama plesala, ko so godci igrali nekaj plesnih komadov. Roj nato je pri svoji mizi začela peti ta »mirna družba« neko parodijo (sramotilno pesem) na Sokolsko himno. Ko so eni peli, so drugi člani te »mirne družbe« vzklikali: »Pfuj, pfuj, Sokoli! Dol s Sokoli!« Ko so odpeli, je vsa ta »mirna družba« ponovno klicala: »Dol s Sokoli, pfuj Sokoli!« V tem času so se pripeljali nekateri Rušani z avtom iz Maribora. Ko so slišali žaljenje Sokolov, je rekel eden izmed njih »mirili družbi«: »Gospoda ne izzivajte, mi smo Sokoli!« Teinu je sledilo prerekanje, a ruška družba se je vseeno pripravila na odhod in. se vrnila k svojemu avtomobilu. Za njo je stopil g. akademik Kukovič in mirne goste najbrže namenoma izzval, da so se ponovno vrnili v sobo. Ko so pričeli Rušani zasedati mizo zraven one, kjer je sedela »mirna družba«, je ta »mirna družba« začela vpiti: »Ven s Sokoli-* Dol s Sokoli!« Tu je pa nehalo potrpljenje gostov Rušanov in postavili so glavne izzivače »mirne družbe« na cesto. Člani »mirne družbe« so zmerjali Sokole dalje s »Pfuj! Hlapci slovenskega (!?) naroda!« Ko je odhajal g. Strašek, je še na pragu zaklical limbuškim narodnjakom Sokolom, ki so mirili razburjene goste: »Hlapci slovenski, hlapci!« Nato je odšla mirna družba skozi vas proti Pekram kričeč: »Dol s Sokoli! Pfuj Sokoli!« Pri tem sta se posebno odlikovala gg. akademika, a slišala se je tudi gospa upravnikova, ki je vpila: »Pfuj barabe limbuške! Pfuj lopovi. svinje limbuške!« Nekoliko po polnoči sta se vračala skozi Limbuš prej imenovana gospoda akademika in vrgla skozi zaprto okno v zasebno stanovanje ge. P. Robič kamen. To je resnica. Zanimivo je, da je sočasno, kot- »mirna družba« v Limbušu, izzivala mirne goste v neki gostilni v Pekrah družba akademikov. pri kateri se je nahajal brat preje imenovanega g. akademika Kukoviča, akademik g. Danilo Kukovič. Limbuški narodnjaki. ISSK Maribor otvarja teniško sezono. V soboto 4. t. m. otvarja teniški odsek ISSK Maribora igralno sezono na vseh svojih petih igriščih. Prijave članov sprejema dnevno med 15. in 17. uro načelnik odseka g. Radovan Šepec v trgovini na Grajskem trgu 2. Lojze Ilovar zapusti Maribor. Agilni funkcionar SK Železničarja g. Lojze Ilovar se je več let z uspehom udejstvoval v našem športnem življenju, zlasti v nogometu. Veliki mednarodni table-teniški turnir v Mariboru priredi ISSK Maribor v dneh 18. im 19. t. m. Dunajski nogometaši v Mariboru. Za velikonočne praznike bodo gostovali v Mariboru nogometaši z Dunaja, in sicer enajsterica Wiedner Sportfreunde, ki bo prvi dan nastopila proti SK Železničarju, drugi dan pa proti SK Rapidu. Prvotno je sicer bil projektiran nogometni turnir, na katerem bi sodeloval tudi ISSK Maribor, vendar do tega ni prišlo, ker je JSŠK Maribor sprejel ponudbo za gostovanje v Sisku. Fuzija ASK Primorja in SK Ilirije že perfektna. Po vesteh iz Ljubljane je fuzija nogometnih sekcij ASK Primorja in SK Ilirije že perfektna in se bo nov klub imenoval SK Ljubljana. Kdo ugane? V parku na klopi sedi mlad zaljubljen parček, zatopljen v sladkosti opojne ljubezni. Zraven na tleh pa čepi žaba. Vsi trije mislijo eno. Kaj mislijo? (Da bi ne prišla — štorklja!) Službo išče GOSPODIČNA trgovsko naobraisua, t eno-letno pisarniško prakso, jšce zaposlitve v aidustrijsksin, trgovskem ali bančne.n podjetju. Ponudbe pod »Praksa* na upravo »Večeruika 1614 GOSPODIČNA z večletno prakso bi rada pretnenila inesto pisarniške moči ali blagajničarke. Pol^-ži lahko kavcijo. Nastop po dogovoru. Naslov pove uprava »Večernika«. 1637 ▼▼▼▼VTVVVVfTTVTTVTVVTTVVVI min' Za noiavanie * “ kovčegi, ročne torbice, ' aktovke, nahrbtniki itd. t/. ^ v veliki izbiri in nizki S* ^ ceni nudi _ ‘ IV. KRAVOS g < Aleksandrova cesta 13. Z N Oglejte si izložbe i Jadranska zavarovalna pražila filijalna direkcija v Ljubljani naznanja, da je po smrti svojega dolgoletnega zastopnika Jos. Baumeistra poverila vodstvo svojega glavnega zastopstva v Mariboru s 1. aprilom t. 1. za vse panoge zavarovanja kuhinjo, kabinet ter soda, Vrstovškova 44, desno. ;bo s štedilnikom oddam s 1. 1567 ; majem. Nasipna ul. 80, naspro gradu. Grajska ulica 2, hr- — ---------------------------ti tovarne na Pobrežju Kolin- zenšek. 1618 Osamljena gospa odda poceni stein. 1565 STANOVANJE oddam s 1. majem. Tvorniška ul^ 24. ItilO BOLJŠO DELAVKO sprejmem na stanovanie v ZOBOTEHNIŠKI KANT se takoj sprejme, upravi. PRAATI- Naslov v 1559 HOTELSKA SOBARICA, ki zna šivati, se takoj sprejme. Naslov v upravi »Večer-nika«. 1597 Mesto dobi perfekten STENOGRAF. Nastop takoj. Zveza mladih intelektualcev. 16C8 OPREMLJENO SOBO boljši gospodični ali gospodu. Naslov v upravi »Večernika« 1577 SPREJMEM GOSPODA na stanovanie. Koroščeva 6-II vrata 8. 1566 PRAZNO SOBO VELIKO KOMFORTNO STA oddam s 15. aprilom. Vojaš- NOVANJE niška ul. 5-1, levo. 1591 v I. nadstropju, primerno za OPREMLJENO, ŠOLNINO večjo ^pisarno ali poslovalni-SOBO IŠČEM do 14-letno deklico k 2 otrokoma za predpoldne. Koroščeva 2, desno, J. nadstr., vrata 3. 1624 oddam ceneno bo’i5:mu gospodu. Maribor, Gregorčičeva ul. 20, vhod desno. 1&,6 Lepo opremlieno. solnčno SOBO co, oddamo s 1. majem. Informacije v Zadružni gospodarski banki, Aleksandrova cesta 6. 1586 SOBO IN KUHINJO oddam. Radvanjska 30. 1589 s prsebnim vhodom takoj od-dai:. Vprašati • kavarni »Promenada«, Tomšičev drevored, Maribor. ker tam je najboljše_vino._ 1429 dvosobno, vrt, Radvanje, Din 1 nudhm^gg., *k! že^cPipridr?in 'ul. 8, Pukl. Prodam DVE LEPI MOŠKI OBLEKI na prodaj. Praprotnkova ul. 3-1 Tomšičev drevored. 1565 Ob priliki 15 letnice najunega skupnega de'a v podjetju, sva dobila toliko čestitk, da nama ni mogoče zahvaliti se vsakemu posamezno, vsled teqa izražava tem potom vsem ČestšScem našo najprisrčnejšo zahvalo in prosiva ceni. naše odjemalce in občinstvo sploh za naklonjenost tudi v bodoče. NAJLEPŠE VELIKONOČNE 25-°°0 na obroke. — Posest- marljivo “delovati’ za' naS~za-RAZGLEDNICE I vice na Pobrežju, Din 20.000. vod v Mariboru in okolici, dobite pri F. Novaku, Go- Trgoska hiša. Glavni trg Takojšnje oferte ood >AgiI-sposka 9. 1531 Maribor 325.000 Din. — Dvo-'nost« na upravo. 1629 KOZUHOVmSTE PLAŠČE ST’ jopice kakor vsakovrstne dru hige posestva, gostilne, toge stvari dajte v shrambo varno> graj§5inei gozdna B0. cez poletje strokovnjaku. sestva prodaja Posredovalni-Prevzamem poipravila m pre- ca Maribor, Slovenska ul. 26. delavo Železnik, krznarstvo, 1632 Konališka ulica (Sclierba.minv ' paviljon).______________1571 LEPE LISICE dobite po najnižjih ceni pri Železniku, krznarstvo. Kopališka ulica. 1572 K vinu in čaju ROBAUSOV-SUHOR kvaliteta 100%. Pazite na znamko »Robaus«. 1592 vinotoč! ! Krčevina, Za Kalvarijo odprt od 7. aprila dalje.______1593 ZA VELIKO NOČ! j Lisičje boe, srebrne, plave, 1 križaste, alaska ter najnovej-ši kepi itd. Pred prazniki 10% popusta. Priporoča se krznarski mojster P. Semko,1 ] Gosposka ul. 37.________1599 Klobuke, vseli vrst, dobite najceneje pri klobučarju Karlu Gradišniku, Maribor, Rotovžki trg 5. Popravila klobukov se izvr-Sijo točno in poceni. 1600 'posode ZA~CVETUCE od Din 8.— naprej. Velika izbira pralnih banj. Sodarstvo Sucer, Vojašniška ul. 7. ICfll OPREMLJENO SOBICO I oddam za 150 Din, Taborska 1613 POCENI SPREJMEM NA HRANO IN STANOVANJE dva boljša delavca. Stano-STANOVANjjiE vanje z oskrbo oddam s 15. dve sobi in kuhinja, s pritikli- aprilom. Sobici sta lepi in 1612 nami, oddam s 1. majem, sredi mesta, hrana dobra. Spod. Radvanjska c. 31, No- i Vprašati v StroBmajerjevi GOSPODA sprejmem na stanovanje in hrano. Aleksandrova cesta 64, vrata štev. 1. 1623 Sprejmem na ceneno hrano in stanovanje GOSPODIČNO, ki bi pomogala v prostem času v gospodinjstvu. Miklošičeva ulica 2-III, levo. 1625 va vas. 1611 I ul. 3/b. 1630 ODDAM SOBO s posebnim vhodom iti dobro domačo hrano dvema gospodoma. Taborska 11-11. 1626 LEPO SOBO oddam v centrumu. Stolna ul. 1/1, vrata I. 1638 SPOMNITE SE CMD! htjfimhd nad SO raznih vrst Z velespoštovan jem Jaš & Les*ak Maribor. Posebej se najlepše zahvaljujem za došle in izražene mi čestitke ob 40 letnici mojega udejstvovanja na trgovskem polju. ♦ Z velespoštovanjem MakS JaŠ * MarfihOf- HALO! HALO! V nedelio vsi v Košake v gostilno Šober, prej Požauko. Domače koline, pojedina klobas s koncertom. Vabi gostilničar. 1603 DOBRO VINO (RIZLING) od 5 litrov naprej k Bin 6.—. Klemenčič, Sv. Peter. 1631 GOSTILNA »PRI ’ SAVINJČANKI« Erankopanova ul., vsako nedeljo koncert. Topla in mrzla jedila vedno na razpolajo. Izborna domača in dalmatinska vina. 1636 Novozidana, družinska VILA naprodaj za 70.000 Din. Po-brežje-Špesovo selo, Sicm-šekova 26. !6()5 VEČJA TRGOVINA z zalogo, na prometni ulici, 30.000. — Novozgradba. 2 sobi, kuhinja, v mestu 25.000. --Velika trgovska hiša i lokalom in gostilno, 23 oralov zemlje, v večjem kraju, Din 120.000. — Novozgrajena vila, 4 stanovanja, 120.000. — Vi-nogradno posestvo. 5 oralov, blizu postaje, 38.500. Posredovalnica »Rapid«, Gospodka ul. 28. 1609 Kupim NA PRODAJ: orjaškoplodne jagode »Rdeča, kapica iz švabske«, enoletne špargljeve sadike »Snežno-glavi orjak«; Astilbe-vrtne kresnice v krasnih barvah; Phlox-plamenice najnovejšfih vrst; Glycmije; Japonske ku-tine. Meljska cesta 40. 1568 KUHINJSKO POHIŠTVO radi odpotovanja ugodno na I prodaj. Maribor, Gozdna ul. 10. 1607 MOTORNO KOLO Puch 250 ccm, šporlmodel, prodam. Jerin, Tattenbachova ul. 20, Maribor. 1620 Maribor Giavni trg 11 Modna trgovina l583 Jos. KarničnSk »EISENBAHN- UND VER-KEHRSATLAS« EVROPE od leta 1912. ali od 1932—33 kupim, če je dobro ohranjen. Ponudbe pod »200« na upravo »Večernika«. 1494 KOPALNO BANJO emajlirano, v dobrem stanju, kupim. Ponudbe v trgovini v Tattenbachovi ul. 3. 1616 Stanovanie išče Na prodai kompletna, mehka SPALNICA kaukavski oreh, pobarvana, in kuhinjska oprema poceni. Miklošičeva ul. 6, mizarstvo. 1621________________________ KOVAČNICO z orodjem prodam radi preselitve. Naprodaj tudi dober plug s kolesi, dvokolesni voziček za mleko, dvokolesni ročni voziček na vzmeti in dve studenški napeiiavi. La-minger. Slovenska ul. 26. 1622 r • v • /opici Predpasniki Perilo za dame Florne in otroške nogavice kupite najceneje pri ENOSOBNO STANOVANJE iščem. Najemnina se odsluži. Marija Poš, Krčevina, Aleksandrova 14. 1646 VEC KUHINJSKIH OPREM od Din 950.-— naprej, kakor tudi spalnice priporoča mizar stvo, Vojašniška ul. 12. 1642 MARIBOR Aleksandrova cesta 13 vogal SPOMNITE SE CMD! ŠIRITE »VEČERNIK«! Za velikonočne praznike: ABOZA sport-kamgarn delavske otroške šport in mornarske OBLEKE Tovarniške cene. Velika izbira! MARIBOR: J. PREAC, GLAVNI TRG 13 M. KOTNIK, GRAJSKI TRG 1 CELJE: A. DROFENIK, KRALJA PETRA CESTA 11 4S0-, 500-, 5S0-. 600- 220s 300s 400 -, 50 trebščlne pri naših inserentih l H m S !H Reklamni problem rešen! # Oglejte si naše predvajanje reklamnih filmov in diapozitivov vsak večer na ,,Mariborskem Boulvar|u“. — Učinkovitost naše reklame vas bo presenetila! Priporoča se 1562 rnporoca se ^ i fi SuMc&m n. wvirw^rvVir /vT*vvwr»iiw fc arp z diapozitivi in »Umi na prostem Tr„ Svob0de - Maribor Opravilna številka IX I 1154/35-32 Dražbeni oklic Dne 25. maja 1936 ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1! dražba nepremičnin. s Zemljiška knjiga Kamnica vi. št. 72, 132. Cenilna vrednost: 1) vi. št. 72 Din 144.874’—. 2) vi. št. 132 Din 7.240’50. Najmanjši ponudek: ad 1. in 2. Din 110.000 Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Sresko sodišče v Mariboru, odd. IX., dne 27. marca 1936. § S M Natečaj za osnutek lepaka za letošnji »V. MARIBORSKI TEDEN** Uprava »Mariborskega tedna« razpisuje natečaj za osnutek lepaka za letošnji »V. Mariborski te d e n«, ki se bo vršil od 1. do 15. avgusta 1936 Osnutki morajo biti predloženi v naravni velikosti, t. j. 63X95 in v barvah, prikladnih za tisk (največ 7 barv). Napis na lepaku naj glasi: »V. MARIBORSKI TEDEN« — OD 1. DO 9. AVGUSTA 1936 — »VELIKA GOSPODARSKA IN KULTURNA REVIJA«, z opombo spodaj: 50% POPUSTA NA ŽELEZNICAH OD 30. VII. DO 11. VIII. 1936. Črke besedila morajo biti dobro čitljive. Natečaja se lahko udeležijo samo jugoslovanski državljani, in sicer vsak s poljubnim številom osnutkov. Razpisane so sledeče nagrade: I. nagrada Diu 1000.— II. nagrada Diu 500.—■ III. nagrada Diu 250.—• IV. nagrada Din 250.— Natečajniki morajo poslati z geslom opremljene osnutke do 28. aprila t. 1. opoldne upravi »Mariborskega tedna«, Maribor, Aleksandrova cesta 35. Sočasno morajo poslati točen naslov v zapečateni kuverti, na kateri je navedeno geslo osnutka. Razsodišče tvorijo gg: Dr. Franjo Lipold, odvetnik in načelnik Mariborskega tedna; Henrik Saboty, industrijalec, Maribor; Jopis I. Loos, ravnatelj »Putnika«; Ing. arh. Jaroslav Černigoj, Maribor; Ing. arh. Saša Dev, Maribor. Vsi nagrajeni osnutki preidejo v last »Mariborskega tedna«; osnutek, ocenjen s prvo nagrado, ho izvršen. Nenagrajene in nc-odkupljene osnutke lahko dvignejo natečajniki med 10. in 15. majem 1936, sicer zapadejo v last »Mariborskega tedna«. Vsi osnutki bodo razstavljeni tudi širšemu občinstvu. V M a r i*b o r u, dne 28. marca 1936. Centrala: MARIBOR Gosposke - slovenske uHte RANILNICA DRAVSKE BANOVINE MARIBOR * Malboll sama nalošba tMenarja. ker jamii zn sloge pri tej hranilnici Dravska banovina s telim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo — — Hranilnica fzvršujo vso v denarno stroko spadajoče poste ločno in kulantno Sprejema Podružnica: CELJE ** Eleganten, lahek in praktičen čevelj. Kombinacija lanenega ažuriranega platna z lakom. 5505-14 Eleganten in okusen čevelj iz belega semiša. Udobni sandali z usnjenimi podplati, za isto ceno z gumijastimi podplati. ^ 163 ia Velika mu Otroški športni čeveljček iz čvrstega usnja in s trajnim gumijastim podplatom. £695-44? 16 Za pomladanske izprehode in štrapac. naši udobni in elegantni troter-čevlji z Usnjenimi podplati. 2961- Otroški sandali iz najboljšega mate- j ; rijala. 1 čeveljčki iz najboljšega lak-usnia za otroke. 2851 ^ 65605 čevlji iz boksa za deklice Elegantni čevlji iz prvovrstnega boksa za dečke. 5505-64£?2 Zadnji pariški model. Napravi nogo majhno, s svojo tanko peto in z visokim jezikom daje čevlj-u izredno ličnost. Najnovejša moda športnega čevlja, ki se lahko nosi z in brez jezika. Za gospode najnovejši model, izdelan iz najboljšega boksa, s perforiranim okraskom in širokim robom. Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inscratni del odgovarja SLAVKO REJ A. Tiska Mariborska "tTškarna d. d., preti' stavnik Sl ANKO DETELA, vsi v Mariboru.