Stev. 42 (604) L. XII. NOVO MESTO, četrtek, 19. oktobra 1961 DOLENJSKI LIST GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA NOVO MESTO ZAPISKI S 5. SEJE OKRAJNEGA KOMITEJA ZVEZE KOMUNISTOV • PRESLAB POSLUH ZA POJAVE ki bi lahko po kratkotrajnih navideznih uspehih in konjunkturi izpodrezali položaj kolektivom s kratkovidno gospodarsko politiko V petek, 13. oktobra, je bila v Novem mestu 5. seja okrajnega komiteja ZKS, na kateri so razpravljali o delu osnovnih organizacij Zveze komunistov v gospodarstvu po zadnjih občinskih . konferencah. Uvodno poročilo za sejo je podal sekretar Franc Pirkovič, v razpravi pa so sodelovali tovariši: Niko Belopavlovič, Miro Thorževski, Jože Vrviščar, Rade Kordič, Ivan Vojčanšek, Milan Ravbar, Silvo Gorenc, Ludvik Kebe, Jože Plaveč, Franc Kotnik, Edo Komočar, Stane šmiil in Ema Muser. — Na seji so izvolili za nova člana OK ZKS tovariša Ivana Volčanška in Zvoneta Kranjca, sekretarja občinskih komitejev ZKS iz Brežic in Treb-nja, razrešena pa sta bila članstva v OK ZKS Danica Cernič iz Semiča in Milan Turk iz Novega mesta. Uveljavljanju novega gospodarskega sistema in Problemom, ki so tesno Povezani s tem vprašanjem, je veljalo na seji tako uvodno poročilo sekretarja tovariša Pirkoviča kot razprava članov komiteja. Na seji so govorili o vrsti pojavov, ki so za stanje v osnovnih organizacijah ZK v gospodarstvu zaskrbljujoči. Kot smo s Proizvodnjo v I. polletju v °kraju lahko zadovoljni, tekn se ne moremo zado-v°ljtti ne z razpravami in £e z ukrepi za delitev dohodka. Priprava pravilnikov za delitev dohodka zaostaja; le nekaj kolektivov Je, ki so.v praksi že sprejeli nov način nagrajevanja in razdeljevanja dogodka, vse preveč pa je gospodarskih organizacij, * katerih so najprej »obdelali« plače, nato pa šele šli v razpravo o gospodarski teoči podjetja, o skladih, v*°gi ekonomskih enot in resnično socialističnih me-nagrajevanja. Pri tem zadene osnovne organizacije ZK v podjet jih velika odgovornost Ponekod so bile namreč gluhe ob pojavih, da so vsem ljudem v kolektivu »kar počez« povišali dohodke za 30 odst. oz. da dobivajo vodilni uslužbenci podjetij nesorazmerno vi soke prejemke. Komunisti marsikje molče ob nespa metni politiki gospodar skih organizacij; oglasil' se niso pravočasno tudi ob nekaterih pojavih, ko so bila grobo kršena načela delavskega upravljanja Kritike ob primerih, ko je osebni dohodek visoko presegel doseženo stopnjo povečane proizvodnosti, dostikrat sploh ni. čeprav pa so bili tem vprašanjem v glavnem namenjeni že spomladanski seminarji OK ZKS v Dol. Toplicah in kasnejše občinske konference kot njihovi plenumi, se osnovne organizacije vkljub temu marsikje še niso znašle. Medtem .ko monopolni položaj na trgu tudi nekaterim kolektivom v našem okraju še dovoljuje visoke cene in pretirano zviševanje plač, je vse pre- malo posluha za take pojave. »PODJETJE JE NAŠE IN NIHČE SE NIMA PRAVICE VMEŠAVATI« Demagoški prijemi posameznikov so krivi, da prihaja do izjav, da »ni nobene sile, ki bi se lahko vmešavala v notranje odnose v kolektivu«. Imamo tudi pojave, ko si posamezniki pripisujejo zasluge, da ie podjetje napre- Občinske skupščine Svobod in PD , V nedeljo, 22. oktobra, °° ob 9. uri v sindikalni gorani tovarne celuloze in ^aPirja »Djuro Salaj« skupščina Svobod in prosvetnih £ruštev občine Videm-Kr-8*o. isti dan bo prav tako °.b 9. uri v dvorani Doma S^benih organizacij v ?režicah skupščina SPD "Mežiške občine. O delu in Sklepih obeh bomo poroča-} v prihodnji številki na-^Ra tednika. vseh delavcev, da napredujemo v proizvodnji in potrošnji! Taki pojavi pa so, kot je poudaril tovariš. Pirkovič, tudi odraz oživljenih centralističnih teženj v občinah. Na to je opozoril že plenum OK letos spo mladi, kaže pa, da se ob čine zdaj bolj kot prej zapirajo vase. Tak centralizem nam seveda samo škoduje; - najbolj se kaže n. pr. v ustanovitvi 5 komunalnih bank v okraju, gospodarske moči pa imamo v okraju za eno tako medobčinsko banko! Pojavov medsebojnega nezaupanja in teženj po centralizaciji v občinah je še Nadaljevanje na 3. strani) V novem pustnem pjaiopju novomeškega Podjetja za PTT promet hitijo z zaključnimi deli, da bi bila stavba pri* pravljena za vselitev do 29. oktobra, praznika Novega mesta Odlikovana društva in člani Svobod »Pojavi, ki jih kritiziramo, 40 predvsem posledica premajhne razgledanosti komunistov« je na seji med drugim opozoril sekretar OK ZKS tovariš Franc Pirkovič dovalo v razvoju in na trgu; bijejo se na prsi in hvalisavo govore o »svojih velikih zaslugah«, da je podjetje sploh nastalo .. Pozabljajo pa seveda, da so vsa naša podjetja zrasla iz družbenih sredstev, da jim položaj na trgu omogoča napredek in nadaljnji razvoj in da je zasluga Za izredno uspešno delo in zasluge pri razvoju kulturne dejavnosti je predsedstvo sveta Zveze Svobod in prosvetnih društev Slovenije 12. oktobra 1961 odlikovalo z odlikovanji »SVOBOD« društva in po sameznike našega okraja. Z odlikovanjem »SVOBOD« I. stopnje so bili odlikovani: Delavsko prosvetno društvo »Svoboda« — Senovo, Karel šterban s Senovega, Julija Rajmer iz Metlike in Franjo Vadnal iz Brežic. Z odlikovanjem »SVOBOD« II. stopnje so bili odlikovani: Delavsko prosvetno društvo »Svoboda« iz Kaniža rice, Prosvetno društvo »Stanko Černelč« iz Brežic, Prosvetno društvo iz Artič, Anton Javorič iz Brestani ce, Zinka Guček, Kristina Radej in Anton Horjak s Senovega, Minka Gale in Sonja Kolšek iz Sevnice, Janez Zupančič s Senovega, Jože Dular in Silvo Mihelčič iz Metlike, Vilko Videčnik iz Mokronoga, Viktor Zemljak iz Krške- za sianouania po hitrejšem postopku ■ Dan za dnem prihajajo na občinski ljudski odbor v Novem mestu delavci, uslužbenci in drugi z besedami: »Stanovanja nimam. Vložili smo prošnjo že pred dvema letoma, pa .. •■• ■ Večkrat je slišati tudi tole: »Avto si je lahko kupil, stanovanja si pa ne more.« ■ Prebivalci šmihelske barake pa pravijo: »Ka- ? k°mba7' izt0\"ri,i 11 v»Bon» dva velika kombajna za KZ v Brežicah. Pridružila sta se ,8 '»a nT, , J Je ,mc,a zadruKa prej. 400 ha lastnih obdelovalnih površin in t°aubnii, b i1,', ^ bo treba obdela« v pogodbeni proizvodnji, vse to zahteva pomoč ?0,ektiv ",n,'1.Vsluh strojev, ki zaležejo mnogo več kot živinska vprega in človeške roke. i k°mbain .£kc MdruSe v Brežicah se tega v polni meri zaveda, saj ima danes ie S Vr«o dr it . traktorJev ■ Priključki, 7 buldožerjev z rigolniml in planiranimi plugi k? 0c*. ki , k>"etijskih strojev. Vse je pripravljeno za jesensko setev; manjka samo oratl "° aole blU' vk|JUD temu so P° zadnjem dežju marsikje v okraju ie ponekod pa morajo čakati, ker je zemlja preveč izsušena za jesensko obdelavo kršnokoli stanovanje bi radi; samo da bo stanovanje!« ■ Stanovanj ni. Kje se je zataknilo, da se ta problem tako počasi rešuje? 2e stanovanjski zakoni iz leta 1959 (veljajo še zdaj) so močno razmajali to vprašanje. Hitri družbeni razvoj je namreč zahteval, da je treba z vsemi njegovimi dobrimi dosežki vskladiti tudi stanovanjske predpise in odpraviti mnoge špekulacije zasebnikov pri zadružni gradnji, ki se je prav tedaj začela uveljavljati. Zal se državljani z novostmi niso dovolj seznanili, saj so si pod pojmom »stanovanjska skupnost« razlagala le izhod iz zagate in ne korak k nadaljnjemu družbenemu razvoju. Zato so se stanovanjske skupnosti preveč omejevale na ustanavljanje servisov in otroških ustanov. Z delovnimi kolektivi, organizacijami, s hišnimi sveti in z drugimi organi so bile pre-rahlo povezane, kar 6e je največkrat poznalo v njihovih skoraj popolnoma praznih blagajnah. Nedvomno je bilo premalo pojasnjevanja, da so tudi njihovi do- hodki odvisni od prispevkov državljanov in skladov skupne potrošnje gospodarskih organizacij. Napačno je mišljenje, da sta le občinski ljudski odbor in stanovanjski sklad dolžna dati stanovanje. Novi zakon o stanovanjskih razmerjih določa, da so za ureditev tega vprašanja razen občinskega ljudskega odbora merodajni prav tako zavodi in organizacije pa tudi pravne osebe, na katere komuna to pristojnost prenese. Potemtakem lahko ObLO odloča le o tislih prostorih, ki jih sam zgradi, in o izpraznjenih stanovanjih v hišah družbenega upravljanja. Razumljivo je, da se potem nikakor ne da ugoditi vsem prosilcem, ki prihajajo dan za dnem pred ta organ. (Nadaljevanje na 3. strani) VREME Od 20. do 29. oktobra. Okrog 21. oktobra prehodne padavine z ohladitvijo, v ostalem suho oziroma lepo vreme. Okrog 23. okt. nevarnost slane. Dr. V. M. ga, Savica Zorko in Bogo Javornik iz Brežic, Jakob Drnač iz Artič, Bogomir Novak iz Semiča, Ana Bogataj iz Črnomlja, Anton Pahor iz Brežic in Alojz Cvitkovič iz Črnomlja. Z odlikovanjem »SVOBOD« III. stopnje so bili odlikovani: Pavla Zajelšnik, Jožica Janežič in Silvan Mozer iz Brestanice, Martin Plav-štajner iz Koprivnice, Nad-ka Jelenko in Frančiška Horjak s Senovega, Amalija Zvar iz Koprivnice, Janko Avsenak s Senovega, Zora Celar z Mirne, Alojz ' Radej s Senovega, Zofka Kotar s Čateža, Danijel Celar z Mirne, Franc Baškovič in Ivan Vogrinc iz Brežic, Alojz Kočevar in Anica Čedonič iz Črnomlja. Odlikovanim društvom in kulturnim delavcem, ki jim bodo odlikovanja podelili na občinskih skupščinah Svobod in PD, iskreno čestitamo s toplo zahvalo za njihovo plemenito delo v korist skupnosti in za kulturni napredek našega okra in Že danes: Nagradna ankfeta!_ Preberite objavo na 6. in 7. strani današnje številke! Sodelujte v veliki naprad-nI anketi in.r pomagajte rešiti vprašanje: • za katero barva • je večina bralcev • Dolenjskega • lista? ANKETNI LIST je objavljen na 12. strani današnje' številke! Pošljite nain ga' takoj! Odnos med organi samoupravljanja in občinskim zborom proizvajalcev V naših kolektivih se večkrat pojavlja vprašanje, ali je delavski svet gospodarske organizacije dolžan sprejeti in Izvajati priporočilo občinskega zbora proizvajalcev. Zato naj velja proizvajalcem, posebno pa še članom delavskih svetov, naslednje pojasnilo: Priporočilo občinskega zbora proizvajalcev predstavlja pomemben Instrument, katerega ee često poslužujejo zbori proizvajalcev po naših občinah, da bi tako z družbeno-političnega vidika vplivali na poslovanje gospodarskih organizacij in na delo njihovih organov samoupravljanja. Priporočila so večkrat splošnega gospodarskega pomena in se nanašajo na vse gospodarske organizacije z območja komune oziroma določenega področja, včasih pa so namenjena le posameznim podjetjem oziroma podjetjem iste ali sorodne gospodarske panoge.Nanašajo se navadno na pomembne go6podarsko-politične in socialne probleme, v določenih primerih pa tudi na konkretna vprašanja v poslovanju gospodarske organizacije. V Izrednih primerih izdela zbor proizvajalcev poročilo šele- na podlagi poprejšnje analize stanja in ugotovitev perečih vprašanj v podjetju. Delavski'svet ni obvezen upoštevati priporočila zbora proizvajalcev, vendar se mora pri tem ravnati po zakonitih določilih. Tako določa na primer Zakon o delovnih razmerjih Večkrat: obrt in servisi Na zadnjih zborih volivcev v novomeški občini so ljudje večkrat govorili o pomanjkanju domačih obrtnikov- Predvsem ni kovačev, kolarjev, krojačev, čevljarjev in drugih za domače gospodarstvo nepogrešlj ivih obrtnikov. Potrebni bi bili tudi servisi. V več krajih zahtevajo dimnikarje. V Dol. Toplicah Se vedno vse polno V zdravilišču je letos Izreden obisk, saj Je v začetku oktobra še vse polno, tako pa bo verjetno še ta in prihodnji mesec. Pretekli petek je pevski zbor Svobode DUŠAN Ji KI is Iz Novega mesta pripravil gostom zabavni pevski večer; za odličen nastop so gostje nagradili novomeške pevce z zasluženim aplavzom. Takih večerov ln družabnih prireditev bi moralo biti še veliko več, ker jih v Toplicah manjka, iz Novega mesta pa bi lahko organizirali več gostovanj. S sodelovanjem vojaške godbe je 7. oktobra novomeška KHini/ij.i ji.,\ počastila v Toplicah praznik našega topništva, o O glede potrditve pravilnika o delitvi osebnih dohodkov, da mora delavski svet razpravljati o eventualnih priporočilih zbora proizvajalcev ter slednjega obvestiti v roku 30 dni o svojem stališču. Pri tem je važno, da se mora s priporočilom zbora proizvajalcev seznaniti celoten kolektiv; pri dokončnem sklepanju o svojih pogledih na priporočilo mora delavski svet upoštevati mnenja organov u-pravljanja ekonomskih enot in članov kolektiva gospodarske organizacije. Vodovod in lokali Dolgoletne želje prebivalcev Rumanje vasi, da bi njihov kraj le dobil vodovod, se še niso uresničile, zato razpravljajo o tem vedno več. Do zdaj imajo vodovod že vse vasi okrog Straže. V Vavti vasi pa sta potrebna gostinski in trgovski lokal. Za območje Straže in Vavte vasi, pa tudi drugih krajev je nekaj trgovskih lokalov le v Straži, kjer je tudi edini''gostinski obrat v tem predelu Krške doline Zaradi rastočih potreb ln vedno večjega števila prebivalstva pa bo treba ta vprašanja kmalu urediti. Zavarovani vrelci Na zadnji seji je ObLO v Novem mestu na predlog sveta za zdravilišča sprejel odlok o ožjem varstvenem pasu Dolenjskih Toplic in termalnih vrelcev. Podo-' ben zaščitni ukrep bo veljal tudi za vrelce Ca teški h Toplic. ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED V Moskvi se je začel XXII. kongres KP ZSSR. Začel ga je prvi sekretar KP ZSSR Nikita Hruščev, ki je pozdravil delegate osemdesetih komunističnih in delavskih partij, delegate KP Sovjetske zveze in goste. V ospredju zanimanja je bil seveda govor Nikitc Hruščeva ne samo zaradi notranjega razvoja v ZSSR, ampak predvsem zaradi stališč ZSSR do mednarodnih vprašanj spričo napetosti med obema blokoma zaradi berlinske in nemške krize in pogajanj med Vzhodom in Zahodom, da bi se ta kriza uredila. Svet je tudi zelo zanimalo, kaj poreče prvi sekretar, o atomskih poskusih v Sovjetski zvezi. Ko je poudaril prednosti socialistične ureditve in premoč socialističnega tabora nad kapitalističnim, je Hruščev med drugim dejal, da človek »dobiva vtis, da zahodne sile kažejo določeno razumevanje polo žaja in da se nagibajo*- k iskanju rešitve za nemški in berlinski problem«. Toda: »Nemška mirovna po godba mora biti podpisana in bo podpisana z zahodnimi državami ali brez njih«. Sovjetska zveza pa je pripravljena počakati s podpisom pogodbe do prihodnjega leta, če se bodo kmalu začela resna pogajanja o tej zadevi. Potem je Hruščev dodal svojemu govoru odsUkvck, ki ga v prvotni verziji ni bilo. Tuj" dopisniki poročajo, da nista ne agencija TASS ne moskovski radio objavila tega dela govora, ker sta objavila vnaprej napisani govor. Ta del se nanaša na atomske poskuse, ki jih v Sovjetski zvezi izvajajo od začetka septembra letos. Hruščev je napovedal, da bodo v /.SSK končali poskuse konec tega meseca z eksplozijo bombe, ki bo imela jakost petdeset megatonov »Imamo tudi stomegatonsko bombo,« je rekel Hruščev, »vendar je ne bomo uporabili, ker bi lahko eksplozija razbila tudi naša okna.« To so bile gotovo najbolj kon kretne ugotovitve prvega sekretar ja sovjetske partije glede najboij oerečih in spornih vprašanj v sve ne albanskim voditeljem ne komur koli drugemu.« In dalje: »Albanski voditelji si prizadevajo doseči, da bi se naša .partija vrnila k praksi, ki je njim po godu, ki pa je v naši državi ni mogoče več obnoviti. Takšno stališče albanskih voditeljev je posledica dejstva, da na našo žalost tudi sami uveljavljajo metode, ki so bile v naši državi običajne v obdobju XXII. kongres KP ZSSR tu. Govoril pa je seveda tudi o na predku sovjetskega gospodarstva, o oboroženi moči sovjetske države, s tudi i ideoloških vprašanjih. Kar zadeva »jugoslovanski revizionizem«, je to vprašanje obravnaval na že znani način, toda značilno in zanimivo je, da je s kultom osebnosti povezal neko drugo vprašanje, ka terega zunanji izraz je odsotnost delegacije albanske partije na XXII kongresu KP ZSSR. Hruščev je namreč dejal, da sta kritika kulta osebnosti in odstrani tev njegovih posledic — kar je bilo storjeno na XX. kongresu sovjetske partije, ko je Hruščev na senzacionalen način napadel Stalina in njegovo politiko — največje važnosti za sovjetsko partijo. Poudaril je, da je bila takšna smer partije deležna vsesplošnega odobravanja, razen v vrstah voditeljev albanske Partij«* dela. »Dejansko so se uprli tej politiki (albanski voditelji), ki je bi'a izražena na XX. kongresu,« je rekel Hruščev, »toda mi ne moremo popuščati v tem osnovnem vprašanju kulta osebnosti. KP ZSSR bo s svoje strani storila vse, kar bo v njeni moči, da bi Albanija nadaljevala pot ramo ob rami z drugimi socialističnimi državami.« Že dlje časa je bilo znano, da so odnosi med albansko in sovjetsko partijo skaljeni. Da pa so tako skaljeni, da se ta ne bi z delegacijo udeležila XXII. kongresa, je vendarle nekoliko presenetilo. Pri tem ni nujno, da edini vzrok za nesoglasje tiči zgolj v ideoloških vprašanjih, saj so ta posledica konkretnih in materialnih odnosov med dvema državama. Vsekakor ta ocena ne bo po godu Kitajcem, saj so po odtujitvi med ZSSR in Albanijo oni prevzeli vlogo daljnega zaščitnika te države in te partije. Kongres se nadaljuje in je še prerano govoriti o njegovem delu in odmevih, ki jih bo imel po svetu. Eno pa drži: tudi Zahod pozorno spremlja delo kongresa, saj poteka tik pred začetkom velikih in odločilnih pogajanj med Vzhodom in Zahodom. POHITIMO S PRAVILNIKI! Na posvetovanju s predsedniki in tajniki občinskih sindikalnih svetov, ki je bilo v ponedeljek, 16 oktobra, v Novem mestu Porast zaposlenih V prvi polovici letošnjega leta se je na področju našega okraja na družbenem sektorju število zaposlenih povečalo za 7 odstotkov. Največ novih moči se je zaposlilo v trgovini, obrti in gostinstvu, kar je povsem v skladu z družbenim so razpravljali o zaključkih občnega zbora sindika ta v našem okraju. Razčlenili so vprašanje o uveljav ljanju novega gospodarskega sistema in v zvezi s tem o pravilnikih o delitvi dohodkov in osebnih dohod kov. Kljub nekajmesečni praksi v uvajanju novega gospodarskega sistema je še veliko podjetij, ki o tem še niso razpravljala. Na posvetovanju so menili, da je treba formirati posebne strokovne komisije iz članov občinskih sindikalnih svetov in predstavnikov ObLO, ki naj taka podjetja obiščejo ter jim svetujejo in pomagajo pri ureditvi teh vprašanj. Na ta način naj bi v vseh pod jetjih pravilnike izdelali najkasneje do konca no vembra. Nadalje se je razprava na posvetovanju dotaknila plačevanja prispevkov in samoprispevkov, ki jih v razne namene plačujejo delavci. Delavci sicer niso proti takemu zbiranju sredstev, teži pa jih to, ker je treba plačati vse naen krat. Do 20. novembra bodo zaključeni občni zbori sindikalnih podružnic prosvetnih in znanstvenih delavcev. Na teh bodo razpravljali o vprašanju šolske reforme, finansiranju šolstva in o novi vlogi prosvetnih delavcev v šoli in zunaj nje. Ko bodo razpravljali o nagrajevanju prosvetnih delavcev, bo potrebno prikazati resnične možnosti glede formiranja dohodkov iz šolskih skladov. Dokončno bo treba TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED Na zveznem posvetovanju o jesenski setvi, ki se ga je udeležil tudi podpredsednik Zveznega izvršnega sveta tovariš Edvard Kardelj, so ugotovili, da je dolgotrajna suša zelo skrajšala roke za setev. Zaradi tega se moramo tem bolj potruditi, da v prihodnjih dneh čimbolje izpolnimo vrsto nalog. Lani smo v tem času zasejati ir kakih 15 do 20 odstotkov njiv s pšenico. Zato moramo ukreniti vse potrebno, da bomo na socialističnem sektorju kmetijstva uporabili vso razpoložljivo mehanizacijo izključno za oranje, da se bomo takoj po dežju lahko lotili setve. Tudi pri zasebnih kmetovalcih je treba zagotoviti dobro setev in povečati njihovo zanimanje za pridelovanje pšenice. Zadruge in organizacije Socialistične zveze trenutno nimajo važnejše naloge, kakor so priprave na setev in setev sama. Zadruge se morajo vrh, tega boriti za pravilno izpolnjevanje svojih obveznosti do kooperantov. Kontrolirati je treba cene semena in umetnih gnojil, da ne bi zadruge morda iz svojih trenutnih interesov zvišale teh cen in tako zmanjšale zanimanje kmetovalcev za kooperacijo. Pred nami je zdaj velika naloga: z italijanskimi vrstami pšenice zasejati približno milijon hektarov! ■ Tovariš Edvard Kardelj, podpredsednik ZIS ln predsednik komisije za ustavna vprašunja, je v razgovoru z glavnim urednikom Tanjuga Miodragom Avramovičcm med drugim opozoril na napačno pisanje nekaterih časnikov o tako-Imenovani ismenjavl generacij in funkcionarjev. Dejal je, da je, milo rečeno, povsem neznanstveno gledati na razvoj družbenih odnosov kot na nekakien proces »biološke« kategorije. Družba »e v zgodovini ni razvijala po izmenjavi generacij, temveč po razvoju proizvajalnih sil ter družbenoekonomskih In drugih odnosov. Sleherno pisanje o konfliktih med starimi in mladimi bi bilo nespametno in nesmiselno. Na! sistem neposredne demokracije sam po sebi priča, da se naša družba ne more odpovedati nobenemu človeku, ki lahko prispeva k njenemu napredku, a to so tako predstavniki starejših kakor tudi mlajših generacij. ■ V razgovoru z novinarji je tovariš Mijalko Todorovič, podpredsednik Zveznega izvršnega sveta, govoril med drugim tudi o dveh novih ukrepih. Pripravljajo uredbo o postopku glede delitve čistega dohodka, ki bo predvsem dala navodila, po kakšnih faktorjih naj se ravnajo delovni kolektivi in delavski sveti pri določa- Setev - najvažnejša naloga zadrug in organizacij Socialistične zveze it.,.. svoje politike delitve, hkrati pa zagotovila popolno dčmokratičnost vseh organov pri utrjevanju tega osnovnega akta v gospodarski organizaciji. Drugi predpis, ki ga pripravljajo, je predpis o obveznem dolgoročnem planiranju v gospodarskih organizacijah. Podjetje bi ob sestavljanju dolgoročnih planov lahko na dalji! rok videlo svoje probleme, težave, ovire, naloge in potrebe, na katere bo v razvojno daljšem časovnem obdobju zadevalo, in da bi tudi ob določanju politike delitve čistega dohodka to upoštevalo. ■ Nedavno je bilo v Ljubljani republiško posvetovanje o problemih delitve dohodka. Iz razprave predsednika tovariša Staneta Kavčiča povzemamo nekaj misli iz tistega dela, ko je govoril o nerazumni meri pri osebnih dohodkih, s katero so posamezniki dokazali svojo nesposobnost. Med drugim je dejal, da so plače nekaterih »podivjale« zaradi popolnega osebnega nerazumevanja ln precejšnje omejenosti tistih 'posameznikov, ki izkazujejo tako visok delovni »učinek«. Ni pa res, da je do tega.prišlo zato, ker delavci nimajo prave besede in oblasti. Delavci imajo več oblasti kot kdajkoli poprej in tudi ideja delitve po delu je že uspešno prestala Izpit. Treba je zelo energično In dokaj na kratko obračunati s takšnimi v bistvu nemogočimi pojavi. Med tistimi, ki so si pustili izračunati in izplačati take dohodke skorajda ne najdemo priznanih, sposobnih gospodarskih in političnih strokovnjakov. Med njimi pa najdemo precej takih, ki so že dolgo na glasu kot slabi direktorji ali strokovnjaki in jim delovno mesto pomeni več ali manj sinekuro. Zdaj se je pokazalo še to, da so tako kratkovidni, da si niti lastnega kruha ne znajo tako odrezati, da se pri tem ne bi urezali. Takšne ljudi je treba odstraniti z vodilnih položajev, saj so poleg ostalega zlasti s tem dokazali, da niso dorasli nalogam in dolžnostim, ki jih od njih terjajo delovna mesta. ■ V nedeljo se je več tisoč ljudi udeležilo zborovanja v Gornji Radgoni, s katerim so počastili občinski praznik in 20-letnlco vstaje v tem kraju. Na zborovanju je govoril podpredsednik Glavnega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije tovariš France Klmovec-Zi-ga, ki je odkril tudi spomenik revolucije. ■ Pred nekaj dnevi se je mudila v Sloveniji dedegacija tržaške federacije Italijanske socialistične stranke, ki je bila dva dni gost Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije. Delegacija se je pod vodstvom člana CK Italijanske socialistične stranke Paola Vlttorellija sestala z delegacijo SZDL Slovenije, ki jo Je vodila predsednica Glavnega odbora Vida Tomšič. V razgovoru je prišla do izraza skladnost pogledov na glavne mednarodne probleme ter na vprašanja, ki zadevajo delavsko gibanje. Delegacijo Je sprejel tudi predsednik Ljudske skupščine LRS tovariš Miha Marinko. odpraviti stare plačilne sisteme v prosvetni službi in oblikovati pravilnike, ki bodo v skladu z novimi družbenimi odnosi. Še pred občnimi zbori sindikalnih podružnic znanstvenih to prosvetnih delavcev bodO, posvetovanja z izvršnimi odbori teh podružnic, na katerih bodo konkretneje razpravljali o igložaju znanstvenega in gjsrosvet-nega kadra v novem gospodarskem sistemu. Zavod za pravno pomoč v Novem mestu Z odlokom občinskega ljudskega odbora je oJ v Novem mestu u&lanovljen Zavod za pravno pomoč. Poslovati bo začel 1. januarja 1962. Za 'vršilca dolžnosti upravnika zavoda i<5i bft imenovan Janez Lavrlč- Prevelik razpen v osebnih dohodkih V več gospodarskih organizacijah sta ionela na pri" mer dva strokovnjaka s podobno odgovornostjo povsem različne osebne dohodke: kmetijski tehnilk 26 tisoč, gozdarsiki tehnik P* celo 60 tisoč dinarjev. Kef imata oba precej skupnih meril, razpon v njunih osebnih dohodkih pa je le prevelik, bodo odslej tudi v gozdarstvu uvedli nagrajevanje po delu. Clm manj pavšalov in čim več pravilnikov — so sklenili tud: na zadnji seji upravnega odbora okrajne kmetijsko-go-zdarslke zbornice v Novem mestu. Dovolj živine za klavnice Kmetijske organizacije I" družbena posestva bodo leto* lahko poslala v domače klavnico veliko goveda, telet W prašičev. Po količini bo torej potrošnik z mesom dobro preskrbljen. V ta namen Jjj namreč pripravljenih 306» ton goveda, 766 ton telet 1° 2573 ton prašičev. Nedvomno pa bodo mesarijam lahk" prodajali več glav živine tudi privatni proizvajalci. S seje okrajnega komiteja ZKS (Nadaljevanje s 1. strani) Več; vsi potrjujejo, da nam te nujno potrebno širše, bolj odkrito sporazumeva nje za reševanje glavnih župnih problemov, pri Čemer se moramo nasloniti na najbolj koristno izkoriščanje združenih sredstev, če so v okraju razdrobljena, ne koristijo nikomur nič, združena — ju začasno posojena tistim ljudskim odborom oz. kolektivom, ki jih najbolj nuj o potrebujejo, — pa W nam bogato in hitro vrnila kapital in obresti! Na seji so ob tem ugo tavijanju med drugim dejali, da so osnovne organi zacije v podjetjih naredile korak naprej, vendar je vse to še premalo. Vsi našteti in drugI pojavi kažejo 113 nepravilno, slabo oz. nepopolno delo organizacij Zveze komunistov v podjetjih; ponekod lahko govorimo tudi o tem, da komunisti v kolektivih niso dovolj zainteresirani za to °elo. To kaže, da posamezni člani ZK ali niso obveščeni o nalogah, da bi ob Njihovem uresničevanju zastopali napredna mnenja, ali pa ne znajo delati po novem. S temi ugotovitvami pa Je seveda tesno združeno vprašanje ideološkega po "tičnega dela, ki ponekod Ostaja za razvojem in Potrebami. Občinski komiki tu niso naredili dovolj, fojavi, o katerih govorimo n pišemo, so posledica £rernajhne razgledanosti komunistov, ki so večkrat "hr>. namesto da bi se °8lasili, ' MANJ GOVORITI PA VEĆ NAREDITI ZA UVELJA VITEV NOVEGA GOSPO DARSKEGA SISTEMA! Taka je skupna ocena deleža, ki so ga prispevali člani komiteja. Razpravljali so predvsem o nalogah komunistov v proizvodnji in o pojavih, ki silijo k ukrepom. Tako n. pr vedno samo še ugotavlja mo, da posamezni vodje podjetij (kot po pravilu: najslabši direktorji in predvsem v nekaterih sorazmerno -malih kolektivih!) prejemajo pretirane plače, nič pa nismo ukrenili, da bi konkretno ukrepali! — Imamo primer, da je komercialist s kilometražo prejel na mesec tudi čez 200.000 din, samo osebnih dohodkov pa čez 100 tisočakov, delavec v njegovem podjetju pa ima še vedno osnovno urno mezdo 48 dinarjev! Zapravljanja denarja, pretiravanja v obračunih potnih stroškov, nesmiselno visokih oseb nih prejemkov in pod. je vse preveč — toda samo ugotavljati je premalo. Komunisti morajo tu ukre pati. Odnosi med občinskimi vodstvi so v praksi prera hli, lahko bi rekli tudi presebični (o tem bomo več pisali v prih. številki našega lista). Ker se zapirajo občine v svoje ozke meje, izgubljajo razgled nad celoto in koristmi, ki bi jih lahko imele od pametnega združevanja sredstev. — Prihaja do hlastanja za previsokimi dohodki v zdravstvu (Brežice), v prosveti pa se le težko poslavljajo od starih plačnih razredov. Čeprav pravilniki o delitvi osebnih dohodkov pomenijo konec mezdne miselnosti in tarifnih pravilnikov praktično več ne poznamo, je ta prehod vse preveč prepočasen, marsikje pa delavca-proizvajalca še vedno niso seznanili z bistvom socialističnega nagrajevanja po delu! Ljudi, ki imajo po 8, 10 ali 12.000 din osebnih dohodkov, je v kolektivih še vedno toliko, da bi predvsem njim morali urediti vprašanje življenjske ravni. Pravilnik pri vsem tem ni prazna beseda, temveč življenjsko pr membno vprašanje, od katerega je krepko odvisna nadaljnja rast proizvodnje Točna je tudi ugotovitev, da je v marsikateri osnov- ni organizaciji zbledel duh zadnje okrajne konference ZKS. Premalo je iskrenost) in odločnosti med komuni sti, da bi obračunali ■ z na pakami. Komunisti gredo dostikrat mimo negativnih pojavov; zdi se, kakor da marsikje čakajo, da se bo do novi instrumenti siste ma sami uveljavili. To meci drugim kaže, da je sistem dei~ občinskih komitejev še pomanjkljiv. Treba jih bo usposobiti za delo; preveč imajo operativnih nalog, premalo pa usposabljajo osnovne organizacije za sa mostojno delo. Prav tu pa moramo biti silno prožni v metodi dela, pri čemer je treba iskati naj razno vrstnejše oblike. Pri vsem tem delu pa ne gre zgolj za ekonomske pokazatelje; prav tako oz. celo še bolj so važni notranji odnosi, pomembna je borba za uveljavljanje neposredne demokracije. To spet pomeni, da je treba naloge osnovnih organi zacij ZKS v podjetjih po vezati z ideološkim delom, z vzgojo kadrov, z načrtno skrbjo za uresničevanje vseh sklepov, ki nam pri tem pomagajo. :V%\ Na zadnjem sejmu gradbeništva v Ljubljani je vzbujal precejšnjo pozornost tudi najnovejši izdelek črnomaljske tovarne BEL T V-G DUPLEKS, stroj za izdelovanje betonskih blokov za zidavo. BELT izdeluje te stroje po italijanski licenci; v Ljubljani je kolektiv uspešno razstavljal tudi druge svoje izdelke. Enako plačilo za enako delo 0 nagrajevanju v delovnem kolektivu trgovskega podjetja PRLSKRBA na Senovem Sprememba gospodarskega sistema spodbuja smotrno gospodarjenje tudi v delovnem kolektivu trgovskega podjetja »Preskrba« s Senovega. Sindikalna podružnica je že letos maja predlagala, naj bi v podjetju upeljali tako samoupravljanje, da bi res sleherni šoli Krnom Kovu »Belokranjska železolivar-!!* in strojna tovarna« — 8ELt je letos prevzela od občinskega ljudskega odbora v upravljanje vajen ško šolo *** poleg nje na novo ustalila oddelek ljubljanske T*hnicrie srednje šole za odjele. Ti dve šoli naj bi skrili za strokovno izobraževanje in usposabljanje mla-pne ter odraslih za potrebe tovarne same, kakor tudi za Potrebe Bele krajine na-»Ploh . v vajeniški šoli, ki ima le- J°s 'e kovinski oddelek, laV.-*° Postanejo učenci fo treh |*l|h uspešnega šolanja kva-"'"ciranl delavci. V tem ča-°u mora učenec, ki Je že do-y**tl obvezno osemletno So- Sai^E na osnovni So11- Poslu_ „ " *e 1.300 ur teoretičnega £°uka in opraviti 4.400 ur ^ktićnega dela v šolskih ft*Javnicah ter na delovnih r*sUh v raznih obratih. Na način bodo dobili učene Potrebno strokovno znanje h se usposobili za samostoj-* opravljanje del kvalific-l°ne8a kovinarja. Za učence, j* ni,najo popolne osemletke, j. °U itn, odprt pripravit1'1! razred; posečalo ga Je Ujakov, tj vseh treh letnikih Je le-„ vPlsanih 51 učencev. Pri-cVjvljalnl razred je bil v 9 "oevanja, pri absolventih D° dosežena višja stro- kovna usposobljenost. Pogoj za vpis v to šolo je uspešno zaključena vajeniška ali nižja Industrijska šola ter triletna praksa. Za kandidate je bil lan; odprt pripravljalni razred, v katerem je trajal pouk tri mesece in ga je obiskovalo 28 kandidatov. V letošnji prvi letnik se Je vpisalo 24 oseb, od tega 14 članov BELT, 10 pa jih je Iz drugih belokranjskih kolektivov. Podjetja bodo morala za posamezne obiskovalce prispevati ustrezni delež za vzdrževanje šole In bodo s finančnimi sredstvi tudi lahko usmerjala, kateri člani kolektiva naj hodijo v to šolo. Obe šol; bosta dali Beli krajini novih strokovnih kadrov, ki bodo nujno potrebni za nadaljnje razvijanje industrije in obrtne dejavnosti i proizvajalec postal upravljavec. Tudi sestanek kolektiva v juniju je to zahtevo potrdil. Delavski svet je 26. septembra sprejel pravilnika o delitvi čistega in osebnega dohodka. Pravilnika veljata od 1. oktobra do konca leta. V zvezi s tem smo tov. direktorju Francu Dorniku zastavili nekaj vprašanj. Tov. direktor, zakaj bosta pravilnika v veljavi le tri mesece? »Ce govorimo o pravični delitvi osebnega dohodka, potem mora bdti delitev dejansko merilo vloženega truda vsakega člana kolektiva pri ustvarjanju skupnega dohodka podjetja. Čeravno je pri sestavljanju pravilnikov sodeloval sleherni član kolektiva in iz- hajata zgolj iz naših izkušenj in razmer, ne moremo trditi, da sta brez napak. Zato je nujno, da ju v tem obdobju preverimo v praksi in ju po potrebi izpopolnimo.« Kakšne so torej osnove in merila za delitev čistega dohodka? »Delitev čistega dohodka je vezana na uspeh in gospodarjenje poslovnih enot, ki jih je pri nas 12. V novem sistemu delitve dohodka so v našem podjetju obsežene take oblike stimulacije, ki omogočajo sleherni poslovni enoti, da dobi večji del ustvarjenega dohodka samo na osnovi boljšega gospodarjenja. Osebne dohodke znotraj poslovne enote razdeljuje kolektiv poslovne enote na podlagi analitične ocene delovnih mest. Osebni dohodek poslovne enote je se- Ženska konferenca v Trebnjem Priprave na žensko konferenco, ki bo v občini Trebnje v prvi polovici novembra, so v polnem razmahu. Na konferenci se bo 3bralo 80 žensk, ki bodo zastopale ženske iz vseh družbenih organizacij. Pogovorile se bodo o problemih, ki prizadevajo ženske in o vlogi ženske v socialistični družbi. 0 zastoju komunalne dejavnosti V torek, 17. oktobra, je bilo v Novem mestu posvetovanje s predsedniki ObLO, predstavniki OLO in z zastopniki družbenih in gospodarskih organizacij ter podjetij, ki sta ga Okrajna obrtna zbornica in Svet za komunalno dejavnost in urbanizem pri OLO sklicala z namenom, da bi proučili možnosti za razvoj komunalne dejavnosti, ki smo jo v zadnjih letih le preveč zanemarjali. Navzoči so se seznanili tudi z osnutkom zakona o tem vprašanju. Več bomo o posvetovanju poročali v naslednji številki. Nedoncsna delavnica Samostojna obrtna krojaška delavnica v Smarjeti je letos svojim delavcem izplačala le dve plači. Ker ja imela že lani znatne izgube, je občinski ljudski odbor v Novem mestu predlagal, da bi jo ukinili. Krojaška delavnica ni imela poslovodje in še ni bila registrirana pri sodišču. stavljen iz premij za znižanje poslovnih stroškov in prihranka na materialu, i& odstotka od prometa blaga, ki ga poslovne enote dobavljajo manjšim prodajalnam, iz odstotka na ustvarjen promet in sorazmerno jde-ležbo enote na celoten u-speh podjetja.-" fc Ali so merila delitve čistega dohodka, ki Jih vsebuje pravilnik, dokončna? »Niso. Delavska svet jih lahko spremeni tudi med letom, spremembo ali dopolnitev pravilnika lahko zahteva tretjina kolektivov poslovnih enot ali sindikalna podružnica. Veseli in zadovoljni bomo šele takrat, ko bodo vsi člani našega kolektiva za enako delo nagrajeni z enakim plačilom.« za slaneuanja no ireišem postopku (Nadaljevanje s 1. strani) Da postaja stanovanjsko vprašanje res pereč problem, pove samo nekaj številk. Leta 1957 je bilo v bivših občinah Novo mesto, Šentjernej, Straža in Žužemberk okrog 300 prošenj za dodelitev stanovanj. Z nenehnim razvojem industrije, gospodarskih panog in družbenih služb pa so se povečale tudi potrebe po kadru in novih delavcih, ki so se zaposlili, ne glede na to, ali so imeli preskrbljeno stanovanje ali ne. Ker je dotok zlasti v ekonomsko večja središča nenehen, nas ne sme začuditi, da je zdaj samo pri občinskem ljudskem odboru v Novem mestu okrog 820 prošenj za dodelitev stanovanj. Res je. da je bilo na območju novomeške občine v letih 1057 do 1900 zgrajenih 450 novih stanovanj (ni vštetih 350 stanovanj, ki so jih zasebniki sami zgradili), vendar je gradnja še vedno občutno prepočasna. V osnulku petletnega načrta le sicer predvideno 5R0 novih stanovanj, vendar s tem še daleč nc bo omiljen stanovanjski problem v celoti. Za rešitev tega vprašanja bo treba pripraviti veliko več sredstev, posebno če računamo, da se bo v novih industrijskih objektih, ki bodo čez nekaj let začeli obratovati (obrat Iskre, tovarna ravnega stekla itd.), zaposlilo veliko delavcev in strokovnega kadra, ki ne bodo prej imeli vseljivih prostorov. ZA ZADRU2NO GRADNJO Po planu bo ObLO tudi prihodnja leta gradil stanovanja. Razumljivo je, da bo zaradi vedno večjih potreb to samo »kapljica v morje nerešenih vprašanj« in da se pač ne bi smeli izgovarjati, češ: »Občina ne skrbi za to ln ono, zato se bom odselil in zaposlil tam, kjer mi bodo kaj boljšega ponudili. »Tudi grožnje, da bo stranka pripeljala otroke na občino ali se naselila pod šotorom, ne bodo najboljša rešitev. Zato pa bo treba poiskati novih možnosti, kako bi se le dalo priti do stanovanj. Nedvomno bodo velik del teh vprašanj rešile stanovanjske zadruge. O namenu in pomenu teh je bilo že veliko pisanja in besed, ker stvar navsezadnje tudi ni od včeraj. Ponekod so se stanovanjske zadruge že lepo uveljavile. Seveda je za uspešno delovanje teh v prvi vrsti potrebno zanimanje državljanov, ki so po načelih gradnje take vrste preclplačniki bodočih stanovanj. Zadružno gradnjo bi lahko dobro uveljavili pri močnih gospodarskih organizacijah, kjer bi bil uspeh zajamčen že zato, ker je tam veliko zaposlenih. Tu bi morali odpasti taki argumenti, kot: »Jaz sem uslužbenec, zato prosim, da to upoštevate...« ter zapostavljanja ali celo tekmovanje v višini predplačil na račun prednosti. Na ta način bi namreč spet izpadel delavec, za katerega je bilo v preteklem slabo preskrbljeno; vsaj kar zadeva stanovanja, ker smo ga preveč odrivali. Jačanje stanovanjskih zadrug, ki dobivajo v hitrem razvoju vseh vrst gospodarstva in ob povečani skrbi za človeka vse večji pomen, pravilna vloga stanovanjskih skupnosti oziroma večja aktivnost njihovih organov, pomoč gospodarskih organizacij, ustanov in drugih, skratka pomoč vse družbe — to so činitelji, ki lahko znatno zmanjšajo stanovanjski problem, da ne rečemo, da ga v doglednem času lahko povsem odpravijo. Ko smo omenili pomoč družbe, smo mislili tudi vse tiste neštete zasebne lastnike, ki imajo več stanovanj, se pa »bojijo« strank. Kakor so želeli stanovalci šmihelske barake, je mnogo ljudi zadovoljnih s skromnimi prostori, toda s takimi prostori, v katerih človeško življenje ne bo ogroženo. NACRTNA GRADNJA Razumljivo je, da novih stanovanj ne bi smeli graditi mimo urbanističnega načrta, zlasti ne v središčih, ki se neprestano povečujejo. Zal teh načrtov za večino naselij še nimamo. Tako so v Straži začeli graditi manjšo stavbo tam, kjer so predvideni večji stanovanjski bloki. Z ozi- rom na to, da ta kraj — in še nekaj drugih v novomeški občini — postaja industrijsko središče in ni izključeno, da se ne bi mogel razviti v meslo, bi morali že zdaj pazili na lepo ureditev. Tudi o Novem mesiu, ki nekaj urbanističnih načrtov že ima, je bilo več razprav, da bi sirogi ce;ii.er popolnoma obnovili, marij-še s'.anovanjske hiše pa gradili predvsem na zazidalnem področju predmestja. Dobre načrte bo treba osnovati tudi za področje Bršlina, kjer se že oblikjje močno industrijsko iedro novomeškega področja. * Stanovanjsko vprašanje, kakor je o njem razpravljal tudi občinski ljudski odbor v Novem mestu na seji prejšnji torek, je del splošnega prizadevanja v skrbi za človeka. Ce smo do zdaj največji del sredstev namenili za gradnjo industrijskih in drugih objektov, za dvig gospodarstva in drugih panog sploh, mora dobiti vprašanje skrbi za človeka v prihodnjem obdobju večji pomen, saj bi bilo nespametno trošiti sredstva tam, kjer se ne bi obrestovala* na drugi strani pa pozabljati človeka. NAJBOLJŠIM PRIDELOVALCEM: VELIKE DOHODKE! V Beogradu je bilo konec preteklega tedna zvezno posvetovanje o jesenski setvi, na katerem so med drugim sklenili, da je treba mobilizirati vse sile za čimboljšo setev. .Na posvetovanju je bil tudi tovariš Edvard Kardelj, ki je opozoril na nekatera važna vprašanja glede kar največjega pridelka žita, pri čemer moramo gledati najprej, ne pa videti le trenutnega položaja. Ker je opozoril na nekatere probleme, s katerimi se srečujejo tudi vse naše KZ in ljudski odbori, objavljamo njegov prispevek s konference: — V Jesenski setvi, — je dejal tovariš Kardelj, — moramo delovati ne samo z vidika trenutnih interesov, marveč tudi z vidika naših jutrišnjih potreb in perspektiv. Zagotoviti si moramo dovolj lastne pšenice tako danes kakor tudi jutri, ker bi nam sicer kupovanje pšenice v tujini povzročalo mnoge težave. Uspehi, ki smo jih v pridelovanju pšenice že dosegli prejšnja leta, dokazujejo, da lahko v kratkem času odpravimo razne napake in težave ter zadovoljimo potrebe po pšenici. Treba je samo združiti razpoložljive sile in začrtati jasno smer pri urejanju tega vprašanja. Pot, ki nam bo zagotovila zadostne količine pšenice, je pot povečanja površin, na katerih poza njem o bogat pridelek. Te površine lahko dobimo bodi z zakupom ali z nakupom zemlje, bodi s kooperacijo. Niti zakup in nakup zemlje niti kooperacija pa doslej nista bila dovolj deležna druž* bene podpore. Proces prodajanja oziroma kupovanja zemlje je v naših razmerah nagle preobrazbe kmetijstva nujen in normalen proces, ki ni v nasprotju s socialističnimi načeli. Nasprotno, to je razen kooperacije najmanj boleč način preobrazbe sestava našega kmetijstva. Zato moramo proces kupovanja zemlje po socialističnih posestvih oprostiti administrativnih spon in ga podpreti, kolikor ga le moremo. Na področju kooperacije smo imeli zadnji dve leti razne težave, tako spričo napak na terenu, kakor tudi spričo splošnega finančnega položaja vsega kmetijstva. Zato bomo marali letošnjo jesen storiti razne ukrepe, ki bodo zagotovili ustrezne dohodke tudi povprečnim pridelovalcem, najboljšim pridelovalcem pa omogočili velike dohodke. S tem lahko na terenu zanesljivo računajo in zato pri pogodbah o kooperaciji lahko ravnajo bolj elastično, kakor so ravnali doslej. Pri tem pa bi bilo napačno skrbeti samo za to, da pridobimo čimveč kooperantov; nasprotno, bolje je imeti manj kooperantov, toda ti naj bodo solidni. - Tovariš Kardelj je nadalje dejal, da bi morali glede agrotehničnega minimuma ukrepati odločneje zlasti tam, kjer smo vložili velika sredstva za melioracije in umetno namakanje: Temeljiteje noramo proučiti tudi takšna vprašanja, kakor so arondacija, komasacija itd. posebno tam, kjer ima družbeni sektor kmetijstva zagotovljeno mehanizacijo. — Pomanjkanje političnega dela, — je rekel tovariš Kardelj na koncu, — je eden izmed vzrokov težav, ki jih imamo v kmetijstvu. Naši kadri v socialističnem sektorju pogosto reagirajo na razne težave celo bolj ealetavo kakor zasebni kmetovalci in izgubljajo zaupanje v ureditev vprašanj, ki je ne le možna, temveč nujna in sigurna. V zvezi s setvijo moramo zdaj storiti vse, da bo pridelek prihodnje leto kar največji. Hkrati pa bomo podrobno analizirali vse druge probleme, tako da bomo kmetijskim proizvajalcem ustvarili pogoje, ki jih bodo spodbujali k čimveč ji proizvodnji. Med težavami in načrti Novi petletni gospodarski načrt našega okraja bo posvetil kmetijstvu in gozdarstvu več pozornosti kot v prejšnjih letih. Vsakršne napovedi, ali bodo gospodarske organizacije vprašanje porasta proizvodnje reševale laže ali teže kot doslej, bi bile skoraj odveč, zlasti če bi hoteli razčleniti celoten proces razvoja. Lahko povemo le to, da bodo morala vodstva kmetijskih organizacij in družbenih posestev pošteno zavihati rokave, če bodo hotela biti kos zahtevnim nalogam, ki jih bo predpisal družbeni načrt. V zvezi s temi vprašanji bi lahko obširno razpravljali s posameznimi kmetijskimi organizacijami. Ker pa vemo, da so nekatere KZ že uveljavile načela dobrega gospodarjenja, teb vprašanj ne smemo posploševati. Nedvomno bomo po končani jesenski setvi dobili točnejši odgovor na vprašanje, kako so se kmetijske organizacije na novi perspektivni družbeni načrt našega okraja že pripravile, oziroma ali bodo v novo gospodarsko obdobje stopile res s čistimi računi. — O dejavnosti in prtih načrtih novomeške KZ pa je povedal upravnik te kmetijske proizvajalne organizacije Franc Hostnik, ko je odgovoril še na nekaj drugih naših vprašanj. V novem gospodarskem obdobju bodo morale kmetijske zadruge bolj* organizirati lastno p o i-vodnjo. Zvedeli smo, da •te v vaši upravi že veliko razpravljali o teh vpr š.inj'h. Kakšne načrte imate? Morda bi nam. tovariš upravnik, hoteli razložiti vaše načrte v kmetijski ln gozdarski proizvodnji? O lastni zadružni proizvodnji smo začeli razmišljati takoj po reorganizaciji kmetijskih zadrug. Imel: smo vef razgovorov in razprav ter pr' SI j do konkretnih zaključkov. Najprej smo se začeli zanimati za tsta zemljišča splošnega ljudskega premoženja, ki še niso imela določenega gospodarja. Teh površin je bilo sicer manj. kot smo pričakovali, vendar so nas kljub temu zanmale Polagoma smo jih začeli vkliu-čevati v našo prni'v dnio Ker zemlje še ni bilo »do-vo'j«. so začele rast. »iste površine, ki Brno iih dobili 2 nakupom ali z zakupom od kmečkih prldelova'cev Boli se nam splača zemlii?č» zakupit: ker za odkup zadruga zdai nima dovoli sredstev. Pa tudi cene zemliišč ki b' jih lahko obdelovali t stroji, so dokai visoke Zdai se dogovarjamo z ObLO v Novem mestu in Zavodom za nepremičnine pr; tem ObLO, da bi prevzeli vsa kmetjska ln gozdna zemljišča, ki Se niso bila dodeljena drugim kmetijskim organizacijam. Letos smo Imeli lastno pridelovanje na 31 hektarih. 1962 pa bomo proizvajali že na dvakrat večji površini. Največ bomo pridelovali krmne rastline, vendar ne bomo zanemarjali drugih kultur Pšenico bomo še naprej gojili in preizkusili nekaj novih sort. V tem času poskušamo predvsem urediti vprašanje Živinoreje. Primerna živinorejska lokac ja bo proizvodni okoliš v Mirni peči, kjer še ni socialističnega obrata. V Mirni peč' bomo ustanovili močan živinorejski obrat, kjer bomo imeli že v začetku od 100 do 150 govedi. Načrtov za kmet jsko enoto je torej veliko In upamo, da bo šlo vse po sreči. Razen kmetijske poslovne enote pri naši zadrugi uspešno deluje gozdarska poslovna enota. Ta se bavi z vso gozdarsko operativo vključno z odkazovanjem dreves za poseko, z nego in varstvom gozdov ter z odpremo vseh gozdnih sortimentov. Poleg drugega bo ta poslovna enota ured'la drevesnico v CJot- ni vasi. Proizvodnja gozdnih sadik je neobhodno potrebna, ker bomo v prihodnje pogozd.li več kot 1000 hektarov podgorjanske zemlje, kjer so zdaj zelo iztrebljenj In zanemarjeni gozdovi, grmovje in pašniki. Na novo bomo zasadili tudi tiste predele, kjer lahko uspeva samo drevje. Vaša zadruga je površinsko dokaj obsežna in ima velik kooperacijski plan. Kakšne uspehe ste v pogodbenem sodelovanju že dosegli in kakšne naloge imate za v prihodnje? — Kmetijska zadruga v Novem mestu je ena večjih kmetijskih proizvodnih organizacij v okraju, in ima sorazmerno obsežen plan kooperacije. V sezoni 1960-1961 je bilo zadružno sodelovanje razvito na 1020 hektarih kmetijskih površin. Pogodbeno smo pridelovali pšenico (povprečen pridelek san pastore 35 mtc na ha), koruzo (42 mtc na ha), krompir (21 mtc na ha), seno in deteljo. Za letošnjo akcijo v zadružnem sodelovanju se je zadruga temeljito pripravila. Pri tem so pomagale tud: krajevne organizacije SZDL in krajevni odbori, ki so organizirali nad 50 sestankov z zadružn ki. Na teh več ali manj dobro obiskanih sestankih je naša zadružna služba kmečkim gospodarjem razdelila navodila za pogodbeno sodelovanje. To je bilo potrebno, če smo hoteli akcijo za jesensko setev začeti v vseh krajih po enakih načel h. — Na sestankih so razpravljali o planu za jesensko setev, o odkupih tržnih viškov itd. V sezoni 1961-62 smo do zdaj sklenili za 72 odstotkov površin pogodb s kmečkimi pridelovalci, upamo pa, da bomo dosegli vsaj 95 odstotkov. Reprodukcijskega materiala (semen hi umetnih gnojil) smo naročili dovolj, pre- lllll!lllll!!IEli! 'IIIIIIIIIIOIII cej pa je pripravljenega v skladiščih. Nekaj umetnih gnojil smo že razposlali po vaseh. Dovolj je tudi traktorjev in drugih priključnih strojev, da bomo lahko pravočasno orali, seveda, če bo ugodno vreme. Kakor vemo, ste se že več let ukvarjali s P">-blemom poslovnih pr«»-storov in skladišč. Boste ta vprašanja skoraj rešili? — S prostori imamo res težave, čeprav to ne velja za celotno področje naše zadruge. Na več proizvodnih okoliših tega problema ni več, ker smo ga vsaj začasno rešili. Le v Gotni vasi gre teže, vprašanje prostorov je tam še vedno pereče, upamo pa, da ga bomo začeli urejati že to jesen. Potrebna je nova gradnja. V Novem mestu ima zadruga dvoje večjih poslopij, vendar ne more nobenega uporabiti zase: obe sta zasedeni in so v njih drugi ljudje. V teh prostorih Imamo le prodajalno reprodukcijskega materiala. Drugače smo odvisni od uslug... Vprašanje prostorov — skladišč In drugih — nas je vedno oviralo pri načrtih. Nedvomno smo marsikaj neurejenega prevzeli od bivših zadrug po reorganizaciji. — Trenutno gradimo v Žabji vasi garaže in skladišča za stroje. Tako bomo končno traktorje ln mlatilnico le .meli pod svojo streho. Doslej smo imeli te stroje pod kozolci in lopami zasebnih kmetovalcev. Na koncu naj spregovorim še o naših upravnih prostorih! Ze nekaj let polemiziramo o teh vprašanjih s pr.-stojnlml organi, vendar niso pri volji, da bi ugodili našim prošnjam Da brez dobrih upravnih prostorov ne moremo v redu delati, je jasno, vendar se zdi, da stvar kljub vsem razpravam in'.'polemikam še dolgo ne bo rešena. Tekočina zdravja , Uspehi v akciji za jesensko setev T\> t. oktobra so kmet i j-eke organizacije uresničile pogodbeni načrt že za 60 odstotkov, kar je več kot lani, ko so v istem razdobju izpolnile plan sicer s 100 odstotki, toda je pogodbena proizvodnja zajela manj obdelovalnih površin. Najboljše rezultate v akciji za jesensko setev je dosegla KZ v Brestanici s približno 100-odstotno izpolnitvijo plana, KZ v Vidimu-Krškem pa je do 1. oktobra pogodbeni plan izpolnila že 82-odstotno. 0 odnosih med zadrugo in zadružniki Na seji okrajne zadružne zveze, ki bo prihodnji teden v Novem mestu, bodo razpravljali o organizacijskem vprašanju kmetijskih proizvajalnih enot ln o odnosu med kolektivom zadruge in zadružniki. Krompirja dovolj! Po prvi oceni kmetijskih Strokovnjakov je letošnji pridelek krompirja v okra- ju znatno večji, kot smo pričakovali. Največ sta dali sorti »tolminec« in »cvetni k-, manj pa »merkur«. -Krompirjevo leto* je bilo zlast; v trebanjskem in sevniškem območju. Zadnje priprave pred setvijo V drugi polovici oktobra se bodo sestali zadružni sveti vseh kmetijskih organizacij. Razpravljali bodo o zadnjih ukrepih za čim boljšo izvedbo jesenske setve. V ta namen bodo kmetijske organizacije pripravile vse stroje. Pogodbeniki želijo sejati s sejal" nicami. ker mora priti zrno čim globlje v zemljo. Zlasti letos, ko je občutno pomanjkanje vlage, je treba seme posaditi neprimerno globlje, sicer ne bo pravočasno vzklilo. Razveselite svojce in znance v tujini X Dolenjskim listom! 0 Ko se otrok rodi, je njegova prva hrana mleko. 0 Ko dorase v dečka, mleko še vedno rad pije. Q Ko iz dečka postane fant, se odloči: »Zame je zdaj alkohol. Cigareta. Ne bodo se mi posmehovali, da se me še vedno »drži« mleko okrog ust. Mleko je za otroke!« 0 In fant začne piti alkohol. Sprva manj, potem vsak dan več. Zato, ker »drugi tako delajo«. Ce ne spijejo pol litra ali liter cvička na »eks«, velja med sovrstniki za »revo«. 0 Svojo detinsko hrano tako zbriše z jedilnika. Ali res samo »detinsko« hrano? 9 Ali samo zaradi nespametne modnosti, ker tudi »drugi tako ...-? £ Je to že tradicija? Človek se v mladosti ne more preveč zavedati, kaj mu bolj ugaja oz. tekne. Je pač to, kar mu dajo starši. Dokler .je dete dobd samo mlečno hrano, ko je otrok, dobi že kaj drugega, a še vedno precej mleka, potem pa ... mleka največkrat zmanjka. Zmanjka? Starši se opravičuiejo: »Saj je že dovolj velik, kaj bo vedno jedel mleko!« Ali pa: •Dokler je bdi majhen sem še mog'a kupiti liter mleka, zdaj pa ni več denarja za to.« Včasih pač starši sami dopustijo, da se njihov otrok prehitro »vrže po sovrstnikih.« In je tako: mleko so Izpodrinile alkoholne pijače. Namesto mlečnih restavracij se odpdra vedno več gostiln, kavarn, bifeiev in S drugih lokalov. Zato, ker so ti bolj donosni, bolj obiskani. Kaj bi potem še silila potrošnika, da bd kupoval tudi mleko?! Vendar je ta resnica samo navidezna, kajti — kot bomo videli pozneje — mleko je še vedno nabolj zdrava in najcenejša pijača. Čeprav to ugotavljamo, nikakor ne moremo razumeti da je spričo tako ve- like proizvodnje mleka pri nas potrošnja tega hraniva tako majhna. Po statističnih podatkih je namreč potrošnja mleka in mlečnih izdelkov iz leta v leto manjša, nasprotno pa narašča prodaja žganja, vina in drugih alkoholnih pijač. Pri tem vprašanju bi lahko ločili mestne oziroma industrijske in vaške oziroma podeželske predele. V prvem primeru je stanje precej bolj pereče, saj vemo, da se v mestih ljudje hitreje odvadijo mleka. Republiško povprečje v potrošnji mlečnih hraniv je v zadnjih štirih letih skoraj porazno: en Slovenec poje na leto le 2,26 kg sira in 1,17 kg masla. Zdravniki pa zatrjujejo, da bi bilo normalno, ko hI človek potrošil na leto 11 kg sira ln 7 kg masla, s čimer bi se tudi približali evropskemu povprečju potrošnje mlečnih izdelkov. Na podeželju je v določenih predelih mleko servirano dvakrat na dan, drugod ga jedo samo enkrat na dan, ponekod samo enkrat na teden, v več krajih ga pa sploh ne poznajo. Poznamo kraje, kjer ne pijejo niti vode niti mleka, ampak vino in žganje. Nekaj takih primerov bi lahko našli tudi v našem okraju. Pri tem je žalostno to, da mleka ne dobe otroci, čeprav vemo, da Ima predvsem to hranivo mnogo snovi, ka pospešujejo Človekov razvoj. Torej je mleka in mlečnih izdelkov malo. SIR BI KUPOVALI, CE ... Morda ie še ni vse zamujeno. Vemo, da ne moremo čet noč nikogar prepričati, da bi zjutraj namesto navadnega šilca zganja popil čašo mleka. Tudi v lokalih, kjer točijo pretežno alkoholne pijače, mleka ne bi kupovali. Zato pa bd morali povečati potrošnjo tam, kjer alkohola ne točijo, p» tudi v trgovinah. Res je, da se v naših trgovinah dobd marsikaj mleka«, vendar ljudje za to ne vedo. Skoraj vsi imamo radi sir, skuto, surovo maslo. Pa stopite v prodajalno, kjer imajo te stvari n* zalogd! Ce boste vprašali P° sdru, bo prodajalka vprašala: »Ali tistega z večjim* ald onega z manjšimi luknjami?« Seveda hi morala povedati, kateri -je bolj** oziroma katerega ljudje najraje kupujejo. Zdi s*' da bi bilo treba urediti *u" dl to vprašanje, zlasti če i*" limo, da bd bila potrošnJ8 mleka in mlečnih izdelkov večja kot doslej. Najbrž ne bo odveč, ** Pošta - predraga ali prepoceni ? V zadnjem času je precej govora o zvišani pošt-no-telefonski-telegrafski (PTT) tarifi. Nekateri smatrajo, da tolikšno zvišanje ni bilo upravičeno, zato se obračajo za zadevna pojasnila na ObLO, ker so oni dajali soglasje k lokalni tarifi. — Zato smo se obrnili na Podjetje za PTT promet v Novem mestu z naslednjim vprašanjem: — Ali lahko našim bralcem na kratko pojasnite vzroke in utemeljenost zvišanja poštnih tarif? Dobili smo takle odgovor: Čeprav veljajo nove tarife že nekaj mesecev, tudi naše podjetje ugotavlja, da je med ljudmi precej nejasnosti, zato nam je vaše MPrašanje kar dobrodošlo, da lahko pojasnimo vašim bralcem, ki so hkrati tudi naše stranke, te probleme. Morda bi bilo prav, da hajprej opozorim na spremembo tarif. Novi "zakon o organizaciji JPTT, sprejet ha lanskem decembrskem zasedanju Zvezne ljudske skupščine, določa v 14. členu, da se cene za poštne, telegrafske in telefonske storitve določajo s PTT ta- rifami, ki so pravijoma e-notne in veljajo za vso Jugoslavijo. Te tarife predpisuje Skupnost JPTT v soglasju z Zveznim izvršnim svetom in obsega vse tiste usluge, ki prehajajo z območja enega PTT podjetja na drugo, n. pr. pisma, dopisnice, tiskovine, blagovne vzorce, vrednostna pisma, pakete, poštne nakaznice, telegrame, medkrajevne telefonske pogovore itd. Poleg enotne tarife, ki je v veljavi od 15. aprila t. 1., pa to tudi posebne (lokalne) tarife za ostale poštno-tele-grafske in telefonske storit- ve, ki niso zajete v enotni tarifi in jih naša podjetja opravljajo samo na svojem področju. Te tarife sprejemajo PTT podjetja v soglasju z občinskimi odbori, na katerih področju poslujejo. Te tarife obsegajo1 vplačila in izplačila po tekočih in žiro računih, vse telegrafske pristojbine razen telegramov, vse telefonske pristojbine razen medkrajevnih telefonskih pogovorov, obračunavanje kreditiranih pristojbin in podobno. Osnutek lokalnih tarif je Izdelala Skupnost PTT podjetij LRS ln so ga skoraj v enakem besedilu sprejela vsa podjetja. Na najem področju velja ta tarifa za kreditirane poštne storitve od 1. junija, za ostale 6torltve pa od 15. junija letos dalje. — Glavne spremembe v povečani večji tarifi so predvsem v povečanju tarife za enoto krajevnega telefonskega pogovora, telefonske naročnine in instalacijske pristojbine. Sestavljene so tako, da se samo poskušajo približati ekonomskim enotam PTT storitev, da ne bi preveč prizadejali standarda prebivalstva- Pri. nas znaša je.povsod tudi že ajda požeta; ponekod so jo zavoljo sušne jeseni poželi že v polovici ^Ptembra. Proti pričakovanju so zrna vkljub suši še kar polna. No, ajdovih žgancev še ne °omo pozabili ... n. pr. nova tarifa za enoto krajevnega pogovora 20 din, v Italiji 24 din, v ZDA 45 din, v Franciji 54 din itd. Pri telefonski naročnini upošteva korektura predvsem III. skupino telefonskih naročnikov, ki obsega bivšo JU. in rv. skupino. V krajih z ročno centralo je v naročnini vračunan tudi pavšalni znesek za krajevne pogovore, ki se ne plačujejo posebej. Glede te postavke je največ pripomb s strani gospodarskih organizacij, ker je bila dosedanja tarifa zlasti v krajih s preko 5« narooninskih vodov res nizka in ker pozabljajo, da so v ta znesek vračunani tudi vsi krajevni pogovori, ki jih sicer zaračunamo po 20 din za eno govorno enoto treh minut. Mogoče je prav, če omenim, da posredujemo nekatere usluge zaradi družbenih korisU še vedno znatno pod ceno (n. pr. za prenos časnika dobimo samo 0,80 din, čeprav nas stane ta usluga okoli II din); da se od tiski za slepe odpravljajo brezplačno; cta so tiskovine, kjer so zajete tudi čestitke in vabila, še vedno pod stvarnimi stroški; da je povišana naročnina za telefonske naročnike I. skupine v stanovanjih in družbenih organizacijah komaj 100 oziroma 200 din in je dejansko cena nižja od prejšnje, če računamo, da je enota krajevnega pogovora sedaj 20 din: da imajo vojaški vojni invalidi s 100-odstotno nesposobnostjo in slepi 50-odstot-no znižanje TF naročnine Itd. PTT tarifa se od 1955 ni bistveno zvišala, čeprav stroški poslovanja stalno naraščajo. PTT ima edina v panogi prometa enake družbene prispevke od 1. januarja 1961 kakor ostale gospodarske organizacije. To je 15-odstotni davek na dohodek, 6-odstotne obresti na poslovni sklad itd. (Prejšnja leta Je uživala precej olajšav.) Poslovni stroški so v letošnjem prvem polletju narasli od lanskoletnih za okoli 60 odstotkov, osebni dohodki PTT delavcev pa so še vedno nizki v primerjavi z drugimi gospodarskimi panogami. Zaradi zvišane telefonske naročnine je nekaj gospodarskih organizacij odpovedalo naročninski odnos, vendar pa mislim, da je to zelo kratkovidna politika, ker so instalacije za vključitev novega telefonskega naročnika razmeroma dra- Clani Zveze vojaških vojnih invalidov iz Dol. Toplic so v počastitev 20-letnice revolucije priredili izlet v Beograd. Ogledali so si mesto, poslopje Zvezne ljudske skupščine, Dom sindikatov in grobnico narodnih herojev, kjer so počastili njihov spomin. Izletniki so si ogledali tudi Kale-megdan in njegove zgodovinske zanimivosti. Topličani si podobnih izletov še želijo. — Na sliki: spominček z obzidja stare beograjske trdnjave *Uii«iuiiUii:iim^ apregovorimo še o »reklama«! Ni dovolj, da ljudem Batno svetujemo, naj pijejo mleko, povedati jim je treba, zakaj je mleko zdravo, fcakaj ga je treba piti. Mleko je namreč spojina, kL Vsebuje od vseh hranil največ C in A vitaminov, maščob in beljakovin. Razumljivo je, da tistemu, ki »se mleku ne more odreči«, o *e*n ni potrebno govoriti, ker se je že sam prepričal, da je ta pijača od vseh še naAJbo1j zdrava. SKRIVNOST STARČKOV Da je to res, bd nam lahko povedali tudi 90 ali 100-tetntki, ki jih ni tako ma-{°- Ce bd jih vprašali po tako visoki starosti, bi odgovorili: »2ivel sem zmerno m Pdl mleko.« Mleko je to-reJ že zastran tega vablji-Va Pijača. Bodimo odkriti: te kdo ne bi živel 100 let? Seveda dosežena lTO-let-hica ni posledica zgolj te-Sa, da je kdo popil določe-110 mero mleka. V prvi vrsti )e moralo bati mleko zdri- *n kvalitetno. . v splošnem interesu je, j*3 se borimo za visoko živ-y*mjsko raven in dolgo ?"ovoško življenje. Ker naj T* bilo mleko glavni del T^nega obroka, je važno, J® te ta del hrane neopo-/*°n. kvaliteten, zdrav in pgoAovljen. Naša mlečna " Predelovalna industrija ^' sicer trudita, da bi nu-j™' kar se da dobre izdel-e- Je pa to vprašanje tes-k° Povezano s sredstvi, „!^z katerih pa le ni mo- N° .Rovorlti o izboljšavi. •Najprej, proizvodna cena mleka je še sorazmerno visoka. Mlekarniški obrati, ki to hran ivo od proizvodnih organizacij odkupujejo, tudi ne morejo pod to ceno, zlasti še, ker pošiljajo potrošniku pasterizirano mleko, to je tako brez bakterij in drugih primesi. Kljub malce visoki ceni za mleko in mlečne izdelke pa je potrošnik še vedno na boljšem, če od časa do časa popije določeno količino mleka, kot če bd kupil kilograme in kilograme mesa. Zakaj — bomo takoj videli. — Ce primerjamo kalorično vrednost mleka in mesa, opazimo veliko vordli zgoraj), medtem ko bi ob mesu (zaradi pomanjkanja vitaminov itd.) mnogo prej omagal. Po vsem tem j e menda jasno, da mleko ne sme bita »poniževalna pijača...« KAKO JE V NAŠEM OKRAJU? Ugotovitve, o katerih smo pisali v prejšnjih vrsticah, veljajo za področje vse države, vsake republike, okraja in komune. Morda je v Sloveniji nekoliko manj problemov glede tega, vendar, kot smo videli, še ni vse urejeno. V novomeškem okraju razliko v prid mleka. Izraženo v dinarjih in kalorijah bi lo pomenilo, da velja kalorija v mleku 0,90 din, kalorija v mesu pa kar 3,5 dinarja. Torej je mleko občutno cenej.se. Poudarimo naj še, da bd človek ob mleku lahko živel vse življenje (o sestavinah smogo- rešujejo mlečno potrošnjo v glavnem mlekarne in obrati mlečne industrije v Senitrupertu, Sentlovrencu, Semiču, Sevnici, Brežicah, Metliki, Novem mestu in še kje. V teh mleko največ pasterizirajo. Pretežno pa se ljudje, zlasti na podeželju, še vedno branijo z »do- mačim« mlekom, za katere- I ga nikakor ne moremo reči, I da je vedno zdravo. Področje Novega mesta jj oskrbuje mlekarna v No- 1 vem mestu. Ta dobiva 52% i mleka od zasebnih pride- I lovalcev, 48 odstotkov pa 1 od KGP in kmetijskih za- i drug. Na dan predela od 12 I do 13 tisoč litrov mleka. 1 Proizvodnjo je usmerila jj predvsem na izdelovanje 1 trdih in poltrdih sirov. Te 1 so strokovnjaki ocenili kot S prvovrstne. Torej zaradi 1 kvalitete ni bojazni. Dobro I se prodaja tudi v novome- I ških trgovinah in drugih 1 prodajalnah na podeželju. § Vendar — ali ga ljudje res 1 kupujejo dovolj? Kaj pa mleko? Mlekarna proda na no- 1 vomeškem trgu na dan le m 700 do 800 litrov mleka, § Nekaj ga prodajo tudi za- j sebndki. Lahko računamo, jj da se dnevna potrošnja g mleka v Novem mestu gib- jj lje okrog 1000 litrov. Ali je jj to dovolj? Vemo, da ima jj Novo mesto okrog 8000 lju- = di; potemtakem dobi liter g mleka le vsak osmi pre- 1 bivalec oziroma odpade na i Novomeščana vsak dan 1 največ 1 del mleka. Vzro- j kov, zakaj mleka ne pjejo jj več, ne bi še enkrat našte- jj vali. Ce navsezadnje pregleda- jj mo, kdo pravzaprav v No- j vem mestu pije mleko, i ugotovimo naslednje: ne- g katere družine, šolski otro- B ci (mlečne kuhinje!) in de- i lavci v podjetjih za malico. jj To je pa tudi vse. In zato i je stanje še toliko bolj za- 1 skrbljujoče. Ivan Zoran m ge; prav gotovo pa je, da bo pri vseh podjetjih, pa tudi pri zasebnikih, vedno večja potreba po telefonu. PREMALO BO DOHODKOV ZA RAZVOJ MODERNIH POSTNIH ZVEZ Poseben problem v našem podjetju so tehnično zaostale telefonske in telegrafske naprave in pregosto poštno omrežje, zaradi česar z večjim številom uslužbencev in večjim naporom ustvarjamo manj dohodkov in kvalitetno slabše usluge kakor tista podjetja, na katerih področju so že do sedaj vlagali veliko sredstev za avtomatske telefonske in telegrafske centrale ter kable in VF sisteme za medkrajevne zveze. Zani-. mivo je, da se je na Dolenjskem do sedaj večja pozornost posvečala pretvarjanju pomožnih pošt v majhne, nerentabilne pošte, tako da imamo sedaj v Sloveniji najbolj razvito poštno o-mrežje brez pomožnih pošt. Na Gorenjskem na primer kljub močno razviti avtomatski telefonski mreži obstajata še vedno 2 pomožni pošti. Zaradi velikega števila majhnih in neren- tabilnih pošt (računamo, da bomo imeli veliko poslovno izgubo, saj ima n. pr. pošta Boštanj pasive 900.000 din,, v Srormjah 700.000 din, v Vel. Gabru 600.000, v Stari vasi 550.000 din itd.), je razumljivo, da bomo morali s povečano tarifo vsaj delno kriti najprej izdatke poslovnih izgub pri malih poštah m zato ne bomo ustvarili dovolj dohodkov, s katerimi bi lahko samostojno razvijali moderno telefon-sko-telegrafsko mrežo. Nagli gospodarski razvoj pa zahteva že danes tudi na Dolenjskem boljše TT zveze, kakor jih imamo, zato si bomo prizadevali zamujeno nadoknaditi s pomočjo organov oblasti in gospodarskih organizacij: v tem petletnem obdobju gradnjo ATC v Novem mestu, v Črnomlju, Brežicah, Krškem, Sevnici, Brestanici, Straži, Trebnjem in Metliki ter s sodobno medkrajevno povezavo vseh teh novih avtomatskih telefonskih central. Dragica Rome, direktorica Podjetja za PTT promet v Novem mestu VINICA: za krajevni praznik prva pesem strojev iz »Belokranjke« 21. oktobra pred devetnajstimi leti so Nemci in ustaši napadli Vinico, partizani pa so odbili sovražnikov napad in slavili zmago. V spomin na ta dogodek Viničani vsako leto praznujejo krajevni praznik. Letos so priprave za krajevno slovestnost zelo živahne. Pripravljalni odbor bo poskrbel, da bi Vinica kar najlepše sprejela nekdanje borce, ki bodo prišli iz drugih krajev. Vinica je letos precej spremenila svoje lice. Julija je Turistično društvo iz Črnomlja odprlo na Kolpi kopališče, zgradilo v bližini lično restavracijo in stavbo s tujskimi sobami. Precej turistov in mladine je že v minulih mesecih obiskalo naš kraj. Gostje so bili s postrežbo in toplo Kolpo zadovoljni. Ko bo do kopališča zgrajena še cesta, bo Kolpa oživela. Za krajevni praznik bodo na Vinici prvič zabrncli tovarniški stroji, ki bodo prinesli Zupančičevemu rojstnemu kraju novo pesem. Delovne žene bodo dobile zaslužek v obratu »Belokranjke« iz Črnomlja. V začetku bo obrat zaposlil 25 žena, kasneje pa se bo šte- vilo zaposlenih povečalo. Vinica bo torej zaživela. Šumenju tople Kolpe se bo pridružilo brnenje šivalnih strojev. Z zgraditvijo asfaltirane ceste pa se bo tudi turizem hitreje razvil. V. Debeljak Manj vina, toda boljšega Tudi v našem okraju so letos vinogradniki pride'ali manj vina kot druga leta, in sicer okrog 40 ods otkov manj. Zatrjujejo pa. da tako dobrega vina po vojni še ni bilo. Odkupne cene za pridelek še niso dokončno določili. Pogodbena setev v Suhi krajini Letos je žužemberška zadruga sklenila okoli 412 pogodb za 110 hektarov setve visokorodnih sort pšenice. Do sedaj so kmetje prevzeli nad 50 ton umet nih gnojil, medtem ko je seme francoske sorte v celoti prodano in ga je še celo zmanjkalo. Semenarna je poslala namreč le del količine, ki jo je zadruga zahtevala. Setev je zaradi suše nekoliko kasna, vendar je v polnem razmahu. Kmetovalcem letos prvič pri tem delu pomaga traktor. 137. No, res lep kažipot. Takoj smo s« odpravili naprej. Roparji so bili nekam potlačeni in so le malo govorili. Na vrhu smo posedli, da bi si Sil-ver in bolniki malo odpočili. Sil ver je takoj nekaj meril s kompasom ter zrl v zemljevid in kmalu nato pokazal proti kraju, kjer leži zaklad. Mornarji so ga opazovali z odprtimi usti. Silvcr je predlagal, da bi se malo pokrepčali, vendar mornarjem ni bilo do jedi. Bližina zaklada ln okostnjak sta jih vrgla iz tira. Tedaj je zadoncl pred nami trepetajoč glas in zapel: »Petnajst mož na zaboju mrtvega moža — Ju-hu-hu! :-<... 138. Svoj živi dan nisem videl bolj prestrašenih ljudi, kot so bili na trenutek roparji. Vsi so pre-blcdeli. Eni so planili na noge, drugi so se oklenili tovarišev. Stari Morgan se je vrgel na tla in ječ al: »To je Flint...!« Pesem je iznenada utihnila. Nekdo je še zaklical: »Bežimo!« Sil ver pa se še ni uklonil; slišal sem, kako so mu zobje šklepetali, vendar še vedno ni hotel odnehati: »Tovariši! Prišel sem po zaklad in od tega me ne odvrne niti sam hudič ne!« Toda nikogar ni ohrabril. Ko so slišali njegove drzne besede, jih je bilo še bolj groza. 139. Tedaj se je Jurij Merry ojunačil: »Sod^**» prvega visokega drevesa. Kom-da smo na napačni sledi. Glas je bil sicer Flinf| ^^oj povedal, da to še ni pravo, v emu precej podoben — vendarle nI bil tako o*!^ 0ain- je zgodilo pri drugem. Tretje lasten — bil je bolj podoben — strela! — bil |K',ravi rastlinski velikan. V njegovi glas Bena Gunna! Naj bo živ ali mrtev, njega *, *° vadila cela četa vojakov. Gotovo nihče ne boji. Res so se naglo otresli strSj£h 5*^ z morja. Mornarji se niso nič Kmalu so se spet živahno pogovarjali in vč^Cj^očno in lepo drevo. Vedeli so, vmes prisluškovali. Ko pa niso slišali nobene^kj* v njegovi hladiti senci zakopan glasu več, so si spet naprtili orodje in kreni" jj^ 80 samo na zlato. Oči so jim go-dalje. Zdaj sem sprevidel, da se Bcna Gub"* nihče ne boji. Pot je držala nekoliko navzdol 1iA^e*no hitreje. Pozabili so na dok-"* tudi Silver je ob misli na zlato / Pri medvedih na večerji i Na gozdove Brezove rebri Ise že spušča večer. Hitimo § po ozkih, izhojenih poteh, g Gozd šelesti. Čeprav ni ni-I česar videti, vemo da je živ. g Na jasi se ločimo. »Vidva bi rada videla 1 medvede,« pravi lovec Bele. §»Tamle v vejevju je pre-I ža ... « pokaže z roko na I lično narejeno kolibico iz i desk. Do nje prideš po preti cej strmi lestvi. »Samo da 1 mi katerega ne ustrelita,« Jše pravi, in že se stopinje §§ lovcev izgube po mehkih 1 stezah. Oni imajo nocoj res-»Ah, ne-prav jazi-Je vzklik-jnejše načrte. Gredo na nUa Anita Covvart iz ZDA, ko i srnjaka. co jo te dni mornariški letalci i S Pepetom Boškinom, znana svoj vsakoletni praznik Iz- |jnim jeseniškim lovcem, se volili za svojo tnis«. Izvolitev tj povzpneva na prežo. Odlo-vs:ikoietne kraljice Je star pri-1 živa nahrbtnike in torbe in vil .'Kij mornariških letalcev za s pripraviva puški, njihov praznik. Kale, da marši- 1 »Za vsak slučaj, če pride kje na svetu kar ne morejo g lisjak,« praviva, živeti brea raznih »kraljic le- jj Potem obmirujeva. Pred pote- ... P nama je jasa, na katero že več let prihajajo medvedi. Prav pred tremi dnemi so pripeljali na jaso dve poginuli kravi. Vidiva ju, kako ležita kot dvoje posekanih dreves. Pogovarjava se še-petaje. Pripoveduje mi, kako je po Karavankah zalezoval gamsa ... Pod seboj v grmičevju zaslišiva stopi-iS nje. I»Mogoče je Milan,« pravi. »Naveličal se je čakati na srnjaka, pa je prišel sem.« Prisluhneva. Nič več. Koraki so obmirovali. »Aha...« nama uide. Pepe že pripravi baterijo na akumulator. Sla za elegantne žene spet no- Iz grmičevja se utrne črna v« privlačnost: dragocen in lisa. Sedaj ga že povsem hkrati praktičen nakit v obliki vidiva. Majhen medvedek, prstana, ki Je obenem urica. i zdi se, kot da je povsem Na gornji sUki Je videti prstan, črn. Naredi nekaj stopinj ko Je zaprt na roki, dolnja pa j pre^ mrhovini, vendar se kaže, kako se urica uporablja, j premisli. Oprezuje. Ljubka Seveda J« cena preveč »Uma, živalca. No, še nekaj korana bi si lahko ta nakit privo- kov dO večerje, ga V mislih •čile tudi nase ženske, vsaj do- izpodbujava. Ne, za tak po~ kler ga ne M urarska lndustrl- dvig sem še premajhen, ja začela serijsko Izdelovati tu- ise medvedek premisli in na *|moč hitro odhlača z jase v gozd. Pogledava na uro. Pol šestih. KmaJu se že povsem stemni. »Sedaj bo verjetno nekaj časa mir.« pravim. Toda ne. Ze čez kake pol ure dobi jasa novega obiskovalca. Ta ni prišel tako previdno kot prvi. In tudi tako majhen ni. Pribrundal je na jaso s koraki nočnega sprehajalca. Ni se dosti oziral naokrog. Stopil je k mrhovini in se ulegel podoJgoma na kravo. Zaslišala sva sopihanje in hrustanje. »Ta pa je že navajen«, je rekel Pepe. Opazovala sva ga kakih deset minut. Po- tem sva posvetila z baterijo. Skočil je na zadnje noge. Luč ga je presenetila. Vžgal jo je, koliko je mogel, nazaj v gozd. »Prehitro sva ga spodila,« praviva. Skorajda nama je žal. Morala bi ga pustiti še kake pol ure. Medved potrebuje za svoj obrok dobršno količino mesa. Za kolibo sva zaslišala lomljenje vej in sopihanje. Po strehi se je kdaj pa kdaj zapodil polh. Sopihanje je bilo vse bolj razločno in blizu. To je samo kakih šest metrov pod kolibo. Medved naju je zavohal in se je bal naprej. Ali pa se ne boji? Moida samo čaka, pomislim. »Ta pa sope, kot da bi hlode prenašal,« pravi Pepe. No, še dobro, da imam puško. Saj bo vendar treba nekako priti s kolibe na jaso in naprej do ceste in avtomobila ... Na jasa pa je zopet medved. Takoj posvetiva z lučjo. Vidiva, da ni prvi in ne drugi, ki sva ju prej opazovala. Naravnost ogromen je. Svetiva mu v oči. Presenečen se ozira k nenavadnemu soncu. Ze misliva, da jo bo pobral, toda ne! Usede se pred nama na tla in tiho brunda. Se svetiva. Velika glava se maje, kot v taktu, toda ne zbeži. Tudi mrhovine se ne loti. Preprosto sedi, maje z glavo. Posvetiva v mrhovino in mu tako ho-čeva pokazati pot do večerje. Vse kaže, da najinega nasveta ni razumel. Opazujeva ga kakih šest minut, morda tudi več. »Ta bi bil dober za igralca,« rečem. Pogovarjava se skoraj naglas. Medveda to nič ne moti. Odigrati hoče svojo vlogo do konca. Uga-sujeva luč in kot da bi zastor pri igri padel, se kosmatinec postavi na vse štiri tace in jo pobere v gozd. Se trikrat sva ga videla. Sedaj jih nisva več ločila med seboj. Ko se je že bližala deveta ura, sva zaslišala lovce, ki so prihajali z drugih prež. Ko so prišli na rob jase in sva že videla njihovo luč, sva midva še svetila na zadnjega medveda. »Ej, medved je spodaj!« sem zakričal. »Kakšen medved neki,« so se smejali. »No, le pri-dita dol. gremo domov!« so naju poklicali. Previdno sva se spustila po lestvi na tla in obsvet-ljevala prostor za prežo, kjer je ves večer sope! medved, ki se ni upal na jaso. S pripravljenima puškama sva prišla do lovcev. »No, sta videla?« so naju z veteranskim nasmeškom starih, izkušenih lovcev povpraševali. »Pa si se kaj bal?« me je povprašal oče. »Kaj bi se bal,« sem rekel, verjetno tako neprepričljivo, da so se vsi zasmejal!. Zapustili smo gozd. Polhi so se podili po vejevju. Medved je čakal, da se noč umiri. Nekje je zavijal lisjak. Peter Breščak Strahote megaton Moč atomskih bomb merijo s KT (kilotoni) in MT (megatoni). Atomska bomba, ki ima 1 KT, streza moči »klasične« bombe od tisoč ton trinitrotoluola, bomba od 1 MT je po moči enaka mili-jontonski bombi trinitrotoluola. Bomb!, ki sta padli na Hirošimo (6. avgusta 1945) in Nagasaki (9. avgusta 1945), sta Imeli po 20 KT. Jedrske bombe, s katerimi so že delali poizkuse, pa so Imele po 1, po 10 ln celo ,47 megaton (MT) Sedaj pa že govorijo o proizvodnji atomske bombe z močjo 100 MT. Atomska bomba z močjo 20 KT je s svojo razdiralno in uničujočo silo zajela krog s premerom blizu 7 km, Jedrska bomba z močjo 10 MT pa zaseže področje s premerom 50 km. Izračun! so pokazali, da bi 10 jedrskih bomb, ki bi imele vsaka po 200 MT, paralizirale vso industrijo ZDA ali uničile vse poljedelstvo Ukrajine, žitnice Evrope. Zanimivosti o našem cestnem prometu Skupna dolžina cest v Jugoslaviji meri 82.210 km. Asfaltiranih, betoniranih aH kockan ih pa imamo le 8061 km cest. Najmanj imamo cest I. reda, zgolj 9663 km, največ pa IV. reda: 33.856 km. Cestnih mostov, daljših od 10 m, je 3211. Na naših cestah je y prometu nad 5000 avtobusov, okrog 35.000 tovornjakov in nad 45.000 potniških avtomobilov. Največ vozil ima LB Srbija. Lani so vozila jj&-nega avtomobilskega proflfc ta prepeljala 102 milijona 84 tisoč potnikov In 12 milijonov 350 tisoč ton bla^a. Kdo je napisal »Mein Kampf«? Bivši Hitlerjev namestnik in vojni zločinec Ru»!, dolf Hess, ki je zaprt v zavezniški trdnjavi Span-dau pri Berlinu, je nedavno izjavil: »Knjigo ,Medn Kampf ni napisal Hiiler, temveč jaz.« Globinska podmornica V ZDA so preizkusili novo podmornico s posadko dveh ljudi. To je podmornica, ki se lahko potopi v globino 1800 metrov in je prva take vrste na svetu. NAGRADNA ANKETA: It danes! Po zeleni, rdeči in modri barvi prihajamo danes pred naročnike spet enkrat v stari, solidni črno-beli »obleki«. Za rjavo se po O tem, da SEMIČ močno spreminja svojo zunanjo podobo, smo zadnje tedne že večkrat poročali. Domačini in vaščanl iz najbližje okolic« no zares krepko poprijeli ln prostor za novi spomenik dobiva Iz dneva v dan mikavnejše lice. Na sliki: skupina Scmičanov pri prostovoljnem delu skupnem sklepu sploh nismo odločili; ni skladna s črnim tiskom, sploh pa velja za vse barve, ki smo jih imeli doslej: v sodu so prav lepe in temne, na papirju pa se ob sušenju spremene oz. so posušene tako svetle, da nobena ni tako sveža in čista, kakor je pri prvih, poskusnih odtisih. Zato predstavljamo danes Dolenjski list svojim bralcem in naročnikom še v običajni črni tiskarski barvi. Upamo, da vam bo tudi ta zelo všeč — in kar je še važnejše: najcenejša je in zelo bi nam bilo všeč, če bi se jeziček na tehtnici današnje ankete močno nagnil v prid črne barve! Gre za precejš nje razlike in najraje bi vam že kar danes predlagali: odločimo se za črno-beli tisk Dolenjskega lista, ob praznikih pa naj bi imel kakor doslej eno izmed barv, ki jih boste izbrali. No, pa prepustimo izbiro naročnikom in bralcem na* šega tednika: na 12. strani današnje številke objavljamo NAGRADNO ANKETO, na katero nam, prosimo, takoj odgovorite. Zadnji dan za sprejemanje odg"* vorov je torek, 24. oktober izid ankete pa bomo obj»' vili že prihodnji četrtek-Pravtako vam bomo spo* ročili imena 25 izžrebancev že v prihodnji številki ki bo izšla v povečanem obsegu zaradi občinskih praznikov v Brežicah u1 Novem mestu. Prosimo vse naše bralci in naročnike, da v anket' sodelujejo. Za odgovore S6 vam lepo zahvaljujemo u* vas medtem tovariško P° zdravi jamo! UREDNIŠTVO IN UPRAVA m ASt, " "!S. ootovimo obisk, naj tista naša lepa daktilograjka Tinca reče vsakemu moškemu, da bi se popoldne rada sestala z njim v dvorcni za konference...« NAROBE RAZUMELE V prijavnem uradu vpraša uslužbenec: »Tovariiica, kje pa stanujete?« »Oh, ali ni to malo prehitro?! Saj sva se šele zdajle spoznala h PARTIZANI V ANEKDOTAH ■ Slab papir Sovražnik je z letali večkrat letal nad osvobojenim področjem in metal letake partizanom s pozivom, naj se vdajo. Nekoč je stari kmet Brko iz gorske bosanske vasi opazil, da letalo meče letake. Poklical je vnuke: »Otroci, hitro poberite te Pavelićeve papirčke!-' (Letake so kmetje uporabljali za cigaretni papir.) Ko je Brko' otipal letak, je zmajal z glavo in zabrundal: »Ante, Ante, kmalu te bo vrag vzel! Zdaj je že tvoj papir zanič.« »Jaz sem vaš« Majeviški partizani so jeseni leta 1941 obvladali cesto Brčko—Tuzla in na nji prežali na ustaše. Nekega dne se pripeljeta dva ustaša na kolesih. Partizani so ju pustili povsem blizu, nato pa uigali po njima. Enega so ubili, drugi je streljal nazaj in skušal pobegniti. Radivoj Kovačevič je tekel za njim. Ko ga je skoraj že dohitel, se je ustaš vrgel v jarek na eni strani ceste, Radivoj je pa skočil v jarek na drugi strani. Toda oba sta imela puško prazno, ne eden ne drugi pa je ni utegnil napolniti, ker je šlo za sekunde. Radivoj je potegnil revolver, toda petelin se je zataknil. Ustaš je to videl. »Čakaj, bom videl, če bo moj vžgal,« je rekel ustaš in segel po revolverju za pasom. Ta trenutek je Radivoj izkoristil in čez ozko cesto planil na ustaša. Udaril ga je s puškinim kopitom po glav, in onesvestil. Kmalu so se še drugi borci zbrali okrog zajetega ustaša. »Čakajte, možje, saj jaz sem vaš« je povsem resno in mirno spregovoril ustaš, ko se je prebudil. »Kakšen naš!« je zavpil Ra- divo,. »No, počasi, počasi, Radivoj!« se je vmešal stric Jo-ca. »Človek govori resnico: on je naš in živ krst nam ga ne more več oteti.« ■ Raša preti Rajnu Po kapitulaciji Italije se je v Istri razplamenela splošna ljudska vsttaja, ki pa so jo Nemci z vsemi silami skušali zatreti. Nekega dne je iz Pulja proti Raši odšla močna nemška motorizirana kolona. -Ustavila se je pred podrtim mostom na reki Raši. Na drugi strani so bili partizani. Da bi ostrašili svoje nasprotnike, so Nemci poslali partizanskemu komandantu tole sporočilo: »Če se .ne vdaste, boste v imenu velikega nemškega raj-ha uničeni!« Partizanski komandant je mirno odgovoril Nemcem: »Majhna Raša sprejema borbo z relilcim nemškim rajhom.« Fotoamaterji iz Vidma-Krškega so prav gotovo najuspešnejši izmed vseh ljubiteljev te umetnosti v okraju. O njihovih načrtih danes še posebej poročamo, saj pripravljajo v novi sezoni bogato bero akcij in razstav. Na sliki: IVAN GLOGOVŠEK (Videm-Krško) — VRH SLOVENSKEGA VELIKANA. Fotografija je bila letos na okrajni fotoamaterski razstavi nagrajena — Ti in tvoji poskusi samomora! le poglej, kolikšen je račun za plini Zginiti mora kakor se jo bil nenadoma pojavil, tako sta sklenila Vilet in VVilcroft. Kot bodo čez nekaj tednov našli njegovo truplo, bo javnost že pozabila Angela. Ne bo se več razburjala ... DVAINDVAJSETO POGLAVJE V zadnjem delu avtomobila je odjekni] top udarec in Geoffrev je planil s sedeža. Odprl je vrata in ritensko izstopil, toda z revolverjem je stalno menil v Angela. Usodni trenutek se je bližal, toda čudno: Angel je bil vse bolj miren. Zavcj in mišice so mu bili pripravljeni za odločilna boj, ki ga bo morebiti rešil. Možgani 6o mu delovali naglo, toda jasno. Stal je na stopnici avtomobila. Pred njim Geoffrev z revolverjem, za njim Datch, prav tako z revolverjem, Ce bd bliskovito podrl Geoffrev-ja, bi Datch sprožil revolver... Bolje počakati, si je mislil Angel in vprašal: »Ne gremo dalje?« »Ne, smo na cilju!« Angel je bdi ukleščen med dvema revolverjema in po hrbtu ga je sprele-tel mraz. Se nikoli ni naletel na tako hladne in oprezne sovražnike in hkrati tako neusmiljeno korektne. Lahko je kadil, lahko se pogovarjal z njima. Toda vkljub usodnemu trenutku se je zasmejal: »Upam, da bosta vse opravila po vnaprej določenem ceremonielu. Tolikokrat sem se vprašal, kako ta stvar poteka. Bil bi razočaran, če me ne bi ubila po vseh pravilih vaših gangsterskih predpisov. « Datch se je zarezal, Geoffrev je pa rekel: »Pravzaprav n! nobenih posebnih ceremonSj. Je kar hitro opravljeno.« Ob tem jasnem in hladnem odgovoru je Angela zazeblo pri srcu. Na tihem ie prisegel, da se bo strahotno maščeval za te grozne trenutke če ostane živ. »Bilo bi najbolje, da stopite k tiste-mule drevesu. Je prav pripravno,« Je rekel Geoffrev. Angel je za hip omahoval, potem pa Sel. Razumel je, zakaj človek uboga ljudi, ki mu uperijo revolver v prsi ali v hrbet: to je nagon samoobrambe, upanje, da se bo morda še v zadnjem trenutku kako rešil. Prignala sta ga do velikega hrasta. Datch mu Je odpel suknjič in razgalil srajco, rekoč: »Nekateri tipi nosijo oklep pa zaman streljaš vanje.« Seda i je le Geoffrev meril z revolverjem v Angela, ker je imel Datch opravka z nJim. Šofer Je pregledoval motor avtomobila. Trenutek je bil primeren. Angel se je malce nagnil, kakor da hoče pomagati Datchu, potem pa bliskovito zgrabil z levico gansterja za zapestje. Datch se je zamajal, sprožil je, toda krogla je švignila za cel meter mimo Angela. V naslednjem trenutku je Angel s tako silo zamahnil po Dat-chovem vratu, da je kar zapokalo in gangster je klecnil. Angel ga je dvignil in postavil predse kot živi zid. V teh sekun/iah je docela pozabil na Geoffrev-ja, ker mu je šlo predvsem zato, da onesposobi Datcha. V prvem trenutku Geoffrev ni mogel ustreliti, ker je bil pred Angelom Datch, sedaj je pa sprožal. Angela je nekaj z vso močjo udarilo v desno ramo. Roka mu je otrpnila, vendar se je spet obrnil, držeč pred sabo Datcha. ki ga je predrla tovariševa krogla in mu je iz rok odletel revolver. Angel z ranjeno desnico revolverja ni mogel pobrati, iz leve pa ni smel izpustiti ubitega gansterja, ker bi izgubil svoj »ščit«. Dvignil je glavo in videl Geoffrevja nekaj metrov pred sabo. »Dam ti minuto časa, da se pokesaš!« mu je besno in z ledenim glasom rekel gangster. Potem je zaklical: »Hoonk, hej! Kje si, budalo?« Angel je sprevidel, da gangster kliče šoferja na pomoč. To bo slabo, saj mu bo šofer lahko prišel za hrbet. »Hoonk!« se je znova zadri Geoffrey. Ni se smel obrniti, ker bd Angel izrabil priložnost. Angel, k; je bil obrnjen proti avtomobilu, je pa opazil nekaj čudnega: šofer se ni več sklanjal nad motor, temveč je negibno ležal na tleh. Geoffrevju pa se je za hrbet v mraku tihotapila neka ženska. Nenadoma je spregovorila: »Geoffrev, ne streljaj! To je ukaz .Nevidnega gospodarja'.« Gangster je zazijal od začudenja. »Kaj. kaj?« je rekel. »Kdo stoj.; za menoj?« »Jaz sem, Sony!« Angel je zadihal s polnimi pljuči in kakor v sanjah slišal osomo vprašanje: »Kako si prišla sem, Sony?« »Peš,« je hladnokrvno odgovorila Geoffreyju. »Rekla sem ti že, kaj je ukazal .Nevidn; gospodar'!« »Toda Angel je ubil Datcha!« je kliknil Geoffrey. Sony je stopila predenj in rekla hladno: »In kaj zato?« Angel je v travi zraven sebe opazil Datchov revolver. Počasi, počasi se je pomaknil k njemu. Ko bd smel izpustiti mrtvega Datcha. se skloniti in pobrati revolver... »Da ga spustim!« je zaklel Geoffrev. »Ne! Rekla boš .Nevidnemu gospodarju'i da si prišla prepozno. »Počasi, Geofrey, ne počenjaj neumnosti!« je rekla Sony in ga naglo zgrabila za roko. Ta trenutek je Angel čakal: spustil je truplo in pograbil revolver. »Tako je, Geoffrey! Sony vam je dala pamete; nasvet!« Gangster je pretrnil. Vedel je, da bo Angel neusmiljen. Zaklel je in pomeril. Toda Angel je bil hitrejši. Geoffrey se je v zadnjem zdihljaju sesedel na tla. Angel je stopil k Sony. Njene oči so gledale brezizrazno. Angel rv vedel, kaj naj stori. Zato je samo zamrmral: »Hvala varni!« Njene oči so zasijale, ko je potiho vprašala ■ »Ali je to vse?« »Ze drugjč ste mi rešili življenje, pa ne vem zakaj...« Stopila ie k njemu, ga nenadoma objela okrog vratu in poljubila. »Oprostite.« je zamrmral Angel. »Jaz sem ranjen.« Hitro in brez besed ga je odpeljala k avtomobilu, mu slekla suknjič in z robcem previla rano. »Pazite da se šofer ne osvesti,« je rekel Angel in pokazal na negibno telo ob avtomobilu. »Ta se ne bo več osvestil!« je odgovorila spet hladno. »Vi pa morate takoj k zdravniku. Poznam enega, ni daleč.* TRIINDVAJSETO POGLAVJE Ko sta se vozila proti mestu, jo je vprašal Angel: »Kako ste prišli za nami? Nikjer nisem videl še kak avtomobil.« »Skrila sem se v velik kovček zadaj v avtu, v katerem so vas peljali. Ker je Hoonk nekal popravljal motor, nisem mogla takoi ven, zato sem malo zamudila, sicer bi vi sploh ne bili ranjeni.. .* Ustavila je avtomobil pred neko majhno vilo ln pozvonila. »Ce zdravnik pripada bandi, bolje* da vi ne greste z menoj,« je rekel Angel. »Bodite brez skrbi, ta ni naš!« Odprl je majhen zavaljen moški, ju odpeljal v ordinacijo in takoj pogledal rano. ■ »Kako je z vami, Sony?« je vprašal. »Dobro. Pa vi?« »Gre. le dela je preveč.« Cez pet minut Je že izvlekel krogloj ki je bila Angelu obtičala med, dvema rebroma. »Zavoj mora do jutr.; zvečer ostati nedotaknjen. Ce boste dobili malo vročine, vzemite kak aspirin,« je rekel zdravnik Angelu ob slovesu. V soboto, 21 oktobra, bo minilo osemnajst let od krvavega oktobra 1943, ko so v Kostanjevico na Krki pridrli Nemci in pobrali po mestu in okolici sedemdeset mož, od katerih so Jih 25 na Malencah ustrelili. Kostanjeviska kronika tistih dni piše: »21. oktobra 1943 se začne velika nemška ofenziva. Ta dan se je pod nemškim tankom podrl most. Tank in moštvo padtita v Krko. Pod kostanji na Malem trgu v Kostanjevici pade mina in ubije štiri višje nemške oficirje. Belogardisti in Nemci trdijo, da je bila vržena od domačinov, zato zgrabijo 70 mož ter Jih 25 ustrelijo kot talce še istega dne na Malencah in z.a Krko. Ostale odpeljejo na Rako, nato pa na prisilno delo. nekaj pa izpuste. Smrt talcev so tajili. Izkop, prevoz in poko-^ v skupnem grobu na pokopališče se izvrši šelt- 29. decembra 1943. 21. oktobra 1943 padejo tudi trije talci v Orehovcu, eden na Dolšcah, 13 pa na Prekopi«. Tistega dne je bilo v Kostanjevici toliko zmede in strahu, da je tudi najstarejši kronisti ne pomnijo. Nemci so bili kakor obsedeni. Pobirali so moške in pri tem niso prizanašali niti fantom, ki so bili še premladi za obojrožene akcije. Mnogo mater, žena ln deklet pa tudi ostalih prebivalcev tiste noči ni moglo zatisnlti očesa. Svojci so spraševali naduto vojaščino, kje so njihovi dragi, ven-dlar Jim le-ti niso hoteli povedati, sčasoma pa so začeli namigovati. Ne vemo, kakšna Je bila zadnja pot ustreljenih, na Malencah je zmanjkala sled. Tamkaj so jih odbrali 25, ostale so vkkll na Rako, kjer so jih strpali v klet, v kateri Je btlo toliko ljudi, da Je od pomanjkanja zraka celo goreča sveča ugasnila. Skoraj bi se bili vsi zadušili, da nI v zadnjem hipu le preblisnil nemškega stražarja žarek človečnosti: odprl je vrata, da Je celica dobila vsaj skromen val svežega zraka. Za Krko pa so tedaj že zaregljall streli. Vrsta mož Je popadala na tla in enemu se J« v smrtnem boju še izvi] glas iz prsi. Z obrazom v tla Je kričal, da Je odmevalo za obkršklm vrbinjem: »Borut. Borut...« Sin ga nt slišal. Kdo ve, kaj Je bilo v tem žalostnem glasu? Morda poslednje naročilo, morda opomin, morda njegova kipeča ljube- z*m, morda gnev, da je sredi svojih polj umiral kot jetnik tujega zavojevalca, ki je divjal po slovenski zemlji, rušil, moril in po-žigal vse, kar so ustvarile roke naših dedov, kar so izsanjale njih v prihodnost uprte oči... »Booorut, Booorut.. .« n Bilo je naročilo: bodi močan kakor stoletni krakovski hrasti, ki so peli uspavanke najinim dedom in jih bodo peli tvojim in tvojih otrok otrokom. Ne vdaj se, zakaj pravica je večna, trpljenje mine... Stisni pesti in zobe, zakaj prišel bo dan, ko bo slovonski človek spet svobodno delal na svojih poljih, spet oral in sejal ln se veselil žetve, ko bo spet pel po goricah, ki bodo zardevale v Jesenskem soncu. Iz pogorišč, iz grobov mučenih in preganjanih, iz src osamelih mater ln žena, iz vklenjenih rok, ki jih tako sramotno vklepajo v bodljikavo žico bo zrasel nov cvet, cvot svobode, enakosti in medsebojnega spoštovanja, cvet bratstva in resnične enotnosti, ki jo bodo skovale pesti tistih, ki se bore v gorah. Prišla Je svoboda, množice so valovale po cestah in trgih, ogenj navdušenja je presinjal srca, čez kosta nJeviški most pa Je stopala skrušena mati, vsa sestradana in onemogla, vračala se je iz taborišča. In ko Je prišla do pral3a, se Je skrušlla. zakaj zapustile so Jo še poslednje moči. Zvedela je, da JI je 21. oktobra nenasitno žrelo sovraštva pogoltnilo edinega, čeprav mladoletnega sina. Zanjo ni bilo svobode, zanjo ni bilo ne sreče ne življenja več, dokler je ni prevzela ustvarjalnost množic, v kateri so matere spet srečale vse svoje sinove.. . Zato Je kostanjeviški krajevni praznik združen s pregkdom uspehov in vsestranega napredka prebivalstva. To Je spomin na vseh tistih 42 talcev ki jih je tega dne žrtvovala Kostanjevica s svojo okolico, talcev, ki nam govore: Zdaj, ko v svobodi nov si dom gradite, zdaj, ko utihnil Jok Je, bojni krik, zdaj, ko za misel našo delate, živite, tovariši, ste živ nas spomenik. LADO SMREKAH Komunist naj bo graditelj novih družbenih odnosov 1 ¥ občini Videm-Krško bodo letos 4 večerne politične Sole — širok prooraffl ideološke vzgoje članov ZK — Doslej že 100 prijavljenih slušateljev Nedavno smo obiskali sekretarja občinskega komiteja ZK Milana Ravbarja in ga vprašali za smernice ideološke vzgoje članov ZK v občini. Tovariš sekretar nam je dejal, da je občinski komite ZK v Vidmu-Krškem "zadnja leta uspešno organiziral ideološko vzgojo svojih članov. Vzgojno delo je sicer močno .porastlo, vendar je spričo vzgojne vloge komunistov potrebno to delo nadaljevati. Komunist naj bo organizator in vodilna sila graditve novih družbenih odnosov. V okviru programa ideološke vzgoje članov -.v namerava občinski komite organizirati 4 politične večerne šole. Sole bodo v Vidmu-Krškem, Brestanici in na Senovem, predavanja pa se bodo pričela v začetku novembra in bodo trajala do konca marca. Preko 100 komunistov in družbenih delavcev bo obiskovalo te šole. To dokazuje, da imajo komunisti iz občine Videm-> željo do ideološkega izobraževanja. Tudi letošnji program predavanj upošteva zanimanje in res- nične potrebe komunistov ter probleme, ki jih srečujejo v vsakdanjem življenju. Zaradi pestrosti programa predavanj in kvalitetnih predavateljev bodo slušatelji nedvomno pridobili dragoceno znanje, ki jim bo koristilo pri delu v organih družbenega upravljanja, v organih ljudske oblasti ter v političnih in družbenih organizacijah. Ker ni dovolj predavateljev, bo v Kostanjevici enkrat na teden seminar. Tudi tu se razvija vrsta podjetij, kot so kovinska gt. terija, obrat Industrije perila, mizarsko podjetje v Prekopi in druga. V vseh teh podjetjih je zaposlena kmečka delovna sila, ki pa še ni dovolj vključena druž- beno-politično delo. Pa tudi razvoj delavskega samoupravljanja v Industriji perila in v mizarskem podjetju v Prekopi ni zadovoljiv. Zaposleni, zlasti vodstva teh podjetij, potrebujejo pomoči; dobili jo bodo n» seminarju o ideološkem izobraževanju. Komunisti bodo uspešneje delovali pri družbenem razvoju, če bo njihova ideo; loška izobrazba trdna. Tudi družbeni delavci se bodo * političnih šolah seznanili t vsebino in smerjo našeg* družbeno-ekonoroškega ra^ voja in njegovimi problemi Zanimanje za večerne poli' tične šole in seminarje J* veliko, kar je dokaz zaves" najširših množic. Drago Kašteli* SPOMENIK V KRŠKI VASI Občina Brežice praznuje 29. oktobra občinski praznik. Tega dne bo osnovna organizacija ZB iz Krške vasi—Čatež odkrila spomenik, ki bo pričal še poznim rodovom, kako kruta je bila nekoč usoda naših narodov, vsem mladim pa bo dajal spodbudo pri graditvi srečne bo- nočnosti in čuvanju svobod*. Se preden so sprejeli veW| ko in odgovorno nalogo, d» zgradijo spomenik, so član1 Zveze borcev vedeli, da lma' jo lastnih sredstev le 170 ti' soč dinarjev in da bo spomf nik stal nad 2 milijona dinarjev. Kljub temu nisV oklevali. Pričeli so zbira*'' sredstva in uspeli. Vabilu z* pomoč so se odzvali: obči"' ski ljudski odbor, občinsl? odbor SZDL, tovarna po'1'' štva, gozdno ln vodovod""' gospodarstvo, občinska cestna uprava, krajevne organ1' zacije SZBL iz Krške vas1' Čateža, Velikih Malene Skopic, KUD »Ivan Rožanc' Iz Krške vasi, lovski druži* iz Cerkelj in Čateža, ga>'£ sko društvo iz Skopic, r*»' ška družina iz Brežic, vaščf ni iz Krške vasi,» Čateža & I Vel. Malene ter drugi. Na«" za spomenik sta brezplacn": izdelala študent arhitektu'''' Jože Ajster iz Krške vasi.1* akademski slikar prof. M:f Kuglev iz Brežic. Ob odkritju spomenika o<^' do govorili vidni javni P°K tlčni delavci, nakar bo sled"; bogat kulturni spored. Krajevni praznik v Kostanjevici V soboto in nedeljo, 21. In 22. oktobra, praznuje Kostanjevica na Krki svoj krajevni praznik v spomin na streljanje talcev 21. oktobra 1943. Praznovanje — prireja ga SZDL — bo potekalo po naslednjem sporedu: 21. oktobra ob 19. uri: Ognjemet, prižig spominske bakle; ob 20.30: Vinko Strgar: HEROICA. — Gostovanje SLG iz Celja. Predstava bo v Domu kulture. 22. oktobra ob 9. uri: Komemoracija pri spomeniku talcev. (Prirejajo organizacije, društva, podjetja in ustanove iz Kostanjevice s sodelovanjem godbe na pihala iz Vidma-Krškega.) ob 10.30: Srečanje od-bojkarjev TVD Leskovec in TVD Kostanjevica. Prireditev bo na otoku; ob 11.00: šahovsko tekmovanje v telovadnici TVD Partizan, Kostanjevica. Vabimo vse prebivalstvo Kostanjevice in okolice, da se prireditev udeleži v čim večjem številu in tako dostojno počasti spomin talcev, ki so v krvavem oktobru 1943 žrtvovali svoje življenje za svobodo. Pripravljalni odbor ii> (NADALJEVANJE IN KONEC) »Mamica, midva sva pri denarju!« je dejal Kozl-a. »Vse bova plačala!« »No, potlej pa pojdita v gostilno, tam je za denar!« • rekla žena. »Tri sine imam v partizanih, pa bi m« -etentano grdo gledali, če bi izvedeli, da sem odirala iihove tovariše!« Solze so naju oblile! Je takšna vsa Bela krajina? j to tovarištvo, ljubezen ali kaj je to? Pretresena v io srca, sva hvaležno popila belino, zaspala nato kar t tleh seveda, in zdelo se nama je, da naju je zagrnila tojnost pravljice. Ne zaradi vina, ne zaradi strehe in Četa, zavoljo zlatega srca te belokranjske žene! Zjutraj sva Jo mahnila proti Črnomlju. Eno uro in >1 hoda, kaj je to! Sonce je sijalo kot na pomlad, to-i najine noge so bile krvave od dolge poti in v prvi isloi pod Semičem sva sedla na posekano tepko, pogrnila mehur z domačim hrvaškim tobakom, ki je bU ko močan, da U je čreva zasukalo, in sva modrovala: »Na to bazo ne bova nikamor prišla! Moje noge > odrgnjene kakor olupljen krompir, če pa bos hodim, >m ozebel!« »Zaupaj v Belo krajino!« de Kozina in žmrklja oti soncu.« Tudi za tvoje noge bo poskrbljeno!« K nama je prisedel očanec, duhal najin tobak in ožno strmel v dim. Del si je mrzlo pipo v usta, nc-•kšno lipovo cvetje je zatlačil vanjo in, ko je prižgal, - zasmrdelo kot pri kovaču, kadar sinodi konjska kota. »Ojej. tovariša, srečna sta, ko kadita pravi tobak!« - vzdihnil in se pričel pobirati s tepke. »HaJ, oče, nate nu malce pravega!« sem dejal in m mu ponudil cel, velik list domačega tobaka. Očanec se je zdrznil, ponuhljal tobak, iztrkal pipo, i zmlcl v dlani ter natlačil v pipo. Potem jo je pri-al, potegnil, zagrčaJ kot zadovoljen medved, blaženo ■ je nasmehnil in nama z roko velel: »Hajdi, tovariša, za menoj, takoj tule tretja hiša!« Kot magnet naju je to dvignilo, zašantala sva za i m v hišo, porinil naju je za mizo in zatrobil skozi • Ho pest v kuhinjo: »Kata, vrzi kepo mesa v lonec, dva lačna tovariša a tu! S Hrvaškega sta prišla, revčka!« Kot bi ustrelil, je bil polič vina na mizi in kaj a hotela? Kata je vrgla kepo mesa v lonec, prinesla Tone Seliškar: DEŽELA ZLATIH SRC od nekod lonček pasje masti in mi z njo natrla oguljene noge, da so potem švedrall skozi vso Belo krajino cucki za menoj in da nisem bil oprezen, bi se kaj zgodilo. »Klali smo, vesta, tovariša, mesa bo dovolj, brez skrbi!« je razlagal očanec. »Ampak tale tobak, bratca, jej, jej, ali kaj duhaš, Kata?« Kata, starica, se mu je nasmejala in me s prstom zvabila k sebi v kuhinjo ter ml odrezala dobršen del slanine. »Za popotnico, da bosta imela! Oh, ko bi mogla svojemu Marku poslati! Ni ga... AU je živ ali mrtev? ... Pa saj če dam tebi, je prav tako, kot bi dala njemu, vsi se za nas tepete in za našo zemljo... « Nato solze, blag smehljaj ob njem. A v meni je nekaj zakljuvalo. Marko... Marko... V diviziji imam nekega Marka. Imeniten fant je, telefonist ... Ce je ta? Pa ji ga opišem od nog do glave. Kata me gleda, gleda, obraz sc ji zjasni, kakor da bi vigred legla nanj. »In brez mezinca na levi roki je... Lansko leto je bil ranlcn!« Pravi je. Njen sin! Pred tremi dnevi sem ga videl! Kata me t' 'ame, poljubi Ln dč kakor v sanjah: »Pojdi, sinko, tcdl, sedi, nikamor še ne hodi!« Kozina pa se je z očetom boril. Izba je bila polna dima, Kozina pa v ognju kakor peklenšček, ki sc je napil žvepla; % roko maha in z iztegnjenim kazalcem vrta po dimu. A meni se je zdelo, da sem tudi v dimu zagledal violinski ključ, grozd not. Toda v Črnomelj morava! Tam je zbrana vsa slovenska kultura od smetane do sirotke! »AH si ob pamet?« pravi Kozina. »Kultura nam* uide!« j Kadimo, pijemo, jemo, se razgovarjamo in k" poslavljamo, pravi stari: ■ »Ohej, kam pa —? Gremo še k bratu, ta j« klal!« Kata nama obesi koline za Marka in ko, vPra* (i» koliko sva dolžna — kajti komisarjeva beseda, **|u beseda! — se mamica razhudi, kot da bi jo osa P*jJ »Da bi se ti jezik posušil, tovariš, za te grde sede! To je iz srca, ne iz štacune!« J Pri bratu pa spet kepa mesa, vino, tobak in fji violinski ključi in Katica, bratova edinka, ki je La med nama, da sva na vse pozabila. Kovala f v nebesa, o njeni lepoti sva pesnila, skratka, bilo lepo, da smo že pričeli peti in Katica sem, tja... O jej. odpusti nama, zamolčala sva, da sva kujona, že oženjena! £ »Račun bom poravnal!« sem dejal, ko sem 1,1 nahrbtnik na ramo in puško na pleča. jj1 »Je že poravnano!« je dejal brat. »In do Crn<> se bosta peljala! Kam pa bosta prišla s takšnih" gami!« ^ Tako? Peljala? A voznik? Kajpak, Katica! A j čija gnojni koš, a namesto vranca voliček in hU°V ti Črnomlju. Nočka je padala na zemljo, ml trij« !jf gnojnem košu in ko je mesec posijal nad Gorja^' Kozina v njegove srebrne žarke zarisal violinski *j Ni, da bi še dalje govoril o naslednjih treh °Jf Peti dan sva jo primahala nazaj v divizijo i» !>] h komisarju na raport. Zadovoljen je bil. Ko sva K/fi sala v najin kulturniški brlog, naju je komisa* ^ j okno gledal in si dejal: 1> »Mojduš, tisoč takih korenjakov da imam, P* J vojujem svet svet!« In že je segel v skrinjo, da bi nama pripel ^fi lje za hrabrost. Pa jih Je zmanjkalo. In tako »v yt>\ radi muhavosti usode ostala brez medalj. Zato P* , va Belo krajino pripeto v srcu, deželo zlatih src- ^ (Iz knjige LJUDJE l fJ CIM CVETOM, ki jo }M tonila in izdala v V&*JF 20-letnice vsitaje »>* v UuigosUaviiiJte Dtolenjs«'', ložba v Novem mes^ ZAPISKI Z OBČINSKE SKUPŠČINE SVOBOD V SEVNICI Obogatimo se z vrednotami kulture in umetnosti Krajši kulturni program, v katerem so sodelovali oktet PD »Primož Trubar« iz Loke pri Zidanem mostu '"reci ta tor ji, je bil uvod v delovni del nedeljske skup-jjeine Svobod in prosvetnih društev iz sevniške občine, rriinsedemdeset delegatov iz vseh prosvetnih društev jji večje število gostov — med njimi so bili tudi tajnik Zveze Svobod in PD Slovenije Dane Robida, predsednik okrajnega sveta SPD Novo mesto Janez Gartnar, predsednik ObLO Sevnica Karel Kolman, sekretar občinskega komiteja ZKS Tone Kozmus, predstavniki občinskega odbora SZDL, občinskega sindikalnega sveta, Sveta za kulturo ObLO, občinskega komiteja LMS, občinske Zveze DPM in zastopniki občinskih svetov Svobod iz Vidma-Krškega, Trebnjega in Brežic — je Pozdravila tudi skupina pionirjev osnovne šole Sevnica. Skupščina je kritično in objektivno obravnavala stanje In naloge Svobod in prosvetnih društev v občini z jjamenom, da bi društva svojo dejavnost še bolj približala ljudem. Skupščina je še en uspeh v vrsti pričevanj društev in občinskega sveta SPD v Sevnici ** napredek kulture v komuni. SEVERIN SALI, pesnik in prevajalec, se je te dni srečal z Abrahamom. Našemu sodelavcu in vsestranskemu kulturnemu ustvarjalcu izrekamo v imenu številnih prijatelj in znancev: vse najboljše in mnogo zdravih, uspešnih let! — Za petdeset let življenja nam je pesnik izročil v objavo svojo zadnjo pesem: Pogovor z osličkom Počitniška meditacija Najvišje sonce. Oleandri. Lovor. Zrcalno morje. Mir, ki vame rase, im čreda jader, ko jih veter pase. Oblakov krpe, kot zgubljeni tovor, vise z menoj med Zemljo in Vesoljem. Kdo sam? Od kod? Kaj je skrivnost sveta? »I-a, i-a!« O, glej prijatelja! »Osliček skromni, še vedel nisem, da si materialni, ne gre boi^ večji kos kruha in bj^re stanovanje, temveč 0*. duhovni napredek tok"Uudi. Ob vsem tem je tiste ° organizirati vse s^J: dejavnosti, ki načrtno lta aniajo delovnega člove-Itj * ličnimi vrednotami. krepijo in kažejo srni-j tijj % Vegovega prizadeva- {"b^'nski svet Svobod in ^.^vnica si je močno pri-i»vn ' da bi kulturno deti«^08.' v društvih pre-i*wri' na nova pota. ji dal fe^ Vsebino, obliko in priti, .• Zavedal se je, da je tlorisi proces in da je »ojuj1 mogoče doseči le v iW°v»nju z vsemi zavestr 8« . silami. Večina društev žj^}* Prilagodila sodobnim bfcuj vam po obsegu in vse-i so društva, ki so bor^v!0 načelo, da je njih bt^j^in širina odvisna tltjj/S^rn od raznovrstnih okvi^nostl v društvenem W> V krajih, kjer ta Vfc,^ delujejo, je rešeno Še,. anje masovnosti v po-t*v i °*>islkovanja priredi-Jla. J1 aktiv nega sodelovali nt82'1 ^ Prlmer Je V \Šk} zidanem mostu, tđ&ai jša društva iimajo Sai, in Pionirje v svojih JVbn ker so doumeli po-l^ati naraščaja in lt«*e' "vojo vlogo, ki se NSSauJv v oblikovanju do-N«,e osebnosti. To so % * razvijanjem širo- J!1 fcui'Vnoerti. ki 80 mladl->• "i^^u, ker so zanimive hu Mm* 8tarosti in pokli-Sovu ^eim Je tovariš *ved»i v avojem poročilu »\, tudi sledeče: {j? UiJ!^«") občnem zboru ^^tovli,, da m v kraju >a *»«iV*tn». Pr<>,>,"natlko razen "C,*1*. » a^'tva nihče ne ■K "*:»i ,two S* dot ko ne bo »O af,.S*rt«nlh nulo*. Kjer •C"* Hm"*1 Mnlteln nudili Vi]>,tv">. J« bilo opaziti Č» **>W ne računaj, ker sem preveč zaposlen. To sem ti prišel povedat. Zdaj pa Išči. Bebec, zakaj nisi poslušal Toneta? Kaj nič ne veš za zveze?« »Kaj, kakšne -z vaze*?« »Zdravo. Kot sem rekel: name več ne računaj. Vsaj zdaj ne, ko imam toliko dela.« Pepe Burja se je sesedel. Žalosten je gledal za prijateljem. »Pa, vendar,« si je skušal dopovedati, »vendar ni mogel biti taki« Pozno v noč se je odpravil k Tonetu. »Ti, ki imaš »zveze«, preskrbi mi stanovanje!« Pepe Je govoril zelo počasi. Zdelo se mu Je, da se mu Jezik preveč opleta. »O, ti al Pepel Kako Je kaj prijatelj?« Pepe ni odgovoril. »Fant. zamudil si. Pred dobrimi tremi urami Je bilo stanovanje, o katerem sem ti pravil, oddano. Čakali so le name, kaj jim sporočim. Vidiš, da sem nate mislil. Zal ml je.« Z glavo pri popku je Pepe prehodil vso noč. Utrujen se je znašel pred svojim uradom. Ni hotel gor. »Se dva dni dopusta imam«, Je v hipu pomislil. Naslednja dva dni je Pepe Burja pretaknil vse mesto, obiskal vse, ki so prejšnji dan vedeli za stanovanje, ln se nazadnje znašel v kavarni. Opil se Je. Izvlekel Je blok. da bi nekaj zapisal, toda roka ni hotela slediti mislim. Ko Je prišla natakarica, JI je pomolil pod nos kos papirja? »Napišite: ,Od dnnes ne priznavam nobenih zvez, niti poznanstev niti prijateljev. Vrag vzemi stanovanje!« Ko Je spet prišel v službo, ga le čakalo priporočeno pismo s pečatom krajevnega urada. Neprizadeto ga Je prebral. »Tudi tam sem propadel. Zdravo, moja kariera ^• In Je spet prihalal v službo. Vsak dan ob sedmih. Včasih se Je pripeljal s kolesom, včasih z avtobusom ln včasih tudi z vlakom. Ce je hotel biti »posebne« volje, Je 15 kilometrov od doma do mesta prepešačll. JANEZ KIS la biti samo stremljenja po dosegi rezultatov, zato naj bi postali športniki tudi starejši, ker bi to koristilo njihovemu zdravju. Športna društva bodo morala v sestavni del svojega programa vključiti še lzletništvo, taborjenje, zimski šport, balinanje, kegljanje Itd.« Ali je povezava med Partizanom in občinsko zvezo za telesno vzgojo zadovoljiva? »Ta povezava, z izjemo Partizana iz Vldma-Krškega, še nI, zadovoljiva. V občini je 5 društev Partizana. Pred nekaj meseci smo na primer Iskali pri teh društvih statistične podatke, a jih nismo dobili. Predstavniki društev se neredno udeležujejo sej. Res pa je, da je bila naša zveza ustanovljena šele letos spomladi. D. K. V prvenstveni tekmi slovenske rokometne lige sta se v nedeljo na igrišču na Vidmu pomerila domači »Partizan« lin »Kovinar« lz Maribora. Pred okoli 300 gledalci je dobro sodil Pavel Bakovac iz Šoštanja. . Rokometaši »Partizana« lz Krhkega so v nedeljo odlično zaigrali. 2e sam začetek tekme je obetal zanimivo igro. Prodorni žvižgi gledalcev so spodbujali domače igralce. V bliskovitem ln domiselnem napadu je Lazorko že v nekaj minutah Igre poslal žogo v mrežo ln dosegel 1:0 za Krško. Toda gostje so uredili svoje vrste in Izenačili ter pričeli s silovitim tempom igrati na zmago. Krški Igralci so bili na ta pritisk pripravljeni, niso pa bili nasprotniku enakovredni. — V zadnji minuti so Krčani zmanjšali rezultat na 4:5. Po odmoru so domačini zaigrali še prizadevne! e in hitreje ter kmalu so izenačili Izku- šeno moštvo iz Maribora, ki igra že več let rokomet, pa ni popustilo. Gostje so hoteli na vsak način zmagati, toda mladi krški Igralci so dobro opravili preizkušnjo. V 55. minuti Igre so Krčani že vodili z 11:9,' vendar so gostje Izenačili na 11:11. V krškem moštvu so se zlasti Izkazali Lazorko, brata Zgomba in vratar Naraglav. — Iskra pa je imel smolo, ker ni realiziral dveh sedmercev. V nedeljo bodo Krčani v Brežicah Igrali s tamkajšnjim moštvom. ■ Odbojkarji bodo v okviru praznovanja igrali že to soboto prvenstveno tekmo z ZOK Ljubljano, v nedeljo dopoldne pa bodo priredili na Loki turnir ekip Kočevja, Novoteksa (občinskega sindikalnega prvaka) in Partizana. Turnir bo zaradi izenačenosti vse treh ekip zelo zanimiv. I. OBČINSKO BRZOPOTEZNO PRVENSTV'0 V okviru proslav ob občinskem prazniku organizira Sa' hovsko društvo v Novem mest11 ( v nedeljo, 22. oktobra, I. ob* činsko brzopotezno prvensiV posameznikov. Turnir bo v do-mu JLA ter se bo pričel ob * uri. Na njem imajo pravico n*" stopiti registrirani in neregi' strgani šahisti vseh kategorij in brezkategorniki. Najbolj« bodo prejeli nagrade. ŠAHOVSKO PRVENSTVO L"8 V nedeljo, 22. oktobra, se pri" čne v Ljubljani letošnje član-sko šahovsko prvenstvo, na K*' terem imajo pravico nastopi" tudi mojstrski kandidat Ton« SkerlJ, Slavko Sitar ln Ig0' Penko ali Aci Radovanović. V*j lz Novega mesta. OBVESTILO Šahovsko društvo v Nove* mestu sklicuje sestanek vsej šahistov Novega mesta v pet* ob 19.30 v prostorih MladinsK*' ga kluba (Zdravstveni don* Na sestanku bodo sprejem3" prijave za letošnje prvenstv" Novega mesta, nato pa bo f" zopotezno prvenstvo Nove** mesta za oktober. Tekma brez nasprotnikov V nedeljo bi morala biti? Krškem odigrana prvenstven* nogometna tekma dolenjske * ge med domačim »Partizanom in nogometnim moštvom t»r** staniške Elektrarne. Gostov r žal ni bilo. Partizan iz KršK*J ga pa je kljub temu odig1* prijateljsko nogometno tekiji proti kombiniranemu doma^ mu moštvu in zmagal z 8:2- j Nogometaši lz Brestanice " lahko pravočasno obvestili v'?~ stvo »Partizana«, da jih ne J*, Ce bodo želeli tekmovati v #J ler.jskl ligi. se bodo pač mor*" naučiti reda. PRIREDITVE ZA OBČINSKI PRAZNIK ■ Občinska zveza za telesno kulturo je za občinski praznik Novega mesta pripravila bogat spored športnih prireditev. Prvotni načrt, da bi priredili ob- Kegljaška liga Novega mesta Pričelo se Je jesensko tekmovanje krožkov Novega mesta v prvi ligi. V prvem kolu so bili doseženi pričakovani rezultati Najboljši rezultat so dosegli Železničarji, ki so najbolje pripravljeni na jesensko tekmovanje. V odločilni borbi za zadnje mesto in izpad lz prve lige je bila napeta tekma med ekipo Vseh devet ln Luknjo. Visoko so zmagali Devetkarjl in se začasno rešili zadnjega mesta. Obe Pionlrjevi ekipi sta slabo pripravljeni, saj sta dosegli slabe rezultate (na svojem kegljišču). Rezultati: Železničar : Pionir n 333:277, Vseh devet: Luknja 339:295, 2eleznlčar : Vseh devet 368:291, Pionir I : Toplice 327: 300. Vrstni red po tem kolu: 1 Pionir I 10 točk, 2. Pionir ri 10, 3. 2elezničax 8, 4. Toplice 4, 5. Vseh devet 4, 6. Luknla 2 (en) činske športne Igre, je nekoliko spremenjen, toda prireditev bo toliko, da si jih bo rea težko vse ogledati. ■ Igralci namiznega tenisa se bodo že od petka dalje merili za pokal Občinske zveze za telesno kulturo. Nastopilo bo šest ekip, in to prvi dve z de-delavskib športnih iger (Krka in IMV), dve šolski ekipi (gimnazija in osnovna šola) ter ekipi Partizana ln študentskega kluba. Tudi tu so vse ekipe zelo Izenačene. — Prvi dve koli ekipnega turnirja bosta na sporedu v petek, 20. oktobra, ob 18. url v telovadnici osnovne ?ole, ostala kola pa v torek, 24. oktobra. ■ Nogometaši bodo priredili turnir v malem nogometu v soboto ln nedeljo, 28. in 29. oktobra. Igralci tenisa bodo namesto ekipnega srečanja priredili v soboto turnir posameznikov, strelci bodo izvedli tekmovanje posameznikov za pokal OBZTK, šahisti pa brzopotezno prvenstvo posameznikov ln prijateljski dvoboj z ekipo iz Domžal. Turnir balinarjev Je že v teku, zmagovalna ekipa pa bo prav tako prejela pokal ObZTK. ■ Kot je razvidno iz sporeda, bo tekmovanj res veliko. Tudi ne smemo pozabiti tradicionalnega teka po ulicah Novega mesta »Teka 23. oktobra«, ki bo na sporedu v nedeljo, dne 29. oktobra, ob M.30. Za zmagovalce (pričakujejo udeležbo iz vse Slovenije) so predvideni prehodni pokali. Moški bodo tekli na 1200 m dolgi progi, ženske pa na 800 m. ■ Na praznik novomeške občine bo 39. oktobra ob 8. uri Se sprejem najboljših novomeških športnikov in športnih delavcev, ki ga pripravljata občinski ljudski odbor ln ObZTK. Osemnajst telesno vzgojnih in športnih delavcev s področja občine bo prejelo plakete za večletno delo na področju telesne kulture, s posebnimi priznanji pa bo nagrajeno tudi okoli 30 najboljših športnikov ln športnic lz vseh panog. Pokol brani TVD PARTIZAN z Otočca Lansko leto je bil v počastitev občinskega praznika razpisan turnir v malem nogometu za prehodni pokal ObLO Novo mesto Tedaj je sodelovalo šest ekip, pokal pa Je osvojil TVD Partizan — Otočec, ki letos tudi pokal brani. L*:tu.» bo kar 14 ekip skušalo osvojiti pokal. Lahko trdimo, da bo imel lanski zmagovalec trdo delo, če si bo hotel tudi letos priboriti to trofejo. Razpored tekmovanj: Sreda, 23. oktobra: ob 15: učiteljišče : Pionir, ob 16: Mirna peč : Osr.ovna šola (N. m.), ob 17: Stoplče : Borec. "Četrtek, 38. oktobra: ob 15: IMV : gimnazija (N. m), ob 16: Straža : Elan, ob 17: Novoteks : Blrčna vas. Petek, 27. oktobra: ob 15: ONZ : Otočec. V nadaljnje tekmovanje se uvrstijo le zmagovalci. Finalna tekme bodo na letnem telo-bra, ob S. uri dopoldne. Vse tekkme bodo na letnem telo-vadlšču na Loki. II DPM tudi na Vinici Pred kratkim je bilo tudi na Vinici ustanovljeno Društvo prijateljev mladi ne. Doslej je za vzgojo ln izobrazbo skrbelo le uči teljstvo, vemo pa, da bi morale mladino izobraževati in vzgajati ne samo sole, pač pa tudi posamezniki, vse družbene in politične organizacije. Upravni odbor DPM se bo zavzemal predvsem za vzgojo zanemarjenih otrok in se v ta namen povezal s svetom za varstvo družine pri ObLO. Poskušali bodo urediti otroška igri šča in pomagati pionirjem pri izvedbi otroških praznikov. Na sestankih bo DPM tolmačilo pomen sodelovanja vsega prebival stva pri oblikovanju mladega socialističnega rodu V. Debeljak V vsako hišo: DOLENJSKI LIST! Dolenjski list spet vodi Dve zmagi odbojkarjev s 3:1 Tekmovanje v republiški moški odbojkarski ligi se bliža koncu. Novomeški odbojkarji so pretekli teden igrali dve tekmi ln obakrat zmagali s 3:1. V sredo so imeli v gos teh ekipo lz Kanala, ki Je že septembra igrala v Novem mestu, a je bila tekma na njihovo pritožbo razveljavljena. Novome-fčani so ponovno zmagali, ln sicer s 3:1 (8:13, 13:8, 15:7, 13:13). Tekma Je bila nezanimiva, dobro pa jo je vodil mednarodni sodnik Slanina lz LJubljane. Nedeljska tekma z Jesenicami je bila zelo zanimiva ln napeta. Bila je ena najboljših v jesenskem delu tekmovanja v Novem mestu. Posebno dobro je zaigrala novomeška šestorica Medic, Sonc, Koprivnik, Dolenc, Goleš ln Berger. Kot kaže, domači odbojkarji šele v zadnjih kolih prihajajo v formo, zato se obeta v soboto, ko bodo Igrali najtežjo tekmo z 20K Ljubljana (ob 13. url na Loki), zanimiva borba. Favoriti so sicer gostje, toda domače igrišče Je precejšnja prednost. Zato ni izključeno, da bodo zmagali domačini. Zakaj na Mirni ie vedno ni dentista? Tovarna šivalnih strojev na Mirni ima opremljeno zobno ambulanto, ki pa je neizkoriščena, ker ni dentista, ki bi v njej opravljal usluge. Tovarna je dentista našla, vendar na občinskem ljudskem odboru kljub mnogim intervencijam doslej še niso z njim podpisali pogodbe! Zadeva je za mi renski konec občine precej boleča, ker se morajo prebivalci zaradi zobozdravstvenih storitev voziti z vlakom v zdravstveni dom v Trebnje, ki je vrhu vsega preobremenjen, će prištejemo k temu še škodo, ki jo utrpi zaradi izgube časa proizvodnja v tovarni, bomo ugotovili, da je nujno ukrepanje več kot potrebno. Cemu tako odlašanje? M. J. 2e za pretekli teden smo dolžni zapisati, da se je predstavnikom naS-ega lista v TT-jevem tekmovanju spet -odprlo« ln sedaj redno dosegajo visoko število zadetkov, pred štirinajstimi dnevi Je še vodil Celjski tednik, toda naš predstavnik Je imel v 41. kolu srečo, da je pravilno napovedal nič manj kot 11 rezultatov. Tako je Dolenjski list spet prišel na prvo mesto s točko prednosti pred Celjskim tednikom. To prednost Je v nedeljo obdržal tudi Slavko Doki, ki je dosegel 8 zadetkov. Predstavnica Večera Je bila sicer uspešnejša (10 zadetkov), toda Večer nam ter Celjanom ni več nevaren konkurent, ker Je zaostal za 14 oziroma 13 točk. Tako se bo v prihodnjih kolih odvijala borba za prvo mesto samo med našim listom in Celjs« i m t<" • nikom. . Vrstni red v 42. kolu: Vf<#', 10 točk. Dolenjski list in C«J' ski tednik po 8, Delo in S'JJ. venski Jadran po 7, Glas. tu"!; Uanski dnevnik iri HTV U» ijana po 6 Itd. Generalni vrstni red: . 1. Dolenjski UsV 341 toč1" Celjski tednik 210 točk, i. y. ter 227 točk, 4. Glas 225 to*K:,£ RTV Ljubljana iit točk, TT *J Ljubljanski dnevnik 2U7, P0^ 204, Del« 201 in Slov. j-»r*^ 194 toč-k. Ljj Naš predstavnik v novem » lu, ki bo n.1 sporedu v nedo^; 22. oktobra, bo Viko SM«J; KAR, rokometni sodnik iz ^ nomlja in tajnik tamkajšnJ^J, Partizana. - Njegova nap*>v*> 0, 2, 1 - 1, o, 1 - 1, U*i 1. t, I - I, 0, L "* FOTOAMATERU PRED NOVO J DELOVNO SEZONO 1 Te dni so se sestali predsedniki občinskih fotokomisU JJl občinskih odborih Ljudske tehnike in napravili delovni za novo obdobje. Ugotovili so, da je po vsem okraju v*7jJ' več zanimanja za to vejo tehnične vzgoje, posebno med "^v, dino v šolah ln tovarnah. Na žalost manjka instiuUt<,rV delavnic, laboratorijev in materiala, da bi delo f«toain»" res lahko zaživelo. ^ V vseh občinah bodo po lotoklublh Izvedli osnovne "Viir polnilne tečaje za amaterje, pionirjem pa bodo člani bov pomagali pri delu v krožkih. Člani bodo svoja totogri^VjI dela razstavili na klubskih ln medkiubskib razstavah, P'° fj1 pa na šolskih razstavah. Uvedeno bo tudi redno ocenj*"^ slik, dM se bo na ta način omogočilo članom sodelovanj«^ na drugih razstavah v državi In Izven nje. Do sedaj so "J^l to možnost le člani Fotokluba U Vldma-Krškega ln N«pf» mesta. Fotoamaterji posavskih občin bodo Imeli 18. »"L I' prvi posvet, na katerem se bodo pomenili o bodočem &\,v** tere mednarodne razstave doma ln v tujini. V prvi Fv'1':' prihodnjega leta bo v Vldmu-Krškem organizira"* |i' medklubska razstava s sodelovanjem vseh klubov države. ulij Foto klub bo dobil v kratkem v novem stanov* n<h nii Pa so bolj praktični: Uvažajo kar na breg fSkiK**1«' čeprav jc to lz hl-Sov lTl estetskih razlogov ,1 sVeđano ... ^i^flco čedalje bolj nara-i, to prebivalstva v blokih J^phčevth njivah, pa tudi S?'! v Precejšnjega prometa A »JJpvačlcevemu mlinu, bi 2?«Wno potrebno z ograjo &»«XU od Težki vodi J« C« murstkje ttk nad 6 ali fciNrii v visokim, samo z ."ti j*m in drevesi obrašče-^j*£Urn hjMsjom Čudno, da .| . ni ttfSro do nesreče. I^ovij^vomeške konfekcijske C^toS0 88 M lesen kar do-C1' Jv, e z raznovrstnim bla-Wf> J?1 »Obrtniku«, »Varte- da »o podjetje ■»aSe -v kratkem dobilo %5i vH»iiT11 te okolice mesta, ^»1 ne bi bilo treba * v kino popoldne ali zvečer. Tudi starši bi bili tega veseli. Vprašanje je, če bosta upravi kino podjetij z razumevanjem sprejeli ta predlog. — Upamo, da . .. ■ Ponedeljkov živilski trg je bil zaradi Jutranjega mraza ne-kolikanj slabše založen kot sicer. Prodajalke so se pritoževale, da jih zebe, da se za tako slab zaslužek ne izplača zmrzo-vatl .kupci pa so bili mnenja, da so cene previsoke. Se vedno Je novomeški trg med najdražjimi v Sloveniji, dražji kot ljubljanski pa je vsekakor. Jajca so prodajali po 35 din, paradižnike po 110 din, grozdje po 120 dir., slive po 50 din, jabolka od 25 do 30 din, zelje po 30 din, redkev po 30 din, solato po 60 din, kumare po 40 din, orehe po 220 din, kokoši po 550 do 700 din, Splnačo po 80 din, motovileč na merice po 28 din. Kot običajno so bile naprodaj tudi pletenine, rože, ogrlice te ostali okraski za žene ln lončeni Izdelki. ■ Gibanje prebivalstva: Hodile so: Anica SuStaršič lz Trdinove 43 — dečka, Tončka Ru-kse z Glavnega trga 30 - dečka, Bogdana Kovačlč Nad Milni 10 - deklico, Francka Avguštin lz Trdinove 27 - deklico. Poročili so se: Franc Rajšp. vojni .uslužbenec iz Smlhelske I, in Ana Stopar, otroška negovalka iz Kandljske 8; Anton srebrnjak, uslužbenec, ln Marija Butala, uslužbenka, oba lz Ulice Majde Sile «. ■ Pred nekaj dnevi je v Semič prišla nova skupina delavcev iz bjižnje okolice in Hrvatske, ki bodo polagali asfaltirati krajevno cesto. ■ V počastitev krajevnega praznika bo Belokranjski muzej iz Metlike v Semiču priredil razstavo o I. belokranjski četi. Razstava bo odprta v soboto, 28. in v nedeljo 29. oktobra v klubskih prostorih. ■ Krajevna organizacija ZB v Semiču je posnela na magnetofonski trak izpovedi ljudi, ki so videli tragedijo na Gorenjih lazih 1941. Zaprosili so tudi uredništvo RTV Ljubljana, naj v tem času v redno oddajo »Se pomnite, tovariši ...« uvrsti posnetke o prvih belokranjskih partizanih. V Kladju vodovod in elektrika! Dolgoletna želja prebivalstva, da bi imeli dovolj zdrave In pitne vode, se bo kmalu uresničila. Če bo šlo vse po sreči, bodo že letos pričeli graditi vodovod. Za dovoz materiala, so ljudje s 382 prostovoljnimi delovnimi urami uredil: cesto do vasi. Na pomoč bodo priskočili tudi pri gradnji vodovoda. Vaščani Kladja želijo imeti tudi električno razsvetljavo. Niso čakal; na pomoč, temveč so sam! opravili vsa težaška dela ln darovali ter postavili drogove. Le za nakup žice bodo zaprosili za posojilo 250 tisoč dinarjev. D. K. Višje cene na sejrrtiSču 16. oktobra so na ponedeljkov živinski sejem v Novem mestu pripeljali 1120 prašičev. Od teh so jih 1088 prodali. Ker je bilo več kupcev, med njimi precej Hrvatov, Je cena takoj narasla. Prašičke so prodajali po 3800 do 6500 din — manjše, za večje pa so zahtevali od 6500 do 15.500 din. ■ Semiške žene in dekleta bodo sešile belokranjska narodno nošo za belokranjsko ohcet. Ker bodo delale udarniško, bo stroškov le 50 tisoč dinarjev. Upajo, da bo do krajevnega praznika tudi to nared. Franc Derganc V Loki in Račici je bila elektrika napeljana že leta 1937. V teh krajih so ure dili tudi cestno razsvetlja vo. Kot zatrjujejo, je bila razsvetljava brezhibna. V povojnem času pa je bilo več napak. Pred meseci so bile ceste kar 14 dni v temi. Glavni vzrok za te napake je bržčas v tem, ker ni stalnega uslužbenca, ki bi pravočasno odpravljal nepravilnosti, bi morala to Nedvomno vprašanje Proslava v Dobrniču Preteklo nedeljo jeDobr-nič praznoval krajevni praznik, združen s slovesnostjo razvitja prapora krajevne organizacije ZB Na prisrčni svečanosti se je zbralo več sto domačinov. Obudili so spomin na dni pred osemnajstimi leti, ko je v Dobrniču zasedal I. kongres AF2 Slovenije in se hkrati spomnili dni med ljudsko revolucijo, ko je Dobrnič z okolico bil prizorišče številnih bojev narodnoosvobodilne vojske, kateri je bilo pre bivalstvo vedno zvesto. Razen ostalih govornikov je spregovorila tudi podpredsednica OLO Novo mesto, inž. Vilma Pirkovič, ki je razvila prapor. V kulturnem delu programa je sodelovala šolska mladina, po slovesnosti pa so prebivalci in gostje odšli še na pokopališče, kjer so z žalno komemoracijo .ob spomeniku žrtev počastili spo min na vse, ki so padli. urediti komunalna uprava. Poudariti moramo še, da je v Loki veliko železničarjev, ki prihajajo in odhajajo z doma ponoči. Z novo transformatorsko postajo so Ločani sicer dobili močnejši tok, tako da tudi radio lahko poslušajo, vendar kljub temu že polovica luči ne sveti. Ljudje iz Loke in Račice so s tem nezadovoljni, saj so sami precej prispevali za gradnjo nove transformatorske postaje. Bilo bi tudi nesmiselno, če bi bila obcestna razsvetljava urejena še po starem. Predlagali so, na; občinska uprava v Sevnici čimprej določi vsaj enega honorarnega uslužbenca, kj bi pazil na razsvotlljavo, pa tudi na vodovod, pri katerem je tUdI večkrat kaj narobe. S. Sk. Pismo iz šentruperške šole Agrominimum -886 ha travnikov Občinski odlok o agromi-nimumu v travništvu zajame na področju trebanjske komune 886 ha travnikov. Svet za kmetijstvo in gozdarstvo je sklenil, da bodo odlok o agrominimumu uporabljali le na tistih travniških površinah, ki niso v pogodbeni proizvodnji. To je razumljivo, saj je način pogodbene proizvodnje mnogo naprednejši kot agrominimum. Po vsem tem bo v trebanjski komuni od 886 ha travnikov zajel agrominimum le 186 ha travni- > ških površin, vse ostale pa so že v pogodbeni prr>;»-vodnji. Tudi pionirji šentruperške šole imamo vrt. Spomlad.; sadimo in sejemo, jeseni pa pospravljamo pridelke. Tudi letos smo že opravili jesenska dela. Nekega lepega sončnega dopoldneva smo se učencj 5. b razreda odločili za pospravljanje in lickanje koruze. Bilo je prav lepo. Nekateri so bčkali, drugi trgali koruzo, deklice so čistile gredice na vrtu ali grabile listje v sadovnjaku. Tudi jaz sem ličkal. Tovarišica učiteljica nas je večkrat fotografirala. Med delom smo se tudi šalil.; in smejali, a to ni trajalo dolgo. Kup koruze se je naglo nižal in kmalu ga ni bilo več. Pospravili smo še odpadke, koruzo pa obesili na late na šolskem podstreš- Straške pekarije ni več Delovni kolektiv pekarije v Straži je vložil predlog za likvidacijo podjetja. Peko kruha je prepovedala žg sanitarna inšpekcija, saj je bilo v neurejenih prostorih res nemogoče delati. Oskrbo kruha na straškem področju je že v prvih letošnjih mesecih prevzela novomeška Pekarija. ju. Prodala jo bomo kmetijski zadrugi. Branko Podobnik, Osnovna šola, Sentrupert Letos prvovrsten hmelj! Zaradi suše je bil letos pridelek hmelja pod 1500 kg na hektar, kar je nekoliko manj kot lani. Hmelj je bil droban, toda kvaliteten. Tako so na območju Straže hmeljarji pridelali kar 50 odstotkov prvovrstnega in 50 odstotkov drugorazred" nega hmelja. Ce upoštevamo, da je bilo lani težko najti drugorazredni hmelj, prvorazrednega pa sploh ni bilo, je to izreden uspeh hmeljarstva v našem okraju. Zaradi boljše kvalitete se je cena hmelja letos povečala za, 250 dinarjev pri kilogramu. Lepo darilo v letošnjem jubilejnem letuje knjiga Toneta Seliškar-ja »LJUDJE Z RDEČIM CVETOM«. Izdala Dolenjska založba. Knjigo dobite v vseh knjigarnah. V TEM TEDNU VAS ZANIMA B Kostanjeviško galerijo spomenikov modernega kiparstva obiskuje čedalje več gostov. V soboto in nedeljo je obiskalo spomeniški prostor nad 190 ljudi iz Ljubljane in drugih krajev republike. Šolsko galerijo si je ogledala v nedeljo tudi družina predsednika Ljudske skupščine LRS tov. Mihe Marinka. Pred kratkim je obiskal Kostanjevico tudi kolektiv državnega in mestnega arhiva iz Ljubljane, 30 ljudi iz srednje vzgojiteljske šole, 30 članov sindikata iz Trbovelj, zadružniki iz Zagorja itd. Za to nedeljo sta napovedana 2 avtobusa izletnikov iz Maribora in osnovna šola Dragotina Ketteja iz Ljubljane. — Spomenikov pred jesenskim deževjem ne bodo prekrili; ogled kipov bo mogoč verjetno vse do 1. novembra. H Hudoklinov Nace z Miklavža pod Trdinovim vrhom je prodal svojo domačijo z vrtom kolektivu IMV v Novem mestu; sindikat tovarne avtomobilov bo uredil na Hudoklinovem počitniški dom za svoje člane. — Gorjanci so v teh dneh čudoviti; zlato listje šelesti pod nogami številnih-izletnikov, ki prihajajo z avtomobili vse do Krvavega kamna. Od sedanjega parkirnega prostora pri Krvavem kamnu manjka samo še 1600 m do ceste, speljane od doma na Polomu in nad Pendirjevko do travnika, ki je le kakih slabih 1000 metrov oddaljen od Nacka. Nekateri vozijo z avtomobili tudi že do Miklavža. Četrtek. 19. oktobra: Etbin Petek, 20. oktobra: Felicijan Sobota, 21. oktobra: Urška Nedelja, 22. oktobra: Zorislava Ponedeljek, 23. okt.: Severin Torek, 24. oktobra: DAN OZN Sreda, 25. oktobra: Zlatica msr PRODAM nov električni šivalni stroj -Stager« v kovčku. — Frančiška Hrovat, Ratež 1, p. Brusnice. PRODAM težak voz z gumijastimi kolesi in dnom. Cena 40.000 dir.. Turk, Gotna vas 6, Smihel. PO UGODNI CENI prodam vrtno uto. Polde Cigler, Novo mesto, Cvelbarjeva 6. PRODAM lokal, pripraven za vsako obrt, in vseljivo stanovanje. Hrastar, Bršljin, Novo mesto. FIAT 1100, Italijan. 1955, odlično ohranjen, ugodno naprodaj. Bokal, Ljubljana, Bolgarska 21. PRODAM FLAT 750, popolnoma ' nov, prevoženih 5000 km. — Ugodna cena. Naslov v upravi Usta (1078-01). PRODAM pastelno sliko (36x40) trškogorske cerkve. Naslov v upravi lista (1077-61). PRODAM električno pečko na ventilator, še z garancijo. Naslov v upravi lista. ZA LESNI OBRAT na Suhorju sprejmemo 8 delavcev ali delavk za izdelovanje lesnih izdelkov. Javite se na upravi Lesno predelovalnega podjetja v Metliki. GOSPODINJSKO POMOČNICO sprejme Peric, Paderšičeva 33. GOSPODINJSKO POMOČNICO takoj sprejme štiričlanska družina. Plača dobra, ostali pogoji ugodni. Naslov v upravi Usta. PRODAM posestvo, skupno aH posamič, v Blatniku pri Ka-nižartcl, pošta Črnomelj. — Ogled 5. novembra dopoldne od 9. do 12. ure. Novak, Ratež 3, p. Brusnice. SPREJMEM v dopoldanskih urah otroka v oskrbo. Luk-šič, Nad. mlini 21. Brežice: 20. okt. ameriški barvni 'fUm -Spomini iz Italije«, 21. okt. ameriški barvni film "Bern:>'-dine~. 22. okt Italijan, film »Sli bomo v Sam Remo«,' Nagradna anketa Uredništvo in uprava DOLENJSKEGA LISTA prosita s tem svoje naročnike in bralce, da bi sodelovali pri izbiri barve, v kakršni naj bi list tiskal svojo naslovno in srednjo stran. Med naročnike in bralce, ki bodo v anketi sodelovali, bomo izžrebali 25 DENARNIH IN KNJIŽNIH NAGRAD: 10.000 din, 5.000 din, 3.000 din, 2.000 din in 1.000 din in 20 lepih knjižnih daril POGOJ za sodelovanje pri žrebanju: izrežite iz ankete njen spodnji del in nam ga čitljivo izpolnjenega vrnite najkasneje do torka, 24. oktobra 1961. V levi spodnji kot kuverte napišite: ANKETA, odpošljite pa jo na naslov: DOLENJSKI LIST, Novo mesto, poštni predal 33. TU ODRE2ITE! DOLENJSKEMU LISTU, Novo mesto, p. p. 33 | Predlagam, da tiskate naslovno in srednjo stran | našega domačega tednika v črni — zeleni — rdeči — modri barvi (podčrtajte barvo, ki vam je najbolj všeč!) H «-4 I Ime in priimek: Točen naslov: ...................................... | I Pošta: I 25. okt. frar.c. film -Napoleonov oticir«. Crnonutlj: 20. in 22. okt. ameriški barvni film »Ljubezen Marjorie Morningstar«, 24. in 25. okt. francoski film »Taksi in prikolica«. Dol Toplice; 21. in 22. okt. jugoslovanski film »Tri četrtine sonca-. Kostanjevica: 22. okt. ameriški film »Dirka ža soncem«, 23. okt. argentinski film »Andaluzijska ljubezen«. Metlika: 21. in 22. okt. ameriški barvni film »Zlomljeno kopje«, 25. okt. nemški film »Pr-foks«. Novo mesto - »Krka«: od 20. do 23. okt. jugoslovanski film -X 25 javlja«, od 24. do 26. okt. jugoslovanski barvni film -Pop Cira in pop Spira«. Semič: 22. okt. italijanski barvni film »Poslednji raj«. Sevnica: 21. in 22. okt. ameriški film »Tobl Tyler«, 25. okt. poljski film »Pepel in diamant«. Trebnje; 21. in 22. okt. ameriški barvni film »Princ Wa-liant«. Predstava v soboto ob 19. ln v nedeljo ob 14, 16 in 18.30 25. okt. ruski barvni film »Vasa Zeljeznova«. Predstava v sredo ob 19. uri. Videm-Krško: 21. in 22. okt. ameriški barvni film »Sonce spet vzhaja«, 25. In 26. okt. jugoslovanski film »Tekma z motorjem«. 2užemberk: 22. okt. sovjetski barvni film -Dvoboj«. Obrtno izobraževalni center Videm-Krško priredi šiviljski krojni tečaj za V. K. v času od 6. do 25. novembra 1961. Sprejemamo osebne ali pismene prijave do 1. novembra 1961. Vse ostale Informacije dobite v pisarni centra. Servis za popravilo glasbil v Mengšu Stanovanjska skupnost Mengeš je odprla servis za popravilo glasbiL Popravljamo vse vrste strunskih instrumentov, harmonike (klavirske, kroma-tičr.e in diatonične), klavirje, planine in harmonije popravljamo na domu. Izvršujemo vsa servisna popravila harmonik, ki so v garancijskj dobi, tovarne »Melodija«, Mengeš. Popravila opravljajo strokovnjaki, ki nam jih je odstopila tovarna »Melodija«, Mengeš — zato so kvalitetno Izvršena. Prepričajte se in zadovoljni boste. Naročila sprejemamo vsak dar. od 8. do 21. re, v torek, sredo ln četrtek pa tudi od 15. do 17. ure v Mengšu, Kidričeva 30. Priporoča se Stanovanjska skupnost Mengeš, servis za popravilo glasbil. Razpis novomeške Mlekarne Sprejmemo takoj v službo tri nekvalificirane delavce, mlajše moške, vojaščine proste. Plača po tarifnem pravilniku. — Mlekarna, Novo mesto. PREKLICI Preklicujem Izgubljeno zdravstveno izkaznico št. 305496. Jožefa Hudoklin, Brusnice 10. Preklicujem Izgubljeno zdravstveno izkaznico št. 305143. Janez Hajk, Gabrjc 55, Brusnice. Ivan Izlati iz Novega mesta, Paderšiceva 3, se najlepše zahvaljujem zdravnikom, medicinskemu ln strežnemu osebju kirurškega oddelka novomeške bolnišnice za skrb in nego v času moje bolezni. Posebno zahvalo pa sem dolžan primarlju dr. Bajcu in ostalim za dobro uspelo operacijo. Ob bridM izgubi našega dragega moža in očeta HENRIKA BRINSKELETA iz Kota pri Semiču se zahvaljujemo vsem znancem, sorodnikom, vsem, ki so z nami sočustvovali, darovalcem vencev, Sekciji za vzdrževanje prog za izdatno pomoč, železničarjem, govornikom, 3.b letniku gimnazije, zdravniškemu osebju novomeške bolnišnice in vsem, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti. Žalujoča žena in hčerki. NOVO MESTO Od 9. do 16. oktobra se je rodilo 7 dečkov in 14 deklic. Poročili so se: Stanislav Boh, delavec iz Regerče vasi, in Marija Tekavec, delavka s Sel pri Straži; Ivan Pate, delavec, in Marija SVadič, delavka, oba z Dol. Kamene; Jože Murgelj, kurjač iz Gor. Kamene, in Marija Krevs, delavka z Vel. Kala; Izidor Mervar, čevljarski pomočnik, in Ana Koleno, delavka, oba iz Prečne. Umrla sta: Franc Zalokar, u-žitkar iz Ločne, star 65 let, ln Marija Piietič, gospodinja iz Regerče vasi, stara 58 let. Pretekli so v novomeški porodnišnici rodile: Marija Medic lz Gor. Straže — deklico, Jožefa Rogelj z Rožnega vrha — dečka, Martina Gazvoda iz Vel. Brusnic - deklico, Angela Mole lz Gomile — deklico, Marija Vide iz Gor. Brezovice — dečka, Antonija Kočman iz Vavte vasi — deklico, Marija Pucelj iz Korit — dečka, Ljudmila Stupar iz Fa-melj — deklico, Anica Možgan iz Gor. vasi — deklico, Marija Stukelj s Starihovega vrha — deklico, Marija Zugič iz Dob — dečka, Avguština Fink s Su-horja - deklico, Terezija Go-rišek iz Vel. Lipovca — deklico, Anica Zadnik z Dol. Kamene - dečka, Angela Kozole iz Brestanice — deklico, Olga Ponikvar iz Stranj — deklico, Marija Selak z Vrha pri Ljub-nu — dečka, Jožefa Weiss lz Črnomlja — dečka, Ana Jaklič z Jame — deklico, Anica Jer-mar.čič z Vrtače — dečka. lz brežiške porodnišnice Pretekli teden so v brežiški porodnišn rodile: Anica Vegelj lz Di-novega — deklico, Marija Volk iz Krške vasi — dečka, Ivanka Klemenčič iz Vel. doline - deklico, Pavla Fabjanec KAJ PA CESTA TREBNJE - SEVNICA? Cesta Trebnje—Sevnica jev, — ga bodo brez težav ček, ki ga je na Sejmu je do skrajnosti obrablje- lahko nabavila mnoga go- gradbeništva v Ljubljani na in nujno potrebna več- spodinjstva. Siva naprej in v svoji montažni hišici raz jih popravil. Ker je to glav- nazaj in je uporaben za stavilo podjetje Tesar, sta na komunikacijska zveza, razne vrste blaga. Tovarna se zelo zanimali in se o ki povezuje Mirensko doli- »Mirna« je prav zato že na njem pohvalno izrazili tudi no ■ z ostalim svetom, bo Zagrebškem velesejmu pre- soproga predsednika repu- treba takoj nekaj ukreniti jela vrsto naročil za novi blike tov. Jovanka Broz in in poskrbeti vsaj to, da bi izdelek. Za prikupni stroj- Pepca Kardelj. bila cesta ob jesenskem _,___ deževju dovolj posuta z gramozom. Prepotrebno po pravilo ceste smo že dovolj dolga odlagali, škoda, ki jo povzročajo vozila, pa tudi škoda na vozilih je pa iz dneva v dan večja. SPORED RADIO LJUBLJANA »MIRNA« — NOV ŠIVALNI STROJ Tovarna šivalnih strojev na Mirni je kupce na Zagrebškem velesejmu iznenadila z novim izdelkom: s prenosnim električnim šivalnim strojčkom. Stroj-ček je spravljen v majhnem kovčku, opremljen Je z električnim žaganj ačem in ga je mogoče uporabiti postavljenega na mizo. Z njim bo ustreženo mnogim potrošnikom, ki zaradi majhnega stanovanja nimajo prostora, kamor bi postavili navadni šivalni stroj, Ker je poceni — saj velja samo 69 tisoč dinar Predavanja ZR0P Kakor prejšnja leta tako bodo tudi letos predavanja za rezervne oficirje in podoficirje. V Novem mestu je z njimi pričela že osnovna organizacija ZROP - desni breg. 10. ln 12. oktobra sta bUl zelo zanimivi predavanji, žal pa je bila udeležba zelo slaba. Vse rezervne oficirje ln podoficirje bo organizacija klicala na odgovor zaradi malomarnega odnosa do organizacije ln izostajanja od predavanj. V pripravi Je že druga serija predavanj, ki bodo tokrat v novi dvorani družbenih organizacij na Grmu (otroški vrtec). Pozivamo člane, da se predavanj zanesljivo udeleže. SOBOTA, 21. OKTOBRA: 5.00-B.oo Dobro Jutrol (Pisan glasbeni spored) — 5.25 Nekaj domačih — 8.03 Poštairček v mladinski glasbeni, redakciji — 8.30 Češka in poljska zabavna glasba — 8.35 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.23 Za vsakogar nekaj — 10.10 Narava, kot so Jo doživljali romantični skladatelji - 11.00 Klavir v ritmu — 11.15 Angleščina za mladino — 11.30 Zvočni kaleidoskop — 12.06 Stlri slovenske narodne pesmi — 12.13 Kmetijski nasveti — 12.23 Zabaven opoldanski spored — 13.30 Narodne pesmi Lz Argentine — 13.45 Glasba k obedu - 14.15 Štirje orkestralni pasteli - 13.43 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo - 15.15 Moški zbor Zarja iz Trbovelj - 15.35 Za oddih ir. razvedrilo — 16.00 Gremo v kino - 16.43 Iz filmov ln glasbenih revU - 17.05 Vsak dan za vas - 18.10 Operni solisti, ki so nas proslavili v tujini - 18.45 Naši popotniki na tujem — 19.05 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov - 20.00 Polke in valčki v Izvedbi orkestra Alfred Scholz - 20.20 Radijska komedija — 20.54 Melodije za prijeten konec tedna — 22.15 Zabavna glasba z vsega sveta — 23.05 Zaplešite z nami I NEDELJA, 22. OKTOBRA: 6.00-7.00 Veselo nedeljsko jutro — 7.33 Romanca — 8.00 Mladinska radijska igra - 8.40 Iz albuma skladb za otroke — 9.03 Z zabavno glasbo v novi teden — 9.48 Tri samospeve na partizansko tematiko zapoje so-pranistka M. skenderovič — 10.00 Se pomnite tovariši... — 10.30 Od Chopina do Gershwl-na — 11.30 Povest o generacijah - 11.50 Zabavni orkester RTV LJubljana - 12.05 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo - 13.30 Za našo vas - 14.00 Do- bri znanci lz Celja s pevci -14.15 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo - 15.30 Pri domačih solistih - 16.00 Humoreska tega tedna - 16.20 Iz operne zakladnic« - 17.05 Trlo Hor-wedel — 17.13 Radijska igra -18.30 Športno popoldne - 19.05 Ivo Petri«'-: Sonata za rog ln klavir — 19.18 Dvorak: Dumka — 19.26 Sonatina za violino in kitare — 30.00 Izberite melodijo tedna I — 20.50 Hammond orgle — 21.00 Iz glasbene geografije Evrope - 22.15 Oddaja za na*e Izseljence - 23.05 Plesna glasba. Lz Brežic — dečka, ivraneišjj Grilc iz Canja - deklico, Zlfflj Savrič lz Sel - dečka, MetdB Rueh iz Brežic — deklico, gela Ajster iz VeL MalenCj deklico, Mira Kržan iz Glo-Sj kega - deklico, Nada MešičJ iz Vldma-Krškega - dekl«! Frančiška Fotokar iz Bizelj*! vasi — deklico. Pretekli tedun so se pon*" srečlli ln iskali pomoči v n0" vomeškl bolnišnici: Jože G* renc, posestnik iz Mirne vas* je padel z lestve in si pošljj doval roko in nogo. Jože * glar, posestnik lz Cešce vasi, 1' padel pod voz ln si po.škodoV*j prsni koš. Majda Rodič, Wj. kmeta iz Brusnic, se je na Pf? opekla. Martina Pintari«* kmeta iz Bukoška, je konj nil v nogo. Rudija Mlaka«*j delavca iz Hudega Brezja, JK konj brcnil v glavo. Marija'4j zetle, hči kmeta iz Gor. Rade« cev, je padla in si zlomila i!B* ko. Marijo Fajdiga, kmetico'j Lipovca, je vol sunil v rog«10) Jože Ceglar, sin kmeta iz Gf\ Ijeka, se je z ognjem opsjj? po obeh nogah. Ivan vi Jj mesto, Glavni trg 3 (vhod iz Dilančeve "^JfS-jI PoStni predal: Novo mesto 33 - TELE* J ftt. 127 - Rokopisov in fotografij ne vračam"' TISKA: Časopisno podjetje »DELO* v Ljub"