- irv
• - ■ ~ -
BoStnfn« plačan« v
Leto X., Št. 12 (»JUTRO" XX., št. 67 a'
Ljubljana, ponedeljek 20. marca 1939
Cena 1 Di n
UpravuiSivu ..|uui]aua Kjialijeva d
-	Telefon št 3122 3123. 3124, 3125 3126
Inseratn' odueiek: Ljubljana. Selen-Ourgova uL - Tel 3492 ln 2492. Podružnica Maribor Grajski trg 7.
Telefon St 2455. Podružnica Cehe Kocenova ulica 2.
—	Telefon St 190. Podnižnu-a lesemce. Pri kolodvoru
9t 100.
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska
cesta St 42. Podružnica Trhovlle: v hiši dr Baum-
PONEDELJSKA IZDAJA
Uredništvo:
Ljubljana. Knafljeva ui 5 ' Telefon
št 3122, 3123 3124 3125 in 3126. Ponedeljska izdaja »Jutra« iznaja vsak ponedeljek zjutraj. - Naroča se posebei in velja do pošti prejsmana DiD 4.- po raznašal-cih dostavljena Din 5.- mesečno.
Maribor Grajski trg št. 7. Telefon
št 2455.
Celje. Strossmayerjeva ul L Tel 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifa
Hnglija sklicuje konferenco velesil
V Londonu se bodo sestali zastopniki vlad Zedinjenih držav, Rusije, Francije in Anglije k posvetovanju, kakšno stališče naj zavzamejo glede poslednjih dogodkov v srednji Evropi
LONDON, 19. marca. br. Angleška vlada je povabila francosko, ameriško in rusko vlado na konferenco štirih velesil, na kateri bodo sjdepali, kakšno stališče naj zavzamejo glede poslednjih dogodkov v srednji Evropi. Kakor poročajo, je ruski komisar za zunanje zadeve Litvinov že pr:stal na povabilo, da pride v London, prav tako pa je pritrdilno odgovorila tudi vlada ZeCnjenih držav. Da se bo Francifa odzvala temu pozivu, se smatra za samo po sebi umevfio, ker »©stopata AngJija Isa Francija v svoji diplomatski akciji sporazumno
živahna aktivnost
London, 19. marca. AA. Francoski veleposlanik Corbin je obiskal davi angleško zunanje ministrstvo, kjer je ostal skoro eno uro.
London, 19 marca. AA Razgovori, ki jih je imel predsednik vlade Chamberlain dopoldne s Kingsley Woodom. Ha-lifaxom in Stanleyem, so se končale nekoliko po 13 Smatrajo, da je razgovorom prisostvoval tudi John Simon.
London, 19 marca. AA. Zunanji minister Halifax je sprejel ob 15. veleposlanika Sovjetske unije Majskega.
Pariz, 19. marca. br. Zunanji minister Bonnet je danes sprejel noljskega poslanika Lukasiewicza, nato pa poslanika Litve Klimo.
Poziv poslanikom na psročanje vladam
B e r i i n, 19. marca br. Francoski poslanik Coulondre je včeraj, potem ko je izročil v zunanjem ministrstvu protestno noto svoje vlade zaradi okupacije Češke in Moravske, odpotoval v Pariz.
Berlin, 19. marca AA. Nemški veleposlanik Dirksen je bil pozvan v Berlin.
London, 19 marca br Nemški poslanik Dircksen je dane? odpotoval v Berlin. /Na kolodvoru so se poslovili od njega sa mo štirje uradniki nemškega poslaništva, dočim ni bil navzoč noben zastopnik angleške vlade.
London, 19 marca br Angleški poslanik v Berlinu Henderson je prispel popoldne v London ter se takoj odpeljal v zunanje ministrstvo, kjer je imeJ daiiše posvetovale z zunanj;m ministrom Hali-faxcm. Iz Berlina je odpotoval snoči ob 21.25.
"5 tfi«
.-»a
\zm v
lersi tra
jil JuTffff
LONDON. 19. marca, br Angleška kraljevska dvojica se je ob 17. vrnila v Buc-kipghamsko palačo. Zvečer je kralj Sprejel v avdienco ministrskega predsednika Chamberlain«.
Vlada m imela danes seje. pač pa so bili vsi ministri naprošeni, naj ostanejo na mes^h odkoder bi se mogli takoj pozvati k izredni seji.
Francoska protestna nota v Barllnu
Pariz, 19. marca. AA. Besedilo pisma, ki ga je izročil v imenu francoske vlade veleposlanik Coulondre nemškemu državnemu podtajniku za zunanje zadeve Weizsackerju, se glasi:
S pismom z dne 15. marca 1939 je nemški veleposlanik sporočil po naročilu svoje vlade ministrstvu za zunanje zadeve francoske republike, da je bil med kancelarjem Hitlerjem in zunanjim ministrom češkoslovaške republike sklenjen sporazum o protektoratu. V istem piši*.*, je bilo povedano, da so nemške čete ob 6. zjutraj prekoračile češkoslovaško mejo, ter da so bili podvzeti potrebni ukrepi, da se onemogoči vsak odpor in prepreči prelivanje krvi in da bi se mirno izvršila okupacija in pacifika-cijj češkoslovaškega ozemlja. V zvezi s tem je francoskemu veleposlaniku čast dostaviti nemškemu zunanjemu ministru formalno protestno noto, o čemer je obveščen tudi veleposlanik grof Wel-czek. Vlada francoske republike smatra dejstvo, da je nemška vlada svojo akcijo usmerila proti Češkoslovaški, kot flagrantno kršitev duha in besede sporazumov, podpisanih v Monakovem 29. septembra 1938. Okoliščine, v katerih je bil Unraviteljem češkoslovaške republike vsiljen sporazum z dne 15. marca, ne opravičuje v očeh vlade francoske republike stanje dejstev, registrirano s tem sporazumom. Francoskemu veleposlaniku je čast obvestiti nemškega zunanjega ministra, da vlada francoske republike ne more pod temi pogoji priznati legitimnosti okunacije češkoslovaškega o-zemlja, ki jo je izvršila Nemčija.
Nemčija odklanja francoski protest
Berlin, 19 marca br V nemških diplomatskih krogih izjavljajo, da nemška vlada ne more sprejeti francoske protestne note na znanje, ker ji manjka vsaka pravna podlaga.
Berlin, 19. marca. AA. DNB objavlja, da j: nemške vlada obvestila snoči francoshcga in angleškega veleposlanika, da ne more vzeti v proučitev protestni noti njihovih vlrd, ker nimata politične, pravne in moralne osnove.
Stališče Rusije
Moskva, 19. marca br. Kakor ostalim velesilam, je nemška vlada tudi Sovjetski Rusiji v oosebni noti sporočila vključitev Moravske in Češke v Nemčijo v obliki protektorata. Sovjetski komisar za zunanje zadeve Litvinov je da-ner na to sporočilo nemške vlade odgovoril z daljšo noto, v kateri zavzema Sovjetska Rusija do vključitve češke in
Moravske enako stališče, kakor sta ga zavzeli včeraj Anglija in Francija pri svojih demaršah v Berlinu.
Angleški poslanik je obiskal komisarja za zunanje zadeve Litvmova ter je imel z njim daljšo konferenco.
AmerlISci odgovor
ministrstvu za zunanje zadeve. Osuski še vedno stanuje v češkoslovaškem poslaništvu. Ukrenil jc vse potrebno za preselitev svojih osebnih arhivov, ker pa je francoska vlada izvršila včeraj v Berlinu uemaršo, v kateri je izjavila, da ne priznava zakonitosti novega položaja na Češkoslovaškem, kaže vse. da Osuski ne bo zapustil poslaništva. dokler položaj na Ceškoslovakem ne bo razčiščen.
Silno obsrsževanje Zz&mfemh driav
Areu> Vork, 19. marca. AA. (Havas) »Newyork Times« komentira položaj, ki je nastal z izvajanjem novega narodno obrambnega načrta ter naglasa, da bo ume-riška mornarica dosegla najboljšo mornarico na svetu ter da bo amerško letalstvo močnejše, kv.kcr kč.terokoh drugo letalstvo na svetu. Ameriška industrija bo letno
zgradila lahko 12.000 letal ter pripravila orožje, municijo in vse potrebno za začetno armado enega milijona ljudi.
V vladnih krofih se trdi da bodo Ze-dinjene države mobilizirale v60 indu-trijo. ki je v zvezi z gradbo letal Po novem načrtu bi bilo omogočeno 20.000 go jencem letno napraviti pilotsko šolo.
Rekrut"ranje pilotov v Ameriki
VVashington. 19 marca br V Ameriki se je pričela velika propaganda za rekru-tiranje novih 3000 pilotov Oficirji ameriške vojske so razvili propagando za vstop v letalske šole zlasti med visokošolskim di-jaštvom.
Ameriško zlato
New York, 10. marca. o. Ameriške ban kc imajo zalog /lata za It milijard dolar jev (800 milijard dinarjev), kar predstavlja 58% vseh zlatih rezerv na svetu.
soMastila
Nove odredbe o izpopolnitvi francoske oborožitve bo predsednik Lebrun podpisal že danes
i
Washington, 19 marca. AA. Ofgovor vlade Zedinjenih držav na nemško noto. s katero je Nemčija obvestila Zedinjene države o zasedbi Češke in Moravske, bo izročen v teku tedna. Po informacijah iz uradnih krogov bo vlada Zedinjenih držav v svojem odgovoru izjavila, da ne priznava zakonitosti zasedbe Češke in Moravske.
Povišanje anss^Iškii carin za nemško blag j
VVashington, ly marca br Vlada Zedinjenih držav je predložila kongresu načrt zakona, s katerim se carina pri uvozu nemškega blaga poviša za 25%. To povišanje utemeljujejo s tem. da daje Nemčija pri izvozu blaga v inozemstvo znatne premije in da je sploh nemški izvoz premiran, kar omogoča nemškim izvoznikom, da prodajajo svoje blago po dumpmških cenah. Načrt zakona določa, da bodj uvozniki nemškega blaga dobili dodatno carino 25% povrnjeno, če bodo lahko dokazali, da do-tično blasfo ne uživa pri izvozu iz Nemčije nobene premije.
Odbsr za čsl. in£ercs2 v Ameriki
Washington, 19. marca d. Zastopniki čeških organizacij in čeških t emigrantov v Severni Ameriki so osnovali odbor, ki ima nalogo čuvati splošne češke interese. V tem odboru so poleg drugih tudi brvši nrezident češkoslovaške republike dr. Beneš, bivši predsednik češkoslovaškega senata Soukup in bivši češkoslovaški poslanik v Londonu Jan Masaryk. Kakor zatrin^ejo. je ameriška vlada oriznala ta odbor kot legitimno zastopstvo češkoslovaških emigrantov.
Osuski še vedno v čsl. poslaništvu
Pariz, 19 marca AA (Havas) V pooblaščenih krogih demantirajo vest, da je češkoslovaški planik Osnsk> zaupal posle češkoslovaškega poslaništva francoskemu
Pariz 19. marca. br. Poslanska zbornica je snoči z 321 glasovi sprejela zakon o izrednih pooblastilih vladi. Proti so glasovali: 63 komunistov, 154 socialistov. 13 članov socialist:čno-radikalne zveze, 4 neodvisn levičarji, 17 radikalnih socialistov 2 neodvisna poslanca narodne akcije ter 1 ne-odv sen republ kanec.
V debati je predsedn k Daladier dejal, da sedaj ni čas za razpravljanje o preteklosti. Francija je obveščena o svečanem in odločnem protestu v Berlinu kakor tudi o tem, da se gotovo dejstvo ne prizna, zaradi česar o tem ni treba 'zgubljat, besed Predsednik vlade je naglasil nato pomen stališča in sklepov voditeljev Velike Britanije. V teh sk7epih se izraža odločnost, da se s Franc jo brani ideal, ki vež? obe veliki demokraciji. Nada\je je poudaril Daladier, da nikdar ne bo pristal na pogoje ki bi jih dikt ral en človek al' ena politična stranka. Prvo kar bo vlada zahtevala, bo to, da bodo morali francoski delavci več delati, ker je treba odslej razpolagati z najmočnejšimi in najenerg čnejš mi sredstvi Izrazil je prepričanje da bodo ta apel spre jele vse politične stranke. Kar se tiče finančne politike dela vlada za to. da pridejo v državne b'againe miliarde :n miljar-de, kakor je to nekdaj dejal Poincare. Ako se bo jutri pripetilo kaj resnega, bomo imeli polne Zagrne.
Dan"s je finančni odbor senata odobril izredna pooblastila Dalad;erjev: vladi za pospešitev produkcije voinih potrebščin in izpopolnitev francoske voiske. Seja finančnega odbora senata je trajala manj kakor
eno uro. Sestanku sta prisostvovala pred-sedn k vlade Daladier ter finančni minister Paul Reynaud. Govoril je samo Daladier. ki je v svojem govoru dejal, da mora vlada imeti možnost, da takoj predvzame vse ukrepe vojaške, gospodarske in finančne prirode. ki bi bili potrebni za obrambo mej. Dalad:er je nato dodal, da daje stališče, ki sta ga zavzeli na monakovski konferenci Anglij. in Franciji ogromno moralno moč.
Takoj popoldne se je šesta! plenum senata, ki je z voiko večino odobr i predloge finančnega odbora. Po seji senata se je sestala francoska vlada k posvetovanju.
Vsi oddelki predsedništva vlade ter več drug h ministrstev so delali danes vso noč da bi mogli pripraviti do jutri zjutraj uredbe na osnovi zakonskega pooblastila, ki ga je dob la vlada. Računajo, da bo vlada predložila prvo skupino uredb že jutri predsedniku republike Lebrunu v podpis.
Dasi uradno ne objavljajo nobenih po-ed nosti o ukrepih ki j:h misli vlada podvzeti, vendar smatra, da bodo vojaški ukrepi najvažnejši izmed vseh. Povečalo se bo številčno stanje vojske, pospešila proizvodnja orožja gradnja skladišč za s rovine in izdelke ter osnovali se bodo fondi za finan-siranie industriiske aktivnosti. Podaljšal se bo de^vni čas v privatni industriji ter državnih tovarnah Spremenil se bo zakon i o organizaciji naroda za čas vojne. Na osnovi tega zakona se bo takoj lahko izvršila rekviz ciia potrebnih podjetij in ustanov kakor tudi mobilizacije vs:h delovnih sil.
Odhod velikega dela nemških čet iz Prage
London 19 marca. br. Kakor poročajo iz Prage, so mnoge nemške čete zapustile češko glavno mesto in odpotovale v smeli proti vzhodu.
PRAGA, 19. marca. Nemško vojaštvo, za katero je bilo prvotno rečeno, da bo ostalo več dni na počitku v Pragi, je začelo danes odhajati proti vzhodu V Pragi je ostalo samo pet polkov dočim je večji del nemške vojske krenil po cestah, ki vodijo iz Prage na Moravsko. Kam so oddelki namenjeni ni znano.
Češki katafalk v Parizu
Pariz. 19. marca d. V češkoslovaškem turističnem uradu v ulici Faubourg Saint Honore so postavili katafalk v obliki mej bivše češkoslovaške republike Poleg kata-falka so francoske in češkoslovaške zastave ovite s črno kopreno Mimo kata-falka ie defilirala velika množica pariškega meščanstva, zlasti pa čeških emigrantov. ki so se vpisovali v protestno knjigo, razprostrto poleg njega.
V ulici Bonaparte štev 18 je bila pred češkoslovaškim domom, na katerem je vzidana marmornata plošča z napisom »Tu je bila osnovana češkoslovaška republika«, postavljena častna straža članov češke kolonije.
§1tiva?ke znamUe
Bratislava, 19 marca br. Dosedanje noštne znamke in druge poštne vrednosti bodo preti?kane z naslovom .- Slovaška država 1 1939«. Te znamke bodo oddane v promet 21. t. m. ter bodo v veljavi, dokler ne bodo izdane nove s sliko p. Hlinke.
Nevtralnost Švice
Bern, 19. marca. A A. (DNB) Predsednik švicarske zveze Eger je dal izjavo, v kateri se je dotaknil razpada Češkoslovaške republike Eger je poleg drugega rekel tole: Švicarska zveza je imela s Češkoslovaško prijateljske odnešaje, kakor z drugimi državami Nadejamo se, da bodo gospodarski odnošaji -> Češko in Slovaško, ki je zdaj obsežena v nemškem rajhu, obstojali še nadalje Politični odnošaji se ne bodo spremenili. Kot prej tako bomo tudi zdaj zavzeli stališče, ki izhaja iz nevtralnosti, katero uživamo. Niso potrebni nobeni izredni vojaški ali drugačni ukrepi. Zavedajoč se svoje odgovornosti, ki jo imamo tako pred veHko preteklostjo, kakor tudi za bodočnost, mirno gledamo na potek dogodkov. Ostali bomo zedinjeni. odločni in močni pri delu za okrepitev miru.
zasedba strpa tja koniaiia
Izmenjava pozdravnih brzojavk med Madžarsko Pevsko in Italijo
Budimpešta, 19 marca AA Madžarski generalni štab je objavil davi ko-mun:ke, da je vojaška okupacija Podkar-patske Ukrajine končana.
Pariz, 19 marca AA. (Havas) Snoči je bilo javl:eno. da ie madžarska vojska okupirala skoro vso Karpatsko Ukrajino, razen neznatnega dela ozemlja Kakor se je zvedel, so se Uk-aiinci v okolici Chusta uprli ter napadli Madžare Govore, da so Mad"ari odpeliali veliko število Ukrajincev v koncentracijska taborišča na Ma-d"arckem.
Varšava. 19 marca. br. Madžarske čete so zajedle že vso mejo Ka^patske Rusiie cb Poljski. Regent Horthv in maršal Rydz Smygly sta izmenjala ob tej priliki pozdravni brzojavki.
T'ri, 19 marca AA Predsod"!k ma-d^ar^k0 vlade Prof Teleky ie poslal Musso-liniiu br^o^avko. v kateri se mu v imenu mad^ar^keea naroda zahvaliine za <=krb. ki io je vedno ka^al za madžarsko stvar, katere priiatelj je vedno bil
TVPiccoUrii ce ie zahvali za br^o^avko ter je dodal, da se itali^anc-ki na^od ve"li z Triadsar*-k;rn parrdnm v tem zcodovSn^kom trenutku ter da ostaja še nadalje njegov priiatelj.
jVT^rPa^ki 7imnnii nrvnistpr Prof C17°kv ie po^al ita^ian^kpmn zunan^mii nvni-cfru pr0fn pianu b^oiavko. v katpH mu hv^^rioct rnfd^arcVnrta	za
oo^nnro M-,dxarclra	tf-j cP bn 7 no-
vim no^^aiorn ^amo okrpriii pvrrp^k' mir C5ar)n ie C°kviu o^o^oril da i® t'id' on nrptr^an da co noc1edni; Hnandki pripomogli k okrepitvi evroD<=ke?a miru.
7^"»T9vanje rumunske meie
Bu'>regta. 19 m»rca br. Meio oh patskl Rusiji so zasedle močne rumunske j
čete. Rumunske vojaške oblasti so sprejele veiiko število beguncev, ki so pribe. žali preko meje, ukiajinske gardis e pa so pcslalj nazaj. Begunce so nastanili v posutih taboiiščih.
Bukarešta, 19. marca. AA. Okoli 3.000 Podkarpalskih Ukrajincev je včeraj prestopilo rumur.sko mejo. Vsi so bili raz-oroženi. Nato so dobili hrano in zavetišče.
Hitkr sspsfi v Berlinu
Berlin, 19. marca. br. Kancelar Hitler je ob 19.30 prispel v Berlin, kjer so mu priredili svečan sprejem. Ulice, po katerih se je vozil, so bile vse okrašene z zastavami, ponekod pa so bili postavljeni tudi slavoloki. Množica, ki se je zbirala na ulicah že v pepoldanskih urah, ga je ob prihodu navdušeno pozdravljala.
Pred kaneela-sko palačo je množica dolgo vziklikala Hit erju, ki je moral dva, krat priti na balkon in se ji zahvaliti za ovacije. Potem, ko je drugič odšel z balkona, je napovedcvalec po rad'u izjavil ,da prosi kancelar Hitler množico ,naj se raz-ide comov ,ki-r se ne more več pokazati zaradi nujnih razgovorov, ki jih bo imel še nocoj.
Nemška vojaška parada v Pragi
Praga. 19. marca. br. Danes je bila na Vaclavskem trgu velika parada nemškega vojaštva, člani češke vlade so ji prisostvovali na tribuni poleg drugih civilnih oblasti. Parado je gledalo le malo praškega meščanstva ker je češko prebivalstvo ostalo doma Paraco je vodil general Blasko-witz, defil raJo pa je 10.000 vojakov in 200 tankov, dečim je večje štev lo nemških le- , tal krožilo.zelo nizko nad mestom.	|
Lebrun bo cdpstoval jutri v London
London, 19. marca, br Predsednik franceske republike Lebrun in njegova soproga bosta prispela v torek v London na oficielen obisk. Na buekinghamskem kolodvoru ju bosta sprejela angleški kralj Jurij VI. in kraljica Elizabeta. Po enournem odboru v Buckinghamskem gradu bosta predsednik Lebrun in soproga obiskala kraljico mater aMry. V petek bosta predsednik francoske republike in njegova soproga odpotovala nazaj v Pariz.
Kakor znano, bo predsedniška doba prezidenta Lebruna potekla prihodnji mesec. V francoskih političnih krogih govore, da mu bodo ponudili, naj prevzame ponovno predsedništvo francoske republike.
Hu*!son v Varšavi
Varšava, 19. marca. br. Angleški minister za prekmor ko trgovino Hudson jc prispel popoldne v Varšavo.
Pat3pl|en £rški prilik pri Visa
SPLIT. 19. marca. o. Davi ob 7. je nasedel pri otoku Yisu, nedaleč od Komiže, grški tovorni parnik »Valerias«, ki jc imel 2230 ton. Na tovor jen je bil s premogom ter je bil namenjen na Sušak. Naletel je na podmorsko pečino in se kmalu potopil. Posadko 30 mož so rešili.
Sestanek vodstva bivše demokratske stranke
Beograd, 19. marca. p. V dvorani kluba srbskih sester je bil danes sestanek zastopnikov bivše demokratske stranke. Na zborovanje so prišli vsi člani glavnega odbora bivše demokratske stranke ter poslanci demokratske stranke, ki so bili izvoljeni na listi dr. Mačka. Posvetovanju je predsedoval Ljuba Davidovič. Debata je trajala ves dan.
Občni zbor Obrtne banke kraljevine Jugoslavije
Beograd, 19. marca. p. DopoMne je bil občni zbor delničarjev Obrtne banke kraljevine Jugoslavije. V upravni odbor je bil izvoljen tudi g. Miioslav Urbas iz Ljubljane.
Zborovanje društva za baln^ologljo
Becgrad, 19. marca. p. Danes je bil občni zbor društva za balneologijo. Na zborovanju so poudarjali predvsem potrebo uve-ljavljenja posebnega zakona za pospeševanje kopališč, klimatskih zdravilišč in letovišč, kakor tudi potrebo specializacije kopaliških zdravnikov.
Vremenska napoved
Zemunska: V beograjski okolici spremenljivo vreme, pretežno oblačno in nekoliko hladneje. Od časa do časa slab dež ali sneg, v zapadnih krajih postopna raz-vedritev, sredi države in vzhodni polovici pretežno oblačno, tu pa tam dež in sneg;

Bdeče letalo |e strmoglavilo
Letalo se je razbito, mehanik Podobnik je dobil smrtno nevarne poškodbe
Ljubljana, 19. marca
Lepa, čeprav hladna in vetrovna nedelja, je izvabila na plan nekatere naše letalce, ki jim letošnja izredno dolga zima ne gre v račun, že včeraj smo opazili nad mestom rdeče ptico, znano letalo ljubljanskega Aerokluba, ki je bilo prej last dr. Staneta Rapeta. Nihče pa si ni mislil, da bo danes nemila usoda lahkokrili ptici zlomila krila. Popoldne se je namreč na aerodromu zgodila precej huda nesreča, pri kateri se je letalo popolnoma razbilo in je bil pilot, mehanik Alojzij Podobnik zelo nevarno poškodovan.
Malo pred 15. uro je Podobnik prosil šefa centra dr. Staneta Rapeta, če bi se smel malo dvigniti s klubskim letalom
»YU—PDS« v zračne višine. Ker je Podobnik, ki je zaposljen kot mehanik pri Aeroklubu, že pred štirimi leti napravil izpit in je tudi že večkrat letal, mu je dr. Rape to dovolil. Naročil pa mu je, naj se samo z letalom odlepi od zemlje, nakar naj takoj nato zapre plin in pristane.
Katastrofa
Podobnik je vse to obljubil in kmalu nato je letalo zdrknilo po gladki ploski aerodroma, se odlepilo od zemlje in se dvignilo približno 10 do 15 m visoko. Iz neznanega vzroka pa se je Podobnik trenutno prestrašil. Namesto, da bi zaprl plin in se polagoma spustil, je najbrž potegnil za napačno krmilo in že je bila katastro-
Maribor, 19. marca Davi so zaplapolale z rotovža in številnih drugih poslopij žalne zastave ter naznanile Mariborčanom smrt bogoslovnega profesorja prelata dr. Frana Kovačiča, ki je preminil davi ob 5. v 72. letu svoje življenjske dobe. žalostna novica je Mariborčane globoko pretresla, saj je bil pokojnik markanten predstavnik nacionalnega in znanstvenega Maribora, ki si je s svojim vztrajnim nacionalno-kulturnim in zgodovinsko znanstvenim raziskovanjem pridobil ne venljive zasluge za vse naše obmejno ozemlje.
Pokojni dr. Fran Kovačič se je rodil 25. marca 1867 v Veržeju, domov ni legendarnega junaka Štefana Ropše. Gimnazijo je študiral v Varaždinu, kjer se je skupno z drugimi panonskimi Slovenci, ki so študirali tamkaj, navzel pravega ilirskega, jugosiovenskega in nacionalnega duha, ki ga je izpričal skozi vse življenje in ki mu je ostal zvest do slednjega diha. Gimnazijske študije je končal v Zagrebu, nakar se je odločil za teologijo. Teološke študije je opravil v Zagrebu in pozneje v Mariboru. že kot bogoslovec se je dr. Fran Kovačič odlikoval po svojem poudarjenem slovenskem prepričanju. Mladi Fran Kovačič je bil že tedaj v stalnih pismenih stikih s češkimi, slovašk'mi in drugimi slovanskimi bogoslovci. Fran Kovačič je vršil med svojimi sovrstniki že v bogoslovju pomembno poslanstvo ko je s svojim velikim ugledom širil med njimi misel jugoslovenske skupnosti in idejo slovanstva. Leta 1895. je šel v Rim. kjer je študiral teologijo in filozofijo. Leta 1897. je bil promoviran za doktorja. Ko se je vrnil v domovino, je postal v oktobru 1897 profesor filozof.je in fundamentalne teologije. Razen tega pa je predavl do dr. Stegen-škovega pr.hoda tudi zgodovino cerkvene umetnosti.
Sporedno s svojim poklicnim delom pa je izvršil dr. Fran Kovačič ogromno delo na torišču organizacije znanstvenega dela v predvojnem Mariboru. Ob analizi njegovih znanstvenih prizadevanj izstopata pred vsem eksaktna filozofija in zgodovina.
Izdal je »Občno metafiziko« ali »Ontologijo«. Prvi je med nami temeljito obdelal filozofijo A. Boetija, spisal je tudi prvo slovensko modroslovno monografijo o Tomažu Akvinskem. Razen tega pa je sodeloval pokojnik pri »Vestniku bogoslovnih ved«, nadalje pri »Voditelju«, ki ga je nekaj časa tudi urejeval, pri »Kulturnem obzernku« in »času« ter deloma tudi »Domu in svetu«.
širšega pomena pa je njegovo delovanje na področju zgodovinskega dela in organizacije znanstvenih prizadevanj v predvojnem Mariboru in pozneje v pospešeni meri v povojnem Mariboru. Njegova največja zasluga je ustanovitev Zgodovinskega društva v Mariboru. Po prof. Antonu Kaspretu je urejeval »časopis za zgodovino in rodopisje« ki se je pod njegovim uredništvom razvil v reprezentativen znanstven organ Zgodovinskega društva v Mariboru, ki mu je bil do smrti zaslužen predsednik prav tako tudi Muzejskemu društvu Leta 1891. je objavil v »Domu in svetu« s korenito slovansko zavestjo prepojen življenjepis Andrije rCačiča M'ošča. Pisal je tudi o drugih tedaj aktualnih zadevah Njegovo nesporno največje delo pa so po-
samezne regionalne, lokalne zgodovine, ki
slonijo na izsledkih temeljitega znanstvenega arhivalnega in tudi drugačnega raziskovanja. Znane so njegove obsežne monografije »Trg Središče«, »Nadžupnija sv. Križa pri Rogaški Slatini«, »Ljutomer«, »Zgodovina lavantinske škofije« itd
Bil pa je prelat dr. Fran Kovačič tudi zaslužen za obmejno nacionalno kulturno delo. V smislu lastnih izjav je v tem oziru vztrajno korakal po nacionalno - kulturnih smernicah pokojnega škofa A. M. Slomška, katerega globoko udani čestilec je bil pokojni prelat, ki je vneto zbiral gradivo za Slomškovo beatifikacijo. Pokojni dr. Fran Kovačič je poznal naše obmejne kraje do slednje vasi. To ga je usposobilo, da je s svojim velikim znanjem lahko mnogo koristil Jugoslaviji kot izvedenec za našo mejo na pariški mirovni konferenci. Tedaj je izšla v francoščini njegova etnografska študija »La Styrie«, v kateri prikazuje narodnostne probleme štajerskih Slovencev.
Kot navdušen Jugoslovan se je pokojni prelat dr. Fran Kovačič zelo zavzemal za čim ožje kulturne stike z brati Hrvati in j Srbi. V svojem prijateljskem krogu se je
fa tu. Letalo je zašlo v takozvani wri in je navpik strmoglavilo na zemljo, kjer se je skoraj popolnoma razbilo. Motor se je zarinil v zemljo, krili sta se odlomili, ves sprednji del je bil razbit in zgneten. Na aerodromu so takoj opazili nesrečo in hiteli na pomoč. Izpod ruševin razbitega letala so potegnili nesrečnega Podobnika, ki je imel zlomljeni obe nogi in je bil tudi ves potolčen.
Na pomoč so pozvali reševalce iz mesta, ki so Podobnika prepeljali v bolnišnico. Zdravniki so ugotovili, da ima nesrečnež zlomljeni obe nogi v stopalu. Leva je bila tako poškodovana, da so izstopile kositi, poleg tega mu je odbilo glavico v sklepu, a desna noga je prelomljena. Prva frak-tura je skrajno komplicirana in je nevarnost. da mu bodo morali nogo amputirati. Druga je navaden zlom. Nesrečnež ima počeno tudi lobanjo in je dobil nevarne poškodbe po spodnjem delu života, ki utegnejo imeti v primeru, da okreva, usodne posledice za vse življenje.
Nesrečno letalo
Ponesrečeno letalo je bilo kupljeno pred petimi leti v Angliji. Naročil ga je bil in-dustrijec g. Rado Hribar, ki ga je pozneje odstopil dr. Stanetu Rapetu. Ker je bilo še vedno v brezhibnem stanju, ga je cd tega kupila osrednia uprava Aerokluba v Beogradu in ga dala na razpolago Aeroklubu v Ljubljani da se z njim vežbajo klubevi člani in mladi piloti. S tem letalom se je lani dr. Rape udeležil letalskih tekem Male antante. če se ga ne bi spremlja, la smola, bi bil gotovo dosegel častne uspehe. Kaiko-r rečeno, je bilo letalo še vedno v izvrstnem stanju in gre nesreča le na rovaš pilotove neprisebnosti. Aeroklub ima okrog 50.000 din škode.
zmerom, do zadnjega toplo zavzemal za ideale strpnosti, složnosti, človečanskega gledanja na svet in življenje, za plemenito sodelovanje. Za številne zasluge, ki si jih je pokojni prelat pridobil za narod in državo, je bil deležen številnih odlikovanj in počastitev.
V	vsem svojem bistvu pa je bil ta mar-kantni predstavnik panonskega slovenstva izredno navdušen, rekli bi skoraj fanatičen Slovan. Ta nota je bila tako značilno vklesana v vse njegovo bistvo, v vso njegovo miselnost, da bi skoraj o njem rekli, da je bil predvsem in najpreje Slovan, potem pa šele Slovenec in Jugoslovan.
Prelat dr. Fran Kovačič bi po splošni sodbi prijateljev in spoštovalcev živel nedvomno še lahko več let, N i ■>. VI. K ■» V't I***'•VI 1*" .''1* .TI ' * %'H »" J 'l» \**t» ) 2 . y& a. \ / -'c'. i /j. i t Moral je v postelj. Ni več okreval. Vsem prijateljem bodo ostale v globokem spominu njegove poslednje besede, ki pričajo o njegovi slovanski duši, njegovem toplem slovanskem čustvovanju.
V	torek ob 15. bodo zemske ostanke pokojnega dr. Frana Kovačiča blagoslovili v Slomškovi kapeli na starem mestnem pokopališču, nakar pojde mrtvaški sprevod na Pobrežje, kjer bodo blagega pokojnika pokopali na frančiščanskem pokopališču. Blagi slovanski duši večen mir! Slava prelatu dr. Franu Kovačiču!
Trgovskim zastopnikom je zagctovljena znižana voznina na železnicah
Ljubljana, 19. marca.
V prostorih trgovskega doma je bil danes dopoldne redni letni občni zbor Društva trgovskih potnikov in zastopnikov. Zborovanje, ki ga je vodil predsednik društva Janko Krek, je bilo zelo d:bro obiskano in na njem so odborniki in zboro-valci pretresali svoja najvažnejša stanovska vprašanja. To društvo, ki z uspehom zastopa interese trgovskih potnikov in zastopnikov že polnih 15 lst, ima zelo stroga društvena pravila in član društva mo. re postati le tisti, ki se more izkazati s pogoji, kakršni se zahtevajo pri samostojnih trgovcih.	«•
Takoj v uvodu je predsednik Krek pozdravil prisotne, med njimi zlasti predsednika trgovskega društva »Merkur« dr. Frana Windischerja in vsakoletnega društvenega dobrotnika dr. Filipa šibenika nato pa je prečita] pozdravne dopise Zveze združenj trgovskih potnikov in zastopnikov in Združenja ljubljanskih trgovcev. Potem pa je v svojem izčrpnem poročilu takoj prešel na glavno točko društvenem prizadevanja v preteklem letu ki je bila v tem, da je skušalo društvo doseči za svoje č'ane z^ane voznine na državnih železnicah. To se je d-iu.-i.vu tudi posre-
čilo in kakor je predsednik poročal, je v kakih 10 dneh že pričakovati izida tozadevne uredbe, ki bo članem društva dovoljevala pravico na skoro 50 odst. znižanje voznine. Ob tej za vse člane tega stanu razveseljivi vesti predsednik ni pozabil izreči najtoplejšo zahvalo tajniku zbornice za TOI dr. Ivanu Plessu, ki je k ugodni rešitvi tega vprašanja največ pripomogel.
Sledilo je poročilo tajnika g. Andreja Šturma, ki je poročal o tekočem društvenem poslovanju v pretekli poslovni dobi Poleg drugega je bila glavna naloga društva seiveda v pobijanju konkurence s strani inozemskih zastopnikov, ki prevzemajo poleg zastopstev tujih tudi zastop stva domačih tvrdk. v tem pogledu je mo. glo društvo ra splošno zadovoljstvo svojih članov zaznamovati lepe uspehe. Stalno ps je društvo posredovalo tudi imena domačih zastopnikov tistim tuiim tvrdkam, ki so se zanimale za oddajo svojega zastopstva domačim zastopnikom.
Tajnikovemu je sledilo poročilo blagajnika g. Alojza Grila, iz katerega je bilo rsizvidne, da je stanje društvene blagajne kljub k"'zi še dokaj za^ovoliivo Na dnevnem redu so b;le sledriič voM ve in je bil ponovno :Zvoljen stari • o" ?r.
i

tms.is. kiTzm.''
Maribor, 19. marca
Otvoritev slikarske razstave
Danes dopoldne ob 10. je bila v beii dvorani Sokolskega doma slovesna otvoritev slikarske razstave meščansko šolskega učitelja Zlatka Zeia, učenca pokojnega prof. Gvajca in prof. Cotiča. Razstavljena olja, risbe in gvaši pričajo o tvornem umetniškem snovanju in pozitivnem ustvarjanju g. Zlatka Zeia. Tehtne otvoritvene besede je spregovoril v navzočnosti številnega kulturnega občinstva prof Lojze Bizjak, ki je v okviru daljših izvajanj podčrtal dommanto razstave, ki je v zdravem realizmu in zeleni barvi. Ob zaključku je želel razstavljalcu Zlatku Zeiu čim lepših uspehov na potu izpopolnjevanja k novi stvarnosti in k figuralni umetnosti Razstava bo odprta do 26. t. m. in si jo bo naše občinstvo nedvomno z velikim zanimanjem ogledalo.
Počastitev Jožeta Laha
Snoči je bila v Narodnem domu v okviru proslave 301etnice »Jadrana« prisrčna počastitev 701etnice rojstva in 501etnice glasbenega delovanja vzorno pož tvovalne-ga zborovodje Jožeta Laha, ki je že kot mlad deček kazal nadarjenost za glasbo,
ki je pozneje v Ti si	-i priJno
ustanavljal pevska dru l\a. pa se je po prevratu zatekel v Maribor, kjer je prevzel leta 1922 pevovods.vo pri tukajšnjem »Jadranu*. Ob tej priliki so se zbrali številni član.-, ra nih pevskih društev, pri kater ih je. s ..vi enec uspešno deloval kot zborovodja. P ifli so člani »Jadrana« »Nanc.a«, »Pevskega zbora pekovskih mojstrov« in kamniških »Koba^cev«, pa tudi predstavniki drugih nacionalnih društev, pri katerih slavljenec vneto in marljivo sodeluj? Prisrčne čestitke so izreki c>lavljencu gg Marino Kralj za »Jadran«, prof. Vasilij Mirk za Ipavčevo pevsko žu po, prof Lojzt- Bizjak za »Nanos«, Pire J. za Jadransko stražo, nadalje še drug5 zastopniki mea drugim predstavnika zbora pevskih mojstrov in »Kobaneev«. Slavljenec je prejel tudi več lepih šopkov, od »Nanosa« pa diplomo Vidno ginjen se je še mladostno čvrsti slavljenec zahvalil prirediteljem počastitvenega večer-v ki je potekel v znamenju iskrene hv'~? r^i 701etniku, ki mu izrekamo tudi m' v srčnejše čestitke.
Strel' na Piramidi
v neko bližnjo hišo. Ko se Je uradnik s
svojim sinom vračal proti mestu, so spet odjeknili streli '
Lepa naraščajska akademija
je bila snoči v polni dvorani Sokolskega doma. Orkester »Drave« je uvodoma od-sviral državno himno, sokolska množica, med katero je bilo ogromno mladine, se je poklonila državni zastavi. Prisrčne so bile besede načelnika matičnega sokolske-
ga naraščaja br. Avgusta Bega, ki je nagnal, da hoče sokolska mladina s svojimi nastopi dokazati, da je zmožna in vredna samostojnega življenja. Narašča j-niki se zavedajo, da so Sokoli iz prepričanja ter da so iz idealizma združeni v organizaciji, ki se ne sramuje svojega slovanskega porekla. Zatem je izvajal vrli sokolski naraščaj, ki je bil deležen burnega in navdušenega pritrjevanja navzočih, bogat telovadni, pevski ter deklamacijski spored. Vsem navzočim bo ostala krasno uspela snočnja akademija v trajnem in lepem spominu.
Jubilejni zbor vojnih dobrovoljcev
Zbrali so se včeraj dopoldne na magistratu
. Ljubljana, 19. marca
Pred dvajsetimi leti so se zbrali v Ljubljani slovenski vojni dobrovoljci, da ustanove »Društvo jugoslovenskih vojnih do-brovoljcev«. Dobrovoljska organizacija je že prvo leto obstoja dokazala svojo življenjsko sposobnost. Danes dopoldne je imelo društvo 20. letni občni zbor. Jubilejni občni zbor je bil zastopan s častnim številom č^nstva, nanj pa so poslala svoje zastopnike tudi vsa dobrovoljcem sorodna društva, ter mestno poglavarstvo, banska uprava in vojska.
Predsednik, g. Josip Jeras, ki je vodil zborovanje, je toplo pozdravil vse zastopnike ter navzoče člane. Zastopniki društev so izročili čestitke svojih društev, posebej pa je društvu čestital k dvajsetletnemu uspešnemu delovanju v imenu župana dr. J. Adlešiča g. Andrejka
Po izvršenih formalnostih je podal kratko poročilo predsednik, ki je poudaril, da je glavna skrb dobrovoljcev še vedno, krepitev jugos^venske državljanske zavednosti in se je prav v tem smislu zadnje leto pričelo živahno gibanje. 1937. leta je izdalo društvo spominsko knjigo »Dobro-voljci-kladivarji Jugoslavije«, naslednjega leta so s svojim grbom okrasili grob balkanskega junaka Mihe čopa. Dr uštvo ima še polno načrtov, vse hvale vredno pa je njegovo socialno delo, saj ima med sabo polno tovarišev in njihovih družin, ki jim je treba pomagati, ker se nihče ni pobrigal, da bi jino dal zaslužka in streho nad glavo. Svoje poročilo je končal z vzklikom, ki je veljal pred dvajsetimi leti na frontah in velja še danes: »Jugoslavija ali smrt!«
Tajnik, g Prinčič Edvard, je poročal, da šteje društvo 187 članov, v celoti pa
izkazuje kartoteka do sedai 654 dobrovoljcev, od katerih je včlanjenih v mariborski in drugih organ'zacijah okrorlo 150 dobrovoljcev dočim je neorganiziranih še 300. Dne 1. oktobra je potekel podaljšani rok za vlaganje prošenj za dobro-voljsko uverenje. Uprava je večkrat pozvala po dnevnem časopisju vojne dobro-voljce, naj se javijo, ako še nimajo tega uverenja. O poteku tega roka je obvestila dobrovoljce po občinah tudi banska uprava. Decembra meseca je izšla brošura »Vrata v svobodo«, kot prvi zvezek »Do-brovoljske knjižnice«. Brošuro je spisal tovariš Rajko Paulin.
Savezu v Beogradu je uspelo, da so se vzela vsa neboračka uverenja v pretres do zaključno 1. junija 1938. leta. Ministrstvo vojske in mornarice je priznalo boračko uverenje vsem onim dobrovoljcem, ki niso pri vstopu v dobrovoljske edinice izrecno izjavili, da želijo sodelovati te kot neborci. Tako so bili priznani za borce tudi vsi tovariši taborišča v Noceri Umbri. Boračko uverenje pa se ni priznalo tistim, ki so služili kot medicin-ci, oziroma bataljonski zdravniki v četnih edinicah. Smatramo, da se je s tem našim tovarišem zgodila krivica, katero je treba popraviti.
Julija meseca se je delegacija naše uprave udeležila sestanka z zastopniki sibirskih dobrovoljcev polka Matije Gubca in sklenilo se ie, da prestopijo tudi ti dobrovoljci v našo organizacijo. Poročila so podali še blagajnik, g. Nosan France, prireditveni odboi in redakcijski odsek. Dosedanji upravi je bila podeljena za njeno vsestransko uspešno delo razrešnica. V novi odbor so b;li z majhnimi izprememba-mi izvoljeni dosedanji odborniki.
Sloga nalili pravnikov
Na banketu društva „Pravntk" so bile znova utrfene vezi rlovenskih pravnikov s srbskima in hrvatskimi
Ljubljana, 19. marca
Po snočnjem uspelem slavnostnem zborovanju društva »Pravnik« ob priliki proslave petdesetletnice njegovega obstoja, o katerem smo že poročali, se je številna pravniška družina zbrala ob 20. uri v veliki dvorani »Kazine« na svečanem banketu. V okusno aranžirani dvorani so bile mize. ki so izpolnile skoro vso dvorano, popolnoma zasedene, kar dokazuje, da se je slovenska pravniška družina zavedala pomena proslave polstoletnega obstoja svojega zaslužnega društva in da mu je hotela dati kar najbolj svečan značaj, številni gostje ki so se udeležili že slavnostnega zborovanja v mag:stratni dvorani, so bili navzočni tudi na banketu kar je le še bolj poudarilo splošni narodni in državni pomen »Pravnikove« proslave, številne napitnice, ki so bile med banketom izrečene, so slav-nosti prav v sedanjem trenutku dale tudi simboličen pomen ki je prišel do izraza zlasti v poudarku tesnih vezi, ki spajajo vso jugoslovensko pravn;ško družino v lepo duhovno skupnost v znameniu osnovne ideje prava in pravičnosti kot boja proti nasilju.
Vrsto zdravic in govorov je otvoril s svojo napotnico zaslužni predsednik društva »Pravnik« dr. Metod Dolenc, ki je poveličeval v svojih besedah našemu narodu prirojeno pravičnost. Ni ga naroda, ki bi ga dičila tolikšna ljubezen in privrženost do resnice in pravice. Zato je v njegovi sredini tudi društvo »Pravnik« nastalo ne iz slučajne, temveč iz večne potrebe vseh Slovencev, ki imajo prav glede tega bogate tradicije, kakor nas nanje med drugim spominja tudi 525. obletnica ustoli-čevanja na vojvodskem prestolu. Po reku. da je »justitia fundamentum regnorum« (prav'ca temelj držav), je za nas Slovence »ed-ni mogoči regnum samo naša Jugoslavija«. Temelj naši Jugoslaviji pa hoče bit; tudi vsa slovenska pravniška družina. G. dr. Dolenc je nato pozdravil goste: mnistra pravde g. dr. Ružiča. g. bana, diviziiskega generala g. Lukiča in druge, z'asti toplo pa tudi zastopnika hrvatske in srbske pravniške družine.
Po napitnici g. dr. Dolenca je na kratko spregovoril v pozdrav pravosodni minister dr. Ružič, ki je izrazil željo, da bi še dolgo uživali uspehe polstoletnega dela društva »Pravnik« v dobro slovenskega naroda. Za njim se je oglasil k besedi vseučiiiški profesor dr. Rudolf Sajovic, ki je govoril o davnih vezeh slovenskih pravnikov s hrvatskimi in srbskimi tovariši, vezeh krvi in dela za skupne cilje. Dr. Ivo Politeo iz Zagreba je prinesel pozdrave hrvatskih pravnikov kot zastopnik hrvatskega pravniškega društva, obenem pa ie nazdravil jubilantu tudi kot predsednik Zveze advokatskih komor v Jugoslaviji. Ko pomislimo na skupne borbe, je dejal g. dr. Politeo, tedaj nas mine sleherna bojazen, da bi se še kdaj vrnili časi. v katerih smo se morali ped za pedjo boriti za svoje pravice.
V	odločilnih trenutkih nas je vedno povezala sloga v nerazdružljivo skupnost. Dr. Dragomir Ivkovič pa je v imenu srbskih pravnikov želel, da bi bilo plodno delo društva »Pravn'k« kronano še z boljšimi uspehi in za daljšo dobo.
Višji državni tož:!ec g. dr. Kravina je nato opozoril na jubilej, ki ga praznujejo s »Pravnikom « njegovi današnji častni člani gg. Miha Gabrijelčič, dr. Matej Pretner, dr. Anton Rogina, dr. Ivan Rudolf, dr. A. Homan in dr. Jakob Toplak, ki so bili 50 let člani društva, torej od vsega začetka.
V	imenu častnih članov je spregovoril g. dr. Matej Pretner. Govorili pa so še gg. dr. Gregor Krek v imenu Akademije znanosti in umetnosti, rektor dr. Rado Kušej v imenu Aloksandrove univerze in njene pravne fakultete, dr. Janko žirovnik v imenu Advokatske zbom:ce, dr. Andrej Kuhar
v imenu notarske zbornice, dr. černej v imenu mlajših in dr. Dinko Puc. Po teh govorih je bil oficielni del banketa zaključen in se je nato v prijetnem razpoloženju lepi večer nadaljeval z razgovori nri mizah, ki so se zavlekli še čez polnoč. Banket bo ostal vsem udeležencem v najlepšem spominu. Društvu »Pravnik« in vsej slovenski pravniški družini še enkrat čestitamo k jubileju z željo da bilo njegovo de1© v splošno korist Slovencem ir Jugoslaviji.
Litijski mest se je spet pslsmil
Neki tukajšnji uradnik	s svojim sinom na sprehod
de. N~ ''ino ra se je vsuip	ko
menja sledili so tudi sti-l'	I Ma sta
i videla skupino fantičev, ki	so se zatekli
Litija, 18. marca.
Naš leseni most. ki je bil že pred 80 leti izročen prometu, je zaradi obi'nega prometa ves razrehljan. Večkrat se primerijo nesreče, ki dokazujejo, da ne bo več mogel dolgo služiti piometu. Lani je peljal preko mostu neki tovorni avto opeko. Mostnice so bile že tako izglodane, da se je začel most pod težo udirati. Gotovo bi se bila zgodila katastrofa, če ne bi bil šofer z vso sfo pognal vozila. Takrat so naš most spet temeljito popravili. A še ni preteklo niti leto dni, ko smo doživeli slično nesrečo. Uprava mostu je sicer izdala po lanski nesreči napisne table, ki dovoljujejo preko mostu le tovore do dveh ton V današnjem času motoriziranega prometa, ko tehtajo že prazni tovorni avtomobili okrog 3000 do 4COO kg, je seveda tako dovoljenje le za oči. V Litijo prihajajo težki tovorni avtomobili iz Ljubljane, D:4en;ske pa tudi iz Gorenjske preko Vač. Taki tovorni avtomobili pa so včasih težki celo do 8000 kg ali še več.
Menda prav zaradi preobremenitve se je prmerila zdaj ponovna nesreča. Na sredi mosta se je pod doslej neznanim avtom udri izglo ani mostni nosilec, ki se je razklal in padel v reko. Most pa se je z?čel pogrezati in se je udal skoro za me. ter globoko.
O nesreči je bil mbveSčen litijski cestni odbor, ki vr^i r ~tvo	~tr»m.
most sam pa s	i	-pr?
ve v Ljubljani.
D . ..vci cestnega odbora so začeli Ul koj popravljati. Pripomniti je treba, dni bodo popravila našega mostu stalna dokler ne bomo dobili novega železobeton-skega mostu. Vsakoletna popravila za obnovo nosilcev in mostnic dosezajo vsoto 60.000 dinarjev in še več. Za take letne zneske bi se dalo morda le najti posojilo s katerim bi se postavil trdnejši most.
Spričo slabega stanja našega mostu je treba zimo nji m avtomobilistom svetovati, naj se drže predpisov in naj ne prevažajo preko mostu tovorov preiko dveh ton. Vsem tem, ki in^ajo težje tovore svetujemo, da se rajši poslužujejo za prehod z enega na drugi breg novega mostu na Sam pri Litiji. Tamkajšnji most lina osem ton nosilnosti. V ponedeljek bo pri nas sred,postni sejem. Ob takih prilikah pridejo k nam sejmarji s težko obloženimi avtobusi. Vsi ti naj bi upoštevali naš nasvet in krenili preko Saive po novem mostu med vasjo Savo in Spodnjim Logom ali pa preko Dolenjske in Bogen-šperka. Predpisi ukazujejo, da se pred vstopom na naš most tovori preko dveh ton raztevorijo in nato z vozovi prepeljejo preko mostu, ra drugi strani pa se vozila, spet lahko natovorijo in nadaljujejo vožnjo.
Vsa dolina želi, da bi odločilni činiteljl spoznali nevzdržni položaj našega strohnelega mostu in pristopili čim prej k uresničenju naše davne želje po novem mostu, Načrtj so že gotovi.
n LiubDani?
G. Calligaris
kateri sodijo
iz Ljubljane je v Italiji našel staro sliko, o strokovnjaki, da je
1. Domnevno Rembrandtovo olje, last g. Calligarisa
3. »Snemanje s križa«. Reprodukcija uje-danke, kopija Rembrandtovega originala
V zadnjih letih je Ljubljana postala zanimivo središče umetnostnih zb.rateljev. Da je živahno povpraševanje po raznovrstnih redkostih, se opaža po odpiranju ncvih antikvitetnih trgovin. Imamo pa tudi mnogo tihih trgovcev in prekupčevalcev v tej stroki in mnogokrat se dobe ravno pri teh prvovrstne reči in to še za precej zmerno ceno. So pa tudi »zbiratelji«, ki kupijo od neveščih ljudi umetnino, nato pa jo prodado pravemu ljubitelju-zbi-ralcu po pretirani ceni. Zato naj bo to ob-tenem opomin vsem zbiralcem. Če si niso na jasnem glede cene kakega predmeta, naj se obrnejo na strokovnjaka ali na vodstva naših muzejev. Zelo tudi greše trgovci z antikvitetami pri slikah in starih kipih. Cesto je slika poškodovana ali pa so kipu odbiti posamezni deli — pa ti gre gospod prodajalec in »lepo« popravi. Kako popravi, to je vseeno, .samo. da gre v denar. Vsak resnični ljubitelj naj se zaveda, da mora ostati umetnina taka, kakor se je izluščila iz pozabljenja. Posebno slike naj se nikdar ne restavrirajo, ampak samo konservirajo. Konserviranje je cilj sedanjih svetovnih muzejev, kar mora biti tudi zahteva vsakega plemenitega zbiralca. Kdor zbira stare umetnine, naj načelno takoj odkloni delo, ki ni tako, kakor ga Je ustvaril njegov tvorec. Seveda velja to le za resnične umetnine.
Kot zbiralca umetnin me je oni dan povabil Calligaris, naj si pridem ogledat doslej neznano delo velikega mojstra — Rembrandta.
Kdo je Rembrandt?
To je čudoviti in najpomembnejši ho-landski mojster barve, risar in radirar. Malo je svetovnih mojstrov, ki bi jih lahko po kvaliteti uela primerjala z njim. Ni jih niti to':ko, kolikor imata prstov zdrava desnica in levica: Fidija, Lionardo, Michelangelo, Tiepcio ... taka so nesmrtna imena tvorcev neminljive lepote, ki pomenijo najvišjo stopnjo v umetnostni kulturni človeštva.
Rembrandt Harmensz van Ryn, rojen 15. julija 1606 v Leidnu, umrl 4. oktobra 1669 v Amsterdamu, je bil sin mlinarja, študent in poleg tega učenec sl.karja. J. J. van Swanenburga v Leidnu, nato učenec slikarja P. Lastmana v Amsterdamu. Kaj kmalu je zaslovel kot prvovrsten portre-tist. Leta 1634 se je poročil s toliko ljubljeno in na platnih ovekovečeno Saskijo, ki pa jo je izgubil leta 1642. ob rojstvu svojega edinca Tita. Kljub temu, da mu je
ljubljena žena zapustila znatno premoženje, se je njegovo finančno stanje dan za dnem obupno slabšalo. V letu 1656 so mu razprodali na javni dražbi vse nepremičnine in poleg tega njegovo ogromno zbirko raritet in starih umetnin. Bil je strasten zbiratelj lepih umetnosti in ravno to ga je dovedlo do propasti.
Značilna je naslednja zgodbica iz njegovega zbirateljskega življenja. Ko je bila dražba na ladji, ki je pripeljala iz Italije ogromno zbirko slik in kipov starih mojstrov, se je zaljubil v prelepo sliko Raffaelove Madone. A, žal, bil je brez denarja. Kje naj dobi denar? Tekal je gori in dol ob obali, migal z rameni in nervozno sukal svojo čokato glavo od leve na desno. Bil je podoben dobrodušnemu medvedku. ki ga loči samo tenka železna palica pa bi dosegel slasten kos medu. Kako so se mu iskrile prijazne oči. ko je opazil dobrega, petičnega prijatelja. Takoj ga je pregovoril, da mu izdraži ljubljeno sličico. Toda nasprotnik, nadut kolonialni trgovec, ni popustil in cena je zrasla v trikratno višino zneska, ki bi ga zmogel žalostni mojster. Moral je odnehati, vendar si je ponižno izprosil, da je lahko vsaj skiciral umotvorček. Tako je nastala podoba,
kako Rembrandt kopira delce italijanskega mojstra. To je resnična in ganljiva zgodbica o njegovi topli ljubezni do umetnosti.
Da si popravi gmotno stanje, je na ime svoje druge žene ustanovil trgovino z umetninami. Zadnje leto pred smrtjo mu je umrl še srčno ljubljeni Tit Kakor je pa bilo njegovo življenje polno lepote, bogastva in slave, tako turobno je končal bedni umetnik. Ta ljubljenec bogov in muz, nesmrtni tvorec edinstvenih platen, je iz obupa iskal tolažbe v alkoholu in končal silno žalostno. Kot žrtev tedanjega družbanega reda.
Z vso pravico imenuje umetnostna zgodovina Rembrandta »slikarja duše«. Bil je prvi tvorec, ki je iz trdih kontur risarskega elementa zajel v svojih barvah svetlobo in senco. Njegove slike izžarevajo magično svetlobo, in če visi med nebroj slikami drugih mojstrov le eno njegovo delo, zašije že njegov najmanjši umotvor kakor zvezda večemica na jasnem svodu. Njegova dela so manjšega formata in vsako njegovo platno je vredno lastne teže v zlati kovini. Njegova dela so ponos muzejev in galerij.
Ni moj namen opisovati podrobno njegovo delo, saj so knjižnice prenatrpane z razpravami o Rembrandtu. Vsekakor pa je zanimivo vprašanje, ali v resnici gostuje pravi Rembrandt v našem mestu. Živahni gospod Calligaris je lastnik slike in mi je med zgovornimi gestami razodel, kako je otel to platno propasti in pozabe.
»Slika predstavlja »Snemanje s križa« (slika 1.). Kupil sem jo z raznimi drugimi podobami od neke obubožane aristokratske družine v Lombardiji na švicarski meji pred letom dni. Slika je bila v bednem stanju; tu in tam preslikana, polna prahu in nesnage, saj je ležala dolgo vrsto let zapuščena na podstrešju.
Na bežni pogled je napravila name zelo ugoden vtis. Računal sem. da bom lahko izrezal bolj ohranjene kose iz platen in te fragmente porabil za svoje namene. Ko sem jo prenesel v Jugoslavijo, sem si jo doma bolj natančno ogledoval. Smatral sem za potrebno, da pokličem g. profesorja M. Sternena. Ta me je opozoril, da gre lahko za avtentičnega Rembrandta, gotovo pa za delo, ki je nastalo v njegovem ateljeju s sodelovanjem mojstrovih rok. Fotografije izrezov te slike so pregledali jugoslovenski in inozemski strokovnjaki, ki se popolnoma strinjajo z mnenjem profesorja Sternena.
Po mojem naročilu je profesor pričel sliko čistiti in restavrirati. S potrpljenjem in veliko ljubeznijo se je lotil tega dela. Dan za dnem je njegova ljubezen naraščala, ker so se pri čiščenju prikazovali vedno lepši detajli, ki jih prej niti opazil nisem. Precej časa je to delo trajalo, to pa zato, ker je profesor želel ohraniti staro barvitost. Delo je zame uspešno končal in slika je zelo zanimiva ,tako da jo lahko vzame v svoje varstvo vsaka javna ali privatna zbirka.«
Tudi jaz sem si z zanimanjem ogledoval sliko. Ne bom je ocenjeval, saj lastnik ima poleg podobe tudi atest strokovnjaka, ki je ocenil platno na lepo vsoto, pred katero se pobožno odkrijem, kljub temu. da sem vajen pri umotvorih na kaj različne cene.
Slika predstavlja snemanje Krista in sliči radiranki, katero je začel sam mojster. Zal se je plošča zaradi slabo nane-šenega asfalta na kovinasto površino — mogoče tudi zaradi slabega materiala —
pokvarila. Odtisov plošče je prav malo in J so velika rariteta grafičnih zbirateljev. 1 Zagrenjen po tem neuspehu jo je dal v delo nekemu svojemu boljšemu učencu, da je izdelal kar najbolj natančno kopijo njegove oljne slike v ujedanki (slika 2.)
Original je bil napravljen po naročilu za princa od Oranga. Platno v velikosti 90 x 80 cm, napravljeno okoli leta 1633, visi zdaj v Monakovski Pinakoteki in je iz cikla štirih del, naročenih od omenjenega velikaša. V ta ciklus spadajo še slike »Kri-stovo rojstvo«, »Obrezanje«, ki je pa doslej izgubljeno, in »Krista polagajo v grob«.
Značilno za sliko, ki jo poseduje g. Calligaris pa je, da je, čeprav je podobna odtisu ujedanke, nekako samostojno zaključena. To se opazi posebno ob stranskih osebah. Je tudi bolj pravokotno komponi-
4. Glava Janeza — Tita, detajl novo odkrite oljne podobe
rana (125 x 73 vm), kar je kompozicija risbe v ujedanki kvadratnega obsega. V obrazu Janeza, ki je na ujedanki starejši, je na tej sliki upodobljen najbrže Rem-brandtov sin Tit. Posebna zanimivost na sliki pa je mož s turbanom (stotnik). Ta pa je v risbi drže in mimike popolnoma drugačen kot na grafičnem odtisu. Obraz sliči na samega mojstra kot moža starejših let. Virtuozno je naslikana mimika strahu, da se ne zgodi nesreča, ko sprejme šibki apostol Janez (Tit) Kristovo truplo v svoje naročje.
Vtis imam, da je vendar možen nastanek slike v njegovi delavnici, mojster sam pa je dodal svojo genialno korekturo. Posebno se to opaža pri stotniku (slika 3.) in pri Janezu — Titu (slika 4.)*
Spominjam se moža, ki je visoko cenil mojstra Rembrandta. in ravno zdaj se izteka obletnica žalostne smrti njega, ki je bil naš prvi zbiralec starih umetnin in to z najbolj prefinjenim okusom: Edmunda Kaučiča. Naj bodo te misli posvečene njegovemu spominu. Bil je genialen v svojih poizkusih, se s svojim premoženjem obdal z najbolj izbranimi umetninami, a kolo živlienja mu je strlo voljo in duha. Prišlo je tisto, česar se je siromak v svojem bogatem življenju najbolj bal. Ko je prišel konec, je bil skromno položen med surovo obdelane deske in zakopan na pokopališču v Devici Mariji v Poliu, brez spremljevalcev in brez solz. Nedaleč pa sameva njegov predzadnji dom. turobna hiša najbolj bednih bitij na svetu, ki jih je narava oropala duha.
E. Justin, slikar-grafik
* G. Calligaris bo v začetku aprila preko »Jutra« objavil čas in kraj. kjer si bo lahko vsakdo ogledal podobo.
Obrazi iz ljubljanskega dna
3. Mož s turbanom — stotnik, detajl novo odkrite oljne podobe
Po svoje čudoviti so tajinstveni, skriti kotički boga Bakha, zakotne kletne gostilne, majhne tesne točilnice kje na dvoriščih ali za vogali, kjer se pod nizkim, od tobačnega dima očrnelim stropom iz večera v večer, iz noči v noč ponavlja pestro, hrupno življenje najbednejšega razvrata, znanih in neznanih strasti iz dna mestnih nižin. Življenje, prepojeno z vonjem dalmatinskih, dolenjskih, štajerskih vin, z vonjem po ribah, pečenicah in siru, življenje, ki prinaša opojno pozabo v vabljivi ekstazi velikih besed, visokih misli, ki se tako kmalu in prečestokrat tako klavrno končajo v težkem, razdvajajočem alkoholnem snu. Tod se srečujejo v bratovskem objemu bohemi in bankirji, sumljivi tipi iz kriminalnega sveta v družbi lahkoživih deklet, pensionisti, študentje in še razni napol ali docela izgubljeni ljudje od vseh vetrov, ki jih je neizprosno življenje zavrglo ali izvrglo, užalilo ali razočaralo. Vsi pijejo; nekateri, ker morajo piti, drugi spet kar tako, ker se jim tako zdi, zaradi zabavi in želji po uživanju, tretji pač zato. ker so doživeli nemara veliko krivico nad seboj in iščejo v alkoholu utehe in pozabe.
Nizek, obokan kletni prostor z golimi mizami v mestnem središču. V ozadju točilna miza. Skozi tobakovo meglo komaj razločiš rdečelični oštirjev obraz. Močno zatohlo, zakajeno vzdušje nikakor ne moti številnih gostov. Vse mize so polne in tudi pred točilnim pultom se kar tare gugajočih se, omahujočih častilcev alkohola. Za trezne, nepristranske oči čudovit kalejdoskop človeških obrazov in pojav. Po večini so to ljudje, ki jih čez dan navadno nikoli ne srečaš na ulici, čisto nekje drugje in nekam drugam drži njihova pot. Poglej samo tegale skrivnostnega, postavnega moža, ki sedi osamljen tamle v kotu. V suknjo oblečen, s klobukom, poveznjenim globoko na čelo, zanemarjen na zunaj. Zabuhel, posinel alkoholčev obraz, motne brezbrižne oči. Krčevito stiska kozarec in ko ga nese k ustom, so kretnje njegovih rok sunkovite, mehanične, premočrtna. Kakor da ne bi bil človek, ampak robot. Od časa do časa nekaj nerazumljivega za-mrmra predse, čelo se mu bolestno nagu-banči, ustnice se trpko stisnejo. Potlej pa nenadoma dvigne glavo, zmagoslavno pogleda naokrog, oči mu čudno zableste in z dvignjenim kazalcem pred čelom zatuli:
— Da! Tako je!
Takoj nato spet molk, ista poza, zakrknjenost vase do novega izbruha. Kaj neki
se pač dogaja v tem čudaškem neznancu?
Se neki drug tak-le samotar se stiska v kotu. Neznansko suh, droban moški se zavija v zamazan dežni plašč. Njegov okosteneli kredasto beli obraz — prava podoba skeleta. Nepremično ždi, ne da bi se kam ozrl. Kakor da bi za mizo sedela sama smrt. Samo oči so žive v globokih votlinah, široko razprte, vročične, liki steklene, živahno in nemirno begajo od mize do mize brez cilja. Hlastno pije v dolgih požirkih in se za nikogar ne zmeni, zavit v hladen neprodiren molk. Pravijo, da je ruski emigrant-morfinist.
ffloi&L-
//O/Mt
š&om Cihcvclfi&i*-
rfacurvoV
Vinski krohot v vseh skalah. Pisana družba okrog miz postaja vedno bolj živahna, zmerom bolj razposajena, nekje se prav burno in hrupno razgovarjajo o učenih rečeh, o visoki politiki, o pravici in resnici. Najprej železničar z bakrenim nosom, prišel je menda kar iz službe tako na dva deci, kakor se to reče. No, zdaj jih je pač že davno podesetoril in mogočno mu sije nos skozi vinsko meglo.
— Babe so hudiči! — je njegovo geslo
v razburljivi ekstazi.
2e stotič ta večer pripoveduje sosedom veliko tragedijo svojega zakona, seveda zmerom v novi obleki. Nekakšen prekupec iz dežele, močan, debelušen dedec denarnega srca ,ga milostno posluša in ga zaman poizkuša prekiniti, da bi zapel dra-gonarsko pesem. Cel trop prisklednikov se stiska krog njega, kajti človek daje za pijačo. Obrali ga bodo do zadnjega beliča.
v izmozgavanju so mojstri brez primere. Namreč tile nekam čudni, razmršeni, močno zanemarjeni tipi kdo ve odkod, vsem na čelu majhen droban možiček — z velikanskimi očali sredi suhljatega obraza. Sop las mu pada preko čela, nalahno neprestano potresa z glavo na desno in levo. Zdajci sunkoma vstane, udari po mizi in družbo važno premotri s pijanimi očmi.
—	Umreti se pravi večno živeti! Kaj ni to paradoks, gospodje?!
In njegov visoko dvignjen kazalec riše važne vijuge nad glavami sosedov.
—	Tako je! pritrjujejo vsi, toda najbrž že davno nihče ničesar več ne razume. Vsak na svoj način podlega vplivom kralja alkohola .Njegov zvesti podanik, zabuhel, zapit možak izgubljenega obraza, dobiva prve znake delirija. Pene mu silijo iz ust, ko vstaja, maha z rokami in se histerično razburja.
—	Se pol litra!
Toda oštir za pultom je neizprosen sodnik.	»
—	Kaj? Ne daš? Le počakaj, svinja, razbil ti bom gobec! Vsi ste svinje! Vsi! Ali bi me radi spravili s sveta, o, to se vam ne bo posrečilo! Še smo tu! Mi! Miii!
Samozavesten se trka s pestmi na šibke prsi ter med divjim opletanjem s pestmi počasi leze pod mizo.
—	Hudiči! Hudiči! Hudiči!
Hripavo petje prevpija tuljenje in krohot z živinskimi akordi. Faliran tenorist cbjema razgaljeno deklico srednjih let in piskajoče prepeva pozabljeno operno arijo v tujem jeziku. Sosed mu je zaviden. kajti izžeta. že davno ostarela prostitutka s slabo renoviranim j etičnim obrazom postaja v alkoholnih sferah lepota vseh lepot. Vname se prepir. Obeta se pretep. Cherchez la femme! Ženska je nepristranska. Strokovnjaško motri zaljubljenega petelina. Kdo da več? Vraga, včasih nosijo razcapanci v oguljenih žepih stotake, na-čičkani frakarji pa praznino. Težko je uganiti. Hripavo petje, vriski, divji krohot, prepir, pretep. Oštir kliče policijo. Kozarci lete po tleh, zmerom več jih je. ki jim neusmiljena oštirjeva roka odreka pravico do pipe vinskega soda ...
V večji prostornejši kletni gostilni nedaleč odtod, ni dosti drugače. Samo, da imajo tod še posebno sobo za boljše goste, sobo s- pogrnjenimi mizami in še z marsičim. Klavir je tu, tudi kitare niso pozabili. Pravijo, da se gode v nočeh za temi
mizami in še kje zadaj v posebnih prostorih čudne reči: Sem prihajajo dame v ponarejenih kožuhih in umetnem nakitju.— Prosim te, daj mi tvoj foto, igra na klavir razposajen bohem. Ženska pomanjkljivo oblečena, pleše kar po mizi, pijana družba jo burno spremlja, staremu uživaču v globokih letih se trese spodnja ustnica. Na skrivaj kaže stotak... V sredo hrupa ponuja siromašen, suhljat fant napolitanke—
Točilnica na dvorišča Staroznano zbirališče človeških naplavin iz dna. Sumljivi zakotni alkoholiki z dvojnim življenjem. Skrivnostno stikajo glave za preprostimi mizami. Za zaslužek gre, zaslužek se pravi v kriminalnem narečju — tempa. — Izkušeni, po dolgih kaznih izurjeni in izpopolnjeni strokovnjaki gruntajo nove načrte. Samo previdno. Njihove oči so zastrte, izbegavajoče.
—	Sreča vas čaka. Prejeli boste pismo, to pomenja denar. Dediščino. Stara, zapita vešča, že čisto posinelega obraza razlaga postarnemu gospodu iz kart. Nekakšen »boljši« človek je ta gospod. Velika nesreča ga je privedla na ta neblagoslovljen kraj.
—	Povejte, koliko let bo še živela moja žena, to se pravi, moja bivša žena. Ločen sem, plačujem tisoč na mesec. Povejte za božjo voljo!
Kar ganljiva je prošnja v svoji iskrenosti, saj se bo vsak čas razjokal. Pretresljivo niha zlati nanosnik sredi mehkega nosu.
—	Moja dekle je še mlada, la lom! Hu-ra! Hura! Hura! Pred pultom se krucifik-sajo in hudičijo. Pijače!— Pijače!— Stok-glajzarji so zaslužili in pijejo na vse grlo. Bradat človeček z umetniško frizuro, ki se izdaja za slikarja, šviga sem in tja v mirovni misiji, z upanjem, da bo bogato poplačan za neusihljive, brezdanje globine želodca. Zvodnik ponuja priležnico za kovača. Ženska se prav nič ne brani, ker sama ve, da je že »iz mode«.
—	Kaj nimaš primernejšega, mlajšega? — ugovarja odjemalec.
—	Nimam. Saj veš, policija ...
In prav ta trenutek, kakor nalašč. Legitimacije! Dva stražnika zastirata vrata. Pst! Racija! O, sto hudičev!
Pesem, vino, ženska! Iz večera v večer, iz noči v noč. — Ena sama dolga razposajena, razbrzdana pesem. Pesem, ki se vsako jutro konča ob praznih politih mizah, na umazanih popljuvanih tleh, kjer kakor memento leže kupi črepinj razbitih kozarcev ...	Ladislav Kiauta
Jauna tribuna
V svarilo in pouk
Če se malo razgledaš okrog sebe, boš lahko razbral, da dandanašnji najlepše pro-spevajo drzni, brezobzirni ljudje, ki jih je narava narsdala z dobršno mero volje in smisla za pridobivanje posvetnih dobrin, obenem pa jim je naklonila tudi redko sposobnost hitrih odločitev in tveganih dejanj.
A v tem pogledu se mi vendar zdi razmisleka vredna zgodba, ki jo pomnim iz svojih otroških let in mi je ostala kot svarilo in napotek za vse življenje. Pri nas doma smo zidali novo hišo. Dobro se nam je godilo in oče se je odločil, da zgradi nov dom — »v štuka dva«, kakor poje narodna pesem. Zidali so nam jo vrh tolminski zidarji in zidovje je hitro rastlo od tal. Poleg nas otrok je imel z vso reč jo največ veselja naš kozliček, ki se je neprestano motal okrog delavcev, in kakor se je zidarski oder počasi dviga! ob zidu, mu je bilo v največje veselje, da se je po zidarskih stopnicah vzpenjal nanj in skakal na tla. Izprva so mu rasle moči približno tako naglo, kakor je hiša rasla od tal. Ko je bil oder v višini prvega nadstropja, je lahko brez najmanjše nezgode, v veselje vseh, ki so prisostvovali njegovim umetni jam, zviška skočil na tla. A kakor se je oder vzpenjal više in više, je v nas vseh rasla skrb in želja, naj bi že vendar opustil tvegane skoke, A vsa prizadevanja, da bi ga odvadili teh norčij, so bila zaman. Ko je oder lepega dne dosegel višino ostrešja, se je nesrečni kozliček vnovič vrgel v globino pred seboj. Siromak se je uštel v meri svojih oči — padel je in se ubil.
V življenju srečujemo mnogo ljudi, katerih brezglavost nas spominja nesrečne zgodbe tega našega kozlička. Njegov primer pa nam je tudi■ v svarilo in pouk, da mora biti človek tudi v pogumu in tveganju moder in preračunljiv.	L. N.
If'apel
Vaš list prinaša v zadnjih številkah članke, v katerih lahko beremo o pomanjkanju zavednosti in nacionalne vzgoje naših ljudi, o različnih »sch«-jih in tako dalje. Vse je lepo, koristno in naravnost vzpodbujajoče. Toda nekaj me moti!
Vsak tak spis se končuje z nekakšnimi frazami o hlapcih, o manjvrednosti našega rodu. Gospod urednik, ali ne mislite, da je tega lastnega poniževanja že vendar dovolj? In ali ste trdno prepričani, da bo s članki in govori, v katerih ponižujete samega sebe, nacionalna zavest Slovencev porasla ali da se bo anacionalna zavest »onih drugih« zmanjšala!? Po mojem skromnem mnenju: ne! Ker se pa zavedam, da ima vsako normalno človeško bitje poleg drugega tudi dvoje rok in precej močne glasilke, bi priporočal vsem onim, ki govore o hlapcih in o gospodi ki se ne zaveda, da živi v Jugoslaviji, samo eno:
Namesto da jadikujete nad vsem mogočim, nastopite rajši ra mestu! Par primernih gest, par resnih, stvarnih besed in zagotavljam Vas, da ne bo nihče več poskušal r.a javnem prostoru razlasrati svojih čuvstev drugače ko v slovenščini!
F. M.
flekaj nasvetov za nevarne dni
J3-
Po raziskovanju ameriškega zdravnika Rapaporta se z globokim dihanjem krvni pritisk zmanjša. Ljudje, ki ne dihajo globoko, imajo navadno povečan krvni pritisk. Taki ljudje so običajno tudi nagnjeni k po-apnitvi žil in kapi. Zato imajo ljudje, ki mnogo sede in se malo gibljejo visok pritisk krvi in poapnele žile.
Utrip žile
število utripov žile in hkrati merjenje toplote je dobro sredstvo, da se dožene obolenje. V ta namen položimo palec in kazalec na glavne žile odvodnice v zapestju. Zdrav človek mora imeti v minuti: novorojenček 110—130 utripov, 1—5 leten otrok 90, 5—10 leten otrok 100 in odrasel človek 60—80 utripov. Pospešeno utripanje žil je znak bolezni.
Bafez&i žil
Statistika nam priča, da je premer človeškega življenja večji, toda to gre bolj na račun manjše umrljivosti otrok v nežni mladosti. Daviea in legar sta bistveno odnehala, prav tako škrlatinka in zlasti koze.
Medtem ko je še nedavno znašala umrljivost otrok do prvega leta skoraj 50 odstotkov, upa dandanes lahko vsak otrok da bo doživel 59 let. Zato se pa umrljivost odraslih ni toliko zmanjšala.
Katere bolezni srednjestarih ljudi zahtevajo dandanes največ žrtev? Predvsem je to novodobna šiba božja: rak, strah vseh starajočih se ljudi. Potem pljučnica, toda najbolj pogoste so bolezni krvnega obtoka, ki so stopile na mesto nekdaj prav tako razširjene jetike (tuberkuloze).
Posledice degeneracije žilnega sistema (žilja) se javljajo različno, dasi ni treba, da bi takoj povzročile smrt. Znano je n. pr., da je slavnega Pasteurja zadela kap zaradi poapnenja žil že v 46. letu. tako da je bil hrom na levi strani telesa. Navzlic temu je doživel 73 let in je prav toliko delal kakor prej, ko je bil čisto zdrav.
Največ kriv prezgodnje degeneracije žilja je moderni način življenja. Ljudje si dandanes nadevlj°jo preveč skrbi, prenaglo živijo, v neprestani napetosti živcev. Njih berilo, gledališče itd. in druge zabave morajo biti vznemirljive, živce dražeče, di*uga-čs jim ne ugajajo, in vse to jim gloda žile.
Na Kitajskem na primer je v srednjih letih umrljivost mnogo manjša, čeprav živijo ljudje tam slabše in delajo bolj naporno. Toda tam se jim nič ne mudi in ljubijo
zlasti miren humor, za katerega imajo Kitajci posebno razvit smisel.
Zdi se. da se bomo morali učiti od Kitajcev, katerih pametni način življenja nam je bil nekoč smešen, dandanes nas pa sili k premišljevanju.
Kako se ubranimo
prehlada
Najbolje je, če se utrjujemo. V ta namen je potrebna izdatna prehrana, zadostno spanje, zrak, voda, telovadba, šport, tu-ristika, primerno oblačenje, dobri čevlji itd. Ljudem pa, ki so posebno dovzetni za prehlad in niso utrjeni, se priporoča za zvišanje odpornosti proti prehladu v mrzlem, mokrem letnem času tale predpis, ki se je že neštetokrat izvrstno obnesel: Vsak večer naj. preden gredo spat, izpijejo kozarec tople sladkorne (ali dobro z medom oslajene) vode, v katero so prej otisnili polovico ali celo citrono. Izkušnja potrjuje dobri učinek.
Proti nahodu vdihujmo kafro S
Lekarniško časopisje navaja tole dobro sredstvo proti nahodu in hripi: V visoko in ozko posodo ali v posodo z ozkim grlom nasujemo žličko kafre in nalijemo vanjo vrele vode. Posodo pokrijemo s papirnatim zvitkom, ki mu odtrgamo konico, da moremo vtakniti nos v odprtino. Paro, ki se dviga iz posode, vd:hujmo skozi nos približno deset nrnut. čez štiri ali pet ur ponovimo vdihovanje kafre, že po tretjem vdihovanju navadno nahod preneha.
ParaSIn
ohranja vitamine
Učiteljica državne šolske kuhinje in učenka slavnega profesorja kemije na univerzi v Stockholmu, Nobelovega nagrajenca za 1. 1929, Euler-Chelpina, je dosegla važen rezultat, namreč da se da v konser-vah ohraniti do 92 odstotkov vitamina C. Namesto dosedanjih konserviTajočih sredstev uporablja raztopljeni parafin, v katerega deva sadje in zelenjavo. Po dosedanjih načinih konservirania je bilo mogoče ohraniti samo 40—50 odstotkov vitamina C v konzerviranih sadežih.
POMAGAJMO GRADITI P1VKOV SOKOLSK1 DOM
&otoamater
Delovanje razvijalcev
se da spreminjati s tem, da spreminjamo množino njih sestavin, torej razvijalne snovi, sulfita, alkalija, bromkalija, dalje s spremembo njih koncentracije, temperature in razvijalnega časa. S tem dosežemo različno gradacijo, trdotno stopnjo v negativih. Gradacija je trša, če damo v razvijalec več alkalija, podaljšamo čas razvijanja, če zmanjšamo količino alkalija, znižamo temperaturo ali vzamemo bolj koncentriran razvijalec. Gradacija postane mehkejša, če vzamemo manj bromkalija, več alkalija, več vode, večjo temperaturo in krajši čas razvijanja. Več sulfita daje večje kritje.
„Scheinerji" in „DIN-i"
Navodila pravijo, da preračunamo schei-nerske stopinje za določitev občutljivosti kakšnega negativnega tvoriva v stop nje t>IN na ta način, da odštejemo od schei-nersk:h stopinj 10 in damo tako pomanjšano številko kot števec v ulomek, ki ima ? imenovalcu 10. Negativno tvorivo 28 sto-, pinj Scheinerja bi bilo tedaj približno ! enakovredno negativnemu tvorivu z občutljivostjo 18/10 stop nje DIN. Nasprotno bi imelo tvorivo 15/10 stopinje DIN občutljivost 25 stopinj Scheinerja, ker moramo pri nasprotnem preračunavanju DIN v stopinje Scheinerja prišteti števcu 10 in imenovalec v ulomku izpustiti. K temu bi bilo pripomniti, da je v zadnjem času opaziti drugačno preračunavanje. Tvorivo 17 stopinj Scheinerja istovetijo n. pr. z 10/10 stopinje DIN, namesto 7/10 stopinje DIN. drugod opažamo, da istovet;jo material 17/10 stopinje DIN s 25 stopinjami Schei-! nerja. Tako delajo tudi novejši svetlomeri. ki vodijo še oba načina za merjenje splošne občutljivosti tvoriv. Baza za preračunavanje bi bila torej ne 10, temveč 7 ali 8. Sicer pa je že skrajni čas, da opuste vse tovarne računanje v scheinerskih stopinjah. če se je že izkazalo, da je ta način merjenja netočen. Tudi bi bilo zavoljo enostavnosti potrebno, da bi stopinje DIN pisali brez ulomkov in nesmiselnih imeno-valskih repkov. Razne fotografske revije v novejšem času tako tudi delajo in v naši rubriki berete običajno prav tako Dznačbe kakor 15 DIN, 7 DIN. 21 DIN in prav gotovo veste, pri čem ste, pa vam ne pade na um, da bi zamenjavali to označbo z označbo scheinerskih stopinj. Ta domnevna nevarnost zamenjavanja je namreč edini razlog, ki drži nepraktični način zapisovanja stopinj DIN z ulomkom pokonci.
Velike povečave iz malih formatov
V novejšem času se uveljavljajo postopki, ki odstranjuj 3 jo nevarnost grobega zrna pri velikih povečavah iz malih forma, tov na drugačen način nego doslej. Bistvo teh postopkov je v tem, da spreminjajo srebrovo sliko na razvitih negativih v sliko iz barvil, da obdado torej srebrova zrnca z barvilom, ki ostane z adsorpcijo na negativni plasti, tvori enotno površino in daje potem pač negative »brez zrna« oziroma negative s prekritim zrnom. Princip prav za prav ni nov, nova je le sestava barvilnih snovi, ki so za praktično izvedbo postopka posebno primerne. Postopek je danes že toliko izpopolnjen, da je mogoče dobiti negative v raznih barvah, in to ni brez pomena, če pomislimo, da učinkuje rdeča ali rumena barva ojačeval-no, modra pa slabilno. Torej obenem oja-čevanje in slabljenje negativov na novih, popolnoma zanesljivih podlagah!
V hladnem letnem času
moramo upoštevati še kakšno pravilo, da ne bo škode pri fotografiranju. K tem pravilom spada tudi to, da kamere ne smemo nositi tako, da bi bila izpostavljena telesni toploti, n. pr. v žepu suknje. V tem primeru se nam lahko zgodi, da se objektiv orosi, kakor če stopimo s kamero z mrzlega v zakurjen prostor, orošeni objektiv pa nam Jiujno daje razmazano omehčane slike.
Fotoklub Ljubljana,
program za tekoči teden: V torek slikovna kritika, v četrtek nadaljevalni tečaj (elektrika v fotografski praksi), v petek bo predaval g Brane o stoletnici fotografije (predavanje z diapozitivi), v nedeljo skupni izlet
Rumunska počastitev slovenskega amaterja
Rumunska fotoamaterska zveza je sporočila g. Srečku Gromu, špediterju v Ljubljani, da ga je za njegove zasluge v področju fotografije in za vse usluge, ki jih je napravil tej ugledni zvezi, imenovala za svojega častnega člana. G. Gromu, ki je eden naših najprominentnejših amaterjev ter organizatorjev našega amaterskega gibanja, k temu priznanju iskreno čestitamo.
Najpopolnejša zena
Nekje v Orientu je živel star, bogat knez, ki je imel velik vpliv na podanike, nabito polne zakladnice in sina, zrelega za ženitev.
»Isam,« je rekel nekega dne, »pojdi in poišči si življenjsko družico, toda ne tu, v svoji domovini, temveč tam, kjer zahaja solnce kajti slišal sem, da so one žene najpopolnejše, to se pravi prikupne, zveste, in kar je posebno važno: pametne. Vzemi si služabnika, naj te čuva ko pun-čico svojega očesa, ogibaj se nevarnosti zapada in priporoči se boginji Amin, preden kreneš na pot.«
Po teh besedah je blagoslovil sina in ga izročil v varstvo zvestega služabnika Sa-fira. Tako je Isam nastopil dolgo pot proti zapadu, da poišče najpopolnejšo ženo. žal pa ni še poznal kompasa in je šel preveč v severni smeri. Lepega dne je oba romarja ustavil mrkogled možakar s puško na rami, ki ju je do dobrega otipal, preden sta smela pred njegovo gospodarico. Radovedno sta se Isam in Safir ogledovala po prostranem vrtu, polnem ž'ta, toda nikjer nista videla niti enega delavca. V veliki dvorani je sedela krasna ženska, v roki je držala srp in kladivo in zdaj pa zdaj udarila enega svojih neštevilnih oboževalcev po glavi. Naša dva prijatelja sta. jo brž odkurila.
»Ta žena je zelo prikupna, morda tudi zvesta, ampak pametna se mi ne zdi, ker udriha po svojih častilcih,« je rekel Isam.
Zašla sta v nepregledne stepe brez živega bitja in kmalu prišla do ledenega morja. kjer sta se izčrpana zgrudila. Toda boginja Amin je bila z njima. Poslala je dilen snežni vihar, ki ju je zgrabil in odnesel daleč proč od neprijazne dežele, ter ju spustil na majhnem otočku, ki je imel obliko race. Tu sta si najela ladjo in odjadrala proti jugu. Kmalu sta zagledala široko posestvo, ki se je raztezalo čez dva otoka. Sredi nasadov je stal ogromen grad. Ko sta vstopila, ju je sprejel resen možakar v smešni obleki in ju javil pri svojem predstojniku, ki je bil nekakšen glavar vseh slug. Nato sta se morala predstaviti ceremoniarju, ki si je nadel lasuljo in obesil tri verige okoli vratu. Toda preden sta smela stopiti pred obličje Njene Visokosti mrs. Albion, je še višji tajnik pogledal, ali ima Isam res modro kri v žilah. Končno sta Isam in Safir prestopila prag zasebnih prostorov visokorodne dame, ki je ravnokaf igrala bridge s svojimi dvorjani-cami.
»Milady,« je rekel tajnik in ji predstavil oba romarja. Tedaj pa se je krasotica razvnela.
»Lepi Isam,« je dejala, »že vso večnost reflektiram nate, ampak nikdar se še ni mojim ljudem posrečilo pridobiti naklonjenost tvojega ljudstva. Zdaj nameravam spustiti k vam nekaj svojih ladij, letal in par stotnij vojakov, da bodo izkazali moje spoštovanje imetju tvojega častitljivega očeta. Le poglej svoje sosede, kako složno združeni žive pod našim prevzvišenm pokroviteljstvom, kaj ne, Salomon?« Groze-
če sladko je pogledala malega semita, ki je prešteval in zapisoval njen budžet. Preden je ta mogel odpreti usta, sta naša prijatelja že korakala proti svoji ladji.
»Preveč zvesta, premalo prikupna, a najmanj pametna,« se je glasila sodba mladega kneza in njegov služabnik mu je pritrjevalno pokimal.
Lahen vetrič ju je gnal proti jugu in nekega dne sta se zasidrala v Biskajskem zalivu. Ko sta nekaj časa romala, sta opazila, da je dežela opustošena. Ponekod se je še kadilo iz razvalin, povsod so se kazali sledovi šele pred kratkim prestanega boja. Nenadoma sta začula vik in krik. Radovedno sta pospešila korak in res kmalu postala priči zanimivega prizora: Dve ženski sta se podili v krogu vnetih gledalcev. Ena je imela čudovito sličnost s kra-sotico, ki je tolkla svoje oboževalce po glavi, v eni roki je vihtela puško, v drugi pa dragoceno sliko, ki jo je uporabljala kot ščit. Druga izmed obeh Amaconk ji je skušala iztrgati obe reči in jo je neusmiljeno podila pred seboj. Gledalci sr. navdušeno vzpodbujali, včasih je tudi ede i izmed njih skušal posredo- iti, :oda tako' mu je kdo pomolil »Pakt nevmešavar ja-r. pod nos, da bi sam lahko čim ouije časa užival zanimivo borbo Toud kma'u je za-sledovanka vrgla svoje rekv'.«iNi sov ažm-ci rred noge in se vsa up3l:m zavlekla k svoji sosedi čez Pirene i*
Zmagoslavno t gle .ala '.r"gi dama okoli sebe in pomuno sjrrej;»r.a'a ovacije. Isam jo je knti?.u gied-. -a' »Prikupna je še kolikor tolik-) * je r-1 tei St.firu, na-
Od kdaj jih imamo. • •
Iz zgodovine žarnice, gumba ovratnik, vilic in drugih drobnih pa važnih reči
žarnica, ki je dandanes tako sama po sebi razumljiva kakor elektr.ka, je izsledek poskusov izza srede 19. stoletja, šele Edisonu se je potem posrečilo, da je sestav.1 prvi porabni predmet te vrste, in siccr po delu, ki je trajalo od 1.1879. do 1.1881. Namesto sedanjih tenkih žic je uporabil tiikrat zoglenela bambusova vlakna, ki jih je pritrd.l v stekleno nzuško, lz katere jc izčrpal zrak. L 1890. so v Evropi izumili boljšo žarnico, imenovano VVernstovo, ki je porabila za silo ene sveče 1.8 vatov. Tovarniško so začeli zdelovati žarnice šele v prvih letih dvajsetega stoletja.
Gumb za ovratnik, ki je postal predmet toliko dovtipov, tičočih se zakenske nered-nosti, je že zelo star izum. Uporabljali so ga že v 15. stoletju nekateri plemen taški gizdalini, ki so se prvi pojavili v družbi z ovratnikom. Seveda to še ni bil ovratnik našega tipa. V 16. stoletju, ko je bila priljubljena tako imenovana španska moda, ki so jo označevali veliki in široki ovratniki, je prišel gmub še bolj v čast. Vobče se je seveda razširil šele v drug' ponvici 19. stoletja, ko so uvedli ovratnik, ki je ostal z neznatnimi iznremembami vs= do dandanes Ker so moški v svoiih modn:Ji zahtevah vobče precej konservativni lahko rečemo .da ima ovratnik z gumbom še veliko bodočnost.
Vilice so prav za prav ukradene naravi. Misel, da bi jih mogel človek napraviti, se je redila iz spoznanja, kako dobro služi včasih veja, ki se viličasto končuje. Vilice pri jedi omenja prvi stari kronik Maur iz 1.1023. Vilice v tej obliki nikakor n so bile navdušeno sprejete in kakor v večini kulturnih izumov, so videli ljudje tudi v vilicah izum hudiča. Tako je vsaj omenjeno v opisih iz 1.1060., kjer je opomba, kako hrumijo italijanski škofje proti novi modi, da jedo ljudje z vilicami. Tudi v Angliji, kjer se govori o vilicah prvič šele okrog 1.1608., n'so bile navdušeno sprejete. Prepričani so bili. da je dala najnaravnejše vilice človeku narava sama, namreč pet prstov. Po 1.1800. so prvikrat poskusili izdelovati vilice za vsakdanjo potrebo.
Svinčnik je staremu in srednjemu veku neznan. Grafit so sicer ljudje poznali, a niso vedeli, da bi ga lahko uporabili za pisanje. šele 1.1622. so začeli uporabljati grafit, vložen v les, za pisanje. Prva tovarna sv'nčn'kov je bila ustanovljena 1.1761. v Nurnbergu. Odsihdob je bil svinčnik ne-
ogibna vsakdanja potreba, že 1. 1822. si je dal neki angleški izumitelj patentirati svin-čn k, pri katerem se je lahko grafit izmenjaval.
Naočniki so baje izum starih Kitajcev. Toda prvo dokazano poročilo o naočnikih je šele iz 13. stoletja. To je napis na grobu večkratnega izumitelja, po imenu Salv no degli Armati, ki je umrl v svoji rodni Flo-rencL Napis pravi, da je on bil »inventore degli occhiali« (izumitelj naočn kov). Seveda niso bili to naočniki v našem smislu, temveč samo dve zvezani stekli ki jih je bilo treba z roko držati na nosu. V 16. stoletju so stali tak', naočniki velikansko vsoto 60 tolarjev. Prve zdravniško predpisane naočnike za kratkovidne je napravil 1.1550. zdravnik Hollerius.
Poštna znamka je prišla v obtok za francoskega kralja Ludovika XIV. (1638 do 1715). Dohodki se seveda n;so stekali v državno blaga ino, ampak so b'le znamke vir lep'h d oh očakov nekega gospoda Velaveza, ki j;h je prodajal in odpravljal pisma, na katerih so bile prilepljene njegove zni"i-ke. Prava znamka, ki jo je izdal poštni erar, se je poiavfa šele v 18 sto^tiu v Amerik1. Vobče pa se je razširil ta izum, brez katerega bi dandanes ne mogli biti, v 19. stoletju.
Pisemskih zavitkov niso poznali niti v starem, niti v srednjem veku. Stari Rimljani so pisali važna in skrivna poročila na obrito glavo sužnja, ki je odšel s takim pismom k adresatu šele tedaj, ko so mu spet zrasli lasje in skrili tajno poročilo. Adresat je moral sužnia snet ostriči. da je mogel »p;smo« prebrati. Prvi pisemski zavitek se je pojavil 1.1830. Izdal ga je knii-gar Brevver v Londonu. Petnajst let pozneje so imeli že stroj za množinsko izdelovanje novega izuma.
Pisalni stroj je izum našega časa. Osnovno misel za sestavo pisalnega stroja pa lahko zasledimo že v starem veku. Pri starih rimskih zgodovinarjih namreč beremo, da je že slavni rimski govornik Cicero narekoval na pisalni stroj. Seveda ni bil to p'salni stroj sedanje vrste, temveč najbrže kak način pisanja, ki je omogočal mehanično vtiskovanje črk v voščene deščice, kakršne so takrat vobče uporabljali za pisanje. Prvi model pisalnega stroja, kakršen je zdaj v rabi. je bil sestavljen v Ameriki kmalu po izumu šivalnega stroja.
Drb.
POSOJILO IN OBRESTI
Janez: »Francelj, bodi tako prijazen in mi posodi dvesto dinarjev. Sicer bi lahko dobil denar od Mihe, a on takoj zahteva dvajset dinarjev za obresti.«
Francelj: »Tu imaš dvajset dinarjev za obresti, za ostalih dvesto dinarjev pa se obrni raje na Miho ... «
UČINKUJOČE SREDSTVO
PRIMERJAVA
Diplomat je bil v avdijenci pri ministru. Po končanem razgovoru vpraša minister svojega tajnika, kaj sodi o diplomatu.
Tajnik je dejal: »Ta gospod se mi zdi kakor štirinadstropna hiša: tri nadstropja so oddana, zgornje pa je prazno.«
KONTROLA
2ena: »Pomisli, Tonček je popil črnilo.« Mož: »Naj poje polo pivnika!«
Ela: »Kaj, pet let si že omožena, a še vedno poljubljaš svojega moža, ko pride domov?«
Lojzka: »Seveda — saj ga moram kontrolirati, ali ni bil v gostilni.«
DOBER PRODAJALEC
Prodajalec: »Prosim gospa, imam nekaj elegantnega, najnovejšega, najmodernejša tkanina, ki je ni do danes videla, še nobena dama!«
Kupovalka: »Res? Koliko pa stane meter?«
Prodajalec: »Doslej sem jo milostljiva, prodajal meter po osemdeset dinarjev, ali vam bi jo dal po sedemdeset...«
hko je tudi čisto pametna, ampak o njeni zvestobi d vem .m.«
In spet sta se odpravila dalje. Prestopila sta Pireneje in šla za krvavimi sledovi begunke. Našla sta jo v materinskem objemu mademoiselle Marianne, ki se je z njo vred jokala nad tolikšno krivico. Da bi revico potolažila, je postavila pred njo cel zaboj draguljev in zlatnikov, toda solze niso hotele prenehati in mile. Mar anne je imela toliko dela, ko jih je brisala, da niti ni opazila tat nskih prstov, ki so se v kratkih presledkih iztegnili izza njenega hrbta in zagrabili v sredo zakladov. Isam je bil vljuden, opozor 1 je dražestno gospodično na rop njenih dragocenosti. Z eno roko je segla za svoj hrbet in privlekla na dan mršavega človečka z dolgim nosom in ogromnimi uhlji.
»že spet Izak!« je ogorčeno zaklicala. »Zdaj mi je pa dosti. Ven s teboj! Toda počakaj, kol ko si pa vzel? Tu imaš polovico, pa v bodoče drugim kradi, ne svoji dobro tnicl!«
Naša popotnika sta se presenečena spogledala. Safir je zmajal z glavo in odprl svojemu gospodu vrata. Ko sta bila zopet zunaj, je Isam žalostno rekel: »Doslej sva zaman potovala, nikjer nisva našla najpopolnejše ženske. Ali ne bi bilo bolje, da se vrneva?«
Toda modri Safir je odkimal. »Nisva še ob skala vseh dežel, morda naju še čaka biser vseh žena. Pojdiva dalje!«
In sta nadaljevala svojo pot. Romala sta vzdolž ažurno modrega morja, prekoračila gore, potovala čez rodovitne kampanje,
dokler nista prišla do ogromnega mesta. Opazila sta, da je mnogo stavb le še napol stalo, povsod je b.lo polno razvalin, vse že porasle z visoko travo. Vprašala sta starega možička, ki je stikal med polomljenimi stebri, kaj in kako. »O, gospod,« je odgovoril, »bog zna, ali ni Enej ob ustanovitvi mesta ustanovil te h še ki je tu v razvalinah, tamle je mogoče Cicero držal enega svojih duhovitiv govorov. V onem mračnem kotu so morda pomagaCi Cezara Borgie umorili enrga njegovih ne« prijateljev. Dokazati vama hočem, da je Cezar tu, na tem mestu, opazoval solnčnl zahod in sanjal o velikem imperiju, ki ga imamo danes.«
Spoštljivo sta Isam in Safir poslušala sivolaso modrost, in ko je učenjak za kratek hip prek nil svoj govor, ga je mladi knez prosil, da bi oba vpeljal pri visoki signorini. Ko so vsi trije prišli do njenega dvora, so slišali obupno ječanje in videli štiri mlečnozobe mladeniče, ki so neusmiljeno pretepali starega Afrikanca v zamazanem belem ogr njalu s črno brado, ki jih je jokaje rotil, naj ga izpuste. Ko sta popotnika vstop'la v salon južniaške lepotice, je baš sedela za mizo ter pisala pisma, polna plamtečega prijateljstva, na vse strani sveta. Odložila je pero ter z ognjevitim pogledom oš nila Isama. Kakšna krasota, si je ta misl i in srce mu je vztre-petalo. Lepa Signorina ga je povabila na večerjo in po e7ru°:i jer'i -'e že ujela Isama v svoje mreže. Saf'r je k*~alu spoznal, da hoče z zvijačo doseči isto kot Mrs. Albion.
j..
.. ■
čee neti... daj nam danes nal vsakdanji (kiufi
Še zmerom stoji ta simbolna »stara cu-krarna« tam ob Ljubljanici. Res. težko bi našli kje primernejše zavetišče za »naše drage najbednejše«.
Tuberkuloza...
Beda ..
Milošema ..
Prisluhnite in slišali boste škripanje peresa. Cankarjevega peresa, ko piše ostre besede, naslovljene na Ljubljano Da, fi-lantropska Ljubljana! Na javnih shodih in zborovanjih si delimo odlikovanja, priži gamo prijetno dišeče kadilo samohval — po zavetiščih in kuhinjah za »naše drage najbednejše« pa kuhamo »eintopfgerihte«.
Pazite na vrstni red!
Ob tem napisu sem se spomnila premo-drega reka velikega francoskega moža iz preteklega stoletja »Red drži svet!« Ta »Pazite na vrstni reda visi nad dolgo mizo, na kateri delita dve v belo oblečeni duhovni sestri opoldanske in večerne obroke.
V vsaki stvari je potreben sistem. Tudi v delitvi miloščine najbolj značilnem udei-stvovanju dvajsetega stoletja. Zelen listek za porcijo, dva za dve tri za tri...
Prišli so. kakršni pač so: v svojih po-nošenih oblekah, ti na zdravih nogah, drugi po berglah — starci, ženske, otroci, fantje in dekleta. Sedemdesetodstotm invalid, ki ga od časa do časa še porabljajo pri težkih javnih delih, se opira na sveže pobeljen steber; nekoč sredi noči iz ogrevalnice de-ložirani invalid se s filozofsko zamaknje nostjo sprehaja med stebri, ki dele veliko jedilnico v tri prostore; dekleta se drže za roke m se hihitajo, otroci vpijejo, fantje se pomenljivo nasmihajo...
Kazalca ure se približujeta šesti.
Po mizah leže cekarji, kanglice. lonci, bergle. Ljudje čakajo na delitev večerje.
»Še! bi spat, . ja... pa še m odprto. .« mrmra star očka. ki odstopa svojo večerjo drugemu, ker njemu razen kosila ni potrebno nič več.
»Kristus Marija, ali bom še dolgo čakal tu!« vpije nekdo in njegova nestrpnost se polašča tudi drugih.
V jedilnici se počasi mrači. Tam, kjei se delijo listki, stoji gruča žensk, njihovi mračni obrazi so negibni, podobne so kipu. s katerim je neznan mojster hotel upodo biti bedo.
»Korl, ajd po lonc!«
Vsi se smejejo tem besedam, iz sosed nje gruče pa se sliši zbadljivo.
»Kaj pa se ti dr Maček, razburjaš?«
»Kje neki je tistih pet prašičev, o ka terih so pisali v časopisih?«
Končno je zaropotalo dvigalo, prišli sta duhovni sestri, za drugo mizo pa že slu žitelj kliče imena in deli listke.
Toda še preden je podeljen prvi hlebec in prva porcija ričeta. se ena izmed duhovnih sester ozre po ljudeh, se prekriža in sklene roke:
»Blagoslovi. bog. to našo jed .. Oče naš ■..«
Sestra ima še majhno opravilo, preden začne z delitvijo hrane, postaviti mora na mizo skledo z žlico in soljo Sen je de bela, žlica lesena.
Potem se mimo mize. na kateri stojita dva lonca ričeta, začne premikati dolga vrsta ljudi.
»Kaj praviš na to, a? ...«
»No ja. vdali se bomo v božjo voljo. ■.«
Ljudje si namigujejo, delajo opazke.
»Pa pravijo, da dobimo liter! Ali je to liter?«
»No j a!«
Ta »no ja« pomeni vse, česar ne smejo povedati glasno, ker je med njimi uveden hvalevreden sistem vohunstva.
»Včeraj sem imel listek, pa nisem nič dobil!«
»Če je tu gospod ravnatelj, potem dobimo tudi tisto, kar ostane, drugače pa to gre bog ve kam.«
»Kje je tisti liter hrane? Kje je tista
širite »J U T R O <
WM>M
f1	2	3		fe	4	5	6	7
8				9				
10		mm	li				gp« ■V'	
		12				y$5§l	13	
14	15	L	1		'ti	10		
17				m	18			
19			Ppf	20				
21		••	22					
pP|23			!		«		24	
	25			§8		26		
27					28			
29			m	30				d«*!*® ■ ".'jKjjSj
A KRIŽANKA
| Vodoravno: 1. prostor pri vratih; 4 pri-trgovanje pri jedi; 8 abesinski naslov; 9 kjer; 10. medmet; 11 francoski pisatelj; 12 pleme; 13. pesnitev; 14 vrsta pesništva; 16. žensko ime; 17 društvo 18 kos lesa aH kovine; 19. žensko ime; 20 plačilo za dobro delo; 21. kemičen znak za kobalt; 22 azijska država; 23 otok v Dalmaciji; 24 zaimek 25. kraj pri Mariboru; 26 turški dostojanstvenik; 27 bodeč grm; 28 žensko ime (tudi rastlina); 29 otok na Jadranu; 30. poljski pridelek
Navpično: 1. ptica; 2 paradiž; 3 kvar-ta; 4. mera za papir; 5 pesem; 6 zaimek; 7 vrsta operacije; 9. orodje; 11 kraj pri Bledu 12. evropska prestolnica; 13 moško ime; 15. pijača; 16 navdušenje, zagon; 18. škoda; 20 svetišče, vinska klet, založba; 22 moško ime; 23 grič; 24. sorodnica; 25 tuj naziv za samostanskega brata; 26 hudoben duh; 27. kemičen znak za brom; 28. zaimek.
Nagraio v znesku 100 din
je žreb tokrat naklonil Dragici Rudel-lovi, absolventki prava, Devica Marija v Polju. Troje tolažilnih nagrad v knjigah iz »Jutrove« zbirke pa prejmejo: Olga Gnjezdova, Ljubljana, Bleiweiso-va 20, Srečko Logar, učitelj, Dolenji Logatec 44, in Marija Živkova, Maribor, Prešernova 22. Kakor je razvidno je bila sreča tokrat posebno naklonjena našim čitateljicam. Zadnja križanka pa je bila za mnoge reševalce precej trd oreh — prejeli smo izredno veliko število napačnih rešitev. Vsem tistim, ki vneto sodelujejo vsak teden, pa jim sreča doslej še ni bila naklonjena: na srečno svidenje prihodnjič! Ponovno pa opozarjamo vse, ki se zanimajo za naše nagradne križanke, da je poleg pravilne rešitve prvi pogoj uspeha: da nam pošljejo rešitve na izrezkih iz našega lista. *
Rešitve je treba poslati do petka in sicer po navadni dopisnici, tako da kri-
žanko izfežete iz lista, jo pravilno izpolnite in izrezek nalepite na zadnjo stran dopisnice. Reševalci v Ljubljani, Mariboru in Celju, lahko izrezek iz lista z izpolnjeno križanko nalepijo tudi na navaden kos papirja in ga do petka vržejo v nabiralnike »Jutrovih« podružnic Po žrebu izbranemu reševalcu pripade nagrada 100 din, razen tega pa so na razpolago še tri tolažilne nagrade v knjigah.
Rešitev zadnje ponedeljske križanke
Vodoravno: Avar, doga. spis, nas, Jaka, tlak, as, Samo, drag, bo, peta, drob. kal, opeka, brus, vale, most, breg, Labin, int., Irun, lama, jo, Akon, sova, a c(onto), astronomija, ura.
Navpično: anatomija, vas, as, dama, oko. ga, slab, Pag, Tk, Jaka. tros gol niča, sekt, drug, Bali, pest, dren. kaba, ponos, bruno, vama, bron, lava, Iko, loj, ar, si, ar.
mast? Kje je tisto vino, ki so ga baje
dobili za božič!«
»Pravijo, da imamo lepe spalnice...i Neke noči je prišla policija in vrgla vse na cesto. Morali so iti iskat pienočišča v kozolce in šupe
»Vsak večer grem na policijo.« pripoveduje fant. še pol otrok »Kam pa naj grem? Dela mi ne dajo, spati pa moram nekje.«
»Dela, dela dajte človeku, pa ne miloščine!« godrnja mladi moški, ko gre s s\>o jo porcijo ričeta po dvorani.
Mladi, delaželjni fantje posedajo v hlad ni dnevni sobi. s kartami v rokah. Leno se vlečejo marčevi dnevi. roke. ki bi lahko
vihtele krampe in lopate, mečejo na surovo hrastovo mizo umazane karte.
Ob koncu vam moram povedati še to. Preden je prijela filantropska Ljubljana za zajemalko, da bi odmerila revežu določeno porcijo ričeta, je imela pred seboj točen spisek vseh njegovih grehov in prestopkov Ni mu rekla »Pridi, brat! Nisi sam kriv s\'ojih grehov, hudo si trpel, vse ti je odpuščeno — vzemi in jej!«
Ponudila mu je svojo belo, nego\'ano, s prstani obloženo filantropsko roko. v njej je bil majhen hlebec, v drugi pa seznam grehov. Da bi ubogi človek natanko vedel, kakšno porcijo hvaležnosti je dolžan
Katarina Špur
Gradbene razmere v Sloveniji ne kažsja zadovoljivega napredka
Tako so ugotovili pooblaščeni graditelji na svojem zboru
Ljubljana, 19. marca.
V prostorih zbornice za TOI je bil danes dopoldne 20. redni občni zbor Združenja poob'aščenih graditeljev za dravsko banovino Zbcrovanje, ki ga je vodil predsednik g. Miro Zupan, je bilo zelo lepo obiskano, kar kaže da se člani združenja intenzivno zanimajo za poslovanje svoje organizacije, ki brani njih stanovske interese.
Odborniki, v glavnem predsednik in tajnik. so podali izčrpna poročila glede na dejstvo, da obhaja organizacija v tem letu 20-letnico obstoja in je za njo toliko dela ne le v ožjem interesu stanu, temveč sploh v interesu splošnega urejanja, izgradnje in pospeševanja našega narodnega samostojnega življenja tako na gospodarskem kakor tudi na socialnem in kulturno političnem polju. Tako je predsednik g. Zupan v svojem poročilu, ki je poseglo daleč v zgodovino društvenega dejanja, naglasi! da je Združenje problaščenih graditeljev skupno z drugimi gospodarskimi in strokovnimi organizacijami skušalo dati smernice za pravilno in zdravo rešitev marsikaterih važnih vprašanj. Kot organizacija graditeljev so se zavedali, da so od gradbene delavnosti in napredka v naši domovini v veliki meri odvisna m»0'f» vprašanja ,med njimi zaposlitev in brezposelnost,razvoj tujskega prometa, zdravstveno stanje prebivalstva, ugled v tujini in drugo.
M«t v Milan
Zveza obrtnih društev v Ljubljani priredi ekskurzijo z modernim avtobusom na milanski vel esejem od 22. do 25. aprila
Prvi dan: odhod avtobusa v soboto 22. aprila ob 13. izpred nebotičnika na Vrhni ko, Planino. Postojno, Razdrto. Ajdovščino, Gorico, ob Doberdobu v Ronki. Latti-sano, Santa Dona di Piave, Mestre, Benetke (večerja, prenočišče).
Drugi dan: po zajtrku ogled cerkve 6v. Marka. Doževe palače Ogled panorame Benetk s 100 m visokega razglednega stolpa, kamor se dvignemo z električnim dvigalom (kosilo). Ob 13. uri vožnja z motorno ladjo do Garaže na Mestre, nato z avtobusom po specialni avtomobilski cesti na Padovo, Vicenzo, Verono, Gardsko jezero. Brescio in zopet po avtostradi do Milana, kamor prisipemo okrog 21. ure (večerja, prenočišče).
Tretji dan: po zajtrku ogled velesejma. po kosilu pod vodstvom milanskega vodnika, ogled z avtobusom po mestu Po ogledu večerja, po želji obisk milanske Scale, prenočišče.
Četrti dan: odhod ob 4. zjutraj na Brescio v Verono. ogled arene, iz Verone na Padovo. ogled cerkve sv. Antona (kosilo). Po kosilu odhod na Mestre. Monfalcone, po obmorski cesti v Miramar in Trst (ogled pristanišča in akvarija). Odhod iz Trsta na Opčine, Sežano. Postojno (večerja) Ljubljana. kamor prispemo pred polnočjo
Celokupna vožnja in kolektivni potni list, vožnja z motorno ladjo, vožnja z električnim dvigalom na razgledni stolp, vstopnina v Doževo palačo in za akvarij, vstopnina za ve!esejem stane za osebo din 347.— Prehrana in prenočnine pa din 238.—. kar pa ni obvezno.
Prijavite se najkasneje do 10. aprila Zvezi obrtnih društev v Ljubljani. Sv. Petra cesta 4. Vsak prijavljenec naj pošlje dve sliki in naslscdnje podatke: ime in priimek, ime očeta, dekliško ime matere, poklic, kraj in datum rojstva ter stalno bivališče
Vsi prijavljsnci, ki ne spadajo pod območje ljubljanske policije, morajo imeti od pristojnega sreskega načelstva dovoljenje, da lahko potujejo s kolektivnim potnim listom v Italijo. Fotoaparate in daljnoglede lahko vzamete s seboj. Vse podrobne informacije daje Zveza obrtnih društev, Ljubljana, Sv. Petra c. 4, telefon 35-23.
Kljub raznim prizadevanjem vlad v Sloveniji ni bilo bistvenih sprememb. Akcija za javna dela je b'la s)afca. Na Slovenijo odpadejo razmerno premajhni zneski dotacij za javna dela. Uredbe o ustanavljanju raznih fondov (cestr.^ga vodnega, me-lioracijskega i S'oveniji n'so prinesle blagoslova, vzrok pa je v tem. da pri nastajanju ure:'b niso bili upoštevani naši gospodarski interesi. Slovenija je tudi preobremenjena z davki Zato se iz nje seli mnogo industrije. Pri tem trpi graditeljska podjetnost Razmerno drugim banovinam so visoke udi samoupravne doklade, toda ker denarja r.e da država, ga mora nabaviti pač banovina, da ne bo škoda še večja. Pri delu samoupravnih edinic pa bi bili potrebno sodelovanje z zasebno iniciativo ter z gospodar.sk mi in strokovnimi združenji.
Uredbo o minimalnih mezdah smatrajo gradbeniki v načelu za dobro, pametno in koristno, dasi bi si želeli neka'erih poprav in izp*polnitev. V tem pogledu jih vodi stališče, da naj velja sicer polna zaščita potrebnim in upravičenim delavcem, enaka pa tudi njim, a proti izkoriščevalcem socialnih ustanov in odredb naj nastopi z vso ostrostjo. V tem smislu bi bilo
treba končno novelirati obrtni zakon v smislu predlogov raznih gospodarskih in
stanovskih združenj.
Nadalje se je predsednik dotaknil že tolikokrat pogretega vprašanja šušmarstva. V korist splošnega gospodarskega življenja in gradbene delavnosti poudarjajo gradbeniki nadalje, da mora iti njih glavno delo za izposlovanjem cenenih gradbenih kreditov in za rednim poslovanjem naših denarnih zavodov. Kct strokov::a organizacija graditeljev pa poudarjajo zahtevo cele Ljubljane in vse Slovenije po končni ureditvi ljubljanskega glavnega kolodvora in železniških zvez v Slovenji. Graditelji tudi ne ostanejo mirni pri vprašanju naših zanemarjenih cest. Poudarjajo, da razen par kPometrcv asfalta in betona nimamo ničesar ,da pa je od vprašanja naših cest in železniških zvez v veliki meri odivisen razvoj našega tujskega prometa. Na kraju se je predsednik dotaknil še vpra šanja cen cementa in nagla sil da so te cene očitno previsoke in da bi se morala preprečiti vsaka špekulacija, ker globoko posega v gradbeno delavnest.
Sledilo je poročilo tajnika g- Ernesta Kramo ršiča, ki se je omejil ra podatke o društvenem stanju in dolovaniu v pretekli poslovni dobi. V preteklem letu je štelo društvo 76 članov, imelo pa je priglašenih tudi 92 vajencev, od katerih jih je 23 napravilo pomočniški izpit. Pregleda o kvalificiranem delavstvu združenje nima, v vseh zadevah, ki se tičejo obrti in koristi graditeljev, je združenje v stalnih st:k;h s sorodnimi združenji v Beogradu in Zagrebu .
Po poročilih blagajnika in nadzornega odbora je bila odboru soglasno izglasovana razrešnica. nato pa sta zboroval ce pozdravila zastopnik ljubljanske mestne občine, obrtni referent dr. Fre'ih, in zastopnik zbornice za TOI Karel Kavka. Sledile so volitve, v katerih so bili izvoljeni za predsednika Miro Zupan, za podpredsednika Matko Curk, za člane odbora Vilibald Bat-telino, Ivan Bricelj. Ladislav Macoratti, Ivan Skikan (vsi iz Ljubljane). K-nrad Gologranc (Celje) in Franjo špes (Maribor). Nadalje v nadzorni odbor: losip Mu-drovčič. Ivan žigon in Viktor Bidovec ter za namestnika Franc Furlan. Za častne razsodnike pa Ivan Bricelj, Marko Curk, Konrad Gologranc, Franjo špes in Miro Zupan.

Pelikan-nalivno pero........Din 250.-
avtomatski svinčnik.........Din 70.-
oboje skupaj v usnjenem efui-ju Din 380.-

V pijačo je nasul spalnega praška, in ko je vse trdno spalo, je na ramah odnesel mladega kneza iz mesta. Ko se je Isam s težko glavo zbudil, mu je njegov zvesti služabnik razložil, v kakšni nevarnosti je bil. Iz hvaležnosti mu je Isam obljubil najlepšega konja, ko se vrneta v domovino.
Pot ju je privedla mimo ljubke, toda dolgočasne Helvecije proti severu pred prag visokorodne Brunhilde. Safir si je na tihem želel, da bi končno našla najpopolnejšo ženo kajti njegovo srce je hrepenelo po ljubki Sani, ki je v daljni domovini s težkim srcem čakala njegove vrnitve.
Velika, ponosna hiša gospe Brunhilde je bila čudovito urejena. Povsod jeklo, pločevina, steklo, vse se je lesketalo in bliskalo. V ogromni garaži sta opazila tank, ki je čakal na zasebne sprehode svoje gospodarice. Po stenah hiše so bile fantastične slikarije, vse je kazalo na razkošje. Pred okni je stala nepregledna množica, ki je navdušeno iztegovala roke in tuleč ponavljala iste besede ko ogromen robot.
Tedaj je naša prijatelja zagledal debelu-šast gospod, ki se je kot otrok poigraval s palčko in se dobrodušno smejal, ko so se zagugali zlati cekinčki na njegovih prsih. Vprašal je, česa želita. Avdijenco? Moment! Izginil je in se čez nekaj časa vrnil v novi opravi, zadovoljno se smehljajoč samemu sebi Preden sta prestopila prag najsvetejšega, sta se morala podvreči podrobni krvni preiskavi. Ko so zdravniki in kemiki ugotov'li najčistejše arijsko kri — razen one semitske, ki jo
imamo vsi od Eve — sta smela pred pre-svitlo obličje. Ko jo je Safir zagledal, se je obupan sesedel. Zopet nič! O prelepa roža Sana, kako si daleč!
Visoka gospa ju je prijazno, toda nezaupljivo sprejela. Prav za prav ni mnogo govorila, to je opravil majhen, suhljat možiček, ki ni pustil nikomur do besede. Venomer se je vtikal v pogovor, dokler ga ni gospa vljudno prosila, da se za nekoliko časa odstrani. Užaljen je odšel in se spravil na delo, da zvečer sestavi govor.
Isam je gospej ponudil nekaj sadežev iz svoje domovine in takoj se je zbudilo njeno zanimanje za to daljnjo deželo. Safir pa je budno pazil, da se ne bi zgodilo kaj hudega.
»Pri nas so ogromne strupene kače,« je rekel in Isam ga je hvaležno pogledal, kajti smrtno se je dolgočasil poleg te mrzle, nelepe ženske.
Gospa se je skušala nasmehniti. »Kako zanimivo! In mi tako zelo potrebujemo te živali za naše serume.«
Safir se je ugriznil v ustnico. »Vsako leto so velikanske poplave,« je dejal.
»Oh, gotovo je v vaših rekah mnogo zlata,« je navdušeno odvrnila, »to bi nam olajšalo pridobivanje.«
»Toda pri nas so strahoviti ljudje,« Je nejevoljno izbruhnil Safir. »Sami roparji!«
Gospa je nedolžno pogledala. »Tega sem že vajena. Toda mi že znamo postopati s takimi ljudmi. Ravnokar smo kaznovali neko malo ošabnico, ki se je šopirila proti nam. — Oh, kol ko časa že nisem jedla sladkih datlje v!«
Isama je mrzlo spreletelo, ko pa je videl neusmiljeno preračunljivost hladnokrvne skopulje, se je brž poslovil.
Brez najpopolnejše žene sta se po najkrajšem potu vrnila v domovino. Kako zlato se jima je zdelo domače solnce! Kako modro domače nebo!
»O, sladka domača zemlja,« je za šepetal Isam.
Ko sta se bližala očetovemu gradu, sta srečala kmečko dekle, ki je vodilo osla, težko natovorjenega s sadeži, žival je komaj stopala pod bremenom in nenadoma klecnila. V hipni odločitvi je mladenka stresla polovico tovora v obcestni jarek.
»Zakaj si to storila?« je vprašal Isam ln občudoval ljubkost njenih kretenj. »Ali ti ni žal za lepim denarjem, ki si ga izgubila s to lahkomiselnostjo?«
»Bolje je. da izgubim polovico tovora kakor vse skupaj. Ce mi žival med potjo pade in noče več vstati — kakor veste, so vsi osli trmasti in ne pokušajo pametne roke, ki jih vodi,« je odgovorila deklica, »in grem v mesto po pomoč, mi medtem lopovi oboje ukradejo. Zato je vendar bolje, preboleti malo izgubo.«
»Bogme, ta je pametna,« je rekel Isam.
»In prikupna.« je dodal Safir.
»Ali si zaročena?« je vprašal mladi knez.
Dekle je zardelo.
»Ne.« Tiše je pristavila: »Nikoli se ne n omožila.«
ie bil razočaran.
»Zakaj ne?«
Se niže je sklonila glavo.
»Ker ljubim nekoga, ki je zame nedosegljiv. Moje srce bo vedno ostalo zvesto le Isamu, mlademu knezu.«
Ganjen od tolike ljubezni in zvestobe je Isam odgrnil svoj obraz, da ga je lahko spoznala, in jo vprašal, ali hoče vedno ostati ob njegovi strani. Lepa Aminda od sreče ni mogla spreg. i iti. Mladi knez jo je dvignil k sebi na konja in jo privedel pred svojega očeta.
»Presvetli oče,« je rekel, »prepotoval sem pol sveta, videl sem prikupne, pametne, zveste ženske, naučil sem se spoznavati ljudi in zato sem se vrnil brez najpopolnejše žene. Pač, našel sem jo tu, v svoji domovini. To je lepa Aminda. naj-prikupnejša, najzvestejša in najpametnejša vseh žena na svetu.«
Po teh besedah je stari knez oba objel in ju blagoslovil ter priporočil bogu Mitu. Nato je rekel:
»Kaj nam je treba tujih rož na našem vrtu, ki bi se pozneje bohotno razrasle in zamorile domače cvetje? Otroka, ostanita vedno zvesta domači zemlji.«	G. J.
PRED SODIŠČEM
Sodnik (obtožencu); »Vi ste torej oproščeni.«
Obtoženec: »Pa jaz sem bil pet mesecev v preiskovalnem zaporu.«
Sodnik: »Ne morem pomagati.«
Obtoženec: »Prosim, ker sem bil pet mesecev po nedolžnem -aprt . . a'i smem na ta račun kaj malega ukrasti?«
\\ y\
i -JJ-P
m/A
Anica: »O, tetica, ali si že ozdravela?«
Teta: »Zakaj Anica? Saj nisem bila bolna.«
Anica: »Pa je očka rekel včeraj, da si na glavo padla!«
VOJSKA
Kapetan (vojaku): »Prijavljen si, da si pred sodiščem srečal častnika, pa ga nisi "■"'dravil!«
Vojak: »Saj ste rekli, gospod kapetan, da smo pred sodiščem vsi enaki.«
e obglavljen pirat 1 svoje pajdaše
Spomin m Klausa Stortebeckerja, ki je s svojimi pajdaši pred leti strahova! umika morja in ljudi
če se je človek nekdaj peljal z odprtega morja mimo severne francoske obale, tedaj so se nekje v bliž:ni obale pojavili pred njim mračni, mogočni zidovi, ob katere so krog in krog butali valovi; nobena ladja se tem zidovom ni upala približati. Trgovske ladje Hanzeatov iz Hamburga in Bremena so pospešile svojo hitrost, če jih je veter pri tiral blizu te morske trdnjave. In pomorščaki so bolj ko sicer preklinjali in psovali, če se veter ni hotel dovolj naglo in krepko upreti v jadra. Njihov »ahoj« je klavrno zvenel. In vendar to niso bili ljudje, ki bi poznali strah.
»Stortebeckerjeva globina« imenujejo dan danes friziški ribiči in brodarji zaliv, v katerem je nekdaj stala trdnjava. Danes ni od nje ostalo nič več, celo zaliv je izginil v pesku. Tam je pred 500 leti živel veliki
iskale zveze z vitalijskimi brati proti rastoči in pohlepni Hanzi. Desetletja so bili vitalijski bratje najnevarnejši sovražniki Hanze, ki so se tedaj le v spremstvu bojnih ladij upale na odprto morje. Vitalijski bratje pa se niso prav nič obotavljali in so napadali tudi te, z oboroženo silo zavarovane trgovske ladje. Hanza se je potem obrnila za pomoč k nemškemu viteškemu redu in dala denar za velikansko vojsko, ki naj bi napadla Whisby, glavno trdnjavo vitalijskih bratov. Hrabri branilci \Vhisbyja so podlegli veliki premoči. Občina vitalijskih bratov, ki je imela mnogo pristašev med siromašnim prebivalstvom hanzeatskih mest, je bila uničena.
Toda zmaga ni bila popolna. Mnogi vitalijski bratje so utekli in si na obalah Severnega morja'poiskali novih zavetišč.
Pogled na Hamburg
pomorski razbojnik Klaus Stdrtebecker, ko-rajžen, drzen dečko. V trdnjavi je skrival zaklade, ki so jih njegove ladje naplenile na svojih g~usarskih pohodih. Tam so stanovali gusarji s svojimi družinami, s svojimi ženami in ljubicami, in med seboj delili bogastva, ki so jih dostikrat pridobili v krvavem boju. Kar so premogli, vse jim je bila skupna last. In njihovo geslo je bilo: »Božji prijatelj, sovražnik ljudi«.
Ko so si pod Stortebeckerjevim vodstvom postavili to vodno trdnjavo, so bili že bolj-š.h clni navajeni, so bili že bolj mogočni in vladarji severa so se jih bali ali pa so sklepali z njimi zavezništvo. Na otoku Gotlandu so imeli v oblasti staro mesto Whisby, pa tudi sicer so na Gotlandu in drugod po Vzhodnem morju posedovali svoje trdnjavice in postojanke. Tedaj so se imenovali vitalijske brate. Vitalije je romanska beseda. Tako so imenovali ljudi, ki so v trdnjave prinašali živež. Beseda je potovala in je sčasoma dobila drug pomen. Vitalijski bratje so se potem imenovali morski razbojniki Vzhodnega in Severnega morja, ki so se po morjih vojskovali s Hanzo, to veliko zvezo severnih trgovskih mest, ki je imela v rokah vso trgovino severa. Njene trgovske podružnice so 'bile v Londonu in Briiggeju. v Novgorodu :in R:gi. \ Miinstru in Kolnu. To je bila velika sila z neizmernim bogastvom, to so bili mcgočniki, ki so predstavljali svoje posebno razdobje in zatirali slabotne in majhne. Kdor se jim ni pokoril, se jim je moral podvreči, in kdor se ni hotel podvreči, se je moral upreti proti njim. V štirinajstem stoletju se je iz vrst obubožanih meščanov in plemičev, iz pregnanih ribičev, iz pustolovskih pomorščakov zbrala družba, ki je sklenila, da se zoperstavi oblasti Hanze in s sio odvrne od sebe njeno nadoblast. Tako so nastali vitalijski bratje. Opremili so ladje, na katere so se vkrcali oboroženi, v bojih pre'zkušeni mornarji, našli so si varna zavetišča, ki jih je bilo moči z lahkoto braniti. Odtod so se vozili na morje in tam ob znan'h morskih potih prežali na hanzeatske trgovske ladje jih iznenada napadali in premagali. Plen je bil velik. In moč vitalijskih bratov je rastla. Osvojili so \Vhisby in tam ustanovili občino, ustvarili pravo zajednico, imeli svoje zastopstvo, ki so ga izvolili, upravljali svoje dohodke, svoj plen, ter vse skupaj po pravici in zaslugi delili med seboj. Bili so dobri tovariši. Nesreča jih je združila, bili so sijajni, koraižni fantje. Njihovi smrtni sovražniki so pisali njihovo zgodovino in so jih klevetali v njej.
Občina vitalijskih bratov je bila državna sila z ugledom in vplivom. Njene ladje so iskali povsod. In v srditih, krvavih spopadih Hanze s severnimi državami so le-te
i Peljali so se na Angleško, proti jugu, ple-j nili po obali Portugalske, prišli prav do zapac.noafriške obale, kamor so si ladje tedaj le redko upale Voditelj najmočnejše skupine v Severnem morju pa je postal Klaus Stortebecker.
Kakor pripovedujejo, je bil to postaven mož, širokih pleč vztrajen in neupogljiv fant, ki ni nikoli izgubil poguma in ki
nadejajoč se, da bodo na ta način Storte-beckerja ukanilL Poleti leta 1402. je nad Helgolandom prišlo do odločilne bitke. Stortebecker je zares napadel maskirane bojne ladje in je šele prekasno spoznal svojo zmoto. Ogromna »Pisana krava iz Flandrije« je naskočila slabotne Stdrte-beckerjeve ladje, ki so se obupno branile. Stortebecker je izgubil vse svoje ladje, njega samega pa, krvavečega iz neštet-h n, pa so skupaj s 150 tovariši ujeli. V verifrah in	— -*■
Stortebeckerja odvedli v Hamburg. Ko so ga vlekli po ulicah, so vriskali bogati meščani. Strašni sovražnik, ki je v območju hamburških zidov užival med siromaki toliko simpatij, strah morja, je bil ujet. Smrt junaškega moža je odeta v pravljico. Gotovo je, da je Stortebecker moško stopil pred svoje sodnike, da se ni le branil, marveč napadal. Iz aktov je razvidno, da je svojim sodnikom dejal:
»Nisem mogel prenašati počasnega, preračunanega načina, ko ste premeteno in !okavo, z zvijačo kopičili svoje bogastvo, od katerega ni imel nihče koristi, pa čeprav ste v svojem blagostanju še s takim dopadenjem zrli nanj. To me spominja na sliko, ki sem jo videl na steni cerkve v Marienkavu: lisica stoji na prižnici in pridiga ljudem moralo, poslušnost in pobož-nost. Jaz pa sem se odločno lotil posla, vzel sem takoj, medtem ko ste vi šli na delo polni špekulacij. Vaš način svet hvali, ker mu ne more do dna, moj način ropanja pa obsoja, čeprav sta obe stvari enaki na las.«
Sodnik je Stortebeckerja prekinil in mu prepovedal govoriti. Prisotni mestni očetje so hoteli govornika pri priči ubiti. Njega in 115 tovarišev so obsodili na smrt. Stortebecker je prosil za življenje svojih tovarišev, »ki so mi zmerom zvesto in možato stali ob strani, žal mi je njihove zgodnje smrti.« Prošnjo so mu odbili. Tedaj je izjavil, naj mu odsekajo glavo, in če bo mogel brez nje storiti še kak korak, naj podarijo življenje tistim njegovim tovarišem, mimo katerih bo brez glave še utegnil priti. Gospodje so se glasno zakro-hotali in so pristali.
Ob zvoku tromb in piščali so naslednji dan peljali obsojence, obdane z železnim obročem oborožencev, skozi hamburške ulice na morišče. Množice se je trlo. Mnogi so jokali. »Žene in device so njihovo smrt zelo objokovale,« stoji v kroniki. Na

Piratska ladja izpred 500 let
se ničesar ni bal. Bil je najboljši tovariš, izvrsten vojščak ter je užival slepo zaupanje in ljubezen svojih tovarišev, ki so bli pripravljeni iti z njim v pekel. Po poreklu je bil iz svobodnega kmečkega rodu z Nižjesaškega, kjer nikoli niso trpeli gospoda nad seboj. Ta Stortebecker je bil zaveznik frizijskega gospoda ten Broohe, ki se je vojskoval z mogočniki in ni dal da bi mu odvzeli starodavne, skrbno varovane pravice. Skupaj 9ta sklenila, da se bosta vojskovala s Hanzo, ohranila svo^o samostojnost in se ne bosta uklonila pohlepni gospodi. Pričel se je obupen dolgotrajen boj. Nobena izguba ni ustrahovala niti ene niti druge strani. Ujetnikov na-. vadno niso jemali. Vsak poraz je bil tako za ene kakor za druge povod za maščevanje. Kakor nekdaj proti Whisbviu. tako so Hamburžani tudi to pot poklicali druge na pomoč, sami se niso upali spustiti v boj s Stortebeckerjem S Holandskega so naročili vojne ladje, največja in najsilneiša med njimi se je imenovala : Pisana krava iz Flandrije«.
S tem brodovjem so Hamburžani jadrali proti dosti slabšemu Stortebeckerju. Toda niti zdaj si niso upali odkrito na odprto morje, marveč so bojne ladje tako pre-j uredili, da so bile videti kakor trgovske,
S. A. M.: V
Študent iz zadnje klopi
Kakih petintrideset jih je bilo. Lani so še vsak dan hodili čez naše stopnice. Kadar je sluga pazil v veži, so si skrbno očistili čevlje, drugače so pa kar blatni in zasneženi zdrveli čez dvoje, troje stopnic v svoje razrede. Pozimi so si ovratnike zavihali visoko do ušes.
Honzej je prihajal s Koroškega. Vsak dan se je vozil poldrugo uro z vlakom. Pozimi je bil zunaj leden mraz in večkrat tudi v srcu.
Profesorji so pa še pred tablo klicali! Honzej je tedaj vedno nervozno mencal z rokami in vselej se je ves spotil. Prevroče je bilo v razredu in v glavi. Kadar pa je odhajal v klop s pozitivnim redom, so mu njegove otroške oči žarele kakor biseri. Ves prešeren se ie presedel v zadnji klopi.
Popoldan so šli k Mirku na dom Igrali so na harmoniko in peli. Cez hodnik sem slišala njegov pogrkujoči, kmečko zateg-;njeni, a mehko zveneči glas: j
Dajte me mati dva krajcara, de se bom drumelco kupu.
de bom pod oknam zadrumlou jej, kar sem jej snueč oblubu.«
Na pomlad so opravljali zadnjo * poved Ves vesel se mi je tedaj prismejal čez cesto.
»Vi nimate dosti grehov, kajne, Honzej?-sem ga nagovorila.
»Grdega pa res nisem nič naredil. Ali je greh, če sem poljubil dekle?«
Popoldan so z vsem mladostnim ognjem igrali pri Mirku na harmoniko m peli. Saj ni bilo nobenega greha v njihovih srcih.
»Dajte me mati dva krajcara de se bom drumelco kupu.. «
Nekega dne je prišel nekdo predavat o plinski vojni. Honzej je bil vesel, da sta odpadli zadnji dve uri pouka.
»Ce ima priti vojna, naj kar takoj izbruhne. bomo vsaj mature dobili kar tako.«
»Kaj pa fronta, Honzej? Smrt7«
»Saj jaz ne bi takoj padel. No. če b; bil ranjen — to bi še ne bilo najhujše. Morda bi šli vi za usmiljeno sestro in bi nam svoje hladne roke polagali na razgreta čela. Potem bi bolečine hitro minile. Še pri šolski nalogi se takoi oposumim. saino da pridete do moje klopi Ah. kaj vojna, smrt! To ni tako hudo. Ampak matura!«
morišču, ki so mu pravili Grasbook, je čakal rabelj v sivem plašču in v sivem klobuku, naslanjajoč se na široko, ostro, dvorezno sekiro z medeninasto levjo glavo. Mož se je imenoval Rosenfeldt in tudi o njem pripoveduje pripovedka.
Pred tnalom je Stortebecker še enkrat pogledal po mestu, videl njegove stolpe, videl ladijske jambore, jadra so vela v vetru, videl je gosto množico pred seboj, ki je molče čakala, slišal je, kako so žene ihtele, pogledal je svoje tovariše — srtali so v dolgi vrsti pred njim — tovariši iz marsikatere bitke, vsak svoje matere sin. »O svet, moram te zapustiti, bodi pozdravljen!« Rabelj mu je odsekal plavolaso glavo s svetlimi, sinjimi očmi. Veliki puntar z Nižjesaškega je padel.
Tedaj pa se je — kakor pravi ljudska govorica — zgodilo nekaj nezaslišanega. Trup se je počasi dvignil, kri je curljala po telesu, že je stal pokoncu. Na tleh je ležala odsekana glava, še se je zdelo, da je življenje v očeh, še so gledale strašni prizor. Trup se je premaknil, noge so prestopile. S krvjo obliti obglavljenec je korakal ob vrsti svojih tovarišev. Ena — dve — tri — trup je šel, šel. Množica je rjovela kot obsedena, en sam grozen krik, je segel do neba. Je to čarovnija? Zdaj je bil trup pri enajstem možu. Tedaj je nekdo priskočil in podstavil brezglavemu telesu nogo. Telo je zamolklo padlo po tleh. Enajstorici sta bila s tem vrnjena življenje in svoboda.
Toda pomor se je nadaljeval. Glava za glavo je padala. Rabelj je sekal in sekal. Kri mu je segala do gležnja. »Ali niste nič utrujeni?« je vprašal eden izmed mestnih očetov z napudranimi kodri. Rabelj se je smejal: »še nikoli v življenju mi ni bilo tako prijetno in imel bi še zadosti veselja in moči, da tudi vzvišene hamburške mestne očete po vrsti obglavim.«
Mestni oče je vzkipel in rablja naznanil. In še tistega dne je rabelj Rosenfeldt visel. Tak je bil konec vitalijskih bratov in njihovega voditelja Stortebeckerja.
Archibald Duck
{
Rože — zdravilo j
Hripa se navadno pojavi brez predhod- j znakov in poteka z visoko temperaturo , (39° do 40° C) močno pobitostjo, slabostjo, glavobolom, omotico in bolečinami v hrbtu Največkrat je prvi bolezenski znak močno krvavenje iz nosu, ki se le težko ustavi ter močno oslabi bolnika. Včasih pričenja hripa z mrazenjem, ki pa ne traja dolgo. Robovi in konec jezika je vdeč, ostali del jezika je pokrit s sluzom.
Ce pričnemo s takojšnjim zdravljenjem i lahko odstranimo že v naprej nevarnost | hude influence. Bolnik mora takoj v posteljo, ker lahko v nasprotnem primeru nastopi bolezen s smrtnim izidom Lah-ko se pa pojavi tudi vnetje pljuč in po-prsnice. ki prehaja v tuberkulozo ali pa se konča s smrtjo Influenco spremlja vedno potenje, to pa moramo podpirati z naravno zdravilno silo, to je, s parnimi kopelmi in umivanji: tudi obkladki zelo koristijo Proti glavobolu uporabi iamo mrzle prtene obkladke na glavo in tilnik in obkladke nog Ko preneha mrazenje piiemo toplo limonado ki vzbuja delovanje lpdvic Ako ravnamo takoi do fforn^b j navodilih ne Dride do tako hudih poia-| vov bolezni kakor sta n pr. blaznenje in
! nezavest.
V h"dih primerih Dolivamo plavo z vodo 22° C ter Diiemo čaj iz iapodnesa cveta za vzn^Hhudo srca Za rašo čaia vzamemo pribh^no 3 — 4 gr jasodne^a cveta Čai se kuha 5 minut in se oiie vroč Ako hrioa ni n^hnda. se navadno ozdravi v 4 do Fi rinph Po Drpctarii bol^^ni ie ng prinoročljivo, da človek še nekoliko dni počiva.
MODERNA SLUŽKINJA
j Gospa: »Pepca, jaz grem na ples Če me nj bi bilo do polnoči domov, lahko greste
spat.«
Nova služkinja: »Prav gospa! Saj mi lahko tudi jutri poveste, kako je bilo na
plesu.«
OTROŠKA
Sinko: »Očka, ali je vrag oženjen?« Oče: »Ne vem. Mislim, da ni!« Sinko: »Pa zakaj ima potem rogove?«
PRI PSIHIATRU
Najbrž je slutil, da je ne bo zdelal že spom^di o prvem roku.
Niso še slišali izida, ko so že šli praznovat to največjo zmago v življenju v Veliko kavarno. Vedela sem, da ima Honzej popravni izpit za jesen, in me je stisnilo, ko sem ga zagledala med ostalimi Vedno je verjel v srečo in tudi zdaj mu je le mimogrede prišlo na misel, da menda prav za pis\ še ne spada sem.
Saj sem naredil, kar reci+e!« se je po svoje otroško-zaupljivo nagnil do mene. ; Nič mu nisem mogla odgovoriti. Pa kdo na vsem svetu bi bil mogel skalit; te preproste, otroške oči?
Jeseni je zdelal in se odpravil na veterino v Zagreb Se ga slišim, kako se smeji, ko pripoveduje, kako bo krave rezal in vole. Takrat je odsevalo vse življenje v njegovih očeh.
Pisal je še, kako so prenesli harmonike in koroške pesmi v Zagreb. V duhu mi je včasih prišel njegov glas:
»Dajte me mati dva krajcara, de se bom drumelco kupu. .«
Videla ga nisem več. O božiču je umrl. Tisti dobri, ubogi, nerodni fant iz zadnje klopi je umrl.
Gotovo je lahko umrl. Zanj smrt ni moela biti nJ~ te^k^ga Sai ni nikoli nič grdega storil Ce je zmagal maturo, pa da smrti ne bi!
Služkinja: »Z gospodom doktorjem res ne morete govoriti.«
Gospod: »Toda zadeva je zelo nujna. Povejte mu, da gre namreč za zelo nevarnega norca!«
Služkinja: »Dobro! Ce ste to vi sami. vas mogoče sprejme.«
Radio po svetu
Ta teden bomo poslušali
Resna glasba
Ponedeljek: 20.00: Beograd — prenos i t opere. 20.00. Budapest I: koncert del Mu-sorgskega. 20.10: Leipzig: s mfonični koncert. 20.40: Deutschlandsender: simfonični koncert (Prokofjev, Paganini, Brahms). 22.30: Hamburg: oratorium. — Torek: 20.10: Bucuresti: simfonični koncert. 20.10: K6-nigsberg: simfonični koncert (Dvoržak. Brahms). 21.00: Roma: prenos opere »Mali Marat«. 22.20: Miinchen: simfonični koncert (Čajkovski). 22.25: Droitvvich: koncert del Musorgskega. — Sreda: 19.20: Budapest I: prenos opere »Turandot«. 20.10: Wien: simfonični koncert (Strauss). 21.00: Milano: prenos opere »Fidelio« iz Scale. 22.45: Droitwieh: svečani koncert. — Četrtek: 20 05: Beromunster: simfonični koncert. 21.00: Deutschlandsender: prenos opere »Mali Marat« iz milanske Scale. 23.00: Budapest I: orkestralni koncert (Beethoven. Brahms). — Petek: 19.00- Sofia: nre-nos opere »Tristan in Izolda«. 20.10: Stutt-gart: simfon:čni koncert (Schubert Mozart) 20.30: Firenze: prenos opere »Trubadur«. 21.30: Roma: Haendlov oratorij. — Sobota: 20.45: Montp Ceneri: prenos opere» Car-men<-. 21.000: Milano: prenos opere »Dekle z zapada«.
Komorna glasba in koncerti solistov
Ponedeljek: 18.15: Bucuresti: vokalni koncert. 19.00: Kiinigsberg: koncert solistov. 19.15: Sofia: vokalni koncert. 20.00: Liubljana: vokalni koncert. 21.00: Lille PTT: saksofon solo. 21.20: Koln: godalni kvartet. 22.40: Kalundborg: orgle. — Torek: 18.00: Beromunster: komorna glasba. 19.00: Sofia: vokalni koncert 20 00* Ljubljana: orgle. 20.55: Sofia: ruske romance'. 21.20- Beograd: v^oMna. 21 ?0: Hamburg: gledališke orgle. 2315: Radio Pariš: komorna glasba. — Sreda: 1900: Sofia: klavir 20 00 Kalundborg: komorna glasba. 2030: Radio Pariš: violončelo 21.15: Bucuresti: vokalni koncert. 22.00: Wnrszava: koncert kvarteta. 22.30: Deutschlandsender: čelo in klavir. — Četrtek: 17.20: War-sza\va- komorna glasba. 18 20: Wien: petje in klavir. 19.30: Pariš PTT: orgle. 19.50: Ljubljana: violina in klavir 20.00: Beograd: koncert solistov. 21.55: Beromunster: vokalni koncert. — Pet°k: 17 00: Berlm: violončelo in klavir. 18.00: Stuttgart: koncert solistov. 19.15: Bucuresti: klavir 20.10: Kalundborg: viola in cimbale 21 05: Suis-»e Romande: harmonika 22.45- Stockhu^m: vokalni koncert. — Sobota: 16.30" Sofia: komorna glasba. 17 20: Beograd: rog in klavir 18.35: Strasbourg: petje in orgle. 18 40: Stockholm: vokalni koncert 19 30: Sofia- komorna glasba za pihala. 21 15: Radio Pariš: violina 23 30- Droituich: vokalni koncert (Ninon Vallin).
Plesna glasba
Ponedeljek: 20.10" Miinchen. 22.30: Koln. 22.45: Wien. 23.15: Milano in Roma. — Torek: 22 30: Berlin. 23 15: Kalundborg. 23.15: Milano. 23.50: Droitwich. — Sreda: 18.20: Droitwieh. 2010: Konigsberg. 23.15: Kalundborg. 23.55" Luxembourg. — Četrtek: 20.10: Berlin 20.30: Milano. 22.30: Frankfurt. 23 15: Roma. 0.15" Droitvvich. — Petek: 22.30: Wien. 22.30: Stockholm. 23 15: Kalundborg. 0.15: Droit\vich — Sobota: 20.10: Wien. 2210: Firenze. 22 30: Stuttgart. 22.45: Konigsberg. 22.50: Kalundborg.
Radio Ljubljana danes
12.00: V svetu pesmi (plošče) 12.45: Poročila. 13.00: Napovedi. 13.20: Opoldanski koncert Radijskega orkestra. 14.00: Napovedi. 18.00: Paberki iz vsakdanjega zdravstva. 18.20: Plošče. 18.40: Paglovčeva pesmarica in slovensko cerkveno petje (predava dr. Čerin). 19.00: Napovedi in poročila. 19.30: Nacionalna ura: Zagreb kot va*no poštno središče. 19.50: Zanimivosti. 20 00: Klavirski koncert gdč. Marcelle Ber-zettijeve. 20.45: Kozaki pojo (plošče) 21.15: Kmečki trio. 22.00: Napovedi in poročila. 22.15: Prenos plesne glasbe iz restavracije Emone.
Drobiž
Najvišjo radiopostajo na svetu na višini 4.200 m gradi Sovjetska Rusija in sicer na Elbrusu. Postaja br. štirinadstropna in bo imela cilindrično obliko, da bi bil pritisk vetra čim manjši.
Evropska radiofonija ima po podatkih od 1. januarja letošnjega leta 310 oddajnih postaj s skupno antensko energijo 8.230 kilovatov. Pred petimi leti je imela samo 257 postaj in 3.260 kilovatov antenske energije.
Tudi Dakar dobi oddajno postajo po sklepu francoske vlade. Imela bo 50 kilovatov antenske energije in so jo že začeli zidati.
Novo kratkovalovno oddajno postajo so postavili Norvežani v Oslu. Njene karakteristike so: 30.48 m = 9.530 kHz in 5 kW antenske energije. Oglaša se z besedami: »Oslo Karlbolgsender«.
Poljaki so postavili dve novi postaji na krati kh valovih in sicer Warszawa.Babice SP48, ki oddaja na valu 48.46 m, in War-szawa-Babice SP31, ki oddaja na valu 31,49 m. Obe imata po 5 kW antenske ener gije in oddajata med 21. in 23. uro.

DAME IN GOSPODJE!
ELEGANTNO MODO ZA POMLAD IN POLETJE 1939 VAM BO POKAZALA VELIKOMESTNA
MODNA REVIJA
V PONEDELJEK, DNE 20. t. m. OB POL. 9 URI ZVEČER IN V TOREK OB POL 5. URI POP. EN 9. URI ZVEČER V VELIKI
DVORANI KAZINE.
NAJNOVEJŠI MODELI DAMSKE IN MOŠKE MODE, VEČERNE OBLEKE, PLAŠČI, JERSEY, PROMENADNE. KOPALNE OBLEKE ITD.
MODELE PREDVAJAJO INOZEMSKI MANEKINI
SOUVAN - Co
SODELUJEJO TVRDKE L STEGNAR in V. SEUNIG
SALON MODE ZA DAMO IN GOSPODA RADI VELIKEGA ZANIMANJA SI PRESKRRITE VSTOPNICE V PONEDELJEK V TRGOVINI SOUVAN NA MESTNEM TRGU. — SEDEŽI OD DIN 6.— DO DIN 25.—.
XVI. kolo v ligi
o Igre za dve celi točki
Ljubljana je včeraj po obojestransko revni igri zmagala nad Jedinstvom — BSK prvič poražen, Skopljanci so zadnji
Ljubljana, 19. marca.
Šestnajsta ligaška nedelja ni obetala posebnih presenečenj, pa se je vendar zgodilo mnogo tega, kar so pričakovali le malokateri Razen izidov v Varaždi-nu in morda še v Ljubljani so se vsa današnja srečanja končala precej dru-stvar z naslednjim in še naslednjim, s
Za nas je bilo najbolj važno domače srečanje z Jedinstvcm, ki je bil prvi spomladanski nasprotnik SK Ljubljane. Beograjski zeleni so v letošnji prvenstveni sezoni zaigrali že nekajkrat zelo uspešno, doma in na tujem, in zaradi tega smo dajali domačim ugodne perspektive z največjo rezervo. Končalo se je srečno z obema točkama v korist Ljubljane toda kdor je tekmo videl, se ne bo nehal bati, kako bo ta stvar z nsleadjim in še naslednjim, s katerim se bo treba še pomeriti do XXII. kola,
Največja senzacija dneva je bila zmaga Gradjanskega nad BSKom na njegovih tleh. ne glede na to, da so takšni izidi že davna tradicija teh dveh rivalov. Današnji poraz BSKu sicer ne more omajati vodilne pozicije ln ogroziti naslova letošnjega državnega prvaka, ie pa gotovo neprijeten že zaradi tega, ker je to prvi, ki ga je doživel v letošnjih 16 tekmah za točke v ligi.
Beograjčani so se danes za BSKov poraz naslajali v drugi tekmi na beograjskih tleh, v kateri je moral Hajduk položiti orožje pred Baskovci. Zaradi današnje zmage oni sami ne bodo imeli veikih koristi, zelo prav pa je prišla Gradjanskemu, ki se je z boljšo razliko golov plasiral na drugo najboljše mesto v tabeli pred Hajdukom. Vsekakor je Bask danes ponovno dokazal. da misli v spomladanskem delu iger zaigrati še prav pomembno vlogo.
Zemunci so imeli na svojih tleh nevarnega nasprotnika, sarajevsko Slavijo, prav gotovo toliko močnega, da si V naslednjem naša poročila:
Ljubljana : Jedinstvo 2 : 0 (1 s 0)
najbrže sami niso upali misliti na tako ugoden izid in celo izkupiček dra« g ocene točke. Kljub temu se še davno niso rešili nevarnosti, da bodo na koncu ostali na enem izmed mest, ki bo drugo leto zasedeno z drugimi imeni.
Izredno visoko in častno zmago, na kakršno najbrže niso računali največji optimisti, si je danes privoščil tudi Hašk nad beograjsko Jugoslavijo. Zadeva je bila slednjič le prestižnega pomena, toda po čudnem naključju je Hašk z neznatno boljšo razliko golov za ceno te zmage splaval tudi na boljše mesto (IV.) pred Jugoslavijo.
Varaždinci so imeli šibkega gosta, Gradjanskega iz Skoplja, in so res tudi, kakor smo vsi računali, spravili svoji dve točki. Situacija v tabeli pa je slučajno takšna, da so si z njima pomagali kar za dve mesti navzgor.
Ligaško tekmovanje se bo nadaljevalo že spet kar prihodnjo nedeljo, ko bo razpored tekem naslednji:
V Beogradu: Jugoslavija - Slavija (V) in Jedinstvo - Hašk, v Zagrebu: Gra-djanski (Z) - Hajduk v Sarajevu: Slavija (S) - Ljubljana, v Zemunu: Zemun - BSK in v Skoplju: Gradjanski (S) -Bask.
Preden ne bodo znani rezultati teh tekem, bo veljala naslednja prvenstvena tabela.
BSK	16	12	3	1	48	: 12	27
Gradjanski	16	10	2	4	35	: 14	22
Hajduk	16	9	4	3	42	: 22	22
Hašk	16	8	4	4	31	: 18	20
Jugoslavija	16	9	2	5	31	: 19	20
Bask	16	5	6	5	22	: 23	16
Jedinstvo	16	6	2	8	25	: 32	14
Slavija (S)	16	5	3	8	25	: 29	13
Ljubljana	16	4	4	8	14	: 32	12
Slavija (V)	16	3	3	10	20	: 39	9
Zemun	16	3	3	10	17	: 43	9
Gradjan. (S)	16	3	2	11	19	: 46	8
Nič preveč prijetno ni bilo v mrazu na igrišču. Jedinstvo tudi ni premočna firma, tako da je bilo komaj nekaj nad 1000 ljudi na terenu. Sicer pa je bilo vreme prav tako kot teren za nogometno prireditev zelo dobro in se je mogla razviti hitra in temperamentna igra. Zadeva se je končala srečno, tako da je bilo razredčeno občinstvo na koncu prav zadovoljno.
Moštvi sta prišli na teren v postavah:
Ljubljana: Lindtner; Ceglar, Bertoncelj; Vodišek. šercer, Boncelj; Janežič, Pupo, Grintal Vovk, Erber.
Jedinstvo: Novak: Vukčevič, Popovič, Petkovič, Lončarevič, Mijovič; Mastela, Pa-jovič. Živkovič, Arandjelovič, Sekulič.
Obe moštvi sta igrali skoraj isti sistem z zvezama pojačane obrambe, zato so morali prenašati žogo naglo in na dolgo po krilih, kar je dalo igri videz razgibane živahnosti in temperamentnega poleta. V resnici je bila
igra prav povprečna
in razen nekaj potez ni dala ničesar pozitivnega. Ljubljančani so zasluženo zmagali, ne morda ker bi bili igrali močneje, temveč ker so si ustvarili pred golom nekaj prilik, od katerih sta dve dali številčen rezultat. Gostje pa, čeprav so bili ■ mestoma terensko premočni, niso niti enkrat resno ogrozili ljubljanska vrata, tako da bi bil že čudež če bi bili potresli ljubljansko mrežo.
V	prvi polovici tekme
Začeli so ljubljanski belozeleni, toda kmalu je nasprotnik zaustavil ljubljanski napad. Po nekaj minut trajajoči odprti igri so slednjič gostje z boljšim startom in točnejšo povezanostjo poedinih delov izdelali nekaj terenske premoči, tako da se je igralo precej okoli ljubljanskega kazenskega prostora. Toda vsi ti napadi Beograjčanov so bili več kakor nedolžni. Nagli sunki Ljubljančanov so spravili beograjsko obrambo nekajkrat v kočljive situacije in tako se je v 10. min. izcimila enajstmetrovka: Grintal je bil ugodno na strelu, pa mu je Vukčevič z roko snel žogo z noge. Enajstko je sigurno pretvoril Pupo.
V	teku nadaljnjih dogodkov se je pokazala ljubljanska obramba dokaj nesigurna, tako ni Lindtner tokrat zanesljivo držal žog, pa tudi Stane je vse previhravo posegal v dogodke. Toda tudi te slabosti ni znal beograjski napad izkoristiti in se je proti koncu polčasa izdelala neka terenska premoč ljubljanskih belo-zelenih, ki je kazala na njihovo boljšo kondicijo.
Enaka slika po odmoru
Toda v drugi polovici igre se je ponovila slika prvega dela: gostje so stalno bolj in vztrajno napadali, ne da bi se mogli prenevarno približati ljubljanskim vratom. Ostala pa je njihova navidezna terenska premoč tokrat tja do konca. Začeli so Beograjčani — v prvi vrsti Mijovič in Pajovič — ostreje igrati tako da je moral Grintal na krilo kot žrtev takih robatosti. Sčasoma je tudi Bane zamenjal mesto z debelušnim Arandjelovičem. Zdelo se je že, da bo ostal rezultat, kakršnega je ustva rila nesimpatična enajstka, ko je še v poslednjih sekundah Erber z individualno potezo, ko se je nevzdržno prebil skozi nasprotnikovo obrambo, z idealnim center-pasom dal priliko, ki jo je Janežič z ostrim strelom izkoristil. Niti na sredo niso več prišli in že je bil konec.
Nekaj o gostih
Niso dobro igrali ne eni ne drugi. Jedinstvo je imelo majhen plus v boljšem startu, v točnejši igri z glavo in v povezani kombinatorni igri ter v večji razgibanosti na terenu. Zato so pa gostje močno zaostajali v odločnosti pred golom, kjer so bili toliko pohlevni, da niso imeli niti ene prave prilike. V napadu je bil zelo agilen Pajovič sploh je bila desna stran precej aktivna, ker se je tudi Mastela nekoliko uveljavljal. Leva stran pa je bila
hroma, nepokretna in je bil najšibkejši mož v napadu stari Sekulič. Srednja vrsta ni segala preko povprečnosti, bila pa je ofenzivno na mestu, a v obrambi se je največ omejevala na točno kritje; kjer to ni bilo dovolj, je morala prevzeti situacijo ožja obramba, ki je delala ves čas požrtvovalno in naporno. Novak je uspešno posegal v dogodke in je rešil nekaj stvari iz neposredne bližine.
Naši »beli"
niso imeli najsrečnejšega dneva. Napad je dal zelo raztrgano igro, malokatera kom binacija je uspevala preko dveh treh potez. Precej se je trudil Grintal, toda krili sta mu stali vedno v varnem zavetju in ni mogel do njih, Vovk je bil izredno šibek, Pupo pa bolj zaposlen v halfih, kakor med napadom. Zelo šibek je bil Vodišek v krilcih, šercer in Boncelj zadovoljiva v obrambi bolj kakor v pomoči napadu. Tako je tudi ljubljanska obramba bila močno obložena s trdim delom, mogla se ga je pa uspešno znebiti, čeprav je delala nervozno, ker je imela opravka z neenergičnim napadom na drugi strani. Konfuzen je bil Stanko — nekajkrat je molil vse štiri od 1 sebe, žoga pa je plesala bogvekod — nezanesljiv je bil tudi Lindtner. Pač pa je bil na mestu Ceglar ,ki je bil tokrat najboljši branilec na terenu.
Prva izmed letošnjih na ljubljanskih tleh predvidenih in napovedovanih žrtev je svoje doživela. Za Jedinstvom so na sporedu še trije taki »sigurni dobavitelji točk«, treba pa bo vzeti stvar malo resneje v roke, da ne bo kakega neljubega presenečenja!
Tekmo je sodil prav dobro, objektivno in korektno stri znanec g. Podupski iz Zagreba.
BSK in Hajduk poražena
Beograd, 19. marca
Beograd je imel danes velik nogometni spored. Odigrani sta bili dve tekmi, važni zlasti za Hajduka in Gradjanskega, ki sta kljub hladnemu vremenu privabili 10.000 gledalcev na igrišče BSK. Glavno zanimanje je seveda vladalo za tekmo BSK— Gradjanski, vendar je že prva tekma prinesla presenečenje, ker je BSK zmagal nad Hajdukom na veliko veselje Gradjanskega. Zagrebčani pa so tudi v drugi tekmi prišli na svoj račun, ker so, čeprav ne docela zasluženo, premagali jesenskega prvaka BSK, kateremu so s tem prizadejali prvi poraz v letošnjem prvenstvu, šlo je tudi zlasti za prestiž, ali tudi dobljeni točki sta učvrstili Gradjanskega na drugem mestu.
Bask : Hajduk 3 s 1 (3 s O)
Zmaga Baska ie bila zaslužena. Domačini so mnogo lepše gradili svoje napade, ki so bili tudi vedno bolj opasni kot Haj-dukovi. čeprav je imel Bask na desnem krilu bolnega čabriča, je bil njegov napad zelo učinkovit in je zlasti mnogo streljal. Med krilci se je odlikoval Klisarič.
Od Hajduka smo mnogo več pričakovali. Glavna njegova napaka je bila, da so slabo podajali in premalo streljali. V 18. minuti zaradi faula prosti strel proti Hajduku, ki ga strelja Sarič. Strel ujame lepo plasirani čabri<j in z glavo potisne žogo v mrežo. 1:0 za Bask. V 26. minuti streljal Klisarič iz daljave 40 m pred gol, a žoga gre direktno v levi kot. že v 30. minuti zabije Spasojevič s kazenske črte tretji gol.
Hajduk igra nekoliko ostreje in morata Detlinger in Sarič do konca prvega polčasa zapustiti igrišče. V drugem polčasu se Hajduk popravi, Bask pa popusti, čeprav je njegov napad še vedno nevaren. V 29 minuti strelja Matošič mlajši v levi kot, vratar Baska odbije žogo, a desno krilo Alujevič jo potisne iz bližine v mrežo in doseže častni gol.
Sodil je dobro g. Mlinarič.
Gradjanski (Z) : BSK 1: o (1: o)
Prvi poraz, Ki ga je v prvi vrsti zakrivila napadalna vrsta v postavi Glišovič, Vujadino"ič, Valjarevič, Nikolič in Zeče-vič. Že v prvem polčasu bi BSK lahko vodil z 2 ; O, toda Valjarevič ,ki je v polju dober, vedno odpove v kazenskemu prostoru. Imel je dve idealni šansi, pa ju je upropastil. Zlasti v drugem polčasu je bil BSK zelo v premoči ,tod? neodločnost napada je onemogočila vsak zgoditek. Tudi Zečervič, ki je bil v zadnjih tekmah izvrsten. danes ni bil na mestu. Morda se ni razumel z levo zvezo Nikohčem.
Grndjanski ni bil boljši, toda igTal je taktično boljše. Zelo nevaren je bil Lešnik, ki je prav za prajv premagal BSK. Ostale linije nasprotnikov so si bile precej make. Edini gol je po dc 1 v 32. minuti prvega polčasa. Genterhalf Dragičevič. ki je bil sicer zelo dober, ni dovolj pazil na Lešnika in ta je zabil iz 5 m neubranljiv gol.
V drugem pol&su je BSK skoro 20 minut Gradjanskega popolnoma potisnil v obrambo, a do zgoditka ni prišlo. Gradjanski je začel počasi zavlačevati, večkrat tudi z nesimpatičnimi sredstvi in je tako obdržal rezultat.
Sodil je italijanski sodnik Ciajmberlini.
Slavija (V) : Gradjanski (S) 2:0 (1:0)
Varaždin, 19. marca
Igra je bila zelo ostra in nevarna za obe strani. V 10. min. jo je sodnik za eno mi-
nuto prekinil, ker je igralcu Simonoviču včeraj umrl oče. V 18. je podal Dabič Pavleti ču, ki je prodrl in zabil prvi gol. V 20. min. je bil Nastič od Gradjanskega blesi-ran in gostje so igrali samo z 10 možmi. V drugem polčasu sta se obe moštvi zelo trudili, da bi spremenili rezultat, vendar se je to posrečilo samo Slavij! V 36. min. je Dabič spet poslal Pavletiča v ogenj in ta je zabil drugi gol. Tekmo je sodil Mika Popovič.
Hašk: Jugoslavija 3 : o (1: o)
Zagreb, 19. marca Hašk je takoj od začetka ostro pritisnil in prvih 15 minut se je Jugoslavija s težavo otepala njegovih napadov. Pri tem se je izkazal zlasti vratar Lovrič. V 31 min. prvi gol za Haška. V drugem polčasu je Jugoslavija spremenila svoj napad, pa ji tudi to ni pomoglo. V 19. min. je Kacijan dal Finku, ki je bil sicer v ofsidu, a je sodnik vseeno priznal gol. Hašk je vodil 2:0. že pet minut pozneje je padel tretji in zadnji gol, ki je bil obenem najlepši gol dneva.
Tekmi je prisostvovalo 4000 gledalcev. Sodil je g. čamernik iz Ljubljane objektivno, bil pa je preveč pedantten in je Cesto prekinjal igro, kar je nerviralo publiko.
Zemun: Slavija (S) 1:1 (1:1)
Zemun, 19. marca Pred 1500 gledalci je bila odigrana tekma. ki je bila precej živahna. Zemun je bil dosti boljše moštvo, spremljala pa ga je smola. Večino igre je igral samo z 10 ljudmi, ker si je igralec Otaševič pri trčenju z Matekalom zlomil nogo. V 20. min. je Bofcz zabil gol za Zemun, kmalu nato pa je Rajlič izenačil. Sodil je g. Ružič.
daje tabela te skupine, ki kaže naslednjo sliko:
Bratstvo	13	9	1	3	25	: 15	19
Hermes	13	8	2	3	32	: 23	18
Kranj	13	8	1	4	57	: 25	17
Reka	13	7	2	4	36	: 22	16
Jadran	13	6	2	5	27	: 29	14
Svoboda	13	5	0	8	25	: 31	10
Mars	13	4	1	8	26	: 37	9
Kovinar	13	0	1	12	16	: 66	1
Borbe za prvaka LNP
Danes je bila predzadnja nedelja izločitvenih tekem za ožje tekmovanje v prvenstvu LNP — Kandidati Še niso znani vsi
Tekmovanje za prvenstvo LNP se « pregled o trenutnem stanju te borbe bliža prvemu zaključku in že prihodnjo nedeljo bo iz I. podsaveznega razreda izbranih zadnjih osem moštev, ki bodo nato po pokalnem sistemu igrala dalje za naslov prvaka LNP. Situacija je v dveh skupinah razen v mariborski, kjer so imeli kandidate za ožje tekmovanje določene že teden dni prej, precej nejasna in je seveda zato zanimanje za ta zadnja srečanja v izločitvenih tekmah med igralci, pa tudi med ožjimi pristaši posameznih klubov precej visoko.
Najbolj ogorčena je borba v ljubljanski skupini, kjer je kandidatov za najboljša tri mesta več ko preveč in bo najmanj pet moralo ostati že po teh tekmah še dalje v tej skupini. Do zadnje odločitve tudi danes ni prišlo, tem-bolfj, ker so bili izidi posameznih tekem vse prej kakor pričakovani in bomo torej tri izbrance za ožje tekme za prvaka LNP spoznali res šele zadnjo nedeljo.
Tri tekme te skupine so bile daneš v Ljubljani. V dopoldanskih urah sta si naj,prej Reka in Kranj razdelila točke, skoraj istočasno pa je Svoboda velikemu favoritu te skupine, Bratstvu z Jesenic, odvzela obe loški. Pcnoldne je Hermes najbolj tesno obračunal z lokalnim nasprotnikom Jadranom, z Jesenic pa poročajo o precej izdatni zmagi Marsa nad Kovinarjem. Najlepši
V mariborski skupini je bil danes na sporedu derby med Mariborom in Železničarjem, vendar pa izid ni bil več odločilnega pomena za vrstni red v vrhu tabele iz katere bodo trije najboljši tekmovali dalje v ožjem tekmovanju za prvenstvo LNP. (Pred dnevi smo o situaciji v tej skupini pisali med drugim, da Maribor še ni siguren udeleženec v tem tekmovanju, kar pa ni bilo točno. Op. ured.) Slučaj je nanesel, da sta oba današnja nasprotnika točki podelila in je zato vrstni red ostal kakor je bil, in sicer naslednji:
csk	9	6	3	0	21	: 7	15
Železničar	9	4	4	1	13	: 8	12
Maribor	10	3	4	3	21	: 18	10
Mura	10	3	2	5	23	: 25	8
Rapid	10	3	2	5	19	: 21	8
Slavija	10	1	3	6	10	: 28	5
Danes je bila v Trbovljah odigrana še ena prvenstvena tekma te vrste, in sicer med Amaterjem in celjsko Jugoslavijo, ki šteje v celjsko skupino, vendar o njej za-
Konferenca med predstavniki LNP in ZNP
Včeraj so v Ljubljani zastopniki slovenskega In hrvatskega nogometa razpravljali o reorganizaciji nogometnega športa v zvezi z zadnjimi dogodki na obenem
zboru JNS
Ljubljana, 19. marca.
Z dopoldanskim brzovlakom sta se pripeljala v Ljubljano podpredsednik ZNP g. Kovač in tajnik ZNP g. Petek, da se se-staneta na domenjeni konferenci s predstavniki našega podsaveza. Dve uri so v »Metropolu« izmenjavali misli o potrebi reorganizacije JNS in o potih, kako bi se prišlo do tega cilja. Zagrebčana sta od vsega začetka poudarila, da gre tokrat Hrvatom zares in se ne nameravajo več dati voditi za nos. Objavili so že svoj sklep, da bodo le do konca aprila vzdržali v tej situaciji. Ce do tedaj ne pride do resnih korakov za temeljito reorganizacijo našega nogometnega športa, bodo izvajali vse konsekvence, kakor so jih povedali, t. j. da bodo vsi hrvatski klubi izstopili iz JNS.
Ljubljanska delegacija je pod vodstvom predsednika LNP g. dr. Kostla od vsega začetka svarila pred prenagljenimi ukrepi. Ugotovljeno je bilo sicer, da je reorganizacija res potrebna in neizbežna. Niti, ki jih je navezal predsednik LNP na zadnji skupščini JNS z zagrebškimi krogi, so se predle dalie. Pod sugestijami ljubljanskih predstavnikov so se spustili Zagrebčani v razmotrivanie potov in možnosti, po katerih bi se dal doseči postavljeni cilj tudi z manj grozečimi koraki Zastopniki LNP so zagotovili Zagrebčanom, da bodo po predhodnem konzultiranju svojih klubov z vsemi močmi podprli zagrebški predlog, toda iz? azili so tudi željo, naj ostanejo vsi ukrepi za enkrat v okviru legalnosti. Dokler niso izčrpane vse leealne možnosti, ne moreio Zaerehčani računati na podporo Ljubljane in slovenskih klubov. Zato so z obža^ovaniprn vzeli na znanie. da so Zagrebčani odklonili vabilo JNS. naj bi se udeležili sestanka komiteta za reorganizacijo JNS. ki je sklican za prihodnjo nedc-lic Teza Zagrebčanov, da je bil ta komi-tet izbran na skunščini po niihovem odhodu, torej brez njih in morda celo proti njim. po mislih liublianskih zastopnikov ne more držati. Vse drugačen vtis resnosti in dobro namernosti bi se na sestanku komiteta dosegel, če bi Zagrebčani s svoio prisotnostjo podprli one elpmente v tem komitetu, ki jim je resno do reoreaniza-cije Ne glede na to da so Zagrpb^ani iz docedanippa dela JNS novzeli. da JNS ni do n^ave reor^amVaHie — komitet so sklicali šale na pritisk iz Subotice in drugih
naših rportnih središč; dalje niso niti reagirali na nekatere predloge ZNP iz poslednjih časov, ki se nanašajo na utiranje poti za dosego sporazuma glede reorganizacije JNS — sta delegata obljubila, da bosta skušala pregovoriti svoje prijatelje v ZNP, da bi se Zagrebčani le udeležili prihodnjo nedeljo sestanka v Beogradu. Šele tedaj, če bi ostalo delo v tem komitetu brezplodno, bi bilo treba začeti misliti na akcijo izven okvira JNS, predvsem na agitacijo v posameznih športnih središčih, ki so naklonjena zagrebškemu predlogu, in tako prisiliti JNS, da vzame stvar resno v roke. Ce bi bila tudi ta poslednja možnost brezuspešna, potem lahko računa ZNP v svoji skrajni borbi tudi na pomoč LNP in njegovih klubov. Vendar so bili vsi mnenja, da ni pričakovati tako trdovratnega odpora s strani sedanjih gospodarjev JNS.
V obravnavanju podrobnosti so na konferenci ugotovili, da krogom okoli LNP ne gre toliko za formo kakor za vsebino, ki naj se za formo skriva. Dosegli so sporazum z Zagrebčani, da bodo svoje posebne želje točno formulirali, medtem pa bo ZNP izdelal podroben načrt za reorganizacijo JNS, ki naj služi kot podlaga za nadaljnje akcije. Poudarjeno pa je bilo, da se mora vsa ta akcija končati najdalje v teku dveh mesecev, če naj se res doseže toliko zaželjena in potrebna sprememba sedanjih razmer.
Na koncu je bil odobren naslednji komunike
za javnost:
Danes so se sestali zastopniki ZNP in LNP na informativnem sestanku, ki je potekel v prisrčnem duhu. Soglasno je ugotovljeno, da je reorganizacija JNS neobhodna in nujna. Od obeh strani so bile iznešene sugestije k temu vprašanju. Zastopniki LNP so podčrtali željo, da bi ta akcija izčrpala vse možnosti mirnega sporazumevanja. Slednjič je bila izražena soglasna želja, da ostaneta oba podsaveza v stalnem stiku in da bo v ta namen LNP predložil svoje želje, ZNP pa bo izdelal detajlni načrt k svojemu predlogu o reorganizaciji JNS.
Popoldne sta si zagrebška gosta ogledala tekmo med Ljubljano in Jedinstvom in sta i se z večernim brzovlakom vrnila v Zagreb. |
radi pomanjkanja telefonske zveze nismo mogli dobiti poročila.
O ostalih tekmah pa kratko naslednje:
Ljubljanska skupina Reka : Kranj 2 :2 {2: O)
Ram rezultat kaže, da so bili Rečani do odmora gospodarji situacije. Dobro delo napadalne vrste in njena odločnost pred golom je Rečanom prinesla lep naskok, ki je dajal precej nade, da bosta po partiji ostali obe piki na Viču. Unterreiter in Slanina sta bila avtorja zgoditkov. — Po odmoru pa se je slika iz temelja spremenila. Kranjčani so pritisnili in potisnili nasprotnika v obrambo. Dva lepa sgoditka — po Vrečarju in Diukiču — sta postavila bitko na remis; tak rezultat je tudi dokaj realen prikaz dogodkov. — Sodil je g. Vr-hovnik.
Svoboda: Bratstvo 2:1 (O : 1)
Jeseničani so izgubili že drugo bitko po vrsti, taiko da jim je že skoro ogroženo prvo mesto. Tudi tokrat niso mogli nastopiti kompletni, razen tega jim je viden nedostatek vsakega treninga. Držali so prvi polčas odprto igro in jim je po srečnem strelu v podboj ,od katerega se je žoga odbila v mrežo, uspelo priti celo v vodstvo. Drugi del igre pa so prišli Svobo-daši do svoje besede in so Jeseničane povsem potisnili v obrambo. Iz neštevilnih napadalnih akcij je Zajcu uspelo, da je zabil oba gola za sivoje barve in s tem ne samo izravnal, temveč celo osvojil obe piki za svoj klub. — Sodil je g. Brlich.
Hermes: Jadran 1: o (1: o)
V	predtekmi k ligaški bitki je nastopil gornji par, ki je serviral precej enostransko igro brez velikih pretenzij. Igra se je večinoma gibala na hermežanski polovici, kar velja predvsem za drugo polovico. Trnovčani pa niso imeli sreče in jim ni hotela obtičati nobena žoga v nasprotnikovi mreži. Tako je ostal rezultat iz prvega polčasa, ki ga je postavila Her-mesova leva zveza iz gneče. — Sodil je g. Mrdjen.
Mars: Kovinar 4:1 (4:1)
Danes popoldne je bila na igrišču Kovinarja na Jesenicah odigrana, prvenstvena tekma I. razreda med Kovinarjem in Marsom iz Ljubljane, ki se je končala z razmeroma visoko zmago gostov 4 : 1 (4 : 1). Tefkma je bila zelo lepa. Večinoma igre so bili domači v premoči, a niso znali tega izrabiti, dočim so gostje izkoristili vsako priliko. Gostje so bili tehnično boljši in tudi bolj povezano moštvo. Sodil je g. Klipp-gtatter zelo dobro in nepristransko. Zaradi mraza je tekmi prisostvovalo le malo gledalcev .
Mariborska skupina
Maribor : železničar 1:1 (1:1)
Maribor, 19. marca
V	primeri s prejšnjo nedeljo je bila današnja igra mnogo lepša in tudi razburlji-vejša, pa tudi na znatno višjem športnem nivoju. Obe moštvi sta se do zadnjega piska trudili, da bi dosegli prednost za se, pa nobeno ni uspelo. Najboljše moči sta imela oba nasprotnika v obrambnih vrstah, medtem ko sta napada ustrezala le vsak v enem polčasu, in sicer Mariborov v prvem. Železničarjev pa v drugem. Dočim je bila igra v prvi polovici izenačena, se jo po odmoru opazila rahla premoč Železničarja, in sicer zlasti proti koncu igre, ko je napad izvedel nekaj zelo lepih akcij, ki pa jih je onemogočil vratar Marguč. Sploh je bila ožja obramba Maribora zelo dobra. Krilci so bili v obrambnem delu na mestu, v podpiranju napada pa se niso posebno izkazali. Napad je uspeval le tedaj, ko je forsiral krili, ki sta poslali serijo lepih žog v sredino, kjer pa jih notranja trojica ni znala izkoristiti. Podobno je bilo tudi v napadu Železničarja, kjer se prav tako trio ni znal uveljaviti. V krilstki vrsti je imel Železničar dobro formacijo, ki se ja zlasti razigrala v drugem polčasu. Njihova zasluga je bila, da je Železničar prišel do terenske premoči, ki je pa napad ni znal izrabiti.
Tekma je bila v splošnem še precej fatr in se je zaključila brez hujših dogodkov. Prvi gol je dal Baonik v drugi minuti za M., izenačil pa je v 20. minuti Habit. Sodil je g. Habdija iz Osijeka.
V	predtekmi je rezerva Železničarja r prvenstveni tekmi zmagala nad rezervo Maribora s 3 :2.
Cross-eountry za prvenstvo Maribora
Maribor, 19. marca
Na stadionu železničarja ob Tržaški cesti je SK železničar izvedel cross country za prvenstvo Maribora, in sicer ločeno za juniorje in seniorje.
Juniorji kategorije C — onih v kategoriji B sploh ni bilo prijavljen nihče — so tekli na 2500 m dolgi progi in je zmagal Karlin (železničar) s časom 9:25 pred Rapidovcema Lobetom z 9:51 in Juliusom 10:02.
Senior*ka proga je merila 7500 m. Vrstni red na cilju je bil med temi naslednji: 1. Zupan (Zel.) 28:21, 2. Rotner (žel.) 28:21.1, 3. Krepfl (Maraton) 28:53, 4. Ci-glar (Maraton) 29:47, 5. Muraus (žel.) 30:17.
Po moštvih je med juniorji zmagal Ra-pid, med seniorji pa železničar.
Naše gledališče
DRAMA
Ponedeljek, 20.: Prevara. Red B Torok, 21.: Zaprto.
Sreda, 22.: Potovanje v Benetke. Red Sreda.
OPERA
Ponedeljek, 20.: Zaprto.
Torek, 21.: Wert.her. Gostovanje Zlate
Gjungjenčeve in Josipa Gostiča. Izven.
ZANIMAJTE SE ZA SVOJO ZGODOVINO in oglejte si zadnji dan v Jakopičevem paviljonu razstavo osnutkov za velike stenske slike iz slovenske preteklosti, namenjene za bansko palačo v Ljubljani.
Nemška filmska industrija v krizi
Nenavadno odkritosrčno priznanje glavnega nemškega filmskega glasila
Ljubljana, 19. marca , Še preči leti je bil nemški film v Evropi ! vodilen, pa tudi na drugih kontinentih je i bil nevaren, če ne enakovreden tekmec j ameriškemu. Francoska filmska produkcija je bila takrat šele v povojih in spričo tega v konkurenci med Američani in Nemci skoraj ni prišla v poštev. Zadnja leta se je pa situacija na svetovnem trgu temeljito spremenila in to v pnlog francoskemu, ameriškemu in tudi ruskemu filmu. Seveda je to odgovorne kroge v Nemčiji malo zaskrbelo in zaradi tega je sam
ške filme, od katerih pa je imel zaželeni uspeh edino olimpijski. Seveda pa ne more vsak film doseči kakovosti olimpijskega filma. Vzrok temu je zaradi premajhnega izvoza nemškega filma v Italijo. Kjer film ne teče, tam tudi ni uspeha. Nasprotno pa so Američani v zadnjih letih uvozili več sto filmov, med katerimi je bilo nekaj res senzacionalnih in njihov uspeh je bil dobrodošel tudi za ostale, da so jih lahko uveljavili. Nadvse zanimivo je, da tudi v Italiji filmi s svetovnonazorno tendenco ne vlečejo.
Grace Moore, primadona Metropolitan-opere v New Torku, ki je bila nedavno odlikovana s francoskim redom častne legije, v vlogi Louise, ki jo je pela za gledališče in kinematograf. Film s slovito pevko so nedavno predvajali v Parizu
kancelar Hitler letos v januarju podčrtal potrebo, da je treba na vsak način dvigniti nivo nemškega filma in povečati njegov izvoz. V zvezi s tem je vodilno glasilo nemške filmske industrije »Film-Ku-rier« objavil zanimiv članek pod naslovom »Potreben je nemški filmski eksport«. Članek je prav gotovo senzacionalen že zaradi tega ker popolnoma odkritosrčno navaja vzroke nazadovanja nemškega filma na svetovnem trgu in obenem prinaša tudi anketo, v kateri njegovi inozemski ko-respondenti odgovarjajo na vprašanje, zakaj je nemški film izgubil svojo vodilno vlogo in zakaj povsod nazaduje. Uvodoma poudarja list. da velja isto za film kar za splošni izvoz. Na vsak način je treba povečati izvoz. Prvič, da dcbi Nemčija devize in s tem nemška filmska industrija zneske, ki so ji potrebni za investicije v inozemstvu, drugič, da se z mednarodnim razširjenjem nemškega filma podčrta v kulturnem pogledu svetovna veljava Nemčije. Iz odgovorov, ki jih je prejelo uredništvo je razvidno, da se sicer okus inozemstva bistveno ne razlikuje od nemškega. Dobri nemški filmi z zdravim jedrom, ki gre do si ca. na idejo povsod odmev, ali malo izgledov imajo filmi, v katerih se skuša podčrtati svetovno-politični nazor (narodno-sccialistični), prav tako tudi filmi s premočnim dialektom in malomeščanskim okoljem. Iz odgovorov posnemamo izvlečke dop^nikov iz Jugoslavije, Italije, Anglije in Francije:
Jugosl^ilas Ne tendenca, temveč	!
Zagrebški dopisnik »Film-Kurieria« piše: Nemški film ie nekoč v Jugoslaviji zavzemal vodilno vloeo. Ce ie bila ta pozicija na tukaišniem trgu občutno omaiana, sr> temu krivi politični vzroki in drugi pojavi Nemški filmi so bili oddani v Jugoslavijo ob.popolnem nepoznan-u tukajšnjega trpa in razmer' Amerika sama ima v Jugoslaviji štiri filmska zaston^tva, med tem ko je v Zagrebu in Beogradu naimanj ducat izoosojevalcev tudi za francoske zvočne filme, a nobenepa. ki bi imel zastopstvo izkMurno za nemške filme Med filmi, ki so bili naivečii nemški ucoehi v Jugoslaviji, so na prvem mestu filmi z Žarah Leandrovo, tako »K novim oba^m«, »La Habanera«. »Do^nvti v Diarn°rvh« »Trinajst stoTov« itd. Velik uspeh je dosegel tudi prvi in drugi del olimni4skepa filma, dalje »Indijski nagrobni spomenik« in drugi.
Dramatični filmi s prvovrstno zasedbo imaio tu hva1o,no n"b'i--o Filmi z izrazito svetovnopo^fčnim na^o^om in jasno tendenco ne vlečpio in dosežejo o^av nasproten usnch. Tudi filmi z glasbo in petjem so priljublieni prav tako komični in veseli filmi, dočim so historični izgubili na privlačnosti. Filmi z dialogi in dolgimi govori pa sploh propadajo, prav tako filmi v dialektu. V Jugoslaviji vlečejo filmi s splošnimi človeškimi konflikti, ki so lahko resni ali veseli, naravno ali umetniško izoblikovani. Skratka, lahko rečemo da bi si nemški film v Jugoslaviji priboril na- j zaj svoj pcnosni prejšnji po^žaj le v pri- j meru. da si ustanovi iastna zastopstva. H I koncu pravi avtor:
Stalno nazadovanje nemškega filma in : istočasno naraščanje francoskega v Jugoslaviji je tem boli obžalovati, ker sicer tesni trgovinski odnošaji omogočajo izvoz nemškega filma v kliringu in tudi glede kontingenta je med Jugoslavijo in Nemčijo idealno razmerje.
Italija — brez nemških filmov
O uspehih nemškega filma v Italiji ni mogoče dosti poročati. Italijanska publika je v zadnjih mesecih videla samo tri nem-
Lepa Francozinja Danielle Darrieux, katere film »Zloraba zaupanja« je marsikomu ostal neizbrisno v spominu, je, kakor znano, lani odšla v Ameriko, kjer se pa ni mogla uveljaviti. Tedne in tedne je zaman čakala vlogo, in ko jo je končno dobila, je zbežala iz ateljeja ko so hoteli adaptirati njen obraz za okus ameriške pu-
blike. Vrnila se je v Evropo in nedavno je dokončala film »Katja Dolgoruka«, ki je po mnenju svetovne kritike nenadkriljiva mojstrovina in ki ga bodo v kratkem predvajali pri nas pod naslovom »Nekronana carica« Danielle Darrieux je v tem filmu spet odprla vse registre svojega znanja in dokazala, da je zrela umetnica.
V Angliji so vsega krivi židje!
Angleži ne ljubijo kompliciranih in dolgočasnih filmov, ker iščejo v kinu razvedrilo in zabavo, ki ni treba, da je glasna, le da je duhovita. Filmi z esprijem in humorjem imajo v Angliji velik uspeh, če pa vsebujejo nekoliko erotike, je uspeh še večji. Erotika pa ne sme biti neotesana. Zaradi tega je tudi razumljivo, zakaj je franqpski film v Angliji tako priljubljen. Francozi namreč razumejo nakazati erotiko tako fino, da to ne učinkuje mučno. Nemški film tega ni razumel in časih so za to občutljivi Angleži zahtevali cenzuro. Glavni vzrok — po piščevem mnenju — pa je v tem. da so filmske izposojevalnice v židovskih rokah, a Zid'e bojkotirajo nemški film. Lani so v Angliji igrali sa-
mo 5 nemških filmov, katerim stoji nasproti 31 francoskih.
Francozi za čisto umetnost!
O Francozih je težko reči, kakšen film jim ugaja. Odklanjajo filme s politično tendenco. Takih filmov Francoz ne jemlje resno, kajti po naravi je skeptičen in se ne da po filmu vplivati. V splošnem pa Francoz zahteva v pni vrsti igralsko sposobnost, le ta mu ostane v spominu, dočim dejanje in naslov filma kmalu pozabi, za inscenacijo, režiserja in druge stvari se pa sploh ne zanima Zaradi tega tudi v Franciji kulturni filmi ne vlečejo, Francozi so napram njim ravnodušni. Nemški film lani tudi v Franciji ni posebno uspeval, razen onih z Žarah Leandrovo in pa olimpijski film. Francozi zahtevajo v prvi vrsti kakovost in te je v današnjem nemškem filmu bore malo.
13 dragocenih ljubezenskih pisem
Znamke, ki so ljudem prinesle srečo
»Brez Tebe ni zame spanja,« je pisal Napoleon I. nekoč svoji ženi Jožefini. Vrsta za vrsto, stran za stranjo se nadaljujejo vroči ljubezenski izlivi. Za to pismo je plačal neki ameriški zb'ralec tri tisoč dolarjev. Pred dvema letoma bi bili morali naenkrat izdražiti tri sto ljubezenskih pisem, ki j'h je veliki Korz pisal svoji drugi ženi Mariji-Luizi. Dražbe pa ni bilo, ker je prej posegla vmes francoska vlada, ki pa je morala za vso zbirko plačati šestdeset tisoč dolarjev.
Ljubezenska pisma znamenitih osebnosti torej niso poceni, so pa še ljubezenska pisma čisto neznanih ljudi, ki so dragocenejša od njih. Pri tem pa seveda nima pismo samo nobene vloge, pač pa znamke, ki so prilepljene na ovitku. Veliki fila-telistični »kanoni«, kakor se imenujejo stro-kovnjaki-zbiralci, poznajo natanko njihov izvor. Znano jim je, kdo in kdaj jih je odkril, znano j m je, v katerih rokah so že vse bile, za kakšne cene so bile kupljene, in znano jim je tudi, kdo je trenutno njihov srečni lastnik.
Med najdražje znamke sveta prištevamo prvi dve znamki otoka Mauricija, rdečo in sinjo. Po imenu jih pozna najbrže tudi marsikdo, ki ne zbira znamk. Znanih je samo 25 pristnih znamk z napačnim napisom »Post office« namestu »Post paid«. Trinajst se jih je ohranilo na ljubezenskih p smih. od katerih se žena. ki so ji bila namenjena, ni marala ločiti.
Sicer pa, kako je sploh ta pogrešni napis nastal: Poštar na otoku Mauriciju, ki leži v Indijskem oceanu, je naročil tamkajšnjemu urarju in tiskarju Bernardu, ki se je razumel na bakrotisk. naj mu napravi posebne znamke, kakor jih je malo prej izdala Anglija. Poštar je želel, da bi Bernard napisal na znamke »Post paid«, kar pomeni po naše: »Poštnina plačana«. Toda zaradi nesporazuma ali pozabi j vosti je Bernard urezal v ploščo napis »Post office«, (»Poštni urad«). Teh znamk je bilo izdelanih le 250 in večina se jih je raz-gubila. Večji del znamk je namrrč porab:la ena sama oseba — poštarjeva žena —, da jih ie prilep la na pisma v katerih je povabila vse svoje znance na domačo silve-strsko zabavo. Dokaj znamk pa je le šlo tudi v svet in te so se kakor po čudežu vse ohranile.
Gospa Borcharova iz Bordeauxa je dobila v letu 1847. od svojega moža ki se je mudil na otoku Mauric'ju. nekaj pisem. Vsa pisma je spravila, čas h jih je vzela v roko, jih prebrala in potem vtaknila nazaj v ovitrk z znamko, ki je kazala slabo narisan obraz takrat še mlade angleške kraljice Viktorije. Gospa Borcharova je pač pogosto morala pogledati tudi znamke. Na njih je brala nan s »Mauritius«. toda za druge besede, ki so bile še na znamki napisane. se ni zmenMa. In tudi ge bi se bila zmenila ji ne bi nič povedale, ker se na znamke pač ni razumela.
Dosti let je preteklo, še zmerom so ležala pisma z Maurcija spravli-na v njeni omari z drugimi p;smi vred, ki so ji bila drap*ocen spomin na mladost.
»Spet so odkrili dragoceno znamko z Mauricija!« Te besede ie brala gfospa Borcharova nekega dne v listih Potem je sledil opis znamke in navedena je b^a tudi njena vrednost. In tedaj se je nečesa spomnila. Kaj na, če so tudi na pismih, ki j h ima ona, tako dragocene znamke? Z drhtečimi rokami ie razvezala svileno vrvico, šla z ljubezenskimi pismi svojega moža k strokovnjaku, in res — na vseh pisniih so
bile prave znamke —• dragocene redkosti z napačnim napisom.
Gospa Borcharova je takrat dobila za svoja pisma lepo vsoto. Danes so znamke na pismih, ki jih je gospod Borchar pisal svoji mladi ženi, vredne četrt milijona dolarjev.
Podobno je bilo tudi v nekem drugem primeru. Tu ni šlo za znamke z otoka Mauricija, toda tudi v tem primeru je pomenila najdba znamke na starem ljubezenskem pismu za najditeljico pravi zaklad.
Ko se je Mrs. Hughova imenovala še miss Jannet A. Brovvnova in je stanovala v Richmondu, je dobila od svojega zaročenca, ki je imel v letu 1847. poslovne opravke v mestu A:exandriji v pokrajini Virginiji, dosti pisem, polnih vročih ljubezenski izlivov. Za spomin je hranila ta pisma do smrti ne da bi bila slutila, da bodo kdaj pozneje njeni hčeri prinesla veliko srečo.
V letu 1907. so pisma prišla njeni hčeri slučajno spet v roke. Pri tem ji je obvisel pogled na čudni znamki, ki jo je opazila na nekem pismu. Pokazala je ovitek nekemu prijatelju, ki je takoj spoznal vrednost znamke. Kmalu nato je dobila v Clevelan-du zbiralca VVorthingtona, ki je za znamko poolžil na nrzo 3000 dolarjev.
Med f latelisti je povzročilo to odkritje veliko senzacijo. Znamka, ki so jo na pismu našli, je bila namreč ena že itak redkih posebn h poštarskih znamk po 10 centov, ki poleg vsega še ni bila tiskana na rjav-
Angleško pogrinjanje
Angleško pogrinjanje imenujemo tisto, kjer ni prt čez vso mizo, temveč je le sredi m.ze večje ali manjše pogrinjalo in pod vsakim priborom samostojno pogrinjalce, ki se ujema z glavnim; ostala miza je nepokrita. Angleške mize so iz trde hrasto-vine ali jesenovine, ki se dajo dobro umivati in natirati z voskom, tako da ne ostane na njih nobena sled po jedi.
Predočimo si. kakšna je taka pogrnjena angleška miza. Na sredi je na roko izdelano pogrinjalo, ki je samo ob slovesnejših priložnostih belo, sicer pa barvasto vezeno, včasih pa tudi samo četverokotnik s pestrim japonskim vzorcem. Za vsakdanjo potrebo so to kockasti četverokotniki, in sicer zelo živi. Pogrinjalca pod krožniki so ali okrogla ali pa podolgasti četvero-kotn ki. bogato okrašeni. Po obeh straneh se razloži pr.bor, zgoraj pa se denejo vilice in žlička za puding in postavi pr mer-no število kozarcev. Pri pogrinjanju se krožniki ne polagajo na pogrinjalca, temveč so pr pravljeni na serv sni mizici in se prinesejo šele, ko sedemo k mizi: pred gostitelja, ako gre za meso in pred gostiteljico, če se podaja puding. Gospodar reže na mizi porcije mesa, služkinja j h pa podaja gospodinji na nasprotnem koncu, ki prida mesa zelenjave in krompirja in šele potem dobi pripravljeno porcijo gost. Tu ne govorim o velikih slavnostnih banketih, temveč o prijateljskih, pristno angleških obedih. Velika skleda z mrsom in manjša s prikuhami se postavljata na okusne rogožice iz ličja na obeh koncih m ze.
Kjer ni služabnic ali služabnikov, jemljejo gostje sami krožnike od gostitelja ter jih iz roke v roko podajajo gostitelj ci; v Angliji se ne vstaja od mize in ne skače okrog s skledo, vse se godi kar najbolj mirno in skoraj brez gibanja.
kastem papirju, kakor druge, ki so bile prej znane, ampak na sinjkastem. Da je bila pristna, je dokazoval ovitek, ki je bila na njem nalepljena. Danes jo cenijo na 20.000 dolarjev.
N so pa vselej dragocena samo ljubezenska pisma, ki so jih dobivale naše prababice. Tudi pred dvajset mi leti je vneto pisanje ljubezenskih pisem pripomoglo mlademu paru do lepega premoženja.
Zgodilo se je to v Skand naviji. Mlad gozdar Ohle Johnson je bil prestavljen na sever švedske. Tam mu je bila edina zabava to, da je pisaril svoji nevesti na jug vsak dan ljubezenska pisma. Z vsakim pismom je šel sam na pošto, ki ni bila prav blizu kupil tam znamko za 12 oerov in jo prilepil na pismo.
Johnson ni zb'ral znamk, pa je vendar prav on odkril veliko filatelistično redkost. Opazil je, da so imele vse znamke, ki jih je lep'l na pisma, obrnjen pretisk nove vrednosti, švedski poštni upravi je namreč zmanjkalo znamk po 12 oerov, ki so se največ uporabljale in je dala zato v sili pretisniti velike količine znamk po 25 oerov, ki so ostajale, z novo vrednostjo 12 oerov. Pri tem je nekaj pol znamk po nesreči dob lo obrnjen pretisk in ena pola je slučajno zašla na odljudno pošto na daljnem severu, ki je odpošiljala ljubezenska pisma mladega gozdarja. Trideset znamk z obrnjenim pretiskom je na ta način kupil mladi gozdar, in ko je postal pozoren na obrnjeni pretisk, so jih imeli na pošti še nekaj.
Hitro je pisal svoji nevesti, ali je shranila p sma in seveda tudi ovitke. Izkazalo se je, da ni ne tega ne onega zavrgla. N-ti en ovitek ni manjkal. Mladi gozdar je dobil za ovitke pisem okoli 100.000 dinarjev našega denarja in si je lahko s tem denarjem ustvaril skromen dom.
Da. tudi nepomembna ljubezenska pisma utegnejo b ti čas'h dragocena — če sq seveda na njih redke znamke!
Ob navadnih dneh ali če sede rodbina sama k obedu, se devajo pogosto podložki iz ličja tudi pod krožnike in na sredo mize pod vazo, brez katere ne sme nikoli biti pravilno pogrnjena miza. Ti podložki iz ličja so zelo okueni ter se dajo dobro s ščetko oprati, tako da so tudi higienični.
Takšno je torej v praksi angleško pogrinjanje. ki se tudi pri nas počasi uvaja-Bistvena razlika je v tem da se pri nas pogrinja na angleški način samo za goste in ob slovesnih priložnostih, ko je to v Angliji vsakdanji ob"'čaj. Naši podložki pod krožniki so bogato okrašeni s čipkami in ročnimi deli. Osnovni znak angleškega po-grinjanja pa je preprostost in po tem bi so morali tudi prt nas ravnati.
REKLAMA
Janez: »Danes sem se seznanil z neko gospodično, ki jo je velika kozmetična tvrdka slikala za reklamo.«
Miha: »Ni mogoče! Potem mora biti pa res lepa?«
Janez: »Ne ravno preveč! Veš, njena sl;ka n^d=tavlja obraz — pred uporabo preparata.«
Fojadrajte I2 vi J
Ce bi bila slovenskim letalcem dana možnost, bi prav radi postregli cenjenim bralcem z jadralnim poletom v dvosedež-nem jadralnem letalu, ki ga pa pri nas v Jugoslaviji zaenkrat še nimamo na razpolago. Da bi pa cenjeni bralci vsaj malo zaslutili lepote sinjega športa, vas bomo v duhu povedli s seboj v sinje višave, v kraljestvo sonca in oblakov.
Na letališču stoji pripravljeno elegantno dvosede^no jadralno letalo Predstavijo vam pilota, s katerim boste zaplavali v zračne višave M'ad je. jasnega pogleda in redkobeseden Pravi tip letalca, ki mu je letenje nad vse. Živahno vam začne razlagati:
»Predno se dvigneva v zrak. Vam še moram razločiti, na kakšen nač:n se dvigne jadralno letalo do potrebne v;š:ne in pomen instrumentov, ki jih vidite na in-strumentni deski pred sedežem«
Pred naiinim jadralnim letalom stoji motorno. To naju bo, s pomoč:o 100 m dolge jeklene žice dvignilo v višave. Oba konca imata obroček, ki se natakne eden v posebno pripravo na repu motornega letala, drugi pa v nos najinega aparata, tako da lahko oba pilota odklopita. Navadno odklopi jadralni pilot in sicer takrat, kadar začuti termično strujo Motorno letalo odnese nato žico nad aerodrom, kjer je odvrže, da ga ne bi ovirala pri pristajanju. Ta način starta se imenuje aerovlek, katerega pa boste ravnokar sami doživeli.«
Med tem stopi pilot k jadra^emu letalu, dvigne stekleni pekrov kabine, pokaže z roko na instrumente ter nadaljuje.
»Prav na vrhu instrumentne table vi-
dite črno kroglo Napolnjena je s črno tekočino, v kateri plava bel obroč s številkami. To je kompas. Pod njim je vario-meter Ta instrument kaže, za koliko se letalo dvigne ali pade v eni sekundi. Va-riemeter je pri termičnem jadranju neobhodno potreben, kajti le na tem instrumentu jadralec spozna, kedaj se dviga v termični struji. Tu vidite še umetni horizont in brzinometer. Brez prvega instrumenta jadralno letalo sp'on ne sme v ob^ke. kaiti v megli izguib letalec vsak občutek po^žaja. in ne ve. če leti v pravilni legi ali ne. Umetni horizont omogoča torej plotom, da krožiio v oblaku, ne da bi izgubili oblasti nad letalom.
Mislim, da ste razumeli va*no nalogo instrumentov tako. da lahko startamo.«
Pilot vam pomaga, da zlezete v ozko. sicer pa udobno kabino Ko vas skrbno privede. se vs^de v zadnji sedež in br<*zroo-to^aši pokriiejo oba sedela s steklemm pokrovom Ko 'e vse gotovo, dajo motornemu letalu znak za start---
Začutite lahen sunek. Leta'0 se je premaknilo. Cez nekaj trenutkov poneha tresenje. Jadralno letalo se je odlepilo, med tem ko motorno letalo še vedno vozi s privzdignjenim repom po tleh Končno dobi tudi ono potrebno brzino in se začne počasi dvigati. Jadralno letalo leti nekoliko nad mntomim. da ne zaide v vrtin-časte struje, ki jih pušča motorni aeroplan za sabo.
Medtem vam uide pogled na zemljo, ki še nekam hitro drsi mimo vas. Zanima vas, kako visoko ste že Pogledate na instrumente: višinomer kaže 200 m, brzi-nomer 100 km h, kazalec variometra pa stoji na + 1 m/sec.
Radovedni ste, kaj dela vaš pilot. Ta skrbno pazi na motorni aeroplan in na žico. ki veže obe letali ter mora ostati vedno enako napeta. Zastavice, privezane na žico da je ta čimbolj vidna, veselo frfrajo v močnem vetru.
Zopet se zagledate v sliko zemlje, ki se vedno počasneje pomika pod vami. Nudi se vam krasen razgled in polastijo se vas občutki, ki se z revnimi besedami ne da;o popisati. Šele iz višine prav spoznate, kako lepa. kako nepopisno krasna je Slovenija. Planine žarijo v sončni svetlobi, po travnikih ožarjenih. od sonca, se plazita senci obeh letal. Lepote, ki iih še nikoli prej niste uživali, vas popolnoma prevzamejo. Čutite =e nekam vzvišene nad temi majhnimi ljudmi, nad temi mravljami ki lezejo pc cestah.
Iz p'rane preproge, pretkane s pravokotnimi travniki in njivami, po kateri se viiejo beli trakovi — ceste in se bleščijo reke in potoki, vam uide pogled na motorno legalo, ki je postain pre-a. nemirno Nenadoma se dvigne visoo nad iadralr.o Začudeni se vprašujete, kaj to pomen., ko nenadoma primejo jadralno letalo nevidne sile in ga dvigneio na ctaro mesto, ki je rad motornim letalom Ozrete se v pilota ta vam pa pove rsir.o en.» besede
»Vzfcornik.«
Sedaj ste torej prvič občutili ne^iine sile, ki nadomeščajo jadralnemu letalu motor V istem hipu zopet izgine aero-p*an ? svojega mesta in se pogrezne v globino, čez par trenutkov pa še jadralno letalo za njim
»To zadnje so bile padajoče struje,« vam pojasnjuje pilot. »Iz teh struj se mora ja-
dralec čim prej izmotati, da ne izgubi dragocene višine. Ko bomo dosegli 1.000 m, bom odklopil. Sicer bi lahko že prej, toda bolje je imeti nekoliko višine v rezervi.«
Pogledate na višinomer. Kazalec leze čez številko 800 m. Zrak postaja vedno bolj razburkan. Motorno letalo se dviga in pada, kakor da bi plavalo na razburkanem morju. Včasih se vam celo zazdi, da je nekdo zgrabil za krilo motornega letala in ga pošteno stresel Krivdo zvalite seveda na motornega pilota, češ. da slabo krmari. V tem na že strese tudi vas, in to še nekoliko hujše.
V nosu letala lahno škrtne. Pilot je odklopil. Zdi se vam, da se je jadralno letalo ustavilo, medtem ko odbrenči aeroplan dalje kakor brencelj, kateremu so nagajivi fantje vtaknili slamico v zadek. Okoli vas postane vse nekam čudno mirno. Čuje se le tiho šumenje vetra, ki boža krila in trup. Brzina letala se je zmanjšala na 70 km/h. Pod vašimi nogami zemlja popolnoma miruje. Medtem ko opazujete zemljo in uživate njene lepote, opre-zuje vaš pilot za oblaki, ki ga bodo dvignili k sebi v višave. Dan je krasen, sonce še ni doseglo svoje vrhnje točke Popolnoma ste pozabili, da niste več na varnih tleh, ampak, da p1 a vate visoko nad zemljo v letalu, ki niti motorja nima. Priznavate si. da vam je bilo nekoliko tesno pri srcu, ko ste stopali v letalo, toda sedaj so se vam razpršili vsi strahovi in počutite se tako varnega na teh dolgih vitkih krilih, ki šumijo skozi zrak. Pomilujete vse tiste, ki pravijo, da ne bi za nič na svetu sedli v letalo, kajti spoznali ste, kakšnim užitkom se v neupravičenem strahu odpovedujejo.	J. V.
-UreJUJe Davorin iiavljen. - izdaja aa konzorcij ,Jutra* Stanko ViranU - Za Narodno tiskarno d. d. kot uskarnarja tfrao Jeran. - Za inserauu del je odgovoren Alojz Novak. - Vsi v Ljubljani.