URN_NBN_SI_DOC-EJJELGAY

Časopis »Roczniki biblioteczne« s podnaslovom »Organ naukowy biblio­ tek szkol wyzszych«, tj. »Bibliotečni letopisi, Znanstveni organ visokošol­ skih knjižnic« izhaja v zajetnih zvez­ kih enkrat ali dvakrat letno. V Ljub­ ljani imamo letnike 4/1960, 5/1961 in 6/1962; revija izhaja z enoletno za­ mudo, zvezek 3/4 letnika 1962 je izšel decembra 1963. Med štirimi poljskimi bibliotekarskimi časopisi (Poradnik bibliotekarza — Knjižničarjev sveto­ valec, Bibliotekarz — Knjižničar, Przegl^d biblioteczny — Knjižnični pregled in Roczniki biblioteczne) je zadnji najbolj specializiran, pa tudi za širši krog knjižničarjev najmanj zanimiv, ker ne prinaša prispevkov iz knjižničarske prakse, pa tudi član­ kov s sodobno knjižničarsko proble­ matiko ima zelo malo. Velika večina razprav je zgodovinske vsebine; poleg zgodovine raznih knjižnic obdelujejo teme, ki so za naše pojme pravzaprav že na meji bibliotekarstva in spadajo bolj v splošno, kulturno in literarno zgodovino: zgodovina papirništva, tiskarstva, knjigotrštva, nastanek in razširjanje raznih pomembnih knjiž­ nih izdaj, biografije pomembnih znan­ stvenikov, ki so bili tudi knjižničarji, ipd. Tudi v rubriki »Materiali« je zbra­ no večinoma zgodovinsko gradivo. Rubrika »Recenzije in pregledi« pri­ naša izčrpne preglede inozemskega bibliotekarskega tiska, predvsem revi- alnega. V rubriki »Kronika« so pri­ občena poročila Komisije za knjižni­ čarske zadeve glavnega sveta za viso­ ko šolstvo, poročila o delu bibliotekar­ skih kateder na poljskih univerzah, seznami magistrskih in doktorskih nalog na teh katedrah in podobno. Letnik 1960 je izšel v dveh zvezkih na 643 straneh. Karol Glombiowski piše o »Veliki razširjenosti del Eraz­ ma Rotterdamskega v šleziji za časa renesanse«, Valdemar Voise o »Delih poljskih učenjakov v baselskih tiskar­ nah 16. in 17. stoletja«, Maria Man- teufel o »Dubletah v knjižnici Za- luskih«. Tudi zadnja razprava je zgo­ dovinske vsebine, opisuje, kako je gospodaril Jözef Zaluski z dubletami v Javni knjižnici, ki sta jo leta 1747 z bratom Andrzejem ustanovila v Warszawi. Smatral jih je za mrtev kapital in se je trudil, da jih čimprej proda ali zamenja. Edini prispevek iz sodobnega knjižničarskega sveta v tej številki je članek Boleslawa Paždziora »Knjižnica Združenih narodov v Že­ nevi«. V rubriki »Kronika« je zanimivo poročilo o »Konferenci o visokošolskih oddelčnih knjižnicah«. Ta je ugoto­ vila potrebo po pravni in personalni ureditvi številnih knjižnic, ki so zra­ sle ob visokošolskih inštitutih in od­ delkih. Na konferenci so orisali raz­ merje med glavno univerzitetno knjiž­ nico, ki mora zbirati predvsem histo­ rična, pregledna dela z vseh področij znanosti, in oddelčnimi, ki morajo skrbeti predvsem za specialna in no­ va dela. Sklenili so, da morajo biti oddelčne knjižnice pod nadzorstvom ravnatelja glavne knjižnice, da je tre­ ba pospeševati sodelovanje med knjiž­ nicami in da je treba poskrbeti za nastavitev bibliotekarjev pri oddelč­ nih knjižnicah. Zvezek 3/4 tega letnika je izključ­ no zgodovinski. Na uvodnem mestu je življenjepis profesorja Wiktorja Hahna (1871—1959), klasičnega filo­ loga, poljskega literarnega zgodovi